8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje BENCINSKI SERVIS (ptoGiEisü? PIKAŠE JE POSLOVILA www.fotoknjiga. n et v NAZARJAH naročila kurilnega olja amò lepe. trenutke! vsako;soboto: Sabijeni! WmWfmnim' &Ct “ ' W S:$x£j/lk! sV j mumm] , • ••'WrnSn«rr 1 nnfgfì 'ß:$ ■** i -“ftrmillIt I WuMm f ImJmji -f jSS&rM Bimà KTjii-jMI i;:.;, * * ,*€M i"“ « * ' 11 1 JÉjjf . 1 MALO DRUGAČEN DAN 7 v Ueoeuo. 3.10.2010 «<- izv* ^uk V PRAVLJIČNEM GOV-CHJ VRI V&iZtOHU *VA RAZPOTJU" V WGARSW DOUNI prireditev je pod šotorom in v vsakem vremenu .»* celotnega Irena Vrčkovnik FoxyTeens Milan Pečovnik-Pidži David Grom Nina Maurovič Damjana Gotavsek Primož Zvir in njegovi harmonikaši Robert Kreslin a Happy band Black Cat Trlllple Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Po predhodnem dogovoru možno tudi ob nedeljah. jesensko obarvana likovna delavnica peka palačink z znanimi Slovenci glasbena delavnica z gongom ter njegovo zvočno masažo iskanje škratkovega zaklada v Pravljičnem gozdu obisk Tetke Jeseni polstenje - fllcarska delavnica rezbarska delavnica poslikava telesa z Bilko Baloh Lian srečelov in tenie.., ■■■nnnsm;:; : Privoščite si za spremembo čisto pravo in nepozabno gmjsko večerjo! nouo lisa id^Špeh d.o.o Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Tel.:08 838 IX S3 F«xi03 838 XX 34 GSM: 041 46S 744 6-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj PRODAJA, SERVIS, REZERVNI DELI ©Husqvarna NOVO! NOVO! VTPC ŠOŠTANJU! REGISTRIRANI ZASTOPNIK ZA HUSQVARNO PRODAJA IN SERVIS NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI OPLESKI Z LAZURNIMi PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens ...) BELJENJE FASAD POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV IZPOSOJA DELOVNIH ODROV VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI FOLIJA ZA SILIRANJE 4 m, 6 m in 8 m 1,90 €/kg PRIKOLICA SIP SENATOR 28/9 PRO VREČE ZA OBTEŽITEV SILOSA l.-o PŠENIČNA KRMILNA MOKA. 35 kg 7 NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACUSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). »(Ö0 vtCTOTl DÜTftTc Na Sadjarstvu Turn dobite sočna jabolka sonaravne pridelave KUPIŠ DVA ZABOJA, DOBIŠ TRI!!! .J« SLADKI TOUKEC 1,25 € V Ì CI TTlÀ D JABOLČNI KRH1.JI 1.90€ V \ ET**/ J| jL\J/r\r\ jabolčni čips i,4oe j > J, Sj ' » .Jjj Delovni čas: ponedeljek - petek, od 12 do 16 ure. w' -npK'. Jabolka in izdelke SLODAR dobite tudi v Kmetijskih trgovinah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki_________________ Naš trud za lepoto vašega doma - že 18 let! Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas fc GĐAD ANIMACIJE IN KREATIVNE DELAVNICE ZA OTROKE Informacije: - KT Šmartno ob Paki 051317 024 -TPC Šoštanj 031359 069 - KT Velenje 051353 783 Izdelava originalnih predračunov KRpBp mR®ST0P*föT5*kg: Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! OSREDNJA________________________ ______ __________ ___________ _______________________ KNJIŽNICA Tretja stran L---ne« -ib________________________________________________________________________________) Pokojnina samo še za starčke in starke? Pred vrati je pokojninska reforma, ki bo bistveno spremenila pogoje upokojevanja v Sloveniji. Ključni razlogi za spreminjanje pokojninskega sistema so spremembe v strukturi prebivalstva in na trgu dela, ki jih v zadnjih desetletjih spremljamo povsod v razvitem svetu. Gospodarska kriza, v kateri se nahajamo, torej ni neposreden razlog za spremembe, je pa državo soočila s krutim dejstvom, da pokojninska blagajna nima rezerve, s katero bi lahko pokrivala pomanjkanje dohodkov, ki so nastali zaradi krize. Ključne spremembe, kijih prinaša reforma, so: tako ženske kot moški bomo morali delati do 65. leta (pri tem bomo morali moški za polno pokojnino doseči vsaj 40, ženske pa 38 let pokojninske dobe), kmetje in samozaposleni se bodo po novem lahko upokojili predčasno (pri 60. letih), tisti, ki so začeli delati zgodaj, bodo pokojnino lahko dobili pri 60. letih, če bodo dosegli 43 (moški) oziroma 41 (ženske) let pokojninske dobe, z bonusom za otroke bo možno upokojitveno starost znižati za skupno največ dve leti, obdobje za odmero pokojnine se podaljšuje z 18 na 34 let, odlogi plačila prispevkov ne bodo več možni, od naslednjega leta bomo vsako leto obveščeni o stanju na pokojninskem računu. Statistika kaže, da čas prejemanja pokojnine v Sloveniji strmo raste. Slovenec, ki seje upokojil leta 1954, v povprečju pokojnine sploh ni prejemal. Življenjska doba seje danes podaljšala na skoraj 70 let (za moške). Pričakovana starost ob rojstvu je 79 let, povprečna starost ob upokojitvi pa je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) 62 let. Moški ta hip v povprečju pokojnino prejemajo 16 let. Ženska, ki seje upokojila leta 1954,je pokojnino prejemala slabih 10 let. Če se je upokojila leta 2008, bo pokojnino v povprečju prejemala 21 let. Nič bistveno drugačna ni slika vdrugih državah. Španci, ki se že zdaj upokojujejo pri 65. letih, bodo morali po novem delati dve leti dlje, torej do 67. leta. S 65 na 67 let je pred kratkim upokojitveno starost že dvignila Nemčija. Evropska komisijaje namreč ugotovila, da bo do leta 2060 povprečni Evropejec živel sedem let več kot danes, zato predlaga, da bi upokojitveno starost dvignili na 70 let. S tem bi ohranili uveljavljeno razmerje, po katerem v pokoju ne bi smeli preživeti več kot tretjine odraslega življenjskega obdobja. IZ VSEBINE: Tema tedna: V pokoj po novih pravilih...........4 Stavka javnega sektorja: Veliko javnih uslužbencev stavko podpira, a ne stavka.........4 Lokalne volitve 2010: Med dvajsetimi kandidati za župane tudi dve kandidatki......4 Poplavna škoda: Deževje prizaneslo le Lučam in Solčavi.6 Širokopasovno omrežje: internet v vsak zgornjesavinjski dom.10 Savinja vzela življenje: Pokojnika našli domači na obrežju reke ....23 Po požaru pri Faletovih: Po dobrem mesecu povsem druga slika... 15 OŠ Rečica ob Savinji: Počastili deseto obletnico delovanja.17 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 39,1. oktober 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukarf, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvamesečje. pravilih REFORMA POKOJNINSKEGA SISTEMA V pokoj po novih Novi pokojninski sistem naj bi začel veljati z novim letom, kar bo po mnenju poznavalcev težko izvesti, saj takšnemu zakonu nasprotujejo tako sindikati kot tudi delodajalci. Kljub temu za sedaj kaže, da se bomo po novem vsi upokojevali pri 65. letih, da bo osnova za izračun pokojnine s sedanjih 18 podaljšana na 34 najugodnejših zaporednih let in da bo novi odmerni odstotek za polno pokojnino 80 odstotkov za pokojninsko dobo 40 let za moške in 38 let za ženske. To pa so tudi tisti glavni »trni v peti« nasprotnikov pokojninskega predloga, ki se lahko zaradi pritiskov še spremenijo. POČITEK PRI 65. LETIH PO 40 OZIROMA 38. LETIH DEU Po prehodnem obdobju bodo tako ženske kot moški pravico do starostne pokojnine pridobili pri 65. letih, če bodo dopolnili najmanj 15 let zavarovalne dobe. Polno pokojnino lahko moški pridobijo s 40 leti in ženske z 38 leti pokojninske dobe. Možnost predčasne upokojitve osta- ja, po novem bi bila možna pri starosti 60 let z isto pokojninsko dobo, kot jo predvideva polna pokojnina. Posamezniku, ki se bo predčasno upokojil, bodo obračunani malusi. Sindikati takšnemu dvigu nasprotujejo, kot problem izpostavljajo tudi novo osnovo za izračun pokojnine. Vladni predlog po novem namreč za izračun upošteva najugodnejših 34 zaporednih let in ne več sedanjih 18. Pomemben je tudi podatek, da naj bi se obdobje za izračun pokojninske osnove postopoma podaljševalo za leto dni na leto. Prihodnje leto bi tako bilo v izračunu upoštevanih 19 let, STAVKA JAVNEGA SEKTORJA Veliko javnih uslužbencev stavko podpira, a ne stavka Stavka javnih uslužbencev, ki se je pričela ta ponedeljek, naj bi bila najobsežnejša v samostojni Sloveniji. Stavko so skupaj napovedali sindikati policistov, carinikov, veterinarjev, gasilcev, zaposlenih v kulturi, na upravnih enotah in občinskih uradih, centrih za socialno delo, RTV Slovenija, del zaposlenih v zdravstvu in sociali. Po nekaterih napovedih naj bi seji pridružilo 80.000 javnih uslužbencev. Med šestimi stavkovnimi zahtevami je izplačilo zadnjih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij po dinamiki, kot jo predvideva aneks h kolektivni pogodbi iz lanskega oktobra, torej s 1. oktobrom 2010 in 1. oktobrom 2011. Zahtevajo tudi, da se v zakon o sistemu plač v javnem sektorju glede položajnega dodatka, plačila v času dežurstev ter kvoruma za sklenitev in spremembo kolektivne pogodbe za javni sektor, vrnejo določbe, kot so veljale pred zadnjima dvema, s sindikati neusklajenima novelama. Policisti na območju Zgornje Savinjske doline, kakor tudi drugod po Sloveniji, v času stavke opravljajo vse nujne zadeve, le pri manjših prekrških namesto kaznovanja ljudi le opozarjajo. Na osnovnih šolah po dolini se učitelji in vzgojitelji stavki niso pridružili, saj je njihov sindikat SVIZ podpisal novo kolektivno pogodbo. Po zbranih informacijah se stavki niso pridružili v zdravstvu, na centru za socialno delo, na Glasbeni šoli Nazarje, v Osrednji knjižnici Mozirje in v občinskih upravah po dolini. Na Upravni enoti Mozirje po besedah vršilke dolžnosti načelnika Milene Cigale stavko podpirajo, vendar delajo normalno, saj je narava dela takšna, da svojih strank ne morejo prikrajšati za storilve, kijih opravljajo. Nekoliko nejasnosti je bilo v ponedeljek v Lekarni Mozirje, kjer delujeta dva sindikata. Direktorica Rosita Aubreht je povedala, da delo trenutno poteka nemoteno, delajo tisti, ki niso člani sindikata Sifarm, kako pa se bodo odločili tisti, ki so v sindikatu, ne ve, saj so trenutno na dopustu. Člani drugega sindikata, Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, se stavki niso pridružili. Štefka Sem LOKALNE VOLITE 2010 Med dvajsetimi kandidati za župane tudi dve kandidatki Na letošnjih lokalnih volitvah, ki bodo v nedeljo, 10. oktobra, se za županska mesta v sedmih občinah Zgornje Savinjske doline poteguje 20 kandidatk in kandidatov. Zelo verjetno je v marsikateri občini pričakovati drugi krog volitev. Tega zagotovo ne bo v Solčavi, kjer je za župansko mesto en sam kandidat. Številni so tudi kandidatke in kandidati za mesta v občinskih svetih. Teh je 234. Tako med županskimi kot med svetniškimi kandidati jih je nekaj s strankarskih list, nekaj pa jih gre na volitve kot neodvisni. Podatke sojavno objavile volilne komisije, imenovane v posameznih občinah. V občini Gornji Grad so štirje kandidati za župana: Stanko Ogradi, Liljana Rihter, Klemen Petek in Anton Rifelj. Za svetniška mesta se poteguje 30 kandidatov. V občini Ljubno imajo tri kandidate za župana. To so: Paul Orešnik, Iztok Podkrižnik in Franjo Naraločnik. Kandidaturo za svetniška mesta je vložilo 35 oseb. V občini Luče sta za župansko mesto dva kandidata: Ciril Rose in Bogomir Zamernik. Za občinski svet je 26 kandidatov. V občini Mozirje sta kandidaturo vložila dva kandidata: Ivan Suhoveršnik in Samo Kramer. Za svetniška mesta se poteguje 74 oseb. V občini Nazarje se za župansko mesto poleg treh moških poteguje tudi ena ženska. Kandidaturo so vložili: Dobrinko Danojevič, Matej Pečovnik, Majda Podkrižnik in Janez Štiglic. Na svetniških mestih želi biti 31 oseb. V občini Rečica ob Savinji so županski kandidati štirje: Stanko Gašparič, Vincenc Jeraj, Srečko Prislan in Vilibald Vengust. Pretendentov za svetniška mesta je 26. Občina Solčava: edini kandidat za župana je Alojz Lipnik, za svetniška mesta pa se poteguje 12 kandidatov. Marsikateri kandidat, kije vložil kandidaturo za župana, hkrati kandidira za mesto občinskega svetnika. V petih občinah kandidirajo tudi dosedanji župan, na Ljubnem in v Nazarjah pa se Anka Rakun in Ivan Pur-nat ne bosta več potegovala za županski mesti. Marija Lebar 0 leto kasneje 20 in tako naprej do 34 let. Tudi odprava količnika in fiksiranje odmerne stopnje na 80 odstotkov sindikate močno jezi, a vlada zagotavlja, da bo imel takšen ukrep takojšnje pozitivne učinke na odmero pokojnine, medtem ko se bo obdobje za izračun pokojninske osnove podaljševalo postopoma do leta 2026. Poleg tega vlada tistim, ki delajo v težkih delovnih pogojih, ponuja posebno rešitev. Zanje je predvidena možnost upokojitve pri 60. letih, za moške, če so dosegli 34 let poklicne dobe, in za ženske, če so dosegle 31 let poklicne dobe. BONUSI, MALUSI... Kot že omenjeno, bi bili malusi obračunani pri predčasnem upokojevanju, in sicer bi se odmerjena pokojnina znižala za 0,3 odstotka za vsak mesec do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Novi pokojninski predlog uvaja bonuse, hkrati pa jih tudi jemlje. Posamezniki, ki bodo kljub izpolnitvi pogojev za upokojitev še naprej delali, bodo imeli možnost koriščenja bonusov. Tisti, ki bodo ostali delovno aktivni kljub možnosti predčasne upokojitve, lahko do izpolnjenega 65. leta (moški) oziroma 63. leta (ženske) mesečno prejemajo 20 odstotkov predčasne pokojnine ali pa se jim predčasna pokojnina trajno poveča za 0,3 odstotka za vsak mesec delovne aktivnosti. Bonusa za služenje vojaškega roka in študijska leta se po predlogu odpravljata, za starševsh/o pa se za znižanje zahtevane starosti po novem prizna osem mesecev za otroka, a največ dve leti ne glede na večje število otrok. Vlada zagotavlja, da bo nov pokojninski sistem zaradi predlaganih sprememb pravičnejši. Kot so zapisali v brošuri, ki jo je v minulih dneh prejelo vsako gospodinjstvo, bo višina pokojnine bolj kot sedaj odvisna od vplačanih prispevkov oziroma Dragica Mermal, upokojena pravnica. Društvo upokojencev Gornji Grad: »Nov pokojninski zakon se nas, sedanjih upokojencev, sicer ne tiče tako močno kot mlajših zaposlenih, kljub temu pa se zavedamo, da nekatere napovedane spremembe nikakor niso pozitivno naravnane. Ljudje, ki smo že dosegli določena leta, vemo, daje upokojevanje pri 65. letih za večino zaposlenih zelo pozno. Tudi tisti, ki opravljajo intelektualno delo, s starostjo izgubljajo svojo vitalnost, za opravilo enakih nalog vstarosti potrebujejo več časa kotvmlajših letih. Še težje je delavcem, ki opravljajo fizična dela ali pri svojem delu ostajajo na nogah vseh osem let. Težko sije predstavljati delo v proizvodnji pri 60. in celo 65. letih ali na primer krovca, ki pri teh letih še opravlja višinsko delo. Mladi že danes ne dobijo služb in se zaposlujejo pozno, starejši nad 50 let, ki izgubijo službo, pa imajo prav tako velike težave pri iskanju nove. Težko si bo predstavljati stisko človeka starega 60 let, ki ostane brez rednega dohodka, do pokojnine pa ga čaka še pet let. Čeprav predlagani zakon verjetno prinaša vsaj nekaj potrebnih sprememb, pa zanj težko trdim, da je življenjski in da v ospredje postavlja dobrobit človeka.