Kronika 2023, letnik 71, številka 1 Odgovorni urednik/ Managing editor: dr. Miha Preinfalk (Ljubljana) Tehnična urednica/ Technical editor: mag. Barbara Šterbenc Svetina (Ljubljana) Uredniški odbor/ Editorial board: mag. Sonja Anžič-Kemper (Pforzheim, Nemčija), dr. Aleš Gabrič (Ljubljana), dr. Stane Granda (Ljubljana), dr. Katarina Keber (Ljubljana), dr. Miha Kosi (Ljubljana), dr. Harald Krahwinkler (Celovec), Irena Lačen Benedičič ( Jesenice), dr. Tomaž Lazar (Ljubljana), dr. Hrvoje Petrić (Zagreb), dr. Vlasta Stavbar (Maribor), dr. Imre Szilágy (Budimpešta) in dr. Nadja Terčon (Piran) Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. © Kronika Redakcija te številke je bila zaključena: 25. januarja 2023 Naslednja številka izide/ Next issue: junij/ June 2023 Prevodi povzetkov/ Translations of Summaries: Manca Gašperšič - angleščina (English) Lektoriranje/ Language Editor: Rok Janežič Uredništvo in uprava/ Address of the editorial board: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU / Milko Kos Historical Institute at ZRC SAZU Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana Letna naročnina/ Annual subscription: za posameznike/ Individuals 25,00 EUR za študente in upokojence/ Students and Pensioners 18,00 EUR za ustanove/ Institutions 30,00 EUR Cena posamezne številke v prosti prodaji/ Single issue: 12 EUR Izdajatelj/ Publisher: Zveza zgodovinskih društev Slovenije Aškerčeva cesta 2 SI–1000 Ljubljana Transakcijski račun/ Bank Account: Zveza zgodovinskih društev Slovenije 02010-0012083935 Sofinancirajo/ Financially supported by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije/ Slovenian Research Agency ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa/ ZRC SAZU, Milko Kos Historical Institute Računalniški prelom/ Typesetting: Medit d.o.o. Tisk/ Printed by: Fotolito Dolenc d.o.o. Naklada/ Print run: 320 izvodov/ copies Revija Kronika je vključena v podatkovno bazo/ Kronika is indexed in: Scopus; Historical Abstracts, ABC-CLIO; MLA International Bibliography; PubMed; ERIH Plus; Bibliography of the History of Art. Na naslovni strani/ Front cover: Portret žene v vijolični obleki s čipkastim ovratnikom, olje na platnu, druga polovica 19. stoletja / Portrait of a woman in a purple dress with a lace collar, oil on canvas, second half of the 19th century (Pokrajinski muzej Maribor / Maribor Regional Museum; foto/Photo: Tomo Jeseničnik) Na zadnji strani/ Back cover: Grbovna plošča Jakoba Lamberga iz leta 1549, nekoč na gradu Kamen, danes vzidana v dvorec Kacenštajn v Begunjah na Gorenjskem / Coat of arms plaque of Jakob Lamberg from 1549, formerly at Kamen Castle, today built into the Kacenštajn mansion in Begunje na Gorenjskem (foto/Photo: Barbara Žabota) Razprave Luka Dremelj: Začetki rodbine Lamberg na Kranjskem (s poudarkom na liniji s Kamna in Gutenberga) ..............5 Jaka Banfi: Nekaj o položaju celjskih grofov in srednjeveškem plemstvu sploh ...............................................................29 Boris Golec: Trg Vače do srede 19. stoletja .........................................43 Renata Komić Marn: Portretna galerija Attemsov iz dvorca Dornava in drugi portreti Jožefa Digla: prispevek k opusu in biografiji baročnega slikarja............................................73 Katarina Keber: Zgodnje cepljenje proti črnim kozam: variolizacija v 18. stoletju in nekateri primeri v slovenskem prostoru .......................................................................101 Neva Makuc: Učenjak Michele grof della Torre Valsassina (1757–1844) in njegova zapuščina ...............................113 Valentina Bevc Varl: Življenjska pot slikarja Eduarda Linda (1827–1904) ................................................................123 Goranka Kreačič: Družina Fux iz Metlike. Primeri čezmejnih stikov v Obkolpju, ženitvenih strategij in socialne mobilnosti konec 18. in v 19. stoletju .............................................143 Mojca Šorn: Socialno skrbstvo v Ljubljani med prvo svetovno vojno in v desetletju po njej .........................................161 Ivan Smiljanić: Spominsko obeležje zasedenemu ozemlju pred rektoratom Univerze v Ljubljani ..........................173 Damjan Hančič: Gradbeni projekti nemškega okupatorja v Kamniku ...................................................................195 Žiga Jevšnik: Zgodovina raziskovanja mlajše železne dobe na Celjskem .................................................................217 dr. Andrej Studen (1963–2022) (Dragica Čeč) .............227 In memoriam Janez Weiss: Samostan frančiškanov pri Gradcu v Beli krajini in njegovi plemiški ustanovitelji. Integralna objava ustanovnih dokumentov s komentarjem (Lilijana Žnidaršič Golec) .....................229 Karel I.: zadnji slovenski cesar (ur. Gregor Antoličič) (Robert Devetak) .......................231 Ocene in poro~ila Žarko Lazarević: Delo in zemlja: male študije kmečkega sveta. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2022 (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones) (Alenka Kačičnik Gabrič) ......................232 Sočutje in stigma. Družbene razlike in revščina v slovenski novejši zgodovini (ur. Ivan Smiljanić). Vpogledi 24 (Nina Vodopivec) ......................................235 5 2023 1.01 Izvirni znanstveni članek DOI: 10.56420/Kronika.71.1.01 CC-BY-NC-ND Luka Dremelj dipl. zgod., Pod hribom cesta II 7, SI–1290 Grosuplje E-pošta: luka.dremelj@gmail.com Začetki rodbine Lamberg na Kranjskem (s poudarkom na liniji s Kamna in Gutenberga)* IZVLEČEK Rodbina Lamberg se je na Kranjskem pojavila v drugi tretjini 14. stoletja. Njena rodovitnost in spretno politično manevriranje sta ji omogočila družbeni vzpon in širjenje posesti. V 16. stoletju so tako njeni predstavniki zasedali večino pomembnih položajev v kranjski stanovski upravi. Eden sposobnejših je bil baron Jakob iz kamenske linije, ki naj bi leta 1559 napisal prvo rodbinsko genealogijo. Ta je skupaj s še enim sočasnim zapisom postala glavni vir za nadaljnje genealoge in zgodovinarje, ki so nekritično prepisovali tudi napake. V prispevku so te napake prikazane, razložene in popravljene. Sledi biografski prikaz rodbine na podlagi ohranjenih virov. Predstavljeni so tudi člani ministerialnega rodu z Rittersberga, domnevni predniki Lambergov. KLJUČNE BESEDE Lamberg, Rittersberg, plemstvo, genealogije, srednji vek, zgodnji novi vek, Kranjska ABSTRACT THE ORIGINS OF THE LAMBERG FAMILY IN CARNIOLA (WITH AN EMPHASIS ON THE KAMEN AND GUTENBERG FAMILY LINES) The Lamberg family appeared in Carniola in the second third of the fourteenth century. Their fertility and shrewd political acumen paved the path to their social ascension and territorial expansion. By the sixteenth century, they had made their way into the most prominent offices in the administration of the Carniolan provincial estates. One of the most competent representatives of the family was Baron Jakob from the Kamen line, who is believed to have written the first family genealogy in 1559. This document, combined with another contemporaneous record, became the main source for future genealogists and historians who uncritically copied it, including the erroneous data that are presented, explained, and corrected in the contribution at hand. Then follows the biographical presentation of the family based on preserved sources. The article also presents the members of the family of ministeriales from Rittersberg, who were presumably the predecessors of the Lambergs. KEY WORDS Lamberg, Rittersberg, nobility, genealogies, Middle Ages, Early Modern Period, Carniola * Prispevek je dopolnjeno diplomsko delo z naslovom Začetki rodbine Lamberg na Kranjskem, ki ga je avtor izdelal leta 2021 na Od- delku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Marka Štuheca. 6 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 Uvod V prispevku bomo obravnavali genealogijo Lam- bergov,1 ene najpomembnejših kranjskih plemiških rodbin. Redka, večinoma starejša literatura o rodbini2 navaja protislovne podatke, temelječe na nepreverje- nih zapisih, ki so nastali še pred razvojem zgodovi- nopisne znanosti. S primerjalno metodo in kritičnim branjem ohranjenih virov nam je uspelo ugotoviti, kako je do teh napak prišlo. Za prikaz tega proce- sa smo prispevek razdelili na dva razdelka. V prvem bo predstavljenih in kritično ovrednotenih štirinajst različnih genealoških del, ki so nastala med 16. in 20. stoletjem. Osredotočili se bomo predvsem na prikaz prvih generacij in pri tem sproti ovrgli trditve, ki so v celoti napačne. V drugem razdelku bo najprej na podlagi listinskega gradiva predstavljen ministerialni rod Rittersberg, iz katerega naj bi izvirali Lambergi. Sledil bo biografski prikaz glavnih članov rodbine Lamberg, kjer bo mogoče, pa bomo skušali prikaza- ti tudi posestni razvoj. Cilji našega dela so bili iz- postavitev napak, ki se ne ujemajo z ugotovljenimi dejstvi, njihova korektura in celosten prikaz rodbine Lamberg, ki temelji na podlagi preverljivih dejstev. V celoti bodo predstavljene prve štiri generacije, pri peti in šesti pa se bomo omejili na kamensko lini- jo.3 Na podlagi predelanega listinskega gradiva smo ustvarili več rodovnikov, ki temeljijo le na preverljivih dejstvih. Ker se je zadnja linija Lambergov, ki je živela na Kranjskem, v začetku 19. stoletja zaradi delitve pose- sti in politične nestabilnosti dežele skupaj z rodbin- 1 V virih se zapis imena Lamberg s časom spreminja, v drugi polovici 14. stoletja se je dokončno uveljavila oblika Lamber- ger, ki se je obdržala do prve polovice 16. stoletja, ko so opu- stili pripono -er. V slovenskem zgodovinopisju se pojavljata obliki Lamberger in Lamberg. Čeprav je za večino obravna- vanega časa zgodovinsko ustreznejša oblika Lamberger, smo se zaradi jasnosti odločili za krajšo. 2 Ker ta ne prinaša za prispevek relevantnih spoznanj, naj jo tu le sumarno navedemo: Richter, Stein und Katzenstein; Costa, Reiseerinnerungen, str. 169–175; Costa, Zwei mittel- alterliche Grabdenkmale; Steklasa, Jožef Lamberg; Steska, O Lambergih; Pleterski, Župa Bled, str. 104. Moderni mono- grafiji se je najbolj približal Dušan Kos, ko je faksimilirano izdajo Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja opremil s študi- jo Čas bojevnikov, ki se v dveh poglavjih neposredno dotika Lambergov. Kljub podatkovno bogatim biogramom njegovo delo zaznamuje skromen znanstveni aparat, ki otežuje oziro- ma onemogoča vsakršno preverjanje navedenega (Kos, Čas bojevnikov, str. 113–123, 190–192). 3 Glavne linije so nastale v tretji generaciji, ko so si bratje Jurij, Baltazar in Jakob razdelili dediščino, oziroma z njihovo smr- tjo. V genealogijah so bile poimenovane po gradovih, ki so bili njihovi sedeži oziroma del njihovega plemiškega naziva (Kamen in Gutenberg, Ortnek in Ottenstein, Črnelo), a to ni najbolj ustrezno, saj so gradove prejeli šele njihovi potom- ci. Zgodovinsko najustreznejše bi bilo poimenovanje linij po treh bratih, kar pa bi vneslo dodatno zmedo. Odločili smo se za ustaljeno poimenovanje, ki pa smo ga poenostavili. S kamensko linijo je tako mišljena Jurijeva linija, z ortneško Baltazarjeva, s črnelsko pa Jakobova. skim arhivom preselila na Moravsko,4 rodbinski fond Lambergov v Arhivu Republike Slovenije obsega eno samo škatlo, v kateri najdemo večinoma gradivo genealoške narave.5 Kljub majhnosti je ta fond bogat vir, saj so nekateri rodovniki in regesti podatkovno kvalitetnejši od vseh tiskanih genealogij, še vedno pa vsebujejo napake, zato smo na tiste podatke, ki jih ni bilo mogoče potrditi z ohranjenimi listinami, pose- bej opozorili v opombah. Drugi razdelek prispevka temelji tudi na listinskem gradivu, večina tega je v fondu Zbirka listin.6 Uporabili smo predvsem listine iz 14. stoletja, za starejša obdobja, ko je ohranjenih listin le peščica, in mlajša obdobja, ko postane nji- hovo število neobvladljivo, pa smo uporabili različne objave in regeste listin. Kot zelo uporaben vir se je iz- kazal zapuščinski inventar Janeza Jakoba Lamberga iz leta 1596.7 Popis obsega 145 strani, več kot tri če- trtine tega se nanaša na listinsko in spisovno gradivo. Ker je danes marsikatera listina izgubljena oziroma nedostopna, smo zapuščinski inventar uporabili kot uporaben nadomestek. Naj izpostavimo dva problema, ki sta ključna pri razumevanju tovrstnega gradiva. Prvi je razlika med današnjim in srednjeveškim oziroma novoveškim poimenovanjem za sorodstvene vezi. Kar bi danes razumeli pod nemškim izrazom za bratranca (vetter), se je v preteklosti uporabljalo za cel spekter sorod- nikov. Pomenil je lahko bratranca, očetovega brata, bratrančevega otroka ali vnuka, mrzlega bratranca ali njegovega otroka, očetovega mrzlega bratranca, dedovega brata, pogosto tudi bratovega sina. Enako kompleksen je bil izraz oheim, danes zastarela oznaka za maminega brata, v listinah pa je šlo lahko za ma- minega bratranca ali strica, bratrančevega sina, tasto- vega brata ali pa bratranca, ko je šlo za večjo razliko v letih.8 Večpomenski so skoraj vsi sorodstveni izrazi, nepoznavanje njihove širine oziroma njihovo razu- mevanje z današnjim pomenom pripelje do napačnih zaključkov, njihova objava pa skali nadaljnje raziska- ve, ki se nanje sklicujejo. Zato smo vse sorodstvene izraze, ki jih nismo mogli natančno določiti, zapisali v originalni obliki v poševnem tisku. Drugi problem je enakost osebnih imen posa- meznih rodbinskih članov. Pri razrešitvi te zagate so bila v pomoč sorodstvena razmerja in primerjava pečatov. Z zgornjim je povezano tudi številčenje za osebnim imenom. Prakso so za nižje plemstvo uve- ljavili genealogi, da bi lažje razločevali med istoimen- skimi sorodniki. Sâmo plemstvo se tega v srednjem in zgodnjem veku ni posluževalo, uporabljalo pa je pridevka starejši in mlajši. Pri tem ni šlo nujno za linearno sorodstveno linijo, torej oče–sin, niti ni bil 4 Thun und Hohenstein, Die Reichsgrafen von Lamberg, str. 10. 5 SI AS 813. 6 SI AS 1063. 7 SI AS 309, šk. 58, št. 7. 8 Preinfalk, Rodbina, str. 355–358. 