Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani

109770

f


/

1


Praktična


slovensko-nemška

I, Del.

Za II. in III. odred slovensko-nemških šol
v

c. k. avstrijanskih deželah.

Velja zvezana v platnenem herbtu 19 kr. C. M.

- —— -

Na Dnnaji, 1857.

. Na stroške c. k. prodajavnice šolskih knjig.

(

10,9770

V javnih šolah se je, ako ministerstvo uka
in bogočastja izjeme ne dovoli, samo pred¬
pisanih, s štempelnam šolsko-knižnega prodaja
zaznamovanih bukev poslužiti. Tudi ne smejo
višje cene biti, kakor je na pervem listu
postavljena,

Pervl predelek.

Goli stavlci.  (5Radte @<tye).

I.

Podsebek  (©u&jeft) so osebne zaimena, (petffln*
Itd^e guttoortet): jez, idj — ti, bu — on, er; ona, fte;
pno, eč; mi ali  me, »ir — vi ali  ve, iljt — oni ali
onč, fte.

Orečenje  (iJMbtfflt) so Časovniki v pričnem času
(3eittt>ortet in bet gegentoartigen Seit).

A. Vaje nemšl&o-slovcnske.

<Sd?veiben, pisati (pišem); tobett, hvaliti; fteljen,
stati (stojim); ge^en, iti (idem); benfen, misliti; ft$en,
sedeti; veb?tt, govoriti; acfettt, orati (orjem); tabcht,
grajati.

fdjretbe, jez j>išem. $>« fd&retbfl, ti pišeš. g c
fd)re$t, on piše. @(e f^relbt, ona piše. fdjreibt,
ono piše.

4

>

>< Sit fd)tet6en, mi ali  m6 pišemo. 3be fd^reibet,
vi ali \h  pišete. @te fdjteiben, oni ali  one pišejo.

Sl. Opombe.

a)  Perva oseba Q>te ctfte IjJetfon), ktera govori,
se izreknje :

v edinem štev. jez, id) ,  v nemškem se spol

v množ, štev. mi ali me, u>i t  ) ne loči.

5

Druga oseba (bte jttmte ^erfon), do ktere se
govori, se izrekuje:

v ed. št. ti, bu i v nemškem se spol ne

v množ. št. vi, ali  ve, ijjr ? razločuje.

Tretja oseba (bie brttte ^crfon), od ktere se
govtfri, se izrekuje:

v edin. št. on, er; ona jte; ono, e$; spol se razločuje;
v mn. št. oni, ali  onč, jte; v nemškem se spol ne loči,

6) V slovenskem navadno opušamo zaimke: jez»
ti, on, ....  ker se oseba in število iz končnic
Časovnika poznata. V nemškem pa se zaimki ne
morejo opustiti, ker same končnice ne kažejo za¬
dosti osebe in števila.

c ) V nemškem nimajo dvojniga števila, kakor
v slovenskem, ampak se govori od dveh oseb rav¬
no tako; kakor od mnogih. Na primer: piševa, ttrit
(jmei) fdjreiben; pišeta, % G We 0 fd)retbet; ali jte
(jtoci) jdjteiben.

d)  V pričnem Času se skončujejo nemški Ča-
sovniki:

! v pervi osebi na e

v drugi osebi na ef}, ali f|

v tretji osebi na tt,  ali t

i  v pervi osebi na etl, ali n

v množ. številu / v drugi osebi ne <t, ali t

f v trelji osebi na ttt,  ali n

Oasovniki, kteri se skončujejo na elttf ttttf  n.
pr. tabeltt , acfertt , se skončujejo v edin. Št. samo
na e, t; v množ. Štev. pa na tt, i,  «♦

C.  Faje sl0vensk««nemškc.

1.

Zagati, fčigert ; skoblati, |of>eht; letati, flicgen;
plavati, fdjttummen; zbirati, fammdtt; delati, atbeitett;
šivati, nat)e«; jokati, »einettt igrati, fptetcn.

Žagam, žagaš, (oh, ona, ono) žaga; žagamo,
žagate, žagajo. Skoblam, skoblnš, skobla; skoblamo,
skoblate, skoblajo. Letam, letaš, Ičta; letamo, letate,
letajo. Plavam, plavaš, plava; plavamo, plavate, plava¬
jo. Zbiram, zbiraš, zbira; zbirava, zbirata; zbiramo,
zbirate, zbirajo. Delam, delaš, dela; delava, delata;
delamo, delate, delajo. Šivam, šivaš, šiva; šivava,
šivata; šivamo, šivate, šivajo. Jokam, jokaš, joka;
jokamo, jokate, jokajo. Igram, igraš, igra; igramo,
igrate, igrajo.

2.

Rezati ([režem) jcjjneiben; skakati (skačem)
fpringcn; peti (pojem) jtngett; tresti se (tresem se)
jittetn; plesati (plešem) tanjen; piti (pijem) trfnfen;
darovati (darujem) ft^enlen, opfetn; iskati (iščem,
išem) fuč^ctt; kaznovati (kaznujem) ftrafen.

Režem, režemo. Režeš, režete. Reže, režeta,
režejo. Skačem, skačemo. Skačeš, skačete. Skače,
skačejo. Pojem, pojeva. Poješ, pojeta. Poje, pojejo.
Tresem se, tresemo se. Treseš se, tresete se. Trese
se, tresejo se. Plešem, plešemo. Plešeš, plešete. Pleše,
plešejo. Pijem, pijemo. Piješ, pijete. Pije, pijejo. Da¬
rujem, darujemo. Daruješ, darujete. Daruje, darujejo.
Išem, išemo. Išeš, išete. Iše, isejo. Kaznujem, kaz¬
nujemo. Kaznuješ, kaznujete. Kaznuje, kaznujejo.

3 .

Bati se (bojim se) futcfjten; kričati (kričim)
fc&teten; ljubiti, Iteben; zaslužiti, »erbtettett; prositi,
bilten; deliti, tf)eflen; vošiti, tnimfdjen; narediti, rnadjen;
risati, getcijnen; kupiti, faufenj rajtati, tedjtten; slišati
(slišim) ^oren.

Bojiš se. Kričimo. Ljubijo. Zaslužite. Prosim.
Ona deli. Vošijo. Naredijo, Kupite. Slišiš. Risale,
iiajtarno. Daruje. Kupiš. Išemo. Govoriš. Šivajo. Ona
pleše. Risam. Jokate. Orješ. Igramo. Pijejo. Prosimo.
Ono kriči. Zaslužite. Delajo. Idemo. Naredijo. Hva¬
limo. Mislite. Ljubite. Sediš. Išem. Pišemo. On plava.
Govorite. Pojejo. Sediva. Stojite, letajo. Ona šiva.
Ti pišeš. On graja, Slišimo. Kričijo. *)

II.

Podsebek  so rečevniki (Slenntoortet) v edinem
in množnem številu.

Orečenje  so Časovniki v pričnem Času, kakor
poprej.

Vso te nems ko-slovenske in slovensko-nemške vaje naj
učenci pis meno zdelujejo, in naj se jih tudi iz glave
nauče, ker si s tim najložeje lepo nabirko nemških besed
in speljavnikov nemškega jezika pridobe. — Nemške be¬
sede v teh vajah naznanjene se v prihodnih vajah ne
bodo več ali le malokdaj naznanovale.

*

8

A. Vaje nemško-slovensKe.

l.

Det Saurn, drevo; 6tu§cn, cvesti (cvetem); bet
m,  riba; geinb, sovražnik; ftieljen, bežati (bežim);
gttunb, prijatel; teifcn, popotvati; @afi, gost.

Die 33atlf, klop 5  bie sad; fcbmedett, dišati

(dišim); ®ait«, gos; <£>anb, roka; jieljen, vleči; Jltaft,
moč; tinrfen, delati.

Da« SBilb podoba; ^attgctt, viseti (visim) ; ba«
Slfatt, list; roelfett, veniti (venem]); ba« ©ud), bukve;
litgeil, ležati (ležim); ba« gaf«, sod; ritutett, teči; ba«
-jjatl«, hiša; bremtett, goreti (gorim.) Jl)^

a.  Det S3aum blitvi. Die ©dume blubett. — Det
gifdj fdjttimmt. 3>te gifdje fdjttnmmen. — Det geirtb
flic^t. Die getnbe fliefjett. — Det gceunb teifet. Die
gteunbe reifett. — Det @aft ft^t. Die @afte ft^ert.

b.  Die 33anf fie^t. Die SBanfe (le^en. — Die
$tud)t fd)raetft. Die grudbte fd>meden. — Die ©and
fd&ttrimmt. Die ©anfe fdjttnmraen. — Die #anb jicf)t
Die ^anbe jiebett. — Die tftaft mitft. Die tftafte
toitfen.

c. Da« SBiib battgt. Die ©ilber bdngett. — Da«
SMatt ttjeltt. Die ©Idttet metfen. — Da« ©ud) liegt.
Die SBudjer Itegett. — Da« gaf« tinnt. Die gdffet tinnen.
— Da« £au« btennt. Die Taufer brennen.

f

2 .

2 lblet, orel; bet Slpfet, jabelko; reifen, zoreti;
©fitfet, p«k; bacfen, peči; ©tubet, brat; letnen, učiti
se; ©dtlner, vertnar; ^flanjett, saditi.

$te ©lurne, cvet; bte gebet, perd; ©efaljr, nevar¬
nost; bronen, pertiti; bte ©(ocfe, zvon; liutett, zvoniti;
bte #offrtung, upanje; trojen, tolažiti.

3)a3 Sadjletn, potoček; fliejtett, teči; ^enfter, okno ;
frteten, zmerzovati; ba$ (Std^orndien, veverca; ba§
Jtlofter, samostan; baS Safiet, pregreha; enfefjren,
onečastovati.

aa.  ®er Slbler fliegt. Dte Stbler flfegen. — S)et
Stpfet reift. 35te $pfet teifen. — 3)er ©Mer feacft. 3)te
©Met batfen. — 3)er Stubet lemt. 3Dtc ©rubet lernen-
— ®er ©artnet pflattjt. S)ie ©attner pflanjen.

bb.  3)ie ©lunte blu§t. $te ©lumett Hu^ en- — Die
ftebet fd&retbt. 2)ie ^bern fdjtei&ett.—2)te ©efa^t bro&t.
5)te ©efaljten bronen. — 3)ie ©tocfe Igutet. SDie ©locfett
Iauten- — 2)ie -ftoffnung trojlet. 2>te £offnungen troften.

ec.  £>a$ ©Mlein flteft. 3Me ©dd&tein fltefim. —
35a$ Senfter friert ®te genfter frteten. — 5Da6 (štd^c
Ijotiuben fpttngt. X>ie ®id$5ttt$ett fprittgen. ■—

JUojler fteljt. ®ie tlofter fleljeR. — J )ab  Safier enteljtt.
bte Saftec entet)ren.

II. Opombe.

1. Besedice: ber, bfe, ba§, ali eitt, efne, cit*
se vselej pred rečevnike postavljajo, in njih spol
(@ef4)Ied>0 naznannjejo.

N, pr. ®et aSater, bie ®$tt>ejier, baž Sttnb 5
bie ©ater, bie Sdjtpefiem, bie Stinber.

2. V spolu se nemfiki reČevniki z slovenskimi
ne ujemajo vselej. Tako n. pr.

®et? S^aum je sp. m., drevo  pa je sp. nobojniga;
i>et „ „ m., riba  „ „ „ ženskiga;

bie  93tume „ „ ž., cvet  „ „ „ moškiga;

S5u$ „ „  n., hniga „ „ „  žensk.

Naj več nemških rečevnikov je spola moškiga
ali ženskiga, naj manj pa jih je spola nobojniga.

Spol nemških rečevnikov se naj bolje iz vaje
nauči. *)

3. Množno število nemških rečevnikov se na-
znanuje:

a) Ali samim spolovnikam (@efd?led)i$ttmtt)

pri vel iko rečevnikih moškiga in nobojniga spola.
N. pr.

3)er Stbter, orel — bie Sfbler, orli;
baž SJčejjer, nož — bie SRejfet, noži.

b ) Ali preglasam (Umlaut) samoglasnic: a, o,
n na a, O,  «♦ N. pr.

35er SBater, oče — bie SSoter, očetje;
bie 5Kutter, mati — bie SKutter, matere;
bie 3mdjter, hči — bie Sodjter, hčere.

c) Ali pa s končnicami (@ntft(ben) C, er, n, ali

etn N. pr.

2)er Sreunb, prijatel — bie $«unbe, prijatli;
ba$ S3ilb, podoba — bie SBilbet, podobe;
bie geber, pero — bie gebern, peresa ;

bie -£)offnung, up — bie <£k'ffnungett, upi.

V naznanovanje množniga števila nemških rečev¬
nikov služijo tčle dosti splošne pravila:

Spol nemških rečevnikov, kteri se v spolu od slovenskih
rečevnikov ločijo, bomo pri besedah vsakterih vaj nazna¬
nili.

a. b.)  Euozložni (einjtlbige) rečevniki moškiga
in ženskiga spola dobivajo v množuem števila konč¬
nico c. N. pr.

2) er SSaunt, drevo — bte 33aimtC, drevesa;

ber getnb, sovražnik — bte getnbe, sovražniki;
bie SBanf, klop — bte Sanfe, klopi;

bte Strnit, sad — bte grunte, sadovi. *)

c) Enozložni rečevniki nobojniga spola pobivajo
v ranožnem številu končnico er. N. pr.

3) a6 33t(b, podoba — bie Stlber, podobe;

baž SBlatt, list — bie Slatter, listi;

baS SSudj, kniga — bie Sit^er, knige. *)

En zložni rečevniki moškiga in ženskiga spola, dasiravno
zloženi z raznimi predlogi, ali pa z drugimi rečevniki, v
množnem številu tudi C  dobivajo. N. pr.

Ser Slad) ttjeil, škoda — fcie J

ter ■SBafferfaii, slap — bie SBafferfaflC }

bie ©djltlbanf, klop — bie ©djulbantC.

Končnico C v ranožnem številu dobivajo tudi:

а)  Vsi rečevniki na tingr ttl8,  fot N. pr.

®er Stmgltttg, mladenc — bie SunglingC;

bie ginfittttiŠ, tema _ bie ginflcrniffC J

bad @$icffal, osoda — bie @d)i<ffale.

б) Rečevniki nobojnigjb spola s sprednico gC- N. pt.

Sas ©e&ct, molitev \  k  — bie ©ebetCJ

bad ©Cftrtad), pogovor " — bie ©efpradje.

2 )  Končnico Ct  v množnem Številu imajo tudi rečevniki na

tfmnn n.  pr. \

Ser 9teid)t(juttt f  bogastvo — bie žReidjtf;umett;
bad dtaifert^Uttt^ cesarstvo — bie jtaifertljumetJ

aa cc ) Mnogozložni (meljtftlbige) rečevniki
moškiga in nobojniga »pola obderžujejo v oboj¬
nem številu ravno tisto končnico. N. pr.

2)er (šttgel, angel — bie Sngel, angeli;
baS 2)lufler, zgled — bie UKufiet, zgledi.

66 )  Mnogozložni rečevniki ženskiga spola do¬
bivajo v množnem številu tt ali ctt N. pr.:

2) ie Slume, cvet — bie Slumen, cvetovi;
bie <5d)»efter, sestra — bie ©djtoeflem, sestre;
bie ®efa&r, nevarnost— bie ©efaljrett, nevarnosti.

Končnico « dobivajo v množnem številu tudi
rečevniki moškiga spola na c. N. pr.

3) et $nabe, deček — bie Sfrtaben, dečki;

bet $afe, zajec — bie -£>afett, zajci;

ber 5lffe, opica — bie Stffen, opice.

Končnico c« v množnem številu dobiva veliko
moških enozložnih rečevnikov, N. pr.

35et Sar, medved
„ 3)ottt, tern.

„ get3, skala.

» $urfl, knez.

» ®raf, grof.

» >&elb, vitez.

3)er £irt, pastir.

„ SJienfd), Človek.

* 9iaxx,  norec.

» Ddj«, vol.
n  Sdjmerj, bolečina.
„ Staat, dtržava. ')

Podane pravila za naznanovanje ronožniga števila vender
niso brez izjemkov. Mn07.no število več rečevnikov, kteri
od tukej danih pravil odstopajo, bomo pri takih rečev-
nikih v oklepu naznanovali. N, pr.

5)tr Sffiatb (ev),  S«« $f«b (e), $>ie grau (ett).

IB

V'


s

4. Veliko rečevnikov preglasuje v množnem
številu samoglasnice: fl, o, n na g, o, ft.

Toraj se iz ediniga Števila pozna, ktere reČev-
nike je v množnem številu treba z a, o,  it pisati.

5. Nekteri reČevniki nimajo ne v slovenskem, ne v
nemškem jeziku množ. števila. N. pr.

Seno, ^eu; meso, gletfdj; jeza, bet 3<>tn;
bie Studit; itd.

Nekteri reČevniki se pa le v množnem št. rabijo.
N. pr. 2>te $(tetn, stariši; bie Seute, ljudje; bie ^efett,
drožč; itd.

Še drugi v slovenskem nimajo ediniga štev. ki
ga imajo v nemškem. N. pr. bukve ba$ Sucfj ; bukve,
bie 33udi)er; gosli, bie ©eige; gosli, bie ©etgen; itd.

Spet drugi v nemškem nimajo edin. števila, ki
ga imajo v slovenskem. N. pr. strošek, bie ^ofiett,
stroški, bie Kojlen.

6. Vsak reČevnik se v nemškem piše z veliko
začetno Čerko.

Enozložni reČevniki preglas ajo samoglasnike skor vselej.
N. pr. 3<*bn, Saljrte; SBotf, SSBolfe; §ut, ©ute; £anb, £itnbe;
Srudjt, grunte; Sanb, Sanbet; 2>orf, ®orfer; 98atb, SBalber;
©abi ©aber.

Recevniki, kteri v množnem številu tt ali Ctt dobivajo
ne preglašajo samoglasnic nikoli. N. pr. ®raf, ®rafen;
grau, gtcmen;£>br, Dtgeit; Jtnabc, Jtnaben; ©turne, ©turnen.

Mnogozložni recevniki sicer večji del preglašajo samo¬
glasnice. Tako n. pr. ©ntet, ©ater; ©tuber, ©riiber; $0$*
ter, Sodjter; — drugi pa, kakor n. pr. tttbler, Sajter, ŠHuger,
jih ne preglašajo.

14

C. Vaje slovesisko-nemšfcc.

1.

Slarčik, @rei3; moliti, 6etert; petelin, 4?afyti;
peti (pojem), fra^en; pes, $unt>; lajati, tetlen; volk,
SBolf; tuliti, fjeulen; zvezda, bet 6tetn; svetiti, leud)*
ten; veter, 2Ginb; vleči, toefjeit.

Krava, $nl); mukati, bruHen; dekla, UJJagb; miš,
SRau8; škerbati, nagcn; oreh, bte 9iuf$; dišati (dišim),
fdjmecfen; stena, 2Danb.

Tele, $alb; dete, J?tnb; jagnje, Samm; beketati,
btijfen; žena, badfSBeib; šivati, na(ien.

Starec moli. Starci molijo. — Petelin poje. Pe¬
telini pojejo. — Pes laja. Psi lajajo. — Volk tuli.
Volkovi tulijo. — Zvezda sveti. Zvezde svetijo. —
— Veter vleče. Vetrovi vlečejo.

Krava muka. Krave mukajo. — Dekla dela.
Dekle delajo. — Miš škerba. Miši škerbajo.— Oreh
diši. — Orehi diše. — Stena stoji. Stene stojč.

Tele skače. Teleta skačejo. — Dete joka. Deteta
jokajo. — Jagnje beketa. Jagnjeta beketajo. — Žena
šiva. Žene šivajo.

2 .

Lovec, Sčgtt) loviti, jngen; učenik, Seljm; učiti,
leljrcn, untrrridiiten; lažnik, ?unut; lagati (lažem)litgen;
peč, Dfen; opominjati, erma(men.

- ,

Maček, bte Jta£e; teči, laufen; Škerjanec,' bie
Setdje; peti, ftngenj jed, ©peife.

Vijolica, ba<5 SSctl^cn; dišati, buftett.

Lovec lovi. Lovci lovijo. — Učenik uči. Uče¬
niki učijo. — Laznik laže. Lazniki lažejo. — Peč
greje. Peči grejejo. — Oče opominja. Očetje opo¬
minjajo.

Maček teče. Mački tečejo. Škerjanec poje. Šker¬
janci pojejo. — Jed diši. Jedi diše.

Vijolica diši. Vijolice dišijo.

3.

Kuhati, fod&en; medved, Sar; gosti (godem),
brummett; vol, 0cf;3; kupovati, faufen.

Mati kuha. Matere kuhajo. — Hči Šiva. Hčere
šivajo. — Deček teče. Dečki tečejo. — Zajec beži.
Zajci bežijo. — Opica skače. Opice skačejo. —
Medved gode. Medvedi godejo. — Skala stoji. Skale
stojč. — Knez lovi. Knezi love. — Grof kupuje.
Grofi kupujejo. — Človek dela. Ludjč delajo. —
Vol vleče. Voli vlečejo.

III.

Podsebek  so: osebni zaimki ali pa rečevniki.

Orečenje  so: prilogi (53ei»orter) ali pa prilo-
(SftittehDortet, SJiittetforaien) pričniga časa.

Jk*  Faje neniško-slovenske

« s

3$ biti, jaz sem. 2)u bift, ti si. 6r tfi, on je
@ie ift, ona je. 68 ift, ono je.

SBir ftnb, mi smo. 3ljt fetb, vi ste. ©te finb, oni
fone) so. (

1.

©elfotfam, pokoren; fleifig, priden; attig, prilju¬
den; ftttfam, lepoveden; Ijart, terd; jung, mlad; alt,
star; gefunb, zdrav; flein, majhen; grof, velik; reic|j,
bogat; arm, reven; frontm, pobožen; glucfltdf, srečen;
ttauttg, žalostin; Infiig, vesel; juftieben, zadovoljin; ( j
unjufrieben, nezadovoljin. „

3dj bin gefjorfam. 2>u bift fleifig. St ift attig. <Sk- :
ift ftttfam. 68 ift fatt. 2Bit ftnb jung. 3!)r fetb alt. ©
ftnb gefunb. 3$ bin flein. SBtr finb grof. £>u bift ret%
3ft fetb attn. ©te ift frornin. ©te finb glMicf. 3tf btn
ttanrig. 3&t feib lufttg. 3)u bift juftieben. 2Ctt ftnb un*
juftieben.

2 .

gtuc&tbat, roden; liftig, zvijačen; fdjlitpfrig, pol¬
žek; flolj, prevzeten; fong, dolg; teif, zrel; toeif,
bel; fdjbn, lep; gtittt, zelen; tteu, nov; runb, okrogel.

3>et 33aunt ift ftn^tbat. $>te 23aunte ftnb ftudjb
bar. — 5Der getnb ift lifiig. ®i e  fteinbe ftnb liftig. —

Set gtfdj ift fdjlupfrig. Die gifdje ftnb fč&lupfrig. —
l  Det ©tei? ift alt. Die ©retfe ftnb alt. — Det >£jaJjtt
ft ! jnft jiolj. Die £dfjne ftnb ftolj. — Die 33 ant ift lan g.
ie SBanfe ftnb lang. — Dte gtudjt ifl retf. Die gtftdfte
ob retf. — Die @an? ift toetft. Die ©anfe ftnb toeift.

Die Danb ift tlein. Dte §anbe ftnb"?lein. — Da?
Jilb ift|<pn. Dte SBitber ftnb fdjiftt. — Da? SBtatt ift
<gtun. Die Sldtter ftnb gtttn. — Da? 93«<i> ift ne«. Die
SBudjer ftnb ne«. — Da? gaf? ift r«nb. Die ftaffet ftnb
t«nb.

3-

Surcfftfam, bojazljiv; fuft, sladek; gebulbtg, poter-
q ežljiv; falfdj, prilesten; geraumig, prostoren; toetdj,
>hek; eittfam, samoten; fdjantlo?/ nesramen.— Da?
_ J,  oblačilo. — Da? gintnter, stanica.

$afe ift futdjftfam. Sr ift futclftfam. — Det
pfel ift fftft. St tft fuf. — Die Sdjtrefter ift geljot*
im. @ie ift geljotfatn. — Da? .ftfeib ift att. S? tft alt.

— Det Seftter ift gebulbig. St ift gebulbtg. — Dte
Stalen ftnb faljftj. @ie ftnb falftft?. — Dte B^mer ftnb
gerautttis- @ie ftnb getaumtg. ~ Da? ^enfter tft gto§.
($? tft 9 ro f- — Dte Sebern finb toeič^- Ste ftnb ttteid).

- f te 9?uf3 ift ftatt. ©ie ift $«it. — Die ftlbftet ftnb
einfften- @ie etnfatn. — Det fiugnet tft f<$aralo?.
®t m ff&atnlo?. — Die Setven ftnb tletn. Ste ftnb
Hetit.V

18

4 .

Da« Seifpiel, zgled; etmunternb, podbudujejoč.^
abfd)recfenb, odstrašujejoč; trojicnb, tolažijoč; 9tadjruiit,j
naznanilo; betritbenb, užalujejoč; tt)of)(fcf)tnecfmb, dobro
dišeč; tt>ol)lrted()mb, lepo dišeč; ba« 2la«, merhovina;
fltnienb, smerdeč; (Srja^hmg, povedka; rujtrenb, gin--.j
ljiv; ®egenb, okolica; atijtefjenb, (na se) vlečejoč;
iai  SBaffer, voda; erguidenb, okrepčujejoč; fierbenb,f
umirajoč; berSltanle, bolnik; leibenb, terpijoČ;

Ijett, bolezen; attftecfenb,'nalezljiv; @otb, zlato; glan*
genb; blišijoč; bfe SJlnttoort, odgovor; befttebtgenb,
zadostujejoč.

Da« SBeifptel tft ermuntetnb. Da« Safter ift ab*
fdjtecfmb- Dte ^ofnung ifi trcfienb. Die 9lacbric&t ift
betrubenb. Dte Spetfe tft tpo^lfd&mecEenb. Da« SSetldjen
ift »oljltiedjenb. Da« Sla« tft ftinfenb. 1  Dte (šrjaljhtttg ift
tuljrenb. Die ©egenb ift anjtefjenb. Da« SBajfet iji er*
guidenb. Det ®ret« tft jietbenb. Der Grante ift leibenb.
Dte Kranffjett tft anftecfenb. Da« ®olb ift gtanjenb- Dte
Slntoort tft befriebtgenb. ’

It. Opombe.

Opomba I. v slovenskem jeziku se prilogi ore-
kajoči (©genfcfjaftSftorter) ubirajo z podsebkam v spolu
in v številu. N. pr. Mož je dober; žena je dobra;
dete je dobro; otroci so dobri; matere so dobre;
jabelka so dobre.

19

Opomba II. V nemškem jeziku so pa taki pri¬
logi nesklanjavni (uncibanbetlid;) in se vežejo brez
ozira na spol in število s podsebkam s pomočjo
-Časovnika biti  (fein). N. pr.

pokoren;

pokorna;

pokorno;

pokorni;

3<$ bin

bu bift
er ift
fte ift
e$ ift

ber Sruber ift
bie @c&n)eftet ift
ba$ tinb ift
trtic ftnb
ifit 'fetb
fte ftrtb

bie Sritber ftnb
bie <8d)Weftern ftnb
bie Hinbet ftnb

smo
ste

so > ftokorne;

sestre so
deteta so

Opomba III. Namest prilogov se rabijo pogosto,
posebno v nemšk em, tudi priložaji (SSJiittellDorter, 90lit*
tetformen.) Priložaji pričniga Časa se skončnjejo v slo¬
venskem na oc  ali eč, ker se čerka č  tretji osebi
množniga števila pristavlja. V nemškem pa se skon-
Čujejo na b, ker se časovnikam v nedoločivnem na¬
činu (unbeftimmte Olrt) dostavi soglasnica b $ n. pr.

•tuojictjjb

20

ermtmtern, spodbujati; ctmunternb, spodbujajoč ; —
abfdjrecfen, odstrasevati; abfdjtečfenb, odstrašujejoc;—
ttoften, tolažiti; troftenb, tolažijocj — beltitben, uža-
lovati; betrubettb, učalujejoej — letbcrt, terpeti; Ui=
bettb, terped itd.

L.

boljin, ftanf; ža-

€. Vaje, sloveusko-iie

1 .

1 '

Delati, arbeiten; pazen, auftnetfjam ( ; vesel, frolj;
mil!, lieblidj, attgeneljm; pohleven, befdjeiben; dober,
gutj umerjoč, ftetbltdj; zvest, treu;
losten, ttaurig.

Sem majhen. Si lepoveden. Je pridan. Smo revni.
Ste bogati. Oni so delajoči. Sem pazna. Je vesela.
Je bolno. Si zdrava. Je milo. Smo vesele. Ste ža¬
lostne. So pohlevne. Ste pobožni. Sem dobra. Je do-
brodišeč. Smo umerjoči. Smo zvesti. So poterpežljive.

t c

Čujin, tuat^fam; grozoviten, gtaufam; svetel, peO;
koristen, nukltd); visok, ljo$; pogumen, mutfjtg; topel,
roatrn; glasen, lqut> goljfiv, tritgltdj; delaven, arbeit^
fam; slab, fdjnntdj}; oblica, ilugef.

Prijatel je zvest. p es  je Čujin. Volk je grozovit.
Zvezda je svetla. Krava je koristna. Mii je majhina.
Stena je visoka. Hiša je nova. Tele je veselo. Žena
je pobožna, Orel je velik. Pek je delaven. Vertnar
je vesel. Lovec je pogumen. Peč je topla. Dete je

slabo. Cvet je lep. Zvon je glasen. Upanje je goljfivo.
Oblica je okrogla. Jed je dobrodišeča.

Ravno ti stavki naj se prestavijo v
m n o ž n o število.

Len, faul; srečen, gliidlidj; nežen, jart; bister,
tetjienb; ojster, fdbarf; skerben, forgfattig; živ, leb&aft;
gerd, gatjlig; okdren, plump; visokodušen, gtojjmit*
iljtg; močin, fiatf; siten, unerttagtičfj; deklica, ba$
SDtabdjen.

Sem zdrav. Si bolan. Je len. Je delavna. Je
srečen. Jagnje je nežno. Potoček je bister. Okno
je visoko. Deklica je žalostna. Nož je ojster. Mati
je skerbna. Hči je pohlevna. Deček je živ. Opica
je gerda. Medved je okdren. Vitez je visokodušen.
Človek je nmerjoČ. Vol je močan. Bolezen je sitna.

Ravni ti stavki naj se prestavijo v
in nožno Ste vilo.

Podsebek  in orecenje  so rečevniki.

A. Vaje nemško-slovcnske.

©djuler, učene; @d)u(ertn, učenka; SRabdjett, de¬
kle; SBogel, tič; ftatpfett, karp; 9?ofe, roža; (Sdjnet*
ber, krojač; .Jjanbtmfer, rokodel; ba3 fttnb, otrok.

IV

22

34 ©č^urer. 28tt ftnb 64u(et- —

cine 3^ fcib @4uterimten. — @t ifi etn

JEnabe, @fe ftttb tnaben. — ©te ifi ettt 9Jlab4 e «i* @ie
ftttb 9Jtab4en. — S« ift ettt Jtinb. ©ie ftttb lEinber. —
Die Serd&e ift ettt ffiogel. Dte Seršen ftttb UBoget. —
Det tfatftfen ifi eitt gifdj. Die -ffarftfen ftnb gif4e, —
Die fRofe ift eine SInrae. Dte Siofett ftnb Slumen. —
Der ©4neibet ifi eitt £anbroerfer. Die ©4 ne » t)er  ftnb
£anbwetfet.

2 .

•fjaitStffier, domača žival; Some, lev; 2Balbtf)tet,
gojzdna žival; (gfel, osel; Safitfjier, tovorna žival;:
<St0t4, štorkla; 3ugbogel, preletna ptica; Diaubtogef,
ropna ptica; bet Dif4, miza; §au2gerat|, hišno orodje.

Det -frunb ifi etn §auSif)ier. Dte .fpunbe ftnb ^attč*
t^iere- — Det So»e ift etn Sffiatbtljier. Dte Sbttten ftnb
SBalbtfjiere. — Det Sfet ift ein Safttftier. Die Gifel finb
Safltljiete. — ®ec ©iotčf) ift eitt 3ugPogel. 2)te ©lorc^e
ftnb 3ugtogel. — Slbfet ifi ein Siaubtljter. Dte
Slblet ftnb fftaubtfitete. — IDet Dif4 ifi ein £au$geratf>.
Dte Dif4e ftnb .fpaužgeratffe-

3.

$ ati, Karel; Slnton, Antonij; Snife , Ludvika;
Sofef, Jožef; SDialfler, malar; ^ttebttd&, Frederik;
JOfietrei^ , Avstrija; <ftatfettf)utn, cesarstvo; Sien,
Dunaj; bie ©tflbt, mesto; baž Dotf, vas; Donau,
Donava; bet §(uf$, reka; bet Serg, gora; baž SlietaDf,
rudovina, metal; Diamant, demant; ©tein, kamen j

23

©efd(jetbenfjett, pohlevnost; £ugenb, krepost, Čednost;
baSSkot, kruh; 9iaf)tung, hrana; ba$ ©etranf, pijača;
Sitge, laž; bte Sunbe, greh.

^axl ift etn 6djulet. Slnton tfi ein -Jtnabe. Sutfe ift
etn SJtabdjen. 3fofef ift etn 90?al)ler. tft etn

SSačEer. Dfieratdf tft ein ^atfertfiutn. 2Bien ift eine
6tabt. Dobrava tfi etn Dorf. Dte Dona« tft ein glufS.
Triglav tfi ein 2?erg. Det Diamant ift ein @tetn. 33e=
fdjetbenfjeit ift eine Dugenb. 23rot tfi eine 9?aljtung. 2£af«
fet ift ein ©etrdnf. Die Sitge ift eine <Sitnbe.

B. Opombe.

a) V nemškem jeziku se orekajoči rečevniki
(befagenbe ^auptmorter) od podsebka v tem razlo¬
čijo , da v edinem Številu privzamejo nedoločivni
spolovnik (unbeftimmteS ®efcfjledjjt8t»oti) ein, etne, ein;
v množnem številu pa nimajo celo nič spolovnika.
N. primer:

Sem učene; idj bijft eitt ©cfjuler.

Smo učenci; mir jtnb ©dfjulet.

Škerjanc je tič; bie Setdfe tfi etn SSogel.

Škerjanci so tiči; bie Seršen ftnb SSogel.

b) V nemškem jeziku imamo zložene rečevnike,
ktere moramo kdaj v slovenskem ali z prilogi, ali
z drugimi rečevniki z pridanimi pristojnimi predlogi
(9Sox»ort) izrekovati. N. pr.

3ugbogef, preletna ptica.

$(ufžtt>affet, voda iz reke.

JFjal$tu$, ruta za vrat.

Drugi rečevnik je glavna beseda  (®ruttb*
tnort) pervi rečevnik pa določivna beseda  (©e®
flimmungSinott).

Spol in število se ravna vselej po glavnem re¬
čevnik u. Na primer:

ter ^al« ( , c  ,

b f

bie Sucfjet, bie <£jaI8tudjer;

c) Lastne imena (Stgemtanten) oseb, krajev,
mest, vasi nimajo nič spolovnika. N. pr. 3ofef, Dfler*
rei$, 2Bien.

Imena rek imajo pa ali moški ali ženski spo-
lovnik. N. pr. bet St&ein, Rena; bie 2)onau, Donava.

d) Imena tvorinskih C@toffttamen) in umisliških
(©ebattfenbinge) reči večjidel nimajo množniga Števila
in se pogosto brez spolovnika rabijo. N. pr.

2>ie SBefd^eiben^eit

ali ©efdjeibenbeit J P ohlev nost ;

baž @olb i
ali ®olb f

zlato.

e) Iz moških rečevnikov se zobrazujejo ženske
s pomočjo končnice ittttf ali pa in; le v mn. štev.
se vender piše podvojnat N. pr.

J)er @raf, grof — bie @raftn(n), grafnja — bie
©taftutten.

2)et ©djneiber, krojač — bie @djneibexin(n), kro¬
jaška — bie ©djneibetinnen.

25

C. Vaje sloveusko-nemške.

1 .

MladenČ, Siingling; mož, SRamt (er); čevljar,
Sivec, ©djufter; mizar, 3itfd)(er; kuhar, $od); gospod,
dobrotnik, 2Bo()Itl)dter; gospa, Ce "

bela, bučela, SSiene ; žižec, insekt, bač 3ttfe!t; po¬
slopje, ©ebaube; kovač, ©dimieb; stric, ujec, Dnfel;
duhoven, ®etfl(id)er; jegulja, ber 2lal; smereka, gidjte.

Sem otrok. Si deček. Je mladenč. Je mož. Je
žena. Sem krojač. Si Čevljar. Je mizar. Sin je kuhar.
Hči je kuharca. Gospod je dobrotnik. Gospa je do¬
brotnica. Prijatel je učenik. Prijatelca je učenica.
Čebela je žižec (^insekt). Hiša je poslopje. Kovač
je rokodel. Stric je duhoven. Jegulja je riba. Sme-
reka je drevo.

Ravno ti stavki v množnetn številu.

2 .

Plavajoča ptica, ©djttnmmbogel; ptica pevka,
©tng»oge[; jablan, ber St^fetbaum; sadno drevo, Dbfb
baurnj šolsko orodje, ©djutgerdtf; ovca, baž ©djaf;
morski som,  233aKftfd); žival sesavka, <&auget^>ter;
ruta za nos, ba3 @c&nubftuc&; ruta za vrat, bač
tud)? čern, fcfhuarj; slamnik, ©tro^ut; ugoden, be»
guemj  molitevne bukve, baS ©ebetbudj; krotek, ja^m;
divji, »itb.

Gosje  plavajoča ptica. Škerjanec je ptica pevka.
Jablan je sadno drevo. Klop je šolsko orodje. Ovca

26

je domača žival. Morski som je žival sesavka. Ruta
za nos je bela. Ruta za vrat je černa. Slamnik je
ugoden. Molitevne bukve so lepe. Domača žival je
krotka. Gojzdna žival je divja.

Ravno ti stavki v množnem številu.