« v pokojninsko dobo se bodo štela samo obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Kaj to pomeni za številne delavce, ki jim njihova podjetja niso plačevala prispevkov, bodo verjetno pokazale nadaljnje razprave. Tatiana Golob SVET ŽUPANOV SAŠA REGIJE Poslovili so se od treh dosedanjih članov Na 17. seji so se prejšnji četrtek, 23. septembra, v Šmartnem ob Paki zbrali člani Območnega sveta SAŠA - sveta županov. Predsednik sveta, šmarški župan Alojz Podgoršek, je sejo sklical v tamkajšnjem mladinskem centru. Obravnavali so skupno prijavo turističnega gospodarstva in občin na javni razpis za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij (RDO) za SAŠA subregijo. Tako so na seji pregledali model vzpostavitve in delovanja RDO za našo podregijo v letih 2011 do 2013. Z namenom, da bi spodbudilo izvedbo aktivnosti na področju skupne promocije in trženja turistične dejavnosti regije - destinacije, in da bi se okrepilo sodelovanje med posameznimi turističnimi ponudniki, je ministrslvoza gospodarstvo objavilo razpis. Javni razpis se nanaša na izvedbo aktivnosti RDO. Prijavo je bilo treba oddati do 27. septembra. Imenovali so tudi člane v Svet RDO SAŠA. To so Lidija Fijavž Špeh, Jani Golob, Srečko Meh, Ciril Rose, Franc Špegel in Stanko Rihter. V svetu sta tako po dva predstavnika gospodarstva, dva predstavnika občin in dva predstavnika civilne družbe. Na tokratni seji pa so se župani zahvalili za odlično sodelovanje in se poslovili od treh kolegov, ki na letošnjih lokalnih volitvah ne bodo več kandidirali. To so Anka Rakun, Srečko Meh in Ivan Purnat. Marija Lebar Svet županov naše regije še zadnjič v zdajšnji sestavi. 0 POPLAVNA ŠKODA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Deževje prizaneslo le Lučani in Solčavi Čeprav se je Zgornja Savinjska dolina ob tokratnih poplavah izognila katastrofalnim posledicam prejšnjih večjih poplav, škoda tudi sedaj ni zanemarljiva. Vsaj nekaj dela in stroškov ob saniranju cest, plazov, mostov ali objektov bodo imeli v petih občinah, večji škodi sta se, vsaj po dosedanjih podatkih, uspeli izogniti le občini Luče in Solčava. na omenjenih površinah bo občino Nazarje stala vsaj 185.650 evrov. MOZIRJE IN REČICO PESTIJO PLAZOVI..., V GORNJEM GRADU IN NAZARJAH ŠKODA PRECEJŠNJA Kot smo že poročali v prejšnji številki Savinjskih novic, je bilo v poplavah, ki so Slovenijo prizadele v času od 17. do 19. septembra, na našem območju najbolj poplavljeno Zadretje. V Gornjem Gradu je večja škoda nastala na gospodarski javni infrastrukturi, kot so lokalne in gozdne ceste. Zaradi pojava hudournikov so se zamašili vodni prepusti, občutno je bil povečan nanos materiala iz gozdnih površin v odtočne jarke, kar je povzročilo zamašitve in udarnine. Na nekaterih mestih je prišlo do premika zemljine ter pojava nestabilnosti tal. Na območju vodotokov so bile poškodovane brežine. Zaradi nanosa materiala s pobočij so bile na Bočnici zapolnjene zaplavne pregrade. Omenjena škoda v občini Gornji Grad je ocenjena na okoli 250.000 evrov. Tudi občina Nazarje je v vseh svojih krajevnih skupnostih zabeležila Plaz pod cesto Zavodice-Čreta bo zahteval čimprejšnjo sanacijo (foto: arhiv Občine Nazarje) precej škode. Na Prihovi in v Pustem Polju je prišlo do okvare vodovodnih cevi, po vsej občini so bile poškodovane bankine, prišloje do vsadov pod cesto in uničenja propustov in opornih zidov. Pod cesto Zavodice-Čreta je nastal velik plaz, katerega sanacija bo zagotovo draga. Škoda Prebivalcem mozirske občine največ težav povzročajo plazovi, ki sicer niso novi, a dokler ne bo popolne sanacije, bo vsako takšno deževje povzročalo še dodatne težave. Dva izmed plazov ogrožata objekte v Krnicah, dva v Lepi Njivi, trije plazijo za Mozirnico. Kar sedem jihje torej, koliko težav bo imela Občina Mozirje z njihovo sanacijo, bo pokazalo šele geološko poročilo, ki pa je še v izdelavi. Grobi izračuni kažejo, da je tokratna škoda ocenjeno na okoli 150 do 200 tisoč evrov. Tudi na Rečici ob Savinji je močno deževje povzročilo nastanek plazov in usedov, poleg tega je visoka voda spodjedla en most. Za sedaj škodo ocenjujejo na okoli 126.600 evrov, seveda se lahko dodatne posledice pokažejo še naknadno, kar bo ta znesek še povečalo. ... LJUBNO PA POŠKODOVANE CESTE Na mozirskih cestah omembe vrednih težav ni bilo, je pa zato večjo škodo na cestah zabeležila občina Ljubno. Poškodovana cestišča, makadamska vozišča, bankine in podporni zidovi v Primožu, Savini in Teru bodo ljubensko občino stali okoli 50 tisoč evrov. Poleg tega je bilo v Šentjanžu poplavljenih tudi več kletnih prostorov stanovanjskih hiš, katerih čiščenje in obnova še ni ocenjena. Tatiana Golob OBČINA NAZARJE Protipoplavni ukrepi preprečili še hujše posledice Tri leta po katastrofalnih poplavah je Dreta ponovno prestopila bregove, škodo v občini Nazarje pa je delala tudi podtalnica. V neurju se je sprožil velik plaz nad cesto Zavodice-Čreta. Župan Ivan Purnat pravi, da bi bila škoda še večja, če ne bi občina sama storila veliko za poplavno varnost, kar je sicer naloga države. PREMALO DRŽAVNIH SREDSTEV »Slika v zadnjem večdnevnem deževju bi bila povsem drugačna in posledice veliko hujše, če občina po poplavah leta 2007 sama ne bi sprejela številnih ukrepov za poplavno varnost in v to prioriteto vlagala razvojnih sredstev iz svojega proračuna,« pravi župan Purnat. Od leta 2007 je občina, da bi zagotovila varnost celotnega območja občine, vložila kar 250.000 evrov proračunskih sredstev. Poleg ostalega gospodarstva, infrastrukture in zasebnega premoženja je v poplavah ogrožena tudi tovarna BSH Hišni aparati, kjer lastniki ne razumejo, da se v Sloveniji tako malo naredi za poplavno varnost in daje ogrožena proizvodnja in delovna mesta, ker ukrepi niso pravočasni. Zato je podjetje vložilo tudi svoja sredstva in skupaj z občino izvedlo čiščenje in poglabljanje dela Savinje in Drete. Nevarni so tudi hudourniki, katerih večina priteče s Črete. Država je po poplavah 2007 na Mostnem grabnu nad krajem Potok zgradila pregrade, za vse ostalo pa so sredstva izostala. Na Črnem grabnu je občina v sodelovanju s tamkajšnji- mi lastniki zemljišč in zavodom za gozdove zgradila zadrževalnike -kašte. S tem so preprečili nadaljnje uničevanje gozdne ceste Črni graben-Peč, ki jo je tokrat odnesla brez poškodb. To je po mnenju župana poceni ukrep, ki seje izkazal za učinkovitega. SANACIJA PREVELIK ZALOGAJ ZA OBČINO Občina je po letu 2007 izvajala večkratno čiščenje korit Savinje in Drete v Nazarjah in Spodnjih Krašah. Tam so poglobili strugo in na obeh straneh Drete pri mostu zgradili škarpo. V Vologu so financirali čiščenje struge, izgradnjo pregrade in nasipa na hudourniku Hu-dovinc. V Šmartnem ob Dreti je bil na Letošču zgrajen nov nasip in ure- jen izliv v Dreto. Na Šutni so napravili oporni zid ob Dreti in sanirali tamkajšnji jarek, kije ogrožal štiri stano-vanjske hiše. Očistili so strugo Račneka, na Volažnici zgradili oporni zid. »Zadnje neurje je v vodotoke ponovno nanosilo naplavine, ki jih bo potrebno očistiti. Dodatno je poškodovalo objekte vodne infrastrukture in upamo, da bo država našla sredstva za sanacijo perečih problemov. Nas, kot lokalno skupnost pa čaka še sanacija plazov in cest. Tudi tokrat smo v roku prijavili vso škodo na upravo za zaščito in reševanje, kar bo omogočilo popis škode in prijavo na sanacijska sredstva po poplavi. Saniranje celotne škode pa je za občinski proračun prevelik zalogaj,« še dodaja Purnat. Marija Lebar Matej Pečovnik, poveljnik štaba Civilne zaščite občine Nazarje: »Veliko občanov, ki so stalno v nevarnosti, seje samozaščitniško obnašalo. Z raznimi pregradami, z vrečami in s potopnimi črpalkami so varovali svoje hiše in premoženje. Vendar še vedno ne vsi, zato bi bilo resnično smiselno, da si vsi, ki so ogroženi, pravočasno priskrbijo vreče in pesek. Če vreče napolnite s suhim peskom in jih uskladiščite v suhem prostoru, potem te vreče zdržijo dlje časa oziroma ne razpadejo tako hitro. Če so bile vreče mokre, pravtakotudi pesek, bi jih morali sprazniti in osušiti in nato zopet napolniti s suhim peskom ter shraniti v nek suh prostor. V takem primeru so potem občani pripravljeni, da, ko se bliža možnost poplave, imajo zaščitne vreče pri roki. Pomembno bi bilo upoštevati Zakon o vodah, ki določa, da morajo lastniki zemljišč poskrbeti za čiščen-jejarkov. Na območju celotne občineje veliko jarkov in prav vsi v času poplav povzročajo veliko težav. Teh bi bilo manj, če bi bili jarki redno čiščeni. Pohvaliti moram res dobro sodelovanje štaba Civilne zaščite občine Nazarje z gasilci, ki so operativni del Civilne zaščite ter občani, ki so me kot poveljnika Civilne zaščite stalno obveščali o stanju na terenu. Vsem gre zahvala za dobro sodelovanje. Mislim, da smo na takšen način delovanja in sodelovanja preprečili morebitno večjo škodo. Izpostavil bi tudi pomoč Sama Ribežla, člana štaba Civilne zaščite - skrb za gradbeno mehanizacijo, kije po potrebi s svojo gradbeno mehanizacijo skrbel za različne oblike pomoči.« (foto: TG) OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Dano soglasje k teni za zbiranje in odvoz odpadkov Svetniki občine Gornji Grad so se 23. septembra zbrali na izredni seji. Pred zaključkom mandata so obravnavali predlog za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine, občinski svet pa je moral podati še soglasje k ceni za te storitve. To točko so obravnavali že na zadnji redni seji, a takrat občinski svetniki sklepa niso sprejeli. Na seji sta bila prisotna direktor podjetja PUP Saubermacher Janez Herodež in Marcel Hriberšek, predstavnika podjetja, ki seje prijavilo na razpis za koncesionarja. Tudi tokrat sta svetnikom odgovorila na mnogo vprašanj, predstavila sta poslovni načrt in izračun lastne cene. Hriberšek je povedal, da se bo nov stand- ard izvajanja storitev začel opravljati po končanem šestmesečnem moratoriju s strani države na spremembe cen. Do konca februarja se bo dejavnost izvajala po sedanjem načinu in urniku, tudi cena za gospodinjstva se v tem času ne bo spreminjala. Gospodinjstva bodo pravočasno obveščena o spremenjenem načinu odvažanja odpadkov, te aktivnosti načrtujejo za mesec december in januar. Nova cena za zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov bo z marcem prihodnjega leta višja za 59 odstotkov. Po številnih vprašanjih in odgovorih so svetniki s šestimi glasovi za in dvema proti dali soglasje k ceni zbiranja in odvoza odpadkov koncesionarju. Štefka Sem OBČINA REČICA OB SAVINJI Predstavitev protipoplavnih vreč Ob hudih neurjih je v občini Rečica ob Savinji potok z istim imenom že velikokrat prestopi svojo strugo. Zato je razumljivo, da prebivalci nizvodno od kulturnega doma razmišljajo o različnih možnostih varovanja pred visokimi vodami. Ena od rešitev so absorbcijske protipoplavne vreče. Kakšna je njihova raba, so predstavili predzadnji septembrski torek pred hišo Antona Goličnika. Omenjene vreče so iz jute, polnjene s praškastim polimerom, s sposobnostjo absorbcije vode, zaradi česar so enostavne za hrambo in rokovanje. Pri demonstraciji pa so občani ugotovili, da je to le trenutna in ne trajna rešitev. Prav tako so bili mnenja, da je finančni zalogaj za posamezno hišo, kljub temu da bi po zagotovilu občinskega štaba Civilne zaščite občina subvencionirala 50 odstotkov cene, zelo visok. Za objekte ob potoku je za zavarovanje namreč potrebno veliko število vreč. Zato so bili mnenja, da je najbolje, da skupaj z občino poiščejo trajnejše rešitve, med katere gotovo sodi kontinuirano vzdrževanje in poglabljanje struge. Marija Sukalo Pri demonstraciji uporabe protipoplavnih vreč so občani ugotovili, da so le trenutna in ne trajna rešitev (foto: Marija Šukalo) ZNANI REZULTATI OCENJEVANJA ENTENTE FLORALE Mozirje od zlata ločila ena točka Pretekli petekje bila v italijanskem mestu Cervia slavnostna prireditev ob zaključku letošnjega evropskega ocenjevanja mest in vasi v okviru projekta Entente florale. Strokovna komisija, ki jo večinoma sestavljajo krajinski arhitekti, je Mozirju podelila srebrno priznanje. Mozirju je do zlatega priznanja zmanjkala samo ena točka, saj ocenjevalci 20. junija med ogledom kraja večjih nepravilnosti niso našli. Izpostavili so zgolj ne ravno najbolj primerno lokacijo turistično informacijskega centra in drobne detajle na ocvetličenosti trškega jedra. Na drugi strani so navedli vrsto prednosti, kijih ima Mozirje in s katerimi se lahko postavlja ob bok najlepšim evropskim mestom. Člani delegacije, ki je kraj zastopala na slavnostni podelitvi, so zato lahko z nje odšli s ponosom. Benjamin Kanjir 10. OBLETNICA NOVE SLOVENIJE Blizu ljudem zaradi vrednot in ciljev Jubilejna torta za tiste, ki pomagajo ustvarjati prihodnost za vse generacije. Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, je dejavno navzoča v slovenskem in evropskem prostoru že deset let. Ob tem jubileju je Občinski odbor NSi Mozirje, ki je eden od osrednjih v Savinjsko-Šaleški statistični regiji, povabil člane stranke in somišljenike. Slavje seje začelo s pesmimi, kijih je zapela skupina Sevendays, nadaljevalo pa s prijetnim kramljanjem ob torti in zdravicah. Uvodne besede je zbranim namenil predsednik 00 NSi Mozirje Jure Repenšek. Razmišljal je o tem, kako je udejstvovanje v politiki nujno, sicer »ta prostor pokrijejo drugi in namesto nas opravijo vse«. Pri tem ne gre za lovorike, ampak za željo po sooblikovanju življenja v Mozirju, je povedal, nato pa predstavil listo kandidatov za volitve v občinski svet in izrekel podporo stranke kandidatu za župana -Ivanu Suhoveršniku. Med povabljenimi je bil tudi predsednik regijskega odbora NSi Andrej Kuzman. V svojem govoru je pojasnil vzroke za nastanek stranke, ki je za enega temeljnih programov izbrala skrb za družino. Nova Slovenija je v zadnjem mandatnem obdobju sicer zunajparlamentarna stranka, zato pa je del družine ljudskih strank, ki imajo v evropskem parlamentu večino in ki ji je bil poraz pred štirimi leti odskočna deska za naprej: »Ljudje pogrešajo demokrščansko politično opcijo. Prepričan sem, da naš program sodi v ta prostor, saj temelji na tradicijah evropske kulture - grški filozofiji, rimskem pravu in krščanski etiki.« AG GORNJI GRAD Toni Rifelj se je predstavil občanom Županski kandidat, eden od štirih iz občine Gornji Grad, Toni Rifelj se je predstavil na javnih srečanjih v Novi Štifti, v Bočni ter nazadnje v soboto, 25. septembra, v Gornjem Gradu. Kot nestrankarski kandidat je prisotnim predstavil svoj program Gibanja za razvoj in napredek občine Gornji Grad. V njem je poudaril potrebe in realne možnosti za kraj, za nove investicije, za možnost novih zaposlitev ter nekatere vitalne ureditve v vseh krajih občine. V Gornjem Gradu so Toniju Riflju občani postavili precej vprašanj (foto: Jože Miklavc) Poudaril je nekdanje pridobitve za občino, svoje izkušnje in možne povezave z viri financiranja izven proračuna občine ter realnost načrtovanih del, ki bi jih skupaj z občinskim planom uresničevali z ekipo sposobnih občanov. Na vseh zborih je Rifelj odgovoril tudi na nekaj provokativnih vprašanj. Povedal je še, da si želijavnega soočenja z ostalimi kandidati, vendar razen njega ostali za to niso pokazali interesa. Jože Miklavc REČICA OB SAVINJI Vilibald Vengust predstavil svoj strateški načrt pogojih za kulturno in športno dejavnost ter človeškemu potencialu. Dobri in kvalitetno pripravljeni lokalni projekti imajo po Vengustovem mnenju zaupanje v pridobitev republiških in evropskih razvojnih sredstev, istočasno pa bodo atraktivni tudi za domače investitorje. Za projekte, ki v tem trenutku že tečejo, bo poskrbel, da se bodo nadaljevali oziroma zaključili. Mednje vsekakor sodi nadgradnja primarnega voda kanalizacije s sekundarnim. Marija Šukalo Vilibald Vengust je poudaril, da so v njegovem strateškem načrtu zajeti problemi vsakega zaselka in vsake stanovanjske enote (foto: Marija Šukalo) V kulturnem domu na Rečici ob Savinji je zadnjo nedeljo v septembru potekala javna tribuna, na kateri so se občanom predstavili kandidati SDS za svetnike in županski kandidat Vilibald Vengust. V svojem strateškem načrtu, ki ga je predstavil obiskovalcem, je Vengust poudaril, da so v njem zajeti problemi vsakega zaselka in vsake stanovanjske enote. Projekt bodočega razvoja občine pa temelji na objektivnih danostih: zgodovinskem izročilu, okoljskih pogojih za razvoj gospodarslva, kmetijstva in turizma, VINKO JERAJ, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE REČICE OB SAVINJI Za razvoj občine, malega gospodarstva in turizma Na novinarski konferenci je v sredo, 22. septembra, svojo kandidaturo za župansko mesto predstavil župan občine Rečica ob Savinji Vincenc Jeraj. Prisoten je bil predsednik občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Janko Žun-far. S podporo stranke Socialnih demokratov in SLS se bo Jeraj na volitvah kot neodvisni kandidat potegoval za še eno mandatno obdobje. Po Jerajevem mnenju je bilo minulo štiriletno obdobje zelo delovno. Tako so uspeli v obojestransko zadovoljstvo dokončati delitveno bilanco med občinama Mozirje in Rečico ob Savinji. Že leta 2007 je rečiška občina poravnala tudi vse dolgove, ki so iz tega izhajali. V prvem letu mandata so se srečali s poplavami, kjer sta škodo naredili tako Savinja kot Rečica. Pri tem je družina Deleja zgubila stanovanjsko hišo. Občina in sam Jeraj kot predsednik gradbenega odbora sta se močno angažirala, da so skupaj z ...je slogan Paula Orešnika, kandidata za župana občine Ljubno, kije svojo vizijo občine obiskovalcem predstavil pretekli petek v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji. Na volitvah bo nastopil kot nestrankarski kandidats podporo SD, na predstavitvi programa so se mu pridružili neodvisni kandidati za svetniška mesta, ki kandidirajo s podporo SD. Po besedah Orešnika so na Ljubnem prioritete dokončanje in ureditev industrijske cone v Lokah, rešitev stanovanjske problematike v občini, kajti mladi v občini, ki jim ne bo nudila rešitve stanovanjskega problema, ne bodo ostajali, ter kakovostnejša in dostopnejša javna uprava. Veliko pozornosti je treba nameniti turizmu, ki lahko prinaša nova delovna mesta. Orešnik je predvsem poudaril celostno ureditev Vrbja, kjer bi uredili sodoben kamp in boljšo povezavo s smučarskim centrom Golte, predvsem ureditev ceste do smučišča. V razpravo so se aktivno vključili obiskovalci, ki so izpostavili številne probleme v občini in pobude za rešitev ie-teh. Nekaj odgovorov na vprašanja so povedali tudi svetniki v tem mandatu, ki so bili prisotni. Paul Orešnik že leta vodi domačo gostilno. Aktiven je v mnogih društvih, bilje tudi predsednik krajevne skupnosti. V domači občini vidi veliko Jeraj vidi prihodnost v razvoju celotne občine (foto: Marija Lebar) Paul Orešnik je prisotnim predstavil svojo vizijo ljubenske občine (foto: Štefka Sem) možnosti za razvoj, le potrebno seje zadev lotiti in poiskati sredstva na ravni države ali Evrope. Zase pravi, daje delaven in da bo delal v dobro vseh ljudi iz vseh zaselkov. Štefka Sem različnimi organizacijami in posamezniki družini zgradili novo bivališče. Tudi za naprej bo ureditev poplavne varnosti ena od prioritet. »Ne glede na Trnovski most, katerega gradnja se že dolgo odmika zaradi zahtev naravovarstvenikov in za katerega so zagotovljena evropska sredstva, bodo posegi v levi breg Savinje zaradi poplavne varnosti nujni, kar so ponovno pokazale zadnje poplave. Savinja breg ob vsaki večji vodi spodjeda in ogroža življenja in premoženje,« meni Jeraj. Ob nastopu mandata, tako Jeraj, je bil prepričan, daje sprejetje občinskega prostorskega načrta naloga, ki bo realizirana. Žal temu ni tako in to je še ena od prioritet prihodnjega obdobja. Prav tako je še vedno živa ideja o izgradnji doma za ostarele, ki bi prinesel tudi nekaj novih delovnih mest. Marija Lebar MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA V Mozirje eno prvo in eno drugo mesto Zaključena je letošnja tradicionalna akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki jo vsako leto organizira Turistična zveza Slovenije. Mozirje seje znova uvrstilo v sam vrh najbolje ocenjenih. Mozirje je doslej tekmovalo v kategoriji izletniških mest in se praviloma vsako leto uvrščalo v sam vrh sodelujočih krajev. Letos so organizatorji kategorije malce spremenili in Mozirje je lahko tekmovalo v kategoriji manjših mest. Obiski strokovnih komisij, najprej na regijski, nato tudi na državni ravni so prinesli podobne rezultate kot pretekla leta. Mozirje je med manjšimi mesti tokrat zasedlo drugo mesto in se uvrstilo neposredno za Cerklje na Gorenjskem in pred Šentjur. Še boljši rezultat pa je Mozirjanom uspel v kategoriji trška jedra, kjer so zasedli prvo mesto. Ob teh dveh dosežkih in prejetem srebrnem priznanju na evropskem ocenjevanju Entente florale bo prireditev z razglasitvijo rezultatov za Mozirjane 2. oktobra, ko bo v trškem jedru organizirano druženje v zahvalo za prispevke vsakega posameznika. Med najbolje ocenjenimi iz letošnje akcije z območja Zgornje Savinjske doline je še turistična kmetija Žibovt iz Logarske doline, ki je sodelovala v kategoriji turistične kmetije s štirimi jabolki. Tekmovanje za osnovne in srednje šole je še v teku, zato rezultati še niso znani. Osrednja prireditev ob zaključku akcije in podelitev priznanj bo 8. oktobra v Celju. Benjamin Kanjir Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. v____________________________________ J PAUL OREŠNIK, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE LJUBNO Za moj kraj... DOBRODELNI KONCERT V MOZIRJU Ali je bila dobrodelnost izkoriščena v politične namene? Dobrodelni koncert v mozirski športni dvorani drugi četrtek vseptem-bru, katerega izkupiček je bil namenjen za nakup opreme v urgentnem vozilu, je po mnenju organizatorjev Liste prihodnosti zelo dobro uspel, izkupiček, v katerem, po besedah idejnega vodje koncerta Sama Kramerja, ni bilo donacij zgornjesavinjskih občin, je bil predan vodji urgentnega centra zdravniku Bojanu Leskovšku. Z ozirom, da to ni običajna praksa, saj imajo občine naše doline posluh za dobrodelnost, smo iskali vzroke. NA KONCERTU NAPOVED KANDIDATURE Župan občine Mozirje ivan Suhoveršnik na ta očitek organizatorja odgovarja: »Do omenjenega dobrodelnega koncerta je bila običajna praksa, da seje organizator zglasil na občini. Skupaj smo se dogovorili za organizacijo. V tem primeru pa ni bilo tako. Do sedaj je Občina Mozirje sodelovala pri vsakem dobrodelnem koncertu, pa se je ta odvijal v športni dvorani ali pa v kulturnem domu. Skupaj smo se potrudili, da so bili ti koncerti uspešni in tudi izkupiček je bil vedno zajeten. Prošnjo za donacijo smo prejeli le par dni pred koncertom. Mnenja sem bil, da je dobro, da tudi tukaj primaknemo nekaj finančnih sredstev. Ne nazadnje smo občina, ki ima posluh za socialne stiske, ki podpira vsakršno dobrodelnost in pomaga ob različnih nesrečah. Dogodek je bil dobro organiziran, odlični so bili nastopajoči in tudi osebi, ki sta povezovali koncert, sta delovali usklajeno in omikano. Gospod Bojan Leskovšek, kije vodja urgentnega centra, je bil v govoru sproščen, kratek in jedrnat. Žai pa je bil dogodek izkoriščen v politične namene. Predstavnik organizatorja in predsednik Liste prihodnosti je namreč napovedal svojo kandidaturo za župana, razkril program in pri tem ošvrknil neodgovornega župana, ki vse obljubi, pa nič oziroma zelo malo naredi v občini. Ker je prišlo do tako grobe zlorabe dobrodelnega koncerta za politične namene, sem bil mnenja, da ni prav, da bi organizator tega koncerta prejel donatorska sredstva. Prav tako pa je prošnji bil naveden transakcijski račun organizatorja, ne pa zavoda Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma.« ŽUPANI SLOŽNI V STALIŠČU DO DOGODKA Tudi v Lučah so po besedah župa- na Cirila Rosea prejeli prošnjo za doniranje sredstev. A ker so v avgustu svojemu namenu predali nove zdravstvene prostore v vrednosti 100 tisoč evrov, so z donacijo želeli počakati, da dogodek mine. »Do nas pride veliko število prošenj za finančno pomoč, a v tem primeru sem tudi sam želel počakati, saj smo pred kratkim za zdravstvo dali večja sredstva. Sredstva bi po koncertu tudi nakazali, če ga organizatorji ne bi izkoristili v politične namene.« Enakega mnenja, da je bil dobrodelni koncert izrabljen za politične namene, sta solčavski in rečiški župan, Alojz Lipnik in Vinko Jeraj. Slednji meni, da za zbiranje sredstev za zdravstvo ni potreben noben dobrodelni koncert, saj občine na osnovi prošnje zdravstvenega doma sredstva nakazujejo same, na račun doma in ne na račun organizatorjev. Marija Sukalo OBČINA GORNJI GRAD Projekt Kanalizacija Bočne tik pred začetkom ŽUPANI PODPISALI NAČRT RAZVOJA GRADNJE ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA Potem koje v avgustu podala zahtevane dopolnitve, je Občina Gornji Grad v septembru sprejela sklep Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) o dodelitvi sredstev za sofinanciranje operacije Kanalizacija Bočna. Ko bo SVLR operacijo umestila vdržavni načrt razvojnih programov, bo sledil še podpis pogodbe. Gre za večletni projekt, ki ga bodo izvajali v letih od 2010 do 2012 in bo sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 odstotkov plačanih upravičenih stroškov. V sklepu je navedena tudi dinamika zagotavljanja sredstev, skupaj pa naj bi država za projekt namenila nekaj več kot 955.000 evrov v treh letih. Kot pravi župan Stanko Ogradi, gre pri projektu za sekundarni vod oziroma razvode v samem kraju Bočna in primarni vod, to pomeni povezovalni vod Bočna-Gornji Grad. V preteklem obdobjuje izvedbo sekundarnega voda država sofinancirala iz sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, primarne ali povezovalne vode pa iz kohezijskega sklada. Zaradi sofinanciranja iz dveh virov je obstajala bojazen, kako izvedbo projekta časovno uskladiti, da bi lokalna skupnost odobrena sredstva v resnici tudi dobila in ne bi breme izvedbe tako obsežnega projekta ostalo na koncu na njenih plečih. Na občini so vložili veliko truda in uspelo jim je doseči sofinanciranje iz enega samega sklada, kar je postopke pri pridobivanju sofi-nancerskih sredstev močno poenostavilo, še pravi Ogradi. Vzporedno s potekom omenjenih opravil je občina izvedla javni razpis za izbor izvajalca del. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje KPLd.d. iz Ljubljane. Marija Lebar Internet v vsak zgornjesavinjski dom Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v začetku julija objavilo drugi javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj s prednostno usmeritvijo gradenj širokopasovnih omrežij. Na razpis se bo prijavilo tudi šest zgornjesavinjskih občin skupaj še s petimi drugimi. Župani občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Rečica ob Savinji, Mozirje, Vransko, Prebold, Polzela, Tabor in Apače so 20. septembra s podpisom načrta razvoja gradnje širokopasovnega omrežja potrdili v lanski pomladi podpisan dogovor o skupni prijavi na razpis ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na lanskem razpisu namreč s skupnim pristopom niso uspeli. Z novim podpisom so izrazili svojo voljo, da imajo še vedno podobne želje, to je omogočiti vsem prebivalcem dostop do širokopasovnega omrežja. Nov razpis seje od lanskega razlikoval v natančnejših kriterijih in določitvi števila gospodinjstev na območjih tako imenovanih belih iis, za katera komercialni ponudniki teh storitev zavoljo premajhnih ekonomskih učinkov nimajo interesa graditi lastna omrežja. Teh gospodinjstevje v Mozirju 380, v Gornjem Gradu 145, na Rečici 190, v Lučah 124, na Ljubnem 142 in v Solčavi 21. Projekt je še z ostalimi petimi občinami zunaj območja Zgornje Savinjske doline vreden okoli devet milijonov evrov, od katerih bo tretjino pokrival izbrani izvajalec, to je podjetje Iskra sistemi d.d.. Ostalih šest naj bi bilo pridobljenih na razpisu. Benjamin Kanjir BANČNA POSLOVALNICA SKB NA NOVI LOKACIJ Mozirskemu vrtcu donacija v višini tisoč evrov Glavni Izvršni direktor banke André-Marc Prudent in njegova namestnica Vojka Ravbar predajata ček ravnateljici mozirskega vrtca Ani Nuši Rebernik (foto: Tatiana Golob) Bančna poslovalnica SKB je v Mozirju strankam svoja vrata prvič odprla pred dvajsetimi leti, letošnji september pa seje preselila v nove, sodobne prostore, ki se nahajajo v mozirski upravni stavbi. Ob tej priložnosti je vodstvo SKB banke Vrtcu Mozirje doniralo tisoč evrov. Otvoritve sta se udeležila tudi glavni izvršni direktor banke André-Marc Prudent in njegova namestnica Vojka Ravbar. Zbrane na otvoritvi novih prostorov je najprej pozdravil André-Marc Prudent, ki je izrazil zadovoljstvo ob obisku v Mozirju in prepričanje, da bodo stranke v novih prostorih še naprej deležne prijazne in kvalitetne obravnave. Njegovim željam se je v svojemu nagovoru pridružila tudi Vojka Ravbar in poudarila, da želi SKB z novo lokacijo doseči še boljšo prepoznavnost v okolju, za stranke pa je ugodnejši tudi dostop do poslovalnice s prostorom za parkiranje. Po besedah Ravbarjeve ima Mozir- je dobre možnosti za vsestranski razvoj, zato tudi SKB banka v kraju vidi potencial za nadaljnje uspešno poslovanje. Da SKB posebno pozornost namenja tudi lokalnemu okolju, je vodstvo banke tokrat pokazalo z donacijo Vrtcu Mozirje. Ček v vrednosti tisoč evrov je prevzela ravnateljica mozirskega vrtca Ana Nuša Rebernik, svojo hvaležnost pa so s plesnim in pevskim nastopom še posebej prisrčno izkazali vrtčevski malčki. V novi poslovalnici so na ogled tudi likovna dela mozirskih otrok, katera so mali ustvarjalci narisali v zahvalo za PAPI predstavo, ki joje za njih organizirala SKB banka. Tatiana Golob Al - SMETANA V DRUŽINI AUDI Beli »šminker« bo nagovarjal dame in mlade petičneže Pri Avtocentru Meh v Velenju so prejšnjo sredo predstavili novi avtomobil iz družine Audi, športno limuzino Al. V salonu, kjer seje zbralo več ljubiteljev in morebitnih bodočih kupcev Audijevih vozil, so opravili profesionalno predstavitev novega lepotca, ki bo skominal oboževalce tega nemškega proizvajalca. Zagotovo se bodo na naših cestah v modni beli, slovesno črni, zapeljivo rdeči ali kakšni drugi barvi že vzgodnjihjesenskih dneh pojavili avtomobili, ki bodo osrečevali tako mlado kot srednjo generacijo, male poslovneže in še zlasti dame. Voziti takšen oblikovalski in tehnični prestiž za le sedemnajst do dvajset tisočakov bo slej ko prej želja tudi sedanjih, starejših lastnikov audijev. Kot je na predstavitvi dejala direktorica Avtocentra Meh Ernestina Meh, je vožnja z Al zares visok užitek, odličnost v upravljanju ter varnost na cesti. Jože Miklavc Nov model Al so si z zanimanjem ogledali sedanji in bodoči vozniki audijev DOBRODELNI FOTOGRAFSKI NATEČAJ R.O.5. FOTOGRAFIJE POŠLJITE NA SPLETNI NASLOV FOTO@KD-ROS.$l Nagradni sklad: 1. Nagrada: 1 oo € 2. NAGRADA: FOTOGRAFSKA OPREMA V VREDNOSTI 50€ 3. NAGRADA: FOTOGRAFSKA OPREMA V VREDNOSTI 30€ ČLANI KULTURNEGA DRUŠTVA REČICA OB SAVINJI, VAS VABIMO K SODELOVANJU V DOBRODELNEM FOTOGRAFSKEM NATEČAJU R.O.S.. Izbrane fotografije bomo razstavili in prodali na dobrodelni dražb Sredstva bodo namenjena pomoči potrebnim! Vse informacije na www.kd-ros.si in info@kd-ros.si Oglasi V_______ www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55 Otvoritev nove SKB poslovalnice v Mozirju § 22. septembra 2010 je na Šmihelski 2 v I Mozirju potekala slovesnost ob otvoritvi I nove poslovalnice SKB. Srečanje je potekalo ° s strankami poslovalnice ter vidnejšimi predstavniki lokalne skupnosti in podjetij. V SKB si vedno prizadevajo, da bi svoje storitve čim bolj približali željam in potrebam svojih strank. Da bi jim zagotovili kar najboljše pogoje poslovanja, so v Mozirju poslovalnico preselili na novo lokacijo, na Šmihelsko 2. Poslovalnica na novi lokaciji je dostopnejša, sodobnejša in strankam prijaznejša. Uradno otvoritev so s prerezom traku izvedli namestnica glavnega izvršnega direktorja, Vojka Ravbar, glavni izvršni direktor banke SKB, Andrè-Marc Prudent in vodja poslovalnice SKB v Mozirju, Goran Rotovnik. Andrè-Marc Prudent je vse navzoče pozdravil, Vojka Ravbar pa je spregovorila o pomenu poslovalnice za lokalno okolje in o pomenu donacije vrtcu Mozirje. Ob tej priložnosti so za nove in obstoječe stranke pripravili posebno otvoritveno ponudbo in nagradno igro. Sodelujoči v nagradni igri se potegujejo za privlačne nagrade: polet z balonom in promocijske pakete banke SKB. Za najmlajše varčevalce in za vse stranke, ki se bodo določile za katerega izmed produktov iz ponudbe, so v poslovalnici pripravili še drobno presenečenje. Donacijo v vrednosti 1.000 EUR sta Andrè-Marc Prudent in Vojka Ravbar predala ravnateljici vrtca Mozirje, Ani Rebernik, ki je povedala, da bodo z denarjem kupili nove igrače. SKB posebno pozornost posveča lokalnemu okolju, kjer deluje. Tako so odprtje prenovljene poslovalnice proslavili z donacijo vrtcu Mozirje. Donacijo v vrednosti 1.000 EUR je prevzela ravnateljica vrtca, gospa Ana Rebernik, ki je povedala, da bodo denar porabili za nakup igrač. Za otroke vrtca so organizirali tudi PAPI predstavo. V zahvalo pa so otroci na otvoritvi pripravili glasbeni nastop in likovne umetnine, ki bodo med 22. 9. in 22. 10. 2010 na ogled v poslovalnici Mozirje. SOCI ETE GENERALE GROUP Lepo vas je videti. Razni obredi v žiuljenju naših ljudi (14) Piše: Aleksander Videčnik OB SMRTI V sedanjem času ni več možno ohranjati stare običaje ob smrti svojcev. Seveda pa je v spominu starejših ljudi še veliko tega, kako so ravnali predniki, koje kdo izmed članov družine umrl. Še v šestdesetih letih 20. stoletja so ljudje ravnali po stari šegi in tako je bilo več ali manj vse do druge svetovne vojne. Zdaj so domala povsod mrliške vežice in postopki ob smrti so se pač prilagodili sodobnosti. Poudariti velja, da so stari običaji odraz tedanjega časa, ko so ljudje zaradi okoliščin, v kakršnih so živeli, ravnali temu ustrezno. Odraz tega je bila tesna povezanost ljudi med seboj, predvsem v soseski. Sosedje so bili prvi v pomoč svojcem umrlega, tudi v pogrebnih postopkih so bili v prvi vrsti. Medsoseska pomoč seje tudi ob žalosti v hiši vsestransko uveljavila. VEROVANJA V ZVEZI S SMRTJO V preteklosti so ljudje tako ali drugače upoštevali razna verovanja: - Ko v hiši kdo umira, otroci ne smejo blizu, saj otrok vse vidi, tudi tisto česar odrasli ne, zato bi se lahko prestrašil. - Ure v hiši ob smrti ustavijo. - Ogledala zastrejo in tudi okna. - Če je mrlič v hiši, ne opravljajo poljskih dei. - Po smrti pustijo mrliča eno uro v postelji, "da se odpočije". - Mrliča nato umijejo in položijo na klop, "da se zravna (stegne)". - Če je koga strah mrliča, mu mora stisniti roko, da ga strah mine. - Posebno pazijo, da kdo ne položi denarja v krsto, ker bi to prineslo hiši nesrečo. - Vse lesene predmete in rože, ki so se nahajali v sobi, kjer je pokojni umrl, nesejo na piano in jih poškropijo z mrzlo vodo, da se duša ne bi "matra-la" (mučila). - Ko sežigajo slamo iz slamnice, na kateri je kdo umri, gledajo, kam nese dim - tam bo še v tem letu nekdo umrl. -Skleda, v kateri je voda, s katero umivajo mrliča, mora biti počena; po tem opravilu jo razbijejo na drobne delce in raztrosijo po domačem gozdu. - Žito za sedmino morajo zmleti, še preden nekdo umre. - Pogrebci, ki nosijo mrliča, morajo imeti bele pušeljce (šopke). - Pogrebci, ki nosijo mladoletnika, nosijo prek zgornjega dela telesa, od rame do pasu belo tkanino. - Mladoletnico obvezno nosijo vrstnice, mladoletnika pa vrstniki. - Nihče ne sme prižgati cigarete z mrliško svečo. - Pogrebci med potjo ne smejo počivati. - Če se v stavo zložena drva sama zrušijo, bo v sorodstvu kmalu smrt (dalo je cahn). - Če sova blizu hiše skovika, bo kmalu kdo od domačih umrl. - Kadar prav blizu hiše krt na veliko rije, bo nekoga zrinil s tega sveta. - Če pes nenavadno veliko koplje, ugotavljajo smer jame - tam nekje bo kmalu kdo umri. - Če se vrane okoli hiše na veliko podijo in močno derejo, bo kmalu kdo v hiši umri. - Če ima mrlič priprte veke ali celo odprte oči, vabi za seboj. - Tisti, ki na poti v cerkev je, mora vedeti, da bo njegova krsta, ko ga bodo nesli k pogrebu, močno škripala. Seveda so vsa našteta verovanja stvar preteklosti, vendar po svoje marsikaj povedo o naših prednikih in njihovem spoštljivem ravnanju s svojci, ki so umrli. POGREBNA OPRAVILA Nekoč so naši hribovci nosili umrle v dolino na drogu, nanj so navezali krsto, da so se tisti, ki so nosili mrliča v dolino pokopati, lahko izmenjavali. Ta drog so imenovali "gol". Zanimivo, da so o drogu govorili v ženskem spolu: »Grem posekat' eno gol«. V primeru, da je bil sneg previsok za gaženje vdolino, so umrlega pokopali vsneg in ga spomladi dali v krsto in nesli v dolino. Marsikje je bila navada, da so domači v krsto položili "pildke" (božje podobice). Pogosto so dodali lesen družinski rožni venec, vendar v krs- to ni smelo priti nič kovinskega. Ponekod so nosili mrliča v krsti tudi z nosili (nosle ali tudi trage). Prav zanimivo je to, da so na večjih kmetijah imeli vedno kakšno krsto pripravljeno za primer smrti v družini, kar lahko razumemo, da so v hribih bili včasih odrezani od doline in so morali imeti vse pripravljeno. Pri Nadlučniku so mi povedali, da so v primeru smrti v družini določili tistega, ki bo šel v dolino in sporočil župniku, da je umrl nekdo v njihovi družini. Ob tej priliki so naročili zvonjenje za pokojnikom, običajno so zvonili trikrat na dan, in sicer dopoldne, opoldne in zvečer. Doma so pokojnika položili na pare (mrtvaški oder). Koje svojec umiral, so mu prižgali svečo in kleče okoli postelje molili za njegovo dušo. Koje umrl, so prišli sosedje in ga umili, če je šlo za žensko, so to sto- rile ženske. Pokojnika so oblekli v najboljšo obleko. Moškega so obrili, in tisti, ki gaje britje dobil britev, kije bila pokojnikova last. Kot smo že zapisali, v hiši so ustavili vse ure in zgrnili okna, pa tudi zrcala. Na postelji, kjerje pokojnik umrl, so položili "podn'ce" in jih prekrili z belimi rjuhami, te so prej poškropili z blagoslovljeno vodo, takemu odru so pravili "pare". Če je šio za mlado umrlo, sojo pokrili z belim "dintahom" (pajčolanom), za starejše pokojnike so uporabljali črnega. Na mrliča so položili svete podobice, ob vznožju mrliča so postavili "lajhterje", v katerih so gorele sveče. Med dve sveči so postavili razpelo, posodico z blagoslovljeno vodo in posodico z blagoslovljeno soljo. V posodici so daii rožmarinovo vejico za kropljenje. Najprej so prihajali sosedje in sorodniki škropit, vsaka družina je ob odru zmolila po en rožni venec. Običajno je naprej "modli!" gospodar. Nadaljevanje prihodnjič. Mrtvaški oder pri Cipkinu v Gornjem Gradu okoli leta 1912. Fotografijo hranijo pri družini Žmavc v Bočni. Naročnik objave: Ana Kladnik, Loke 35, Ljubno ob Savinji. Vzdrževanje gozdnih cest (2) ALOJZ VRTAČNIK revirni gozdar, Zavod za gozdove Slovenije, O E Nazarje VOŽNJE OB SPOMLADANSKI ODJUGI NISO PRIMERNE Omeniti je potrebno, da je razlog za slabše ceste tudi v tem, da se nekateri uporabniki cest ne držijo pisanih in nepisanih pravil, kako in kdaj se sme po cestah voziti. Ceste zelo poškodujejo pretežko naloženi tovornjaki z lesom zlasti spomladi v času topljenja snega in vožnje po daljšem deževju, ko so ceste močno razmočene (nastanek kolesnic). GOZDNA CESTA NAJ SE »POSPRAVI« TAKOJ PO ZAKLJUČENIH DELIH V GOZDU Nekateri lastniki gozdov in gozdni delavci v odtočne jarke odlagajo sečne ostanke aii pa so ti jarki skladišče za les. Na vtočnih jaških pri propustiti je polno vej, odrezanih debel in podobno, kar zapira vodi prost pretok in ob večjih nalivih zabije propuste. Voda, ki ne more skozi cevi, teče po cesti in s seboj odnaša drag gramoz ter koplje erozijske jarke. Pogosto se dogaja, da nekateri lastniki ne prekopljejo vlak po končanem traktorskem izvleku lesa - ne spustijo vode z vlake. Na nevzdrževanih vlakah pokaže voda svojo razdiralno moč. Brežine ob cestah niso namenjene gozdu, ampak cesti. Zato naj na brežinah raste le grmovni in zeliščni sloj, ki mora biti negovan, saj v nasprotnem primeru zlasti pozimi vse visi v cesto in ovira promet. Brežina naj bo zaraščena z grmovjem in zelišči, saj z golih brežin voda ob nalivih odnaša material na cesto in jo zasipa. Kako so ceste pomembne, se zavemo šele takrat, ko so uničene ali pa jih ni. Če