7 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–282023 ta pridevek stalen. V 15. stoletju se pojavljajo štirje različni posamezniki z imenom Jurij Lamberg. Jurij iz kamenske linije je leta 1450 označen kot mlajši, da bi ga razlikovali od očeta Jurija, ki je označen kot sta- rejši.9 Oče je bil leta 1457 očitno že mrtev, saj je kot starejši mišljen zdaj sin, kot mlajši pa njegov bratra- nec Jurij iz ortneške linije.10 Slednji je po smrti Jurija iz kamenske linije postal starejši, kot mlajši pa je bil označen Jurij iz črnelske linije, tako na primer leta 1493.11 Ker uporaba zaporednih številk ni smiselna, dokler ni rodbina v celoti raziskana, smo se odločili za njeno opustitev. Analiza in kritika genealogij Najstarejši znani genealoški zapis o rodbini naj- demo v delu Wolfganga Laziusa (1514–1565), zna- nega humanista in med drugim študijskega kolega Primoža Trubarja.12 Delo O migracijah nekaterih ljudstev, kot bi se v prevodu glasil začetek naslova, je izšlo leta 1557 ter se kronološko razteza od antičnih ljudstev do srednjeveških vladarjev in plemstva, kate- rega potomci (krvni in idejni) so bili Laziusova ciljna publika. Delo je razdeljeno na dvanajst knjig oziroma poglavij, v šestem, ki zajema širši slovenski prostor, so predstavljeni tudi Lambergi. O njih je zapisal, da so prišli na Kranjsko iz Avstrije, in navedel dvajset članov rodbine, ki jih je razdelil v deset skupin. Po- datki kot čas vladanja določenega vladarja, v katerem se pojavljajo posamezniki, omemba njihove posesti ali politične funkcije nam nakazujejo, da se je opiral na listinsko gradivo, do katerega je imel kot dvorni zgodovinar in osebni zdravnik kralja Ferdinanda I. gotovo privilegiran dostop. Lazius je naredil več bistvenih napak. Kot prva je navedel Volrada in Valterja, ki naj bi bila omenjena v ustanovni listini samostana sv. Andreja ob reki Trai- sen v Avstriji iz leta 1161. V tej res najdemo Valterja, a je bil iz Tannenberga. Lazius je ime napačno pre- bral kot Lannenberg in ga interpretiral kot Lamberg. Pred Valterjem je zapisan Volkrad iz Radlberga, a ga je Lazius zaradi dvoumnosti zapisa povezal z Valter- jem. Listino je tudi napačno datiral, saj je prebral le letnico 1161, pravilen datum je 30. december 1160.13 Lazius nadaljuje z Berengarjem in Rudolfom, ki naj bi bila omenjena v ustanovni listini dunajske univer- ze iz leta 1322. Lazius je ponovno storil napako pri dataciji, univerza je bila ustanovljena šele leta 1365. Ustanovna listina je izšla v dveh izvodih, v latinskem in nemškem jeziku. V obeh med pričami najdemo Berengarja in Rudolfa Landenberga. Lazius je še 9 SI AS 1063, št. 617. 10 RI XIII 13, št. 375. 11 Valvasor, Die Ehre, X, str. 300. 12 UAW, M 4, Matricula Universitatis Vindobonensis, 1548– 1579, fol. 27; Lazius, De gentium aliquot migrationibus, str. 262. 13 StiAHe, Urkunden St. Andrä an der Traisen, 1160 XII 30. enkrat napačno interpretiral, tokrat Landenberg kot Lamberg.14 Morda je bil Landenberg tudi Diet- mund, ki naj bi bil leta 1428 dvorni mojster kralja in avstrijskega vojvode Albrehta V.15 Da bi bil Lamberg, je malo verjetno, saj se kot tak ne omenja v nobeni ohranjeni listini. Kasnejši genealogi so ga imeli za Viljemovega sina, a bi bil kot tak gotovo omenjen pri delitvi njegove dediščine leta 1410.16 V osebi Frideri- ka, ki naj bi od cesarja Friderika III. pridobil gradova Guštanj in Ekenštajn, je Lazius združil istoimenska bratranca. Friderik starejši, sin Janeza, je bil leta 1489 oskrbnik na gradu Guštanj na Koroškem, Friderik mlajši, sin Gašperja, pa je bil istega leta oskrbnik na gradu Ekenštajn.17 Od dvajsetih Lambergov, ki jih je naštel Lazi- us, smo dokazali, da štirje niso bili Lambergi, k tem lahko prištejemo še Dietmunda, ostane jih petnajst. Trije posamezniki se zelo verjetno pojavijo dvakrat, za enim pa se skrivata dva, končni znesek je torej tri- najst pripadnikov rodbine Lamberg. Ker jih Lazius ni znal niti sorodstveno povezati niti kronološko raz- vrstiti, težko govorimo o pravi genealogiji. Kljub tem napakam pa je Lazius kot prvi, ki je opisal rodbino, veljal za verodostojen vir, iz njega so črpali skoraj vsi kasnejši genealogi. Z njimi se je širil tudi Laziusov nezavedni mit o Volradu, kasneje pojmovanem tudi kot Volkard, in avstrijskem poreklu, ki so ga genea- logi vestno prepisovali in nadgrajevali, tako da se je obdržal do konca 20. stoletja. Kot predzadnjega je Lazius navedel Jakoba, za katerega je zapisal, da »še zdaj služi Kranjski«. To je vedel, ker ga je osebno poznal, zagotovo sta se srečala vsaj enkrat. To izpeljujemo iz Laziusovega podpisa v turnirski knjigi Jakobovega očeta, ki jo je Jakob upo- rabljal kot album amicorum. Ker so vsi ostali podpisi okoli Laziusovega datirani v leto 1551, je verjetno, da sta se srečala ravno takrat.18 Morda je njun pogovor tekel tudi o Jakobovih prednikih. Jakob se je gotovo zanimal za preteklost svojega rodu, saj je leta 1559 napisal lastno genealo- gijo, ki pa danes velja za izgubljeno. Ker jo je baron Matija Kainach († po 1592) vključil v svoj Genealoški rokopis, dokončan leta 1592,19 jo lahko do določene mere rekonstruiramo. Kainachov zapis je sestavljen iz dveh delov, naracije in opisnega rodovnika. Slednji vsebuje vsebinske pomanjkljivosti, ki nakazujejo, da ga je Kainach le delno povzel po Lambergu, morda pa je v celoti Kainachovo delo. Naracijo lahko pripi- 14 UAW, Ladula XXXVII, št. 1, Gründungsurkunde (Stift- brief ) der Universität Wien (lateinische Fassung); št. 2, Gründungsurkunde (Stiftbrief ) der Universität Wien (deu- tsche Fassung). 15 Albreht V. je bil avstrijski vojvoda v letih 1404–1439, kraljev- ske naslove pa je prejel leta 1437 in 1438. 16 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 107–108, št. 125. 17 Göth, Urkunden-Regesten, št. 858, 859. 18 Kos, Turnirska knjiga, pg. 8. 19 NÖLA, HerrenA Akten, 43b/02 (K 51), Matthiae Freiher- ren von Kainach Genealogies Manuscriptum, fol. 271v–278. 8 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 šemo Lambergu, Kainach jo je le spremenil iz prve v tretjo osebo. V njej izvemo, da je Lamberg rodov- nik (sippschaftbaum)20 ustvaril po pregledu listinskega gradiva. Izvora svoje rodbine ni mogel ugotoviti niti ni mogel umestiti Martina in Janeza, čigar omem- be in pečati se pojavljajo v starih listinah. Omenja ščitno pismo svojega deda iz leta 1445, v katerem je ta izpričal, da so bili pisma in pečati Lambergov, ki so jih nekdaj hranili v Kranju, uničeni v vojni vi- hri.21 Zaradi tega manka je Jakob začel rodovnik z Viljemom Lambergom z Bleda, ki naj bi leta 1330 nekaj nakazal svoji ženi Gaichtze.22 Tema naj bi se rodil sin Viljem, ki je poročil Dimuto, hčer Nikola- ja Podvinskega. Jakob sporoči še, da je od sorodnika Jožefa izvedel, da naj bi se Lambergi prej imenovali Rittersberg, ko pa si je bil eden izmed njih poškodo- val nogo in postal šepav, se ga je prijel vzdevek Lamb (iz lahm, tj. hrom, šepav), to pa se je preneslo tudi na njegove otroke in potomce. To je Jožefu zaupal nje- gov oče Jurij, ta pa je isto slišal od svojih prednikov. Gre torej za rodbinsko tradicijo, ki se je prenašala iz roda v rod. Da bi povečal njeno kredibilnost, je Jakob, morda nezavedno, poudaril, da je bil Jožef, baron in kranjski deželni glavar, star več kot 60 let, njegov oče pa naj bi jih dočakal celo več kot 90. To naj bi bilo napisano na gradu Kamen 12. januarja 1559. Sledi opisni rodovnik, ki nadaljuje s tremi sinovi Viljema in Dimute, ki naj bi si leta 1410 razdelili dediščino po očetu in materi. Rodovnik obsega nadaljnje gene- racije, v kamenski liniji vse do Jakobovih pravnukov. Hkrati manjkajo podatki, kot na primer ime Jako- bove matere, kar nakazuje, da ga je verjetno ustvaril Kainach. Ker ni mogoče določiti, na kateri točki je v rodovnik posegel Kainach, Lambergovo delo težko ocenimo. Lahko pa zapišemo, da je bil presenetljivo kritičen in vsekakor pomemben člen, saj se je njego- vo sklepanje prek Kainacha in kasnejših genealogov ohranilo vse do danes. Z njegovim zapisom pa se ni ohranila le tradicija o izvoru, temveč tudi napake, na katere bomo opozorili v drugem delu prispevka. Poleg kamenske linije je v manjšem obsegu v rodovniku predstavljena tudi ortneška linija. Boljši vpogled vanjo dobimo v družinski knjigi barona Žige Herbersteina, ki naj bi bila napisana le leto za Lam- bergovim rodovnikom. V njej je znani diplomat po- pisal rodbine, s katerimi je bil sorodstveno povezan, knjiga pa je tudi grafično zanimiva, saj po Zahnovem seznamu vsebuje kar 269 grbovnih upodobitev.23 Od Kainachovega rokopisa se razlikuje po tem, da dru- 20 Če sodimo po izrazu, je šlo za rodbinsko drevo, ki ga Kainach morda sploh ni videl, kar bi lahko razložilo pomanjkljivosti v opisnem delu rodovnika. 21 To pismo je popisano tudi v zapuščinskem inventarju Jako- bovega vnuka (SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 112–133, št. 136). Iz popisa izvemo, da so dokumenti zgoreli v zakristiji farne cerkve sv. Kancijana v Kranju. 22 Ta listina je danes v NÖLA, StA Urk, št. 5098. 23 Zahn, Das Familienbuch, str. 293–415. žine znotraj posameznih rodbin niso predstavljene sistematično, Herberstein je podatke namreč vpiso- val sproti. Če izločimo posamezne vpise Lambergov in jih nato povežemo med seboj, dobimo družinsko drevo, ki dopolnjuje Kainachov rodovnik. Benediktinec Gabriel Bucelinus (1599–1681) je v svojem genealoškem pregledu duhovščine in plem- stva vse lamberške linije prikazal v tabelarni obliki.24 Kot prvega je navedel Viljema z Bleda, ki naj bi živel leta 1330, njegov istoimenski sin pa leta 1355. Iz prve letnice je očitno, da je poznal Kainachov rokopis, ki je nastal 80 let pred izidom njegove knjige, drugo pa je verjetno določil sam. Deset let pozneje je tabele izpopolnil in dodal štiri predhodne generacije.25 Prvi je zdaj Volkard, ki naj bi se skupaj s sinom ali bra- tom Valterjem pojavil v ustanovni listini samostana Sv. Andreja iz leta 1161. Valterju sledi Herman, živeč leta 1260 pa vse do 1300 in naprej. Bil naj bi vrhovni dvorni mojster kralja Rudolfa I. in vojvode Alberta I. ter svetovalec vojvode Rudolfa III. Njegova sinova, Berengar in Rudolf, pa naj bi bila omenjena v privi- legiju dunajske akademije leta 1322. Vsi novi vnosi, razen Hermana, temeljijo na Laziusu in so skorajda dobesedno prepisani. Kje je Bucelinus našel podatke o Hermanu, lahko le sklepamo.26 Herman se pojavlja v vseh nadaljnjih genealogijah do srede 19. stoletja, a so že na začetku 19. stoletja ugotovili, da je šlo za Landenberga.27 Bucelinus je tako ponovil Laziusovo napako, med Lamberge pomešal še enega Landen- berga in ga vključil v Laziusovo naracijo. Lamberge najdemo tudi v zbirki genealogij Jane- za Ludvika Schönlebna (1618–1681).28 Ta je delal na Bucelinovi osnovi, poznal je tudi Laziusa. Pri njem prvič zasledimo istoimenska bojevnika Volkrada II. in III. Prvi naj bi bil prisoten pri osvojitvi Akona leta 1191, umrl pa naj bi v domovini leta 1214. Drugi naj bi bil poveljnik v vojski avstrijskega vojvode Frideri- ka II. Babenberškega.29 Za njiju ni navedel svojega vira, verjetno je izhajal iz neznanega dela Eliasa Re- usnerja, tako kot kasnejši avtorji. Na podlagi češke- ga zgodovinopisca Balbina je med Volkarda III. in Hermana vrinil še Venclja, Volkardovega sina, ki naj bi se bojeval na strani češkega kralja Venclja pri upo- ru njegovega sina. Da bi bil kateri od naštetih zares Lamberg, ni verjetno. 24 Bucelinus, Germania, tabele N2v–N3v. 25 Bucelinus, Pars tertia, str. 114–117. 26 Schönleben, le dve leti kasneje, kot vir navaja Otokarja iz Horneka (danes bolj znan kot Otokar iz Gaala). Ta je napisal Štajersko rimano kroniko, v kateri se pojavi Herman Lan- denberg (SI AS 1073, I-42r, J. L. Schönleben: Appendix ad Annales et Chronologiam Carnioliae sive Genealogica, str. 370; Seemüller, Ottokars Österreichische Reimchronik, str. 331). 27 Najstarejši nam znani avtor, ki omenja napako, je Wißgrill leta 1804 (Wißgrill, Schauplatz, str. 365). 28 SI AS 1073, I-42r, J. L. Schönleben: Appendix ad Annales et Chronologiam Carnioliae sive Genealogica, str. 369–391. 29 Friderik II. je bil avstrijski in štajerski vojvoda v letih 1230– 1246. 9 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–282023 Janez Viljem grof Wurmbrand (1670–1750) je v svoji genealoško-zgodovinski zbirki opisal 71 avstrij- skih plemiških rodbin, med njimi tudi Lamberge.30 Kljub svojim znanstvenim načelom je le prevedel narativni del Kainachovega besedila v latinščino in dodal nekaj podatkov, ki jih je našel v spodnjeavstrij- skem arhivu. Wurmbrand je našel dve listini, v prvi iz leta 1189 se med pričami pojavi Oto Lamberg, v drugi pa je opisana služba Dimute Lamberg. Ohra- nil se je tudi njen pečat, ki ga je Wurmbrand objavil skupaj s pečatoma Gregorja in Viljema Lamberga z začetka 16. stoletja.31 Prva listina se je ohranila v dveh prepisih, gre pa za podelitev pravic, ki zadevajo kapelo v Scheiblingkirchnu, jugovzhodno od Du- najskega Novega mesta. Med pričami je tudi Otto de Lamberch, po mnenju Hausmanna, ki je listino objavil, pravilno Lansberch.32 Gre torej še za eno napačno povezavo, napačna pa je tudi trditev, da je bila Dimuta Lamberg, torej žena Viljema Lamber- ga, leta 1366 dvorna dama Katarine Brandenburške. Friedrich Lanjus je leta 1931 opozoril, da gre za Di- muto, rojeno Biber, vdovo Hermana Landenberga, o katerem smo pisali zgoraj. V pečatnem ščitu, ki ga je objavil Wurmbrand, pa ni bil pes, temveč bober, ki ga je imela v grbu rodbina Biber.33 Heraldični bober je lahko zelo podoben psu, kar pojasni Wurmbrandovo napako. Wurmbrandovo besedilo z napakama vred je leta 1723 nazaj v nemščino prevedel Maksimilijan Era- zem baron Hackelberg-Landau († 1725).34 Njegov rokopis je nastal v okviru posvetitve Jožefa Domi- nika Lamberga za passavskega škofa. V istem letu je namreč nastalo več pretežno panegiričnih del različ- nih avtorjev, ki so se nadejali naklonjenosti bodočega škofa.35 Takšna dela so nastajala že v 17. stoletju. Domi- nik Frančišek Calin (1624–1683), dvorni zgodovinar cesarja Leopolda I., je leta 1675 napisal knjižico, v kateri je opisal 43 Lambergov, kot zadnjega grofa Janeza Maksimilijana Lamberga, ki mu je posvetil svoje delo. Začne ga z Volradom, ki mu sledita isto- imenski sin in vnuk, slednjemu pa Herman s sino- voma Berengarjem in Rudolfom. Viljem, prvi pravi Lamberg, je tako na sedmem mestu. Calinovo delo je zanimivo predvsem zaradi podatkov o mladosti Jakoba Lamberga, ki jih pri predhodnih avtorjih ne najdemo.36 Zelo podobno je delo Avguština Eratha (1648– 1719), posvečeno grofu Francu Jožefu Lambergu ob 30 Wurmbrand, Collectanea, str. 31–33. 31 V ščitu vzpenjajoč se pes, napis: + S. D I E M V D I. Wurm- brand, Collectanea, tabela 3, št. 3–5. 32 Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark, REI 18. https:// gams.uni-graz.at/o:stub.77/sdef:TEI/get?context=c ontext:stub-band1 (28. 6. 2021). 33 Lanjus, Die blühenden Geschlechter, str. 122, op. 22. 34 SI AS 813, šk. 1, Fata Lambergica. 35 Prim. Pritz, Ein Beitrag, str. 189–190. 36 Calin di Marienberg, Le gloriose Memorie, str. 1–3, 9. priložnosti njegovega sprejetja v Red zlatega runa. Erath je na podlagi listine, ki jo je objavil Valvasor, med Volrada in Hermana vrinil še Friderika.37 Za to napako je kriv Valvasor, ki je krepko zgrešil hebrejsko datacijo.38 Calin in Erath se od predhodnikov razlikujeta po tem, da posameznike predstavljata bolj sistema- tično, v obliki biogramov, ki so v 18. stoletju postali standard v leksikonih in enciklopedijah. Eden takih je Zedlerjev Univerzalni leksikon iz leta 1737, v ka- terem so biografski podatki posameznih Lambergov nanizani po kronološkem zaporedju, navedbe pa so dosledno opremljene z viri. Veliko virov, ki mu jih je uspelo zbrati, pa je imelo tudi negativne posledice, saj se pojavijo vsebinske napake.39 Lamberge sta v 19. stoletju celostno obdelala Franz Karl Wißgril leta 1804 in Konstantin Wurz- bach leta 1865, pri tem pa vestno ponavljala napa- ke predhodnikov.40 Do preloma je prišlo šele konec stoletja, ko je Alfred Anthony von Siegenfeld na podlagi primerjave grbov ugotovil povezavo med Lambergi in ortenburškimi ministeriali.41 Razvoj ta- kšnega razmišljanja je prekinil Johann Baptist Wit- ting, ki je leta 1895 objavil lamberško genealogijo na podlagi prejšnjih genealogij, z njimi pa je povzel tudi vse napake,42 na kar sta že naslednje leto opozorila grofa Jaroslav Thun Hohenstein in Karl Lamberg.43 Popravke za celotno genealogijo je leta 1925 objavil Friedrich Lanjus.44 Kamillo Trotter se je leta 1927 poglobil v ortenburško ministerialiteto in skušal najti konkretno povezavo z Lambergi.45 Smer nadaljnjih raziskovanj je nakazal z mislijo, da je treba za lam- berško genealogijo, ki bo imela znanstveno vrednost, raziskati arhiva na Dunaju in v Ljubljani, pa tudi ita- lijanske vire.46 Te je uporabil Andrej Pleterski, ki se je pri raziskovanju Blejskega kota dotaknil tudi Lam- bergov.47 Čeprav je zapisal, da ne namerava raziskati lamberškega rodovnika, je na eni strani opisal prve generacije, pri tem pa storil več napak, ki jih posku- šamo spodaj razkriti, razjasniti in odpraviti. 