3.

Janez, 3io(jann; Leopold, Polde, SeOpotb ; mlinar,
2JiuHer; Henrik, .gjetnticij; sedlar, Sattler; Jakob,
Jaka, '3afot>; sodar, SafSbinbet; bukvovez, SBudjfrin-*
bet; France, Stanj; jermenar, 3?iemet; Nace, 3gnaj;
kotlar, Jtupfetfdjmieb; Mihel, 2Jttdjael; plehar, Klemj)*
ttet; Mina, Marička, SOiatta; mojškra, 9tdljterin; Je¬
rica, ©ertraut; perica, SBafdjerin; Ljubljana. Saibadj;
Sava, Sabe; Turčija, Stitftt; otok, bte Šnfet; Sicilija,
Sidlien; ime, bet 9iame; priimek, 3uname.

Janez je krojač. Polde je mlinar. Henrik je
sedlar. Jaka je sodar. Antonij je bukvovez. France
je jermenar. Nace je kotlar. Mihel je plehar. Marička
je mojškra. Jerica je perica, Ljubljana je mesto.
Sava je reka. Turčija je cesarstvo. Sicilija je otok.
France je ime. Frančič je priimek.

V.

Klicavnik  (33ofati») in velivni naklon  (gebie«
tenbc 2ltt).

27

A. Vaje iicmsko-sloveiiskc.

©djretbe, Snabe! Piši, deček! ©djreibet, Sttabettl
Pišite, dečki! — ©et geljotfam! Bodi pokoren! ©eib
geljotfam! Bodite pokorni!

1 .

SRettfdj, človek (ljudje); geljordjett, ubogati; fom*
tttctt, priti (pridem); fagen, reči; mauettt, zidati;
SRauter, zidar; Snedjt, hlapec; Serifi kristijan.

SRertfdj, arbette! SRenfdjett, arbeitet! — Stnb, ge*
fjotdje! Sinber, ge^otd^etI — Seme, ©djuler! Setnet,
©djuler! — JRecfcne, 23tuber! IRedjnet, Sruber! — ©inge,
9Rab#e»! ©tnget, HRabdiert! — Somm, gteunb! Som*
met, gteunbe! — ©age, ©ofjtt! ©agef, ©oljne! —
9iafje, ©djtoefier! 9laf)et, ©djtoeftetn! — Sodje, -Sodji
Spdjet, S6<$e! — SKaure, SRautet! ORauert, SRaurerl
Snedjt, acfere! Snedjte, acfett! — Dpfere, Serifi!
Cpfert, @l)riftenl— Sei^ne, Sari! ©te()e Subttrigt
©ef)e, Soljann! ©tfce, Starte! Rebe, fiuife!

2 .

©ttabig, milostljiv; beljutfam, varen; geredjt,
pravičen; [Richter, sodnik; ftug, moder; fteunbltdj,
prijazen.

©ei artig! ©etb fleifng! SBtuber, fet befdjetben!
®tuber, feib befc^etben! ©ei fUtfam, Stnb! ©eib fttt*
faro, dlinbet! ©ei aufmetffam, ©djuler! ©et gebulbigr

28

©djtoefter! ©eib gebulbig, ©djnnftetn! $ett, fet gnabtgl
3ungltng, fet be^utfam! ^unglinge, fctb beljutfam! <Set
geredjt, 9?teater! ©eib geredit, 9iid)tet! @ei flug, §ein*
itd)! ©ei fteunbltd), Sutfe!

a) Časovniki s končnico na ett* se v velivnem
naklonu končujejo v edinem štev. na e in v množ.
štev. na et. N. pr.

Pri nekterih Časovnikih na en se sme kdaj v
velivnem naklonu samoglasnica e ispustiti.

Namest: @(j)mbc! ©$t:eibet! se sme tudi pi¬
sati : ©djteib! <Sd)teibt!

Časovniki pa, ki se končajo na eltt, er«, v
edinem številu samoglasnik e ne morejo odvreči;
v množnem številu velivniga naklona pa imajo taki
samo t. N. pr.

!£abeln, grajati, Dpfern, ofrovati,

Siable! grajaj! Dpfere! ofruj!

3iabelt! grajajte! Dpfett! ofrujtel

b) Za velivni naklon perve osebe v dvojnem
in množnem številu slovenskiga jezika se v nem¬
škem zaime ttnr postavi za Časnikam. N. pr.

JI. Opombe.

©d)tetbett, pisati,
@d)tetbe! piši!
<Sd)teibet! pišite!

9icbett, govoriti,
9iebe! govori!
Siebet! govorite!

Pišiva!

Pišimo!

i

29

Ravno tako se naznani tudi velivni naklon za
tretjo osebo obojniga števila. N. pr.

Naj piše, fdjtetbe er, fte, e3!

c) Klicavni sklon se v nemškem tim naznani,
de se spolovnik pred reČevnikam ispusti. N. pr.

3)et 93ater, oče. <Set gnftbig, SSater! Bodi milost¬
ljiv, oče!

C. Vaje slovensko-ucinške.

Soditi, tidjfen; igrati si, fpielen; odpustiti, »erjet*
^en; dovoliti, erfauben; prinesti, bringen, ijolen; konj,
ba$ ^Pfetb (e); bojevati se (bojujem se}, fdmpfen;
vojak, ©olbat (en); kositi, utajen; kosec, 27ia()er;
trepetali, jittern; tat, !Dteb; nabirati, fammeht; kovati,
fdjmteben; strugati, brecf;fe(n; strugar, ®red)0ler ; saditi,
(jflanjen; pasti, »eibett; pastir,^trt; spoštovati, eljren;
hiteti, etten; poslane, Šote; rešiti, retten 5  sosed,
Stavbar; spovedati se (spovem se}, bei^tten; grešnik,
©unber; molčati (molčim}, fdjroeigett.

Sodi, sodnik! Igraj si, otrok! Odpusti Gospod!
Dovoli, prijatel! Pleši, deklica! Prinesi, hči! Pij,
brat! Vleci, konj! Moli, sin! Ubogaj, deček! Bojuj
se, vojak! Kosi, kosec! Šivaj, krojač! Skoblaj, mi¬
zar! Orji, hlapec! Trepetaj, tat! Nabiraj, čebela!
Reži, čevljar! Kuj, kovač! Strugaj, strugar! Sadi,
vertnar! Pasi, pastir! Spoštuj, deček! Hiti, poslane!
Reši, sosed ! Spovej se, grešnik! Molči, lažnik !

1 .

30

2 .

Odkrit, aufridjttg; pokoren, geljorfam; pogumen,
tapfer; služabnik, 5)ienet; čujin, macbfam; stražar,
2Dad^ter.

Bodi delaven, sin! Bodi pazna, liči! Bodi po¬
hleven, mladenč! Bodi odkrit, prijatel! Bodi priden,
brat! Bodi pobožna, sestra! Bodi poterpežljiva, matij
Bodi pokoren, vojak! Bodi srečen, prijatel! Bodi
vesel, mladenč! Bodi pogumen, vojak! Bodi lepo-
vedna, prijatelca! Bodi zvest, služabnik! Bodi Čujin,
stražar!

Ravno ti stavki v množnem številu.

VI.

Časovniki zloženi s predzlogi:  ab, att, auf, au3,
bet, bat, butfb, cin, enipor, fort, b«, b'«, b er «b, bet*
auS, betein, be™« 1 , b erBor < ^ttttt>eg, binju, loS,

mit, nadj, untet, um, »or meg, ju, jutud.

A. Vaje nemško-slovenske.

Slbbauen, odsekati; anflagcn; zatožiti; anfom*
men, prihajati; aufgebcn, vzhajati; untetgeben, zaha¬
jati; auffieben, vstajati; aužfu^cn, iziskovati; bi«} 11 '
fitgen, pridevati; beifteben, pomagati; barbtingen, daro¬
vati; butcbretfen, prepotvati; berauSgeben, binattžgeben,
izhajati, ven iti;  tjerumlaufen, potepati se; einlaben,

— 31 —

vabiti; toeglaufen, ubegati; fortfdjreiten, stopati; lož*
btutfen, sprožiti.

3$ Ijaue ab. S)u flagfl an. 2>er @aft fommt an.
2)er Štern ge|t auf. 2)te ©terne geljen unter. 2)te@dju*
let fleljen auf. SBit fudjen auž. 2$t fuget Ijtnju. @ott
jtef)t bet. 3)et <£[jttft bringt bar. 5)er gfirji reifet burd).
Subtotg ge])t fierauž. 3dj ge^c IJinauž. 2>u Iauffi Ijetum.
$et SSater labet etn. S)er 3)ieb lauft fort. ©ie laufen
weg. 2)te ©djuler fd)reiten fort. — -ftlage an! ©tel) auf!
©tel) bet, gteunb! Sljriften, brtnget bar! ®el) f)inauž,
Sugner! Sabe etn, Hutter! ©d)reite fort, dbatl! iDrucfe lož!

It. Opombe.

a) Casovniki z zgorej imenovanimi predzlogi zlo¬
ženi se v pričnem času in v velivnem naklonu ločijo
od tih predzlogov in jih zadse postavljajo.

b) V slovenskem se taki predlogi velikrat ne
sprimejo Časovnika, ampak zase, in vselej pred ča-
sovnikam stoje. N. pr. Veniti, f)tnaužge!)en; ven grem,
id) gel)e Ijinauž; ven idi, gej)e |inauž! — nazaj daj,
gib žUtitcf! nazaj dam, td) gebe jurucf; gori glej,
fdjaue auf! itd.

€?• Vaje sloveiisko-nemšfce.

Prinesti (seboj), mttbrtngen; povedati, mttt!)etlen;
posnemati, nad)al)men; umoriti, umbringen; predstav¬
ljati, borftellen; zaperati (vrata), juraad)en; povračati,
žurudfebrcn; okoli letati, fjerumlaufen; vstajati, auf*
fteljen; opraševati, anfragen; prepisovati, abfd)teiben.

I

3 »

Seboj prinesem. Ti založiš. Učenik povč, Otrok
posnema. Sovražnik umori. Zvezda zahaja. Prijatel
predstavlja. Služabnik zapera (vrata). Sosed povraČa.
Deček okoli leta. Ti vstajaš. Jez oprašujem. Ti ven
greš. On prepisuje. Ona pomaga. Jez darujem. (Se¬
boj) prinesi! Posnemaj, sin! Zaperaj, deček. Povra-
Čaj, sestra! Prepisuj, učene! Stopaj, otrok.

x Ravno ti stavki v množnem številu

7

VII.

Nepravilni, krepki časovniki  (ftatfe 3cittt)6rter)
p pričnem času in v v e livnem naklonu.

A. Opombe.

a) Časovniki, kteri v drugi in tretji osebi ed
št. pričniga časa pervotno samoglasnico it preminjajo
v a,  kakor n. pr. jdjlafett, spati.

3d) frf)!afe, tm fdjlafft, ct ftfslaft;
mit fd&Iafen, tfjt fdjfafet, fte fdjlafett.

Šdjlafe! ©djlafet!

Slttfangcn, začeti (začnem);
blafen, pihati;
faljren, peljati se;
fotten, pasti, padati;
fangen, loviti;
gefatten, dopasti;
graben, kopati;]

fjalten, deržati;
laffert, pustiti, ukazati (uka¬
žem) ;

fcfjlagett, tleči, (tolčem), bili;
tragen, nositi;
madjjen, rasti;

»afdjen, prati (perem),umiti.

— 33

b) Časovniki, kteri v drugi in tretji osebi ed.
štev. pričniga Časa, in v velivnem naklonu ed. št.
pervotno samoglasnico e preminjajo v i, kakor n. pr.
tjelfen, pomagati.

3$ belfe, bu bilffi, er ^ilft;

to ir fjelfen, ibr 1

Slbtreten, odstopiti;
bremen, lomiti;
brefdjen, mlatiti;
erfdjtečfett, ustrašiti se;
ertnerbeit, pridobiti;
effen, jesti;

flcdjten, plesti (pletem);
freffett, žreti;
geben, dati;
tneffen, meriti;

neumen, vzeti (vzamem);
feriten, zmerjati;

elfet, fte ^elfen;

^elfet!

fdjnteljen, topiti se;
fdjmeUen, otekati;

[predjen, govoriti;
jie^en, bosti (bodem);
jierben, umreti (umerjem);
treffen, zadeti (zadenem);
bertretert, namestovati;
»erbergett, skriti;
petberben, popačiti;
bergeflen, pozabiti;
ttjerfeti, metati (mečem).

B'/ ■

c) Časovniki, kteri v drugi in tretji osebi ed,
štev. prič. časa, in v velivnem naklonu ed. št. per¬
votno samoglasnico c preminjajo v te, kakor n. pr.
befe^ten, zapovedati (zapovem).

3<b befef)te, bu beftt'l)((i, cr befie^It;
tbir befeblett, ibt befebH fie bcfefden;
»efie^l! SBcfe^let!

(Smpfebten, priporočiti; feben, viditi, gledati (gledam);
Iefett, brati (berem); jlelen, krasti (kradem).

d) Časovniki, kteri v pervi, drugi in tretji osebi
ed. štev. prič. časa pervotne samoglasnice preminjajo;
Praktična stovensko-nemška gramatika. 3

— 34  —

SDiirfcn, smem, smeš .—id?  barf, bubatfft, er barf;

f5nnen ' \  moči (morem) 1 ); ~ ^ fann ' f0ntlfler f 1 * un;
mogcn, 5 —id? mag, bu magtf, er mag;

muljen, morati; — id; mujj, bu muft, er mujj;

ttotlen, hoteti (hočem); —id? tiriU, bu rciUft, er trill;

ttifien, voditi (vem) ; — id? metj), bu tretjjt, er »etfj.

W. Vaje itemšfco-slovenske *).

a) ) Der SSSinb blaft. Det Bater fd^tt. Det ©tein
fattt. Die Sldtter fatlen. Du fangft an. ©it fangen an-
2)u gefdlljt. 3&r grabct. Det ©drtner grdbt. Du ^altjt.
Otr fd?ldgt. Det Segret Idfft |d?teiben. Du trdgp. Die
Slume »4<&p. Die SDtagb rcdfdjt. — ftange an, 3<>§ann!
©rabe, ©artner!

b)  Du btid?fi- Der jlned?t brifč^t- Drifd?, $lned)ti
Da« £inb erf^ričEt. Du ifleft ©it flec&ten. Der £unb
frifft. 3bt meffet. Du nimrnji SRimm, ftteunb! 9lel?met!
Det Bater Da« ©olb fdjmiijt. Die &anb fdjtoillt.
— ©prid?, ©ol?n! Die ® ienc  fticbt. 3$ trete ab. Du
»eitrittjt. Der 2J£en[$ pitbt. Du nerbirgjt. 3f?t bergejTet.
fflitf, ^nabc! SBerfet, ftnaben!

c) Der £err em|>ftc^It. Der Bater em^fte^lt. Det
©of?n tieft. Sie«, ©of?n! fiefet, ©d?ulet! Du ftef?|t. 3&t
fctjet, greunbe! ©ict?, SKutter! ©e^et, ©djtoeflern! Der
Dieb ftielt- Die Diebe ftelett.

') Časovnik mčgcn se v slovenskem po navadi z besedico
naj izreka. N. pr. @r mag tebcn, naj govori, itd.

2 )  Pred temi vajami naj učenci pismeno pregibajo vse zgo-
rej podane krepke časovuike po vsili osebah v obeh šte¬
vilih prieniga časa in velivniga naklona.

35

d) 3dj barf fdjlafett. 2)u barfjl fifcen- (Sr batf rebctr.
3)u fannfi ge^ctu fonnet jlerben. (Sr mag meinen.
<5te mflgen tadjen. 3$ muf leme«. SBir mufen arbeiten.
Tu m Ulji effeti. 3ft motit limfen. Ter SJlenfcf muf fler»
Sen. 3dj rneif. Tte SDiutter meif- SBiffet, ftnabett! 2Biffe!

C. Vaje slovensko-nemške.

a) Ti ješ. Dete spi. Veter piše. Jej! Vertnar
koplje. Maček lovi Cvet dopade. Drevo raste. Ti
spiš, sestra! Peri, žena! Začnite! Ukaži prinesti.
Ti peres. Ona bije. Brat začčnja.

b) Odstopi, prijatel! Veter lomi. Ti mlatiš. Kra-
jač pridobi. Pastir plete. Pleti, pastir! Jaz dam. Daj,
sosed! HČi pomaga. Pomagaj, hči! Ti vzameš. Vzemi,
deček! Ti govoriš. Učene govori. Govori, sin! Ti
zadeneš. Zadeni deček! Dete meče. Meči, sestra!

c) Ti zapoveš. Jez ubogam. Zapovej, gospod!
Mati priporoči. Ti bereš. Učene bere. Beri! Berite!
Jez vidim. Bog vidi. Ti vidiš. Sestra vidi. Glej, brat!
On krade,

d) Morem delati. Moreš brati. More pisati. Moram
se smejati (facfen). Moraš jokati. Sovražnik mora
bežati. Gospod vč. Ti veš. Ona ve. Jez vem. Dete
boče spati.

36

VIII.

Goli stavki v prešlem času.

A,  Pregibanje časovnikov.

Primi čas .

3$ ftfe, imam; 13 $ bm, sem;

bu fjaf}, imaš; bu Bifl, 8 i ;

er (fie, e«) $flt, (on, ona, ono) er (fle, e«; ifj, on, ona. ono
ima; J je;

»ir baben, imamo; »it fl n b, smo;

if>r b«bet, imate; ;tf» feib, ste;

jte [)flben, (oni, one), imajo. fie |lnb, (oni, one) so.

Prešli čas.

Velivni naklon.

$abe, imej!
Sei, bodi!
9tebe, govoril
Oteife, potovaj l

— #abet, imejte!

— Seib, bodite!

— SRebet, govorite!

— ifteifet, potovajte!

37

1$. Vaje nemsko-slo venske.

a) bin Hotn geteefen- ®u bifi jung getoefen
3)te Scbroefier ifi artig gelnefen. 23Bir fttfb aufmerffam
gettjefcn- 3bt feib fecfd^ciben getoefen. 2>ic @<btifer finb
•fleijjig getotfen. 3<b bin etn ftinb getnefen. ©it ftnb fin*
bet getrefen. ®u bifi ein ffnabe geinefen. 3bt fcib ftnaben
getnefen. ®et Sungting ifi ein Siinb getnefen. 2)ie 3&«fl*
iinge ftnb ftinber getttefen.

b) 3$ arbeite. 3$ babe gearbeitet. 3>u ternfl. 2>u
itaft gelernt 3>et .ftnedjt acfert. $>er Snedli: bat geadett.
©iv faufen. ©ir babett gefauft. 3E)t lobet. 3b* babet
gelobt. 2>ie Sifdjlet bobetn. 5Die Sifdjler baben gebobelt.

c) 3$ btiie. 3$ I;abe gebeten. $)tt f^neibefi- &u
6afl gefcbnitten.. £>er <Scbulet fčbreibt. 2>er @<bulet bat
gefdjtieben. ©it effen- ©ir baben gegeffen. 3b* fmget.
3br babet gefungen. 3bie Sinber fcf^reicn. 3)ic ftinber
babcn gefdjrieen.

d) 5Der SBcgel fliegt. fDet. SSogel ifi gepogen. 3>u
iaufft. £>u bifi gelaufen. 3$ 9 £ b e - 3<b bin gegangen.
©ir ftften. ©ir finb gefeffen. 3b r  fl«bet- 3b* fetb gejian’
ben. 3)ie Sifcbe fcbrnimmen. 3>ie 3rif$t ftnb gefdjroommen.

e) 3<b netbiene. 3$ t)abe »erbient. Du ermunterji.
'S)u b a P ermuntevt. $>a§ Stinb etfdjritfi. £>až S^inb ifi
etfčbrocfen. ©it ertnerben- ©ir baben etttjotben. 3b r
■»ergefTet 3b* babet »ergeffen. 2>ie Segret etmabnen. 2>ie
Sebtet baben ermabnet.

f) 3^ faage an. 3-b babe angefangen. $>u fč^reibfl
ab. 2>u b fl ji abgefdjrieben. 35er giirfi teifet bur<b- $>er
'3utji ifi butcbjgereifet. ©it fieben a«f. ©it ftnb aufge*
fianben. 3bt abmet na ^- 3bt babet načbgeabmt. S£)ie
Odfie fommcn juviict 2>ie ©afle ftnb juturfgefommen.

38

C. Opombe.

1} V slovenskem se v preSlem času Časovnika
poznajo osebe spol in število; v nemškem se le tre¬
tja oseba ed. St. po zaimku loči v spolu.

2) Pretekli Čas se sklada iz dveh delov; iz
pregibkov pričniga časa Časovnika $abettr ali časov¬
nika feitt, in iz priložaja presliga časa pristojniga
Časovnika. N. pr.

3$ babe \  3$ bin

im 1^. bu bijt

tx  $at \J§ er ijl

ttrit babett L  š toit ftnb

ibr ^abet l 'b* feib

fte ^abett '  fte ftnb

3) Priložaj prešliga Časa bet Pet*

gangenett 3 C ‘0  86  na P rav i nedoločivniga naklona
(unbcfiimmte 21rt), ako se končni glasnik n v t
spremeni, in se Časovniku od perviga konca pritisne
predrastek (Sorjtlbe) ge N. pr.

rebett, teifen, loben,

getebet, gereifet, gelobet.

Predzadnja samoglasnica c se velikokrat da tndi
odvreči. N. pr. Namest gelobet, se govori in piše tndi
gelobt.

4) Ako ima časovnik v pervem koncu kak
predzlog že pred seboj, predrastka ge ni treba pred¬
stavljati. N. pr.

»etbienen, ecniuntern, emabneit,
nerbient, ermuntert, ermabnet.

39

5) Ako je pa Časovnik s takimi predzlogi zlo¬
žen, kteri se v pričnem Času od Časovnika ločijo,
kakor: an, auf, auž, bet. btttd), fort itd. (VI), se zlog
ge med un predzlog in med časovnik vstavlja. N. pr.

ttotfcaljmen, iurdtreifen,

na^gea|mt, butdjgcretfet

6) Nekteri Časovniki nemški želč v »končnici
prijožaja narastek en, in toraj brez druziga premin-
janja privzamejo le predrastek ge, kakor n. pr.
časovniki:

gebett, dati — geg<ben,
lefet$ brati — gelefen,
meffen, meriti — gemeffett,
fefeen, viditi — gefeljen,
l/mmen, priti — gefomnten,
blafm, pihati — geblafen,
fallett, pasti — gefatlen,
balten, deržati — gc^alten,
ratljen, sovetvati- geratben,

tufen, klicati — gcrufen,
fdjlafen, spati - gefdjlafen,
fiofjen, sovati — gejlofifn,
ffl^rcu, peljati se — gefa^ten,
graben, kopati — gegroben,
fč&lagert, biti — gefdjlagen,
tragen, nesti — getragen,
trajen, rasti — getna^fen,
frafdjen, prati — gettafdjen.

7) Drugi Časovniki žele v skončnici priložaja
tudi ett, tod e spreminjajo pervotno samoglasnico v
drugo; n. pr.

befetjlm, veliti — befofjlen,
bremen, lomiti — gebrodjen,
flie^en, bežati — geflob««.
gelten, veljati — gegoltcn,
f)tlfen, pomagati — geljolfen,
litgen, lagati — gelogen,
nebmen, vzeti—genommen,
fdjelten, zmerjati - gcfč^otten,

flerben, umreti — gcjiorben,
(preden, govoriti-gefprodjett,
toerfen, vreči — geftorfen,
bitteti, prositi — gebeten,
gepen, iti — gegangtn,
fiebjen, stati — geflanben,
bleibrn, ostati — geblieben,
leif>en, posoditi — geltcljeti,

40

fd)t»eigett, molčati — ge*'
fdjtoiegett,

binbett, vezati — gebunbett,
ftnben, najti — gefttttben,
ftngctt, peti — gefungen,
fpringen, skočiti-geftmtngen,
irtnfen, piti — getmnfen,

jttittgett, siliti — gejtimttgett,
bei§en, g-riziti — geblfien,
Icibett, terpeti — gelitten,
reijjen, tergati — getiffett,
fdjneibett, rezati—gefdjttitten,
Itegett, ležati — gelcgen,
jifctn, sedeti — gefeffett-

8) Drugi časovniki poslednjič preminjajo v pri -
ležaji »končnico ett v t, .prijemajo predrastek ge, in
pervotne sainoglasnice razno preminjajo. N. pr.

brentien, goreti — gebmnnt,
brittgen, prinesti—gebm$t,
bcttfen, misliti — geb(td)t,
fcnnett, znati — geftttmt,
fomtett, moči — gefonnt,

nennen, imenovati - gena ant,
fcnben, poslati — gefttttbt,
tmffett, videti — getouffr,
miSgett, moči — gemo^t,
biufett, smem — geburft *).

9) V slovenskem se Časovnik: sem bil  navadno
ikupej stavi, in orečenje se postavlja za njim. N. pr.
Sem bil mlad, tdj bin juttg gettjefett, ne pa: sem mlad bil.

D. Vaje slovenske-nemške.

Sern bil bolan. Si bil zdrav. Brat je bil priden.
Sestra je bila lena. Drevo je bilo visoko. Sem bila
uboga. Prijatelca je bila bogata. Si bila pobožna.
Miša je bila majhina. Sem bila srečna. Drevo je bilo

'3 Nepravilne prilozaje bomo v vajah pod oklepam na-
znanovali. Ravno tako se bo naznanilo, ako kter časovnih
v prešlem času časovnika feitt namest f;a&rn želi.

41

rodno. Sovražnik je bil močin. Peč je bila topla. Si
bil poterpežljiv. Pes je bil zvest. Sem bil žalosten.
Sestra je bila vesela. Nož je bil ojster. Si bila dek¬
lica. Si gospa. Sin je bil krojač. Hči je bila mojš-
kra. Mati je bila perica. Brat je bil mizar. Prijatel
je bil malar. Si bil gospod. Je bil Čevljar.

Ravno ti stavki v množnem steviln.

2 .

Sem hvalil. Si slišal. Pek je kupoval. Kuharca
je kuhala. Učenik je hvalil. Seslra je šivala. Sem
rajtal. Si govorila. Čebela je nabirala. Sosed je daro¬
val. Je iskala. Se kaznoval. Sodnik je sodil. Deklica
je plesala. Sem grajal. Dete je jokalo. Vertnar je
sadil. Pes je lajal. StarČik je molil. Jagnje je beke¬
talo. Cvet je cvetel. Krava je mukala. Sem pertil.
Volk je tulil. Petelin je pel. Jed je dišala. Upanje je
tolažilo. Grešnik se je spovedal. Strugar je strugal.
Poslanec je hitel. Jez sem zapovedal. Ti si ubogal.
Vojak se je bojeval.

Ravno ti stavki v množnem številu.

3 .

a) Sem dal. Si bral. Krojač  je meril. Deklica
je vidila. Veter je pihal. Dete je spalo. Sem deržal.
Sem sovelvala. On je klical. Si spal. Deček je soval.
Vertnar je kopal. Služabnik je nesel. Vojak je bil.
Perica je prala.

b) Je pomagala. Veter je lomil. Si vzela. Sem
govoril. Deček je vergel. Sem posodila. Si molčal.

42

Hlapec. je vezal. Otrok je najde]. Sem pil. Pes je
grizel. i ojak je terpel. Hiša je gorela. Sem prinesel.
Si mislil. Je vidila.

Ravno ti stavki v množnem številu.

4.

a) Sem prišel. Si padel. Prijalel se je peljal
Drevo je rastlo. Štarčik je umeri. Si ostala. Tele
je. skakalo. Si šel. Konj je bežal. Sem stal. Otrok
je padel. Poslanec je prišel. Si sedel. Je sedela. Miza
je stala. Bukve so ležale 3 ).

b) Učene je zaslužil. Ti si pozabil. Pregreha je
onečastila. Sem dovolil. Hlapec je zaslužil. Sim skril.
Si pokazil. Si pozabila. Učenik je zapovedal. Stric
je priporočil.

c) Sem prepisal. Sodnik je zatožil. Sestra je
prišla. Zvezda je vsbajala. Učene je vstal. Ti si po¬
magal. Tat je ušel. Deček je letal. Opica je posne¬
mala. Jez sem predstavljal. Ona je zaperla.

Ravno ti stavki v množnem Številu.

') Časovniki v vaji 4 pod eerko a, žete v prešlem času pri
svojem,priložajo časovnik feiti.

43

IX.

Nagi stavki v prihodnem času (ftmfttgeBett).

A. Pregibanje časovnifeov.

Prični čas.

3<b babe, imam
bu b«jj/ imaš
et bat, ima

3$ bin, sem
bu btfi, si
et iji, je

um baben, imamo
ibr babet, imate
fte baben, imajo.

toit ftnb, smo
i^t feib, ste
jte ftnb, so.

3$ ttetbe, postanem, postajam
bu tnitfi, postaneš, postajaš
et ttritb, postane, postaja

tcir tserben, postanemo, postajamo
il)t »erbet, postanete, postajate
fte toerben, postanejo, postajajo.

o

T3 nr

4-» +•*■

O O

CO «3

2 s » 2 ©

.§ ^ ® O

bc O-

44

Prihodni c as.

toerbe
bu vrirft
er tinrb
mir tnerben
i£)t ttjctbet
fte rnerben

v ^ C C
C ^ ^ ^ o

- £ ‘S

bodem (boin)
bodeš (boš)
bode (bo)
bodemo (bomo)
bodete (bote)
bodejo (bojo)

Velivni naklon.

$i(6e, imej — #abet, imejte!

@ei, bodi — <3ctb, bodite!

SBerbe, postani — Skrbet, postanite!
(Rebe, govori — (Rebet, govorite!

(Reife, potovaj — (Reifet, potovajte!

II. Vaje nciiiško-sloveiisfee.

1.

a) 3<$ itterbe alt. 3$ ftttootben. 3$ ibetbe

alt tuerben. 5Du toirfi arm. Du biji arm getoorbett. £>u
ttirfl arm toerben. Skr Kaufmanu (kupec) trirb teic&.
Skr Kaufmanu ijt reidj getuorben. 2>er taufmann rnirb
retdf tKrben- SBtr toetben glucflidj- (ffiir ftnb glitcflid? ge*
trorben. 2Bit kerbett glMlid) tretben. 3ftt toevbet gefunb.
3bt fetb gefunb gemorben. 3|r toerbet gefunb toerben.
3)ie grunte tnerben reif. Sie grunte ftnb reif getttorben.
£>ic grunte toerben reif rnerben. 3)a3 Sinb tuirb ein

45

Stnabe ttetben. Det ^rtabc ttitb etn 3ungtmg tterben.
Det Sutigling iji ein 2Jiann gettctben. Die Sftdnnet ftnb
©reife gettjorb' rt.

b) 3$ iterbe atbeiifam fein- Du ttitfi atiig feiri.
Det <3djtilet ttitb auftnetffam fein. fiubttig ttitb befdfeiben
feitt. Suife vt»itb geljotfam fein- ffiir ttetben fleifjig fein.
3ljr ttetbef juftieben fein. <5ie ttetben belfutfam fein. Die
5finber ttetben tufiig fein. Die SDMbdjen ttetben ftttfam
fein. SDiatte ttitb fteunbličff fein. Det $reunb ttitb auf*
tidjtig fein. Die Solbaten tterben tapfet (hrabri) fein.

2 .

3$ ttetbe bita. Du ttitfi banfen. 3°f c f vctrb geben-
Die <Sc^trefier triih faufett. DaS 5?ferb ttitb faufen. SBir
ttetben tedjnen. 3f)i tretbet fdfieiben- Die $6gel Itetben
ftngen. 3f)t tnerbet fudjen- 2Bir tterben sei<$nen (risali).
Die $itbe tterben trinfen- Die ffiotfe tterben b £ tta. Det
3ager trttb fagen- Die ©lotJert tterben tduten. Det $af;n
ttitb friifen. Du ttitfi auffie^ett. (št ttitb teegfaljren.
Die 2Jlagb ttitb ttafcbetr. Die <5cf)neiber tterben ttd^en.
33it ttetben effen. Du ttirfi f^tafen. 3f> r  tottM reifen.
Die ©peifen ttetben fdjmecfen. Die 9(pfel ttetben teifen-

C. Opomlie.

1. Časovnik ItJerfcen ima dva pomeaa:

a) V zvezi s prilogam pomeni dobivanje last¬
nosti prilogove, in se v slovenskem izreče z besedo:
postaja,  ali dela se,  ali pa se celo ne prestavlja,
ampak se izreče z prilogu pristojnim Časovnikam. N. pr.

46

Da8 -Kinb toitb fdjon,

se reče po slovensko

IDie Seintoanb toitb toeifj,

se reče po slovensko

Dete postaja (se dela)
lepo, ali
Dete se lepša.

Platno postaja (se dela)
belo, ali platno se
beli.

b) V zvezi z rečevnikam se izreče v sloven¬
skem z Časovnikom: postati.  N. pr.

5Der »rubet tcirb ein Seamtet toerben. Brat bo

postal urednik.

2. Naj večkrat pa časovnik toerben pomaga
drugim časovnikam v prihodnern času.

Prihodni  čas se sklada iz dveh delov: iz pre¬
gibanja pričniga časa Časovnika toerben, in iz nedo-
ločivniga naklona (unbeflimmte 3ltt) zlastniga Časov¬
nika. N. pr.

2$ toetbe
bu toirti
et toitb
to it toerben
ifyr toerbet
{te toerben

S2

5t s= s S
<*> >22
SS >0 <k>

'ti ŽoZZ-
W 3

C,— ct

itd. brez izjemka.

1). Vaje slovcusko-nciuške.

l.

Človek se stara (star postaja). Ti ubožaš (ubog
postajaš). Jez bogatim (bogat) postajam). Konj moči
nabira (postaja močen). Peč se ogreva (postaja

47

gorka). Jed se mrazi (postaja merzla). Jabelko do*
zreva (postaja zrelo), Drevo zeleni (postaja zeleno).
Maček zdivjuje (postaja divji). Lev se ukrotuje (po¬
staja krotek). Pes se ogerduje (postaja gerd).

Ravno ti stavki v prešlem in prihodnem
času; potem pa še enkrat ravno ti stavki po
vsih treh časih množniga števila.

2 .

Jez sem postal učenik. Ti si postala uČenica.
Sestra je postala gospa. Brat je postal mlinar. Sin
je postal vertnar. Hči je postala kuharca. Služabnik
je postal gospod. Gospod je postal služabnik. Ku¬
harca je postala gospa. Laznik je postal tat. Jez sem
postal vojak. Ti si postal grof. On je postal knez.
Ona je postala knežinja.

Ravni ti stavki v prihodnem Času; potem
pa še enkrat ravno ti stavki v prešlem in
prihodnem času množniga števila.

8 .

Suknja bo priležna (becfltem). Drevo bo rodno.
Jez bom pobožen. Ti boš pohleven. Ona bo poter-
pežljiva. Sosed bo pravičen. Boš srečen. Klop bo
dolga. Zvon bo glasen. Hiša bo nova. Bukve bodo
koristne. Jed bo dobro dišeča. Jez bom žalosten.
Stražar bo Čujin. Ti boš dovoljin. Ona bo nedovoljna.

Ravni ti stavki v množnem številu.

48

4 .

Jez bom bral. Ti boš pisal. Ona bo rajtala.
Sestra bo pela. Prijatel bo tolažil. Učenik bo učil.
Učene se bo učil. Ti bos prepisoval. Jez bom pos¬
nemal. Krojač bo šival. Krojaška bo šivala. Mizar
bo skoblal. Hlapec bo oral. Strugar bo stružil. Ti
boš kopal. Vertnar bo sadil. Bom molil. Ti boš za¬
čenjal. Ona bo spala.

Ravni ti stavki v množnem številu.

X.

Goli raznolični stavki (t>erfd)iet>en gelMetc
naefte ©%)■ ;

a) TerdijoČi in zanikajoči (bejo^enbe tttlf Det=
neittenbe) stavki v prostem in prestavljenem besed¬
nem redu (m gerabet utib umgefebtter S 55 ottfotge~).

b) TerdijoČe-prašavni, in zanikajoče - prašavni
stavki (bejaijenb-'ftci<;enbe unb »etneinenb--fragenbe <5%).

cj) Velivni in prepovedovavni stavki (gebktenbe
unb »erfetetenbe ©cilje).

A. Aa je nemško-slovenske.

1.

SKutjett, počivati; follcn, imeti, naj (z zlastnim
časovnikam).

a) 3$ l e f c - setemt. (St ijl gefeffett. 3)et

Skuter tpixb f^reibett- 2Btt ftnb gefuttb. 3t)t feib franf-

49

cjett>efert. Ser ©djiiler vcitb fteifig fein. Su 6ift ein^inb.
Ser Sruber if} cin ©olbat getnorben. 2Bir inerten Seamte
Vocrbctt- 3$ fanti fi&en. Su fannfi jieben. Ser Grante
mag (naj) taljen. Ser ©djitter muf lertten. Ste $tnber
fotten gebotdten. SBir tnoHen effen. 3l r  Vttoflt trinfen.
Ser SDienfdj tniU glueftidj inerten- Ser ©ob« tt>irb etn
#anbmerfer inerten.

b) ©elernt Ijaft  bu. ©efeffen iji er. ©djretben mirb
ber ©djiiler. ©efunb ftnb mit. franf feib ibr getnefen.
gleiftg merten bte ©cbiiler fein. ©n ffinb bifi bu. ©n
©olnat ift ber Sruber getnorben. Seamte inerten mir
merten. ©tijen fann id). ©teben fannft bu. žRu^en mag
ber Kranfe. Semen muf ber ©djiiler- ©ebordjen follen
bie Stnber. (Sffen tnollen totr. Srinfen motit if>r. ©liidlid)
miti ber IDienfd) inerten, ©n .ganbtoetfer mirt ber ©obn
inerben.

2 .

©lauben, dovoliti; btennen, goreti, peči ; ber
gaulc, lenuh; ©eele, duša; ba3 S^ier, zver, žival; bie
glebetmauš, netopir; (šngel, angel. i

a) 3$ ertaube nid)t. Su mir ji nidjt geben. Ser
#abn bat nidjt gefrafjt- Ser ©tein brennt nidjt. Ser
©tein fann nidjt brennen. Ser ©djiiler barf nidjt faul
fein. Ser t^aule miti nicbt arbeiten. Sie ©eele fiirbt n\fyt.