bi vsi upoštevali prej navedeno, bi bile ceste zagotovo v boljšem stanju, saj bi za gramoziranje ostalo več denarja. ■ Ukrepi na kmetijskih zemljiščih po poplavah KORUZA Počakajte, da se površina osuši in potem preglejte posevek. Karje med rastlinami naplavljenega, odstranite in ko bo koruza primerna za siliranje, silirajte. Žanjite višje (40-50 cm), da ne boste vozili v silos mulja, blata ali naplavin. Višja ZAHVALA NAŠIM GASILCEM iskreno se zahvaljujem članom Prostovoljnega gasilskega društva Ljubno ob Savinji, ki so v času narasle Savinje in njenih pritokov že od petka zvečer in po celodnevnem sobotnem napornem delu na terenu ter neprespanih nočeh prišli v nedeljo zjutraj k nam črpat vodo iz kletnih prostorov. Vidno utrujeni so brez negodovanja požrtvovalno in nesebično ponudili svojo pomoč. Ti fantje niso gledali na uro, kdaj bodo šli domov in za svoje delo niso prejeli plačanih ur ali nadur. S srcem pomagati drugim so pozabili celo na svoje osnovne potrebe po spanju in morebitnemu negodovanju svojih bližnjih, ker so bili tako dolgo odsotni od doma. Vsak si želi vikend zase in za počitek, vendar so ga oni porabili za pomoč drugim. Zaradi stare in dotrajane opreme, ki jim je povzročala težave, so porabili veliko več časa, kot bi ga sicer. Občina da premalo sredstev za humanitarne namene, med katere po mojem mnenju poleg Rdečega križa in še nekaterih organizacij spadajo tudi prostovoljna gasilska društva. Nekateri ljudje še vedno premalo cenijo delo prostovoljcev in dokler bo tako, bodo imeli ti še naprej kljub svoji dobri volji pomagati drugim pri svojem delu težave. Še enkrat hvala za njihovo resnično naporno, nesebično in prizadevno delo. Hvala tudi sosedu Cirilu Zavratniku za nudeno pomoč. Ana Kladnik žetev se priporoča predvsem zaradi higiene krme (zemlja, klostridiji, mikotoksini). Z višjo želv-ijo boste tudi zvišali vsebnost sušine, povečali delež zrnja in tako celo izboljšali prebavljivost in energijsko vrednost silaže. Ker siliranje take krme vedno predstavlja določeno tveganje, se morate še dosledneje držati pravil za pripravo dobre silaže: hitro polnjenje, dobro tlačenje, skrbno pokrivanje silaže. Uporaba silirnih dodatkov ni nujna, je pa priporočljiva zlasti tam, kjer odvzem silaže ni zadosten. Uporabite silirne dodatke, ki povečujejo obstojnost oziroma stabilnost silaž. TRAVINJE Večino travnikov ste pokosili in krmo pospravili pred poplavami. Kjer je na travniških površinah ostalo veliko mulja in naplavin, jih je potrebno čim prej odstraniti (ročno, z brano, z bagrom...). Kjertravna ruša ni bila pokošena inje visoka,jo je potrebno zmulčiti. Uporabo trave s travnikov, kjer je veliko blata, za krmljenje živalim odsvetujemo. Odsvetujemo krmljenje onesnažene sveže trave, prav tako pa tudi siliranje oziroma sušenje. Če bodo zgodaj spomladi na travnikih še večji ostanki mulja in blata, travinje obvezno pobranajte še pred začetkom vegetacije. PAŠNIKI Podobno kot pri travnikih s teh površin najprej odstranite naplavine. Če je travna ruša previsoka, jo zmulčite. Pašniki v višje ležečih predelih, ki jih je voda samo poplavila in niso onesnaženi z muljem, travna ruša pa je poležana, so primerni za pašo. Kjer je čez pašnike tekla oporečna voda (olje, nafta, kemikalije...), pašo odsvetujemo inje bolje, da površino zmulčite in počakate, da travna ruša zopet zraste. ZELENJAVA Poplavljeni posevki zelenjave so neprimerni za uživanje. Pri tem velja še posebej opozoriti, da so tako prizadeti posevki sporni zaradi onesnaženja z mikroorganizmi, peskom in drugim anor- ganskim materialom. V glavnem je takšna zelenjava mikrobiološko sporna, tako da tudi za predelavo ni primerna. Napačno je razmišljati, da bi na primer poplavljeno zelje namesto svežega naribali in ga kisali v kislo zelje. Gotovo bi se v takšnem primeru pojavili resni problemi s pravilnim potekom kisanja (mlečno kislinskega vrenja), zelje ima lahko mnoge tuje priokuse in netipičen vonj. Naštete težave izvirajo iz onesnažene poplavne vode, v kateri so bile pomešane tudi fekalije in druge snovi iz okolja. Tudi površinsko pranje in čiščenje ne pomaga, zato tudi listnate zelenjadnice (solatnice, peteršilj, blitva, špinača...) niso primerne za prehrano ljudi. V primeru špinačnic priporočamo, da nadzemne dele rastlin čim prej porežete in tako rastline vzpodbudite k ponovnemu odganjanju novih in svežih listov. Še najmanj sporne za uporabo so korenovke (korenček, korenina peteršilja, koleraba, repa ...), ki imajo korene v glavnem v tleh. Pri odločitvi katero vrsto zelenjave boste uporabili in katero ne, priporočamo, da se odločate glede na to, koliko vode je preplavilo vaše vrtnine in za kako dolgo. Zelenjavo, kije bila poplavljena več dni, ne uporabljajte. Če pa je bila poplava kratkotrajna in voda ni popolnoma prekrila pridelka, je lahko rešitev tudi čimprejšnje spravilo s temeljitim čiščenjem in večjim odstranjevanjem na primer listov v zeljni glavi, kjer nujno globoko odstranite tudi kocen v glavi. V primeru, da potrebujete nasvet, lahko pokličete vaše terenske kmetijske svetovalce ali svetovalce specialiste na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje. Igor Škerbot, svetovalec specialist II (za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline), Helena Prepadnik, svetovalec specialist II ( za področje živinoreje), mag. Tatjana Pevec, svetovalec specialist II (za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme) PO POŽARU PRI FALETOVIH Po dobrem mesecu povsem druga slika Andrej Presečnik (v sredini) in Klemen Petek (levo) v imenu gradbenega odbora pomagata Štefanu Faletu pri gradnji novega hleva (foto: Štefka Sem) Pri družini Fale v Gornjem Gradu seje v času od požara veliko spremenilo. Gospodar Štefan Fale pridno pomaga delavcem na gradbišču, ki pripravljajo temelje, načrti za novo poslopje so narejeni, odločitev o načinu reje sprejeta. Fale je povedal, da se na gradbišču že ves september odvijajo razna dela. Pohvaliti želi gornjegrajske gasilce, ki vsak dan pomagajo in vse ure dela opravljajo prostovoljno. Pozidali so zadnjo steno objekta, te dni so pripravili vse za temelje, sedaj pa se bo pospešeno pričelo graditi, saj čas hitro teče in zima bo kmalu tu. Težka je bila odločitev, kako gospodariti naprej, saj mlečna proizvodnja na tako mali kmetiji ni perspektivna. S pomočjo svetovalcev seje odločil, da bo priredil hlev za krave dojilje, v hlevu bo tako prostora za enajst krav in pet stojišč za teleta. Odločitev je bila še toliko težja, saj je oddaja mleka prinašala mesečni dohodek, ki ga že od požara naprej ni in ga tudi ne bo več, zato Fale razmišlja o tem, da bo namesto kmetovanja treba v službo. Gradbeni odbor Faletovim pomaga pri vseh odločitvah o gradnji. Andrej Presečnik in Klemen Petek redno seznanjata gospodarja o stanju sredstev na računu in aktivnostih, ki se odvijajo glede gradnje. Ob našem obisku so se ravno odločali o ponudniku hlevske opreme, ostrešja in kritine. Hlevska oprema je tako že plačana, ostrešje naročeno in po besedah Presečnika naj bi bil nov hlev v drugi polovici oktobra pod streho, nato sledi montaža stavbnega pohištva in hlevske opreme. Kljub uspešni akciji zbiranja pomoči za izgradnjo novega objekta bo vsak evro, ki ga bo kdo daroval, še vedno dobrodošel, menijo v gradbenem odboru. 22. septembra je bilo stanje na računu 25.676,32 evra in iz teh sredstev se bo plačala hlevska oprema, kritina in še kaj. Štefka Sem LJUBENCI NA OBISKU PRI SLOVENSKIH ROJAKIH NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM Želijo si tesnejšega sodelovanja tudi na gospodarskem področju Prvo soboto v septembru so člani Slovenskega planinskega društva Celovec odprli prenovljeno planinsko kočo na Bleščeči planini v Karavankah. Na slovesnosti se jim je pridružila tudi manjša skupina planincev in pevcev z Ljubnega ob Savinji. Ti že dalj časa vzdržujejo prijateljske stike z rojaki na avstrijski strani. »Omenjena koča je edina planinska koča vlasti zamejskih Slovencev, zato je že iz tega razloga vredna ogleda. Dodatno vrednost pa ji vdihujejo naši rojaki, na čelu z oskrbnikom Tomažem Mik-lom, ki so znali obiskovalcem pripraviti čudovit dan,« je o vtisih z obiska povedal Franjo Nar-aločnik z Ljubnega. Srečanje s starimi in novimi prijatelji so Ljuben-ci začeli pri slovenski družini v Lešah v Rožu. »Od tod sta nas Felix Wieser in Marian Wakounik, ki sta za ta dan prevzela vlogo vodnikov, najprej popeljala v vas Svatne, kjer naj bi živela Miklova Zala, nato do obnovljenega partizanskega bunkerja pod Arihovo pečjo, od tam pa v številnem spremstvu do koče na Bleščeči planini. Srečanje, napolnjeno z domovinskimi čustvi, je skozi skupno zapeto slovensko pesem prehitro minilo. Še en stisk rok in obljuba o ponovnem snidenju. Ob vrnitvi domovje vsem udeležencem ostala pest nepozabnih spominov in poklon ponosni slovenski drži naših rojakov,« so povedali zadovoljni ljubenski izletniki. »Druženje z rojaki je stalnica, res pa je, da sva ga s Felixom Wieserjem, ki je eminentna oseba na širšem regijskem prostoru, uspešen poslovnež in poznavalec razmer v regiji, poživila v zadnjih dveh letih,« pravi Franjo Naraločnik in dodaja: »Želena nadgradnja je gospodarsko povezovanje: naša obrtna cona in mogoče cona v Železni Kapli, lesni proizvajalci, skupen nastop kmetov pri prodaji lesa v Avstrijo, zelena energija. Gotovo bomo kje prebili karavanški led. Ampak gospodarske interese je potrebno prepustiti podjetnikom, nam pa dotlej ostaja čudovito prijateljstvo.« S prijatelji na Bleščeči planini (foto: arhiv F. N.) Marija Lebar MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE Na osrednji prireditvi ob mednarodnem dnevu gluhih V Tržiču se je zbralo blizu tisoč oseb z okvaro sluha, njihovih sorodnikov in predstavnikov društev (foto: Franc Forstner) V soboto, 18. septembra, se je Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje udeležilo osrednje prireditve ob mednarodnem dnevu gluhih, kije letos potekala v Tržiču. Kljub vsem problemom, s katerimi se soočajo gluhi, naglušni in gluhoslepi, je ta dan vesel in nasploh največji dogodek med gluhimi v slovenskem prostoru. Na ta dan se zbere blizu tisoč oseb z okvaro sluha, njihovih sorodnikov in predstavnikov društev. IZMENJAVA IZKUŠENJ IN DRUŽENJE Slavnostna akademija je vsako leto v drugem kraju, ki je sedež enega izmed trinajstih tovrstnih društev ustanovljenih po Sloveniji. Letos so se gluhi, naglušni in gluhoslepi zbrali na osrednji prireditvi v Tržiču, kjer jih je gostilo Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris. Tokratni 51. mednarodni danje sovpadel s 55. obletnico delovanja društva Auris. Že dan prej je bila svečana oh/oritev razstave Tišina skozi čas v atriju Dvorane tržiških olimpijcev. V soboto so se na proslavi predstavili gluhi ustvarjalci z igro in pesmijo v znakovnem jeziku, s pantomimo in plesom. Prisotne je pozdravil tržiški župan mag. Borut Sajovic, preko video posnetka pa je vse navzoče nagovoril tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Sledili so ogledi mesta in muzejevvznakovnemjeziku in druženje. To je za gluhe priložnost, da poklepetajo s sebi enakimi, izmenjajo izkušnje in vsaj za kratek čas pozabijo na svoje vsakodnevne težave. NEVIDNA INVALIDNOST Svetovna organizacija gluhih je na kongresu leta 1959 sprejela svetovno manifestacijo mednarodni dan gluhih, ki ga povsod po svetu proslavljajo na isti dan, in sicer tretjo soboto v septembru. To je dan, ko gluhi opozorijo na svojo nevidno invalidnost, probleme, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju, in na to, da so med nami. Posledice gluhote se kažejo pri sporazumevanju in (ne)dostopnosti do informacij. Človek je socialno bitje in njegova temeljna potreba je potreba po sporazumevanju. To pa je za ljudi z okvaro sluha močno oteženo, zato so ti mnogokrat socialno izključeni. Za gluhe je v današnji informacijski družbi življenjsko pomembno, da so informacije v njihovem, slovenskem znakovnem jeziku, in da te lahko posredujejo v svojem jeziku. A kljub zakonu o rabi slovenskega znakovnega jezika gluhi še vedno prepogosto naletijo na težave pri uveljavljanju pravice do rabe tolmača. Med nami živi tudi peščica ljudi s hkratno okvaro sluha in vida, tako imenovani gluhoslepi, ki prav tako potrebujejo posebne prilagoditve. TEŽKA POT DO IZOBRAZBE Izobrazba je temeljna pravica slehernega državljana, žal pa je gluhi in naglušni študentje ne morejo enakovredno uveljavljati. Gluhi študenti si morajo sami plačevati tolmače za predavanja, saj fakultete kljub zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika zavračajo plačilo tol- mačenja. Za ljudi z okvaro sluha še dandanes velja več kot 20 let stara jugoslovanska uredba o telesnih okvarah, ki gluhim priznava le 70-odstotno telesno okvaro. Iz tega izhaja, da gluhi nimajo priznanega niti enega tehničnega pripomočka, nimajo priznane invalidnine ali kakršnegakoli denarnega nadomestila, ki bi jim olajšal življenje. Da bi omogočili lažjo komunikacijo in večjo vključenost gluhih vdružbo, bodo vvelenjskem društvu gluhih in naglušnih novembra organizirali začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika. UJ mm • !• • vw • Živali iščejo dom K nam seje zatekla mlada mucka. Stara je približno tri mesece. Poimenovali smo jo Kuba. Obisk pri veterinarju je že za njo. Je zdrava in zelo prijazna ter pozorna muca, najrajeje v naročju ali na rami. Novi lastnik bo deležen obilice mačje ljubezni, te ji res nikoli ne zmanjka. Želimo, da najde najboljši dom, saj je najboljša mucika, ki smo jo kdaj imeli v začasnem lastništvu. Pokličite na gsm 051 357 753. 15. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB Vabilo na Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji bodo letošnji Lenartov sejem pripravili v nedeljo, 10. oktobra. Z njim bodo poskušali približati utrip zgornjesavinjskih sejmov med obema vojnama. Barantanje oziroma »glihanje« z rokodelci domače in umetne obrti se bo pričelo ob 9. uri, ko bo zbrani množici trški policaj predstavil pravila sejmarjenja, saj se pri »kupčevanju« ne sme goljufati. SAVINJI »glihanje« V turističnem društvu vabijo vse, kijih zanimata nekdanje življenje in utrip zgornjesavinjskih sejmov med obema vojnama, ali pa se želijo za en dan povrniti v preteklost, da pobrskajo po omarah svojih babic in dedkov. Zagotovo se bo našlo veliko pražnjih »gvantov«, kijih lahko nata dan oblečejo za obisk Lenartovega sejma in Rečice. Marija Sukalo PRAZNOVANJE 10-LETNICE OSNOVNE ŠOLE REČICA OB SAVINJI Popolna šola pomemben dejavnik za razvoj kraja Zadnji petek v septembra so v rečiški osnovni šoli počastili deset iet dela te ustanove. Ob tej priložnosti so pripravili slavnostno akademijo, na njej pa so spregovorili gostje, in sicer vodja sektorja za osnovno šolstvo z ministrstva za šolstvo in šport Boris Zupančič, poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik, župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in drugi. NAČRTI ZA PRIHODNJE DESETLETJE Ravnatelj Peter Podgoršek je v uvodu izpostavil prizadevanja krajanov, ki so pred desetletjem botrovala izgradnji popolne osemletke v kraju. A o minulih letih ni želel govoriti, ker je prepričan, da za to ni kompetenten, saj je na šoli le dobra tri leta. Zato je predstavil današnjo sliko ustanove in načrte za prihodnje desetletje. Šolo, ki deluje v okviru Javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Mozirje, obiskuje 174 učencev. Za njihovo vzgojno izobraževalno delo, razvoj in rast skrbi 22 V MAJHNOSTI JE VELIKOST Vodja sektorja za osnovo šolstvo Zupančič je zagotovil, da na ministrstvu za šolstvo in šport pripravljajo izhodišča za zakon, ki bo tako majhnim šolam, kotje rečiška, omogočil, da postane samostojen vzgojno-izobraževalni zavod. Upa tudi, ga bodo poslanci podprli. »V majhnosti se velikokrat izkaže prav velikost. In v majhnih šolah se doseže, da so medsebojni stiki in odnosi pristnejši, komunikacija boljša,« je izpostavil Zupančič. Poslanec Jakob Presečnik je povedal, da se obdobja, ko se je gradila šola, rad spomni, veliko dela in vztrajnosti je bilo namreč potrebno, daje bila zgrajena. Daje opravičila svoj obstoj, so pripomogli učitelji, ravnatelji in učenci, ki soji dali dušo in vsebino. »Danes bi Rečica ob Savinji bila popolnoma drugačna, če ne bi imela take ustanove, kotje šola,« je prepričan Presečnik. Župan Vinko Jeraj je med drugim poudaril, da so začetki pred desetletjem in več bili težki, a s pomočjo občanov so Praznovanje jubileja je bila tudi priložnost za zahvalo vsem delavcem rečiške osnovne šole, ki so v njej celo desetletje pripomogli k njenemu utripu (foto: Marija Šukalo) učiteljev, devet tehnično administrativnih delavcev in tri specialne pedagoginje, v popoldanskem času pa številni mentorji športnih, kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti. Šolo odlikujejo dosežki na področju gledališča, literarnega ustvarjanja, zborovskega petja in debatnih tekmovanj. Na področju športa sta v ospredju odbojka in smučanje, na socialnem pa uvajanje osnovnošolske mediacije. V »najstniških letih« si želijo dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo, ki bo z dobrim razvojem občine pripomogla k temu, da se bodo na Rečici in v njeni okolici naseljevale mlade družine in ohranjale nataliteto. S tem bi šola ponovno zrasla na 200 učencev, kot jih je prvo leto delovanja že imela. postavili objekt. Lokalna skupnost bo spremljala razvoj »tudi v najstniških letih« in finančno skrbela za delo v šoli. OB JUBILEJU BILTEN IN NOSILEC ZVOKA Ob jubileju šole so predstavili bilten, v katerem so zbrani spomini nekaterih akterjev ob gradnji in prvem desetletju delovanja. Pevski zbori, mlajši otroški pevski zbor pod taktirko Karmen Kočevar ter otroški in mladinski pod vodstvom Darje Goltnik, pa so izdali zgoščenko z naslovom Zapojmo naši šoli za 10. rojstni dan. Tako ni naključje, da so bile pesmi z nosilca zvoka rdeča nit programa. Tega so pevcem pomagali oblikovati nekdanji in sedanji učenci. Marija Šukalo o : c - tj '•=» o > '5 : os .2 'c o5 5 ro 2 E — O cd -g ° 'c o % g > ro > Oi:2 "O C CD O CD > > O C/) ~ CD CD O :=r> CD CD O) > -Q V) Hotel Plesnik Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do 10. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 03/837 08 90 ivtosoia- »KCL.'\A« IRELAX M ozir j Savinjska cesta 29 IZPIT ZA TRAKTOR 5.10. ob 17.00 Na podlagi kategorije B opravite samo tečaj o varnem delu s traktorjem in prizna se Vam izpit za traktor. prijave na tel.: 041-227-133 GOSTISCE Trobej - Filač 2. oktobra 2010 ob 19.30 Grada VEČER S Pi N fi DISCO NAZAJ K NARAVI Z MOČJO TEHNOLOGIJE IZREDNO KAKOVOSTNA KOTLOVSKA TEHNOLOGIJA ZA UGODNO CENO Kotel na polena Froling S3 18 kW NAGRADNA IGRA glavna nagrada komplet Fröling kotel na polena S3 Žrebanje: 9.10. 2010 v Nazarjah! Nagrade lahko dobijo le prisotni na dnevu odprtih vrat 9.10. 2010 v Nazarjah. od 4.999,00 EUR z vključenim DDV VTOIW.BIOI 041 383 383 03 838 40 86 biomasa@siol.net BIOMASA' MARKO RAKUN Z REČICE OB SAVINJI Med izseljenci v ZDA in Rečičan Marko Rakun je trenutno študent na teološki fakulteti v Mariboru. Letos poleti je skupaj z ostalimi člani kvinteta Slomšek mesec dni preživel med rojaki v Združenih državah Amerike in Kanadi. Z njim smo se med drugim pogovarjali o vtisih s tega potovanja. - Ste bogoslovec, pred katerim bo v prihodnjih letih tudi nova maša. Kdaj se bo to zgodilo? Začenjam četrti letnik teološke fakultete in bogoslovja v Mariboru, do konca me čakajo še tri leta, in potem zadnje ali diakonsko leto, kije namenjeno tako imenovani specializaciji. - Poleg ostalih ljubezni gojiš tudi ljubezen do petja. Odtod verjetno tudi tvoja pripadnost kvintetu Slomšek. Kje deluje ta kvintet oziroma kdo ga sestavlja? Že od mladih let me spremlja veselje do petja, sedaj še posebej, saj bom kot duhovnik imel veliko opravka tudi s petjem. Ko sem bil kot bogoslovec povabljen k ustanovitvi kvinteta Slomšek, sem se temu z veseljem odzval. Kvintet deluje v Mariboru, prepevamo veliko po Sloveniji, pojemo predvsem cerkvene in slovenske narodne pesmi. V kvintetu so poleg mene še župnik iz župnije Košaki ter trije dijaki škofijske gimnazije Maribor. - Letos poleti si se s pevskimi prijatelji podal na obsežno turnejo. Odkod odločitev za tako dolgo pot? Med poletjem smo mesec dni preživeli v Združenih državah Amerike in Kanadi, predvsem med našimi izseljenci. Eden izmed članov kvinteta je bil pred leti že pri njih. Povabili so ga, naj še kdaj pride in zato je letos tja odšel kar celoten kvintet. Naša turneja je imela predvsem dobrodelen namen, saj smo zbirali sredstva za izgradnjo cerkve v Košakih pri Mariboru. - Kako ste bili sprejeti med rojaki? V vsakem kraju, kjer smo bili, smo se počutili presenečen, kako je med njimi še živa slovenska beseda, slovenska pesem.« zelo domače, pripravili so nam res pravo slovensko vzdušje in mislim, da so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj gostoljuben. • Na poti ste spoznavali življenje naših izseljencev. Kako bi ga najlažje opisali? Spoznali smo veliko življenjskih zgodb naših izseljencev. Vsa njihova življenja bi lahko opisali z besedo izgnani. Zakaj? Na poti sem se velikokrat spraševal, ali sta to res obljubljeni deželi? Če pogledam s strani naših slovenskih izseljencev, lahko jasno rečem da. Amerika je med vojno in po njej sprejela tiste ljudi, kijih takratna domovina ni želela. Doma so izgubili vse, bili izigrani. Morali so oditi v svet za boljši jutri. Pa vendar so ti ljudje ostali ponosni Slovenci. Upam si trditi, da bolj, kot Kanadi smo mi. Kljub temu da živijo daleč od doma, da imajo ameriško državljanstvo, slovenska beseda tam ne izginja in se prenaša iz roda v rod. Po pripovedovanjih so mnogi med vojno in po vojni doživljali pravo kalvarijo, ki seje ne da opisati z besedami. Življenjske zgodbe ljudi so zelo tragične in žalostne, jih pa radi pripovedujejo, saj je večina ljudi prišla čez lužo zaradi neusmiljenosti takratnega sistema. Zaradi vojnih in predvsem povojnih razmer so prihajali brez vsega. Pridnim slovenskim rokam tudi to ni bilo odveč. Začeli so si iskati službe, postavljati hiše in cerkve in tako so se rojevale slovenske skupnosti. Med našimi izseljenci se občuti moč za solidarnost, saj so vseskozi in tudi sedaj pomagajo drug drugemu. Cerkve, župnišča, slovenske šole so delo njihovih lastnih rok. - Po čem ti bo ta turneja ostala najbolj v spominu? Predvsem po skupnih druženjih pri izseljencih. Namreč to je povsem nekaj drugega kot v Sloveniji. Najbolj si bom zapomnil preživete nedelje na tako imenovanih slovenskih pristavah. Srečanja začnejo s sveto mašo, nadaljujejo pa s kulturnim in družabnim srečanjem z živo glasbo, raznimi športnimi igrami ter turnirjem v balinanju, ki je med Slovenci zelo priljubljen. Vsekakor sem bil sam izredno presenečen, kako je med njimi še živa slovenska beseda, slovenska pesem. Zelo srečen sem bil tudi zato, ker smo obiskali znanca iz naše Zgornje Savinjske doline, natančneje iz Poljan, Alojza Železnika, ki že več kot petdeset let živi v Torontu. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir OTVORITEV BOHAČEVEGA TOPLARJA Nove in zanimive vsebine v centru Nazarij To soboto, 2. oktobra, bodo v Nazarjah slovesno predali namenu prenovljen in z bogatimi vsebinami oživljen Bohačevtopiar. Občina je že pred leti zavarovala toplar kot spomenik kulturne stavbne dediščine in se odločila, da mu vdahne novo življenje. Tako v pritličju restavriranega top-larja že deluje kmečka tržnica. V prvem nadstropju je postavljena stalna razstava Nazarje skozi čas, v drugem pa je razstavno prodajni prostor domače in umetnostne obrti. Ob odprtju bo pripravljen kulturni program v izvedbi Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje pod vodstvom Tonija Acmana. Marija Lebar ČEBELARSKA ZVEZA SA-ŠA Pripravili brošuro in DVD za čebelarje začetnike Čebelarska zveza našega območja, ki združuje čebelarje enajstih društev v desetih občinah, je za učence, ki sodelujejo v čebelarskih krožkih in za čebelarje začetnike, pripravila izdajo brošure in zgoščenke. Brošura je razdeljena v dva dela. V prvem so vsebine, ki jih potrebuje čebelar -krožkar ali čebelar - začetnik. V drugem delu so objavljene fotografije večine čebelnjakov obeh dolin, predstavljene pa so tudi občine. Brošuro in DVD sta nastala po pristopu Leader v okviru projekta sodelovanja med LAS -Društvom za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline in LAS - Društvom za razvoj podeželja Šaleške doline s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Marija Lebar MOZIRSKI ŠOLARJI POSADILI DREVO Drevo kot simbol ohranjanja narave in miru Da bi nekaj storili za naš planet, so otroci posadili posebno vrsto bukve pred mozirskim zdravstvenim domom (foto: Benjamin Kanjir) Mozirski petošolci so v okviru svetovnega projekta Eno ob svetovnem dnevu miru 21. septembra pred mozirskim zdravstvenim domom posadili drevo. V akcijo, ki seje pričela leta 2000, se vsako leto vključi preko tisoč osnovnih šol po celem svetu. Eno je finski projekt globalne virtualne šole o okoljski vzgoji, ki združuje številne šole iz različnih držav. Skupaj aktivno raziskujejo socialne in okoljske teme ter spodbujajo človeku, naravi in živalim prijazen lokalni razvoj. Projekt je leta 2000 ustanovil finski profesor Mika Vanhane. Od takrat se v projekt vsako leto vključuje več osnovnih šol, kjer v okviru projekta osveščajo mlade o pomenu okolja in miru na našem planetu. Osrednji dan projekta je vsako leto 21. september, dan miru. Na ta dan sodelujoči v projektu v svojem kraju posadijo drevo. Slednje je simbol, ki nas opominja na pomen ohranjanja narave in okolja, je simbol kulturne raznolikosti, sodelovanja med šolami po svetu, strpnosti in miru. Prvo drevo letos so posadili na otoku Tonga v Oceaniji. Sledeč soncu so bila nova drevesa posajena v Aziji, Evropi in Aziji. Veriga sajenja seje nadaljevala v obeh Amerikah in zaključila na Samoi. V tem času seje Zemlja enkrat obrnila okoli svoje osi. Drevo, posebno vrsto bukve, so mozirski otroci posadili z dolžnim spoštovanjem in ponosom, da so postorili nekaj za svoj planet. Hkrati so v okviru projekta mentorstva prvošolčkom poskrbeli za slednje in jim omogočili, da so se tudi oni udeležili tega dogodka. Ob sajenju drevesa so županu občine Mozirje ivanu Suhoveršniku, ki jih je ob tej priliki pozdravil, učiteljicama Marjani Herček in Juditi Marovt ter ravnateljici Andreji Hramec obljubili, da bodo posajeno drevo skrbno negovali in čuvali, da bo raslo z njimi za lepo, mirno in brezskrbno prihodnost. Benjamin Kanjir PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Mlajše pionirke prve v regiji v gasilski orientaciji V Gornjem Gradu je v gasilsko društvo vključeno okrog 40 otrok, ki pridno vadijo in obiskujejo gasil- ska tekmovanja. Konec avgusta so se občinskega tekmovanja v gasilski orientaciji za mladino v Radmir- ZDRUŽENJE ZA RAZVOJ OTROK, MLADOSTNIKOV IN STAREJŠIH Dan otroka v organizaciji Poleti so v Gornjem Gradu ustanovili Združenje za razvoj otrok, mladostnikov in starejših. Namen združenja je ponuditi otrokom dovolj možnosti, da bodo razvili svoje potenciale na umetniškem, intelektualnem, športnem in duhovnem področju. Zavzemajo se za prispevek k boljšemu regionalnem razvoju, in sicers sodelovanjem z različnimi organizacijami in posamezniki. Njihovi dolgoročni cilji niso povezani samo z razvojem otrok mladostnikov in odraslih, temveč tudi z izgradnjo infrastrukture, ki bo omogočala združenju opravljanje vseh načrtovanih dejavnosti. Poglavitna naloga jim je izobraževanje otrok in tudi starejših, aktivnosti, koristne za otroke in mlade, zaposlovanje študentov in brez- poselnih, ekološko osveščanje, predavanja za starše in starejše, povezovanje subjektov, ki se ukvarjajo s športom in izobraževanjem, ter še mnogo drugega, vse na podlagi nepridobitne dejavnosti. Številni programi društva se bodo pričeli odvijati že v oktobru. Med prvimi bo bralni klub, otroška nogometna šola, aerobika in tae bo, pozneje se jim bodo pridružile razne kreativne delavnice, jezikovni tečaji za najmlajše, igrane predstave za najmlajše, predavanja za starše in starejše o vzgoji in razvoju otrok. 