37 Erath, Augustus, str. 163–184. 38 Valvasor, Die Ehre, XV, str. 309–310. Valvasor je listino datiral v leto 1278, prava letnica je 1445 ali 1446. 39 Zedler, Lamberg, str. 268–284. Kot primer napake naj nave- dem leto smrti Jakoba Lamberga; Zedler je zapisal leto 1560, kot vir pa navedel Bucelina in Valvasorja. Bucelin tega podat- ka ne omenja, Valvasor pa zapiše pravilno leto 1566. 40 Wißgrill, Schauplatz, str. 363–416; Wurzbach, Lamberg, str. 21–39. 41 Zahn in Anthony von Siegenfeld, Steiermärkisches Wappen- -Buch, str. 63–65. 42 Witting, Beiträge zur Genealogie, str. 175–234. 43 Thun und Hohenstein, Die Reichsgrafen von Lamberg, str. 10–11. 44 Lanjus, Zur Lamberg'schen Genealogie, str. 287–306. 45 Trotter, Bemerkungen, str. 182–186. 46 Prav tam, str. 185. 47 Pleterski, Župa Bled, str. 104. 10 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 Rittersberg Rittersbergi so bili ministerialni rod, poimenovan po gradu Rittersberg v Goriških brdih, lokacijo ka- terega je Franc Kos zamejil z Višnjevikom, Fojano in Senožečami.48 Igor Sapač ima za možno lokacijo gradu vzpetino pri vasi Nozno severno od Višnjevi- ka, kjer se kasneje omenja gradišče.49 V virih se grad ne pojavlja, omenja pa ga kasnejši zapis dogodkov iz leta 1313, ko so v njem stanovali ministeriali iz Senožeč in Višnjevika. Zaradi spora pri delitvi pod- ložnikov med sorodnikoma Friderikom iz Senožeč in Ernestom z Višnjevika je prišlo do fajde, v kateri je Friderik požgal Rittersberg, ki je označen kot casa incastellata. V požaru sta umrla dva otroka Frideri- kovega sorodnika Valterja, več služabnikov in Fride- rikova lastna mati, ki je prišla na grad, da bi pomirila spor.50 Gradu po požaru morda niso obnovili, staro ime Rittersberg pa je zamenjalo Gradišče, v pome- nu nekdaj utrjen kraj. Da je grad morda res stal pri Noznem, pritrjuje spodaj predstavljena rittersberška posest v Kožbani in Brdicah, ki so bližje Noznemu kot Kosovi lokaciji. Že na začetku 13. stoletja se Markvard z Ritters- berga pojavi kot priča v nekem seznamu komornika oglejskega patriarha.51 Ni jasno, kako je bil povezan s kasnejšim goriškim ministerialom, ki je nosil isto ime. Ministeriali so bili v 13. stoletju fluidna druž- bena skupina, osebno odvisna od svojega gospoda, ki je z njimi upravljal kot s svojo lastnino. Na njihovo mobilnost so vplivale predvsem interakcije med raz- ličnimi gospodi, saj so bili ministeriali predmet me- njave in poročanja, posledica tega so bile tudi delitve otrok.52 Vse našteto izredno otežuje raziskovanje te sicer privilegirane skupine, saj so njihovi priimki hkrati službena imena, ki so se ob menjavi prebivali- šča spremenila. Na posameznem gradu je lahko bilo nastavljenih več sorodstveno nepovezanih ministe- rialov, a so bili vsi poimenovani po njem. Nasprotno so člani iste rodbine, ki so stanovali na različnih lo- kacijah ali bili razdeljeni med različne gospode, imeli različne priimke. Zgodovinsko udejstvovanje ministerialov, na podlagi katerega lahko dobimo vpogled v to socialno skupino, je bilo odvisno od aktivnosti njihovih go- spodov. Ti so imeli v nemirnem 13. stoletju, ko so 48 Kos, Goriška Brda, str. 32. Otorepec je grad Rittersberg po- stavil v Ziljsko dolino (na severozahodnem vhodu v Ziljsko dolino, južno od prelaza Gailbergsattel se nahajajo ruševine gradu Pittersberg! op. a.) (Otorepec, Lamberg, str. 94). Fran- ce Baraga ga je imel najprej za grad Rašpor v Istri, potem pa za Pittersberg na Koroškem. Njegovo napako je kasneje popravil Miha Preinfalk. Otorepec, Gradivo za slovensko zgo- dovino, str. 318; GZS VI/1, št. 164; GZS VI//2, str. 68. 49 Sapač, Grajske stavbe, str. 199–202, 212–213. 50 Manzano, Annali del Friuli, zv. 3, str. 57; Manzano, Annali del Friuli, zv. 4, str. 25–26. 51 Suttina, Una cessione di apparamenti, str. 64. 52 Več o tem Štih, Goriški grofje, str. 35–42. cesarstvo prevevala različna nasprotja, nemalo prilo- žnosti za izvajanje agresivne politike, sploh na škodo Cerkve. Tako je sedisvakanco po smrti briksenskega škofa Henrika IV. leta 1239 izkoristil tirolski grof Albert III., ki je, izhajajoč iz funkcije briksenskega odvetnika, prevzel upravo nad briksenskimi posest- mi. Podobno je storil njegov zet in zaveznik, goriški grof Majnhard III., ki se je polastil blejskega gradu in gospostva, odvetnik katerega je bil od leta 1231. No- voizvoljeni škof Egno se je povezal s koroškim voj- vodo Bernardom Spanheimom in začel fajdo, ki pa ni trajala dolgo.53 S Tirolcem se je pogodil konec marca 1241,54 po njegovem posredovanju pa je mesec dni kasneje prišlo tudi do pomiritve z goriškim grofom. Majnhard se je obvezal, da bo škofu vrnil grad z vse- mi posestvi in sodstvom razen odvetščine. Za predajo gradu sta bila zadolžena Markvard z Rittersberga in njegov sin Konrad.55 Po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi bila oče in sin identična Markvardu in Konradu z Bleda, ki se pojavita leta 1230.56 Takrat je namreč prišlo do zamenjave ministerialov med briksenskim škofom in goriškim grofom. Škof Henrik je dal Majnhardu sinove svojega ministeriala Folkerja z Rihemberka, v zameno pa je dobil Konrada in njegovo sestro, ki sta bila otroka Markvarda z Bleda.57 Če gre res za isto osebo, je Konrad očitno med letoma 1230 in 1241 ponovno prišel v grofovo službo.58 Da je bil goriški ministerial, izrecno potrjuje listina iz maja 1252, ko ga najdemo v ječi freisinškega škofa.59 Nič bolje se ni godilo Majnhardovemu tastu; goriško-tirolske aspiracije po Koroški so bile že poleti 1252 zatrte v bitki pred Greifenburgom, v kateri je bil tirolski grof zajet.60 Majnhard je moral za njegovo izpustitev za- staviti tudi svojo posest v Naklem,61 iz katere pa je iz- recno izvzet ministerial Konrad z Rittersberga z vso svojo lastnino.62 Ta je bil leta 1261 v Čedadu priča svojemu sinu Markvardu, ko je ta zastavil svojo od- vetščino nad dvema kmetijama v vasi Posnich. Še iste- ga leta je Konrad zastavil svojo odvetščino nad dvema kmetijama v Brdicah. Naslednje leto pa je odvetšči- no nad štirimi kmetijami v Kožbani zastavil njegov 53 Bizjak, Srednjeveški urbarji, str. 50–51. 54 Santifaller, Die Urkunden, št. 104. 55 Hormayr, Kritisch-diplomatische Beyträge, št. 142. 56 Trotter, Bemerkungen, str. 183–184; Pleterski, Župa Bled, str. 94–95. 57 Santifaller, Die Urkunden, št. 76. 58 Leta 1243 sta se v Škofji Loki briksenski in freisinški škof dogovorila o delitvi otrok nekega ministeriala. Temu je bil priča Konrad z Rittersberga, označen kot (samostanski) brat. Tega zagotovo ne moremo enačiti z Markvardovim sinom (Santifaller, Die Urkunden, št. 108). 59 GZS VI/1, št. 164. Baraga je na podlagi predhodnih objav listine priimek napačno interpretiral kot Pittersberg. Prim. op. 48. 60 Štih, Goriški grofje, str. 23, 29–30. 61 Ta naj bi se razprostirala od reke Kokre do Karavank in Je- zerskega vrha (Kosi et al., Historična topografija Kranjske, str. 1018). 62 GZS VI/1, št. 183. 11 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–282023 nečak Merklin, sin pokojnega Wulfinga.63 Drug vir sporoča, da je v istem letu Konrad, sin Wulfinga z Rittersberga, dal svojo odvetščino nad Kožbano opa- tinji samostana Sv. Marije v Čedadu.64 Verjetno je šlo tudi v tem primeru za zastavo odvetščine. Merklina z Rittersberga najdemo leta 1263 v Škofji Loki kot pričo pri pomiritvi med freisinškim škofom in ortenburškim grofom. Poleg njega so ime- novani tudi Wulfing, Konrad in Reinhard, ni pa ozna- čeno njihovo sorodstveno razmerje, če so v sorodu sploh bili.65 Morda so bili vsi štirje Wulfingovi sinovi. Merklin je umrl leta 1270 ali 1278, njegovo posest pa sta goriška grofa dodelila Sigerju z Višnjevika.66 To, da posest ni pripadla Merklinovim sorodnikom, bi lahko pomenilo, da ti niso bili goriški ministeriali. To potrjujeta Ernest in Konrad z Rittersberga, ki se v letih 1273 in 1283 pojavljata na Bledu kot priči v listinah briksenskega škofa.67 Pleterski je v Konradu videl tistega, ki je bil goriški ministerial, Ernesta pa je imel za njegovega sina.68 Takšna interpretacija je malo verjetna, saj ji nasprotuje že vrstni red zapisa, ki nakazuje, da je Konrad mlajši in kot tak ne more biti Ernestov oče. Verjetneje se zdi, da je s Konradom mišljen Wulfingov sin, morda je bil to tudi Ernest. 63 Maffei, Le carte del monastero, št. 88, 90, 92. 64 Manzano, Annali del Friuli, zv. 3, str. 46–47. 65 Schumi, Urkunden- und Regestenbuch, št. 320. 66 ÖStA, HHStA, HS W 594, Registraturna knjiga grofov Go- riških, fol. 59v. Datum je zapisan dvoumno: mill(esim)o CC° LXX octavo k(a)l(end)as febr(uarii), kar je mogoče prebrati kot 25. januar 1270 ali 1. februar 1278. Franc Kos je dogodek omenil dvakrat, obakrat na podlagi zgornjega vira, a z dru- gačnim datumom: 1. april 1278 in 25. januar 1265. Očitno je pomešal svoje zapiske, saj slednji datum omenja že Joppi leta 1886. Wiesflecker je obe različici dogodka navedel kot dve ločeni dejanji – prvič po Jopijevi dataciji, drugič po zgor- njem viru (Kos, Goriška Brda, str. 24, 32; Joppi, Documenti Goriziani, str. 36; Wiesflecker, Die Regesten der Grafen von Görz, št. 731; Wiesflecker, Die Regesten der Grafen von Tirol, št. 224). Pleterski je Merklina enačil z njegovim dedom Mar- kvardom. Merklin je res pomanjševalnica imena Markvard, vendar je to, da bi bil nekdo najprej označen z osnovno obliko imena, kasneje v življenju pa s pomanjševalnico, malo verjet- no (Pleterski, Župa Bled, str. 95). 67 SI AS 1063, št. 5950; MDC V, št. 567. 68 Pleterski, Župa Bled, str. 95. Ne gre pa izključiti možnosti, da je rod goriškega ministeriala Markvarda z Rittersberga izumrl že z Merklinom v sedemdesetih letih 13. stoletja. Zagotovo se je z dodelitvijo Merklinove pose- sti Sigerju nanj preneslo tudi ime gradu. Okoli leta 1274 se pojavi Ortolf z Višnjevika in Rittersberga, ki je bil verjetno Sigerjev nečak. Nekoliko pozneje se je po Rittersbergu imenoval tudi Sigerjev sin Du- ring.69 Del gradu je bil predmet nadaljnje menjave leta 1296, na začetku 14. stoletja pa je na gradu ži- vela družina Valterja iz Senožeč.70 Zaradi vseh teh menjav ni jasno, kateremu rodu lahko pripišemo Bernarda in Hermana z Rittersberga, ki se pojavita v Čedadu leta 1295.71 Vrnimo se k Ernestu. Ta je bil leta 1286 prisoten pri delitvi otrok ministerialov v Loki med freisinškim škofom in ortenburškim grofom.72 Naslednje leto je briksenskemu škofu, čigar ministerial je bil, prodal svojo posest pri Bohinju, ki pa jo je čez en teden dobil nazaj v zastavo.73 Škofovo listino o nakupu posesti je potrdil s pečatom, v katerem ni poimenovan po Rittersbergu kot v vseh listinah, temveč po Bledu.74 Vprašljivo je, koliko časa je Ernest sploh preživel v Goriških brdih, morda je bilo ime le simbolično in ne pokazatelj kraja bivanja. A če bi šlo že za priimek, bi ga verjetno uporabljali tudi njegovi sinovi, ki pa so bili najprej poimenovani po Bledu,75 nato pa po vaseh, kjer so se naselili oziroma bili naseljeni. Wul- fing, leta 1286 označen kot sin Ernesta z Bleda,76 je leta 1302 skupaj z bratom Merklinom z Bleda kupil 69 Manzano, Annali del Friuli, zv. 3, str. 71, 100; Otorepec, Gra- divo za slovensko zgodovino, št. 328, 434, 1016; Kos, Goriška Brda, str. 21–22. 70 Manzano, Annali del Friuli, zv. 3, str. 260; Manzano, Annali del Friuli, zv. 4, str. 25–26. 71 Otorepec, Gradivo za slovensko zgodovino, št. 162. 72 MDC VI, št. 24. 73 SI AS 1063, št. 28; Santifaller, Die Urkunden, št. 246. 74 Pečat, ki je visel na listini SI AS 1063, št. 28, ni več ohranjen. Njegov opis se je ohranil preko Anthonyja v. Siegenfelda. Gl. op. 41. 75 Z Bledom je mišljeno območje Blejskega kota, ne pa blejski grad, na katerem so prebivali briksenski gradiščani (Pleterski, Župa Bled, str. 94; SI AS 1063, št. 28; št. 49). 76 SI AS 1063, št. 6729. MARKVARD 1230, 1252 KONRAD hči WULFING 1230, 1262 1230 † pred 1262 MARKVARD MERKLIN KONRAD WULFING REINHARD ERNEST 7821 ,3721362136213821 ,26213621 ,26211621 † 1270 ali 1278 Bled Rodovnik ministerialov z Rittersberga. 12 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 kmetijo v Gorjah in dve v Doslovčah.77 V Gorjah se je tudi ustalil, saj je v listini iz leta 1312 poimeno- van po njih, Merklin pa po Zasipu.78 Po Zasipu se je imenoval tudi tretji brat German.79 V čedajskih vi- rih se v istem času pojavljata ortenburški ministerial Rayman, sin pokojnega Raymana z Bleda, in njegov brat Ernest.80 Ker se ime v kranjskih listinah poja- vi šele kasneje v pridevniški rabi, je Pleterski skle- pal, da sta Raymana Ernest z Rittersberga in eden od njegovih sinov. To je utemeljil z razlago imena, ki naj bi pomenilo človeka, ki živi ob bregu. Ta Breg bi bil lahko vzhodno od Zasipa, kjer je danes ledi- na Na brego, ohranili pa so se tudi ostanki stolpa, v katerem naj bi živeli Raymani.81 Ernest z Ritters- berga naj bi torej imel poleg Wulfinga, Merklina in Germana še istoimenskega sina, Pleterski pa mu je pripisal še Huga in Majnclina, saj se leta 1333 pojavi Hugo iz Zasipa skupaj z brati Ernestom, Germa- nom in Majnclinom.82 Dvom v to spodbuja listina iz leta 1320, ko sta bila na gradu Kellerberg brata Wulfing in German z Bleda, pa tudi Hugo z Bleda, ki pa ni označen kot njun brat.83 Tudi če sprejmemo istovetnost Ernesta z Bleda s pokojnim Raymanom, je natančna opredelitev njegovega sorodstva brez ko- njektur nemogoča. Zagotovo je bil z njim sorodstveno povezan Ni- kolaj z Bleda, zlasti v čedajskih virih imenovan Ni- kolaj Kaul.84 Bil je zanimiva osebnost, kot najemnik je večkrat menjal stran, ukvarjal pa se je tudi z denar- nimi posli. O njegovi družini ni nobenih dvomov, saj se njegovi potomci skupaj z vdovo omenjajo v več li- stinah. V grbu je imel zmaja, kar nakazuje, da njegov oče Bertold ni bil krvno povezan z Ernestom z Rit- tersberga oziroma Raymanom. Ker pa so Nikolajevi potomci celo prevzeli ime Rayman in spremenili svoj grb,85 je možno, da je bila Nikolajeva mati Ernestova sorodnica, morda sestra.86 Glede na heraldično po- dobnost so bili v sorodu z Ernestom tudi briksenski ministerial Ulrik Gesleht, Ernest s Poljan,87 Erhard iz Pudoba in ne nazadnje Lambergi.88 77 SI AS 1063, št. 37. 78 SI AS 1063, št. 50. V pečatih sta oba poimenovana po Bledu! 79 MDC VIII, št. 554. 80 Fabrizi, Delle usure del Friuli, str. 76; Otorepec, Gradivo za slovensko zgodovino, št. 357, 388. 81 Pleterski, Župa Bled, str. 96. 82 Prav tam, str. 20, 96. 83 MDC VIII, št. 554. 84 Otorepec, Gradivo za slovensko zgodovino, št. 446, 688, 689, 705, 773, 774, 1006, 1078, 1083. 85 Nikolajev sin Janez je imel avgusta 1355 v pečatu zmaja, po- dobnega očetovemu, junija 1357 pa sekan ščit z deljeno desno polovico (SI AS 1063, št. 6294; št. 6306). 