' Sie Jbiere fbnncn nidjt reben. Ser Sifdj -muf ni$t
febtnars [etn- Ser ftranfe miU nt^t effen. Ser SJtenfdj
foU nidjt fiefen. Su bifi nicbt arm. (Sr mirt nicbt retdj
inerben. Ser SBallftfd) ift fein gtfd). Ste glebermauž ift
fein Segel. 2Dir finb feine (šngel. Ser Sruber miti fein
©djneiber merben. Sie ©cbmefter miU feine Jfodjin merben.

Praktična siovensko-nemška gramatika. 4

50

b) ®eljen trirft bu nidjt. (Sefra^t ^at ber $af)tt
nidjt. Srennen tanit bet ©tein nidjt. $aul barf ber
©Killer nid)t fein- Slrbeiten trill ber giaule nidji. 9teben
fbnnett bie Sljiere nidjt. ©djtrars mu§ ntdjt ber Sifdj fein.
(šffen itrill ber 5fnabe nidjt. ©telen frll ber SKenfdj nidjt.
Slrtn btfi bu nidjt. 9teidj trirb er nic&t trerben- $ein
gif<$ ifi ber SEBaUfifčfj. &ein SBogel ift bie glebermauž.
Sferne (Snget jtnb trir. Sfein ©<f)neibet miti ber Sruber
trerben- Sleine Sfbdjin toiU bie ©dfjtrejier trerben.

3.

SKitgeljen, iti (s kom); fdjtrafcen, septati, šemrati;
ira«, kaj; «30, kje; trarum, zakaj; trami, kdaj; tropin,
kam; trie, kako; ^eijien, klicati se; trete, kdo.

a) Sifi bu gefunb? Sernt ber Sruber? £at bie
©djtrefler gefdjrieben? SBirb ber Sater fommen? SBilljt
bu ejfen? SŽBrHet if>r trinfen ? ©djlafen bie Sfinber?
SBerbet iljt mttgeljen? ©eib iltr ftanf getrefen? iDarffi bu
fpielen? ©ril ber HJienfd) arbetten? Sfann berftifdj reben?
2BiHfi bu etn ©ribat trerben? 2)arf ber ©djuler fdjtrajjen?
SBaž matiji bu? 2Br bifi bu getrefen? 2Bie lemi ber
Sruber? SBarum temen bie ©cbiiler? SBann trerben
bie S3aume bltiiten? 2Brl)in trrllt ibr goljen? ffiie Ijeifjt
bu? 2Bie fteifjt bie ©^trefier? 2Ber iji ber SSater?

b) Siji bu nidjt gefunb? Cernet bet Sruber nidjt?
-jpat bie ©djtuejier nidjt gefdjriebcn? 2Birb berSater nic^t
fommen? SBillft bu nid)t effeit? SBollt iljr nidjt trinfen?
©djlafen bie Sfiuber' nidjt ? Sfficrbet iljr nidjt mitgeljen ?
©eib ifjt nidjt franf getrefen? 2>arfft bu nidjt fbieten?
©oli ber Oflenfd) nidjt arbciten? Slann ber fttfdj nidjt
reben? UBittfl bu fein ©ribat trerben? ®arf ber 6<§filer
nidjt fdjtrajjcn?

5t

4.

Uttgeljotfam, nepokoren; Sldjt geben, paziti; tufjig,
miren, pokojin.

Sernet! Sefet 1 ©djtodfset nidjt! ©eib tnljig! ©eib
aufmerffatn! <Sei fteifjig! ©eib nidjtfaul! @einidjt traurig!
©pietet nidjt! ©eib ntdjt ungeljorfam! ©eljordjet! ©teljet
auf! ©ijjtt! ©ebet Sldjt!

5.

Unartig, povreden; ja in neitt se v slovenskem
navadno ne izreka.

©djreibjt bu? 9tein, idj fdjtetbe nidjt. 3d) »etbe
fdjreiben- SBerbet iljt nidjt aufmerffatn [etn ? 3a, mir
metben aufmerffam feirt- SBirb bie fDtutter nidjt fammen?
3a, bie ajiutfer wirb fommen. 2>arfft bu unartig fein?
9tein, id) barf nidjt unartig fein- #abet ifjr gebetet? 3a,
mir fiaben gebetet- #abt iljt gelernt? 3$ l?abe geternt-
2>te ©djmefier fiat nidjt gelernt. SoljcMn nntt nidjt fernm.
5Ba8 madjt ber ffiater? 3)er 2Sater fdjlaft. SBte l^ei§t bet
23ruber? 2Bie ^eigt bie ©djmefter? £)et Sruber Jjeifjt
gtiebridji $ie ©djfoeflet fjeifjt SPtarie.

IS. Opombe.

1) Zanikanje (35ernetttung) se navadno naznanuje
z besedami: nicftt, fettt.

Sfctrfit se rabi v tistih stavkih, v kterih je ore-
čenje časovnik ali pa prilog; fidtt pa se rabi v
stavkih, v kterih je orečenje rečevnik.

52

Zanikavna beseda « id)t,  Jeftt se stavi precej
po Časovniku, v zloženih časih pa po pomožnem
časovniku: Tjahcit, feitt, tnerbett, ali pa tudi po
časovnikih: fomteit, bupfett ,  mogett ,
foKett, ttiottcu ; priložaj, ali pa nedoločivni naklon
vender se postavi vselej na konec stavka. N. pr.

Det 23tubet fdjretfct ni$U

Det SBtubet bot ntcfjt gefdjtieben.

Det 33tubet ttntb ni<$t fcfcreiben.

Daš 5linb famt ntd)t f^reifccn.

Det ©djuter barf utebt fd^ttsa^en.

Det $ifd> muf? nfc&t f^tcarj fein.

Det tUtenfdj fotf niiitgen.

Det Dfen tfi ntibt  watm.

Det Dfen tft ni4>t tnarm geroefen-

Det Dfen mirb nic^t roarm rcetben.

Det ©tein tfi 'Čettt SMetaU.

Dte 2Jienfd)en fiub Jeitte (šngel

2] ) V slovenskem se zanikavna besedica ne
stavi vselej pred časovnik, in se pri časovnikih bili t .
imeti  in hoteti  s njimi v eno besedo stika. N. pr.
Ne pišem, ne smete, ne morejo; nisem, nimam, no¬
čem ; nisem bral, ne bom delal, nismo spali.

Nemška besedica feht se v slovenskem vselej
besedico ne  nadomestuje. N. pr. 3$ bin fein ©djneiber,
jez nisem krojač. 3 $ bin fein Oartnet getuefen, nisem
bil vertnar. 3<f) toetbe fein ©ribat toetben, ne bom vojak.

3 ) Terdijoči in zanikavni stavki se začnejo
vselej s podsebkam, in za njim nastopi časovnik.
Tak red besedi se imenuje prostred besedni  (gerabe
SBSottfrige}.

53

Stavek se pa more začeti tudi ali z nedolo-
čivnim naklonam, ali s priložajem, ali s prilogam,
ali z orekavnim rečevnikam. V takem stavku se na
to postavi precej časovnik, ali pa pomožni Časovnik
pred podsebkam; in takred se imenuje prestavljen
red besedni  (umgefeljrie SBortfolge). N. pr.

$et Sdjuler £>at geternt-
35et ©djiiler nhrb lernen.

35er ©djiiler fotl lernen.

5Der ©djuler tnttfj fleifjtg fein.

£>ie Oiofe iji eine Stume.

2>ie Sifjiere fonnen nidjt reben.

SMe Slebetmauž iji fein SBogel.

Stavki v prestavljenem redu

(Selernt Ijat ber ©djfller.

Semen toirb ber Skuter.

Semen foll ber Skuter,
gleifig mujj ber Sattler fein.

(šine ©lume iji bie Sloje.

Steben fonnen bie Sjjiere nidjt.

Sfein ©ogel iji bie glebermau?.

4) Časovnik se tudi v prašavnih stavkih pred
podsebek stavi. V slovenskem vprašanje navadno
uaznanujemo besedico: ali.  N. pr.

Ali pišeš ? 6djreibji bu?

Ali poj deš z menoj? SBirjt bu mitgeflen?

Ali hočeš srečen biti? UBillfi bu gtMlidj fein?

#at ber ©tuber gefdjrieben?

Stavki v prostem redu.

#abe idj nidjt gefogt?
SBie Ijeijjefi bu ?

54

C. Vaje slovensfeo-nemšfee.

1.

Solnce, bic @onne; svetiti, leudjten, fdjeitten; trava,
ba§ ©raž; sneg, Sdjnee; tinta, hitite; radost, $rcube;
dovoliti, etlauben; dolžnost, 9|3fltd)t ; zdravi, bet ©ejunbe;
dolžin,

Solnce sveti. Škerjanec je pel. Drevo bo cvetlo.
Tiči bodo leteli Trava je zelena. Sneg je bil. Tinta
je černa. Jabelka so dozorele. Radost bo velika.
Bomo jedli. Oče je dovolil. Mi smo zahvalili. Roža
je cvet. Cveti so lepo dišeči. Bo delal. Delati je
dolžnost. Bolnik mora počivati. Zdravi je dolžin
delati. Smo dolžni biti pokorni.

Ravni ti stavki v prestavljenem redu , a)  brez
prašanja, 5) v vprašanjih.

2 .

Ohlapen, bequem; suknja, bet 9tod; dan, Sagj
slabi, ber Sd^teadje; živeti, leten; bolnik, ber Kratile.

Ne vidim, Nisi slišal. Pes ni lajal. Ne bomo jedli.
Ne bote igrali. Ovce se ne bodo pasle. Suknja ni
ohlapna. Ti nisi bil srečen. Dnevi niso lepi. Jez
nočem biti krojač. Grešnik ne more biti pokojin.
Slabi se ne ozdravlja. On noče ubogati. Ne bode
živel. StarČiki ne morejo spati. Otroci nočejo vstati.
Bolnik ni umeri.

Ravno ti stavki v prestavljenem redu: a)  brez
prašanja, b ) v vprašanjih.

55

3

Hiteti, eilettj lagati, Ifigett; kričati (kričim) fdjrefen;
boječ, furdjtfam; glasno, laut; bati (bojim) se, fittdjten.

Uči se! Ne bodi len! Ne jokajte, otroci! Bodite
pazne! Ne šepetajte! Piši! Ne hiti! Ne lagaj! Pro¬
site! Ne kričite! Ne bodite boječe! Ne bodi otrok,
Bodi lepoveden! Ne bodi prevzeten! Govori glasno.
Ne bodi žalostin, prijate!! Bodi odkrit! Ne boj se,
Pazi!

4 .

Mesec, ŽDfonfc; temen, fcunfel, finfter; lepoveden,

cirtig.

Kaj si delal? Pisal sem. Kaj dela sestra? Bere.
Zakaj ti ne bereš? Bom bral. Kje so bukve? Jez ne
vem. Ali mesec sveti? Ne, mesec ne sveti. Noč je
temna. Ne morem spati. Bodi pokojin! Ne boj se.
Jez se ne bojim. Nisim boječ. Zakaj je sestra jo¬
kala! Ni se učila. Je bila lepovedna. Ali morem
vstati? Ne vstajaj. Vstanite, otroci! Se bomo učili.

56

XI

Povzetje.

Spoznali smo dozdaj:

1) Spolovnike  in osebne zaimke  v pervetn sklonu
(erfte (šubung, a93etfaU) ediniga in množniga števila.

2) Rečevnike  v pervern in petem sklonu (funfte
(Šnbung) ediniga in množniga števila.

3) Časovnike in njih pregib (Ibtoanblung) po-
vsih treh osebali, v obojnem številu, v pričnem, pre¬
šlem in prihodnem času; zraven pa tudi velivni na¬
klon in priložaja priČniga in prešliga Časa.

a.  Spolovniki.

Edino število.

ber, za moški spol,
bie, za ženski spol,
ba§, zanobojni spol.

eitt, za moški in no-
bojni spol,
eine, za ženski spol.

Mnozno število.
bie, za vse tri spole.

nima množniga Števila.

b.  Osebni zaimki.

id), perva oseba,
bu, druga oseba,

er,

fte, } tretja oseba.

toit, perva oseba,
iljr, druga „
fte, tretja

Izjeme Mnogozložni Enozložni

57

c.  ReČevniki.

Edino število.

Mno '%110  število.

moški \ l -  2)et ^ rcunb :

<5. gteunb

[ženski j 1 ' kit  f a " 4 ',
k »fi. £anb!

[ , . .tl. baž Rinb,

l n0b0jai l5. ftinb!

fmoški J 1 * bcr  ® n 9 eI '
f<5.  ©ngel!

Lnski j!' bie ®* tte ? er ;

| '5. ©djfoeftet!

(aobojaij!* baž ® i5b ^ en '

HJičibdjen!

^moški tl. bet Kttabe,
na e ^5. ftttabe !

=-£}!•*» K,

moški SKenfcb •

1. bet Sungltng,
5. Sungling!

1. baž 6^idfal,
5. ©djidfal!

1. bie fttnftetniS,
5. ginjierni«!

Is

03  ^

a «

nobojni .
I z predlo- s
gam ge
i

1. ba§ ©ebet,
5. (Sebet!

tl. ®ie greuttbe,

<5. $teunbe!

ji. bie $dnbe,

(5. #anbe!

it. bie 5bmbct,

(5. Kinbet!

tl. bie ©ngel,

(5. ©ngel!

tl. bie ©<b»ejiern,
<5. ©djltejtera!

ji. bie SDtdbdjen,

}5. iUidb^en l

tl. bie Knabett,

(5. .tnaben!

tl. bie Skenfdjett,
Is. SDlenfdjcn!

I I. bie Sujtglingc,
5. ^unglinge!
1. bie ©djidfale,

•5. @d)i(ffale!
l. bie ginfienuffe,
5. ginfleruijTe!

tl. bie ©ebete,

Is. ©ebete!

Ed. št.

58

d.  Časovniki.

Prični čas.

Ed. št.

Mn /št.

( 3$ bin,
c bu

\  er (fte, e«) tjl,

/ trir fnb,

}  i|t feib,

( fe ftnb.

idj b«te,
bu ijaf,
er (fte, ež) bat,

trir baten,
ibr fabet
fe baten.

tdj trerbe
bu trirf
er (fte, ež) trirb,

trir tuerben,
iljt trerbet,
fe trerben.

tin

^.Jbu bif
K f er (fe, e<$) if

£^it fab
E - |t feib
BB f fe ftnb

3<b trerbe
bu trirf
er(fe,e§)trirb
^ktrir trerben
o-)'b r  foerbet
S f fte trerben

Ed. štev.:
Mn. štev.:

Prešli čas.

Prihodni čas.

idj trerbe
bu trirf
er(fte,ež)trirb

ttir trerben
if)t trerbet
fe trerben

V e livni naklon.

@et! $abe! SBerbe!

<2>eib! ^abet! SBerbet!

trerben. geirorben.

59

Prilo%aj.

Prič. čas. : Seienb, Ifabenb, ttscrbenb,

Preš. čaš.: ©etoefeit- fleljabt, getoorben.

Prični čas.

reifet,

Prešli čas.

"O

H

>50

Pr ih o dni čas.

>ce

"6


reifen. gereifet.

60

Velivni naklon

Ed. štev.: gobe! I [ftetfc!
Mn. štev.: Scbet! 1  Dteifet!

Priložaj,

Pričn. časa: gobenb, I Oteifenb,
Preši, časa: gclobt. ' geteifet.

■«2Do-

Drugi predelek.

Razširjeni stavki  (Ošraeiterte Satje).

I.

Četerti sklon (4. Csnimng, SBenfaE)

spolovnikov, rečevnikov in osebnih zaimkov.

v

Ceterti sklon se stavi na vprašanje : Koga? Kaj?
(njen? ttjaž?) '). N. pr. Oče ljubi, ber SSatet ličit.

V odnikavnih stavkih, kadar se v slovenskem drugi sklon
namest četertiga rabi, še v nemškem rabi vselej četerti.
N. pr.

Vidim dete, id) felje bllš^ittbj ne vidim deteta, idj
febe ^tttb nidjt. Ljubiš sestro, tu Iieb|i fctc ©djraejlft
ne ljubiš sestre, bu liebjl fcte ©djisejler nidjt. On ima nož
«r T;at CtU Sfteffcr; on nima noža, er 'i)at tettt  2Heijer.

62

Edino število.

Mnomo število.

I sina, bett Soljn, eitten
@ofytt

hčer, bie Sodjter, eine
Sester

dete, ba§ ftinb, ein $inb
mene (me), midj
tebe (te), bidj
njega (ga), i^it
"jo (jo), fte
je (ga), ež.

sindve, bie <5bf)tte

hčere, bie $b$tet

deteta, bie $inber
nas, imS
vas, eudj
nje (jih), fie.

A. Vaje nemšlio-sloveusfee.

1 .

Unterric£>ten, učiti; el)ten, spoštovati; f^icEen, pos¬
lati; SBrief, list, pismo; fdjlagen, tepsti (tepem); beifjen
(gebiffett), popasti, ugrizniti; fangett, loviti, vjeti.

£>er Segret untecrictjtet bcn 3 dni le r. 2)ie Segret
untenidjten bie @$ulet. — $er Skuter fott bcn
Server ef;xen. £>ie SSdjittet foUett Me Se&rec e(>ten. —
S)er SSater liebt bett <3ol)tt. ®ie S5ater liebett bie
©ofttte. — <SoI)n! tiebe bett Stoter. @d^ne! liebet
bie ®atee. — 3d) l)abe bett Stotett gef^icft. SCit
(jabett bie Stotett gefdjidt. — 2>et SBote totvb bett
©rtef bringetf. £)ie šBoten ttjerbett bie Stoiefe brtngett.
— ®ex ftttabe fdjlagt bett J^itttb, 2)ie ilnabett f^lagett
bie ^ttttbe. — 2)et $uitb J)at bett ^ttobett gebtffen.
£>ie$unbe ^aben bie ^ttabett gebiffett. — 2>et2Xenfdj
Jjat bett Slffett gefattgctt. £>ie 2Rettfd?ett fjaben bie
Slffett gefattgett.

63

2 .

žMeudjten, razsvetlovati; (Srbe, zemlja; betfolgen,
preganjati; Karmen, greti; wafčf)en, prati; ba3 $etnb,
srajca; SBotf, volk; jemtjjen, raztergati; ermabnett,
opominjati.

2>ie 27lutter liebt bte Socftiet:. 3>ie Hutter lieben
bte &o(f)tet, — Site Sodjter fiebt bte Hutter. Sie
So^ter lieben bte SJfcitttet:. — 5Die Sortne beleucbtet
bte ©rbe. — S)er #uttb berfclgt bie Sn§e. 3>(e
#unbe netfolgen bie $a§en. — Set Dfen toarmet ba£
Sie Dfen tnatmen bte ^tmtnet:. — Sie
■Kagb roafdjt baž^emb. Ste2)tagbe toaf^en bte ^em*
bett. — Set SOBotf jetreifjet ba§ ©eftaf. Sie S3Sblfe
jerretfen bie <S$afe. — Sie ©djafe fiircbtcn bett
SKaolf. — Sie SDiutter ermabnet ba§ $tttb. Sie 33lutter
erma&nen bte Sinber. — Sa§ $inb feittet bie SJintter.
Sie ftinber bitten bie SDtuttev.

8 .

5Der 9lpfet, jabelko; faufen, kupiti; roerfen, zalu-
čiti; ©tein, kamen; ganjen, sadili; bte U^r, ura.

3<b babe einen SSvnbet. Ser 23rubet ftbreibt
čuten SBrief. Su Itafi einen 5lj>fet befommen. 3$
toerbe einett &tfdj faufen. 6in Sbnabe bat einett ©tet«
geitotfen. $er ©attner bffanjt eitten SSanm. SDte
£a£e bat etne 2Jinn§ gefangen. 3^ babe etne Ufyv.
Ste ©djtoefier bat eine SHoje. 2Btr baben etn ^>au§
gefauft- 3b* w ec ^t etn $pfcet> faufen. ©te bat eitt
^entb genabt- bat etn Sndft getefen.

64

4.

(ŠrtoMten, pričakovati; tufeti, poklicati; Sitem,
starši; »ometi, svariti; teijen, dražiti; Slufgabe, nalo¬
ga; jumadjen, zapreti.

S)er Sester fobt mtdj. 3$ extt>atte bt4>. SBit Ijaben
tljtt gefe^ert. 2Bo ijt bie Sdjtoefter? 3$ »erbe fie
rufett. SBet f)at ba§ erb gefauft? SDer (S5raf f>at eS
gefauft. $>ie Sitem iiebett trni* 3d) tcarae ettc^* SReijet
itidjt ben -Jpmtb. SDer §Mib farni eitd) beifien. SBet
bat btc gebtadjt? 3°bann l?at fte gebrad)t.

®el?et, ftitibet! bie SJtutter tuft ettcb, $afi bit bte
3l«fgabc gefd?rieben ? 3 a - id? t?abe fie gefdjriebett.
21tad?e baš $eitffet ju- 3<$ tteibe e§ jumadjert. SBet
fcittet tnfd)? 3$ Mt® €>ttafe i£tt nid)t! $aft bu
bo§ ^ttd)? 3a, id? l?abe c§. 9tein, id? l?af>e e$ nid?t.

IS. Opomltc.

Četerti sklon ediniga števila se pri reČevnikih
moškiga spola naznanja s četertim sklonam spolovni-
kov: bett, eittcn; rečevnik sam se nič ne spremen,
razun tistih rečevnikov, kteri v množnem številu n
ali Ctt dobivajo, in ravno to končnico tudi v Četer-
tem sklonu prejemajo. N. pr.

1. bet Sc&uier, eitt €djuler,

4. bctt @d?uter, cittett @d?uiet;

1. bet SOfenfd), ein 9Jtetifd?,

4 . bcit aftenfdjen, etnett SKenf^ett.

65

Četerti sklon ediniga števila pri rečevnikih žen-
skiga in nobojniga spola je vselej pervimu sklonu
enak. N. pr.

V množnem številu je pri vsili rečevnikih četer¬
ti sklon pervimu sklonu enak. N. pr.

Kmet, Sanbmcmn; obdelovati, bearbeiten, bebauett;
njiva, ber Slcfer; dež, 9?egen; vlažiti, befeudjten; Bog,
@ott; blagodarovati, belofpten; Čednost, Sugettb; in,
ttnb ; kaznovati, befirafen; ustvariti, etfc^affen ; svet,
bie SBelt; veter, SBtnb; Čistiti, retnigen; zrak, bie Suft;
teta, 3mnte; prodajati, »etfaufen; vert, ©arten; trav¬
nik, bie SBiefe; drevo, ber CPftug; nositi, tragen; jez-
dic, Sieiter; varovati, betbadjen; raniti, bettuunben;
umoriti, tobten; podkovati, befdjlagert; polivati, begie #
jjen; cvetica, SBlume; obrezovati, befdjneiben; poznati,
fennen; mlatiti, brefdjpn, žito, ©etraibe; ukrasti, ftelen
(geftoten); pičiti, ftedjen, (geflodjen).

Kmet obdeluje njive. Dež vlaži zemljo. Bog bla-
godaruje Čednost in kaznuje pregreho. Bog je ustva¬
ril svet. Vetrovi Čistijo zrak. Sem vidil strica in teto.
Prodajamo vert in travnik. Naj ljubimo prijatle in

Praktična slovensko-nemška gramatika. 5

1 .

4.

| bie ©Hitler, bte Sebertt, bte 93udjer, bieUDlenfdjen.

C. Vaje slovcnsko-nemške.

l.

66

sovražnike. Vol vleče drevo. Konj nosi jezdica. Pes
varuje hišo. Psi preganjajo mačke. Lovec je ranil
medveda. Medved je umoril lovca. Kovač podkuje
konje. Vertnar poliva cvetice, in obrezuje drevesa.
Pastir pase ovce. Ovce poznajo pastirja. Bog je ust¬
varil ljudi. Ljudje naj Boga ljubijo. Kosec kosi trav¬
nik. Hlapec je mlatil žito. Tat je ukradel uro. Če¬
bela je pičila dečka. Vidimo mesec, solnce in zvezde.

2 .

Najti, fittben (gefurtben)j pesem, ba6 Steb; vjeti,
fattgett (gefattgen); ne, rtein ; oblak, bte SBolfe; zakri¬
vati, »etbetgcn; odgajati, crjte^en; obiskati, befudjett.

Najdel sem nož. Sestra poje pesem. Brat je
tiča vjel. Kupili smo konja in kravo. Pričakujemo
gostu. Ali si vidil leva? Vidil sem ga. Ne, nisim ga
vidil. Kje so bukve? Jih nimam. Sem jih prodal.
Ali vidiš mene? Ne vidim te. Ali vidiš sestro? Vi¬
dim jo. Bog nas vidi. Bog vas blagodaruje. Ne vidim
solnca. Oblaki ga zakrivajo. Učeniki nas učijo. Mi
jih spoštujemo. Starši nas odgajajo. Mi jih ljubimo.
Prijatel me je obiskal. Jez bom njega obiskal. Lju¬
bite me. Jez vas bom ljubil. Ti grajaš njega; on
graja tebe.

67

II.

Tretji sklon (3. dntmng, SBemfall)

spolovnikov, rečevnikov in osebnih zaimkov.

Tretji sklon se stavi na vprašanje; Komu? cima?
(tt>ettt?) N. pr. Cvetice so ušeč, bte Slumett gefallett.

Edino število,
bratu, bern 93cuber, einem
1 ŠBrubet

I sestri, bet ©djtoefier, etttet
<S>*  j ©d)tt>eftet
| / detetu, bera fttnbe, etnem
o ( Sittbe
* J meni (mi), mtt
j tebi (ti), bit
I njemu (mu), t|m
{ njej (ji), i|t

Mnomo število,
bratam, bett SJtitbettt

sestram, bett
ftern

detetam, bett Sinbertt
nam, mtS
vam, eud),
njim (jim), iljnett.

A. Vi*. j c slovensko-nemške.

1 .

3 )et Sud) 3 , lisica; aljnltdj, podoben; £ebett, živ¬
ljenje; angeneljm, prijeten; 'Sd^tauftett, potuhba; att?
gebotett, prirojen ; beljtlfltct), pomožni; f^ttege, maha ;
l&fitg, sitin; battfbar, hvaležen; befdhn>erlt£^, težaven ;
flranffjeit, bolezen; gefdl)tltdj, nevaren; ttotljtg, potre¬
ben ; ttufclid), koristen; bte Salte, mraz; ipflattje, rast-

*

68

lina; fdjabltd), škodljiv ; J?aufmamt,knpčevavec;
len, plačati; banfen, zahvaliti se; btenen, služiti; Kaifer,
cesar; ©efa^r, nevarnost; bronen, groziti.

2>er gudjS ift bem ^mnbe a^nlid^- 3)ač Scben
ifi bem SJienfdten angenebm. 3)ie @d)Iaul)eit ifi bem
^nd)fe angeboren. 2)ie $<xbter ift ber SRutter be*
bilflidj. 5Dte gliegen ftnb lajttg ben 99ienfcf>en unb
bett SDie Sinbet foUen ben banlbar

fein. 2)ie Slrbeit ift bem $tanfen hefcbrcetlid). 2)te
dbtanfbeit ift bem $inbc gefdbtltd). 2)te 33ud^er flnb
beit ©Hitler« nbtbig. 2)až ?Pferb ift bem Scmbmanne
nitblid). ®ie S&tte ift &en ^Jffanjen fd^abltc^. Der
£unb ift bem Jpemt treu. 3d> babe bem ^tmfmanne
be^abtt. £>a$ ftinb banft bem Statec unb bet 3Wuttee»
3)et Solbat btent bem .Satfec* 35te ©efabt brobet bem
Sirnglinge* $>er £ett «nrb bem ®fenet: etlanben.
2)er JDienec bienet bem cveten*

2 .

Der 6cf)Iafettbe, spijoči; ber Sobte, mertvi; nte?
manb, nihčer (nišče); irauen, zaupati; »etjetben, od¬
pustiti ; foH icb e$ fagen, ali hočem povedati; tafben,
sovetvati; fdjulbtg fein, dolžin biti; ba$ ®elb, denarji;
»etbdd)ttg, sumljiv.

3)te 9iufS ift einem Slpfet ntdjt abnlid). 2>er
Sbpfel ifi nicbt dbnli<b etnet 0Jufd. 2)er Scblafenbe ift
einem Sobtett abnlief. 2)er Slffe ijl einem SJiens
fdjen abnlidj- 9Wentanb glaubt eittem Siigner, $taue
nicbt einet $Čo$e. SRan mufi (treba je) einem fttitbe
»crjeiben. @ib mfe eine gebet. 3cb fann f* e  nicbt

69

geben- 3dj ^abc fte bet: @djtt»ejier gegeben. ©laube
»tir, greuttb! 3<$ glaube bir. .£>aft bu bem ®ater
gefagt? 3$ l)abt i$m  nodj nid)t gefagt. ©od tdj e$
i&m fagen? 3Ba6 ratl)efl bu mir? 3df ratlje bit eS
if>m ju fagen. 3)ie gltegen ftnb itn§ laflig. 3$ bin
eu4> ©elb fdjulbtg. 25er .Stnabe tfi mir perbad&tig. 3$
iann i£m nid)t trauen. 3)te £unbe beifen- Srauet ifmett
nidjt.

II. Opombe.

Tretji sklon edin. štev. rečevnikov moškiga in
nobojniga spola se naznanuje s tretjim sklonam spo-
lovnikov: bem, etnent; tretji sklon edin. št. rečev¬
nikov ženskiga spola pa se naznanuje s tretjim
sklonam spolovnikov: ber, cilter. Rečevniki sami se
niž ne spremene. N. pr.

bem Sruber j
etttemSruber f

bratu;

bem Ufteffer 1
einem SBteffer » 1102,1

bet <Sd&t»efier (

a (  sestri,
etnet ©dfteefm: 1

Rečevniki vender moškiga in nobojniga spola,
kteri v množnem številu končnico c ali er dobivajo,
vzamejo tudi v tretjem sklonu edin. štev. končnico e.
N. pr.

bem Sifdj, ali
bem Safc&e

bem ®uc& ali
bem 23udje

bem Sungltng, ali * mla-
bem3unglinge f denču;

bukvam;

bem f)3ferb, ali
bem fjjferbe

70

Rečevniki moškiga spola, kteri v množnem
številu končnico n ali eit prijemljejo, dobivajo rav¬
no to končnico tudi v tretjem sklonu ed, štev.
N. pr.

bem tfnaben
einem JČnaben

| dečku;

bem 3ftenfd)en
einem SJtenfdjen

Človeku.

Vsi rečevniki se v tretjem sklonu množ. števila
skončujejo na tt. N. pr.

35en 23tubetn, bratam; ben ©djtoefietn, sestram;
ben ^inbetn, otrokam; ben ^pfetben, konjem; ben
30lenfd>en, ljudem.

Nemci, kadar govorč ali pišejo do koga, kteri-
ga spoštujejo, govore v tretji osebi množ. števila,
kjer Slovenci drugo osebo edin. ali množ. štev. ra¬
bijo. N. pr.

namest

namest

bu )
iljr J

btd)

eud>

pravijo <Sie; namest

bir

eudj

)  pravijo,
’ 3f)nen;

S

pravijo, @ie;

po slovensko: Vi,
Vam, Vas.

V pismu se ti zaimki vselej z včliko Čerko
pišejo

Slovenci tudi v tretji osebi spoštljivo govorč,
in pravijo n. pr. oče me ljubijo,  in jez njih  ljubim;
Nemci pa tukej razločka ne delajo, in pravijo: bet
SBatet Ite&t mi<$, unb tdj Uebe tim.

71

C* Vaje slovensfeo-nemšfee.

1.

Kavka, 3)ol)te; vrana, kralje; zapovedovati, be#
feljlett; družnik, ©efeC; pomagati, Ijelfen; mojster*
£Dleifier; verjeti (verjamem), glauben? nezmernost,
Unmaftgfeit; škodovati, fdjaben ; zdravje, ©efunbljett;
odpušati, »erjctben; bližnji, bet 9lad>jie; vino, bet
SBein; deržavljan, Sitrget; postava, ©efe§; dopadati,
gefallen; mir, griebe; prijazen biti, gunfttg fetrt; kme¬
tija, 9l<fetbau; kupčija, «§anbcl; umetnija, ftunfij
znatnost, SBtffenfdjaft; prilizovavec, ©djuteidjlet; oher-
nik, SBuc&etet. *

Kavka je podobna vrani. Otroci so podobni
staršem. Sin je podoben očetu; hči je podobna ma¬
teri. Daj bukve sestri. Oče zapovedujejo otrokam.
Družnik pomaga mojstru. Lazniku ne verjamemo.
Nezmernost škoduje zdravju. Bog odpuša grešnikam.
Mi odpušamo bližnjimu. Vino škoduje otroku. Po¬
vem bratu in sestri. Učene je dolžin pokoren biti
učeniku, bolni zdravniku, deržavljan postavi. Bukve
dopadajo dečkam, in cvetice otrokam. Mir je pri¬
jazen kmetii, kupČii, umetnijam in znatnostim. Pri-
jizovavci so podobni mačkam, in oherniki volkovam.

2 .

Zaupati, anbcttraucn; skrivnost, baž ©ejjeitnntž;
skazovati, cttttcifen (erttnefen) j nehvaležnik, bet U.tt*
banfbate; dobrota, SBoIjltljat; podobek, ba$ SSilb; po¬
soditi, leiljen (gelteljett); napravljati, »etutfadjen; veliko»

f

72

»ief; nevolja, llmtnKett, SSetbrufS; milostiv, gttabtg;
pero urezati, etne geber fdjttetben; bodite tako dobri,
£aben @i e bte ©ute; kmalo, batb; zelo, feljt; dober,
giitig.

d)  Zaupal si prijatlu skrivnost. On je nehvalež-
niku dobroto skazal. Učenik je daroval učencu in
učenki podobek. Posodil sem bukve prijatelu. Srajco
dam perici ‘j.

b)  Učenik mi je prijazen. Starši me ljubijo.
Oni mi dobrote skazujejo. Sem jim hvaležen. Sestra
ni pridna. Učenik ji ni prijazen. Starši je ne ljubijo.
Jo kaznujejo. To ji ne pomaga. Ona jim noče po¬
korna biti. Ona jim veliko nevolje napravlja. Vi ste
mi pomožni. Zahvalim se vam. Bodi nam milostiv,
Gospodi Odpusti nam. Vam odpustim. Vam ne mo¬
rem odpustiti.

c) Urežite mi pero. Prosim Vas. Bodite tako
dobri. Urežem ga Vam. Se Vam zahvalim. Ne mo¬
rem ga Vam urezati. Je mehko. Kdaj me bote obis¬
kali? Ne morem Vam povedati. Kmalo Vas bom
obiskal. Ste zlo dobri. Pričakoval Vas bom.

Drugi sklon (2. (Sttbting, SBejfenfatl)

spolovnikov, rečevnikov, in osebnih zaimkov.

Drugi sklon se stavi na vprašanje: koga , česa,
čigav, čigava, čigavo  ? (tueffett?) N. pr. Bolnik po¬
trebuje, bet .Rtanfe bebarf

Stavki vaje. 2 pod eerko a ) naj se zdelajo a duloiivnirp

III

in z nedoločivnim spolovnikami

73

edino število ,

!  zdravnika, beS — etneS StcjteS,
zdravila, bet — etner Sltjnei,
obleke, beS — etneS ftletbeS,
mene (me) tneuter,
tebe (te) b etner,
njega (& a ) feiner,

»je G e ) i&tet

mno&no število,

f zdravnikov, ber Sltjte,
2 1 zdravil, ber Slrjneien,

' oblek, ber Jtleiber,

% )  nas, unfer,
c J vas, euer,

M  f njih (jih) tljrer.

A Vaje nemško-slovenske.

1 .

garbe, barva; Sift, prelest; befannt, znan; bet
SBtnter, zima; bet Somrnet, poletje; futj, kratek; lang,
dolg; @etud&, duh; ©djlaf, spanje; bie 9KtI<$, mleko;
naljrf)aft, tečen; ber 33jurtn, zvonik, stolp; 5tit$e,
cerkev; ©lanj, bliS; liebltd), mil; ba$ S3tut, kri (kerv);
@dugetl)tet, Žival sesavka; 9Q?eet, morje; faljtg, slan;
Jlraft, moč; bet ©efang, petje; ©efdjmacf, ukus; 3u<fet,
sladkor (cuker); bet $el)ler, pregrešek; fit<tf6at, kaz¬
ni vreden; bd$ ^ciat, lasje; Štfd, pik; giftig, strupen.

L  \

74

3Me garbe bet ©Itttne ift fdjon. Sie Cifi bež
^tteftfež ift befannt. Sie Sage bež 3B3ittterž jtnb furj.
Sie Sage bež ©otnmetž finb lang. Dec ©etud) bet
Stofe« ift angenefm. Set ©djlaf bež $ittbež ift ntfjig.
Sie SKtldj bet $ttt> ift nafrljaft. Set SJjurm bet
i$Ut4>e ift ]jod). Set @fanj bet ©terne unb bež
SDiottbež ift lieblidj. Saž S3tut bet ©augetttiere ift
toatrn. Saž 33tut bet §tfcf>e ift taft. Saž SBaffet bež
SJieetež ift faljtg. Sie Sraft bež ^Jfetbež ift grof.
Ser ©efang bet ffioget ift angenefm. Ser <35efcf>macE
bež .Sucfetž ift fiif;

Su bifi bet <5o§n eittež ©cfmefberž. (Sie ift bie
Sodjter einer &oc&itn Sie SButfet eittež ©djitl etž
foHen tein fein. Sludj bie §ef)(er einež Siinbež finb
ftrafbar. Sie SBofjnung etttež Sanbmannež ift Hetn.
SerSifž einer ©cftlange ift giftig. Saž §aat etttež
©teifež ift roeif. Sie ^anb etttež £tinbež ift ttein.
Sie £anb eittež SOitutttež ift grof.

2 .