3. oktobra bodo izvedli projekt Dan otroka v občini Gornji Grad. Druženje najmlajših z gosti bo potekalo v gornjegrajskem kulturnem domu. Štefka Sem Mlajše pionirke so zmagale na regijskem tekmovanju in se uvrstile na državno, kjer so bile 19 (foto: Henrik Strnad) ju udeležile tri ekipe, mlajši in starejši pionirji ter mlajše pionirke. Mlajše pionirke in starejši pionirji so se uvrstili na regijsko tekmovanje v Preboldu. Na regijskem tekmovanju so dekleta vajo (2 kilometra teka, med tekom opravljanje štirih nalog in prva pomoč) opravile najhitreje in se na ta račun uvrstile na državno tekmovanje. V zmagovalni ekipi so bile Pavla Potočnik, Tjaša Zalesnik, Alja Fale in Zoja Zagradišnik, njihov mentor je bil Martin Kužnik. Starejši pionirji so osvojili peto mesto. Na državnem tekmovanju, 11. septembra, v okolici gradu Snežnik je v vseh šestih kategorijah tekmovalo 176 ekip iz Slovenije, v kategoriji mlajših pionirk je bilo 32 ekip. Gornjegrajske pionirke so osvojile 19. mesto in so bile z uvrstitvijo zadovoljne. Štefka Sem VELENJE JUBILEJNO SREČANJE REČIČANOV Zaključek Pikinega festivala Pika se je za leto dno poslovila (foto: UK) Minulo soboto so v Velenju s Pikinim dnevom zaključili največji slovenski otroški festival. Teden otroške zabave je zaznamovalo več kot 60 gledaliških, plesnih, lutkovnih in glasbenih predstav. Na ogled je bilo 15 Pikinih razstav, obiskovalci pa so lahko vsakdan ustvarjali v več kot sto Pikinih delavnicah. Letošnja častna pokroviteljica je bila dr. Manca Košir. Na zaključni svečanosti je Pika Nogavička vrnila župansko lento velenjskemu županu Srečku Mehu, organizatorji pa so podelili najvišja festivalska priznanja - zlate Pike. Na gledališkem, plesnem in lutkovnem odru so si zlate pike po izboru komisije devetletnih deklic prislužili Prešernovo gledališče Kranj za predstavo Muca Copatarica, Plesni teater Velenje za predstavo Lovec Jago ter skupina Kapitanova kajuta za predstavo Zakaj je šla Pika v šolo?. Zlato piko so podelili tudi za najboljše likovno delo otroškega natečaja »Kaj bom, ko bom velik?«, zmagovalcu Pikine jadralne regate, cvetličarjem - srednješolcem za najboljše cvetlične kreacije, med prejemniki pa so bili tudi zmagovalci Pikinega gasilskega tekmovanja. ID Obudili spomine na mladostniške dni Tretja sobota v septembru je bila kot nalašč za slavnostno srečanje sošolk in sošolcev rečiške in goriške šole, ki so bili rojeni davnega leta 1940. Praznovanju 70-letnice so se priključili tudi letniki, ki so se pozneje priselili v občino Rečica ob Savinji. Posebno veselo presenečenje s svojim prihodom je povzročila rojakinja Gajtejeva Jožica iz Šentjanža, ki že od svojega dvanajstega leta živi v Nemčiji, kjer sije pozneje ustvarila družino, ki jo je predstavila po končanem praznovanju. V prijetnem vzdušju so bili prebrani skrbno in čustveno obarvani pozdravni govori, ki so zaje- malitudi spomine iz skupaj preživetih mladostniških dni in let. Pripravljalni in govorniški odbor so sestavljali Vida Pokleka, Anica Novak, Mimica Jurjevec, Tilka Tlaker in Pavel Bitenc, vseh udeležencev je bilo 41. Po zdravici in kosilu je mladi muzikant Robi zaigral na harmoniko in plesišče je v trenutku oživelo. Med petjem, plesom in razdiranjem šal je kar prehitro minil čas praznovanja. Ob letu obsorej se bodo spet zbrali čili in zdravi, kakor so si jubilanti zaželeli ob slovesu. Rozalija Tkavc Na Rečici ob Savinji so se srečali sošolke in sošolci rečiške in goriške šole, ki so bili rojeni leta 1940 (foto: Rozalija Tkavc) ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RUDAR SKALE Štujersko-koroški derbi pripadel Škaliankam Na dolgo pričakovanem štajersko-koroškem derbiju je zmaga pripadla igralkam ŽNK Rudar Škale. Na tekmi polni priložnosti in predvsem naporni za živce so pokazale, da zmorejo in da so fizično ter psihično dobro pripravljene. Že uvodoma je po izgubljeni žogi Škalčank za 0:1 zadela Eva Mirtič. Kmalu za tem je izenačila Moira Murič. Za 2:1 pa je v 58. minuti zadela mlada in perspektivna igralka Maruša Sevšek in tako postavila končni rezultat na tekmi. Prvenstvo se s 5. krogom nadaljuje že to nedeljo, igralke Rudarja Skal pa odhajajo na gostovanje v Maribor, kjer se bodo borile za nove tri točke. Ana Kos POPRAVEK Med objavljenimi dobitniki priznanj občine Nazarje v prejšnji številki Savinjskih novic je izpadlo ime Blaža Plaznika Šporina, kije dobil priznanje župana za odličen uspeh na maturi. Za to se mu iskreno opravičujemo. AG strokovna TELOVADBA vodena ZA BOLJ ZDRAVO HRBTENICO, PREPREČEVANJE OSTEOPOROZE IN VEČJO TELESNO ZMOGLJIVOST vsak četrtek ob 19.30 v OŠ Mozirje info 041 775 559 ROKOMETNI KLUB NAZARJE Kljub borbeni igri poraz v gosteh KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Obstanek v ligi bi bil velik uspeh Članice Rokometnega kluba Nazarje so zadnjo soboto v septembru gostovale v Brežicah, kjer so ponovno dokazale, da dobro obvladajo igro, a jim za zmago manjka še veliko izkušenj. Ženski rokometni klub Brežice je bil močnejši in temu primeren je bil tudi rezultat. Po besedah predsednice kluba Saše Sedovšek so nazorske rokometašice na pot odšle le z eno samo postavo. V klubu namreč ugotavljajo, da bolezen in šolske obveznosti očitno tudi članski ekipi ne bodo dale dihati. »Šestdeset minut je dolgih, potrebnoje prenesti vse pretečene metre, udarce, strogo sojenje. V prvem polčasu je bilo 17:12 za Brežičanke, na koncu pa je bil rezultat 32:17,« je o gostovanju povedala Sedovškova. Resda poraz, vendar gre po bese-dah trenerja Branka Dobnika nazorskim rokometašicam sama pohvala za izkazano igro. Pokazale so tisto, kar je pričakoval: polno, borbeno igro od začetka do konca. To soboto nazorske rokometašice igrajo doma proti ekipi Športnega društva Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina. Marija Sukalo Priprave na novo košarkarsko sezono so v polnem teku. Nastopanje vvišjem rangu tekmovanja je v nazorskem košarkarskem klubu zahtevalo okrepitve pri igralskem kadru, strokovni pa ostaja nespremenjen. Cilji so zastavljeni realno. Klub z relativno kratko košarkarsko tradicijo je po dveh letih igranja v 3. slovenski košarkarski ligi v prejšnji sezoni uresničil tiho željo in se suvereno prebil v višji tekmovalni rang. Ob tem se lahko pohvali z dejstvom, da je člansko moštvo, ki je izpolnilo to željo, zraslo skozi mladin- ske selekcije kluba. Tudi trenerski kader, ki vzgaja mlade košarkarje, tvorijo domačini. Pred Nazarčani je velik izziv obstanka v drugi ligi. Prav zaradi tega so se v klubu odločili za igralsko okrepitev mošlva. Na preizkušnji sta dva visoka igralca in strelec. Sestava ekipe bo znana ob začetku prvenstva, ki se začne jutri z gostovanjem v Ljubljani pri Ježici. Dirigentsko palico bo še naprej vihtel izkušeni strateg Marko Finkšt, tvorec uspehov članskega moštva. Roman Mežnar OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Ob jubileju športno druženje generacij V odbojki so se pomerile vse generacije, ki so v desetletnem obdobju obstoja šole obiskovale ta hram učenosti (foto: Marija Šukalo) ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE V novo sezono s članicami v 3. državni odbojkarski ligi Športno rekreacijsko srečanje generacij rečiške osnovne šole predzadnji četrtek v septembru je pokazalo, da so nekdanji učenci še vedno navezani na svojo šolo. V telovadnici so se namreč v odbojki pomerile vse generacije, ki so v desetletnem obdobju obstoja šole obiskovale ta hram učenosti. Srečanje odbojkarjev so s z različnimi športnimi aktivnostmi dopolnili tudi učenci, ki bodo letos nabirali znanje v njej. Ob svojih razrednikih in drugih učiteljih so se pomerili v malem nogometu, preizkušali vztrajnost in spretnost v igri med dvema ognjema ter pa se podali na krajši pohod. Po besedah ravnatelja Petra Podgorška so s športnim popoldnevom obeležili 10-letni jubilej šole, obenem pa se sprostili in razvedrili tako učenci kot učitelji in njihovi starši. Marija Šukalo Po nekajletnem intenzivnem delu z mladimi odbojkaricami in nastopanju na državnem nivoju v mlajših kategorijah, kjer so bili doseženi vidni rezultati - največji doseženo 3. mesto v državi v kategoriji male odbojke letos - Odbojkarski klub Mozirje v tekmovalni sezoni 2010/ 2011 pričenja s tekmovanji na državnem nivoju tudi v članski konkurenci. V odbojki so za razliko od nekaterih drugih športov organizirane tri državne lige, mozirski klub bo nastopal v 3. DOL. Dekleta OK Mozirje bodo v ligi edine novinke, zato se bodo morale za primerno mesto v druščini izkušenih ekip še posebej potruditi. Za njimi je več kot mesec dni napornih priprav, zato že težko čakajo pričetek uradnih tekem, čeprav se zavedajo težavnosti svojega položaja. Tekme doma se bodo odigrale v sobotah v športni dvorani. Prva bo na sporedu že 2. oktobra. Žreb je odbojkaricam Mozirja namenil težke tekmice, članice OK Šoštanj, ki so še v lanski sezoni igrale v 2. DOL in letos računajo na povratek. Na tekmah, ki bodo popestrile dogajanja v Mozirju in zapolnile športno dvorano skozi celotno tekmovalno sezono, od oktobra do aprila, si dekleta še posebej želijo podpore s tribun. OK Mozirje v letošnji tekmovalni sezoni poleg v članski nastopa tudi v mlajših kategorijah, in sicer v kategoriji kadetinj, ki so 26. septembra že odigrale prvi turnir, kategoriji starejših deklic ter v dveh najmlajših skupinah, kategoriji male in mini odbojke. VS / [■* 1,1 j - y sp f Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica ■ IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in Tel-: Ss Gr a'! ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA ■»sn,. •9?. ' °4 V S. 311 ,60-496 NARASLA SAVINJA VZELA ŽIVLJENJE Pokojnika našli doma« na obrežju reke V četrtek, 23. septembra, so bili nekaj po deseti uri mozirski policisti obveščeni o najdbi moškega trupla v reki Savinji, na območju Strug. S pomočjo gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje so truplo 49-letnega domačina Zdravka Kakerja potegnili iz vode, zaradi nejasnosti o vzroku smrti je bila odrejena obdukcija. Pokojni Zdravko Kaker je živel na domači kmetiji v Krnici, ki jo podedoval njegov brat Alojzzdružino, sam pa je imel do smrti pri njem zapisano stanovanje in hrano. Kerni bil vslužbi, je pomagal pri raznih kmečkih opravilih, velikokrat je kakšen dan preživel pri bratu Ivanu, ki živi v bližini, rad pa je tudi poprijel za deio pri sosedih, če so ga za pomoč prosili. Ravno iz tega razloga sta bila brata Ivan in Alojz zelo presenečena, ko sta se v četrtek zjutraj pogovarjala in ugotovila, da Zdravka ni ne pri enem, ne pri drugem. Takoj sta začela spraševati pri sosedih in znancih, kamorje zahajal, a pokojnega ni videl nihče. Zadnja, ki gaje videla, je bila vtorek, 21. septembra, popoldan Alojzova hčerka, potem pa so se sledi za pokojnikom izgubile. Domači so tako v četrtek dopoldan začeli preiskovati okolico, gozdno pot, kjer je hodil k bratu, Alojzova žena Brigita pa je iskala od mostu preko Savinje proti domu. Našla ga je takoj, koje prečkala most, saj je Savinja toliko upadla, da ga je zagledala na obrežju Savinje. Po podatkih, ki sojih dobili od policije, naj bi se pokojni utopil, umrl naj bi tisti torek zvečer med 18. in 20. uro. Kajje bil vzrok, daje Zdravko padel vSavinjo in se utopil, njegovi domači verjetno ne bodo vedeli. Je pa imela v dneh po deževju Savinja zelo velik in močantok, kije bil za Zdravka usoden. Štefka Sem Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal, a pošle so ti moči. Prezgodaj mir svoj našel si, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata Valentina BREZOVNIKA iz Mozirja (23.11.1945 - 22.9.2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsa izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala lovcem, rogistom, pevcem in govorcem Marinki Napotnik, Antonu Gračnerju ter Mitji Marovtu. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Pri srcu je hudo, solze oči rosijo, poslednje se slovo zvonovi zazvonijo. Tisto, ki seje nekoč ljubilo, za vedno seje izgubilo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica Borisa VACOVNIKA (8.8.1974-9.9.2010) Svojci se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in dar za svete maše. Hvala pevcem, trobentaču za odigrano tišino, govorniku in gospodoma župnikoma ter diakonu za opravljen obred. Žalujoči: mama, ata, sestra Petra z Alešem in brat Valter z družino. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 WWW. pog reb-mora na .si Ljudje stopijo v naše življenje in nas nekaj časa spremljajo. Nekateri so z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih. V SPOMIN 3. oktobra bo minilo enajst let, odkar nas je zapustila naša draga Vida KOTNIK Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in ohranjate spomin nanjo. Njeni domači movi Kako ste se odtočili? Štrajk ali bolniška? Usluge z a služnostne službe Odvoz odpadkov se bo tako podražil, da jih bomo v Celje raje pošiljali preko priporočene pošte ali preko Izletnika. Novi časi Cen odvoza odpadkov nočejo zmanjšati, kvečjemu lahko zmanjšajo odvoz smeti. Stavkokazi “Saj tudi jaz podpiram policiste v stavki, ampak zakaj ravno finančno?” potarna prehitri voznik, ko ga oglobijo možje v modrem. Omejena tehnika K rentgenskemu tehniku pride fant in reče: “Zdaj boste pa naredili eno gasilsko sliko.” Tehnik: "Počakaj, počakaj. Kako si si pa to zamislil? To vendar na rentgenu negre.” “Zakaj ne? A praviš, da mene, ker sem gasilec, ne moreš slikati?” Stranke brez strank Veliko kandidatov se poteguje za mesto župana s podporo strank. Nočejo biti v nobeni. Še malo pa bodo stranke imele samo še podporne člane. Svetla prihodnost Bralci sprašujejo: Ali so pred nami boljši časi? ZN odgovarjajo: To ravno ne. Ampak upati je, da se bodo vsaj tisti, ki sedaj zelo tarnajo, prej ali slej utrudili. Honma\no stanje Na Siciliji zdravnik izpolnjuje obrazec za prerešetanega mafijca: bolezen: smrt, vzrok: naravna. Zahripanost Jeseni niso potrebne nogometne tekme, da bi ljudje ostali brez glasu. To je moj nov fant. Ali lahko dobiva kaj za pod zob? Prezgodaj Čisto nič ne zaupam baterijam v spodbujevalniku srca. Izjava gobarskega inšpektorja: “To, da mi gobar nekaj prikriva, sem posumil takoj, ko mi je na vprašanje, kaj ima v košari, odgovoril, da meh za jaslice.” Dvojna veselica Mož se vrne domov s samo enim gobanom. “Kaj boš? Glavo ali bet?” Žena: “Glavo za večerjo, bet po večerji.” Kratkotrajen mir Ribič razlaga gobarju: “Jaz svoji ženi komaj dopovem, da naj bo tiho, sicer bo prestrašila vse ribe, če bo ves čas samo govorila." Gobar ima podoben pristop: “Jaz tako svojo prepričujem tudi, ko greva v gobe.” “Pa zaleže?” “Samo do prvih gob.” Cvetke ä koprive NIZEK START Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ): »Gospod Kotnik, na kaj pa se pripravljate?« Ivan Kotnik, direktor Šolskega centra Velenje (desno): »Gospod Kotnik, na novo šolsko leto.« Dr. Cvetka Tinauer, predsednica SŠGZ: »Le dobro pripravljen bo obvladal 24 tisoč kvadratnih metrov veliko šolsko dvorišče.« IZZVANA AVTORITETA Peter Podgoršek, ravnatelj OŠ Rečica ob Savinji v šali: »Kot ravnatelj se dobro počutim, želim si le še postati direktor vzgojno-varstven-ega zavoda.« Ana Nuša Rebernik, direktorica Javnega Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje: »Ker sem bila izzvana, se bom kar prisedla k okrogli mizi. S svojo prisotnostjo moram opozoriti, da sem setu in ne v penziji.« PORTAL »SAVINJSKIH« POD MARELO Dopisnic Savinjskih novic ne prežene z dogodka niti hud naliv. Marija Šukalo je že tako »potrucana«, da ne »jenja«, pač prižene s seboj marelo in svoj portal Savinjskih novic ter nezmotljivo pritiska, njen dragi pa zobe stiska. MINI SLOVARČEK: EOS- grška boginja jutranje zarje AMONT- francoski pevec- Marcel KAI- otočje v Molukih, Indonezija SPRAT- morska riba, ob bokih stisnjena ARANKA- madžarsko žensko ime REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Skakun, tapeta, anonim, Tar, LA, ustnik, spust, Eta, sholar, Avče, oksalat, Pate, drape, emisar, Rat, narast, at, tkivje, oo, Nba, konkurz, pool, Ili, rja, Askold, cinar, Stanko, ataka GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Šolska ulica 22, 3330 Mozirje vpisuje otroke - nove člane v naslednje programe: v CICIBANSKO SELEKCIJO, namenjeno otrokom I. 1999, 2000, 2001 in 2002 (kondicijska vadba in delo na snegu v zimskih mesecih), v CELOLETNO VADBO ZA OTROKE (predšolski in osnovnošolski otroci) - za vsestranski motorični razvoj in pridobivanje gibalnih izkušenj. Informacije: Janja - 040 746 902 Bojan - 041 865 598 KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 40. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov____________________________________Q j T Napovednik dogodkov • Petek (1. oktober), ob 10,00. Varstveno delovni center Mozirje Dan odprtih vrat s kulturnim programom • Petek (1. oktober), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Projekcija filma Gola resnica (gosta Franci Kek, dr. Artur Štern) • Sobota (2. oktober), ob 11.00. Čreta Počastitev prve frontalne bitke na Čreti • Sobota (2. oktober), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : RK Žalec (starejše deklice) • Sobota (2. oktober), ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma ■ RK Nazarje : PRŠ Alen Mihalj (mlajše deklice) • Sobota (2. oktober), ob 15.00. Mozirski trg Prireditev ob svetovnem dnevu turizma s podelitvijo priznanj • Sobota (2. oktober), ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina (članice) ________________________________________ • Sobota (2. oktober), ob 19.00. sobota Kulturni dom Gornji Grad Satira Toneta Partljiča Za nacionalni interes____________________ • Sobota (2. oktober), ob 19.00. OŠ Lepa Njiva Gledališka predstava Pridi gola na večerjo_______________________ • Sobota (2. oktober), ob 19.30. Gostišče Trobej Gornji Grad Večer spominov na Disco Trobej __________________________________ • Nedelja (3. oktober), ob 10.45. Kulturni dom Gornji Grad Prireditev Dan otroka v občini Gornji Grad_______________________ • Nedelja (3. oktober), ob 11.00. Mozirski gaj Slovesnost ob predstavitvi monografije Mozirski gaj______________ • Nedelja (3. oktober), ob 12.00. Penzion Na razpotju, Logarska dolina Dobrodelna prireditev za nakup dvigala Lizi Meše______ • Nedelja (3. oktober), ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje Input : Šentjur (mladinci)___________ • Torek (5. oktober), ob 18.00. Zdravstveni dom Velenje Soustvarjamo univerzo tretjega življenjskega obdobja_____________ • Torek (5. oktober), ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert citrarke Janje Brleč_____________________________________ • Četrtek (7. oktober), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: O začarani skledi in žlici MORDA STE ISKALI PRAV TO NAJ ZNANJE NE BO PRIVILEGIJ Nudimo vam učinkovite in ugodne inštrukcije s področja matematike in fizike za osnovne in srednje šole. Informacije na številki: 031 / 335 154. ATTIS Mojca Štorgelj s.p., Rečica ob Savinji 56,3332 Rečica ob Savinji. VODOVOD, CENT. OGREVANJE, KLJUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso ... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev... 041/354-562 ali 041/ 354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. POTREBUJETE IZKOP Z MINI BAGROM, nov avtomobilski nadstrešek, na novo tlakovano in ograjeno dvorišče, nov ribnik, novo zelenico ... Pokličite! 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. ALI SO VAM POČITNICE NA MORJU OKREPILE IMUNSKI SISTEM? Tudi jeseni si lahko privoščite oddih. MOČ MORJA, SOLNI TEMPELJ. 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. Ocvirkovo mast; gsm 031 /243-344. Prodam peč na petrolej in sintesajzer; gsm 041/364-124. ŽIVALI - PRODAM Prodam 1 teden starega bikca, čb; gsm 041 / 942-169. Prodam telička čb, starega 1 teden in nakladalni prikolici sip 19 in 25 m3; tel. 03/584-52-61. Prodam teličko simentalko in bikca sivca za nadaljnjo rejo, teža 130 in 120 kg; tel. 03/ 583-54-53. Prodam teličko, staro 14 dni in bikca, starega 10 dni - križana sivec + simentalec; gsm 041/547-425. Teličko čb, staro 14 dni, od dobre molznice, ugodno prodam; gsm 031/620-272. Prodam 2 breji telici simentalki; tel. 03/584-44-34. Prodam telici, sr breji 6 in 7 mesecev, pašni ter teličko limuzin, leto staro, za zakol; tel. 03/583-23-98. Prodam telico križanko, brejo 8 mesecev, pašno; gsm 031/855-186. Prodam prašiče - svinje, 100 - 200 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo. Prašiče lahko tudi dostavimo; gsm 041/561-893. Prodam pujske od 20 - 30 kg, domače reje; gsm 041/396-394. Prodam prašiče od 25 - 200 kg in starejše svinje - 300 kg; gsm 031 /223484. Prodam brejo kobilo z žrebetom; gsm 041/ 783-700. Nov, litoželezni, prenosni kamin - ugodno prodam; gsm 031/451-930. Prodam 2 kozi, stari 5 mesecev, srnaste pasme, za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 031 / 623-284. Prodam pralno-sušilni stroj candy, (8 kg pranje, 5 kg sušenje), nov, zapakiran, cena 450 eur; gsm 070/744-521. Prodam ekološko vzrejene kunce za zakol; tel. 03/839-50-14. Prodam spalnico (postelja 180x200, omara 3x, nočna omarica 2x, komoda, kotni element); gsm 041/526-275. ŽIVALI - KUPIM Prodam otr. ležalnik, hojico in kenguruja -za vse skupaj 35 eur; tel. 03/584-14-95 ali 031/591-011. Prodam zgornji del trenerke yamaha, velikosti M - do 180 cm, cena 40 eur; gsm 031/ 366-133. Prodam gradbeno elektro omarico; gsm 051/351-989. Prodam suhe hrastove deske - cca 1,5 m3; Kupim bika, simenfalca, težkega od 250 -400 kg; gsm 031/530-533. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam neškropljena jabolka za ozimnico in novo leseno hiško za kužka: gsm 041/ 216-648. gsm 031/713-508. Prodam suha drva - topola, bor - za sekance; gsm 041/438-096. Prodam neškropljena jabolka za ozimnico in predelavo oz. sladek jabolčnik; tel. 03/ 583-26-05 ali 031/557-290. Suha drva, na kratko razrezana in cepljena ter domače žganje - prodam; gsm 041 /519-507. Prodam cviček - 1 eur/l; gsm 040/745-350 - Nazarje. Prodam metrska, bukova drva; gsm 041/ 226-251. Prodam sveži Špeh ali že prepuščeno mast; gsm 041/216-481. Prodam avtoprikolico za osebni avto, nosilnost 750 kg, tovarniške izvedbe; gsm 041/ Prodam koše (večje in manjše) in domačo 635-715. Prodam traktorsko prikolico; tel. 583-50-34. VOZILA IN OPREMA Prodam subaru legasy 2.0, letnik 2005, 62.000 km; gsm 051/343-478. Prodam nevozen hyundai accent, let. 1998, s klimo, 1.3 motor, 5 vrat, cena 100 eur; gsm 031/764-072. Prodam mercedes benz C 180, letnik 1999, prevož. 165.000 km, registriran, odi. ohranjen; gsm 040/636-209. Prodam motor yamaha, XT 600,1. 2003; gsm 031/530-533. DELO Iščem delo; gsm 031/668-104 - Helena. NEPREMIČNINE Na Ljubnem ob Savinji prodam generalno obnovljeno dvoetažno stanovanjsko hišo, s 100 m2 poslovnimi prostori. Cena po dogovoru, vredno ogleda. Inf. na gsm 031 / 302-121. Prodam dvosobno stanovanje na Rečici; gsm 031/725-047. V centru Mozirja ali Nazarij iščem enosobno stanovanje v bloku - v najem do 200 eur; gsm 030/687-346 - popoldne. Najamem cca 2 hektara travnikov na območju od Luč do Šentjanža; gsm 041/243-046. S LO WATCH Morellato - nakit za moške Moški z okusno izbranim nakitom bo vedno napravil dober vtis, če le ne bo pretiraval s količino okrasja na sebi. Tisti, ki vedo, kaj je dober slog in kakšna je prava mera, bodo svojo modno ozaveščenost izrazili z enim skrbno izbranim kosom nakita. Zapestnica iz plemenitega jekla in črnega kavčuka znamke Morellato. OPTIKA CLARUS Brezplačni okulistični pregled V Optiki Clarus se že pripravljamo na prihod jeseni, ki počasi trka na vrata in hkrati tudi obdobje, ko je pomembna preventiva in še dodatna skrb za naše zdravje. Vzemite si deset minut za vaše zdravje in nas obiščite ter še danes brezplačno preverite kako dobro vidite.Vabljeni v Optiko Clarus. glow CAFE Smoothie S tem kupončkom si privoščite odličen smoothie, sveže pripravljen sok iz sadja, za 20% ceneje. NOVO Vsak dan sveže pripravljene domače torte. Vzami smoothie in torto s seboj. PUP-OVA CVETLIČARNA ROŽNI VRT Orhideje V Sloveniji rastejo orhideje tudi v nara-vi (83 vrst), orhideje iz drugih klimatskih območij pa krasijo naše domove. CHARLES VOGELE Jeans hlače Jeans hlače s pasom (bombaž/elastan) namesto 49,99 € samo \j 25 €. WENICE KIDS Akcija otroških bund V trgovini Wenice vas v mesecu septembru pričakujejo otroške bunde in brezrokavniki kar do 50 % ceneje. Akcija velja na izbrane artikle do odprodaje zalog. Ponudba velja do odprodaje zalog. Popust ob nakupu orhideje velja do razprodaje zalog. PARFUMERIJA BEAUTY WORLD D&G Light Blue - EDT 25 ml Ne zamudite posebne ponudbe parfuma, Dolce & Gabbana Light Blue, znižanega za 30 %, ceneje kot Duty Free ali na spletu. AKCIJA 34,99 € (Redna cena 49,99 €) 8wwiw8SwWii HERVIS Kilimanjaro Nanga II Pohodni čevlji Kilimanjaro Nanga II znižani iz 49,99 € na 29,99 €! NewYorkeR . wpüLD AKCIJSKE PONUDBE samo NAJBOLJŠO PONUDBO ZA JESENSKE DNI NAJDETE V VEČ KOT 40 TRGOVINAH V VELEJAPARKU. www.velejapark.com Trubarjeva 17,3230 Šentjur tel.: 03 5 730 044, fax: 03 5 730 043, gsm: 031 600 420,031 730 900 e-pošta: info@dom-streha.si www.dom-streha.si 5000025719,39 DOM-STREHA D.O.O (strešnik 1/1) do neverjetnih Anr Omejena serija z aluminijastimi IF7" pedali, usnjenimi prevlekami, PP^đinamično osvetlitvijo merilnikov in prostoročnim Bluetooth telefoniranjem. Pri nakupil krtine nad130m7vtiii |i(i |>l (:(>li0till(:lll (l0(!0V0Rl IlLlt'illlO BREZPLAČEN j I {-iiohoviii oolcti ill i/(i(:|ftV0 ,C |i0Hll(i|iC: Ili'. I vp,Sem (iomn, AS Avtomobili Skornšek d.o.o. Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03/891-90-77, GSM: 051/412-512 SEM ZENICO POTENKAI N VABIM TE. DA SE MI PRIDRUŽIŠ NA TRENINSIH. IGRALI SE BOMO IN SE OB TEM ^ KAJ NOVEGA NAUČILI!!! * Treningi bodo potekali: GORNJI GRAD v telovadnic! OŠ Gornji Grad Ju-Jitsu vrtec (5-7 let): sreda 16.00-17.00 in petek 1 Ju-Jitsu mala iota (8-11 let) ,,, , Sreda 15.00 VPIS NOVIH ČLANOV JE MOGOČ NA ENEM IZMED REDNIH TRENINGOV MED 1. IN 15. OKTOBROM. -16.00 in petek 15.00-16.00 REČICA OB SAVINJI v telovadnici OŠ Rečica ob Savinji Ju-Jitsu mala šola (6-10 let): torek 17-00 -18-00 in četrtek 17.00 Vsi ostali od 12 do 99 let pa ste vabljeni, da se nam pridružite na treningih članov v GORNJEM GRADU, v telovadnici OŠ Gornji Grad. Umik treningov je sledeč: torek 19.00 - 21.00, petek 20.00 - 22.00 in sobota 18.00-19.30 Omejena serija s 16" litimi platišči, strešnim spojlerjem, meglenkami, usnjenim volanom in dinamično osvetlitvijo merilnikov. Jubilejni bonus: Jubilejni bonus: MMS, d.o.o.. Dolenjsko cesto 242 C. ljubljeno j Moido2-Kombinirono poraba gorivo 4.3 do 5,91/100 km. uradno emisijo C02 114 do 140 g/km. Mozdoó-Kombinirana porabo no stroni je 4,4l do 6,3. urodno emisijo C02 od 138 do 186g/km. KONTAKT: 031 343 016 031 378 673 barbara.virant@samuraj-klub.si tomi.stankovič@samuraj-klub.si AKCIJSKE CENE nemške opečne kritine JTWALTHER DACHZIEGEL Zanesljivo pravi strešnik CREATONE NARAVNO 'VODILNO* E KB J _v / www.samurairkn meli j 0* i