86 Pleterski, Župa Bled, str. 97–98. 87 Morda lahko Ernesta s Poljan enačimo z Raymanovim isto- imenskim sinom. 88 Gl. prilogo Grbovni ščiti blejskih ministerialov. TSE N RE DL OT REB m or eb itn a i de nt ičn os t R A YM A N 12 73 , 1 28 7 † pr ed 1 31 5 si n N A M Y A R TSE N RE NIL C NJ A M TSE N RE N A M RE G O G U H N A M RE G NIL K RE M G NIFL U W L U A K J AL O KI N 2131 ,2031 0231 ,6821 1531 ,1131 5131 † 13 12 , 1 32 0 13 20 , 1 33 3 13 33 13 33 13 33 13 16 13 15 , 1 32 3 † 13 51 /5 2 ∞ K at ar in a M en ge šk a † pr ed 1 33 0 ∞ H EN R IK R EY M A N JA N EZ N IK O LA J K U N IG U N D A M A R G A R ET A K A T A R IN A N IK O LA J R EY M A N 13 52 13 52 , 1 36 1 13 52 , 1 36 5 13 54 , 1 35 7 13 57 , 1 36 1 13 57 13 38 , 1 35 3 † ok . 1 35 4 † 13 61 † 13 65 /6 6 ∞ 13 38 ∞ akšreb ma G ateragra M suahue N jaloki N K O N R A D R EY M A N 13 88 , 1 39 3 JO ŠT R EY N M A N 13 96 Zo  j a J et re be nš ka Po sk us ro do vn ik a R ay m an ov . 13 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–282023 Lamberg Zaradi pogoste anonimnosti žensk v srednjeve- ških listinah konkretne povezave med Lambergi in ministeriali z Rittersberga ni mogoče vzpostaviti. O njej pričata rodbinska tradicija in podobnost v grbih. Ker so imeli slednjo različni raziskovalci za zadosten pokazatelj o izvoru rodbine, so se le redki ukvarjali s samim imenom Lamberg. To bi izvorno lahko bilo ime gradu, končnica -berg naj bi nakazovala, da je nastal od prve tretjine 12. do srede 13. stoletja, lahko pa bi pomenila tudi ministerialni dvor ali enostavno stolpasto utrdbo.90 Lambergi so do srede 16. stole- tja uporabljali dodatno končnico -er, ki naj bi za čas do konca 14. stoletja dokaj zanesljivo opozarjala, da oseba ne živi več na imenovanem gradu ali dvoru.91 Friedrich Lanjus je leta 1931 opozoril, da Valvasor omeni gospostvo s tem imenom, ki naj bi ga leta 89 Zaradi slabih odtisov pečatov so lahko v prilogi manjša od- stopanja. Načeloma so vsi grbovni ščiti sekani, ena od polovic pa je večkrat deljena (tram, trikrat deljena, dva tramova, pet- krat deljena). 90 Kos, Vitez in grad, str. 31–32. 91 Kos, Med gradom in mestom, str. 13. 1479 po očetu Erhardu podedoval sin Andrej Ho- henwart.92 V resnici je šlo za gospostvo oziroma grad Lemberg (Löwenberg) pri Dobrni, s katerim Lam- bergi nimajo nobene povezave. Prva generacija Prvi Lamberg, ki se pojavi v listinah, je Viljem, ki je bil leta 1326 priča, ko je Janez iz Gorič skupaj z ženo prodal lastno kmetijo v Rupi pred Kranjem Jakobu iz Gorij in njegovi ženi.93 Naslednje leto ga najdemo med pričami na gradu Jeterbenk. Poleg nje- ga sta med drugimi navedena zgoraj omenjeni Jakob in Nikolaj z Bleda, o katerem smo pisali na koncu prejšnjega poglavja.94 Več o Viljemovem socialnem krogu izvemo iz listine iz leta 1330, v kateri je s pri- 92 Lanjus, Die blühenden Geschlechter, str. 121–122; Valvasor, Die Ehre, XI, str. 186. 93 SI AS 1063, št. 6104. Viljemov priimek je zapisan kot Lan- denberger. To odstopanje gre zelo verjetno pripisati pisar- jevemu nepoznavanju imena, saj je v Viljemovi le nekoliko mlajši lastni listini jasno zapisano kot Lamberger (NÖLA, StA Urk, št. 5098). 94 SI AS 1063, št. 6110. Grbovni ščiti blejskih ministerialov.89 14 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 voljenjem brata Janeza (Janslein) dal svoji ženi Rajh- ci (Reichze) za jutrno 50 mark oglejskih pfenigov, ki jih je nakazal na svoj dvor v Podhomu in na trav- nik bei Haygermos.95 Poleg ženina je pečatil gospod Majnhard, za priče pa so bili gorjanski župnik Hen- rik, Hugo iz Zasipa, Ulrik Chransrot, njegov brat Sighard in nekdo iz Gorič.96 Z gospodom je mišljen ortenburški grof Majnhard I. ali pa njegov sin Majn- hard II. To nakazuje, da je bil Viljem ortenburški ministerial oziroma del njihove klientele. Prisotnost župnika lahko razložimo s tem, da je listina verjet- no nastala kar v cerkvi v (Zgornjih) Gorjah. Osta- le priče so bile sorodstveno povezane z zakonskim parom; Hugo iz Zasipa je domnevni sin Ernesta z Rittersberga, Chransrota sta bila morda nevestina sorodnika,97 brezimnež iz Gorič pa je verjetno isto- veten z Janezom, ki je leta 1326 prodal kmetijo. Leta 1343 je Ernest s Poljan Viljemu, ki je bil njegov vetter, prodal svoj del desetin od blejskih no- vin in v Mošnjah.98 Ko mu je naslednje leto sorodnik Gregor iz Zgoše zastavil kmetijo v Spodnjih Gorjah, se kot Viljemova žena omenja Alhajda.99 Rajhca je torej v tem času umrla, Viljem pa se je na novo po- ročil. Istega leta je z Alhajdo kupil še kmetijo v Ži- rovnici, dve v Palovičah, sedem njiv ze Chaemrich,100 leta 1345 pa kmetijo v Podhomu.101 Tri leta kasneje je v fevd pridobil desetino v Poljčah.102 V nadaljnjih listinah se Viljem ne pojavi do leta 1372, ko je bil že mrtev. Takrat izvemo za njegovega istoimenskega sina in nečaka.103 Janez se prvič brez brata pojavi leta 1353, ko se je ženil še en Lamberg, Merklin, ki je s privoljenjem neimenovanega brata dal svoji ženi Elizabeti za ju- trno 70 mark oglejskih pfenigov ali drugega denarja iste vrednosti. To ji je nakazal na svoje lastne kmetije v Zasipu, Spodnjih Lazah (Haygermuzz), Žirovnici in Doslovčah ter desetini v Vrbi in Mužjah, ki jih ima v fevdu od ortenburškega grofa. Hkrati je po- trdil, da je od tasta Friderika prejel obljubljenih 10 mark dote. Poleg ženina sta pečatila Geiselher Posch in sorodnik (vetter) Janez Lamberg.104 Glede na so- 95 Pleterski je kraj identificiral kot Spodnje Laze. Nedvomno gre za kraj blizu Podhoma, saj je desetina od tamkajšnje kme- tije spadala k podhomski (Pleterski, Župa Bled, str. 87). 96 NÖLA, StA Urk, št. 5098. Listina ima v pliki tri zareze. Na prvi visi poškodovan pečat, druga je prazna, na tretjo pa je pritrjen pergamentni trak. 97 Viljem je bil leta 1345 priča pri prodaji njunemu bratu, dve leti zatem pa Sighardu (SI AS 1063, št. 122; št. 994 (vsebuje prepis listine 1347 XI 4)). Ker je Viljemov priimek zapisan kot Landemverger oziroma Landenberger, lahko sklepamo, da ga tudi pisar na blejskem gradu, kjer sta bili listini izstav- ljeni, ni dobro poznal. 98 SI AS 1063, št. 120. 99 SI AS 1063, št. 121. 100 Po Adamu Kamering na Koroškem (Adam, Grad Kamen, str. 28). 101 SI AS 1063, št. 125; št. 6206; št. 6207; št. 126. 102 SI AS 1063, št. 144. 103 SI AS 1063, št. 206. 104 SI AS 1063, št. 157. rodstveno oznako bi bil lahko Merklin Janezov bra- tranec ali nečak, v primeru slednjega torej Viljemov sin. Janez je leta 1354 pečatil vdovi Nikolaja Kaula, leta 1356 pa je očitno živel v Zasipu, saj je označen kot zasipški.105 Zadnjič se kot živ omenja leta 1362, ko je zastavil neko kmetijo.106 Druga generacija Za razumevanje nadaljnje genealogije je najpo- membnejša listina iz leta 1372, ko je Viljem Lam- berg, sin pokojnega Viljema, Tomažu iz Podvina prodal desetino v Mošnjah, ki jo je imel v fevdu od ortenburškega grofa. Pri tem mu je pečatil tudi bra- tranec Viljem Lamberg, sin pokojnega Janeza.107 Po izročilu genealogov naj bi bil prodajalec po- ročen z Dimuto, hčerjo Nikolaja iz Podvina, gradi- ščan na Waldenbergu in ascendent vseh lamberških linij.108 Analiza listine ustvari dvom, kateri od isto- imenskih bratrancev je bil njen mož. Najprej naj opozorimo na napako, da Dimuta ni bila hči Nikola- ja, temveč zgoraj omenjenega Tomaža iz Podvina. To večkrat potrdi listinsko gradivo, na primer leta 1386, ko Viljem Tomaža jasno označi za tasta;109 nadalje leta 1396, ko je ortenburški grof Viljemu Lambergu podelil v fevd neko posest, ki jo je prej užival njegov pokojni tast Tomaž iz Podvina.110 Leta 1399 je grof Juriju Lambergu podelil posest, ki sta jo prej uživala njegov oče Viljem in ded Tomaž s Podvina.111 Če bi leta 1372 Viljem prodajal tastu, bi bil ta zagotovo v listini označen kot tak. Po Dušanu Kosu naj bi se Viljem in Dimuta poročila že leta 1366,112 a to lah- ko pripišemo napačnemu branju Wittinga oziroma njegovemu dvoumnemu zapisu.113 Bližje pravemu datumu poroke pridemo, če pogledamo odpovedno pismo njune hčere Katarine, ki je bila leta 1386 že poročena in očitno pravno sposobna.114 Če ji priso- dimo vsaj dvanajst let, s katerimi je poroko omejevalo kanonsko pravo, sta se morala njena starša poročiti najkasneje leta 1373.115 Verjetneje sta se poročila že konec šestdesetih, kot so pisali genealogi (sicer brez podlage v virih). Imamo pa tudi materialni dokaz, da 105 SI AS 1063, št. 6286; št. 5296. 106 SI AS 1063, št. 6367. 107 SI AS 1063, št. 206. 108 Tako naj bi sklenil že Jakob Lamberg leta 1559. 109 MNL, DL, št. 42348 (1386 III 30). 110 SI AS 1063, št. 311. 111 SI AS 1063, št. 336. 112 Kos, Čas bojevnikov, str. 114. Sapač navaja letnico 1368, brez navedbe vira (Sapač, Gutenberg in Glanz, str. 382–383, op. 49). 113 »… er [Wilhelm] mit Diemuth … vor ihrer Vermählung 1366 Obersthofmeisterin de Markgräfin Katharina … erhei- ratet hatte« (Witting, Beiträge zur Genealogie, str. 176–177). Letnica se ne nanaša na poroko, ampak na službo, ki naj bi jo Dimuta opravljala. Ta trditev pa je sama po sebi napačna, kot smo prikazali zgoraj. 114 SI AS 1063, št. 261. Sicer je jutrno prejela šele čez dve leti (SI AS 1063, št. 6534). 115 Žvanut, Od viteza do gospoda, str. 134. 15 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–282023 je bila Dimuta poročena z Janezovim in ne Viljemo- vim sinom. Njegov pečat, ki visi na listini, je namreč identičen tistemu, ki ga kasneje uporablja Viljem, ki je bil gradiščan na Waldenbergu.116 Da je bil ta Ja- nezov sin, dodatno potrdi dejstvo, da na pečatu nosi ime Zasipa, po njem pa je bil v listinah poimenovan že Janez. V Zasipu je Viljem pred začetkom gradi- ščanske službe tudi živel, pomen kraja pa izpriča tudi dejstvo, da je zase in za svoje potomce pridobil patro- nat nad župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Zasipu.117 Kateri od bratrancev je leta 1370 kupil posest Katarine, vdove po Nikolaju Lambergu, ni jasno. Po- kojni Nikolaj je bil zelo verjetno sin Viljema iz prve generacije. Posest, ki jo je prodala Katarina, je bila namreč njena jutrna, torej pred poroko Nikolajeva last. Obsegala je dvor v Podhomu skupaj s travnikom, dve kmetiji v Podhomu in eno v Spodnjih Lazah (ze Haegermos).118 Ker se v Podhomu kasneje pojavlja le en dvor, gre verjetno za tistega, ki ga je od Viljema dobila Rajhca. Nikolaj bi omenjeni dvor lahko dobil po materini smrti, torej pred letom 1344, najkasneje pa po smrti očeta Viljema, ki je verjetno umrl v za- četku petdesetih let, ko se je začel v listinah kot priča pojavljati njegov brat Janez. Viljem, sin slednjega, se ponovno pojavi šele leta 1379, ko je označen kot gradiščan na Waldenbergu.119 Funkcija ni bila nepomembna, saj je bil grad središče ortenburške posesti na Gorenjskem, postavljen na- sproti rastočega trga Radovljica. Da ni šlo za preprost ministerialni grad, priča tudi dejstvo, da sta na njem živela dva gradiščana.120 To funkcijo je Viljem najka- sneje od leta 1392 delil s svakom Nikolajem Stain- erjem.121 S Stainerji je bil tudi v krvnem sorodstvu, leta 1385 ga namreč Nikolajev polbrat Jakob imenuje oheim.122 V osemdesetih je Viljem začel s širjenjem svoje posesti, tako je že leta 1380 kupil posest pokoj- nega Merklina Lamberga. Njegova otroka Jakob in Kunigunda sta vetterju prodala lasten dvor in kmetijo v Zasipu, dve njivi pri Sebenjah ter kmetijo v Muž- jah.123 Hkrati sta se odpovedala svojim pravicam do desetine v Poljčah in Vrbi.124 Verjetno smemo Kuni- 116 Enakost pečatov je opazil že Pleterski, ki pa je površno pre- bral listino oziroma njen regest. Mislil je, da je pečatil izsta- vitelj in ne njegov bratranec. Izstavitelj pečata sploh ni imel! »… wan ich zu den zeiten chain aygens insigel nicht gehabt han.« Pravega lastnika pečata pa je poistovetil kar z Vilje- mom s Snežnika (Pleterski, Župa Bled, str. 104). Ta povezava je seveda napačna, Viljem s Snežnika je bil sin Otona iz Loža (SI AS 1063, št. 291). 117 SI AS 1063, št. 330; SI AS 813, šk. 1, Genealogije družine Lamberg, rodovnik z regesti listin na hrbtni strani: Heurats abredt zwischen Jacoben von Lamberg. 118 SI AS 1063, št. 203. 119 SI AS 1063, št. 6493. 120 Več o gradu Sapač, Grad Waldenberk, str. 327–352. 121 SI AS 1063, št. 6559. 122 SI AS 1063, št. 6523. 123 Ta dvor je njun oče leta 1356 kupil od Margarete, vdove Ni- kolaja Reymana (ÖStA, AVA, FA Hohenwart, fasc. 20, Ur- kunden Nr. 64-82a, Verschiedene Provenienzen, 1356 V 8). 124 SI AS 1063, št. 238. Da sta imela Merklinova otroka pravico gundo enačiti s tisto, ki se je štiri leta kasneje poročila z Janezom Zeserijem Dürrerjem. Za doto je poskrbel prav Viljem, ki je za svojo mum odštel 50 mark be- neških šilingov. Izraz bi lahko pomenil bratrančevo hčer, kar bi pomenilo, da je bil Merklin sin Viljema starejšega.125 Ker ni za doto poskrbel noben bližnji sorodnik, lahko sklepamo, da sta bila Kunigundin brat Jakob in stric Viljem mlajši že pokojna. Nadaljnjemu širjenju Viljemove posesti lahko najbolje sledimo s pomočjo listin, ki zadevajo posest, ki je bila fevd ortenburškega grofa, saj jih dopolnju- jejo fevdna pisma in kasnejše fevdne knjige. Iz njih izvemo, da je kupoval predvsem onkraj Save Dolinke, v Deželi in proti Tržiču (skupaj 25 kmetij in desetina v Rečici).126 Po tastovi smrti je prejel v fevd sedem in pol kmetij okoli Špitala ob Dravi,127 malo pred smr- tjo pa je kupil kmetijo na Dolenjskem.128 Od orten- burškega grofa je imel posest tudi v zastavi, leta 1380 tretjino desetine v Žirovnici, leta 1389 pa tri kmetije v Strahinju, po dve v Čirčah, Struževem in Otočah ter po eno v Mošnjah, Vrbi in Zabreznici.129 Orten- buržan mu je leta 1397 v fevd podelil tudi moštvo, ki je prej pripadalo Lenartu iz Kovorja.130 Viljem ni bil le ortenburški vazal. Od celjskega grofa je imel v fevdu dvor v Smledniku, okoliških osem in pol kmetij ter desetino v Vodicah,131 od oglejskega patriarha pa pet kmetij blizu gradu Snež- nik.132 Njegov senior je bil tudi avstrijski vojvoda Vi- ljem, ki mu je leta 1396 v fevd podelil polovico mo- štva v Škofji Loki in okoli mesta.133 Ni jasno, od koga je imel v fevdu desetini v Bašlju in Žabljah (vsaka od treh kmetij), ki jih je podelil naprej v sekundarni fevd.134 Verjetno je razpolagal tudi z desetino v Pre- dosljah, ki se omenja kmalu po njegovi smrti.135 Manj ohranjeno oziroma manjše je bilo trgovanje z alodno posestjo, poleg nekega travnika in senože- ti v Blejskem kotu je kupil pet kmetij (Zasip, Tušev Dol, Zgornji Otok, dve v Bičju pri Grosupljem),136 prodal pa kmetijo v Srednji vasi in dvor v Zgornjih Dupljah.137 Iz tega lahko razberemo, da je bil Viljem dober gospodar, ki je presežke vlagal v nakup nove posesti. Iz ohranjenih listin ni videti, da bi se ukvarjal z denarnimi posli. Njegova redka prodaja je bil dvor v do desetine, ki jo je leta 1348 v fevd pridobil Viljem, nakazu- je, da je bil Merklin zares Viljemov sin. 125 SI AS 1063, št. 251. 126 SI AS 1063, št. 253; št. 282; št. 301; št. 303; št. 322. Kmetijo v Hrašah, ki jo je kupil leta 1391, je očitno prodal naprej, saj je fevdno pismo iz leta 1394 ne omenja. 127 SI AS 1063, št. 311. 128 SI AS 1063, št. 331. 129 SI AS 1063, št. 237; št. 273; št. 274. 130 SI AS 1063, št. 315. 131 SI AS 1063, št. 302. 132 SI AS 1063, št. 291; št. 298. 