Ser <Sj)rad)e fafig fein, imeti moč govorjenja;
ftof fein, veseliti se; gebenfen, spominjati se; ftdj n*
barmen, usmiliti, usmilovati se; ftdj einer ^etfon an*
neumen, potegniti se, poskerbeti za koga; einer Sadje
anflagett, tožiti kake reči; ber Siebftat, tatvina;
befdjulbigen, obdolžiti; ber ttnbanf, nehvaležnost; ber
iheidje, bogatin; ftdj fdjdmen, sramovati se; ber Strme,
ubožec; einer tperfon fhotten, zasramovati koga; einer
^Jerfon »ergeffen, pozabiti koga; bebntfen, potrebovati.

Set SOtenfdj ift ber ® pranje fdftg. S a« Stjier ift
bež Sebettž frot). Ser SSater gebentt bež ©olmež*

— 75  —

3)te SMutter gebenfet bet $od)ter. 2)te Štttern gebenfen
bet Stnbet. ®ctt erbarmet ftd) bet ©uttbet. 2)ie
ŠUtern neljmen fid) bež &tube* an. Gr Hagt tbn be§
®tebftal§ an. 23efcfyulbtge midj nidjt be§ Unbattfeg,
3)er 91etcbc fdjamet ftcb bež Sltntett« 2)er tfnabe Ijat
bež ©teifeS gef^ottet- Scotte nidjt bet ©teife!

@ott erbarmet ftdj' meittet. @ott ljat ftd? betttet
erbarmet. Gr mirb fld)’feinet etbatraen. 3$ gebenfe
bet ©c&tt>effet. 3)u gebenfft i^ter nidjt. ©ebentft bu
ttttfet? 3d> gebenfe enet. 3$ merbe cuet nid)t »er*
geffen. Gr fdjarat jtd) ntefner. SBergeffet nfdjt bet 2lt*
tnen. 3Bir toerben t$tet nid^t »ergeffen. 2)er Skuter
bebarf bet ©uc^et. 2)er £trt bebarf t^tet ntdjt.

XI« Opombe.

Drugi sklon edin. štev. rečevnikov moškiga
in nobojniga spola se naznanja z drugim sklonam
spolovnikov: bc§ ,  eine§ in s pristavljenjem konč¬
nice S ali e§ k rečevnikn.

Končnico e§ pribirajo le tisti rečevniki, kteri
imajo v množnem številu e ali et. Pa tudi pri tih
rečevnikih se sme namest e§ samo § rabiti, de le
gladkost besede nad tem ne terpi. N. pr.

dneš \ mtxi ' ° Hl&  ei«e§ 1 brata

beš

ettteS

| SifdjeŽ, mize;

be§ 3utiglinge§ ali
SitnglingS

mladenča

be§ ©ofmeš, ali
bež ©cfinž,

j sina.

76

Drugi sklon ed. štev. rečevnikov ženskiga spola
se naznanja s samim drugim sklonam spolovnikov:
bet, tinev ; n. pr.

elttet ©djroefiet > sestre ’ ettterSJanf >  ^°P*-

ReČevniki moškiga spola, kteri v množnem
številu končnico n ali ett pribirajo, vzamejo ravno
to končnico tudi v drugem sklonu ediniga števila,
N. pr.

Drugi sklon mn. štev. se naznanja pri vsih re-
čevnikih s samim spolovnikam bet, rečevnik pa se
v. drugem sklonu ravno tako skončuje, kakor v
pervem. N. pr,

®er SBtuber, bratov; bet @djtt>efiern, sester;
bet ^tnber, detet, otrčk.

2. V slovenskem na vprašanje: čigavi  rečevnik
v ed. štev., ako sam stoji, dobiva večjidel na mest
podobe drugiga sklona, podobo priloga s končnico
ov, ova, ovo,  pri moških, in s končnico en Cin),
na, no  pri ženskih rečevnikih. Nemci v tem ne de¬
lajo razločka. N, pr.

Dte Sodjtet be§ 9ladjbat§, hči sosedova,
narnest: hči soseda;

bie €>$tr>efiet bet SRuttet, sestra materna,
narnest: sestra matere.

bet ©djtuefier

bet 33anf

be§ ifrtabett
einež Snaben

77

C. Vaje slovensfco-nemšfce.

1 .

Pridnost, bet gletl?; pohvalin, lobenStttett; smert,
bet $ob; podobu, ©eftalt; okrogel, runb; rjuv, ba$
SSruBfett; strašin, fdjrerflidj; tek, 8auf; leto, ^aljr;
nagel, fdjnell; učenje, baS Semenj jezik, govor, bte
(Sprale; stvarnik, fer; nebo, nebesa, bet <£)tm*
met; premen, SBedjfel; letni Čas, bte 3at)režjett; redo¬
ven, tegelmajjig; občudovati, betmtttbern; poterpežlji-
vost, ©ebulb; pomoč, «£)itfe; vedin, znaten, funbig;
steklo, @la8; p6ln, poti; plačilo, bte $Beh>l)nuitg, Det
Soljn; vredin, mett, »uvbtg; delovec, 9tr(>eiter ; voz¬
nik, gul)tmann; pot, ber SBeg; svčst, getmfž; prihod,
bte Slnfunft; nesvest, unge»if3.

Pridnost uČencova je pohvalna. Življenje Člove¬
kovo je kratko Spanje je podoba smertina. Podoba
zemlje je okrogla. Rjuv leva je strašin. Tek lčt je
nagel. Učenje jezikov je koristno. Valovi so gore
morja. Bog je stvarnik nebes in zemlje, Vert kne¬
zov je lep. Sosedova deklica je vertnarjeva hči. Pesje
Človekov prijate). Premen letnih časov je redoven.
Občudujem poterpežljivost učenikovo in pridnost
učencov. Otroci potrebujejo pomoči staršev. Jez sem
reči vedin. Steklo je polno vode. Učene je plačila
vreden. Bolnik potrebuje zdravnika. Delovec je vre¬
din plačila. Ubožec potrebuje pomoči. Voznik je
pota znaten. Jez sem prihoda očetoviga svest. Bolnik
je življenja nesvest.

78

2 .

Smereka gjčlpe; igla, Slabel; rep, lu¬

pina, ©djalej debel; bicE; jajce, @i; tanek, bumt;
rudeč, roti); višnjev, blau; oblica, Jtugel.

a)  Zemlja ima podobo oblice. Ona ima poter-
pežljivost matere. Listi smereke imajo podobo igla.
Rep lisičin je dolg. Rep zajčev je kratek. Lupina
orehova je debela. Lupina jajca je tanka. Listi rože
so rudeči. Listi vijolice so višnjevi. ')

b~)  Jez sem sebe svest. Ti nisi sebe svest. Ona
ni sebe svesta. On se ga sramuje. On se njč sramuje.
Hči ni lepovčdna. Mati se je sramujejo. Bogatini se
ubožcov sramujejo. Oni naj se jih ne sramujejo. Ne
potrebujem tebe. Ti potrebuješ mene. On bo njega
potreboval. Ti boš nas potreboval. Mi vas ne potre¬
bujemo. Potrebujemo njih.

rv . ,, ,

Popolno sklanjanje (pottjlanbige šJlbanberung,
Sfattoan&luna) spolovnikov, rečevnikov in oseb¬
nih zaimkov.

«) Sklanjanje

Edino število.

1. ber, bte, bas

2. beS, ber, beS

3. bern, ber, bern

4. ben, bie, baS

s p o

ovnikov.
Množno število.

bte

ber

ben

bie

Drugi sklon v stavkih vaje 2. pod čerko a) naj se zdela¬
jo z določivnim in z nedolečivnim spolovnikam.

79

množno število.

nima.

DoloČivni in nedoločivni spolovnik imata razun
perviga sklona moškiga spola (bcr, etn) in perviga
in Četertiga sklona nobojniga spola etn) v dra¬
gih sklonih enake končnice.

Spolovnik je enak in ravno tisti
v 1. in 4. sklonu ženskiga in nobojniga spola, edin.
štev.

v 2. in 3. sklonu ženskiga spola, ed. štev.
v 1. in 4. sklonu množniga števila.

Naj bolj razločivne končnice za vse sklone edin
števila imata spolovnika moška. Vender pa se nedo¬
ločivni muški spolovnik od nobojniga spolovnika v
nobenem sklonu ne razloči.

>o

o

73

-e

S

r Edino število.

® 1. etn, eine, etn
\ 2. etneS, etner, etneS
S j  3., ettt.em, enter, etnetn
4."<TOjT eine, etn

b.  Sklanjanje rečevnikov.

Sklanjanje nemških rečevnikov v edinem števila
se da v tri sklanjavne obraze ali sklanjbe (Slbanbe*
rungžarten) zbrati.

1. Obraz velja za rečeynike moškiga in noboj¬
niga spola, zunaj tistih moških, kteri v množn. šte¬
vilu n ali en pribirajo.

2. Obraz velja za rečevnike moškiga spola,
kteri v množnem številu tt ali ett pribirajo.

80

3. Obraz velja za vse rečevnike ženskiga spola,

V množnem številu se nemški rečevniki na dva
obraza sklanjajo. — Eden teh obrazov služi za re¬
čevnike, kteri v pervim sklonu mn. štev. nimajo konč¬
nice n; drugi obraz pa služi za rečevnike, kteri
imajo v pervem sklonu končnico n ali ett.

/. Sklanjba moško-nobojna.

1. 2)et Stuber, Sungling

2. be$ 33ruberš, 3itng(inge§

ali 3ungltng3

3. bern 'Brubet, Sungltttg

ali

4. ben SBtuber, Sungling

baS ajfeffer, S3u$
be$ SDieffetŽ, BudjeS

bem SOicffer, Sudje-

ba$ fSReffer, 23u$.

Rečevniki te sklanjbe pribirajo v drugem sklonu
končnico 3 ali e3, in tretji in četerti sklon sta per-
vimu enaka.

Skončnieo e£ morejo pribirati le tisti rečevniki,
kteri v množnem številu c ali et dobivajo. To pri-
stavljanje pogladkajočiga c pred 3  je velikrat potreb¬
no, posebno po glasnicah: b, čp t  fc* g, Jr

ker bi bila drugače beseda preterda. Lepše se toraj
govori, n. pr.

be3 Seibeb, SBanbeS, £age3, §feife§,

^au[e§ (  Jbreuješ; kakor: be$ Setbš, Bucp, 33anb§,
Sag3, gteifS, >§auf§, Kteujš, kjer se pri zadnjih treh
to e celo ne more odvreči.

Ravno ti rečevniki, kteri v drugem sklonu more¬
jo c§ imeti, morejo tudi v tretjem sklonu e pri-

81

brati, kteri c se pa večkrat tudi sme odpasti. Toraj
se enako dobro govori, n. pr.

bem Setbe, Sudje, Sanbe, Sage, glcige, #aufe,
$reu$e, kakor: bem Stih,  33udj, Sanb, Sag, gleig,
$auž, ^ceuj.

II. Sklanjba moška.

1. Set $ttabe,

2. iti  tfnabett,

3. bem ftttabett,

4. bett Znaten,

bet SJČettfdj,
bež 2Jlenf<$en,
bem 2Renfdjett,
ben aJlenf^ett.

ReČevniki te sklanjbe pribirajo v 2. 3. in 4.
sklonu končnico n ali ett.

III. Sklanjba zenska.

1. Sie San!, $tau, ©djmefler,

2. bet Sanf, grau, @djtoejler,

3. bet S ant, $tau, ©djmefler,

4. bie SBanf, $rau, (Sdjtoeflet.

ReČevniki ženskiga spola v edin. štev. ne pre-

j  minjajo svojih končnic celo nič.

Sklanjba rečevnikov v mno%. številu.

1. 2)ie SKeffet, Sdnfe, Su^ey,

2. bet 2J?effet, Sanfe, Sudjet,

3. bett UKeflierit, Sanfett, Sudjettt,
■■ 4. bie SDtejfer, Sanfe, Sudjer,

flnabett, ^5rauc»t,
ftttabett, ftrauett,
ftnabett, fttauett,
ftttabett, $raue».

ReČevniki, kteri v 1. sklonu množ. številu ni-
|š majo končnice tt, jo pribirajo v 3. sklonu; 2. in 4.
sklon sta pervimu enaka.

S Praktična slovensko-nemšlca gramatika. 6

82

ReČevniki, kteri imajo v pervem sklonu množ.
štev. končnico «, jo obderžujejo skoz vse sklone.

Občesni pregled skončnic recevnikov

v edinem številu v mno/.nem številu

Iz tega pregleda se kaze, de same končnice
sklonov rečevnikovih ne naznanjajo dosti razločno,
ampak, de se v to pristojni skloni spolovnikov po¬
trebujejo.

c. Sklanjanje osebnih zaimkov.

Edino število . Mnozno število.

1.3$ - bu - er, jte, e§

2 . meiRer - betnet - feitter, i&ter, feiner
B. mir - bit - i^m, %, iljtn

4 . mtd) * bi$ - iljn, jte, ež

Velikokrat ima sam zaimek nemški razne po¬
mene v slovenskem. Tako:

SBir - tf>r -jie
unfer - euer - iljtet
unš -eudj-iljnen

unž - eud& - jie.

83

fie more pomeniti: ona, njo  — oni, one, njih.  N. pr.
Ona  pile, fie fdjreibt.

Sem jo  vidil, id) fjabe fie gefeljen.

Oni  pišejo, fie fdjretben.

One  se uče, fie temen.

Sem jih  vidil, td) |abe fie gefetjen.
ib ter more pomeniti: nje, njih,  n. pr.

Nje  potrebujem, id) bebatf ibtee.

Sramuje se njih,  er fd)dmt ftc£> ifjVtt.

X$X  more pomeniti: njej, vi,  n. pr.

Njej  sem dal, iti)  tjflbe iljt  gegebett.

Vi  to veste, if)t  totffet tmž.
tttlS more pomeniti: nam, nas,  n. pr.

On nam  je pokoren, er iji mtb geborfara.
Ona nas  ljubi, fie tiebt U«3.
eucjj more pomeniti: vam , vas  n. pr.

Zahvalim se vam,  id) bctnfe eucfj-
Ljubim vas,  idj tiebe e«4>.

V.

Skloni po predlogih (SBombrter, SBer^altniS^
to orter).

A. Vaje nemško-slovenske.

1 .

Predlogi, kteri drugiga sklona  žel6.

Stnjifltt, namest; iro|nen, stanovati; auferljalb, zu-
»ej; <S(|ule, šola; innerf)Ctfb, znotrej, v; -Dionat, mesec;

84

Me SSodje, teden; baž Dadj, streha; oberljalfe, poverhv
zgor; bet JMet, klet; Utttet^alB, zdol; ungeačljtet,
negledoma; Jfranfljeit, bolezen; uttmeil, ne daleč od;
tra^tenb, med; betmittelji, & pomočjo; bet tjtuget, pe-
ruta; Jjallett, rediti; »ege«, zavolj; gteifdj, meso; bie
2ftildj, mleko; bet glujŽ, reka; biežfeitž, tastran; jen*
feitž, unstran.

Die ©^mejler ijl attffnlt bež ©tubetž gefommett..
2Bir tooljnen aufet^alfe bet <Stabt. Die (Sdjule ijl
tmtetJjalb bet <2tabt. 34 toerte inner^atb eittež-
2J?oitatž obet ittnetljaH> einet SOBoc^e jutucffommen.
Daž Dadj ijl obetali bež ^aufež. Det ftellet ift
nntet^alb  bež Jgmufež. Det St^ulet Ijat mtgeae^tet
b>et ^tnnf^ett gelernt. Daž Dotf ijl untuctt bet
©tabt. <Seib rubig tttaljrenb bež UntetricMž- Det
SSoget fliegt mittelft bet $Iugel. 2Btt Ijalten bie tiilje
tnegen bež §teifc&ež unb »egett bet Der

gllufž ijl biežfettž bež e^oufež. Det ©arten ijl je»*
feitž bež -Jpaufež.

2 .

Predlogi, kteri tretjega sklona žele.

21už, iz; aufjet, raznn; bei, pri; bie Djur, duri;
entgegen, naproti, proti; gegettubet, nasproti; mit, z (s);
nadj, po; nadj -^aufe, domu; nadjft, blizo; nebfl, zraven;
Sleibung, obleka; bie SBoljnung, stanovanje; audj, tudi;
feit, od; 3al)r, leto; t>ott, od; belommen, dobiti; $h,  k.

34 fomme ouž bem ©otten. Du ^ajl aufjtet
bem SSrubet eine <S^trefler. Det Sltme jle^t bti  bet

85

S&ut. 3)et $reunb toitb bet mit fein. $>et ©olj n ge§t
iem ffiatec entgegen. Dte ©djule fte&t bet Sitc^e
gegenubet. $>ie Jtinbcr geljen mit bem Seštet »a$
bet @4>ule nadj <&aufe. 3$ tto^nc nd<£ft bet
$it<f>e. 2>er tDtenfdj bebatf nebfi bet Steibung audj
bet aSofmuug. 2>et SBatet ift feit einern Safcte franf.
2>ie ftnbet fptedjen t>on bem ©atet unb »on bet
IDiuttee. 3<$ babe baS S3udj »ou bem ©ntet befommen.
2)u $aji ju ifcrn getragen. ftommet ju bem Seštet.

3.

Predlogi, kteri žel6 Četertiga sklona.

©otgen, skerbeti; fut, za; fafjtett, peljati se;
burd), skoz; SBalb, gojzd; oljne, brez; bieftebet, pero;
fid) betoegen, sukati (sučem) se; um, okoli; gegen,
proti; ttibet, zoper; banbeln, delati.

SDte atliertt forgen fut bie $tnbet. 35ie Sftnber
beten fut bie ŠKUtetn. 3^ ttttbe fut bicb ein 23ud)
faufen. 2Bit fa^ren butdj beu £Balb. 3(jt geljet but<£
ben $)et ©djuler fott nidjt oljne ©n# unb

oljne S'tbet in bie ©djnle fommen- 2>ie Srbe bemegt
jfdj um bie ©onne. 2)et SKonb bemegt ft<^ um bie
<£tbe. ®ie ©citaten fampfen gegen ben ^reinb. 2>a8
$inb foll ni$t mtbet beu ©Stilen bet Sitem banbeln.

4.

Predlogi, kteri žel6 tretjiga ali Četer-
tiga sklona.

, £angen, viseti, obesiti; att, na; auf, na; liegen,
ležati (ležim); tegen, položiti; in, v; Ijinter, za;

86

neben, zraven (poleg); bie SBotfe, oblak; itber, nad;
ft<$ beflagen, pritoževati se; unter, pod; fpannen,
vpreči (vprežem); »or, pred; 2Dagen, voz; jftrifdjen,,
med ; <Stu|l, štol.

®aš 93itb Ijangt a« bet SSSanb. $ange baš SMb
a« bie 3Bonb. — ®a§ Sndj liegt ouf bem £ffd>e»
Šege baš 93ud) ouf ben $ifcb. — £>ie <5d>uler geljen
in bie ©cbule unb lernen in bet —  ®er

©arten ifi fcinfe t  bem J^onfe. Sr tfi Vinter boš £au§
gegangen- — Det Difdj jle^t neben ber £8attb. Stefle
ben Difdj neben bie ££anb. — 3)ie SBolfen jtnb uber
bet @tbe. Sr beflagt fidj iibet — Det §unb

liegt nntet bem Stfcbe. Der #unb geljt nutet ben
$ifd>. — ®te CPferbe fle^eti not bem £Sogcn. Der
$uf)tmann fpannt bie QJferbe not ben SBagcn. —
^tntfcpen bem $tf4je unb bem $enffet ifi ein <3tul)f.
©tefie ben <5iul)l jmiftfcen ben $if$ unb boš gfenfter.

5.

Predlogi s spolovnikam zvezani.

SBnrm, červ; @$t»eif, pot; baš Siš, led; f^auen,
gledati.

Daš ftinb lauft »ont (»on bem) SSaier jut (ju ber)
2Jlutter, unb »on ber SDtutter jnm (ju bem) SSater. 2lm
(att bem) £)immet fe^en i»ir beim (bei bem) Sage bie
©onne, bei bet 9tadjt ben SDtonb unb bie Sterne. Die
gifdje leben tm (in bem) SD&offet, bie SSoget in ber Suft,
bie SBfirmet in ber Srbe. ©eljet nitJjt im (tn bem) ©djtueifje
inš (in baš) SSJaffer. bube bie SSlumen beim (bet
bem) (Mrtner gefauft. 2Bit toetben onfb (auf baš) Sanb

87

fafjrett. £ie fttnber bittfen nidjt auf§ (auf baS) ©3 gefjen-
tfotnm an3 (ari ba3) ^enfier unb fc&aue butc&S (butdj
ba3) $enflet «uf§ (auf baž) *Pf«b.

II. Opombe.

1) Kadar se od mest ali dežel govori, rabijo
Nemci namest predloga itt (v), na oprašanje: Kje?
tudi predlog ju. N. pr.

Na Dunaji, ju 2Bten, ali in 2Bien;
v Ljubljani, ju fiaibadj, ali in Saibadj;
tako tudi: doma, ju $aufe.

Na vprašanje: kam?  pa rabijo Nemci namest
predloga ttt v tem pripadk« vselej predlog mt«#, n. pr.
Grem na Dunaj, idj gelje nad) 2Bien;
grem v Ljubljano, id) gelje nad) fiaibad);
grem na Hrovaško, id) gelje nadj feoajien;
grem v Ameriko, id) gelje nad) 9lmetifa;
tako tudi: grem domu, idj gelje nad) §aufe.

2) V nemškem predlogi večjidel drugiga sklona
želč, kakor ravno tisti v slovenskem, in le predlogi,
kteri v nemškem drugiga sklona želč, ga želč tudi
v slovenskem.

Drugiga sklona  želč v nemškem:

5(nflatt, namest; innerljalb, z notrej; aufetljdto,
zunej; cbetljal&, verb, zgor; untet^alb, zdol; ungeadj*
tet, negledoma; untt)eit, ne daleč od; »dljtenb, med
(Čašam); miti#, bermittclji, s pomočjo; toegen, zavolj;
bielfeitž, tastran; jenfeitž, unstran.

Tretjiga sklona  žele v nemškem:

88

21u3, iz; aufjer, razun; bei, pri; entgegen, gegcn=
itber, naproti, nasproti; mit, z (s); nad), po; načijfi,
blizo; nebfi, zraven; feit, od (Časa); t>0tt od; ju, k 1 ).

v

Cetertiga sklona  žele v nemškem:

Sur, za; butdj, skoz; gegen, proti; oljne, brez;
um, okoli; mibet, zoper 2 ).

Tretjiga  ali cetertiga sklona  žele v nemškem;

21n, auf, na; Vinter, za; in, v; neben, zraven;
iiber, nad; unter, pod; »ot, pred; jmifdjen, med 8 ).

Vsi ti predlogi žele na vprašanje: Kje? tretjiga,
in na vprašanje: kam? četertiga sklona.

3) Z nekterimi predlogi se spolovniki vežejo.
Tako

namest ju bet, JU bem pravimo: jut, jum;

„ an baš, an bem * an’ž, am;

» tn baž, in bem „ in’ž, im;

„ »ort bem „ bom;

» bei bem „ betm;

„ auf ba?, fur baS, burdj baž , pravimo:
auf’3, fur’§, burd)’8-

*) I z ) razun, blizo, zraven,  in od  žele v slovenskem 2.
sklona; pri  in po  želita pa petiga sklona.

Proti  želi v slovenskem 3. sklona; brez  in okoli  pa
želita drugiga sklona.

Na vprašanje: kje? slovenska predloga: na  in v  želita
petiga; predlogi: za, pod, nad, pred  in med  pa sestiga
sklona. Predlog: zraven  pa želi vselej drugiga sklona.

89

C. Vaje slovensko-nemške.

1 .

Dvorile, ber $of; laziti, friedjen; pičiti, fiedjen;
metati (mečem), toerfen; zibel (zibeli), ffiiegej zob,
3a(w; postelja, ba3 Sett; izba, soba, baž 3ttnmet;
vrata, ba$ SL(>or ; kert, 27taultoutf.

Petelin poje na dvorili. TiČ leta v zraku, Červ
lazi po (auf) zemlji. Lovec lovi v gojzdu. Čebela
piči ž želam. Deček meče s kamni. Dete spi v zibeli.
Pes grize z zobmi. Zvezde svetijo na (ati) neba.
Roža cvete na (in) vertu. Bolnik leži v postelji.
Učene sedi v klopi. Jagnjeta se pasejo po (auf) loki.
Bukve leže na (auf) mizi. Voz stoji pred vratmi.
Suknja je za brata, slamnik za sestro. Kert živi
pod zemljo. Ribe živč v vodi. Tiči sede na drevesu.
Tič leti na drevo.

2 .

Žoga, ber Sati; hoditi, ge^en; prid, 3tu£en; sesti
(sčdem), ftd) fepn; senca, bet Sdjatten; rasti, proot*
toačOfen; vosek, ba? 2Bad)3; priti, fommen; veverca,
baž ŠidjPtncpn; plezati, fletiern; sopara, bet Dunfl;
vzigovati se, ftdj etpben, fteigen; plavati, fčpjeben.

Otroci igrajo z žogo na vertu. Po 0*0 zimi
stojimo pri peči. Ne hodite iz (pon) mraza k peči.

90

Ne šepetajte med naukam v šoli. Učenik hvali učenca
zavolj pridnosti. Bog je vstvaril živali za (ju) prid
Človekov. Mesec in zvezde svetijo po (bet) noči.
Solnce sveti po dnevu. Sedem pod drevo v senco med
očeta in mater z bukvami v roki. Rastline rastejo
iz zemlje. Vošk pride od Čebel. Veverca pleza po
(auf) drevesih. Pot gre skoz gojzd. Sopara se vzi-
guje v zrak in plava v zraku.

3.

Tajati se, fdjmtli'en; gorkota, SBatme; nogovica,
bev Strumpf; tablica, baž £afeld)en; spomlad, bet
jjriiljlirtg, taž fttubjafr; dans, ^eute j jutri, morgett.

Led se taja od gorkote. Mati delajo nogovice
za otroke. Otroci molijo za starše v cerkvi. Tablica
visi na steni. Škerjanec poje spomladi (itn) v zraku.
Bom pisal namest tebe. Ti boš namest mene bral.
Idi z menoj v cerkev. Iz cerkve pojdem k tebi.
Sedim v šoli poleg tebe. On sedi pred menoj, Janez
pa (aber) sedi pred njim. Karl in Jožef sedita za
(bintet) nami. Dans bodo gostje pri nas. Jutri bodo
pri vas. Pridi z njimi k nam.

4.

Lov, bte pošta, *pofi; kuhinja, $itdje;

čakati, tcatten; spoznati, etfemten; glas, bie <£ttmme;
oko, 5(ugc; uho, vohati, rieč^cn; ukušati,

fdjnutfen; jezik, bte 3unge.

91

Zaluči kamen v vodo, ali pa (obet) na (auf) zem¬
ljo. Ne lučajte kamnov na streho. Ali greš iz šole,
ali iz cerkve ? Grem iz vasi. Jez pojdem v šolo, in
sestra v mesto. Oče gredo na (auf) lov; jez grem
na (a«f) pošto, in ona gre na (in), vert. Ali je ku-
harca v kleti? Ne, ona je v kuhinji. Očetova hiša
je zunej mesta. Prijatel Čaka mene (ailf) pri vratih.
Grof in grafinja sta'na lovu. Vidimo očmi; slišimo
ušesmi; vohamo nošam, ukušamo jezikam. Jez grem
očetam; ti greš materjo. Mati derže dete za (bet) roko.

5 .

Popir, baž 2Pabier; kreda, $retbe; dobivati, erlja!?
fen; svetloba, ba§ Stdjt; luna, ber DJionb; vojska, ber
$rieg; dobrota, ©lite; stvarnik, <Sd)8pfer; hvaležnost,
Danfbatfeif; stvar, baž ©ef^opf; dolžnost, ;

ljub ezen, fiiebe; jegulja, ber 9lal; izlesti (izlezem),
beraujftie^en; včasi, bižttmlen; nastopovati, folgen;
jesen, ber .§er6ji; paznost, 91ufmetffamfeit; poslušati,
juP«n-

Drevesa so na (in) vertu. Za vertam je travnik.
Na travniku se gosi pasejo. Gosi plavajo po (auf)
vodi. Pod pečjo leži pes. Jablana stoji zraven hiše.
Na stolpu stanuje Čuvaj. Mi pojdemo na stolp. Pi¬
šemo peresam na popir, in kredo na tablo. Luna
dobiva svetlobo od solnca. Vojak govori od vojske,
kupec od kupčije. Učenik govori od dobrote stvar¬
nikove, od hvaležnosti stvari, od dolžnosti otrok in
od ljubezni staršev. Jegulja izleze včasi iz vode.
Človek še more veliko od žival naučiti. Učite se prid-

92

aosti od Čebel in zvestobe od psov. Leto nastopuje
po spomladi, in zima po jeseni. Učenci so dolžni
aičenika v soli med naukam z paznostjo poslušati.

VI.

Od lastnih imen ((Sigennamen)-

A. Vaje nemško - slovenske.

Spctet, Peter; $aul, Pavel; Samarina, Katarina,
Katra; Slgnež, Neža, Nežika ; 2ftatgatetl>, Marjeta;
Mfabdlj, Lizbeta; SufaS, Lukež; $tanj, Frančišek,
France; ^auptflabt, glavno mesto; Umgebung, okolica;
Oflett, vshod; gratifreidj, Francija, Francosko; Srnin,
Kranjska; granjen, mejiti; ©uben, jug; 3(inen, Istrija,
Primorsko; ffiroajien, Horvaško ; SBejlen, zahod; ®dtj,
Goriško; borben, sever; Stftnten, Koratan, Koroško;
©teietmarf, Štajersko; ©raj, Gradec; SjJtag, Praga;
btr ^au^tflufž, glavna reka; 2)onau, Donava; <5n»e,
Sava; ftdj ergiefjen, izlivati se; JiJtebmflufč, podreka;
ftiefen, teči; bte Siljen, Planine; trennen, ločiti; Stnlien,
Vlaško; ©ipfel, verh; ©djnee, sneg; bebecft, pokrit.

a) ^eter fcf>retbt unb nafjt. $P<ml tjl

bet 83tubet ^petecž. itatfcimna ift bie ©djttefter ber
SlgtteS- ^tonjenS 93atet ijl ein ©djneiber. 3$ fcnne
bte Šlltetn SufaS unb bet ©Itfobet^. ®ib ba$ Stujj
bem Safob unb bie CKofe berSJtam. 3$ fyabe $riebH(|>
uttb Olgneš gefe|en- 2Bit fpredjen ton unb »on
OJtatgauet^. 3fi r fln  Spete« unb an Sotmun.

93

b) £5ft«md> iji cin ftaifetffjutn. Det Staifer ttote

Čftertetep (avstrijanski, Avstrije) ^eifjt Sofef,

925tett ifl bie #au}>tfiabi »on :6fietrei4>. Dte Umge»
fcungen &Steuš ftnb fdjSn. Csftemtd) liegt gegen
©ften »on Die £auptjiabt Bratož ift

Sai&adj- fttuitt gtanjt gegen ©uben an ^roajten
nnb SfMett, gegen SBeften att ©otj, gegen 9tor*
ben att ^aenten, gegen £>ften att ©tetetmatE
unb IJroajten. 3^ vtto^tte ju ©vaj. Det SSater reifet
nad> SEBten, »on šEBtett nac£ ^Jrag./

c) Det #an:)>iflufs »on ©ftemt# iji bte Donau-
jžSten liegt an ber Donau. Dte ©a»e ergiefft jid)
bei SSelgtab in bie ©onau. Dte ©a»e ifl ein
Stebenftufž bet Donau. Die Donau unb bte ©a»e
fliefien »on SBefien gegen £>fien. Dte 3llpen trennen
^ranfteid) »on Stol*«*- Die @ibfet ber Sllfteu
ftnb mitSdjnee bebeeft. 2luf ben 2ltyen toeiben ftutje*
2Bir feben bte 2ttp«* ^ntn§ unb $atnten§.

B. Opombe.

Imena lastne oseb, krajev, mest, vasi in okolie
sveta ne jemljejo spolovnika pred se.

Drugi sklon lastnih osebnih imen se naznanja
ali s končnicami: 6 ,  ttž ,  Ctts, ali pa z drugim
sklonam spolovnika, in ime se nič ne spremeni.

Tretji in Četerti sklon osebnih lastnih imen se
naznanja s tretjim in Četertim sklonam spolovnika,.
ali pa celo nič. N. pr.

1, <petet, Suife, Stanj; ‘Peter, £uife,

2. 5petetž, Suifettš, StanjcuS; ali be8 5peter, bet Suife,

94

3. $eter, fiuife, ftran;,

4. ffleter, Suife, ftranj,

tem Speter, bet Suife,
ben $etet, bie Suife.

Drugi sklon lastnih imen: krajev, mest, vasi in
okolic se naznanja ali s končnico § ali pa s prečf^
iogam Ponj  tretji in Četerti sklon se ne naznanjata.
N. pr.

1. Djlerreidj, SSBten, SUorben,

2. £>fieneitfj§, SBienl, fHorbenš, ali »on Dfletreidj »on

3. Djierteidj, SZBien, borben, Sffiien, »on fftotben.

4. DilerreicJ), SBien, borben-

Lastne imena rek in gdr dobivajo moški ali
ženski spolovnik, in se sklanjajo kakor navadne imena.

C. Taje slovensko-nemške.

Berilo, Sefebud); slovnica, ©pia^te^te; Terezija,
'Reza, 2§etefe; Jerica, Jera, ®ertrub; podoben, af)n*
lidj; Anica, 2lrma; Valentin, Tine, ©alentin; Urša,
Uršula, Utfula; Amalija, Slmalte ; Anglija, (šnglanb,
kraljestvo, Jtgmgreidjj Bavarsko, ©aietn; Porusija,
fjlreufjen; Berolin, Serlin; Monakovo, fDiiindjen; Za^
greb, Uigram ; prebivavec, ©nttoljnet j govoriti po
slovensko, flo»enifd) fpredjen; ločiti, fdjeibett, trennen;
Ljubljana, Saibadj; Savinja, bie @ann; izvirati, ent*
farinflen; mej a > (Stanje; Celje, ©lit; Rateče, Ortatfd)a<§;
deržati, fiifiren; most, bie 23rucfe; zidani most, €>teinbru<t

a) Karl in Marička sta v šoli. Sem vidil Jožefa
in Terezijo. To je berilo Francetovo in slovnica

95

Marjetina, Klobuk Karolinini je podoben Jeričnimu
klobuku. Brat misli na (att) Lukeža, in Anica piše
Nežiki (att). Rozalikne bukve dopadejo Marijčki.
Sem dal bukve Tonetu, in peresa Reziki.

b) Bavarsko, Porusija in Anglija so kraljestva.
Monakovo je glavno mesto Bavarskiga. Berolin je
glavno mesto Porusije. London je glavno mesto An*
glije. Ljubljana je glavno mesto Kranjskigo, Prebi¬
vamo v Ljubljani na (in) Kranjskem. Zagreb leži
proti vshodu od Ljubljane. Zagreba nisim vidil. Poj¬
dem v Zagreb. Prebivavci Ljubljane govore po
slovensko.

c) Planine ločijo Krajnsko od Koratana in
Štajerskiga. Sava teče blizo Ljubljane in Zagreba,
Savinja je podreka Save. Savinja izvira v Planinah
na (att) meji Koratana, Štajerskiga in Krajnskiga,
teče skoz Celje in se izteka nad Ratečami v Savo.
Pri Celji Savinja teče od severja proti jugu. Pri
zidanem mostu derži most Čez Savinjo.

VII.

Od besed, ktere se tako sklanjajo,
kakor spolovniki.

Take besede so:

biefet - e - e«; t a > ta, to ’>
jener - e - ti ; »n, una > uno  ;
loldjet - e - c3; tak, taka, tako ;

96

toelcber- e - e§; kteri, ktera, ktero;
mant^er - e - e?; marsikteri, marsiktera, marsiktero;
jebet-e-e$; vsak, vsaka, vsako;
einige, nekteri - e ;
eilidje, nekoliko;
anbere, drugi - e;
ttsenige, malo;
tnele, veliko;
alle, vsi, vse;

fein, feine, fein; noben, nobena nobeno;
tnctlt, meine, mein; moj, moja, moje;
bein, fceine, bein; tvoj, tvoja, tvoje;
fein, feine, fein; njegov, njegova, njegovo;
iljt, it>te, if)r; njen, njena, njeno;
unfer, unfete, unfer; naš, naša, naše;
tuet, euere, euet; vaš, vaša, vaše;

\%x,  if)te, njihov, njihova, njihovo, (njih);
ttet? toaž? kdo? kaj?.

♦ v

A. Taje nemško-slovenske.

1 .

9Ja^laffig, tožljiv; getu f)aben, rad imeti; folgen,
slušati; bet SBetbtufž, sitnost; »etlaffen, zapustiti;
fteibli#, umerjoč ; <5tanb, atan.

£fefee <Sd)ulet iji fleifiig, jettet ifi nacjjlčiffig. £er
Se|ter lebt biefen <Sč|ulet, unb tabeli jettett. 3$ b« 6 *
biefeS 23učb biefem Šdjuler gegeben- i enež

SBud& jeitcm flnaben geben. Jfennfi bu bie Ulitem bfefet
Sinber? 2)er 33atex biefeS $naben ifi ein ©djmiber, unb
biefež 2Mbdjen ifi bie $otf)ter jene* $tau. ®fefe ftinber

97

ftttb fefjt atttg. 3dj babe folcfje Jiinbet gertt, 2>ie 9Mtetn
foltfjer fttnber ftnb gludltc^. 3dj Wetbe btefett Sinbem
jette SBilber gebeit. SJfitttcfter @cf;iifer ttrill nidjt folgen.
$er Scvret ^at mit foltfjett ©djulern ntattdtett Serbtufž.
SJfattc&e SBogcl »erlaffett unž im SBfater. Seber SKenfcb
ift fterbM. SBit foflett jebett SRenfdjen Itebett. $er SRenfcb
fanrt in jebem ©tanbe glitcfiicb fein.

\

2 .

®Juge, kapa; mltetett (toettoren), zgubiti; auS*
geljett, ven iti; ginger^ut, naperstek; leteti (gctie^en),
posoditi; Sleifiift, svinčnik ; anfommen, priti.

$$et* ift biefet J^crv? ©iefee £err ift ber greunb
mettteS 93ater§. SCBaš fuc6t jenet ©cbuler? Sc fucf)t
fcine SJlufce unb fettte 33uct>er. SSSeffett ift btefee
23udj? ®fcfeš 23ttcb ift mettn £$em babett 6ie mcftt
23u<b gelte^cn ? 3<b ^abe Sfjr 23u(b jettem tfnabett ge*
geben. šEBett |aben ©ie gefe^ert ? 3d) tjabc Sftre SBtuber
unb 3f»re ©cbmeftent gefeben. SKSetčber SCtfcf;ter bat
fctefett $ifcb gemadjt? SESetcf»c grau Ijat btefeb §emb
genafjt ? SEBetcfteš Sinb ^at gettjeint? $Be(<£ett §unb
babett ©te gcfauft ? SSeldje Ubr b«ft bu »erlorett 7
3SeI#e8 §au3 bat Sb* Kater »erfauft tueicfiera
©Hitler fpre<ben ©ie? 9Jitt tt*el<bett greunben bift bu
auSgegangen? 3« tuettbem @arten I)at er btefett Kogel
gefangeu ? SSMcftet grau ^afi bu beitt 9Jteffer gegeben ?
&8elcf)em 3Mdbdjen bat jte t^rett gingetbut geiiebett?
9Sei nteizem ftauftttanne babe« <Si e  biefett Sleiftift
gefauft? 9Jitt tt>dtyet  gebet baben ©te btefett 23tief
gefcbtieben? 9)ilt tttent ift ettre @<b»efiet angefomtnen?

Praktična slovensko-nemška gramatika. 7

98

3.

3itrorte, citrona; ba$ Saab, dežela; abet, pa;
g^meidjler, prilizovavec; gortfdjritt, napredek.

Csitttge Sttenfc&ett ftnb atm; attbece ftnb reid). ®eitt
23tubcr f>at »tete Siidjet unb toentg SBerftanb. Sltte
SD^enfdjert ftnb uttfete 9td$ften. ®ott tfi bet SSater atte*
SJienfdfen. 2)ie Stoonen toadffen ntd&t in attcu Sanbetn.
®r fiat tttetttge greunbe, abet Diete @dfjmei<$ler. 3d)
fiate etttige iBitnen unb ettietje tpfel gegeffen. $)n biffc
fett citttgen £agen franf. ®iefer <3$uter lernt mit
Dietem gleifie unb ntadjt meuige gortfdjritte.

k.

2)et ©laube, vera; nuttbig, vreden; bie Slnfunft,
prihod; bie gceube, veselje, radost; Setbett, terplenje;
fdjiden, pošiljati; forgeu, skerbeti; bie Srjteljung, od-
gojenje, odgajanje; bie ©efunbljcit, zdravje.

3>dfj Ijabe (nimam) Betnett 23ater, bu fjafl Četne
SRutter. 3of)ann f>at Bettte Šiltern. 3<f) gtaube Beiuent
»on eudj. 3f)r feib (niste) Bcittee ©laubend tourbig. 2Bir
ftnb (nismo) Bettte Gugnev- SOieitt iBater unb meitte
5D?utter ftnb (sta) alt. 3$ fenne betnett SSater unb beitte
SJtutter. 3dj btn ein greunb bettteb SSaterS. ®ib btefeb
ŽSudj betttem (svojimu) Sruber, unb jene 23lumen fetnev
gdjroefter. 3d> Ijabe beine gdjttefter unb il>re gteunbin
gefeljen. ®ie SJiutter, iftr ©oljit unb iftre Sodjter ftnb in
bie Rirc^e gegangen. 9fteut gceuub, feitt 33ater unb fetne
Hutter teerben ju tutt fotnmm. 3dj ertratte tftfe f&n*

99

futtft. 2)ein SSater (lat fetn (svojo) ^au3 berfauft, unb
tt>tU unfer« ©arten faufen. Šer SBruber fu<$t feitte
(svoje) 3D?u$e, unb bie @d)tt)efter iftren (svojiga) ginger«
§ut. ^eber ift $etr in feinem C sV °jO «&ctufc. Sefcet
Stanb fjat feitte (svoje) greuben unb fetite geiben.
®iefc Jlinber neben iftve (svoje) 2[ltern, unb finb ttjreit
(svojim) geljrertt gefjorfam. ®ott tft uttfet: 93a ter. 2Btt
l>abcn unfent SJater »erloten. Uttfere $ltern fd)icfen unS
in bie €>d)ule; fte forgen fur uttfere Srjiefjung. @eib
banfbar euereit (svojim) SIttern unb betet jur if)te
®efunbt)ei t

B. Opombe.

Prav veliko teh besed pribčra spolovnikove
končnice. Take besede namestvajo tedej spolovnik,
in kakor spolovnik naznanujejo spol, sklon in število
rečevnika.

1. Določivnimu spolovniku najbolj podobni so:
kazavni zaimki (anjetgenbe gurmbtter): biefer-e-$,
jener-e-e3, foltfjer-e-ebj

vprašavni zaimek (fragenbeS giirmovt) : tt)eldjet-e-e6?
nedoločivna zaimka (unbeftimmte gurtobrter): man#
djet-e-eč, jebet-e-eS.

Ti zaimki namreč imajo brez izjeme v vsih
sklonih in spolih obojniga števila enake končnice,
kakor določivni spolovnik bet, bie, baS. N, pr.

Edino število.

Mnomo število.

1. biefetr, biefe, btefeš

2. biefeš, biefet, biefee

3. bicfcm, biefee, biefern

4. biefen, biefe, biefeš

biefe
btefer
biefen
biefe. '

4t

100

2. Nedoločivnimu spolovnika najbolj podobni so:
nedoločivni zaimek t fetn, fetne, fetn;
prisvojivni zaimki (jnetgnenbe §utWšrter): metn, metne,
tttemj betn, beine, bein; fetn, feine, fetn; unfer,
tmfete, tmfet; euer, euere, euer; itjr, tfre, ifjr.

Ti zaimki namreč imajo kakor nedoločivni spo-
lovnik v 1. sklonu moškiga spola, in v 1. in 4,
sklonunobojniga spola enake, nespolovane končnice;
poverh tega pa vsi v edinem in v množnem Številu
tudi doloČivniga spolovnika končnice pribirajo. N. pr*

Edino število.

1. metn, metne, metn

2. tneineS, metne*, rnetneS

3. metnem, metne*, meinem

4. metne«, metne, metn

Množno število.
meine
meine*
meine«
metne.

3. Nedoločivni zaimki (unbefHmmte): eintge, etlidje,
ttiele, menije, aKe se rabijo le v množnem številu, in
pribirajo končnico množniga števila spolovnika. N. pr.

1. einige, 2. eintge*, 3. einige«, 4. etttige.

4. Vprašavni zaimek fftagettbež giuMOrt) tt»e*?

? pribira, razun v drugem sklonu, enake konč¬
nice, kakor spolovnik, in se rabi le v edinem številu.

1. SBcr? 2Ba3?

2. -JBeffen?

3. SBem?

4. 9Cen? 2Baž ? /

5. V slovenskem stoji rečevnik po nedoločivnih
zaimkih: malo, veliko, nekoliko  vselej v drugem
sklonu mn. števila, časovnik pa se stavi v edinem
številu. V nemškem pa se ti zaimki z rečevnikam
skladajo, in Časovnik stoji v mn. številu. N. pr.

101

Nekoliko peres lezi  na mizi, einige ftebetn liegett
4uf bent St|i$e.

Veliko učencov ni  v Soli, piele ©cbuler fltt& mdjt
m ber ©djule.

Malo ljudi je  v cerkvi, mentge Seute flttb irt ber
Sir^e.

6. V nemškem nimajo prisvojivniga zaimka:
svoj, svoja, svoje.  Zato zaimek tretje osebe fettt
v slovenskem more pomeniti ali svoj,  ali njegov ,
in zaimek if>t  more pomeniti ali svoj  ali njen,  ali
njih (njihov).  N. pr.

Brat ima svoje  bukve, ber SBruber £at fettt 33u$.

Jez imam njegove  bukve, i$ Ijabe fettt 23it(f).

Učenci imajo svoje  peresa, bte ©djuler baben
iljte gebern.

JeriČin brat ima njene  peresa, ber Stubet bet
©ertrub Ijat iltte gebern-

Učenik tih učencov ima njih (njihove)  peresa,
ber Sefjrcr biefet ©djulet bat tyte  ftebent.

Zato se govori tudi v nemškem namest:

Jez imam
ti imaš
on, ona, ima
mi imamo
vi imate
oni, one imajo

t<b babe metne
bu baft beine
svoje er bat feine
peresa; mir baben unfere
ibr babet euere
fte baben tbte

$ebern.

7. Kakor v slovenskem tistim osebam, ktere
spoštujemo, namest ti pravimo Vi,  v nemškem pa
@ie namest bu; tako pravimo tudi Vaš, Vaša, Vaše
namest tvoj, tvoja, tvoje, in v nemškem S^t;,
namest betrt, beine. N. pr.

102

Ali je Vaš  brat doma? ifi Sltt Sruber ju #ctufe?
Sem vidil Vašiga  brata in Vašo  sestro; l»abe
Sftte« ©ruber unb ©djhtefter gefeljen.

Sem dal očetu njih  (njihov ) klobuk; id} Ijabe
betu ©ater fetnen ^ut gegeben.

C. Vaje sIovensko-Memške.

1 .

Sadje, Dbft; saditi, pflanjen; spoznati, erfennen;
mož, SJtann; najti (najdem), ftnben (gefunben); peres¬
nik, baS geberracffet.

To drevo je visoko. Listi tega drevesa so lepi.
Sadje tega drevesa je dobro dišeče. Moj oče so sa¬
dili to drevo. Spoznam tega gospoda po (att) nje¬
govem glasu, in to gospo po njeni suknji. Stariši te
gospe so bogati. Oni so kupili to hišo od mojiga
očeta. V tej hiši je veliko izb. Je (e§ gibO malo
takih hiš v našem mestu. Ta mož so naš oče. Ta
gospa so naša mati. Karol je vaš brat. Neža je va¬
ša sestra. Ali je Vaš sin priden? Je Vaša hči doma?
Ti starši so zmeraj žalostni. Njih sin je zmeraj
bolan. Zgubil sem svoje bukve in svoj svinčnik
Ali si najdel moj peresnik ?

2

Zgobiti, »etlteren; prodajati, »etfaufen: soseda,
9lad)bottn.

103

Kje je moje pero ? Jez tvojiga peresa nisem
vidil. Moj oče so kupili to hišo od tvojiga očeta.
Mi p rodajamo našo hišo njegovi materi. Zakaj Vaš
oče nočejo te hiše kupiti? Ali ste najdli svoje buk¬
ve? Peter in Janez sta svoje materi zgubila. Moji
starši so kupili ta vert, ta travnik, in uno hišo.
Njegov brat je kupil vaš vert in naše konje. Moj
prijatel je žalostin; njegov oče in njegova mati so
bolni. Moja teta so dovolni, njih sin in njih hči sta
prav pridna. Ta gospa je zgubila svojiga moža in
svoje dete. Ta hči naše sosede je pisala to pismo
do (cm) svoje matere in do svojiga očeta,

8 .

Keršenca, ; vzeti, nečuten (genomttten);

posoditi, leiljen (gdteljett); omrela, fftegenfdjtrm; po¬
kazati, jeigen; oddati, geben.

Teta so brali tvoje in moje pismo. Učenik je
kupil te bukve in te podobe za svoje učence, Ta go¬
spod stanuje v hiši Vašiga očeta. Vert. našiga soseda
je prav velik. Naša keršenca je hči vašiga vertnar-
ja. Tone je najdel naperstnik svoje sestre. Jerica je
vzela peresnik svoji tetki. Tine je posodil tej go¬
spe našo omrelo. Marijčka je pokazala tim gospo¬
dam vaš vert. Govorimo od Vaših bratov in od Va¬
ših sester. Naš vertnar je dobil to pismo od svojiga
sina in od svoje hčere. Poznam Vašiga očeta in Va¬
šo mater. Oddajte, gospod, te bukve svojimu stricu
in svoji tetki; zahvalite jih za njih dobroto.

104

4 .

Kdo je tista žena ? Una žena je mati tega dečka.
Komu ste dali (gospod) svoj nož? Sinu vašiga vert-
narja. Komu ste (gospod) prodali svojiga psa? Sestri
svojiga prijatla sem ga proda 1 . Od koga si dobil tega
tiča? Od očeta te deklice. O kom (od koga) govo¬
rite, gospod ? Govorim o (od) pridnosti tih učencov.
Kje je vala sestra? Je na (tn) svojem vertu. Kje
je vaš brat ? Je pri svojem (prijatlu. Ktere bukve
berete, gospod? Ktero pero ste vzeli, gospod? Od
kteriga vertnarja si dobil to cvetico ? Pri kteri ženi
si kupil to ptico? V kteri hiši ste zgubili svoj na-
perstek? S kom se je odpeljal Vaš brat? Kteri
gospej si dal to omrelo ? Od kteriga mizarja ste,
gospod, kupili te slole ?

5 .

Skopi, bet ©eijige; šteti (štejem), ja^lett) zmeraj,
trtmtet; zaklad, ©čfjajj; lepota, ©d)6n!)eit; živost, $rifd)e;
pa, d&et; tudi, aud(; tern, Dom (en); živiti, entaljreu;
varovati, betoac&en; zanikern, nadjldfftg ; včeraj, gefiern;
povsod, ubetall; na zadnje, ettbltdil ; lastnost, ©gen*
fdjaft; gojzdek, ba§ ffl34lbdjen; spominjati, ertrmern;
prebivanje, Slufentljatt; okolica, Oegenb; zlajševati,
Itnbettt; bolečina, bet @d)metj; grešiti, feljlen, ttren;
deržavljan, ©tafltSburget; domovina, baž SSaterlatib ;
služiti, bienen; obračati, antoenbett; prid, ba$

Skopi šteje zmeraj svoje zaklade. Roža ima
svojo lepoto, svojo živost, pa ima tudi svoje terne.

105

Otroci so dolžni šlušati svoje starše (3. sklon). Ta
mladeneč živi svojima očeta, svojo mater in svoje
sestre. Pes varuje hišo svojiga gospoda. Sem posodil
svojo uro Vašiinu bratu, in jo]je zgubil. Vaš brat je zlo
zanikern. Včeraj je iskal svojiga klobuka (4. skl,),
na zadnje ga je najdel naš hlapec na vertu (in) naše
tete. Ali veste, gospod, ceno te hiše in tih konj ?
Poznaš sad tega drevesa in lastnosti teh rastlin ?
Ta vert, ta gojzdek, te drevesa in te cvetice me
spominjajo mojiga prebivanja (an) v tem kraji (an).
Pogosto mislim na to mesto in na te okolice. Poter-
pežljivost zlajšuje vse bolečine. Vsak Človek more
grešiti. Vsak deržavljan je dolžan svoji domovini
služiti. ObraČujte vsak dan svojiga življenja v prid
svojiga bližnjiga. Ali poznate, gospod, nektere zmed
(»Ott) teh gospa ? Ne poznam nobene teh (t?on)
gospa.

VIII.

Sklanjanje prilogov

s predstavljenim spolovnikam, ali besedo spolovniku
enako: btefer, jener, foldjet, mandjet, jeber, —

feitt, metn, betrt, fein, unfer, euer, tljc — eittige, ettidje,
tuele, roenige, atle.

A. Vaje nemško-slovenske.

1 .

Slrbettjam, priden; bebatteti, obdelovati; frudjtbac,
rodoviten; ftarf, močan; Sffiagen, voz; arttg, priljuden;

106

unfdjutbig, ne  dolžin; ba3 ©biel, igrača; gefaUen, do-
padati; ba$ ©djreibbudj, pisavna knižica; fauber, čeden.

Deu nvBdtfrtme Sanbraamt bebaut ben frucftts
baten Stcfer. Dte gnte SKutter unterric^tetiljre f letne
Dodjter. Dne ftaife fPferb jief)t btefett fdjtnetett
SBagen. Sc« 6 *-' tetcfte l)at bem fteifjttgen Ifnaben
baš fd/otte 23udj gefd&enft @ib biefe freone SBlunte
bet avttgen Sester bee alte« sRacfjbatS, unb jenež
nette 23ud) bem fleiftfgen Sobne bet atmen .tbd)in.
3>te fttften griicbte btcfeš ftndjt&aren žSauntež
frfjrn eefen beit Sleinen 5ltnbern. Dev Sefjrer lobt bte
fletjjtgeu Scfcuter, unb tabelt bte nadjldfjtgen. Dtc uns
fdntlbigeu ©piele btefet flettten fttnbet gefatten ben
gnteu 2Utern. Dte tteuen ©d;reibbuci)et biefeš ffetjjts
gen @cf)uler6 unb jcneš atttgen SJtabdjenS ftnb fauber-

2 .

Die ©abe, dar; Iteb, mil; ttntttg, rad; beffent,
poboljšati; ©trafe, kazen ; unangenefint, neprijeten;
©erucb, duh; ju fpat, prepozno; ber Sester, napaka;
bereuen, obžalovati; ansief)en, obleči; ber 9tocf, suknja;
bte SBefte, brezrokavec; bte Utfad)e, vzrok; Ijersor'
btingen, prinašati; bte SBirfung, izhodek.

gnte ©abe fommt »on ©ott. ^eber flci^iige
©c^uler ift bem Seljrer Iteb. Det Se^rer Itebt jebett
fletfjtgcu ©Hitler unb jebe ftetftfge ©djittertn- Sebeb
gnte jltnb geljord&t triUtg. SJJandjet gnte SMettfd) ifi
atm. ŠUiondtett ttadtlaifigeit ©d)utet beffern fetne
štrafen- ^nnc^c febeme SSfnnte h« 1 c * nctt  mtam
genetjuten ©etrnb- SJtandtee nttgcltotfame Jlinb Ijat

107

ju fpdt fetne geljlet bereut. SOBeldjev EvattEe SJJenfdj
tuunfd^ct nicJjt gefunb p merben? &8etdjen fletfngen
©djulet lobi ber Sdjret? S« ttteldjem gtucfltdjen
Sanbe mofmefi bu? S« ineldtcv gvofett Štabi ftnb
@te getvefeu? SSo« tDelečem (temen Stttbe fprecfjet
if)r? SEBeldješ nette Stetb mirji bu anjie^ert ? 3$ metbe
fccnfet&en SRocf, bfefeOje SBejie unb babfelbc ǤaIS*
tudj attjte^en. 2Bir ftnb Sinbet fcesfel&en 93at«£ im
$immel. iSiefefben ttrfadjen bringen biefetben 2Bir>
Ettngen beroor.

3.

SBitime, vdova; getnogen (cin, prijazen biti; befudjen,
obiskovati; 23ermbgen, premoženje; uttretfeS Dbft, zeleno
sadje,

Sari ift etn ffetfitgev ©djuler. 8uife ifi etn an
ttgeb 2Jtdbcf)en. SBtcn ifi eitte fdjotte @tabt. 3d> ^abe
efnen gnten SSater unb cine gute SJiuiter. Sftctn
gtttev 93ater ^at mir etn neiteS Sieib gefdjenft. 3$
Itebe nteinen gnten šBater unb metne gnte SKutter.
3<Jj vuerbe £eute metu tteneš Sieib anjteljen. Subtvtg ifi
ber ©obn etneš vet d) en Saufmanneš, unb Slgneb ifi
bte £od)ter etnev avmen 2Bittroc. 2>er Sester ifi etnem
fletfšigen ©djuler gemogen. @tn gutee ©ob« unb
etne gute $ocf)ter ftnb bie greube iftm atten Štitern.
@tu macjtfrtmee «^unb ifi etn nu^ltcfjeb .jjauStljiev-
®efn gutev greunb »irb mid^ befucfjen. ®ctnc (temen
Ulitem baben tfte «tteš -jpaues »erfauft. ^afi bu fetne
fdgbnett fjjferbe unb feinett neuen SBagen gefeljm?
3ft bettte Eletne ©djtuefier in unferem gvoften ©at?

108

len gefoefen ? SBann toevbet if)t uttfeten frattfett IBater
unb unfcre Jrattfe 3Kuttcr befudjen? 3$ btn tef«
teidjev  SJiann; bu Ijafi audj feitt gtogež Semtggen.
3l)t fctb feftte ftetnett Ktnber. 3)te Sftnbet fotten tein
nntetfež 0bft cffen. SBtt (aten teme gutett Spfer,
unb fcine gutett SBirnen. 3d> tterbe eueeet gutett
•Sitem ntc^t »ergeffen.

4.

Sitne, hruška; fdjon, že; flte^ett, varovati se;
bie ©efeflfdjaft, tovarštvo; unartig, povreden; ftfjam*
lož, nesramen.

*

fflfttttdje arme 9Jtenfd?en ftnb tetdj (obogateli),
unb ntnucfK retdje SDtenfdjen ftnb atttt gemorben (obo-
žali). 2Bo |aben ©te folcfte gute Spfet unb foldfe
gute Sitnen gefauft? SBelcbe grofje ©tdbte bu
fdjon gefefen? 2Du fyaft  ničte fdtotte $fetbe, aber
ttjerttge gutc gteunbe. 210c fieigtgcn ©cbutet madjcn
bern Seštet cine groge gteube. 3$ fjabe ettttge neue
Sudjet unb etttcfje fdtotte Stlbet gefauft. 2)ie $tnbet
tttandtet retdten Sitem tootten nidjt letnen. 2)te Sitem
foldtet* narfjtafftgen Jbinbet ftnb ungfudli^. 2)ie ftinber
»teter armett Sitem lemen gut. 3dj roerbe ehtetrt
Jebett ftetgtgctt Sattler cin fotrfjež fdtotte Sllb
geben- glteljet Dte ©efettfdjaft (ž. sklon) eittež fotdjett
uttarttgett ^nabett. ©laubet ttidjt črnem fotdjert
fdjantfofctt Sugner.

109

I«. Opombe.

a.  Rečevnikovi prilogi stoje v slovenskem pred
reČevnikam ali včasi tudi po  rečevniku; v nemškem
pa stoje vselej pred  rečevnikem. N. pr.

Pridni  učenec, ali pa učenec pridni ; bet ftets
pge Sdjuler.

b.  Kadar pred prilogam stoji doloČivni spolov-
nik: bet*, fcte, b(t£, ali pa besede; btef-et,- e,-CŽp
jen-er,-e,eš $ foId5-cr r e r c§} tt)er<$-ee,-e f -e§ 5  ntandj-
et,-e,-c3; jeb-eVrCrCSf ktere imajo za vsak spol
svojo skonČnico; tedaj prilog po vsih sklonih obo-
jiga števila za vsak spol pribera samo skonČnico ett*
Le v pervem sklonu ed, štev. po vsih treh spolih,
in v Četertem sklonu ed. štev. v ženskem in noboj-
nem spolu prilog prijemlje samo e. N. pr.

Pridni učenec, bet fletfjige ©djulet; ta un priden
učenec, biefer, jener fleiptge €>d)uler.

Edino število.

! S)et (btefer, jettet, . . .) ffeifjige <St$ufet

bie (btefe, jene, . . .) fleifiige ©djuferin

baž (biefeS, jene3, . . .) fletfjige Jlinb

! be« (btefe3,jene0 r  . . .) jleiftgen @djitfer<3

bet (biefer, jener, . . .) fleifjigen ©djuterin

be$ (DiefeS, jenež, . . .) fleifigett fttnbeS

f bem (biefern, jettem,. . .) fleifiigen Skuter

3. J bet (biefer, jener, . . .) fleifjigen S^uferin

\  bern (biefern, jettem,. . .) fleifiigen tfinbe

110

(  beri (bujen, jenen, . . .) fteijjigen Skuter

4. < bxe (biefe, jene, . . .) ffeigige ©djuterin

(  baS (biefež, jeneš, . . .) fleifjige Stnb.

Mnoino število.

1. bie (biefe, jene, . . J fteifjtgen ©djuler, ©djuletinnen,

^tnber;

2. ber (btefer, jener, .. •) jfetffgeu ©djulet, ©djuletin*

mn, SČinber;

3. ben (bujen, jenen,...) fleifhgett ©djitlern, ©djulerin*

nen, Sinbent;

4. bte (biefe, jene, . . O fleiftgen ©^itier, ©cjjuletin*

nen, Sirtber.

c.  Kadar pred prilogam stoji nedoločivni spo-
lovnik; etn, eute, etn, ali pa besede: Tein, letne, lem;
mein, metne, metu; bein, betne, bein; fetn, fetne, fein;
unfer, unfere, unfer; euer, enere, euer; iljr, ifjte, t§r,
kteri v pervem sklonu moskiga spola in v pervem
in Četertem sklonu nobojniga spola nimajo spolovanih
skonČnic; tedaj prilog v tih sklonih pribera spolove
skončnice: er, e, ee; v druzih sklonih obojiga šte¬
vila po vsih spolih pa prijemlje prilog kakor popred
skoz in skoz skončnico c», N. pr.

Dober brat, cin guter SBruber; moj dober brat,
atein guter ©tuber.

Edino število.

1 ©n (mein, bein, . . .) guter SSruber,

eine (metne, betne, . . .) gute ©djmefier,

etn (mein, bein, . „ .) guteS $inb,

111

S einess (meinež, beinc§, . .) gutett SBrubcrž,

einer (meiner, beiner, . .) gutett ©djmefier,

einež (meinež, beine§, . .) gutett Jfinbež,

S einem (meinem, beinem, . .) gutett SBruber,
einer (metner, beiner, . .) gutett ©toefier,

einem (tneinem, beinem, . .) gutett .ftinbe,

( einen (meinen,beinen, . .) gutett Sruber,
eine (meine, beine, . .) gute ©dgnefier,

ein (mein, bein, • .) gute§ Jlinb.

Množno število.

1. meine (beine ...) gutett SBruber, ©djtoeftern, Kinbet;

2. meiner (betner • •.) gutett Sruber, ©djmeftern, Slinber;

3. memenfbeinen...) gutettS8rubern,®cbmefiem,^ittbertt;

4. meine (beine ...) gutett 93ruber, ©djmeftern, Hinber.

d.  Kadar ima prilog pred seboj besede: foldtc,
mambe, ttteldje, etttige, etltcbe, tttettige, tttele,
atte v 1. in 4. sklonu mn. štev. namest skončnice
ett dobiva samo e. N. pr.

1. ©olcfje (mancfje, tuelcfie . . .) gute ©djuler,

2. fol^er (mandjer, roeldjer . . .) gutett ©filter,

3. foldjen (mand)en, mel^en . . .} gutett ©djutem,

4. fold^e (rnandje, tretje . . .) Sutc ©djuler.

e.  Kazavna zaimka: berfetbe, biefclbe, baSfelbej
tisti, tista, tisto; — berjenige, biejcntge, bnžjenige; ta,
ta, to, se sklanjata ravno tako, kakor prilog, pred
kterim doloČivni spolovnik stoji:

Edino število.

1. 'Derfelbe, btefelbe, bctžfelbe,

2. bešfelbett, berfelbett, benfelbett,
3- bemfelbett, berfelbett, bentfelbett,
4. benfelbett, biefelbe, bašfelbe,

Množno število.
biefelbe«,
berfelbett,
benfelbett,
biefelbett.

112

f.  Besedi ♦ foldjer in jebet v edin. številu vselej
priberate nedoloČivni spolovnik ein, cine, etn, ter se
sklanjate kakor prilogi s tim spolovnikam :

1. ein foldjer (jeber) Skuter,

2. eirteS foldjett (jebett) <Sd)uler$,

3. eittern foldjett (jebett) ©djuler,

4. einen foldjett (jebett) ©djuler.

g.  Kadar je prilog z rečevnikam po časovniku:

biti,  fein sklenjen, stoji vselej za rečevnikam in se
v nemškem ne sklada z njim ne po spolu, ne po šte¬
vilu. N. pr.

Brat je priden, ber 23rubet tft
sestra je pridna, bie ©djtoefler ifi
dete je pridno, baž J?tnb ifi
učenci so pridni, bie ©djuler finb
učenke so pridne, bie ©djuletinnen ftnb

C. Vaje slovensko-nemške.

1 .

Ljubezniv, Itebenstoutbig ; zgubiti, »etlieten ([set *
toren); kje, vdo;  zlat, golben; ura, Ufjr; ven iti, attS'
ge^en (idj bin auSgegangen); jesti, ejjen (gegeffen);
prav, feljr; češnja, fitrfdje; vino, ber SSJetrt ; vdl, ba$
23ier; perstan, 9ling.

Dobri Tone je bolen. Mala Jerica je ljubez¬
niva. To dobro dete je zgubilo svojo mater. Ta bo¬
gati mož stanuje pri mojem stricu. Moj brat je sa¬
dil to visoko drevo na @n) našem velikem vertu.
Kje si kupil to zlato uro? Čigava je ta velika hiša

iL  . v


113

in un lepi vert? France je šel ven z Jožefam. Smo
jedli pri naši dobri Marijci prav dober kruh. Kje si
kupil te lepe češnje ? Kdo stanuje v tej lepi novi
hiši? Od koga imate, gospod, to dobro vino in ta
dober vdl? Kako se imenuje ta lepa cvetica? Komu
ste dali, gospod, tega Čujniga psa in uno lepo mačko?
Daj temu ubogimu Človeku tiste stare oblačila. Ta
uboga žena ima majhniga sina in majhino hčerko.
Moj mali brat je našel včeraj ta zlati perstan. Hči
tp stare žene je prav bolna. Oče tega mladiga člo¬
veka je prav dober krojač.

| ,

Gospodar, $au3I)err; spošten, redjtfc&ajfen; sre-
bern, fUktnj škorna, ber ©tiefet; odkritoserčen, auf*
tidjtig; cel, gattj; močin, jlatf.

Naš gospodar je spošten Človek. Naša mlada
gospodinja je prav dobra gospa. Mala Nežika je prav
dobro dete. Henrik ima lepiga konja in lepiga psa.
Ančika ima majhine roke in majhine noge. Jakob se
uči z mojim malim bratam, Henrik pa poje s svojo
veselo sestrico. Kdo je vzel njegovo sreberno uro
in njen zlati perstan ? Vaši mali otroci so zdravi.
Moj stric je prodal svoje lepe konje našimu dobri-
mu prijatlu. Ne morem kupiti dobrih Češenj. Ali si
dovoljin s svojimi novimi Škornami? Jožek je dober
deček. Marijca je lepa deklica. Kje je moj mali Ja¬
nezek, in moja pridna Minka? Mi imamo prav bo-
gatiga strica. AndrejČik ima stariga očeta in staro
mater. On nima nobeniga okritoserčniga prijatla v
Praktična slovensko-nemška gramatika. 8

celem mestu. Ali nimate, gospod, dobrih peres za
tega maliga dečka? Ta stari mizar ne dela lepih in
močnih stolov.

3.

Gerd, Ijafflid) ; telo, bet SSrpet; zakrivati, »er-
Bergen; pogosto, oft; duša, @eele; človeški, menfdjlid);
terpeti, bauetn, torten; le, nur; trenutek, 21ugenblitf;
tanek, fcitt ; živeti, ba? Seben fuljven; deloven, tljatig;
god, baž SRamettŽfefl ; varčen, fpatfam; obračati, »et>
ttenben; del, S&eil; pomoč, Untetflu£ung; ubogi, bet
3)urftige; ver h, ©ipfel; nositi, tragen; navadno, gettjiJ^n-
!i$; upati, Ijoffen ; prihoden, funftig; zapušati, »etlaffen;
potreba, SJlotl).

Gerdo telo zakriva pogosto lepo dušo. Lepi
dnevi Človeškiga življenja terpijo le trenutek. Komu
si daroval ta lepi perstan in te lepe bukvice? Kje
morem kupiti takih dobrih peres in takih tankih
svinčnikov ? Ta Človek delovno živi. Tvoja mala
sestra je dobila lepe bukve in zlat perstan za (ju)
svoj god. Imam noviga gospodarja in novo gospodinjo.
Moji starši varčno žive; oni obračajo veliki del svo-
jiga majhniga premoženja na (ju) pomoč ubbgih.
Verhovi visokih gčr so snegam in ledam pokriti.
Cujin pes je koristna hišna žival. Od koga imate,
gospod, tega lepiga psa? Moj brat nosi navadno Čern
klobuk ali zeleno kapo. Pobožni kristijan upa v (atif)
prihodno življenje. Spošten človek ne zapuša svojiga
nesrečniga prijatla v potrebi. Mali sin našiga stariga
soseda je oblekel (|at angejogen) novo suknjo, in ima
na svoji zeleni kapi rudeče pero.

115

IX.

Opušanje spolovnikov

in sklanjanje prilogov, ki nimajo pred seboj ne
spolovnika, ne drage spolovniku enake besede.

A. V^je nemško-slovenske«

1 .

2)aS ©etranf, pijača; ©fen, železo; iai  2RetaII,
rodovina, metal; ^letfdj, mesd; bet ©eljorfam, pokor-
šina; empfe^Ien, priporočati; ba& ©emufe, zelenjava;
bte S3utter, srovo maslo; ftdfe, sir; Sljdtigfeft, delov-
nost; 3uftiebenl;eit, zadovoljnost; bie Duelle, vir;
©lutffeligfeit, sreča; bet -£>afž, sovraštvo; bet Steib,
nevošljivost ; bet 3 orn ' j«za; bie SRa^e, mešvanje;
ente^ren, onečastovati ; bte 8ltntut, uboštvo, revšina;
tnef)t, več; liebet, rajši; aR kakor; bauen, zidati, sta¬
viti; au3, iz; les; ftalf, apno; bet Seljm, ilovica.

aBaffet ifi ein gefunbež ©etranf. @ifett ifl ein
ttufcličfjeS SRetall. SSrot unb Sletfd) jtnb gefunbe
©peifett* Stei# unb ©efcotfam embfeblen etnen jun*
gen 9Renfd)en. ®ib mir 33*ot fiati $leif4>, unb SBaffet
fiatt ®tet. 3Me 2Renfcben leben bon 95rot unb g-leif«#,
bon ©bft unb ©emttfc, bon SButtet unb fiafe«
$$ottg5eit unb ^ttfrtebcitbeft jlnb bie CtueHen bet

116

©IMfetigfeit. 0ieib, $ovit unb Sftndje entefjten

ben SKenfcben. ©laubc, Jgioffnung unb Stebe ftnb
tfmfttidfe $ugenbem &ugenb ift meljt točit alž
©cbonlmt* Slmtnt ift feine ©djanbe. Sifdjc unb
©titule ftnb žg>oušgeratl>e, SJBir |abcn Štafet unb
©umen gegeffen. 3dj t>abc liebcr ©imen alž 2lt>fel»
28ir bauen unfcie SEBobnungen auž ^olj, ©temena
$alf unb £el>m.

2 .

£ier, tukej; bet ©djinfen, gnjat; bie ©uppe,-
župa; f^edjl, slab; »oitrefftid)/ prav dober; bet ©enf,
goršica; SPfeffei, poper; Čeden; bet #anbf$ul>,

rokoviča; baž 93anb, trak; frifclj, mersel; gtaf^e,.
steklenica; trotfen, suh; frofy, vesel; ber 33tuit>, baž
©etniitb, serce; ijibeffer, je boljši; fofttidj, drag; obne,
brez; etnjie Sebe, važna beseda; tei^tfinnig, lahko¬
miseln; ber @<berj, šala; ber $f)or, bedak.

£iet ift gntee ©cfcinfen, gute ©uppe unb guteS
©eot« £aben ©ie gntež ©afuer unb gnte &inte?
aStt baben fdjledtten ©$ein unb gutež ©ter getrun*
Jen- 'Unfer ©attner bat nortreffticbež ©bft* Unfere
HJtagb bot fd)led)ten ©enf unb gnten Spfeffev gefauft.
3ofef b fl t gnte fyreunbe unb nnfjticbe ©udrer. JFZetn
Dnfet b«t freone ©arten unb grofje žpanfer*
SSioUen ©ie BntteS obet tnnmteš Sfioffet? SDeine
©<b®efler bat fyub fc^c <!panbfcbuf>e gefauft. ®iein
©tuber fptidjt »on- gutem ©Sein unb gnter ©nf)f>c»
3?ie ©^toejietit fatalen »on- fefjtmen ©nitbern unb
nitfjiicben ©ueftern. 3<b babe Mer ein ©laž frifeftett

117

aSaffetž obet flttter alž cine glafcbe fcf>ledjteu
SBehteš. g-riftfteš SEBaffer mit ttotjenem SScote
bet feo&em ©httfie i(i beffet, al$ altec žSSeitt urtb
Jofffidte ©fmfen ofjne etn fteubigež ©emutlj. 3$ flote
iiebet ernfte 9te&en aftet 2Jiattnetv atS letdjtfhmige
©cvetje junget Dfjoven.

M.  Opombe.

a)  Imena tvorinskih in umišljenih reči, (Stoff*
ttamen unb ©ebanfenbinge) v splošnem pomenu ne
prejemajo spolovnika. N. pr.

Die ©tenfdjen leben Don 33roi> ^leifdj, ©utter^
fSJtitcb unb $afe. $teff? unb ©ef> or fant empfebten
ben © (Jjuler.

d)  Občne imena (©atlungžnatne) v splošnem po¬
menu pribirajo v edinem številu nedoločivni spolov-
nik v množnem številu pak se rabijo brez spolov¬
nika. N pr.

1  9

Det SBruber fdjtei&t cittett SSrief, unb bie ©tfjtoefiet
Uefi citt ©neb. Det ©tubet fdjiei&t Sfriefe, unb bie
@dj we fa r  Itcfi SUtdtet.

c) Kadar pred prilogam ne stoji ne spolovnik,
ne druga spolovniku enaka beseda, takrat prilog
pribira skončnice določivniga spolovnika. Le v dru¬
gem sklonu ed, št. v moškem in nobojnem spolu se
zavoljo lepoglasja prilogu namest e3 pristavlja rajši
en. Bolje se toraj govori:

guteit SGBeineS, frifdjett SBafferŽ, kakor:
gute§ SBeinež, fttfdjeS SBaffetž.

118

Edino število.

1. @<$oner ©arten,

fcfjone SBlume,
f<|onet 231ume,
f^oner SBlume,
fdjčne SBlume.

2. ©^cncn(ež) ©artenS,

B. @d)5nem ©arten,
4. @c§i>nen ©arten,

1. flpferb,

1

2. fefconett (eš) tpferbež,

3. frcnem $ferbe,

4. fdjonež 5?fctb-

Mnoino število.