133 SI AS 1063, št. 313; prim. št. 137. 134 SI AS 1063, št. 6577. 135 SI AS 1063, št. 6584. 136 SI AS 1063, št. 277; št. 298; št. 304; št. 306; št. 331. 137 SI AS 1063, št. 5346; MNL, DL, št. 42348 (1386 III 30). 16 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 Zgornjih Dupljah, ki ga je prodal na isti dan, ko se je njegova hči Katarina odpovedala dediščini, kar more- biti ni naključje. Eden največjih Viljemovih izdatkov so bile ravno dote, nečakinja Kunigunda je dobila 50 mark beneških šilingov,138 starejša hči Katarina 170 mark beneških šilingov,139 mlajša Margareta pa se je verjetno poročila šele po njegovi smrti.140 Leta 1392 je poskrbel za doto sorodnice Neže, ki se je poročila z Otonom iz Loža, njej je namenil 100 mark beneških šilingov.141 K temu ga je verjetno obvezala kakšna ne- zapisana prisega, saj je z njenim očetom Nikolajem Kokrškim leta 1382 sestavil dedno pogodbo, v ka- teri je v primeru, da ta umre brez moških potomcev, Viljem določen za enakovrednega dediča njegovim hčeram.142 Dedno pogodbo je Viljem imel tudi z Ni- kolajem II. Sumerekerjem.143 Viljem je umrl pozimi 1398/1399, nazadnje se v listinah pojavi živ 13. oktobra 1398, 17. februarja na- slednje leto pa je že pokojni.144 Za seboj je zapustil ženo Dimuto in najmanj pet sinov: Jurija, Melhiorja, Welzla,145 Jakoba in Baltazarja, ter hčeri Katarino in Margareto.146 Tretja generacija Kmalu po Viljemovi smrti je Klara, vdova Niko- laja Kokrškega, pri deželnem upravitelju sprožila po- stopek proti Dimuti in sinovom, ker naj bi bila pri- krajšana za svojo jutrno. Spor se je rešil prijateljsko, ni pa bil edini, iz česar lahko sklepamo, da je družina z očetovo smrtjo izgubila velik del avtoritete.147 Glavna vloga je kmalu pripadla najstarejšemu sinu Juriju, ki je v zgodnjih listinah nastopal tudi v imenu svojih bratov. Ortenburški grof mu je maja in junija 1399 podelil očetove fevde, septembra pa raz- sodil v sporu o neki posesti na Dolenjskem, ki so se ji morali Lambergi odpovedati.148 Jurij je nadaljeval z očetovo politiko, posesti v Špitalu je leta 1400 dodal domec v trgu in nekaj kmetij,149 v naslednjih letih pa je kupil kmetijo v Bistrici pri Tržiču,150 dve v Danah, po eno v Babni Polici in Babnem Polju, eno na Vrhu 138 SI AS 1063, št. 251. 139 SI AS 1063, št. 6548. 140 SI AS 1063, št. 490. 141 SI AS 1063, št. 287. 142 SI AS 1063, št. 246. 143 SI AS 1063, št. 316. 144 SI AS 1063, št. 331; št. 333. 145 Ime je pomanjševalnica za Valter in ne Vencelj oziroma Va- clav, kot se pojavlja v literaturi. 146 Genealogija v ARS na podlagi neke listine omenja še sina Gašperja, ki naj bi umrl leta 1399. Z ohranjenim listinskim gradivom tega ne moremo potrditi (SI AS 813, šk. 1, Genea- logije družine Lamberg, rodovnik z regesti listin na hrbtni strani: Heurats abredt zwischen Jacoben von Lamberg). 147 SI AS 1063, št. 333; št. 337. 148 SI AS 1063, št. 335; št. 336; št. 340. 149 Dve kmetiji je kupil, poldrugo je imel v zastavi. SI AS 1063, št. 343; št. 346. 150 Kot sokupec je navedena tudi Dimuta, ki je leta 1402 sama kupila dve kmetiji pri Kranju (SI AS 1063, št. 351; št. 353). pri Šmarju in šest v Šentvidu, desetino v Mostah in Križu pri Komendi ter desetino od šestnajstih kmetij okoli Loža.151 Poleg tega je bil leta 1403 dokončno rešen spor glede gradu Snežnik. Četrtino tega je Jurij dobil že leta 1393 od sorodnice Sofije s Snežnika, skupaj z bližnjim dvorom in še desetimi kmetijami. Vse je bilo last oglejskega patriarha Janeza, ki je še istega leta Juriju omenjeno podelil v fevd. Dve leti kasneje je enako storil tudi novi patriarh Anton, le da je fevde v imenu sinov prejel Viljem. Sofijini od- ločitvi je nasprotoval oheim Pirs iz Pudoba, s katerim so se Lambergi pogodili in odkupili njegove pravice. Po Sofijini smrti so spor nadaljevali njeni sorodniki s Snežnika, ki so Lamberge tožili pri patriarhu, še pred razsodbo pa vzeli stvari v svoje roke. Jurij s Snežnika je Juriju Lambergu odvzel četrtino gradu ter napadel njegovo posest in ljudi. Spor je nazadnje razrešil or- tenburški grof, ki je določil, da se Lambergi odpove- do odškodnini in izplačajo tožnike, ti pa se odpovedo pravicam do posesti in maščevanju.152 Jurij je prevzel očetovo službo na Waldenber- gu, prvič se kot gradiščan omenja leta 1406. Tedaj je kupil pet kmetij v Deželi skupaj z nekim travni- kom in odvetščino nad eno kmetijo.153 Kot sokupci se omenjajo njegovi bratje oziroma brata, ki stopita iz anonimnosti leta 1410, ko so si Jurij, Baltazar in Jakob razdelili dediščino po očetu in materi. Pečatili so jim Jurij Loberger, Osterman iz Kamnika, Peter z Brega, Berhtold Dürrer in Janez Werder.154 Melhior in Valter (Welzel), omenjena le leta 1403, sta očitno v tem času že umrla.155 Leta 1418 je umrl Friderik III. Ortenburški, za- dnji moški predstavnik te linije. Imel je dedno po- godbo s celjskimi grofi, ki so si kmalu pridobili velik del ortenburške posesti, z njo pa tudi njihovo klien- telo. Jurij je bil po tranziciji vsaj še eno leto gradiščan na Waldenbergu, leta 1426 pa gradiščan na Kam- nu.156 Celjski in zagorski grof Herman mu je leta 1422 podelil fevde, ki jih je prej imel v fevdu od Or- tenburžana.157 Podelitev je poleg posesti, ki jo je Jurij prejel že po očetovi smrti, vključevala še dva dvora v Podvinu, dva travnika v Blatu ter osem desetin okoli Bleda in v Deželi. Isto posest najdemo v celjski fev- dni knjigi, ki je nastala ob podelitvi fevdov novega celjskega grofa Friderika leta 1436. Ker vsebuje tako ortenburške kot tudi celjske fevde, nam dopolni sliko o posesti Lambergov. Z ortenburškimi fevdi je bil Ju- rij obdarjen dvakrat, najprej je sam prejel devetnajst 151 SI AS 1063, št. 352; št. 354; št. 356; št. 359; št. 361; št. 374. 152 Otorepec, Grad Snežnik, str. 37–38. 153 SI AS 1063, št. 391. 154 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 107–108, št. 125; SI AS 813, šk. 1, Genealogije družine Lamberg, rodovnik z regesti listin na hrbtni strani: Heurats abredt zwischen Jacoben von Lamberg. 155 SI AS 1063, št. 360. 156 KLA, Allgemeine Urkundenreihe, 1419 IV 19; SI AS 1063, št. 487. 157 SI AS 1063, št. 470. Kljub delitvi dediščine je Jurij zastopal tudi brata. 17 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–282023 kmetij, ki so bile večinoma razpršene po severozaho- du Dolenjske, in pet desetin, ki so ležale okoli do- mače Dežele. Drugič je skupaj z bratoma prejel isto posest, ki je bila podeljena že leta 1422. S celjskimi fevdi je bil prvi obdarjen Jakob, ki je prejel dvor v Črnelem in okoliško posest. Vsem trem bratom je bil podeljen celjski fevd s središčem v Smledniku, ki ga je imel že Viljem, z dodatnimi štirimi kmetijami. Te je pred smrtjo verjetno kupil že Viljem. Baltazar je prejel najmanjši fevd, dvor v Podreči s štirimi bli- žnjimi kmetijami in še dve kmetiji v dobrepoljski fa- ri.158 Nekoliko manjšo posest so Lambergi uživali pri oglejskem patriarhu, ohranjeno fevdno pismo iz leta 1425 sporoča dvaindvajset kmetij, desetino od pet- najstih kmetij, mlin in dva travnika, vse v fari Lož.159 V zgoraj omenjenih podelitvah so že nakazane interesne sfere, ki so si jih bratje verjetno razdelili že z dediščino. Jakob ali njegovi potomci so kasneje prišli do dvora Črnelo in izoblikovali svojo linijo, ki se je imenovala po njem. Baltazar, ki je bil oskrbnik v Ložu,160 je najverjetneje dobil notranjsko posest, vključno z gradom Snežnik, hkrati pa se je oziral proti vzhodu, kjer so ležali nekdanji ortenburški vi- šinski gradovi, pa tudi posest Čušperških, s katerimi je poročil oba sinova.161 Iz njiju sta kasneje izšli liniji, poimenovani po Snežniku in Ortneku. Jurij je kot najstarejši podedoval matično posest na Gorenjskem, ki jo je v drugem desetletju 15. stole- tja konsolidiral z nakupom gradu Gutenberg.162 Tega ni prejel od Celjskih, ampak od Habsburžanov, s ka- terimi je bil povezan že prej. Avstrijski nadvojvoda Ernest mu je leta 1414 podelil desetinsko posest nad več kot petinpetdesetimi kmetijami na širšem obmo- čju Škofje Loke.163 Nedvomno je bil Jurij ravno za- radi naklonjenosti Habsburžanov med letoma 1438 in 1439 kranjski deželni upravitelj pod deželnim gla- varjem Štefanom III. Modruškim, ki je takrat veljal za pomembnega zaveznika Habsburžanov.164 Jurijeve naklonjenosti Habsburžanom pa očitno niso več tr- peli Celjski, ki so v okviru fajde s Habsburžani, ki je potekala od leta 1437, zaplenili tudi posest Lamber- gov. V prvem premirju avgusta 1440 sta se Celjska zavezala za njeno vrnitev.165 Na pogajanjih naj bi bil prisoten tudi neki Lamberg,166 morda Jurij ali njegov sin Friderik, ki je že leto poprej zastopal Kranjsko na 158 SI AS 1073, I-57r, Fevdna knjiga za grofiji Ortenburg in Ce- lje, fol. 11, 12, 78, 87, 104v; SI AS 1063, št. 535. 159 SI AS 1063, št. 483. 160 TKL II, št. 165. Po Wittingu naj bi bil osemintrideset let pred tem oskrbnik v Škofji Loki, česar pa ne moremo potrditi (Witting, Beiträge zur Genealogie, str. 194). 161 Zahn, Das Familienbuch, str. 398. Del čušperške dediščine si je z nakupom zagotovil že Jurij leta 1422 (SI AS 1063, št. 471). 162 Bizjak, Gutenberg, str. 261–262. 163 SI AS 1063, št. 425. 164 SI AS 1063, št. 543; št. 554; Kotar, Deželni glavarji, str. 128– 130. 165 Otorepec, Seznam, str. 331. 166 Muchar, Geschichte des Herzogthums Steiermark, str. 293. pogrebu kralja Albrehta II.167 Friderik je bil po kon- cu fajde še zvest Habsburžanom, kralj Friderik mu je leta 1445 izboljšal grb oziroma šlemni okras nad njim, naslednje leto pa je bil skupaj z očetom, stri- cem in bratrancem pozvan v vojno na Ogrskem.168 Kasneje se je povezal s celjskim grofom Ulrikom II. in ga kot član njegovega notranjega sveta spremljal v Beograd, kjer je bil morda celo vpleten v njegov umor.169 Vsaj navzven je ostal zvest Celjskim, saj je bil še maja 1461 v službi Ulrikove vdove Katarine Branković.170 Februarja 1458 je od cesarja Friderika prejel fevde zase in za svoje brate ter bratrance.171 Iz tega lahko sklepamo, da so bili Jurij in njegova bra- ta že mrtvi, Baltazar zagotovo do leta 1456, saj sta njegove fevde takrat prejela sinova.172 Natančno let- nico smrti poznamo le za Jakoba, ki je umrl že leta 1438.173 Četrta generacija Poglejmo si ostale Jurijeve sinove. Poleg Frideri- ka sta bila v službi Celjskih tudi Janez in Gašper.174 Slednji je prestopil k Habsburžanom, saj je bil eden od cesarskih poveljnikov v boju za celjsko dedišči- no. Po koncu bojev je bil glavar v Pazinu in oskrbnik na Polhovem Gradcu, leta 1468 je prejel še oskrbni- štvo na Kostanjevici.175 Janez je bil leta 1454 glavar v Čakovcu,176 leta 1462 glavar v Štrigovi,177 leto kasne- je pa oskrbnik v Višnji Gori.178 Henrik je bil več let oskrbnik na gradu Goričane.179 Najbolj znan od bra- tov je Žiga, sprva župnik v Kranju, nato pa prvi ljub- 167 Nared, Dežela - knez - stanovi, str. 45. 168 RI XIII 26, št. 164, 188. 169 Po dveh neodvisnih virih naj bi Ulrika na sestanek, na ka- terem so ga ubili, poklical ravno Friderik. Anonimni avtor Avstrijske kronike za leta 1454–1467 mu je vlogo trojanske- ga konja pripisal že dan pred tem, ko naj bi, morda zaradi podkupnine, Ulrika prepričal, da je vstop v trdnjavo varen. V Kroniki celjskih grofov svetovalec, ki se je prepričal o varnosti trdnjave, ni niti imenovan niti aktivno vključen v zaroto, voja- ki v trdnjavi naj bi se mu med ogledom skrili (Mlinar, Podoba Celjskih grofov, str. 103–104, 175–176, 261–263, 273; Krones, Die Freien von Saneck, II, str. 122, 155). 170 MNL, DL, št. 15581 (1461 V 8). 171 RI XIII 26, št. 556. 172 Šilc, Nekdanji ortenburški vazali, str. 372. Na str. 364, op. 165, ima Šilc za verjetno, da sta obstajala istoimenski oče in sin Baltazar, eden naj bi se pojavljal v dvajsetih letih, drugi pa od leta 1436 naprej. Da je šlo le za eno osebo, pokaže listina, ki sta jo leta 1445 izdala brata Jurij in Baltazar. Jasno je, da gre za Viljemova sinova (SI AS 1063, št. 589). 173 SI AS 813, šk. 1, Genealogije družine Lamberg, In Lapide sepulchrali. 174 Kosi, Celjska klientela, str. 50. 175 RI XIII 18, št. 5; RI XIII 22, št. 212. 176 SI AS 1063, št. 6022. Ta položaj naj bi imel leta 1456 njegov brat Friderik, ki je leta 1464 prejel gradova Čakovec in Štri- gova v zastavo (Krones, Die Freien von Saneck, II, str. 155; MNL, DL, št. 15945 (1464 IV 7)). 177 MNL, DL, št. 15794 (1462). 178 RI XIII 29, št. 122. 179 RI XIII 13, št. 308; RI XIII 29, št. 60. 18 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 ljanski škof (1463–1488).180 Po očetovih stopinjah je šel istoimenski sin Jurij, ki je bil prav tako kranjski deželni upravitelj,181 kasneje pa je naredil kariero kot oskrbnik v freisinški Škofji Loki.182 Bratje so si leta 1464 razdelili dediščino po očetu 180 Več o njem Turk, Lamberg, Sigismund, grof. Slovenska bio- grafija. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi316140/ (5. 4. 2021). Grofovska oznaka je napačna, kranjska linija je grofovstvo pridobila šele leta 1667 (Wurzbach, Lamberg, str. 24). 181 Na tem položaju se v ohranjenih listinah prvič pojavi 6. julija 1445, 1. marca je bil deželni upravitelj še Andrej Gall (KLA, Urkunden des gräflich Auerspergischen Fideikommissar- chivs, 1445 VII 6; SI AS 1063, št. 583). 182 Glede časa opravljanja oskrbništva v Škofji Loki je še precej nejasnosti. Ohranjeni sta dve listini o podelitvi oskrbništva iz let 1458 in 1474 (to lahko zelo verjetno povežemo z na- stopom novega škofa Siksta). Toda Jurij se kot oskrbnik (in kaščar) pojavlja že pred letom 1458. Tako že leta 1447, pri čemer je treba poudariti, da gre za zapis v zapuščinskem in- ventarju. Če ne podvomimo v pristnost zapisa, se poraja vpra- šanje, ali ni bil takratni oskrbnik morda njegov oče, saj lahko Jurija mlajšega na podlagi primerjave pečatov povežemo šele z listino iz leta 1456 (BayHStA, Hochstift Freising Urkun- den, št. 716; št. 815; SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 100, št. 113; NŠAL, NŠAL 101, št. 353 (1456 VII 18)). Prim. Blaznik, Srednjeveški urbarji, str. 38; Blaznik, Škofja Loka, str. 451. in materi.183 Žiga, takrat že umeščeni ljubljanski škof, se ji je odpovedal, tako da se je delila na pet delov.184 Listina, ki jo pogosto navajajo, je le del te delitve, saj omenja le posest, ki je pripadla Juriju. Ta je bil de- želni upravitelj vsaj od leta 1445 pod Dujmom IV. Modruškim, bratom prejšnjega glavarja, ki je bil na položaju vsaj do konca julija 1447. Sledilo je šestlet- no obdobje brez glavarja, njegove posle pa je vodil deželni upravitelj. Ker je na tem mestu leta 1448 izpričan Jurij Višnjegorski, je verjetno, da je Jurij ta položaj zapustil skupaj s Frankopanom.185 Leta 1456 se je poročil z Ano Hohenwart,186 v šestdesetih letih pa je kupoval posest od vseh treh bratrancev, ki so bili tako kot njegovi bratje oskrbniki na komornih gra- dovih.187 Andrej in Jurij, sinova Baltazarja, sta ime- 183 Njihova mati naj bi bila Sibila Dietrichstein, za katero lahko sklepamo, da je umrla leta 1464 (SI AS 813, šk. 1, Genealogi- je družine Lamberg, rodovnik z regesti listin na hrbtni strani: Heurats abredt zwischen Jacoben von Lamberg). 184 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 108, št. 127. 185 Kotar, Deželni glavarji, str. 130. Jurij je kot deželni upravitelj nazadnje izpričan julija 1447 (KLA, Allgemeine Urkunden- reihe, 1517 X 3). 