1. fdjotfe ©arten, SBlumen, SPferbe,

2. fdjbnet ©arten, SBlumen, tpferbe,

3. fdjonett ©arten, Slumen, $fetben,

4. fdjčne ©arten, SBlumen, ^Pfcrbc-

C. Vaje slovcnsko-nemške.

Sliva, <Pf(aume, Stoetfdjt; Čevelj, @<14; tukej,
Ijiet; tam, bort; kava, 5?affee j vilice, bie©abel; žlica,
ber Soffel ; kupica, ba« irtnfflla$; trak, ba? 33anb;
šivanka, SRdtsnabel-

Sem jedel kruh in meso. Smo kupili Češenj in
sliv. Moj brat pije vino, ti pa piješ vodo. Čevljar
dela škorne in Čevlje. Mizar dela mize in mizice.
Ta kupec prodaja bukve, peresa, tinto in svinčnike.
Tukej je vino, ol in voda, tam je kava in mleko.
Daj mi župe in zelenjave. Smo kupili nožev, vilic,
žlic in kupic. Vertnar je dal Janezu Češenj in

1 .

119

cvetic. Moja sestra je kupila trakov, naperstkov in
šivank. Tvoja prijatelca je dobila od svojiga strica
hrusek in orehov. Naš sosed ima tiče, pse in konje.
Govorimo od mčst in vasi, od hiš in vertov. Železo,
srebro in zlato so rudovine. Smo jedli jabelka in
hruške.

2 .

Oves, $aber; send, $eu; mandel, palček, bie
SDtanbet ; bukevca, bte Sucijel; želod, bie (šidjtl; pod¬
lasica, baž SBiefel; dušiti, ttmtgen; podgana, 9tatte;
kača, Sdjlange; kert, Sftaultoutf ; piše. .gmljn; golob,
bie SauOe; kunec, baž ftattindjen; čaj, 3)je»; sol, bad
®alj; olje, Dl; španski, pečatni vosek, ©iegetlatf;
dajati, liefetn; hrana, S^a^rung ; Laško, 3talieit; svila,
(geibe; pavola, SBaumtoolle; nesrečnik, betUngtudlidje;
malokdaj, feltett ; je na oči tak kakor, fief)t auž toie;
vedno, imntet; kratkočasnica, bie Untetljaltung ; skriv¬
nosti razodevati, bie ©eljeimniffe mitt^eilen ; zdajavec,
SJenat^er; nezvestnik, bet Iteulofe; perva potreba,
ba8 etfie Sebittfnid ; otožnost, bet ®ram ; nezadovolj¬
nost, Unsuftiebenfjeit; poslopje, bet Malaji; bogatin,
bet žReidje; veselje, bet $rd)fintt; dobra volja, 4>eiter»
fcit J koča, #utte; najemnik, £aglo1jtter, strelni prah,
ba8 6<$ie§bufoet; biti iz, fcefieljen au§; oglje, bie
ftoOlett; žveplo, bet S^toefet; solitar, galpeter.

Konj jd oves, seno in travo, Veverca jd orehe,
mandelne, bukevco (mn. št.) in želod (mn. št.) Pod¬
lasica duši podgane, kače, kerte, pišeta, golobe in
kunce. Ali boš pil kavo, Čaj, ali mleko? Ali boš

120

jedel ribe, ali meso? Prinesi mi popra, goršice in
olja. Tukej so jabelka, hruške in slive. Sem kupil
tinte, popirja, svinčnikov in pečatniga voska. Rast¬
line dajejo zdravim hrano , bolnim zdravilo. Laško
nam daje vino, olje, svilo, pavolo in sadje (mn. št.)
Nesrečnik ima malokdaj prijatle. Ta 61 je na oči
tak, kakor vino, in to vino tako, kakor voda. Mis¬
liš vedno na kratkočasnice iu malokdaj na bukve.
Ne razodevaj svojih skrivnost zdajavcam in ne-
zvestnikam. Hrana in obleka so perve potrebe člo¬
vekove. Otožnost in nezadovoljnost stanujejo pogosto
v poslopji bogatinovem; veselje in dobra volja v
hiši najemnikovi. Strelni prah je iz oglja, žvepla in
solitarja.

3.

Peresnik, baž ftebermeffer; polje, $clb; roditi,
Ijertoorlmngen; obilen, reidjlid); višeje ceniti, potjieljen;
podobica, ba§ 33ilb; modri, ber SBetfe; zložin, bequetn;
zmeren, mafjifj; bogastvo, ber 9teidjt|unt.

Imate, gospod, dobro goršico ? Imamo dober
kruh in dobro meso. Vaš vertnar ima zlo lepe cve¬
tice. Ti mali otroci imajo lepe suknje. Mi imamo
zveste prijatle, ljube brate in koristne bukve. Pri
tem kupcu so lepe rokovice, dobri peresniki in
dobre peresa. Tone je kupil dobriga papirja in
Černe tinte. Govorimo od dobre kave, od sladkiga
sadja (mn. štev.), in od novih sukenj. Pariš, Londou
in Berlin so lepe mesta. Donova in Sava so velike
reke. Planine so visoke gore. Dobro polje rodi obi¬
len sad. Ali višeje ceniš lepe podobice, kakor ko-

121

ristne bukve, ali koristne bukve, kakor lepe podo¬
bice? Modri višeje ceni majhino in zložno hišo, ka¬
kor (3. sklon) velike poslopja; in zmerno premo¬
ženje, kakor (3. sklon) veliko bogastvo (mn. št.)

4.

V posesti imeti, beftfcenj »rov, ftifcf) ; maslo, bie
Suttet; krasen, ptddjtig; veličasten, sprehod,

©paprgattg; podučin, leljmid); lahkomiseln, leidjt'-
flmttg; predrag, fojlftritlig; štruc, ©ttaujj ; noga, bet
$u{i, ba§ SBeitt; vrat, «£>d3; zlo, feijr; slepec, bet
Slinbe; tanek, fettt ; sluh, ba5 ©efjot; občutljiv, emps
ftttblidjj Čutje, @efuf>t; slab, 655; tovaršija, ©efett'
fdjaft; spačiti, petbetben; narava, <3itte.

Ti imaš lep papir in dobro tinto. Ste jedli
srovo maslo in dober kruh. Moj stric ima v posesti
velike vasi, krasne poslopja in veličastne vertove.
Mislim pogosto na dobre otroke, na zveste prijatle
in pridne učence. Ona višeje ceni prijetne sprehode
in podučne bukve kakor (3. sklon) lahkomiselne
kratkočase in predrage oblačila. Štruc ima visoke
noge, dolg vrat in zlo kratke perutnice. Slepci imajo
pogosto zlo tanek sluh in občutljivo Čutje. Pridni
učene govori od koristnih bukev in od poduČnih krat¬
kočasnih Slabe tovaršije spačijo lepe (gut) narave.

5.

Velikost, ©toge; minljiv, betgdngti<6; reč, baž
£tttg (e); okolica Renova, bie SRljeutflegenb; kmetje,

122

Sanbleute; izverstin, bortrepdj; priljuden, angene|m;
ljubezniv, lieben8tt)utbtg; usta, bet SUunb; žnabel, bie
las, baž -^aar j vitka rast, fcjjlanfer SBudjž;
veličastna hoja , majepiifdjet ©ang; um, SBetflanb;
šlevasta hoja,, fč&lepjKttbet ©ang; tesen um, befdjtdttf*
tet 33etflanb; divji, tmlb.

Velikost in bogastvo so menljive reči. V okoli¬
cah Uenovih so velike mesta, lepe vasi, bogati kup¬
ci, delavni kmetje in izverstno vino. Ta mladi člo¬
vek je zlo priljuden in ljubezniv. Ima majhine usta,
lepe žnable, velike oči, Černe lase, vitko rast, veli¬
častno hojo in dober um. Njegov brat ima velike
usta, Černe zobe, majhine oči, dolg nos, rujave (roti))
lase, šlevasto hojo in tesen um. Moj oče jedo (ijft)
bel kruh z srovim maslam (ftifdje SButtcr), in pijejo
rudeČe vino z vodo. Divje živali živč v velikih gojz-
dih. Pišemo s peresami na bel papir z černo tinto,
ali (obet) na Černe table z belo kredo.

X.

Stopnjevanje prilogov (©tetcjenmg t>er
SBetroorterJ.

A. Vaj© nemško-slovenske.

1.

Det @ta§f, jeklo; ba« 0( e j r  svinec; tljeuer, drag.

SJleitt Stuber ifi uttcr al« idj. 3$ bitt jttttget:
ate mein $reunb. 3°f e f $ ate 91gne3. SDiefer

123

#ert ift tcicfjet at« nrir. $er £unb ifi tueuet at«
bie $a£e. Da« ^JBferb ift fc&btter unb nufclidter at«
ber #unb, Diefe« tfinb ifi ftetjjjugeu at« bu. <5ie finb
glucfticftec at« it)r Sruber. Da« p'erb ifi ftavtev  at«
bte Kut). 2Bir finb juftiebeneu at« ip. 3ft beitt fBtuber
j uit g e v at« bu? gr ifi alteu aber f tehten at« tdj. 2Jtein
Suctj ifi fdtbttee at« jene«. Dehte $ebtt ifi fceffet; at«
btefe. Det Statut ifi panter at« ba« ©fen- Diefer 23erg
'ifi $bljee at« jetter. Die Hap ifi nict>t fo ireu ata ber
«£mnb. Da« 23(et ifi nict)t fo tjart at« ba« ©fen. 3fi 3p
#au« nid&t gubfceu at« jene«? 3fi ba* Pei trenete*
at« ba« ©fen?

2 .

3trtig, vljuden; ba« Sanb, trak; Deger, tiger;
ganj, cel; bie patina, platina; fdpet, težek.

Der OJionb ifi nidjt fo grof at* bie Srbe. Diefe«
$mb ift fteiftigeu unb artigee at« jene«. 3 ei * e  $rau
ifi atmev at« biefe. ittifer Oarten ifi ni$t fo tang unb
fo fdjon at« biefer. Diefe £dufer ftnb l)bf>er at« jene.
3ene Sdnbcr ftnb fdtbiter at« biefe. Deine SBitdjet ftnb
«tt$tict)eu at« bie Siufeer Starten«. Die Jlap ifi nicp
fo fiati at« ber $unb. Det 8bme ift flarfec at« bet
Dieget. Der Sotoe ifi ba« fiauffte S^ier. SRein fftadjbat
ifi t*eid)ev at« Sie; er ifi ber ueidjfte fUtann in bet
ganjen ©tabt. Da« ®olb ifi fcfttttem* at« ba« ©ilber.
Die Patina ifi ba« fctttoerfte Sietafl. ©ertrub ifi
fcftbnee at« ©ifabetlj- 3°^i'n ift ba« fcftbttfie 5tinb*
Siartip ift ber jirugfte Sop unfere« Sftacpat«. tart
ifi ber altefte Šop meine« Dnfel«. Der £unb ifi ba«
trettefre $pr. Du bifi ber befte t^reunb meine« 23tu*
ber«. Diefe« -^au« ift ba« ftodjfie in ber Štabi.

124

3.

$utdjfic{)ttg, prezreten; ®Ia3, steklo; bie 9?adj*
iigall, slavič; lieblidj, prijetno; bct§ 93eifptet, zgled;
ermuntern, unemati ; bie žftadjabmung, posnemanje ;
ber SSJett, cena; ©djttmlbe, lastovica; fortjieljen, pre¬
seliti se ; bet jpetbft, jesen.

3>a« 2Baffet ift bitrcpflcpttg ; ba8 @ta3 ift burdt*
fieptiget; bie fiuft ift (tm burepfidtttgftett. tfart
fdjreibt fd^ott ; 2ftatgaret(i fdireibt fdtotter; 5lnton
fdjreibt nm fcpottftcn untet (med) atfen. 3(nfon lernt
«m beften unter eud). ®ie SJtadjtigatt fingt ant tfeb*
Udjften untet allen SiJgeln.

®er altere Stubet unb bte juttgfie ©djtoefiet jtnb
in bie ©djuie gegattgen. 3Me alterrt Sdjiiler fotlen ben
jttttgcm citt guteS SBeifpiel gebett- 2>ie guten Seifpiele
bet altern tnaben ermuntetn bie JUttger« jur (v)
iftadjabmung- 3$ fenne 3f)ten jungften iBtuber unb
3bte altefte ©djtoefier. 2)a$ ©do t>at einen gtogertt
SBett al$ baž ©iiber- 3$ b«be fiponere ffleibet alž bu.
35ie SRutter bat ba£ fdjonfte itleib iptet jungften
£od)tet gegeben. ©eben <5ie mit beffereS fpaptet unb
beffere gebetn. #aft bu einen fteifjtgeren (Skuter
unb eine ovttgcre ©c^tilerin gefepen? 3<fy werbe bem
flct^igften ©djulet unb bet ftct^tgffccn ©djitterin bie
ffpbttftctt Sudjer geben- 3)te ©djmalben jiepen im
4>etbfte in mdrmere Sdnbet fort.

B. Opombe.

1) Droga stopnja (jmeite Sergteidjungžftaffet) se
naznani prikladam, er, in tretja stopnja (blitte ®et»
gteidjungSftaffel) prikladam ft, ali cffc. N. pr.

125

fleifiig, fieifjiget, flcigigft;

alt, alter, dlteft.

2) Veliko prilogov preglasuje samoglasnice ar
O, tt v drugi in tretji primerjavni stopnji. N. pr.

alt, dlter, alteft;
juttg, junger, jungfl;
ftatf, fldtfer, fldtffi;
^art, parter, ^artefi;
falt, falter, fdltefl;
warm, toarmet, toarmft;
turj, fiirjer, fitrjefi;

lattg, Idnger, langft;
gtojb gto§er, gtogt;
ftomm, frommet, frdmmfi;;
gefunb, gefunber, gefiinbeft
fdjtoddjer, fčfctoddjft
u. f. f.

3) Naslednji Stirji nepravilni prilogi se stop¬
njujejo :

gut, dober — beffer, bcft;
fyodj, visok — t)df > c1 7  ;

nat), bližni — rtafjer, ttddjfi;
vici, veliko — mefyr, meift.

4) Prilogi orekajoči in narečni (aužfagenbe ©getK
fd^aftS • unb SefdjaffenbeitŽtDdrtet) pribirajo v drugi
stopnji priklad tt,  v tretji stopnji pa priklad ftett
z besedico ant pred prilogam. N. pr.

$>a« ©la« ift butdjfiPget al« ba« SBaffer.

35ie Cuft ift am but&jidjttgflen,

Die 9tad)tigall ftngt am lidjlidjftett.

5} Pri primerjanji dveh osebkov rabimo v slo-
venskem v ravni stopnji besedo: kakor,  v višji
stopnji pa besedo: kakor, kot  s pervim sklonam ali
pa besedo od  z drugim sklonam osebkovim. V nemš¬
kem pa se rabi v ravni, kakor v višji stopnji vselej
beseda: at§. N. pr.

126

Tone je tako priden, kakor  Jožef; 9tnton ift fo
fteifig al§ 3ofef- Tone je pridniši kot  Jožef; Slnton
iji fltifiiger ate 3°f e f- Svinec je težeji od železa;
SBIei ifi fdjnjem al$ ©fot.

6- Stopnjevani prilogi pribirajo v raznih sklonih
skončnice nestopnjevanih prilogov.

Tako n. pr. se sklanja; bet fčf>5ne SBaum, bic
f<$8ne S3tume, bai fd)5ne Silb po vsili treh stopnjah s
spolovnikam, ali z drugimi spolovniku enakimi be¬
sedami, in brez njih.

Stopnje. Skončnice prilogov.

~ ' I. II. III.

s fi  ‘~\fdfon (-er, -ft)

_ 5->~ |

- > TJ J

■r&g
-6  '

v edin. številu

1. 2. 3. 4.

e (fflauin) en, en, en,
e (»litra«) en, en, e,
e (SSiib) en, en, e,

v mn. štev.

1. 2. 3. 4.
en en en en

s- %

--p 3 «
£ £ ** <3

.H «*> »

** - vT ~

c

J5 £ C 'S
X 5 »»*-

j

I

f<$5n (-er, -ft

er (93a«m) en, en, en,
e (S9lum«) en, en, e,
e« (»itb) en, en, ti,

fc^on (-er, -fi)

er (Skum) en (e«), etn, en
e (»fume) er, er, e
e« (»ifto en (ti),  etn, ti

en en en en

e er en e

A* Vaje slo vensko-n eniške.

1.

Moj brat je pridniši kot ti. Ti nisi mlajši od
njega. On je večji in močnejši od tebe. Vaš sin j«

127

mlajši kakor ta otrok. Luna je manjši od solnca.
Ali si starši kot jez? Ta pes je priljudniši kot ta
kokoš. Vaša sestra je prijazniši od Vas (kot Vi).
Jez sim dovoljniši kot ti. Vi ste bogatiši od nas.
Mi smo nesreČniši kakor vi. Svinec je težeji kakor
železo. To drevo ni tako, kakor uno. Ali te bukve
niso lejši od unih? Naš vert je manjši kot ta. Ta
hiša je višeji od une. Železo je koristniši kot svi¬
nec. Jez nisem tako star kakor on. Naše mesto je
večji in lepši kot to. Mi nismo tako bogati, kakor
ta Človek, pa smo srečnisi od njega.

2 .

Dežobran, gtegenfdjitm ; hrast, bie (Židje; žižec,
ba$ Snfeft (en) ; blizo, nalje ; svilna gosenica, bet
©elbenttmtm.

Ta tič je zlo majhen; on je naj manjši zmed
(Utttet) vsih tičev. Anka je prav lepa, ona je lepši
kot njena sestra. Srebro ni tako koristno, kakor
železo. Ta krojač je najnesrečniši Človek v celem
mestu. Jakob je pridniši od Ludvika, pa (aber) Jer¬
nej je najpridniši. Tvoj dežobran je lep, pa dežo¬
bran moje sestre je še (nodj) lepši. Vi niste tako
ubogi, kakor naš sosed: on je najubožniši Človek
v našem mestu. Na (in) tem vertu so silno (fe|r)
visoke drevesa; un hrast je najvišji. Sem dal svo-
jimu bratu najlepši peresnik in najboljši svinčnik.
Sem vzel bukve mlajši sestre, in sem jih dal svoji-
mu najstaršimu bratu. MoČneji Človek naj pomaga
(foll) slabšimu. Sem kupil najlepšiga konja od tvo-

128

jiga staršiga brata. Luna je bližeje zemlje, kakor
šolnce. Več je ubogih ljudi, kot bogatih. Najkorist-
niši žižci so Čebele in svilne gosenice.

3 .

9

Čednost, krepost, Sugettb; Čas, bte 3«it; tolažba,
bet Jroft; priprost, einfadj; nezmernost, Unmftjjigfeit j
lenoba, Sragljeit; odgoja, grjteljung; dohrodelstvo,
bie SQ3ot>UI)at ; jelka, Uanne; cedra, ; velblčd,
bad ftameel; slon, Slefant; morski som, SBallftf^ ;
demant, diamant.

Miš je manjši kot podgana. Čas je dražji kot
zlato. Čednost je najdražji zaklad. Najvišji gora v
Evropi je Montblank (Hftontblanc) in naj večji reka
je Volga. Vera (SMigion) je najslajši tolažba v ne¬
sreči. Priproste jedi so najzdravši. Bčgati ljudje
neso vselej najnesrečniši. Najhujši (gtojj) sovraž¬
niki človeškiga življenja »te nezmernost in lenoba.
Dobra odgoja je največji dobrodelstvo. Po (in) zimi
so dnevi krajši kot noči, in noči daljši kakor dnevi.
Zima je najmerzlejši čas leta. Poletje je najtoplejši
čas leta; po letu ČSomtnet) so najdaljši dnevi in
najkrajši noči. Najlepši čas leta je spomlad. Jelka
je visoko drevo, hrast je višji, cedra pa je najvišji
drevo. Konj je velika žival, velblod je večji žival,
slon in morski som sta največji živali. Demant je
najterji in najdražji kamen.

"f

129

XI

Številniki (3al)lwot'ter).

Sin, eitte, einž, en, ena, eno

jtnei, dva, dve

brei, trije, tri

»ter, Štirje, štiri

funt' pet

fed)ž, šest

fieBett, sedem

a$t, osem

neun, devet

$efm, deset

eilf, enajst

dvanajst
btetjje^K, trinajst
»ierjebtt, štirnajst
funfjebn, petnajst
fedjje()n, Šestnajst
jtebjeljn, sedemnajst
ad}tjet)n, osemnajst
tteunsefjn, devetnajst
Stnanjig, dvajset
etn unb jroanjig, en in dvaj¬
set

itoei unb jtoanjig, dva in dvaj¬
set

•breifig, trideset

»terjtg, štirdeset
funfjig, pedeset
fed)jig, šedeset
ftebjig, sedemdeset
acbtjig, osemdeset
tteunjig, devedeset
buubett, sto
jtteiljunbett, dve sto
breifjunbert, tri sto
neunftunbert, štiri sto
taufenb, tisuč
jetmtaufenb, deset tisuč
fjunberttaujftib, sto tisuč
cine STiiltion, milijon
jtoet SUiillionen, dva milijona
ber erfte, pervi, perva, pervo
ber jtteite, drugi, a, o
ber britte, tretji, a, e
ber tuerte, Četerti, a, o
ber jttJan&igfte, dvajseti, a, o
ber lejjte, zadnji, poslednji,
a, e

ber etnfadte, edin, a, o

ber jteeifadje f  Svojin, a, o
ber boppette)

9

Praktična slovensko-nemška gramatika.

A

130

ber bteifacfje, trojin, a, o
bet bierfadje, čveteren, a, o
bet bunbettfadje / stoteren,
bet bunbertfaltige j  a, o
bet bietfadje ( mnogoteren,
bet »ielfdltige s a, o

5»eimal, dvakrat
ieljnmd, desetkrat
jffieierlei, dvoji, a, o
funfetlei, peteri, a, o.

A. Vaje uemšfco-sloveosfce.

l.

3n unfetm #aufe ftnb »teejefm 3tmmet. 3« jebem
gimmet ftnb jtuet Sifdje unb jtttolf St&bfe. Unfet Stadfbat
bat fttuf Stnbet} bcet Šobite unb jtuet Sbdfter. 2Btt
baben uteč Shjsett unb fedjš ^unbe. 3n euetem ®atten
ftnb funfjebm SBaume. $a$ 3«bt bat jtuolf SKonate
obet jtuciunb funfjig SBodjen, obet bcetft unbect futtf
unb fedjjfg Sage. 5Dec tDtonat |at uteč SBodjen, bie
žffiočbe b at  flebett Sage. 3<b babe ue« mejnem SBtubet
acjjt Štjjfel unb neun 23itnen etbatten- S)ein Dnfel bat
meittet S^mefiet etn ^ebermeffer unb jtu aujtg ^ebetn
gegeben. 2Bir baben f$on feit (pred) etnec ©tunbe
gegeffen. 3Kein 33tubet ift fdjon feit uteč Sftonaten ftant;
et bat feit adjt Sagen nid)t3 gegeffen. SJtein 33tubet ift
iteuu 3abte att, unb metne (Šdjroefier ift nedj nie^t
fec£8 3*bte alt.

2 ,

Um tt>ie biet Ubt, o kteri uri; fpitefieng, naj
pozneje; b a ^ fe^S, o pol šestih; ftinger, perst; Beibe,
oba; bet 3luffftf(b, rečn » riba; bet Seefifcb, morska

131

riba; bet atpfelbaum, jablan; bet SBirnbaum, hruška;
bie 2Bod)e, teden; taglitfc, na dan; gerieniag, pražnji
dan; priifen, izpraševati; feiltmal, nobenkrat; antoot 3 * 5
ten, odgovoriti; ber ^aben, nit; ber £>anf, zahvala.

ttm ttne biel 1% fieljen <Sie auf? 3m 6ommer
ftelje id) gerob^nlid^ um futtf Uljr auf, fpateflenS um
ialb fetp, unb id) gelje ju 93ette um $el)tt UJjr. 3m
2Binter flelje id) auf um fiebett U^r, unb gel)e fdjlafen
um &al b  eilf* $>er iDtenfdj ljat an jebet #anb futtf
^irtger, an beibcn $anben je&tt ginger. SBit tterben
beibe ju bir fommen. 3* eud) heti>e ertoarten.
©r ifi ber SBater hciber tinber. — @Ž gibt jtttetetlei
gifdje, $luffftf$e unb SUeetftfdje. 3$ babe fctetetlei
fPafjier unb utemlet ©tetjlifte. 3« unferm ©arten tiagt
etn Slpfelbaum fec^fcrlei $pfel unb ein Sitnbautn
jefcnerlet SBirnen. — SDie @d)ulet geljen in bic ©djule
fedjšmat in ber 2Dod)e, unb slueimat tagttd>; etntnal
Ijaben fte einen ^erientag. 5Der Sester jjat btefen ©djitlet
fd)on jeljnmal gefnuft, unb er f>at Cetnmal g e ant-'
toortet. 3 e ner ®d)tiler muf bte Slufgabe fitnfmat a£>*
fdjrciben. — ©m futtffadtet: $aben ijl ftdrfer at« ein
bteifadtev. $>ie Šlltern »erbieneu fiir ifjre tuelfalttgett
SBoblt^aten taufenbfatfien Dant.

3.

3anncr, prosijnec; februar, sečan; fDtarj, sušeč;

Slutil, mali traven; *Kai, veliki traven; 3uni, rožnik:
3uli, mali serpan; 9lugufi, veliki serpan; September,
kimovec; Ottober, kozopersk; jftoUember, Hstopad ;
Dejember, gruden; baž Sdjaltjabr, prestopno leto; ben
mieuielten, kteriga.

132

S)er SCRonal im 3®b* peifjt Sannet; bet jtucitc
$ebiuat; bet ^rittc fERarj; bet tttette 2(ptit> ber funfte
2ftai; ber fetpbte 3uui; bet fte&ettte Juti; bet ad)te
2lugufi; ber tteunte September; bet setmte Dftober;
bet eilfte 9tot>ember; bet le$te ©ejembtr. 3)až neue
3apt fangt mit bem eeften 3iinner an. $eute paben
mit ben Uter unb jtuausigffen Dltobet, taufettb acpt
pnnbert ftebeit unb fttnfjig. 2)a$ 3 a P* taufenb
ad)t  tmnbevt fed>£ unb funfjtg mat etn Sipattjapr.
Snefet junge 9Watyt ifi fepr fleijfig; er ifi bet evfte in
berftfaffe; 2lnton ifi ber jttteite; ber befdjcibene 30 p°nn
ift ber britte; ber fteine ©eotg ift ber bvetjepnte;
fjjaut ift bet etn unb jtnanjtgfte; bet unartige Sartel
(Sattpolomduž) ifi ber »ierjtgfte; ber faufe Sebaftian
ift bet Ic^te. S»net ift bet funfte Speit ton jetrn«,
g-unf ift bet ttiecte Sp e it uon jttntttjtg. ©n Sag ift
bet fiebente Speti eittev SIBocpe. S>en mienielten paben
toit peuteV 9Bir paben peute ben ttettn unb jt»an*
jigffett. fBtein SBatcr ift ben britten fOcai abgeteift, unb
mitb ben jtnblften 3«ti juriuffemmen.

4.

S>až ©eib, denarji; e§ gibt, je; baž fftaar, par ;
baŽ PDupenb, dvanajaterika, tucent; $otb, koš, cajna-,
fcie Site, vatel; fcte fieinmanb, platno; baž fpfunb, funt;
baž Stitcf, kos, koščik; Saffe, škedelica, tasa; baž
©laž, kupica; Scpteiner, mizar.

.fieinricp p«t »tet ©elb; et pat mept ©elb alž idjk
©eben €>ie mit ein menfg $feifčp. 3$ P a6c  S cnu 9 S3rot.
Slu paft j« »tel (preveč) Salj unb metttg fpfeffer. 9Bir
pabett uteniget Dbft alž ipr. HJtarie pat mentgev ftebern

133

•ali Stgnež. Stari bat melje Slufgabett gemač^t alž Submig.
Unfer ©artne.r bat fe£r »tete SBlumen. de gibi bicfeS
3abr (letos) rocnig ^litfč^ert, aber »>iete *Pffaumcn.
žDžeine tUiutter bat ber 2Jtargaretb bvef $paae $anbfcbube,
fecfjb šJJaat ©nntmpfe, jtnei ®n(5enb |>emben uttb etnen
Jborb Stirfdjen gefdjidt. 3ib b fl be jetrn (SUen Seinmanb,
uter ©cbnupfmdjer, fedtb ^alžtii^er, unb meitt Sruber.
bat 5tt>et Spaav 6cbube unb etn $Paar ©tiefel gefaufi.
58tr babe« bem $rcunbe unfereš Dnfeliž jtuanjig ^Jfunb
jjucfet unb jttuUf ^lafdten iEBein gefdjicft. ®ebett €>ie
mir ein @tu«f Staje, eine gftafdje SBter unb etn <Stucf
Šrot- SBtr baten bei unferer Sanie erne SEaffe Staffe«
gefrunfen. ®eben ®ie mir etn @)la§ SBaffer unb etn
@tucf (koščik) 3'icfer. 2Bir baben etn ®u#enb ©tuf>le
bei bem ©premer unferež Dnfelž gefauft. 3$ babe »on
bem ©eirtner ettten $orb SBIumen erbalten.

IS. ©pomile.

d) h glavnih  številnikov (®runb$ablen) se
obraaijo :

1. Redovni  (DcbnungSjabten) ako se jim pridene
do devetnajst prirastek te, in od dvajset naprej
prirastek fte. N. pr.

ber bierte, §et)nte, breijebnte, neunjebnte;
ber jttanjigfte, uierjigfte, bunbertfte, taufenbfte.

2. Razpolni  (®attungžjableit) prirastkam eetet. N. pr.
©inerlef, gvceiectet, jmanjigettet.

3. Mnogokratni  (SMcberbolung^ablen) prirastkam
ntat. N. pr.

dintnal, jmeimat, bunberimat.

— 134 —

4. Mnoiivni  (23etb0pp(ung$&čtl)fen) prirastkama fadv

in falttg. N. pr.

Det einfadte, jtoeifitdtc, je&nfacfje;

cinfalttg, jineifattig, jeljnfalttg,

6) Razpolni številniki: dvoje, troje, petero . . .
v nemškem niso v navadi, namest njih se stavijo
glavni Številniki. N. pr.

Ta oče ima petero  otrok in dvoje  družinčet,
SDiefet SSater f)at fitttf ftinber uttb $tt»et 3McnfiBotcn.

cj  Slovenske besede: poldrugi, poltretji, pol-
Četerti ... se v nemškem naznanjajo z: nitbert*
britt^aHv t>iertf>alb,  i. t. d, pritikaje redov¬
nim številnikam besedico : 1)016»

d)  Po glavnih številnikih od pet  in daljej, in
po vsih besedah, ktere mero  ali vago  naznanujejo,
se v slovenskem stavi reČevnik v drugi sklon; v
nemškem pa stoji reČevnik v ravno tem sklonu, kte-
riga beseda kolikosti, mere  ali vage  naznanuje. N. pr.

Sem kupil deset funtov sladkorja , pet bukev
papirja,  in dvanajst vatlov sukna.  3dj Ijabe jel)«
spfunfc 8u<Jetf funf spočet* unb
(šilen gefauft.

ej  Pri ravno teh številnikih v slovenskem Ča-
sovnik, ki se na množino reČevnikovo nanaša, stoji
v edinem številu; v nemškem pa se stavi časovnik
z reČevnikam vred v mnoinem številu. N. pr.

Pri nas simi  pet hlapcov. 33et un3 btetten fiinf
$nedjte. v našem vertu je  osem mladih jablan. 3tt
unferem ©aiten flttfc ad)t jutige $pfelbdume. Veliko
ljudi nima  sreče. 93iele IDtenfdjen lja&en tein @l£tf.

135

f)  Zmed glavnih številnikov se samo dlt§, jtoet
in brci tako sklanja, kakor spolovnik; drugi glavni
z razpolnimi in mnokratnimi Itevilniki vred pa se
ne sklanjajo.

Redovni in množivni številniki se sklanjajo ka¬
kor prilogi

C. Vaje $lovensko-nemške»

1.

Ulica, Oaffej prebivavec, ©ntodjnet ; milja, Ulieile;
nemšk, beutfd) ; obvod, Umfattg; navadno leto, ba§
flemetne 3al)t.

Moj oče imajo tri hiše in dva verta. Naš sosed
ima devetero otrok; pet hlapcov in štiri dekle. Moj
prijatel ima sedem konj in dvanajst krav. V tem
mestu je dvanajst zdravnikov. Moj brat ima (ijj alt)
sedemnajst let in dva mesca. Moja mati so kupili
šest nožev, dvanajstero vilic in osemnajst žlic. Naš
mizar je naredil tri mize in deset stolov. Janez je
snedel pet jabelk, sest hrušek in devet orehov. Karl
in Ferdinand sta zdelala šest nalog. Mesto Londin
ima osem tisuč ulic, pet sto cerkev, sto in devet in
štirdeset tisuč hiš, in več kakor en milijon prebi-
vavcov. Zemlja ima v obvodu pet tisuč }  štiri sto
nemških milj. Navadno leto ima tri sto, pet in Šede-
set, prestopno leto pa tri sto, šest in šedeset dni.

2 .

Gitara, ©uitam; goldinar, ©ulben; gosli, bie
Violine; južinati, fpeifeti; navadno, gerodljtiticl); Četert,
baž Siertel.

136

Koliko imate, gospod, bukev? Jaz jih imam tri
sto, in moj oče jih imajo sedem sto in pedeset.
Gitara moje sestre velja osemnajst goldinarjev, gosli
mojiga brata pa osemdeset. Koliko let ima (23ie alt
ifi?) Vaša sestra? Ima, trinajst let. Je bila nekaj
(einige) dni zlo bolna. Sinovi našiga strica so še zlo
mladi; naj stareji ima pet let in osem mescov. —
Koliko je ura? (2Bie Diet Uijr tft e$?) Ura je šest.
Ob pol osmih pojdemo v šolo. Ob kteri ura južinate?
Južinamo navadno ob dvanajstih, včasi pa ob pol ene.
Dans smo južinali ob tri četerti na eno. Moj bral
je že od (feit) poltretjiga leta bolan. Ta otrok ima
poldrugo leto in štirnajst dni.

3.

Nedelja, ber <3onntag; ponedeljek, UJlotiiag; vto-
rek, TnenStag; sreda, 2)tittroodj ; četertek, $)onumtag;
petek, ftreitag; sabota, Samflag, Sonnabettb; jekleno
pero, btc Staljlfeber; gosje pero, eine ©anfefeber;
sukno, Zufy ; odhajati, abge^en; os, Slč^fe ; rabiti,
gebtaudjett ; škodo povemiti, beti Štaben »ergiiten.

Teden ima sedem dni. Ti dnevi se imenujejo,
nedelja, ponedelek, vtorek, sreda, četertek, petek:
sabota. Pek peče dvojin kruh, beliga in černiga. Pri
tem kupčevavcu se dobi desetero vino. Pišemo z
dvojimi peresi; z jeklenimi in z gosjimi. Sem kupil
petero sukno; belo, Černo, zeleno, višnjevo in ru-
deče. — Pošta odhaja dvakrat na dan (alle $age)
iz (toort) Ljubljane na (rtadj) Dunaj. Desetkrat sto
je tisuč; tisučkrat tisuč je milijon. Luna se v enem
letu dvanajstkrat okoli (um) zemlje preverti; z e m-

137

ija se presuče v štiri in dvajsetih urah okoli svoje
osi. — Po leti rabimo edine pozimi pa dvojne okna.
On je škodo deseterno povernil. Bog dobrote sto¬
terno poverne.

4 .

Povreden, uttartig; gostljivost, ©ajifreimbfdjaft;
dolžnost,

Lojza je perva v klasi; Marijča je druga; do¬
bra Jožefa je tretja; Neža je peta; pohlevna Metka
je deveta; Jerica je petnajsta; povredna Karolina
je zadnja. Jaz sedim pervi na (in) pervi klopi; ti
sediš tretji na drugi klopi, Peter pa sedi četerti na
zadnji klopi. Sem bil pred dvemi letini v pervem
klasu, zdaj sem v tretjim. Kteriga dne imamo dans?
Dans imamo petnajstiga, dans teden (uher etne
bomo imeli dva in dvajsetiga. Kako se imenuje pervi
mesec leta, in kako drugi mesci? Gostljivost je ena
naj pervih dolžnost človekovih.

5 .

Čevljar je naredil dvoje čevlje (jhm paat) za
Jerico, in ene škorne (eitt paar) aa Jernejčika. Smo
kupili šest funtov kave in deset funtov cukra. Daj
mi kupico vode in koščik mesa in kruha. Hočete,
gospod, malo kruha in sira? Moja teta so kupili en
tucent rut, Čvetere (»tet paat) rokovice in deset pa¬
rov nogovic. To platno je prav lepo. Koliko vatlov
ste ga kupili? Sem kupil dvajset vatlov platna
in polčeterti vatel sukna. Moj stric so kupili Hen¬
riku en peresnik in ene (ein paar) rakovice.

138

Ferdinand je kupil en funt fig ($eigt)> sedem funtov
kave in devet vatlov trakov. Hočete, gospod škede-
lico kave ali kupico vina? Prosim steklenico vode
in koščik cukra. Vaš sosed je alo bogat, on ima
veliko denarjev. Ali imate toliko jabelk in hrušek
kakor mi? Mi nimamo toliko jabelk in hrušek ka¬
kor vi, pa imamo več sliv in orehov kakor vi. To
drevo ima manj sadja kakor uno. V tej stanici je
veliko stolov.

XII.

Besede: eiit, fcirt — mehi, beitt, fetn, if>r, itnfer, euet,
— bet, bie, bal, kadar same brez rečevnika stojč.

A. Vaje aieiuško-sloveitsbe.

1 .

Setdjf, lahek; bet ©tocf, palica.