186 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 109, št. 128. 187 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 93–97, št. 102–107. Sklepnik v cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki z grbom Jurija Lamberga in njegove žene Ane Hohenwart (foto: Luka Dremelj, 2022). 19 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–282023 R od bi na L am be rg , p rv e š tir i g en er ac ije . VI LJ EM JA N EZ 13 26 , 1 34 8 13 30 , 1 36 2 (1 ) ∞ 1 33 0 R aj hc a (2 ) ∞ p re d 13 43 A lh aj da M ER K LI N N IK O LA J VI LJ EM VI LJ EM 8931 ,2731 ,)0731( 2731 0731 derp † 8531 ,3531 ∞ 1 35 3 ∞ † 13 98 /9 9 El iz ab et a K at ar in a H of st et en ∞ D im ut a P od vi ns ka ETL A V R OI HLE M JI R UJ A NI R AT A K A D N U GI N U K B O K AJ R BA LT A ZA R JA K O B M A R G A R ET A 7241 ,7141 7341 ,0141 4541 ,0141 3041 3041 0541 ,3931 1931 ,6831 4831 ,0831 0831 ∞ 1 38 4 ∞ 8341 † 6541 .ko † 8541 derp † (1 ) ∞ Ja ne z Z es er i D ür re r N ik ol aj S ta in er Ja ne z G al l (2 ) ∞ Ja ne z Č uš pe rš ki (3 ) ∞ M ar tin R au na ch er FR ID ER IK H EN R IK JU R IJ G A ŠP ER JA N E Z ŽI G A K LA R A A N D R EJ JU R IJ ŽI G A 14 39 , 1 46 8 14 50 , 1 47 6 14 45 , 1 47 4 14 49 , 1 47 6 14 49 , 1 46 4 14 33 ∞ 1 45 0 14 56 , 1 47 3 14 57 , 1 49 7 14 37 , 1 47 3 † pr ed 1 47 3 † pr ed 1 49 1 † o k. 1 47 6 † 14 81 † o k. 1 46 5 † 14 88 G aš pe r M el tz † pr ed 1 47 6 †1 49 9 † pr ed 1 47 6 ∞ 1 45 6 ∞ lju bl jan sk i š ko f ∞ ∞ ∞ atebazilE A na H oh en wa rt D or ot ej a G la ne r Č uš pe rš ka M ar ga re ta Č uš pe rš ka K un ig un da ež ni k nS icinbi R irp gerB ivaS bo jnatšoB ivaS bo jnatšoB ne ma K frodneppoP grebnetu G Č rn el o Bo št an j o b Sa vi O rtn ek 20 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 la v zastavi oskrbništvo nad gospostvom in uradom Ribnica, Jurij je bil kasneje tudi oskrbnik na Ortne- ku.188 Žiga, sin Jakoba, pa je bil oskrbnik in deželski sodnik v Kamniku.189 Zadnji večji nakup škofjelo- škega oskrbnika Jurija je bil grad Kamen, del nek- danje celjske dediščine po Ortenburžanih. Kot fevd ga je od Celjskih kupil Janez Seebacher, gradiščan na Smledniku. Njegova sinova sta ga leta 1459 prodala Andreju Kraigu, ta pa ga je čez deset let prodal Juri- ju.190 Grad je dominiral nad lamberško gorenjsko po- sestjo, hkrati pa je bil impozantna utrdba, ki je služila obrambi pred novonastalo turško nevarnostjo. Turki so na Kranjsko v večjem obsegu vdrli ravno leta 1469. Lambergi so se z njimi pobližje srečali leta 1473 v bitki pri Bizeljskem, v kateri so Turki pobili ali zajeli okoli sto mož, med njimi vsaj osem kranjskih ple- mičev. Nesreči sta se izognila Jurijev brat Gašper in nečak Krištof, ki sta bitko preživela.191 Peta generacija Jurij je verjetno umrl leta 1476, ko je njegov naj- starejši sin Jakob že prejel fevde od cesarja Frideri- ka.192 Jakobova mati Ana, ki se naslednje leto omenja kot vdova, je verjetno živela do leta 1481, ko si je Ja- kob dediščino po očetu in materi razdelil z bratom Gašperjem. Tretji brat Janez, takrat učitelj kanonske- ga prava in stolni dekan v Freisingu, se ji je zaradi svojega stanu odpovedal.193 V istem letu se Jakob pojavi kot oskrbnik in kaščar v Škofji Loki. Ta položaj naj bi izkoriščal za lastno korist. Nestrinjanje oškodovanih loških podložnikov je preraščalo v upor, zato ga je bil freisinški škof leta 1491 prisiljen odstaviti.194 Zatem je služboval na Ko- roškem, kjer je bil glavar oziroma namestnik glavarja gospostva Ortenburg.195 Po Kainachu naj bi bil tudi cesarski svetnik v spodnjeavstrijski vladi in glavar v Bruku na Lajti.196 Z ženo Magdaleno je imel sinova Jurija in Franca ter hčer Ano. Njegov brat Gašper, ki se je zelo verjetno rodil leta 1463,197 je svojo mladost posvetil vojaškemu in turnirskemu udejstvovanju. Aprila 1486 se je kot ce- sarjev spremljevalec udeležil Maksimilijanovega kro- nanja za nemškega kralja v Aachnu, kjer je ta podelil 188 RI XIII 13, št. 375; RI XIII 30, št. 195. 189 RI XIII 29, št. 177. 190 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 21–22, št. 1, 3–6. 191 Simoniti, Vojaška organizacija, str. 118; Nared, Dežela - knez - stanovi, str. 44–45. 192 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 104–106, št. 121. 193 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 111–112, št. 134, 135. 194 Blaznik, Škofja Loka, str. 141–142, 451. 195 Lanjus, Zur Lamberg'schen Genealogie, str. 292. 196 NÖLA, HerrenA Akten, 43b/02 (K 51), Matthiae Freiher- ren von Kainach Genealogies Manuscriptum, fol. 274. 197 Letnica se v njegovi turnirski knjigi pojavi dvakrat. Najdemo jo na njegovem šlemnem okrasju na upodobitvi enega izmed zgodnjih turnirskih dvobojev in na notranji naslovnici, ki je verjetno nastala leta 1544 (Kos, Turnirska knjiga, pg. 19, 27; Kos, Čas bojevnikov, str. 137, 145). dvesto dvajset viteških udarcev. Prejela sta ga tudi Gašper in njegov bratranec Krištof.198 Ker je imel Gašper dva bratranca z istim imenom, je natančna določitev nemogoča, morda je Krištof enak tistemu, ki se je trinajst let prej pobližje srečal s Turki.199 Du- šan Kos omenja, da so se novi vitezi preizkusili ta- koj po kronanju, v turnirju pa naj bi sodeloval tudi Krištof.200 Do turnirjev je prišlo že januarja istega leta, ko sta se cesar Friderik in kralj Maksimilijan na poti proti Frankfurtu ustavila v Kölnu. Ob po- vratku iz Aachna po kronanju sta se s spremstvom, ki je štelo več kot tisoč mož, zopet ustavila v Kölnu, kjer so ostali dva tedna. Ob koncu njihovega bivanja so na starem trgu priredili glavni turnir.201 Ta je tako prvi, za katerega lahko zapišemo, da je bil Gašper kot del cesarjevega spremstva zagotovo prisoten, najver- jetneje pa je tudi proslavil svoj novi viteški naslov s sodelovanjem na njem.202 Leta 1490 naj bi prestopil v Maksimilijanovo službo, leta 1495 je naveden med njegovimi vitezi v Wormsu.203 V novem stoletju je Gašper začel opuščati svojo viteško kariero. Leta 1501 se je poročil z Dorotejo Graf pl. Schermberg,204 leta 1503 pa je bil imenovan za oskrbnika in kaščarja v Škofji Loki.205 Leta 1505 je prvič omenjen kot oskrbnik na Polhovem Gradcu.206 Njegov odnos do podložnikov ni bil veliko boljši od bratovega, dva polhograjska kmeta sta o njegovi sa- movolji pisala cesarju, loški podložniki so se prito- ževali nad novim davkom, tiste na meji z Beneško republiko pa naj bi uporabljal za vojaške operacije.207 Očitno je tudi njega škof odstavil, saj se v Škofji Loki leta 1508 kot novi oskrbnik omenja Pavel Rasp, kot kaščar pa Pavel Siegersdorfer.208 Leta 1509 se je na ograjnem sodišču pravdal z bratovo vdovo Magdale- no, verjetno o delitvi gradu Kamen.209 Zaradi majh- nosti gradu, ki je očitno utesnjeval dve družini, mor- da pa tudi zaradi neprijateljskih odnosov s svakinjo, je Gašper z družino verjetno prebival v Škofji Loki, kjer je imel hišo. Ta je bila v potresu leta 1511 uniče- na, v njej pa je umrl tudi eden od Gašperjevih mladih sinov. Po besedah takratnega vicedoma Jurija Egkha, 198 Hertzog, Chronicon Alsatie, II, str. 139. 199 Witting je Krištofa povezoval s sinom Gašperjevega strica Henrika, medtem ko za Gašperjevo prisotnost na kronanju ni vedel (Witting, Beiträge zur Genealogie, str. 184, 188). 200 Kos, Čas bojevnikov, str. 168. 201 Militzer, Turniere in Köln, str. 55–60. 202 Več o Gašperjevi karieri Kos, Čas bojevnikov, str. 162–174. 203 Kos, Čas bojevnikov, str. 118; Hertzog, Chornicon Alsatie, II, str. 145. 204 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 73, št. 72. 205 Blaznik, Škofja Loka, str. 451. 206 SI AS 2048, Auersperg, št. 108. Iz pisma izvemo, da je bil Gašper oskrbnik na Smledniku v času cesarja Friderika, torej najkasneje leta 1493, ko je cesar umrl. 207 Kos, Čas bojevnikov, str. 26; Blaznik, Škofja Loka, str. 143– 144. 208 Blaznik, Škofja Loka, str. 451, 454. 209 SI AS 813, šk. 1, Genealogije družine Lamberg, Collecta zu den Lambergischen cronologi aus dem schrannen protokol in Crain. 21 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–282023 ki je cesarskemu dvornemu mojstru pisal le nekaj dni po potresu, naj bi se v veliki meri podrl tudi grad Kamen.210 Verjetno je šlo za prenagljeno oceno, saj bi ga v takem primeru opustili, kot se je zgodilo z Gu- tenbergom. Ta je bil takrat (vsaj deloma) v lasti Jurija Winklerja, sina Gašperjeve sestrične Katarine, ki je bila hči Friderika Lamberga.211 Poškodovan je bil tudi grad Polhov Gradec. Valvasor je sklepal, da so ga opustili in z gradnjo novega gradu začeli ravno zaradi potresa.212 Egkh poroča, da je med potresom na njem umrla oskrbnica.213 To je nenavadno, saj je bila Do- roteja živa vsaj še leta 1517.214 Ker se Gašper kasneje omenja tudi kot polhograjski zastavni gospod, je mo- žno, da je imel že leta 1511 na gradu nameščenega lastnega oskrbnika, ki mu je umrla žena.215 Morda pa gre za napako, ki jo lahko pripišemo Egkhovi naglici ali pa Radicsu, ki je povzemal njegovo pismo. Potresno leto Gašperju vsekakor ni bilo naklonje- no, izgubi sina je treba prišteti še veliko gmotno ško- do, ki je vplivala na razvoj dogodkov na Kranjskem. Gašper je še bolj pritiskal na polhograjske podlož- nike, verjetno tudi zato, da bi pridobil sredstva za sanacijo škode in brezplačno delovno silo. Cesarska komisija, poslana leta 1514, se je izkazala za slabe- ga arbitra. Podložniki niso izpolnili zahtev, ki jih je komisija sprejela v Kranju, in so se na lastnem zbo- rovanju odločili za odkrit upor. Prenehali so plačeva- ti davke in odrekli pokorščino Lambergu. Začeli so se organizirati in v upor siliti tudi druge, uporniški duh pa se je začel širiti tudi na druga gorenjska go- spostva.216 Območje Polhovega Gradca je bilo tako eno od žarišč, ki je pripeljalo do velikega kmečkega upora. Za Kranjsko epohalni dogodek se je dotaknil vseh Lambergov, ki so se odzvali na različne načine. Sredi maja 1515, ko je upor že prešel v oboroženo fazo, je freisinški škof Gašperju, ki je takrat prebi- val v Škofji Loki, ukazal, naj zapusti mesto.217 Škof se je očitno zavedal njegove nepriljubljenosti med kmečkim prebivalstvom in ni bil pripravljen tvegati varnosti svojega mesta. Kam se je umaknil Gašper, ni znano, verjetno se je zatekel v Ljubljano. Tarča kmetov sta bila tudi njegova mrzla bratranca Žiga in Andrej, sinova Žige iz črnelske linije. Kmetje so prišli celo do topa, s katerim so oblegali grad Črnelo, verjetno v drugi polovici junija. Ko se je to izkazalo za neuspešno, so uničili ribnike, požgali pristavo ter pobrali obdelan les, konje in živino.218 Kmalu zatem so Žigo, kot očividca, kranjski deželni stanovi poslali 210 Radics, Das große Erdbeben in Krain, str. 115–116. 211 Sapač, Gutenberg in Glanz, str. 384–385. 212 Valvasor, Die Ehre, XI, str. 33. 213 Radics, Das große Erdbeben in Krain, str. 117. 214 SI AS 813, šk. 1, Prepisi listin in spisi, 1517 XI 13. 215 Verbič, Deželnozborski spisi I, št. 117. 216 Prav tam. 217 Blaznik, Škofja Loka, str. 146. 218 Verbič, Deželnozborski spisi I, št. 117; Valvasor, Die Ehre, XI, str. 475. na cesarski dvor, da bi poročal o poteku dogodkov.219 Enkrat med kmečkim uporom je skupaj s služabniki požgal šest hiš in dve pristavi v predmestju Kamni- ka, požar pa se je razširil v mesto, tako da so mora- li meščani podreti še šest hiš.220 Čeprav vir tega ne omenja, je šlo morda za povračilni ukrep za nastalo gospodarsko škodo pri Črnelem. Svoje diplomatske sposobnosti je pokazal še en Gašperjev mrzli bratranec, in sicer Jožef, sin Jurija s Snežnika, kasnejši kranjski deželni glavar in baron na Ortneku. Po lastnem pričevanju je kmete pričakal za zidovi gradu Ortnek, napadalce, ki za svoja dejanja niso imeli vzroka, pa je zadržal z lepimi besedami in počakal na prihod cesarskih enot.221 Manj sreče so imeli Gašperjev mrzli nečak Viljem Lamberg ter mrzla bratranca Janez in Gregor, sinova Andreja z Brega pri Ribnici, ki so bili skupni lastni- ki gradu Boštanj ob Savi,222 ki so ga kmetje zavzeli in uničili, verjetno s požigom.223 Na gradu je verjet- no prebival le Viljem, a ker ni poročil o žrtvah, lahko sklepamo, da se je pravočasno umaknil. Prav tako ni poročil o dogodkih na gradovih Breg pri Ribnici in Kamen, pa tudi ne za Snežnik, matični grad Jožefa Lamberga. Kmetje so s silo zavzeli Polhov Gradec, ga izropali in popolnoma uničili.224 Od potresa poško- dovani grad kmetom verjetno ni pomenil večje ovire. S posledicami kmečkega upora so se Lambergi ubadali še naslednje leto na zasedanju ograjnega so- dišča. Andrej s Črnelega je tožil Franca Glanhoferja in njegovo ženo Ano, ker sta kmetom posodila top, ki je na Črnelem pustil veliko škodo. Viljem je objo- koval uničeni arhiv na gradu Boštanj ob Savi. Žiga je tožil Lovrenca Paradeiserja zaradi konja, ki so ga kmetje odpeljali s Črnelega. Zapiski omenjajo tudi Gašperjevo ženo Dorotejo kot vdovo.225 Gašper je torej umrl pred 16. junijem, ko je potekalo zaseda- nje. To, da je bil mesec kasneje imenovan v odbor za meddeželni zbor v Velikovcu, lahko razložimo s tem, da je mišljen njegov istoimenski mrzli bratranec, brat zgoraj omenjenega Jožefa.226 Turnirski junak je bil zagotovo mrtev leta 1517, ko sta se tožili kamenski vdovi, v spor pa je moral poseči cesar Maksimilijan.227 Šesta generacija Leta 1517 so odločali tudi o varuštvu nad mla- doletnimi otroki, ki ga je očitno prevzel Viljem z 219 Verbič, Deželnozborski spisi I, št. 117. 220 Verbič, Deželnozborski spisi II, št. 131. 221 Valvasor, Die Ehre, IX, str. 51–52. 222 Zahn, Das Familienbuch, str. 398. 223 Valvasor, Die Ehre, XI, str. 493. 224 Prav tam, str. 33. 225 SI AS 813, šk. 1, Genealogije družine Lamberg, Collecta zu den Lambergischen cronologi aus dem schrannen protokol in Crain. 226 Verbič, Deželnozborski spisi II, št. 135; Zahn, Das Familien- buch, str. 398. 227 SI AS 813, šk. 1, Prepisi listin in spisi, 1517 XI 13. 22 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 Boštanja ob Savi, saj se kot varuh omenja pet let ka- sneje.228 Verjetno najstarejša Barbara je bila izvzeta iz skrbništva, saj se je leta 1519 poročila z Bernardinom Gallom. Takrat sta tudi prvič poimensko navedena njena brata Jakob in Egidij (Gilgen).229 Jakob se je oktobra 1522 vpisal na dunajsko uni- verzo, a študija ni končal, kar pa za plemiča ni nič neobičajnega.230 Pri Calinu zasledimo notico, da je Jakob v mladosti služil cesarju Karlu, in sicer v času, ko so pri Pavii zajeli francoskega kralja Franca, to- rej leta 1525. Kot vir je navedel domače anale, za katerimi bi se lahko skrivalo marsikaj.231 Po nekem drugem genealogu naj bi bil Jakob že leta 1520 pri- soten na Karlovem kronanju v Aachnu, nato pa zanj opravljal vojaško službo in ga spremljal na različne vojne pohode. Leta 1524 naj bi že uspešno poveljeval svoji enoti v Italiji in se udeležil bitke pri Pavii.232 S predelanimi viri njegovega vojaškega udejstvovanja ne moremo potrditi, lahko pa ga primerjamo s sicer generacijo starejšim sorodnikom Jožefom, o katerem smo pisali zgoraj. Ta se je rodil leta 1489 in bil pri sedmih letih poslan v šolo. Tam je bil pet let, nato pa je služil štajerskemu deželnemu glavarju, s katerim se je pri štirinajstih udeležil bavarske vojne, verjetno kot oproda. Za bojevanje je bil premlad tudi tri leta kasneje, ko mu je bila prepovedana udeležba v voj- ni na Madžarskem.233 Pri sedemnajstih je odšel na cesarski dvor.234 Jakob v času pavijske bitke verjetno še ni dopolnil sedemnajst let,235 tako da je njegova vojaška udeležba vprašljiva, ne pa nemogoča. Da je gotovo imel vojaške izkušnje, potrjuje dejstvo, da je bil leta 1530 poveljnik manjše vojske, ki je v bližini Zagreba odbila enote Ivana Zapolje.236 Poveljeval je tudi leta 1552, ko je z deželno vojsko preprečil vpad turških enot.237 Leta 1530 je začel s konsolidacijo posesti okrog Kamna,238 hkrati pa je potekala obnova gradu, ki si ga je delil z bratrancem Francem.239 Spominski plošči, ki ju je Richter videl na dvorcu Kacenštajn v Begunjah, sporočata, da je Jakob na novo zgradil Ka- 228 SI AS 813, šk. 1, Genealogije družine Lamberg, Collecta zu den Lambergischen cronologi aus dem schrannen protokol in Crain. 