2>ein SBater ift reidjer ali bet tneinige (ali meinet).
3fteine geber ijl beffer ali bie beinige (ali bcine). Unfet
#aul ift grojiet ali bal eurtge (ali euetel). 2}lein
ibleib ifi neuet ali bal Sfjrige (all3f>rel). Slicine fpferbe
jtnb ebett fo fc&6n ali bie bemigen (ali betne). (Snete
23udjet ftnb nit^lic^er ali bie imftigett (ali unfete).

tenne beinen Srubet unb bett fetntgen (unb feinett).
SCleine ^Cltern baben ift jpaul betfauft, unb fjaBert bal
eutige gefauft- HRein SSater bat feine Ufjt betloten-

— , 189 —

3ol>amt Ijat au<$ bte fettttge »etloren- IDteine Sante
bat i^ren ©arten unb ben ttttfttgett »etfauft- 2>eine
Stufgabett jtnb lei<J)ter alg bte ntetittgett. #at bein
IBrubet meinen ©tod ober bett fettttgett genommen?
•Sat UKatie meinen gingerbut obet bett tfmgett gefunbett ?
5E>icfe 33aume jtnb f)81jet alg bte ttttfvigett. 3n unferer
©tabt finb mebt 5lr$te alg in bet etmgett.

2 .

2Bem ge^oren. Čigav biti; bet anbete, drugi; bie
gtage, vprašanje; beantfoorten, odgovoriti na.

©eben ©ie mit etttett ton biefen 2tyfetn, etne ton
biejen SBlumen, unb eitteS »on biefen 93u<$ern. 2Bem
geboten bieje Taufer? ©ttteg geftfrt metnem 23ruber,
ba$ anbete meinet ©cbtoejler. ®em geboten bieje 23(ei»
ftijte ? @titct gebott mir, bie anbern bem fleinen Jtatl.
#aben @ie feinžSučb? 3<b babe Jeittež; idj merbe mir
eitteš faujen. 2Bel<bet ten eudj rnirb bieje fjrage beant*
»orten? $etnet bat gut geanttoottet. @iner bat gut
geantmortet 3<b babe eitten 51pfel; bie ©djttejier |at
etnett; bu bajt fetttett.

3.

$ier, tukej; bott, tam; gebenfen, misliti na; »er*
febieben, mnogoversten, razen.

Jptet jtnb jmei^ute; bet iji ntettt, jenet iji bet*
net. ®ott jtnb jtoet SBitc^er; baš bie* 8 e ^ rt m ' r < ( 80
moje) jetteS bott gebort beiner ©cbmejier. #aben ©te Obji ?

140

3a, mir |aktt beffe« genug. liaben ©ie Slumen? iRein,
mir tiafcert bete« feine. 4>at er *P<tj)ier? 9tein, er ^>at
beffe« fetnež. #at fcein 23ruber Sogei? 3 J , er  §at
bete« bide. $era lanu id) nidjt gtauben- ifl

nic&t mafjr. ®ae Cann nidjt feirt. 34 gebettfc nidjt bicfet
©adje; id) babe bere« »ergeffen. -jjaben ©ie SBriefe er?
Jjalten? 34 babe bete« feine erljalten. <f>ier ftnb t>er=
fdjtebene Jtnaben: bte I;ier ftnb fteifji|, jenč bort flnb
nadjlnffig; mit bene« Ijter Bin idj gufrieWn, mit jene«
bort bin id) unsufrieben.

K. Opombe.

a)  Prisvojivni zaimki (juetgncnbe ^urmdrter): mein,
bein, fein, unfer, euer, ibr, kader se hres rečevnika
rabijo ,  pribirajo v vsili sklonih skončnice določiv-
niga spolovnika, ali pa prirastek tge z določivnim
spolovnikam v začetku, in takrat se sklanjajo kakor
prilogi s tim spolovnikam.

/

Edino število.

141

Mnomo število.

1. meine, ali pa: btc meintgett,

2. rnetner, bcr metnigen,

B. tntinen, bert meinigett,

4. meittc, bte meinigett.

Besedi: eitt, fettt rabljene brez rečevnika,,
pribirate ravno tako v vsih sklonih skoriČnice dolo-
čivniga spolovnika.

c) Določivni spolovnik: bet, bie, baS, namestuje
včasi prisvojivni zaimek: btefer, biefe, biefeS ; kadar
stoji pred reČevnikam se loči od spolovnika le po
večjim povdarku glasa. Brez rečevnika se takole
sklanja :

Edino število.

Mnomo število.

C. Taje slovensko-nemške.

Moj perstan je tako lep, kakor tvoj. Vaša
omrela ni tako velika, kakor moja. Njegov sin je
pridniši od vašiga. Poznam bolj tvoje sestre, kakor
njegove. Govorimo od njegovih staršev in od
naših. Obiskujem tvojiga prijatla in njegoviga.
Moja sestra je snedla svoje jabelko in tvoje.
Ali je Neža vzela tvoje bukve ali moje? Ali je
pisala s svojim peresam ali z mojim? Vaše sestre
so mlajši kakor nase. Tvoja stanica je večji

142

od moje. V moji stanici so lepši stoli, kakor v tvoji.
Oče so brali moj list in tvoj. On hoče mojo hišo
in svojo prodati. Vaš vert je večji od našiga; pa
naša hiša je večji, kakor vaša. Posodi mi svoj pe¬
resnik, jaz svojiga ne morem najti. Sem posodil
Vaši sestri svoj svinčnik , ona je svojiga zgubila.
Kupite, gospod, ene teh bukev. Nobene mi ne dopa-
dejo. Nečem nobenih. Poznate, gospod, ktero izmed
(bon) t(J h gospa? Ne, ne poznam nobene. Imam
rajši moje cvetice kakor vaše. Ktero pero je moje?
Ktere bukve so tvoje? Govoriš od naših prijatlov,
mi pa govorimo od tvojih. Vi mislite na vaše bukve,
mi pa mislimo na naše.

XIII.

Nedoločivni zaimki: jemanb, niemanb, jebetmann, man,
e§, nidjtž, etffiaS, — zaimki: fdbjl, allein, einanber —
in zaimki s predlogi sestavljeni: babon, batnit, baju,
baran, barin, babutd), bajtu, — toobon, toomit, tooju,
tootan, tborin, mobutdj, toofut.

A. Vaje isemško-slovenske.

Slkmanb, nihčer, nišce; nid)ts, nič; unterljaltett,
veseliti; jebetmann, vsakdo; flieljen, bežati (predkom);
93ergnugen madjen, veseliti (koga); bebaueru, milovati;
Stunbe, ura; ber Sob, smert; bet $eljler, napaka;
getbiffenljaft, zvesto; etfiiUeit, spolnovati.

143

SJla« fann nidjt (ni mogoče) ungtucJlidjer fein, ate
biefer junge £Dienf<^. (Sr liebt tttemanben unb ntemattb
liebt ifyn. 9ttc(>t§ unferbalt if)n. Sebcvmatm flie^t tbn.
Sttcljtš ma#t ifjrn SBergnugen. ©ibt ež toofjt (ali je kaj)
etttmb Jraurigerež ? fbann man jemanben (ali moremo)
meljr bebauern? Sfctemaitb unij) bie ©tunbe feineS Sobež.
Seber (jat feine $e$ler. foll (naj) bie ^jlidjten

feinež ©tanbeS gemi|Ten|aft etfatten. 3$ bin nidjt jeber--
tttomtš greunb. 3$ gtttube nidjt jebevmann. ©t mili
ntemttttbeS $)iener fein.

2 .

©egenteart, vpričnost; 2lbmefen(>eit, nenazočnost;
fdjrecfen, strašiti; baš ©eritdjt, govorica; biinblingž,
slepo; munberbar, čudin; baian, pri tem; toenn, ako;
ettnaf, kaj; netakten* zaničvati.

©ian tobt (hvalijo) un§ in unferer ©egenttmrt, unb
man tabelt unž getooljnlidj in unferer 3lbwefen$eit. Sfflatt
fpri^t (se govori) pom Griege. miti un3 fcfjrecfcn.

šOiatt giaubt nidjt cinem Cugner. 0Jtan foll nidjt (se ne
sme) jebem ©eriidjte glauben. SKan foll nic^t blinblingž
aEeš glauben. fann nidjt aUež nriffen. SOiratt f)at

unž »unbetbare £>inge erjaljlt. SDtatt fann allem bem
nidjt glauben. ijl rncfttb SBaljre? (resničniga).

5Dtan f)at (imamo) $reunbe, menn man glucfltdj ifi.
3)ein ŽBtuber Ijat etttmS gelernt; bu t>afl nicljt# gelernt.
3$ tuerbe i$m etttms (nekaj) geben; btr toerbe id) ntfftte
geben. 2Ber (kdor) ntcfttš tuetf, ben ceradjtet man
(zaničujejo). fDaž ift ettoaS ffteucž. ®až tff uidite
9teue§.

144

3.

63 regnet, dež gre; getoif3, gotovo; fdjon, že; e3
bltjst, bliska se; e3 bonnert, germi; ež bagelt, toča
gre; e3 fc^eint mir, se mi zdi; e3 fdfnett, sneg gre;
e3 frieret, zebe; faft, mraz; fiidjt, svetloba; utibefannt,
neznan; je, kdaj; eittanber, eden drugiga (drugimu);
fcetleumben, obrekvati; beneiben, zavidati; felbji, sam;
Derfteben, razumeti; e3 oerftebt ftd> bon felbft, to se
tako ve; allein, sam; baten, iz tega; gebutjren, iti (gre);
Slnbetung, Čast, češenje.

SRegnct e3? £Tiein, e3 regnet nidjt; c3 fiat bie ganje
9iačbt geregnet. 63 ttiirb morgen gefoif3 regnen. 63
tegnet f^on; eS blifct, e3 bonnert, e3 bagelt. 63 fdjeint
mit, e3 mitb fdbtteien; e3 frieret; e3 ijt mir talt. —
©ott fjjračb: 63 toetbe Sidjt, nnb e3 matb Sidjt. 63
lebc unfer $teunb! 63 gibt biele bem 2Jlenfd)en unbe*
fannte Šrafte in bet 9taiur, unb e3 ift bie Srage, ob
fte tbm je befannt fein raetben. — 2Btr fotten einanbet
Iteben, einanbet ^elfen, »on etnanbet: ®ute3 teben,
etnanbet ntd>t betfeumben, etnanbet nict>t beneiben. 3d)
felbft fjabe e3 gefeben. 63 ift mit felbft fdjtoet e$ ju
terfteben. 63 berftebt ftcb bon felbft. SBit alle ba^en
gearbeitet; bu attein bajt baoon ben S^tu^en- -®tan fott
an eincn ©ott glauben. ©ott aHetn gebu^rt bie Slnbetung.

4.

ffioton, o Čem (od česa); ttomit, s Čim; »ojU,
čimu; btaudjen, imeti, rabiti; motan, na kaj; baten,
o tem; tootitt, v čem; batin, v tem; ftcb unterfdjeiben,
razločiti se; rooburdj, po čem; »etboten, prepovedan;
baburd), po tem; bafiir, zanj.

145

SBottott fpredjen ©te? 3Bomft f>aben ©te bas
gemad&t ? 2Bo$u braudjen ©te batJ? aSSorait benfett
©ie? .£jat man »on metnem llngliuf gef)}rod^en ? 3a,
man ^at batton gefptodjett. &Bonn unfetfčbeibet jtdj
bet Sltenfd) Bom Sijiere? ^aben ©te an metne ©adje
gebadjt? 3a, idj f)abe bara« gebadjt. 9feitt, idj Ijabe
itidjt baran gebadjt. ©tnb ©te mit Sfjretn neuen Jbfeibe
juftteben? , 3a, td) btn bamit jufrieben. 3ft nodj
ctmaž Sffiein in bet gjafdje ? 9letn, eS ift fetrter melje
(ga ni več) batin* SBte Btet (gtten mufi icfr ju etnern
neuen 9tocfe Ijaben? 3)u mufi bret unb etne Ijalbe (Sile
baju f)aben. SBobttttd) ftnb bte erften s iiltent unglucf*
lidj getootben? ©te jiaben Bon bet Berbotenen $rudji:
(prepovedani sad) gegefTen, unb baburdt gefiinbiget.
28aS (koliko) Ijaben ©te fiit btefež Sebetmeffet gegeben?
3dj Ijabe bafur einen @utben gegeben.

B. Opombe.

a) Nedoločivni zaimki: jemanb, ntemanb, jebet*
mann se rabijo le v edinem številu in se takole skla¬
njajo :

1. jemanb, ntemanb, jebetmann,

2. jemanbeš, niemanbe§, jebetntannS,

3. jemanbem, niemanbem, jebermann,

4. jemanben, niemanben, jebetmann.

V tretjem in Četertem sklonu se sme tudi reči:
jemanb, nicmanb.

b ) Sftatt; cš f  ntd)t§, etmaš, fetbftf attcin,
einanbev*

SJJan se v slovenskem različno naznanuje:

Praktična slovensko-nemška gramatika- 10

146

SKatt fagt: se reče, se govori, pravijo, rečemo,
pravimo.

SJiatt Ijat gefagt; so djali, so rekli, se je reklo.

®imt tttrb fagctt; porečejo, se bo reklo.

9)lan fott; treba je, dolžnost je, naj se; tttatt
faitn, se more, se da; matt batf, se sme; man muf?,
se mora.

©3 ali pomeni toliko, kakor: fcte§, to,  in stoji
za pervi, ali za Četerti sklon, n. pr.

©3 fantt fcitt, C to)  more biti; t$ t»ei£ ež, jaz
(to)  vem; e« tljut mir letb, mi je žal (Jo).

Ali stoji pred časovniki, ki se le v tretji osebi
ed. štev. rabijo, kjer se v slovenskem ne naznanuje,
n. pr.

©3 regnet, dež gre; e3 bottnert, germi.

Ali stoji pred Časovnikam v stavkih, kteri se
s časovnikam začnejo, se pa v slovenskem tudi ne
naznanuje, n. pr.

©3 leben gute unb bofe SJicnfc^en auf ber 2Belt,
dobri in hudobni ljudje živijo na svetu; eS gfbt »tele
5tnaben, njetd&e gut lernen, je veliko dečkov, ki se
lepo nče; e3 tebe ber ftaifer! Cesar naj živi!

(Selftft in (lUettt rečejo toliko, kakor slovenska
beseda sam-a-o,  in se pristavlja osebnim zaimkam
in reČevnikam po vsih sklonih ed. in množn. števila,
zavoljo večjiga povdarka, ki ga hočemo zaimku ali
reČevniku dati. N. pr.

34 fctbft, tdj aUeitt,  jaz sam; — toir fetbft,
mi sami; eu4 fel&ftr vam samim; @ott attettt t»etj?
e«, Bog sam vč.

©tnonbet reče toliko kakor: eden drugimu,
jeden drugiga, ena drugi, ena drugo, in se pristavlja

_ 147  —

le pervimu sklonu rečevnikov ali osebnih zaimkov v
množnem številu. N. pr.

SEBit follen etmutbet Iteben, efitonber Jjetfen, smo
dolžni eden drugiga ljubiti, eden drugimu pomagati.
3)ie 3D?ettfc&ett miifett mit dttanbe? gebulben, ljudje
morajo eden z drugim poterpeti.

c ) Zaimki: bit® ali biefce ,  luttS ali tuclcheš
se stikajo s predlogi. Pri tem se bas ali biefe®
premeni v ba, in tt>a® ali ittetdje® v tt>o, in bese¬
dica ba ali se pritakne pred predlog. N. pr.

Duri) bet® = baburdj
fur ba® = bofitr,

mit bem = bamit,

i. t. d.

Kadar

žerka t  vmes dene. N. pr.
91u8 bem = barau®,
an ba® = baratt,

in bem = batin,

i. t. d.

butelj n>a® = tooburdj,

fut it a® = toofitr,

mit meljem = toornit,

i. t. d.

Kadar se predlog s samoglasnico začne, se

au® ireldjem — tuorau®,
an t»a® = tttotan,
in toeldfjem = njotin,
i. t. d.

C. Vaje slovensfeo-nenišfee.

l.

Dan oberniti, ben Sag anmenben; govorjenje, bte
Stebe; varen, beljntfam; razžaliti, beleibtgen; res,
kakšen, trm® fur etn; slabo vreme, f${edjte§ SOžetter 5
deževati, regnen; veseliti, freuen; sem lačen, e® l)Un*
gett mulj; žejati, burften; žal biti, leib tljun.

Treba je vsak dan življenja prav (gut) oberniti.
Karl je vsakterimu prijatel; verjame vsakterimu.

148

ljubi vsakteriga. Njegov brat ni nikomur prijatelj
ne verjame nikomur, ne ljubi nikogar. Nekdo je
v stanici. Nekoga sem vidil. Leže (eš ItcgO nekoga
bukve na mizi. Nihčer ne more dvema gospodama
služiti. Treba je v vsakem govorjenji varnimu biti,
in nikogar razžaliti. Prašali so po tebi. Nekdo te je
iskal. Nekdo je tukej. Ni res. Ne verjamem (tega).
Ne bo nič dobriga iz tega mladenča. Kakšno vreme
je ? Je slabo vreme. Cel dan bo deževalo. Jutri bo
lepo vreme. Začenja lepo biti (ju tuerbett). Me veseli.
Lačen sem; žeja me. Ne morem Vam pomagati. Zal
mi je.

2 .

Ukazati, befeljlett (befoljlen); spoznati, etfentten
(ctfannt); hudodelec, 33ofett>tdjit; očali, bte Stihe; čimu
je treba, tooju ift notljmenbtg.

Bog je vstvaril svet iz ničesa. Jaz sam sem ga
vidil; od njega samiga sem (to) slišal, z njim samim
sem o tem govoril. Dolžnost je ljubiti prijatle in
sovražnike. Kristus sam je ukazal. Ti sam ne po¬
znaš svojiga brata. Bog sam nam more pomagati.
Hudodelec sam sebe osramotuje. Kdor vselej sam
sebe hvali, samiga sebe ne pozna. Nej težeje je sa¬
miga sebo poznati (ju femten).

O (»on) čem govoriš? Na kaj misliš? Ali go¬
vorite od vojske ? Ne, ne govorimo od nje. Ali mis-

V zanikavnih stavkih, v kterili zanikavna beseda: Jeittp
niemanfc, ntdttš stoji, se slovenska besedica ne  v
nemškem ne naznanuje. N. pr. Nič nimam, idj fiabe nidjtž.
Ne poznam nikoga, tdj femte nietnanben. Nima nobeniga
prijatla, er £jflt Feineit greutib. Nič ne dela, er arbeitet nidjtd.

149

lite na bukve in na naloge? Tako je (ja), mislimo
na nje. Ste dovoljni, gospod, s tim perstanam ? Sem
dovoljin z njim. Ste bili, gospod, v mestu? Ne, ni¬
sem bil (v njem). Skoz te očale ne morem viditi.
Tudi jaz ne morem viditi skoz nje. Cimu je treba
tega noža? Kaj rečete, gospod, na to? Kaj se more
s tim narediti? S Čim si pisal to pismo? Sem ga
pisal z jeklenim peresam. Jaz ne morem z njim pisati.

XIV,

Narečja (UmjlAnt>§K>i)rter, Stfebemvorter)*

A. Vaje nemsko-slovenske.

UbeidK, povsod; baS ©eftdjt, obraz; ftd) fieUcn,
vstopiti se; titc!wdtt$, od zad; re<J)t$, na desno; (in£6,
na levo; 9iaud), dim; fleigt auftuartč, gre vkviško;
abtcartS, na vzdol; jugletd), ob enem; ftetS, vedno;
nientate, nikoli; nur, le; felten, po redkem; bte S3e*
fdjafttgung, opravilo; ctnfi, nekdaj; jejjt, zdaj; einmaf,
kdaj; Ijauftg, pogosto; Ijeucr, letos; Strnte, žetev;
tdgltdj, vsak dan; »otmUtag«, dopoldne; nac&mtttagč,
popoldne; ttodjentlidj, vsak teden; SDlarft, terg; ja^ts
lid), vsako leto; Safjtmarft, sejim, semenj; el)emal3,
nekdaj; fo, tako; rntberS, drugače; tote, kakor; »or«
Jjer, pred, predtem; ebenfo, ravno tako; »etgebenS,

150

zastonj; attejeit, zmeraj; ungemettt, feljr, alo, prav;
»ieKeidjt, morebiti; feine$meg8, nikakor; »oUfommen,.
popolnoma; maljrfcljeittiidi, pred ko ne; abenbS, zve¬
čer; unfel^lbat, brezmotno; mie beftttbcn <Sie ftd)? ka¬
ko vam je? jiemlidj, dosti; molji, dobro; mittag8,
opoldne; nitgenbS, nikjer.

©ott ijl tiberaU, im ejpimmel unb auf ber Srbe.
SBenn man ftdj mit bem ©eftd&te gegen Djten fteHt, fo
Jjat man riufioartS SBeften, red)t8 <5uben, ItnfS
Storben- 2>er 9taudj fteigt atiftodrtš, ba8 SBaffet fliefjt
abttJartb* Sltan fann nidjt jugletdj jjtett unb bort
fetn. 2)u bift immer suftieben. 3(jt fpredjet ftetž »on
Unterljaltungeu, unb ntematž obet nuc felten »on
Sudjern unb nitpdjen 23efdjafitgungen. 2>u bift etnft
ein tfinb gemefen; jc#t bift bu ein .Slnabe, unb bn mirft
ettttttal ein 3fungltng metben. G3 regnet fjdufig in
biefem Saljte. SBir merbett fieuev eine gute $rnte Ijaben.
2Btt geljen tagttcf) jmeimal in bte Sesule; bormittagS
»erbteiben mir bori btei ©tunben, itadjmtttngS mtr
jroet ©tunben. 3n biefet <Stabt ifi jmetmat toocftents
Jtcf) 2Jtarft, unb breimat jafjrlirf) 3af)tmatft. @^cmat§
mat e8 fo, ftttbetS ift e8 je#t> @o tene «8 oorfjet:
gemefen ift, e&ettfo tfi e$ Ijeute, unb e8 mtrb fo tmmeu
bfeiben. ©ctgcbenš miH idj @te ttbfien. <Ste ftnb alte*
jett fef>r ttaurig. 33až fdjabet 3jmen mtgemeitn
@inb fie tttelCcic^t ftanf? $etnežtt>egb, btn teott*
fomme« gefunb. SBirb 3ljr SBater fteute jutuif fomrnen?
aCSa^trfrfjcinlic^ mitb er a&enb§ fomrnen. St mitb
geitnfb, ttttfettlfcar fomrnen. SSBie beftnben @ie ftdj ?
3dj beftnbe mi# jtentftcf) ttJof)t» 2Bo ftnb @ie geftern
mittogž gemefen? 3dj bin geftmt mtttagS ntrgeitbS
flemefen.

151

SE* Vaje sloveiisko-nemške.

Spodej, tmten; gost, bic^t ; sgorej, obett; redek,
bunn; spredej, »omartS; zadej, fjinten; vkup, be 'v
famrnen; storiti, tfjun; odkladati, mfdjteben; jutri,
rnorgen; predvčerajšnjim, »orgejtern; mu je bolje, er
beftnbet fidj beffet; zgodaj, fru^e ; včasi, ntattdjmal;
ga glava boli, er fiat Jfo^ffcftnerjen ; počasi, nad) unb
ttacbj celo, ganj; de se vidi, bebeutenb ; pojutrišnjim,
ubetmctgen; spet, toieber j silno, tiberaufl; skoraj, fafi,
beittafie; veliko, treit; nenavadno, aujjerorbentltčb j raz-
ložno, beutlicf); gerdo, gatfttg; nerazložno, uttbeutlid);
bolehen, untooljl; mervico, ein tnentg; lahkomiseln,
(eidjtfinntg ; razmišljen, gerjireut; celo, gar; sicer,
Jtcar; Še, nodj; premajhen, gu flettt; tirjati, forbern-

Brat iše povsod peresnika, in ga ne more ni¬
kjer najti. Zrak je spodej gostejši in toplejši, zgo-
rej redkeji. Jaz sedim spredej, ti sediš zadej, oni
sede skup. Povsod je dobro, nikjer pa ni boljši,
kakor doma (ju $aufe). Kar dans moreš storiti, ne
odkladaj na jutri. Sem bil včeraj in pred včerajš¬
njim pri tvojim bolnimu prijatlu. Zdaj mu je že
boljši; včasi ga še glava boli, počasi mu bo celo
dobro. Kako mu je dans? Mu je že boljši, de se
vidi; jutri že vstane, in pojutrišnjim pride spet v
šolo. Zemlja se zasuče vsak dan okoli svoje osi,
in vsako leto okoli solnca. Ta učene je silno priden;
je skoraj najpridniši izmed (unter) vsili. Z njim sem
popolnoma dovoljin. On bere prav dobro, injpiše
veliko boljše. Janes je bil nekdaj tudi nenavadno
priden; je razložno bral in prav lepo pisal. Zdaj pa
piše gerdo in bere nerazložno. Je morebiti bolehen 'i

152

Nikakor, on je popolnoma zdrav, le mervico len je
lahkomiseln, in še razmišljen. To more biti. Se celo
noče učiti. Sicer je še premajhen, pa se ne terja
veliko od njega.

XV.

Terpivni stavki (Setbettbe @%).

A,  Vaje nemško-slovenske.

l.

(Srfdjtefjett, ustreliti; SMtrne, gorkota ; fdjmeljen,
topiti; unge$ogen, povreden; fdjtmpfen, zabavljati
(komu); »erfertigen, zdelati; »erbetben, pokvariti, po-
kvarjati; gifdjer, ribič; #ttfd), jelen.

Ser Sester unterriditet tnidj. 3$ toerbe »on bem
Sester unterricf)tet. — Ser Sater liebt bidj. Su ttrirft
»on bem Sater geliebt. — Ste SDtutter raft un8. 2Btt
vnetben »on bet SJtutter getufen. — Ser 3dget l)at ben
l£>afen erf^offett. Ser .£>afe tfi »on bem 3dger erfdjoffen
borben. — Ser ^unb fjat ben Knaben gebtjfen. Ser
Snabe tft »on bem ^unbe gebtffen tnotben. — Ste
SBdrme fdfjmeljt baS (Stž. SaS ©S nritb »on bet SGBdrme
gefdjmotjen. — Ste Stene fiat tljn geflodjen. (St ift »on
bet Stene gefiodjen tootben. — Ser nngejogene ftnabe
fdjimpft cud). 3!jt tnerbet »on bem ungejogenen ffnaben
gefdjtmpft. — Siefet junge 9ftenfdj tabeft atteS. SllteS
toirb »on btefern jungen D3ienfdjen getabelt. — Ste SDlauter

153

t»erben ba$ ,£>au3 bauen. Sa3 ^auS vctrb »on ben SJlan*
rem gebaut merben.— StefeS illetb t>at euet ©djnetber
»erfertiget. Stefe3 $leib tft »on euerern ©djnetber »er*
ferttget t»orben. — Sie §afen »erberben bte Saurne.
3)ie Siiutne rnerben »on ben -£>afen »erborben. — Sie
Stfdjet tuerben gift^e fangett. Ste gifdje toerben »on ben
gif^ern gefangen rnerben. — Ser £unb ljat bte -jptrfdje
»erfolgt. Ste £irfdje ftnb »on bent §unbe »erfolgt
snorben-

2 .

Starten, uterdovati; auSbeljnen, raztegovati; »er*
bilten, zgoševati; bte ©etoegung, sukanje; ljer»ot*
brtngen, storiti; ffiedjfel, premin; f)etltgen, posvečevati.

Ste Strbeit ftdrft ben $brper. Ser ftorper t»irb
burd) bte SIrbett gefiarft. Ste SBarme be^jnt bte
8uft au3, bte 5talte »erbidjtet fte. Ste Suft wttb burd)
bte SBarme aužgebefmt, butdj bie Salte nrirb fie »er*
bicfjtet. — Ste 33et»egung ber @rbe um if)re 2ld)fe brtngt
ben SHkdjfel ber Sage unb iJtadjte ^er»or. Sutdj bie Se*
megung ber (Srbe um tljre 2lcf)fe t»irb ber 9Ger^fet ber
Sage unb Starte ljer»orgebracbt. — Ste (Srjteljung atlein
unterfdjeibet bte -Utenfdjen »on einanber. Ste IDlenfc&ett
tnerben »on einanber burdj bte (Srjieljung atlein unter*
fdljteben. — Oelobt toerbe Sefuž (Sljrifhtd! @ef)et!tget
t»erbe fetn 9lante! SOBerbet gelobt unb geliebt »on aHen
50ienfc^en I SBerbe »on ntemanbem getabelt!

3.

Srgreifen, prijeti; fpotten, z'asmehvati; betriegen,
goljfati; bet Seidjtgldubtge, lahkoverni; gefdjicft, pre-

154

brisan; ber Untciffenbe, nevedni; imtexftii^ett, podpe-
rati; ber UttglucfUdje, nesrečni.

2Jian lobt beti gletftgen unb man tabeli bcn 9taefj*
Idfftgen. 2) er Sletfige tttirb gelobt, unb bet Uladjldjftge
mitb getabelt. — SJtan |at Ijeute in bet @tabt
fdjone Sac&en »erfauft. @el)t fdjbne <Sad>en ftnb fieute
tn bet ©tabt »erfauft tootben. — 2Jtan tcirb ben 2)ieb
unfe&lbar no$ f)eute etgreifen. 3)er SDieb tnirb unfelfl*
6at nod& fjeute ergtiffen toerben. — 2Jtan foll nic(jt be8
Sltmen fpotten. 2)e3 Sltmen foll nicf)t gefpottet »erben. —
SJian mufi betu Hinbe »erjeiljen. muf bem .ftinbe
»erjieljert toetben. — SJfatt ertoartet ben 5taifet fcfjon
lange. 2>et £aifet »irb fd)on lange emartet. — 3Jian
fpridjt "Diet baoon- nrirb »tel ba»on gefprodfen- —
SJtan fann ni$t allen glauben. fann nidjt atlen ge*
gtaubt merben. — SKan »erfolgt oft bte 2ugenb. 2)te
ŠEugenb nmb oft »erfolgt. — 2Jfan betriegt oft bie Seidft*
glaubtgen- 2>ie Sei^tgldubigen metben oft bettogen. —
ŠJtan liebt unb fudjt bte gefdjtcften Seute; bie Unt»iffen=
ben »eradjtet man. 3)te gefd)tcftm Seute toetben geliebt
unb gefud)t; bie Untoiffenben roerben »eracfjtet. Unfet
gteunD unterftufet bie Unglucftifben; er Ijat audj micfj
unterftuft. 2>ie Unglucflidjen toetben »on unfetm Steunbe
unterftuft; audfi idj btn »on if>m unterftuft tootben.

B. Opombe.

V djatnih  stavkih (tf)dtige <Sd$e) je osebek dja-
ven  v 1. sklona, časovnik je v djavni  podobi (t^d*
tige gotm) in predsebek (Dbjett) v 4 sklonu; n. pr.
Sin ljubi stariše, bet <5ol)n liebt bie Slltern.

V terpivnih  stavkih (letbenbe ©ajje) je osebek ler-
piven  in časovnik je v terpivni podobi. N. pr. 3)teŠlltern
ttterben »on bem ©oljne geliebt.

V slovenskem ima Časovnik o v priložaj tuditerpivno
podobo, vender se pa terpivna podoba le v golih stav¬
kih rabi v kterih je osebek z terpivnim priložajem
pa Časovniku biti  kakor prilog vezan; pa se vender
n. pr. ne more reči: stariši so od sina, ali po sinu
ljubljeni, kakor se v nemškem govori. Še celo v
takih golih stavkih se v slovenskem po navadi djavna
podoba rabi. N. pr.

namest: sem \

sem bil ? hvaljen
bom '

pravimo: me hvalijo,

so me hvalili,
me bodo hvalili.

V nemškem nasproti se pa terpivna podoba po¬
gosto rabi, posebno pa takrat, kadar se v stavku
pervi sklon od četertiga ne razloči, in se iz tega
dvoum dela. N. pr.

V stavku: £Dte SDiutfet liebt bte £odjter, ne vemo
kteri reČevnik je v pervem, kteri v Četertem sklonu,
to je ne vemo kteri je osebek in kteri predsebek
t)e se dvoum razreši, pravimo: 2)ie Sodjtet nurb »ort
bet Sftutter geliebt, ali pa: bte SJiutter tirirb »on ber
Sodjter geliebt.

2. V slovenskem se terpivna podoba Časovnikov
sklada s pristojnimi premenami Časovnika biti  in s
terpivnim priložajem primerniga časovnika, n. pr. hva-
ljen biti; bodi hvaljen; sem hvaljen; sem bil, bom hvaljen.

Prihodni Čas Prešli Čas Prični Čas

156

V nemškem pa se sklada s pristojnimi preme¬
nami časovnika tnethen in s priložajem drugiga ča-
sovnika.

Pregibanje v terpivni podobi.
Nedolocivni način  (unbefHtnmte
@etobt trerbett, hvaljen biti.

Velimi način  (gebietenbe SItt).

SOBerbe gelobt, bodi hvaljen (na, no).

SBerbet gelobt, bodite hvaljeni (hvaljene).

Naznanimi način  (ctnjeigenbe Strt).

S* si bil (a, o) /hvaljen(a,o),

- je bil (a, o) '
jf smo bili (e) )

sem bil (a, o) /

'idj tretbe
bit tnirft

bom )

CO I

^ boš V hvaljen, (a, o),

if)t »erbet
fte rcerben

'er (fte, e§, matt) vuirb
,wir suerbett

s: bo )

f bomo)

Z  bote > hvaljeni, (e).
3  bodo )

157

Priložaj getobt se v prešlem in prihodnern času
stavi v sredo med dva razdelka pripomožniga časov-
nika; zavoljo lepoglasja se tukej reče tnotfcett na-
mest geuunbcm

3. Terpivno podobo imajo prav za prav le pre¬
hodni časovniki  (itbergeljenbe 3 e itrt>6tter), to je tisti,
pri kterih se glede na predsebek more vprašati kopa?
ali kaj  ? N. pr.

2)er aSater fobt, ermal^net, unterrii^tet, liebt fcctt
©obit. Podoba terpivna: bet ©oljn nntb »on bern
SSater gefobt, ermaljnet, untetrid)tet, geliebt-

Večkrat vender se pa tudi rabijo neprehodni
časovniki v terpivni podobi, in takrat je predsebek
namesten z nenaznanijočim zaimkam c§ f  ali predse¬
bek je tako rekoč le domišljevan. N. pr.

@6 ttnrb Ijter a« c ' ef  flefodjt unb gefytod)en ; tukej
se preveč smejajo in govore.

S)et Ungtuč£ltd)en ttnrb gebadjt roerben; na nesre¬
čne se bo že mislilo,

4. a) V preminjanji djavniga stavka na terpivniga
se zameni terpivni predsebek, to je, Četerti sklon v
osebek, in osebek, to je, pervi sklon se prestavi
V tretji sklon, s predlogam tJOJt, ali vČasi tudi v
Četerti sklon s predlogam t>Ul*d)j časovnik prestopi
iz djavne v terpivno podobo ravno tega časa, pa v
osebi in številu se ravna po novem osebku, N. pr.

Djavni stavki.

SeJjrev unterri^tet tmš*

$te Slvbett fiarfet fcett

158

Terpivni stavki.

SŽBtt toetbeit »o« icm Seštet unterridjtet.

®er $otper nntb i>utcf) fctc Slr&ett geflarft.

Če je osebek djavniga stavka nenaznanivni zai¬
mek man, odpade v terpivnem stavku. Če v djav-
nem stavku manjka terpivniga predsebka, je osebek
terpivniga stavka nenaznanivni zaimek eS f  ali po¬
stavljen, ali pa le domišljevan N. pr.

Djavni stavki.

Sftott Iobt bett ^leifngett, unb man tabelt ten
sjladtlaffigen.

SJlirn ntuf bem $tnbe »erjetljen.

Terpivni stavki.

®er ^fletfige itstrb gelobt, unb bet Sladtlafftge
ttdtb getabett.

2>ent 5?inbe mufi »erjte^en toerben;

ali pa:

ntufi bem $inbe »erjteben ttetben.

b) Kadar se terpivni stavki na djavne premi-
njajo, se nasprotno ravDa: Tretji sklon s predlogam
fcott, ali Četerti sklon s predlogam butd) se pre¬
stavi na pervi sklon, in pervi se predene na Četer-
tiga; časovnik pa prestopi v djavno podobo ravno
tega časa, in se ravna po Osebi in številu po novem
osebku. N. pr.

Terpivno:  £>er gletjjt bet ©djulet tottb tnm bem
Segret beloljnt.

Djavno:  ®er Sester beloljnt bett $let$ bet
<Sd)uler.

159

C. Vaje slovensko-nemžfee.

1 .

Djavno in tcrpivno.

Urar, UJinnadjet; podkovati, befdjfagen* plug,
5J3fIug; osel, ®fel; tovor, bte Saft (en); daviti, jerretfcn;
vlažiti, befcudjten; greti, ettuarmen; osvetovati, be=
leudjten; dervar, ^olj^ader; sekati, ljaden; Čeda,
,£jctbe; ključavničar, ©djloffer; ključ, ©djluffel; apo-
tekar, Slpotljefer; napravljati, bereiten; moka. ba3
SJieljl} barvar, gerber; barvati, farbcn; mesar, gletfdj*
Ijauer, 2 Jle{ 5 gct; pobijati, fc&ladjten; tolst, fett; škoda,
ber ©djabe.

Mizar dela stole, urar pa ure. Ta kovač je
podkoval mojiga koDja. Naši voli vlečejo plug. Osel
nosi tovore. Pes varuje hišo. Lesica preganja zajca.
Volk davi nedolžne ovce. Ta majhina mačka je vjela
tri miši. Dež vlaži zemljo. Solnce osvetuje in ogreva
zemljo. Ta peč greje dve izbi. Delavni hlapec je
oral svoje njive, Drevar je sekal dervo. Pastir bo
Čedo pasel. Ta pridni klučavničar je naredil una dva
mala kluča. Ta zdravnik obiše vsak dan tega bol-,
nika. Apotekar napravlja zanj zdravila. Pek peče iz
moke kruh. Barvar barva sukno. Mesar je pobil
tega tolstega vola. Miši so nam naredile veliko škodo.

2 .

Djavno in tcrpivno.

Opominjali, ermaljnett; svariti, »anten; pričako¬
vati, cnratten; vest, baS ©etciffett; soditi, ridjten;

— 160  —

spoštovati, ad)ten; popraviti, vetbcffcrrt; pripovedo¬
vati, etilen.