229 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 72, št. 71. 230 UAW, M 4, Matricula Universitatis Vindobonensis, 1548- 1579, fol. 18v. 231 Calin di Marienberg, Le gloriose Memorie, str. 9. 232 Mayer, Vortrefflich-Hoch-Adeliches Controfeé, str. 287–288. 233 V tej vojni se je prvič bojeval devetnajstletni Žiga Herber- stein (Zahn, Das Familienbuch, str. 319). 234 Valvasor, Die Ehre, IX, str. 50–51. 235 Umrl je 15. decembra 1566 v starosti 59 let, torej se je naj- verjetneje rodil leta 1508. Za njegov nagrobnik gl. Dolničar, Zgodovina ljubljanske stolne cerkve, str. 100–101. 236 Valvasor, Die Ehre, XV, 430–431. 237 Valvasor, Die Ehre, X, 337; XV, 463–464. 238 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 73, št. 72. 239 Egidij je verjetno umrl že v dvajsetih letih, ob nedatirani deli- tvi Gašperjeve dediščine sta podpisana le Gašperjev sin Jakob in nečak Franc, ki sta prejela vsak polovico Kamna (SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 36, št. 29). men leta 1537.240 Besedila ne gre jemati dobesedno, verjetno je šlo le za prezidavo in sanacijo škode, ki jo je pustil potres, morda pa tudi kmečki uporniki. Da je bila razširitev gradu nujna, se je izkazalo kmalu, ko se je v zakonu s prvo ženo Margareto iz škofjeloške rodbine Purgstall rodilo vsaj osem otrok, od tega trije sinovi. Gašper in Krištof sta dobila ime po dedih, Ja- nez Jurij, ki je edini preživel otroštvo, pa verjetno po pradedu Juriju. Hčere Doroteja, Sholastika, Lukreci- ja, Katarina in Eva so vse dočakale odraslo dobo ter se poročile.241 Margareta je umrla pred letom 1558, saj se je Jakob takrat že drugič poročil, tokrat s sorod- nico Ano Lamberg iz črnelske linije.242 V štiridesetih letih 16. stoletja je začel Jakob pre- vzemati uradniške funkcije v kranjski stanovski upra- vi, od leta 1543 je bil deželni upravitelj, leta 1546 pa tudi prejemnik in deželni oskrbnik. Zaradi naporov in stroškov je hotel pustiti službo, a so stanovi to za- vrnili in njegov trud poplačali z dvema zahvalama in vsaj 400 renskimi goldinarji.243 Leta 1550 ga je cesar nagradil s pravico do pečatenja z rdečim voskom, leta 1557 pa je bil povzdignjen v baronski stan.244 Na- slednje leto je bil, po smrti Janeza Weltzerja aprila, junija imenovan za kranjskega deželnega glavarja. Cesar je izbiro utemeljil z Jakobovimi izkušnjami in spretnostjo ter dotedanjo službo, pri kateri je izkazal svojo koristnost in zvestobo.245 O Jakobovi predanosti priča njegov nagovor stanovskim kolegom ob preje- tju funkcije, v katerem je zapisal, da je v zadnjih dva- najstih letih opravil kar dvajset službenih potovanj na cesarski dvor in deželne zbore izven dežele.246 Leta 1562 je postal cesarski komornik, leta 1566 pa mu je bil podeljen prestižni naziv dednega deželnega konju- šnika na Kranjskem, ki pa ga ni uporabljal dolgo.247 15. decembra 1566 je namreč umrl. Pokopali so ga v ljubljanski stolnici ob škofu Žigi Lambergu, pri zakristijskih vratih pa so mu postavili marmornat spomenik z epitafom, ki je slavil njegovo predanost cesarski dinastiji in vojaško sposobnost.248 Ni pa ome- njal njegove obširne graditeljske dejavnosti, ki jo lah- ko označimo za enega njegovih največjih dosežkov. Njegov prvi gradbeni projekt je bil dvor Klanec med 240 Richter, Stein und Katzenstein, str. 130–131. 241 Genealogije si o materinstvu Jakobovih otrok niso enotne. Herberstein je vse otroke pripisal Margareti, za Janeza Jurija in hčere to dokazujejo letnice njihovih porok (Zahn, Das Fa- milienbuch, str. 366). 242 SI AS 813, šk. 1, Genealogije družine Lamberg, rodovnik z regesti listin na hrbtni strani: Heurats abredt zwischen Jacoben von Lamberg. 243 Kos, Turnirska knjiga, pg. 203–205; SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 80, št. 82; SI AS 813, šk. 1, Genealogije družine Lamberg, rodovnik z regesti listin na hrbtni strani: Heurats abredt zwi- schen Jacoben von Lamberg. 244 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 78–79, št. 79, 80. 245 Kos, Turnirska knjiga, pg. 208. 246 Prav tam, pg. 209. 247 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 79, št. 81; Valvasor, Die Ehre, IX, str. 11. 248 Gl. op. 235. 23 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–282023 R od bi na L am be rg , k am en sk a l in ija . JU R IJ † o k. 1 47 6 ∞ 1 45 6 A na H oh en wa rt † 14 81 JA K O B G A ŠP ER JA N E Z † ok . 1 50 8 14 63 –o k. 1 51 6 † 15 05 ∞ ∞ gnisierF v naked inlots 1051 u M ag da le na D or ot ej a G ra f p l. Sc he rm be rg JIDI GE B O K AJ A N A C N A RF JI R UJ sin BA R BA R A 15 16 † 15 61 ∞ ok . 1 50 8– 15 66 15 19 , 1 52 2 † 15 11 ∞ 1 51 9 Er az em O br ač an (1 ) ∞ lla G nidranreB † 15 50 M ar ga re ta P ur gs ta ll (2 ) ∞ 1 55 8 A na L am be rg † po 1 56 7 1) JA N EZ JU R IJ 1 ) K R IŠ T O F 1 ) G A ŠP ER 1 ) D O R O T EJ A 1 ) S H O LA ST IK A 1 ) L U K R EC IJ A 1 ) K A T A R IN A 1 ) E VA † 15 69 ∞ 1 55 3 ∞ 1 55 8 ∞ 1 56 1 (1 ) ∞ 1 56 9 ∞ 1 57 1 ∞ 1 55 6 A be l H oh en wa rt Ja ko b Eg kh Ba lta za r R as p Ja ne z Ž ig a H im m el be rg K as te la n Ba rb o Fe lic ita H ar ra ch ∞ )2( 4651 ∞ 1 58 3 † 15 86 tre whcsue N . N greb maL lejirba G 24 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 Kamnom in Gutenbergom, obnovljen leta 1531, na katerega je leta 1557 s cesarskim dovoljenjem pre- nesel ime porušenega Gutenberga.249 Nadaljeval je z obnovo Kamna, leta 1549 je s Francem podpisal po- godbo o razširitvi gradu, kar potrjuje tudi tretja spo- minska plošča na Kacenštajnu.250 Konec štiridesetih let je po do sedaj še neznani poti pridobil posest nad nesojenim kmečkim taborom (Za)Gradec, na mestu katerega je zgradil nov plemiški sedež, ki mu je cesar podelil ime Weissenstein.251 Da ni šlo le za stranski projekt, dokazujejo množični nakupi posesti okoli gradu v petdesetih letih.252 Jakob je v dobrem desetle- tju na »novem Kamnu« ustvaril zemljiško gospostvo, ki je razkazovalo njegov prvenstveni položaj v deželi. Jakoba je nasledil sin Janez Jurij, ki pa je umrl manj kot tri leta za očetom, očitno zaradi daljše bo- lezni.253 Zaradi mladoletnosti njegovega edinega sina Janeza Jakoba je kamenska linija izgubila zagon iz prejšnjih generacij. Kljub podedovanemu ugledu so njenim pripadnikom ostale deželne funkcije za več kot stoletje nedostopne. Leta 1667 so skupaj z ne- katerimi člani ostalih lamberških linij pridobili gro- fovski naziv,254 leta 1780 pa še zadnjič dosegli vrh v kranjski deželni upravi.255 V začetku 19. stoletja so prodali vso kranjsko posest in se preselili na Češko,256 kjer so leta 1850 v moški liniji izumrli.257 Danes živi- jo le še potomci ortneške linije.258 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI BayHStA – Bayerisches Hauptstaatsarchiv, Mün- chen Hochstift Freising Urkunden 249 Sapač, Gutenberg in Glanz, str. 413–415; SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 29, št. 20. 250 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 35, št. 27; Richter, Stein und Ka- tzenstein, str. 131. 251 SI AS 1063, št. 1446. Danes je to Boštanj pri Grosupljem. 252 SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 52–71. 253 Julija 1568 je napisal testament, aprila 1569 je poskrbel za preskrbo žene po njegovi smrti, novembra 1569 pa so njegove posle opravljali skrbniki njegovih dedičev, torej je bil že mrtev (SI AS 309, šk. 58, št. 7, str. 82, št. 86, 87, str. 123). 254 Wurzbach, Lamberg, str. 24. 255 Franc Adam je bil v letih 1780–1782 predsednik deželnega glavarstva na Kranjskem (Andrejka, Vrhovni predstavniki, str. 104). 256 Thun und Hohenstein, Die Reichsgrafen von Lamberg, str. 10. 257 Zadnji predstavnik kamenske linije je bil Ernest, ki je leta 1850 pri šestindvajsetih letih podlegel tifusu. V enaki starosti je umrl njegov oče Edvard Karel, ki je leta 1825 med lovom utonil v Moravi (Thun, Errinerungen, str. 1–2). 258 Zadnji legitimni potomci živijo v Kitzbühlu na Tirolskem (Maximilian, Johannes, Carl Eugen) (Stögmüller, Lamberg, str. 319–321). Češka veja, ki jo Stögmüller opisuje na str. 311–313, je bila dokazana za fiktivno (Vichta, Jak se stát hrabětem, str. 156–165; Novák, Lamberg, nebo Lamberk, str. 265–272). KLA – Kärntner Landesarchiv, Klagenfurt Allgemeine Urkundenreihe Urkunden des gräflich Auerspergischen Fidei- kommissararchivs MNL – Magyar Nemzeti Levéltár, Budapest DL, Diplomatikai levéltár NÖLA – Niederösterreichisches Landesarchiv, St. Pölten HerrenA Akten, Herrenstandsarchiv Akten (all- gemeine Reihe) StA Urk, Urkundensammlung des Ständischen Archivs NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana, Ljubljana NŠAL 101, Zbirka listin Nadškofijskega arhiva Ljubljana ÖStA – Österreichisches Staatsarchiv, Wien AVA – Allgemeines Verwaltungsarchiv FA Hohenwart, Familienarchiv Hohenwart HHStA – Haus-, Hof- und Staatsarchiv HS, Handschriftensammlung SI AS – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Dežel- nega sodišča v Ljubljani AS 813, Lamberg, rodbina AS 1063, Zbirka listin AS 1073, Zbirka rokopisov AS 2048, Zbirka digitalnih posnetkov arhivskega gradiva za slovensko zgodovino StiAHe – Stiftsarchiv Herzogenburg, Herzogenburg Urkunden St. Andrä an der Traisen UAW – Archiv der Universität Wien, Wien M, Matrikel der Universität Wien Ladula XXXVII, Universitätsprivilegien OBJAVLJENI VIRI Bizjak, Matjaž: Srednjeveški urbarji za Slovenijo, zv. 5, Urbarji briksenske škofije: 1253–1464. Ljublja- na: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006 (Thesaurus memoriae. Fontes, 3). Blaznik, Pavle: Srednjeveški urbarji za Slovenijo, zv. 4, Urbarji freisinške škofije. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1963 (Viri za zgodovino Slovencev, 4). Bucelinus, Gabriel: Germania topo-chrono-stemmato- graphica sacra et profana: Pars Altera. Ulmae: Apud Iohannem Gorlinum, 1662. Bucelinus, Gabriel: Pars tertia Germaniae topo-chro- no-stemmatographicae sacrae et profanae. Franco- furti ad Mœnum: Sumptibus Christiani Baltha- saris Kühnen, 1672. 25 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–282023 Calin di Marienberg, Domenico Francesco: Le glori- ose Memorie degli piu illustri personaggi della fami- glia di Lamberg. Vienna, 1675. Dolničar, Janez Gregor: Zgodovina ljubljanske stolne cerkve. Ljubljana: Založba ZRC, 2003 (Opera In- stituti Artis Historiae). Erath, Augustinus: Augustus Velleris Auerei Ordo: Per Emblemata, Ectheses Politicas, & Historiam de- monstratus; Cum Parergis de Illustrissimis Domibus Lambergiana & Scaligerana. Ratisbonae: Sumpti- bus Johannis Zachariae Seidelii, 1697. Fabrizi, Carlo: Delle usure del Friuli nel XIV secolo e della marca ad usum curiae. Udine, 1774. Göth, G[eorg]: Urkunden-Regesten für die Geschi- chte von Steiermark: vom Jahre 1252 bis zum Jahre 1580. Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark, 10, 1861, str. 314–336. GZS VI/1 – Baraga, France: Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku 6/1: listine 1246–1255. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002 (Thesaurus memoriae. Fontes, 2). (DOI: https:// doi.org/10.3986/9616358928). Hertzog, Bernhard: Chronicon Alsatie: Edelsasser Cro- nick unnd außfürliche Beschreibung des untern El- sasses am Rheinstrom. Straßburg: durch Bernhart Jobin, 1592. Hormayr, Joseph von: Kritisch-diplomatische Beyträge zur Geschichte Tirols im Mittelalter: Mit mehreren hundert ungedruckten Urkunden, zv. 2. Wien: in Commission bey Carl Schaumburg und Compa- gnie, 1804. Joppi, Vincenzo: Documenti Goriziani del secolo XII e XIII. Archeografo Triestino, 12, 1886, str. 1–89. Kos, Dušan: Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja. Ljubljana: Viharnik, 1997. Kosi, Miha in Bizjak, Matjaž in Seručnik, Miha in Šilc, Jurij: Historična topografija Kranjske (do leta 1500). Ljubljana: Založba ZRC, 2021. (DOI: https://doi.org/10.3986/9789612549749). Krones, Franz: Die Freien von Saneck und ihre Chro- nik als Grafen von Cilli. Graz: Verlag von Leusch- ner & Lubensky, 1883. Lazius, Wolfgang: De gentium aliquot migrationibus, sedibus fixis, reliquijs, linguarumq; initijs & immu- tationibus ac dialectis, Libri XII. Basileae: Per Io- annem Oporinum, 1557. Maffei, Elena: Le carte del monastero femminile di S. Maria in Valle di Cividale (secoli XI– XIII). Udine: Instituto Pio Paschini, 2006. Manzano, Francesco di: Annali del Friuli ossia Raccol- ta delle cose storiche appartenenti a questa regione, zv. 3, 1255–1310. Udine: Tip. Trombetti - Murero, 1860. Manzano, Francesco di: Annali del Friuli ossia Raccol- ta delle cose storiche appartenenti a questa regione, zv. 4, 1311–1341. Udine: Tip. Trombetti - Murero, 1862. Mayer, Joseph: Vortrefflich-Hoch-Adeliches Controfeé, Das ist: Volkommener Adel. Wienn: gedruckt bey Andreas Heyinger, 1709. MDC V – Wiessner, Hermann: Monumenta histo- rica ducatus Carinthiae, zv. 5, Die Kärtner Geschi- chtsquellen 1269–1286. Klangenfurt: Druck und Kommissionsverlag Ferd. Kleinmayr, 1956. MDC VI – Wiessner, Hermann: Monumenta histo- rica ducatus Carinthiae, zv. 6, Die Kärntner Geschi- chtsquellen 1286–1300. Klagenfurt: Druck und Kommissionsverlag Ferd. Kleinmayr, 1958. MDC VIII – Wiessner, Hermann: Monumenta hi- storica ducatus Carinthiae, zv. 8, Die Kärntner Ge- schichtsquellen 1310–1325. Klagenfurt: Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, 1963. Mlinar, Janez: Podoba Celjskih grofov v narativnih vi- rih. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2005 (Historia: znanstvena zbirka Od- delka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljub- ljani, 11). Otorepec, Božo: Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine) 1270–1405. Ljubljana: ZRC SAZU, 1995 (Viri za zgodovino Slovencev, 14). RI XIII 13 – Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440– 1493), zv. 13, Die Urkunden und Briefe des Öster- reichischen Staatsarchivs in Wien, Abt. Haus-, Hof- und Staatsarchiv: Allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und Abschriftensammlungen (1447–1457) (ur. Paul Herold in Kornelia Holz- ner-Tobisch). Wien, Weimar, Köln: Böhlau Ver- lag, 2001. RI XIII 18 – Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440– 1493), zv. 18, Die Urkunden und Briefe des Öster- reichischen Staatsarchivs in Wien, Abt. Haus-, Hof- und Staatsarchiv: Allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und Abschriftensammlungen (1458–1463) (ur. Sonja Dünnebeil, Paul Herold in Kornelia Holzner-Tobisch). Wien, Weimar, Köln: Böhlau Verlag, 2004. RI XIII 22 – Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440– 1493), zv. 22, Die Urkunden und Briefe des Öster- reichischen Staatsarchivs in Wien, Abt. Haus-, Hof- und Staatsarchiv: Allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und Abschriftensammlungen (1464–1469) (ur. Christine Ottner). Wien, Wei- mar, Köln: Böhlau Verlag, 2007. RI XIII 26 – Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440– 1493), zv. 26, Die Urkunden und Briefe aus den Archiven und Bibliotheken der Tschechischen Repu- blik (ur. Eberhard Holtz). Wien, Weimar, Köln: Böhlau Verlag, 2012. RI XIII 29 – Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440– 1493), zv. 29, Die Urkunden und Briefe aus den Archiven und Bibliotheken der Republik Slowenien. Teil 1: Die staatlichen, kommunalen und kirchlichen Archive in der Stadt Laibach/Ljubljana (ur. Joa- 26 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 chim Kemper, Jure Volčjak in Martin Armgart). Wien, Weimar, Köln: Böhlau Verlag, 2014. RI XIII 30 – Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440– 1493), zv. 30, Die Urkunden und Briefe des Öster- reichischen Staatsarchivs in Wien, Abt. Haus-, Hof- und Staatsarchiv: Allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und Abschriftensammlungen (1483–1488) (ur. Peter Gretzel). Wien, Weimar, Köln: Böhlau Verlag, 2014. Santifaller, Leo: Die Urkunden der Brixner Hochstifts- -Archive 845–1295. Innsbruck: Universitäts-Ver- lag Wagner, 1929. Schumi, Franz: Urkunden- und Regestenbuch des Herzogthums Krain, zv. 2, 1200–1269. Laibach: Selbstverlag, 1884 in 1887. Seemüller, Joseph: Ottokars Österreichische Reimchro- nik. Hannover: Hahnsche Buchhandlung, 1890. Suttina, Luigi: Una cessione di apparamenti e ogget- ti sacri nel Dugento. Memorie Storiche Cividalesi, 1, 1905, str. 63–66. Thun, Leopoldine: Erinnerungen aus meinem Leben. Innsbruck, Wien, München: Kommissionsverlag Tyrolia, 1926. TKL II – Bizjak, Matjaž in Preinfalk, Miha: Turjaška knjiga listin II: Dokumenti 15. stole- tja. Ljubljana: Založba ZRC, 2009 (Thesau- rus memoriae. Fontes, 8). (DOI: https://doi. org/10.3986/9789612541682). Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark, zv. 1: Von den Anfängen bis 1192 (ur. Friedrich Haus- mann). Graz: Historische Landeskommission für Steiermark, 2007. (https://gams.uni-graz. at/context:stub-band1?context=context:stub- -band1). Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre Deß Hertzog- thums Crain. Laybach, Nürnberg: Wolfgang Mo- ritz Endter, 1689. Verbič, Marija: Deželnozborski spisi kranjskih stanov I: 1499–1515. Ljubljana: Arhiv Socialistične repu- blike Slovenije, 1980 (Publikacije Arhiva Sociali- stične republike Slovenije. Viri, 1). Verbič, Marija: Deželnozborski spisi kranjskih stanov II: 1516–1519. Ljubljana: Arhiv Socialistične re- publike Slovenije, 1986 (Publikacije Arhiva So- cialistične republike Slovenije. Viri, 2). Wiesflecker, Hermann: Die Regesten der Grafen von Görz und Tirol, Pfalzgrafen in Kärnten. Inns- bruck: Universitätsverlag Wagner, 1949. Wiesflecker, Hermann: Die Regesten der Grafen von Tirol und Görz, Herzoge von Kärnten. Innsbruck: Universitätsverlag Wagner, 1952. Wurmbrand, Johann Wilhelm von: Collectanea ge- nealogico-historica, ex Archivo in cyltorum Austriae inferioris statuum: ut et aliis privatis scriniis, docu- mentisque originalibus excerpta. Viennae Austriae: Sumptibus Joannis Baptistae Schönwetter, 1705. Zahn, J[oseph]: Das Familienbuch Sigmunds von Herberstein: nach dem Originale herausgegeben. Archiv für österreichische Geschichte, 39, 1868, str. 293–415. Zedler, Johann Heinrich: Lamberg. Grosses vollstän- diges Universal Lexicon aller Wissenschafften und Künste, 16, 1737, str. 268–284. LITERATURA Adam, Stane: Grad Kamen in njegovi prebivalci do konca Ortenburžanov: 1. del. Radovljica: samoza- ložba, 2000 (Doneski za zgodovino Radovljice v srednjem veku, 4). Andrejka, Rudolf: Vrhovni predstavniki državne uprave na Kranjskem od 1747 do 1941. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 24, 1943, št. 1–4, str. 103–111. Bizjak, Matjaž: Gutenberg in briksenska posest vzhodno od Tržiške Bistrice. Ad Fontes. Otorepčev zbornik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 255–269. Blaznik, Pavle: Škofja Loka in loško gospostvo: (973– 1803). Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1973. Costa, Heinrich: Reiseerinnerungen aus Krain. Lai- bach, 1848. Costa, Heinrich: Zwei mittelalterliche Grab- denkmale an der Kathedralkirche zu Laibach. Mittheilungen des historischen Vereins für Krain, 13, 1858, str. 62–64. GZS VI/2 – Preinfalk, Miha: Gradivo za sloven- sko zgodovino v srednjem veku 6/2. Imensko ka- zalo. Ljubljana: Založba ZRC, 2007 (Thesau- rus memoriae. Fontes, 5). (DOI: https://doi. org/10.3986/9789616568982). Kos, Dušan: Čas bojevnikov. Turnirska knjiga Ga- šperja Lambergerja. Ljubljana: Viharnik, 1997. Kos, Dušan: Med gradom in mestom: Odnos kranj- skega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stole- tja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1994 (Zbirka ZRC, 1). Kos, Dušan: Vitez in grad: vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja. Lju- bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. (DOI: https://doi.org/10.3986/9616500821). Kos, Franc: Goriška Brda v srednjem veku. Jadranski almanah, 1, 1923, str. 10–50. Kosi, Miha: Celjska klientela: Socialna in prostor- ska mobilnost plemstva v službi grofov Celjskih. Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stole- tjem (ur. Boris Golec). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019, str. 11–64. (DOI: https://doi. org/10.3986/9789610502043). Kotar, Jernej: Deželni glavarji na Kranjskem v sre- dnjem veku. Zgodovinski časopis, 75, 2021, št. 1–2, str. 94–150. (DOI: https://doi.org/10.56420/ Zgodovinskicasopis.2021.1-2.04). 27 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–282023 Lanjus, Friedrich: Die blühenden Geschlechter des österreichischen Uradels. Jahrbuch der Vereini- gung katholischer Edelleute in Österreich, 1931, str. 69–176. Lanjus, Friedrich: Zur Lamberg'schen Genealogie. Monatsblatt der Heraldischen Gesellschaft »Adler«, 9, 1925, št. 56/58 (536/538), str. 287–306. Militzer, Klaus: Turniere in Köln. Fasciculi Archaeolo- giae Historice, 8, 1995, str. 55–66. Muchar, Albert von: Geschichte des Herzogthums Steiermark, zv. 8. Graz: Leuschner & Lubensky, 1867. Nared, Andrej: Dežela – knez – stanovi: oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009 (Thesaurus memoriae. Dissertationes, 7). (DOI: https://doi.org/10.3986/9789612541309). Novák, Jiří: Lamberg, nebo Lamberk? Falešný po- tomek pošumavského rodu. Vlastivědný sborník Muzea Šumavy, 7, 2011, str. 265–272. Otorepec, Božo: Grad Snežnik in Snežniški v sred- njem veku. Notranjski listi III (ur. Janez Šumrada). Ljubljana: DO Paralele, 1986, str. 28–46. Otorepec, Božo: Seznam »deželnih sovražnikov« na Kranjskem in Štajerskem iz okoli 1440: Iz borb med Celjskimi grofi in Habsburžani v letih 1436– 1443. Grafenauerjev zbornik (ur. Vincenc Rajšp et al.). Ljubljana: Založba ZRC, Filozofska fakulte- ta, Pedagoška akademija, 1996, str. 331–342. Otorepec, Božo: Lamberg. Enciklopedija Slovenije, 6, 1992, str. 94–95. Pleterski, Andrej: Župa Bled: nastanek, razvoj in pre- žitki. Ljubljana: SAZU, 1986. Preinfalk, Miha: Rodbina v luči srednjeveških listin. Zgodovinski časopis 55, 2001, št. 3–4, str. 341–374. Pritz, Franz Xaver: Ein Beitrag zur Geschichte der Lamberge von Steier: besonders in jüngerer Zeit. Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quel- len, 7, 1851, str. 187–203. Radics, P[eter] v[on]: Das große Erdbeben in Krain im Jahre 1511. Drittes Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums, 1862, str. 115–119. Richter, [Franz Xaver Johann]: Stein und Katzen- stein, historisch gewürdigt. Illyrisches Blatt, 1820, št. 29, str. 117–118; št. 30, str. 121–122; št. 31, str. 125–127; št. 32, str. 130–132; št. 33, str. 134–136; št. 34, str. 139–140. Sapač, Igor: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. 4: Brda in Zgornje Posočje. Ljubljana: Viharnik, 2011 (Grajske stavbe, 23). Sapač, Igor: Gutenberg in Glanz oziroma Novi Gu- tenberg. Kronika, 68, 2020, št. 3 (Iz zgodovine Tr- žiča), str. 375–438. Sapač, Igor: Grad Waldenberk – Pusti grad pri Ra- dovljici. Kronika, 64, 2016, št. 3 (Iz zgodovine Zgornje Gorenjske), str. 327–352. Simoniti, Vasko: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 1991. Steklasa, Ivan: Jožef Lamberg: drugi avstrijski posla- nec na turškem dvoru (1489–1554). Letopis Ma- tice Slovenske, 1888, str. 190–204. Steska, Viktor: O Lambergih. Carniola: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 6, 1915, št. 3, str. 81–89. Stögmüller, Hans: Lamberg: Geschichte und Genealo- gie einer mitteleuropäischen Familie. Wien: Verlag Geschichte, 2021. Šilc, Jurij: Nekdanji ortenburški vazali in fevdi na Ribniškem v času grofov Celjskih. Kronika 66, 2018, št. 3, str. 349–376. Štih, Peter: Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. Ljubljana: Znan- stveni inštitut Filozofske fakultete, 1997. Thun und Hohenstein, Jaroslav: Die Reichsgrafen von Lamberg, Freiherren zu Stein und Gutten- berg. Monatsblatt der kais. kön. Heraldischen Ge- sellschaft »Adler«, 4, 1896, št. 2 (182), str. 9–10. Trotter, Kamillo: Bemerkungen zur Lambergischen Genealogie. Monatsblatt der Heraldischen Gesell- schaft »Adler«, 10, 1927, št. 15–16 (555–556), str. 182–186. Vichta, Jiří: Jak se stát hrabětem: recept podle pana Lamberka. Archivní časopis 60, 2010, št. 2, str. 156–165. Wißgrill, Franz Karl: Schauplatz des landsässigen Nieder-Oesterreichischen Adels vom Herren- und Ritterstande von dem XI. Jahrhundert an, bis auf jetzige Zeiten, zv. 5. Wien: Christian Friedrich Wappler, 1804. Witting, Joh[ann] Bap[tist]: Beiträge zur Genealo- gie des krainischen Adels. Jahrbuch der k. k. He- raldischen Gesselschaft »Adler«, n. v. 5 in 6, 1895, str. 162–264. Wurzbach, Constant von: Lamberg. Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 14, 1865, str. 22–39. Zahn, Josef in Anthony von Siegenfeld, Alfred: Steiermärkisches Wappen-Buch von Zacharias Bartsch 1567: Facsimile-Ausgabe mit historischen und heraldischen Anmerkungen. Graz und Leipzig: Ulrich Mosesr Buchhandlung, 1893. Žvanut, Maja: Od viteza do gospoda. Ljubljana: Vi- harnik, Znanstveni inštitut filozofske fakultete, 1994. SPLETNI VIR Turk, Josip: Lamberg, Sigismund, grof. Slovenska bio- grafija https://www.slovenska-bio grafija.si/oseba/ sbi316140/. 28 LUKA DREMELJ: ZAČETKI RODBINE LAMBERG NA KRANJSKEM, 5–28 2023 S U M M A R Y The origins of the Lamberg family in Carnio- la (with an emphasis on the Kamen and Gu- tenberg family lines) The Lamberg family is poorly known in the cur- rent Slovenian historiography, and the few authors who study the once formidable family do so by draw- ing on outdated works that were already dismissed as deficient by contemporaries. Tracing the sequence of transliterations and summaries back to the sixteenth century, it seems safe to conclude that all Lamberg genealogies are based on the works of two authors. The first one was Wolfgang Lazius, whose inaccu- rate readings and misinterpretations expanded the Lamberg family by a few individuals who were sub- sequently proven not to be its members. The second one was Jakob Lamberg, one of the most prominent representatives of the family. From incomplete ar- chival records he compiled a genealogical tree that determined the family relations at least for the first three generations, which have remained unchal- lenged to present day. Another historical record that has been preserved through Jakob Lamberg is a story about the origin of the family name, which also in- cludes family links to the Rittersbergs. In the thirteenth century, the Rittersbergs were a family of ministeriales in Gorizia, named after Rittersberg Castle, which stood somewhere in the Gorizia Hills. According to the sources of Cividale del Friuli, they possessed landed property there, alongside an unknown portion of an estate in Upper Carniola, most likely on the left bank of the Sava River. The Rittersberg lineage, which can clearly be traced until the 1270s, perhaps also included the Brixen ministerialis Ernst of Rittersberg, named af- ter Bled on his seal. Given that Ernst’s alleged chil- dren appeared as witnesses in the Lamberg family documents, the link between the families may be found precisely in Ernest’s generation. Perhaps the Lambergs were related to him through the female line. Such appears to have been the connection be- tween Ernst and Nikolaus Kaul from Bled, whose children even assumed Ernst’s alleged appellation Rayman and his coat of arms. This precedent might explain how the Lambergs took on the coat of arms, variations of which were used by ministeriales living around Bled. The first Lambergs—Wilhelm and Hans—ap- peared in Upper Carniola at the end of the 1320s and 1330s. Although Wilhelm’s homonymous son was believed to have been the castellan of Walden- berg Castle, the family links and the comparison of coats of arms ultimately revealed that that was, in fact, his nephew Wilhelm, who may be identified as the true founder of the family after strategic pur- chases and inheritance contracts made him the most important secular nobleman in the wider Bled area. His marriage with Diemut, the daughter of Thomas from Podvin, secured him the ownership of an estate in Carinthia following the death of his father-in-law. He also expanded his landed property towards Ra- dovljica and Tržič and acquired for his sons an estate in Inner Carniola and even a part of Snežnik Cas- tle, while his attempt to enlarge the estate in Lower Carniola was cut short by his death. Wilhelm was survived by five sons, three of whom—Georg, Bal- thasar, and Jakob—awaited the death of their mother and divided the inheritance among themselves in 1410. Georg as the oldest one took over the helm of the family. After the Ortenburgs went extinct, his new masters became the Counts of Cilli, and he also began to form liaisons with the Habsburgs. He emerged from their dynastic feud as Carniolan provincial administrator, a position that was subse- quently passed on to his namesake son. Years later, serving as the steward of Škofja Loka under the Dio- cese of Freising, the latter came into the possession of a vast estate and at the end of his life bought Cas- tle Kamen (Ger.: Stain), which became the seat of his descendants and a part of their noble title. Stew- ardship of Škofja Loka was passed on to his sons Ja- kob and Caspar, whose chivalric virtues did not stop them from squeezing the peasants until their discon- tent finally reached a boiling point in 1515. Caspar, undoubtedly the most famous knight in Carniola, passed away soon afterwards. However, even more famous was the Battle of Pavia, in which his son Ja- kob supposedly took part. First under the auspices of his relative Josef Lamberg and then independently as the provincial governor, Jakob remained an emi- nent figure in provincial politics until his death in 1566, which allows us to describe the second third of the sixteenth century as the time when the Lamberg family was at its prime in Carniola.