Ljubim svoje starše. Starši ljubijo mene. Si
podperal uboge. On piše pismo do očeta. Ona šiva
srajce za svojiga brata. Moja sestra prav lepo pe¬
sem poje. Učenik te je opominjal. Jaz sem te svaril.
Oče te bodo kaznovali. Vaš prijatel nas obiskuje.
Ga bodemo pričakovali. Bog je vstvaril svet iz ni-
Česa. Bog nam je dal vest. Vest me opominja. Bog
nas bo po smerti sodil. On dobre plačuje (betojjltten},
in hudobne kaznuje. Učenik in učenci te ljubijo.
Kteriga učenca so dans hvalili ? Vsakdo spoštuje
tega stariga človeka. Naši sovražniki nas zaniču¬
jejo. Oče so ga včeraj kaznovali. Kdo je to nalogo
popravil? Te človek me velikrat razžali. Te go¬
spode so včeraj zlo grajali. Kdo te otroke pošilja
v solo? Včeraj so mi razne reči pripovedovali.

XVI.

Od ozirniga (tefleric, ptMfufirettb) zaimka se,  ficf)
in od ozirniga pregibanja časnikov.

A. Vaje iiemšfco-slovensbe.

2)et Seidjtftnn, lahkomiselnost; bet gteubtge, ve¬
seli; bet £tauernbe, žalostni; ftd) »etlaffen, zanašati
se; ftd) entfernen, zapustiti (kaj); bet 2Beg, pot; ftd)
etbatmert, usmiliti se; ftd) beftnbeit, imeti se; ftd) an*
fleiben, obleči se; fic§ fdmmett, počesati se; ftd) tttafdjett,
se umiti.

161

3# fp»e#t nie ttott mit felbft, unb (obe miri)
nie. fjm#ft nut t»oit bit, unb lob)t bi# immet.
3Mcfet fO?enfcf> f)n*i#t nie bon fi#, unb tobt ftdj nientalg.
SJtajt foH (govorimo) nut felten t>ou ft# fpre#en,
unb niemalž fi# lobe«. 35Bit t»uttf#en unč ein
fangeS Seben; #t munf#et tud) 0teidjt|jumet (bo¬
gastvo) ; bie Kranten t»unf#tn fi# ©efunbbeit. 9iie*
manb fotf ft# ben £ob tuunfc^en. SSBit fotten ben
i)la#flm mie unč felbft tieben; ibm ®utež tljun, t»ie
unč felbft. 5Dut# (po) eueten 2ei#tjinn liabet #tr
tu# gefdjabet unb eu# unglitcfli# gema#t. S# MJttbe
ntt# itnmet meinet 2Boi)ttbatet erinnetn. ®u cvinnetft
bt# rnetner ni#t; t# etinnert mt# beiner ft)of)l
(jaz pa se). SBatum fteueft bit bt# fo felfr? 9DStt
fuKcu unč fteucn mit ben $ r »P# en » unb trauetn
mit ben Stautigen. SBitljt bu anbete beffern, beffett
bi# felbft ftuetft (prčd). aOBtt buben eč fiir bi# getfjan,
unb ni#t fitt unč. ©eelaffet cit# ni#t auf ifjn.
(fntfetnct tu# nie »on betu 2®ege bet Sugenb. @t«
batrnet tud) ber UnglutJficffen. 2Gie beftnbefi bu bi# V
2Bie beftttben fid) beine 3(itern? beftnbe uti#
mobt (dobro); meine ŠKtern bcfinbeu fi# au#
SBatum f letbeft btt bi# nidjt an ? ®tt liaft bi#
no# ni#t gen>af#en unb ni#t gefammet. 2>ie <5#l»ejter
w«f#t fi# jefct; i# metbe uti# gleid) t»af#en.

IS. Opomlie.

1. Ozimi zaimek: si (sebi) se (sebe),  se v slo¬
venskem vjenia z vsako osebo; n. pr.

Vosim si,  vošiš si,  vosi si,  vosimo si,  vošite si,
vošijo si.

Praktična slovensko-nemška gramatika. 11

16 ž

Veselim se,  veseliš se,  veseli se,  veselimo se,
veselite se,  vesele se.

V  nemškem se ozirni zaimek fic^ le na tretjo
osebo nanaša in naznanja tretji ali četerli sklon edi-
niga in maožniga števila,

N. pr. (it  Hjunfcfot ftd>, vosi si,

<Sie ttmnfdjen fldj, volijo si.

(Sr freuet fid),  veseli se.

@te freuett fid), vesele se.

Ako se ozirni zaimek na pervo ali drugo osebo
nanaša, ae to v nemškem tako le zobrazuje.

3$ ttmttfdje mit, vošim si,
bu fctt, vošis si,

»rit ttmnfdjen utt§, vošimo si,
if>r toitnfdjet cud), vošite si.

3dj [teue mtd), veselim se,
bu fteuefl bic^, veseliš se,

»ir freuen mte, veselimo se,
ifjr freuet cud),  veselite se.

Ravno tako v prešlem in prihodnem času in v 1
velivnem naklonu. N. pr.

163

Velivni

naklon

SMnfdje Mr!
SBiinfcfjet cttrit!

ftoue Mrl)!
freuet e«el)!

2. Nekteri časovniki se ne v slovenskem ne v
nemškem brez ozirniga zaimka ne dajo rabiti; n. pr.
ft<| fdjamen, sramovati se; jtdj Vounbern , čuditi se;
ftd) freuen, veseliti se; m erbarmen, usmiliti se, itd.

Nekteri Časovniki pa so v slovenskem ozirni,
v nemškem pa ne; n. pr. smejati se, lafeti; potiti
se, fef^iben; kopati se, 6aben; učiti se, lernen, itd.

Vsi prehodni (itberge^enbe) časovniki se morejo
za ozirne vzeti; n. pr. id) lobe ntief), hvalim se; bu
liebft btrf), ljubiš se; er trojlet ftd), tolaži se; ttnr tua*
fdjen UttŽ, umivamo se; i£>r fdmmet eud), Češete se;
fte fčfjlagen ftdj, bijejo se.

C. Vaje slovrnsko-neinšfee.

Dober dan, guten £ag; imeti se, ftd) befinbtn;
zahvaliti koga, einem bartfen9 prihod, bie Slnfunft;
oblačiti, obleči se , jld) anffeiben ; pozneje, [pater;
malokdaj, feltett; imeti se, jldj unter^atten i hitro,
gefc&rcinb; motiti se, fidj irren ; čuditi se, ftd? »unbern;
de, bafž; spomniti se, fttfj ertnnern 5 kdaj, je; mis-

164

liti si, fidj »otfieHen; prehladiti se, fidj »erfti^len ; za¬
voljo, ttjcgcn; potegniti se za koga, ftdj einer *perfcn
fltuteljmett; navaditi se Česa, ftd) an ettoal gevro^nen j
rednost, Orbnung.

Dober dan, ljubljeni Henrik. Kako se imaš?
Zahvalim te (bit), jez se imam dobro. Se veselim
tvojiga prihoda (an)- Kako se ima tvoj brat? On se
ima tudi dobro Kaj delaš, Ludvik? Oblačim se. Ali
se še nisi oblekel! Obleci se hitrb. Zakaj se vi ne
oblečete? Mi se pozneje oblačimo. Ali si se že umila,
MariČika ? Jez se še nisem umila. Moja sestra s©
zdaj umiva. Včeraj sem vidil tvojiga brata. Motiš
se, prijatel. Moj brat je že pred tremi mesci odšel.
Jez se malokdaj zmotim; morebiti sem se zdaj zmotil.
Ste bili, gospod včeraj pri bogatem sosedu? Kako
ste se imeli tam? Prav dobro smo se imeli! Čudim
se, de, gospod, niste tam bili. Ali imaš dnarje pri
sebi ? Jez nimam nikoli dnarjev pri sebi. Se spom¬
nite kdaj gospod, mojiga naj starjiga brata (ati)?
Se prav dobro se ga spominjam. Večkrat sva se prav
dobro imela vkupej. Mislite si, gospod, prehladil se
je, in že je eno leto de več ne živi. Zakaj se ne
učiš ? Sramuj se! Poboljšaj se! Vi se ne sramujete.
Se nočete poboljšati. Učite se zavoljo sebe, ne za¬
voljo mene. Ne potegnem se za vas; ne zaslužite
tega (el). Navadite se rednosti v mladosti.

165

XVII.

Posamezni stavki razno razširjeni, in
red besedi v razširjenem stavku.

a. Doiocivniki (9$efitmnuutg§w6riet) rečevnika.

ReČevnike določujemo:

1. S spolovniki.

®et £Dienfc^ ifl fterblidj.

Človek je umerjoč,

®te {Roje ifl elite 331ume.

Roža je cvetica.

2. Z zaimki.

$tefe* ©$uter ifi fleipi^.

Ta  učene je priden.

SDčeitt SSater lieBt midj.

Moj  oče me ljubijo.

Seber 2Renfdf) ifi fitrblidj.

Vsak  Človek je umerjoč,

3. S štedilniki.

3$ ljabe 5 »t*ct 23udjer unb breietlei tpfel.

Imam dvoje  bukve in troje  jabelka.

Du fileji in ber futtftett SBanf.

Ti sediš na peti  klopi.

4. S prilogi.

5Die votf>e  9tofe ifi eine feffotte Slume.

Mudeča  roža je lepa  cvetica.

J 66

$>er (jute SSater ljat tem fCetjjnijett Voljne etn
fdjotteš S8u<fj gefauft.

Dobri  oče so pridnima  sinu tepe  bukve kupili..

5. Z drugim r e cevnih um v drugem sklonu.
Det $(ei§ beš <3d)u(er3 ift loBen8tt>ert.

Pridnost učencova  je hvale vredna.

£er @crud& bet* Siofett ift attgeneljm.

Dišava ro&  je prijetna.

ti. Z drugim rečevnikam s predlogam .

$ie SSaume trn ©avte« Muljen.

Drevesa na vertu  cvetejo.

SDie ©terne (tm 45tmmel teucljten.

Zvezde na nebu  svetijo.

Velikokrat ima rečevnik več  imenovanih (Mo¬
čivnikov ob enem.

®iefe jtttei Taufer gefnllen mir.

Te dve  hiši ste mi ušeč.

3>ebe§ tnerte 3at)r ift ein Schaltjatjr.

Vsako četerto  leto je prestopno leto.

SJieiu (juter SBater ttrirb mir etutge freone
93ii$er faufen.

Moj dobri  oče mi bodo nekaj lepih  bukev kupili.
3cf) babe betue jtttet fdtbneu ijjfetbe gefeben.
Sem vidil tvoja dva lepa  konja.

3>er erfte 3iag fee§ Saljeeb ^ei§t Meujabr.

Pervi  dan leta  se imenuje novo leto.

Die jtttet gvojjeu #fiufer bes SBnterS tu ber
■žSorftabt ftnb nbgebrannt.

Dve velike  hiši očetove v predmestiji  »te pogorele.

— 167 —

Red določivnikov reČevnika je naslednji.

Prilog stoji tikama pred rečevnikam; pred pri¬
logam številnik in pred števiinikam spolovnik.

Prilog, številnik, zaimek in spolovnik stoje v
nemškem vselej pred  rečevoikarn, in se ravnajo po
njem v spolu, številu in sklonu.

Drugi sklon stoji po  glavnem reČevniku, po
drugem sklonu pa še le drugi rečevnik s prediogam.

Drugi sklon se da tudi pred glavni rečevnik
postaviti, to de takrat glavni rečevnik ne dobiva
spolovnika. N. pr.

Det gletfj bež@djuletž ift lobenžrcett, ali pa: De?
SdjulcT? gleijj ift lobenžtocit.

b. Določivniki časovnika.

C a s o v n i k e določujemo.

1.  Z rečevniki ali z osebnimi zaimki v raznih
sklonih s predlogam, in brez predloga.

©cit erbatmet ftcfj fcc? ©unberž; »er^eiljet bcnt
©uttbcr obet Beflrafet tb n  5 erroeifet tfjm 53S>o|»£t^atc*».

Bog s« usmiluje grešnika , odpuša grešniku  ali
pa ga kaznuje; mu  skazuje dobrote

Det gtonune mtraut ttuf benft a« ©ot<y

etbtattet »on tljnt

Pobožni zaupa v Boga , misli na Boga , priča¬
kuje pomoči od njega.

3.  Z okblisinami mesta  (Umftdnbe bež Drtež)
na prašanje: kje? kam? od kod?

2)er 6(f)uler geljt au§ fcev %5čt)ule  ttad) .Saufe.

Učenec gre iz sole domu.

168

Sffiir lernen in bet Scjmle, unb bcten in ber ^ttdje.

Učimo se v šoli,  in molimo v cerkvi.

®až 33ud> liegt t)iet, bie fteber fcotL

Bukve leže lukej,  pero tam.

3. Z okolišinami časa  (Umftanbe bet Beit) na
prašanje: kdaj? Kako dolgo?

2>er Skuter lernt tjeute ben ganjen Sag*

Učenec se uči dans cel dan.

2>ie 33dume Muljen im $cut)tinge*

Drevesa cvetejo spomladi.

4 Z okolišinami vize  (Umfldnbe bet Strt) na
p rašanje: kako ?

Set ftotnme Sljrift ertragt ba$ Seibert mit ©ebutb
(gebulbig), unb ertoartet tu&ig ben Sob.

Pobožni kristijan z voljo  prenaša terpljenje, in
mirno smerti Čaka.

$>ein Stuber lernt gut, unb fdjteibl fdton.

Tvoj brat se uči dobro,  in piše lepo.

5. Z okolišinami uzroka  (Umfidnbe bet Urfač§e)
na prašanje: zakaj?

£>a3 (štž fdjmiljt »on bet SSatnte.

Led se taja od vročine.

$>a i  gute Stnb ge^ordjt au8 Stebe, bas bdfe tlinb
geljor^t auS

Dobro dete je pokorno iz ljubezni,  hudobno
dete je pokorno iz strahu.

Velikokrat Časovnik določujemo na mnogo
vižo; n. pr.

£)iefe3 tieflt tner auf bent Sifrbe*

Ta bukve leže tu na mizi.

169

$>ie Safel bdngt boet an bee SBanb.

Tablica visi tam na steni.

SJlancbe dknbtoerfer arbeiten int ©ommet »»o«
btet Uf)t  fruit btž fieben lt£r abenbb.

Nekteri rokodelci delajočo letu od štirih zjutraj
do sedmih zvečer .

$ie ©djftallkn jtebeit im Jgierbftc fort in mar=
mere Sattber.

Lastovice odlete v jeseni v toplejši dežele.

2)ie Srbe betoegt ftd> jajjrUrft einntat um bte
®onne.

Zemlja se zaverti vsako leto enkrat okoli solnca.

35ieSetdje jtngt im grublinge fvoj)ti4> tn beu
Sit f ten.

Škerjanec poje spomladi veselo v zraku.

©ti unettiiger J?nabe bat geftern obenbS auf bet
©affe attS aJlut^mitten einen^unb unbarmt>etr»
3*8 gef^tttgen.

Povreden deček je sinoč na ulicah iz hudobe
psa neusmiljeno  tepel.

$et fleigige 6obn unferež SJladjbar? liefi jefct unter
bem ©dtatten eineS SBoumež feinee <&cfytoefiet
rine fdtone ©efd>icl)te au§ fetnent Sefebucfte mit
lauter <3timme »or.

Pridni sin našiga soseda zdaj v senci dtevesa
svoji sestri lepo zgodbo iz svojih bukev za branje
na glas  bere.

c. Določivniki priloga.

Prilogi določujemo.

1. S narečji  (SMentobrter).

®ott ifi b&4>ft geredjt, unenbiid? giitig, ubernub
batrnberjig-

na

Bog je najbolj  pravičen, neskončno  dober, čez
vse  usmiljen.

2.  Z raznimi skloni brez predloga in z pred¬
logam.

Det $(ei§ige tfl bet $Belof)«un8 ttmtbtg.

Pridni je podarjenja  vreden.

Det čoljn tji fetitetn ffioter dijnlidj.

Sin je očetu  podoben.

Det 9ty>fet iji eutett itreujer ttett.

To jabelko je vredno en krajcar.

Det Oieidje ifi fiolj ouf feiite ©utev.

Bogatin je prevzeten na svoje premoženje.

Det SBeife ifi tmt feittem @djtcEfate jufrtebeti.

Modri je zadovoljin s svojo srečo.

Določivniki časovnika se ne derže terdiga reda.
Po navadi se stavijo okolišine Časa pred okolišine
mesta, po teh pa še ie druge okolišine ali dopolniki
v raznih sklonih.

V golih in v razširjenih stavkih je red dvojin:
prost  in prestavljen.

V prostem redu začenja stavek osebek s svo¬
jimi določivniki , po njem nastopi časovnik,  ali pa
sam pomagavnik  (^ilfžjeittcott), daljej pridejo oko¬
lišine časa, mesta , vzroka, vize,  potem predsehek
in dopolniki v raznih sklonih,  na zadnje delezje
(iUitttelmort) ali nedoločivni naklon ; celi stavek more
tudi ločljiva besedica  (trennbare ijktttfel) »konče¬
vati. N. pr.

171

172

Prestavljeni red je tist, v kterem se časovnih
ali pa pomagavnik pred osebkam  stavi; to se zgodi:

1. V praiavnih stavkih; n. pr.

Stegen Me ©cfjttJalfcett im £erbfie in toarmere
Sanber fort % .

-£>at etn nnaettger Snahe gefietn abenbl auf
bet ©affe aul ajtutlftoitlen einen §unb gefdjlagen?

2 Kadar kak del orečenja zavoljo posebniga
povdarka, ki mu ga hočemo s tem dati, v začetek
stavka denemo; n. pr.

3m #etbfle 8t*£e« Me Schtnalhen in toattnete
Sanbet fort.

3n toatmere fidnbet steljen Me ©dtinalh ' v *
$etbfie fort.

9lul 9Jtutt)i»itten tjat etn unatttgee Snahe ,tertt
abenbl auf ber ©affe unbatmljerjig einen fpunb gefdjlagen.

Unbatmfierjig l>at etn nnarttget: Snahe gefiertt
abenbl auf bet ©affe aul 33iuthrt)itlen einen $unb gef^lagett.

XVIII

Splošno povzetje.

1) V nemSkem je deset razdelkov govora (SJtebe-
tljeile). Ti so:

a) Pregibni  (abanberlidje).

1. Spolovnik  (bal ©ef<bledftltt)ott, ber 2lrtifel).

2. Rečevnik  (bal .Sauptttorf).

3. Prilog  (bal 23eitoort, bal ©igenfdfaftltoort).

— 173

4. Zaimek  (bač gvitirott).

5. Številovnik  '(baž

6. Časovnih  (ba$ Beittrort).

b) JSepregibni  (unabdnberltdje)*

1. Predlog  (ba§ $ottrort, baž ‘BerbaltmStrott).

2. Narečje  (baž $e&entm't, ba$ Umftatibžlrort}.

3 Verovnik  (baS 23inbetrort).

4 . Medmet  (ba§ (šmpfmbimgžtrorl).

V slovenskem nimamo spolovnika.

2$ Spoli  so trije : moški (ba§ mattnltcije ©efd)lecfytV
| 'iški (ba3 trei6lid>e ©ef^leč^t), nobojni (ba8 fa^lidje

Števila  sta dva: edino število (bie (SrnjabO,-

mn«žno število (bie 2M)tgaf}t)-

4

S /doni  so štirje:

1. sklon (erfier Srti!) na prašanje: kdo? kaj?
(ir er? jDflž ?)

"t’ sklon (jtreitet $all) „ „ čega?čegav?

(tce Lv ^

o.  sklon (britter $all) „ „ komu? Čemu?

(trem V)

4 . sklon (rierter $all) „ „ koga? kaj?

(treti ? tra§?)

^polovnik je dvojin: določivni  (bet bejltmmte

Slrtitel): fcetf btCf in nedoločivni  (bet itnbe«

jlimmte Slrtifel): ettt, ettte, etn,

Spolovniki kažejo spol rečevnikov.

$ett ali ettt se stavi pred rečevniki moškiga
spola; n. pr. ®et Sdjiiler, ettt (Sdjitler.

®ic ali ettte se stavi pred rečevniki ženskiga
spola; n. pr. S>te geber, ettte gei^r.

ali etn se stavi pred rečevniki nobojniga
spola; n. pr. brtš Sučfj, ettt 93ud).

V množnem številu se pri vsili rečevnikih, naj
bodo spola kteriga koli 'nočejo, stavi vselej bte ;
n. pr. bie Sattler, bte gebern, bte

Spolovuik cin, eitte, eirt v moškem i nobojnem
spolu nima spolovili skončnic: et, eŠJ zato po tem
spolovniku moških reČevnikov od nobojuih ni moč
razločiti.

n

Oba spolovnika se sklanjata po eni p<’ *
Samo v pervem sklonu moskiga spola, in v jh  em
in četertem sklonu nobojniga spola nedoločivifi w  t .o-
lovnik nima svojih lastnih spolovili skončnic: et»cS.

Edino število. ^

1. bet, cin (et) — bte, eine — ba§, etn (ež)

2. bež, etned — bet, etnet — bcš, eircS

3. bettt, etnem — bet, cinet — betttž. 'm

4. bett, einen — bte, cine — baS, c, ež)

Mno%no število.

1. bte

2. ber

3. bett

4. bte '

4. Nemški rečevniki se v spolu ne ujemajo
vselej s slovenskimi; n. pr.

bet SBcium,
b«d £au§,
bte @onne,

to  drevo,
ta  hiša,
to  solnce,

bet ©tern,
bte 231ute,
bod SBudj,

ta  zvezda,
ta  cvet,
te  bukve.

175

Nekteri rečevniki, ki naznanjajo žive stvari, se
dajo s narastkam intt, ali iu iz moških v ženske
premeniti; n. pr. SDer Skuter, bie ©cfjulerttt (tt); bet
• 28o(>Uf>dter, bie SBo^lt^ateri« (n); ber fturfi, bie
$urftt» (tt); ber ©djneiber, bie ©djneiberttt (n); —
ber Soroe, bie fibtrtrt (n); ber SBotf, bie 2B5(ftn (n).

Nekteri rečevniki se dajo s narastkam djett ali
letu zmanjšati. Pri tern se sarnoglasnice o, O, K
na d, o, it  pregiašajo, in taki zmanjšani rečevniki
so vselej nobojniga spola; n. pr.

bet iifdj, boš Sif^cftett, bet ©tern, boš ©ternletn,
bie grau, boš grautei«> bie #anb, boš <£>dttbdtett,
bet ©oljit, boš ©fltnu^en, boš SBudj, boš 23ud)tein,
bieiBtume, boš Slutru^eit, boš $auš, boš ^auždjett.

V nemškem se večkrat dva ali več rečevnikov
sostavlja v eniga. Sprednji rečevnik je določivnik
naslednjiga, in se ne pregiba.

Spol sostavljeniga reČevnika se ravna po zadnjem
ali glavnem rečevniku; tudi sklon in število se le na
glavnem rečevniku naznanja; N. pr.

baš ©irol) > ber ©trobfcut, bes ©trolj&uteš . . .
ber #ut \  bie ©trofj&Ute«
ber Dbftbotmt

bie 3 U ^ C

5. Množno Število nemških rečevnikov se nazna-
nuje ali s samim spolovnikam btc , ali s preglaša-
njem sarnoglasnic 0^0, tt nad,  O t  Ur ali pa s
skončnicami: C, tt, It ali Ctt.

sadno drevo

176

S samim spolovnikam bte se naznannje množno
Število veČjidel le pri mnogozložnih (meblfilbigett) re-
čevnikih moškiga in nobojniga spola; n. pr.

ber Slblet, bte 3lbfer,

ber Sr.gel, bie Sttgel,

ter ©djneiier, bte (Sd^neiber,
tey ©djiiler, fcte €c|iilet.

boš SKeffet, bte OKeffer,
boš SDJufter, bte SRufter,
bo§ 9Jtabd)en, bte SJtdbdjen,
bo§ Safter, bte Safter.

S samim preglasam se naznanja množno Število
le pri naslednjih dveh rečevnikih ženskiga spola:
$ie Sftutter, bie 27i fttter — bie SocJjter, bie Jod&ter.

Skončnioo e pridevajo v množnem številu;

a) Enozložni meški in ženski rečevniki; n. pr.

ber $ifd), bte £tf<$e,

bet £unb, bte^unbe,

ber $uf, bte gufe,

bie 23anf, bie 33anfe,
bie^anb, bie Jg>dnbe,
bie ftunft, bie ^£tn(le.

b) Vsi rečevniki na: ittg, tti$, fot; n. pr.

bet 3ttngltng, bie 3ttngltnge;

bač @ef)einmt§, bie ©cJjeintntffe;

ba3 ©cbidfot, bie ©djicffale,

c) Rečevniki nobojniga spola s predrastkam ge;
n. pr.

ba$ ®ebot, bie @ebote;

ba« Oef^rad^, bie ®efprd#e.

Skončnico er pridevajo v množnem številu;

a) Enozložni rečevniki nobojniga spola; n. pr.

baš SBilb, bie ŠBilber;
ba$ 23uc&, bie 33udjer*

b) Vsi rečevniki na tftttnt; n. pr.

bet SReid)tl)ttm, bie iReic^tpiticr;
baž jtaifett^um, bie Staifettljunier.

— 177 —

Skončnico tt ali cit pridevajo v mn. številu;

a) Rečevniki moškiga spola na e; n. pr.
bet ffnabe, bie .fnabett — bet 26ite, bie gotoert.

b) Vsi mnogozložni rečevniki ženskiga špola;
n. pr,

bie $eber, bie ®ebertt, bie -£>anbtung, bie $anblungett,
bie Safet, bie Safeitt, bie 3ugenb, bie £ugenbett.

c) Nekteri enozložni rečevniki moškiga spola,
kterih se je treba iz glave naučiti; n. pr.

bet #etr, bie $etrett j ber #irt, bie #trtett,
ber SRenfdj, bie 2Renfdjett| ber Ddjž, bie Dčtjfeit.

Samogiasnice preglašajo v množnem številu
enozložni ženski in nobojni, in veliko enozložnih
moških reČevnikov. Mnogozložni rečevniki jih ma¬
lokdaj preglašajo; tisti pa, kteri v množnem številu

0. Nemški rečevniki se v raznih sklonih prav
tnalo pregibajo.

Praktična slovensko-nemška gramatika. 12

178

a) F edinem številu .

Rečevniki moškiga in nobojniga spola pridevajo
v drugem sklonu 3 ali včasi zavoljo boljiga glasu
C§; tretji in četerti sklon sta perviinu enaka.

Rečevniki ženskiga spola se v edinem številu
nič ne pregibajo.

b) F množnem številu.

Vemo pervi sklon množniga števila, vemo tudi
drugiga in Četertiga, kteri so si enaki. V tretjem
sklonu pa si vsi rečevniki pridevajo skončnico tt
razun tistih, kteri imajo tl že v pervem sklonu.

Opomba . Rečevniki moškiga spola, kteri si v
pervem sklonu množniga števila n ali ctt pridevajo,
želijo to skončnico od druziga sklona ediniga števila
skoz vse sklone obojiga števila. (Glej stran 82 Ob-
Česni pregled skončnic reČevnikov.)

Skloni nemških reČevnikov se naznanujejo ve-
čjidel z določivnim in z nedoloČivnim spolovnikam.

Za vajo v sklanjanji v obeh številih z določiv¬
nim in z nedoloČivnim spolovnikam naj bodo nas¬
lednji rečevniki:

Det SSater, bie 9Mtet, baž fiittb, bet <3o!jti, bie
Dehtet, bet S3tubet, bie ©djtoefiet, ba§ $enjlet, bie
Dafel, ba§ 23udj, ber Saum, bte Slume, bet ©attett,
bet ©tein, bie ©peife, ba8 ftdeib.

7. Slovenski peti in šesti sklon se v nemškem
naznanuje s tretjim sklonam in s primerjenim pred¬
logam; n. pr. pišem s peresam,  id) fdjteibe mit
ber $ebet; režem z nožem,  idj ftbneibe mit bem
gjteffer; — pri sosedu,  bet bem Stavbar; bukve
ležijo na mizi,  baž ®ud) Hegt ouf bem Sift&e.

179

8. Nemški predlogi žele ali eniga sklona: dru-
ziga, tretjiga, ali Četertiga; ali pa dveh: tretjiga
in Četertiga, po okolšinah.

Druziga sklona želč:

anflatt ali fiatt, auferfalb, innerfjalb, o6er|a(6,
unter^alb, ungeadjtet, u močit, toai}tenb, mittelfi ali oet«
miiteljl, bie$feit, jenfeit-

Tretjiga sklona želč:

<ra8, aufjer, bei, entgegen, gegeniibet, mit, nadj,
nebfi, nad$, fcit, »on, p-

Četertiga sklona žele:

fiir, butdj, gegen, oljne, um, toiber.

Tretjiga ali Četertiga sklona žele:

an, auf, binter, im neben, iiber, unter, Dot,  jttnfdjen.

Ti predlogi žele v nemškem tretjiga sklona,
kadar se praša: kje?  Četertiga sklona pa želč,
kadar se praša: kam?

V slovenskem želč taki predlogi petiga ali še-
stiga sklona na prašanje kje ?  Četertiga al drugiga
sklona pa na prašanje: kam?  (Glej str. 87.)

9. Spolovnik namestujejo večkrat razne spo-
lovnikaste besede,  ktere kakor spolovnik naznanu-
jejo spol, število in sklon rečevnika, in se sklanjajo
kakor spolovnik. Take spolovnikaste besede so:

Kazavni zaimki  (Ijimoeifenbe ^urtoorter):

Jsedolocivni zaimki  (unbefiimmte gurmorter):
fcin (er), fcine, tein (ež),
einec, cine, eitte§,

mandjec, mandje, mandjež,

jebec, jebe, jebež,

le v množnem številu
rabljeni.

\

Prašami zaimki  (fragenbe giirtniSrter):

weld)ec, t»eldjc r  melcbeŽ«; toaž fiir etn (er), mi
[ur eine, maž ftir ein (ež).

Nektere teh spolovnikastih besedi, zlasti: eitt,
tein,  ttmž ftic eitt, tttein, beht, fein, unfer,
euer, tt)c v družbi z reČevnikam v moškem in no-
bojnem spolu odmetvajo znamnja spola: ec, ež) če
pa same za se stoje, brez rečevnika, si pritikajo
vselej te skončnice.

Ako besede: ein, mein, betu, fetu, unfer,
euer, tt)C same stoje brez rečevnika, se jim more
tudi prirastik e ali ige pridajati, s predstavljenim
določivnim spolovnikam, kakor:
bet j

bie > eine, metne, beine, fetne, unfere, euere, ifire,

laž j

einige, etlidje,
menige, biele,
alte

181

ali pa:
bet 1

bie i  meinige, beinige, feinige, uttfrige, eutige, ifjrtge.
baž )

10. Prilog  se na trojno vižo rabi:

a) Kakor rečemikov prilog  (93eitt)oxt, beigefiigtež
©g«nfd)aftžtoort);

b) kakor orekajoč prilog  (auSfagenbe? (Stgen*
fdjaftžroort);

c) kakor narečji prilog  (SefdjafjenljeitStoctt).

Rečemikov prilog  stoji v nemškem vselej pred
rečevnikam, in se pregiba po stopnjah, spolih, šte¬
vilih  in sklonih. 'j

Orekajoči  in narečji prilog  stoji pri Časovniku
biti  ali pa pri kakem drugem Časovniku, se le stop-
nuje, se pa sicer ne pregiba.

Višji stopnja prilogova se naznanja s prirast-
kam tv,  najvišji stopnja pa s prirastkam ff ali effc;
n. pr. fdjon, fd)6ner, fc^onft — fattft, fattfter, fanftcft.

Več prilogov preglasuje samoglasnice v višjih
stopnjah; n. pr. roarm, matmer, rodrmft — jung, jungev,
jungft — grob, gtSbet, grbbft.

Štirje prilogi se nepravilno stopnujejo. Ti so:

Ijodj, 1)o1)tt,  Ijbdjfi, j gut, beffet, beft,
na^e , ' ttadjfl, J »tel, meljr, meifi.

11. Rečevnikov prilog, stopnjevan ali nestop-
njevan, ako nima spolovnika, ali druge spolovnika-
ste ali spolovane besede pred seboj, si pfitika po
vsih sklonih obojiga števila skončnice določivniga
spolovnika. Le v drugem sklonu ed. štev. v moškem

— 182 —

in nobojnem spolu prejema prilog zavoljo lepšiga
glasu rajši skončnico en namest e§; to zato, ker
ima rečevnik sam že skončnico §, ki drugi sklon
zadosti naznanja.

Ako pred "prilogam, stopnjevanim ali nestopnje-
vanim stoji spolovnik ali pa druga spolovana beseda,
ktera sama že zadosti naznanuje spol, število in
sklon reČevnikov; takrat prilog prejema po vsih
sklonih obojega števila skončnico en J le v pervem
sklonu ed. števila in Četertem sklonu ženskiga in
nobojniga spola ed. števila ima skončnico e.

V združbi z nespolovanimi besedami, kakor:
etn, fein, ntein, . . si odveržene spolovnikove skonč-
nice tlf  e8 prilog pritika. (Glej str. 126 ObČesni
pregled skončnic prilogovih.)

Tako kakor prilogi se sklanjajo:

a) Samoistni zaimki (felbjlanbige $urto6rter):
bet )

bie > eine, meine, beine, feine, unfctc, tuere, if)te;

ba3 )
bet 1

bie > meinige, beinigt, fetnige, unftige, eutige, t^rige-
ba8 J

b) Kazavni zaimki:

betjentge, bicjenige, baJjenige,
betfelfce, biefelbe, bašfelbe.

c) Redovni številniki:

bet (bie, ba?) etfle, jtteite, btiite ....

in množivni:

bet (bie, ba«) einfadje, jtoeifač^e ....  ^unbertfattige.

183

12. Osebni zaimki imajo svojolastno pregibev.
(Glej str. 8^ Sklanjanje osebnih zaimkov.)

Ozirni zaimek  fid) se nanaša le na tretjo ose¬
bo , iz naznanuje tretji ali Četerti sklon ediniga in
množniga števila.

Ozir djanja do perve osebe se naznanuje s tretjim
ali četertim sklonam osebniga zaimka perve osebe;
Ozir djanja do druge osebe pa se naznanuje s tretjim
ali Četertim sklonam osebniga zaimka druge osebe.

id> ttrimfdje mit
bu — eji bit

er (fle, c8) — t fld>

mit — en wn§

iltr — et eitdj

fle — en ficft j

id)  lobe rnidj

btt — fi bidi
et(fie,ež) — t fi(f>

mit —en unS

if>t — et ewf>

fle -—en fid;.

Nedoločivni zaimki:  jemanb, niemanb, jebetmann
si pritikajo v drugem sklonu § ali ti,  tretji in če¬
terti sklon pa je pervimu enak. V tretjem sklonu
se sme tudi reči: jemanbem, ntemanbent, v četertem
pa: jemanbe«, niemanbett.

13. Časovnik nastopuje v dvojni podobi: djamt
(tljatige $orm) ali terpivni  (leibenbe ftorm), potem
kakor je osebek stavka djaven ali terpiven.

V obeh podobah ima Časovnik tri glavne Čašo:

a) Sedanji Čas (bie gegentofatige 3«*)•

b) Prešli čas (bie »ergangene 3^)-

c) Prihodnji Čas (bie funftige Beit)-

184

Djavna podoba. Terpima podoba.

Sedanji čas.

3$ lote — Vt)ii Men 3 $ trir trerben

bu lobft — ibr tobet bu trirji >3  ib* tcevtoet

cr (obt — jie loben. er trirb ) 03  fte trerben; 05

Prešli čas.

3<b babei.« trir ^aben)*, 3$b' tt )-~ g tottjinb)*, =
bu baft V3.  if>r babet >3 bubift ||| feib>S J |

er bat ) ^ fte b«bcn ) “ er ifi ) ®2 fte ftnb)

Prihodnji čas

3$ trerbe \  c
bu ttjirfi >s|

er trirb ) w

trir trerbenJ c
ibr trerbet >,g

fte trerben J"

Velivni naklon.

Sobe! SBerbe gciobt!

Sobet! 2Berbet gelebt!

Prilozaj.

Sedanjiga časa : (obenb. Pretekliga Časa : gelobt-

Nedoločivni naklon.

Soben. ©elobt trerben.

V sedanjem času djavne podobe  pribirajo ča-
sovniki skončnice; e, ft ali eft, t ali et — en ali
samo n, et ali t, en ali n (Glej str. 5 zapombe c.)

185

Velivni naklon  je podoben sedanjimu Času. Na¬
znanja se v edinem številu s »končnico e, ki pa tudi
sme odpasti; n. pr.

Sobe! ali lob! — ©djreibe! ali fdjrab!

V množnem številu se naznanja s skončnico et,
ali t; n. pr.

Sobet! ali lobt! — ©djreibet! ali fdjteibt!

Veliko Časovnikov preglasa samoglasnice v se¬
danjem Času in v velivnem naklonu ediniga števila.
(Glej zapombe str. 31.)

Prešli čas djame podobe  se sklada iz pregib
sedanjiga Časa pomagavnikov Ija 1>Ctt ali feitt in iz
priložaja prešliga časa. Ta priložaj se končuje na
t ali et, in ima spredej prirastek ge.

Pri Časovnikih z razdeljivim prirastkam se pri¬
rastek vmes postavlja; časovniki z nerazdeljivim pri¬
rastkam pa prirastka ge ne dobivajo. N. pr.

lieben, foetreifen, erja^lert,

geliebt, fortgereifet, erjdf?it-

Veliko časovnikov priložaj prešliga časa nepra¬
vilno zdeluje. (Glej zapomine 6. 7. 8. str. 39 in 49.)

Časovnik bobru pomaga v prešlem času pri
vsih prihodnih  (ubergef?enbe 3 e *^brter) zaimkovih
(juruŽfubtenbe) in oziravnih  (reciprofe Seitootter) ča¬
sovnikih; n. pr. 34 babe gelobt; id? bate mi4 etin*
nert; et bat ftdj get»af4en.

Časovnik feitt pomaga večjidel pri neprehodnih
časovnikih, kteri kako premikanje naznanujejo; n. pr.
geljen, fomtnen, taufen, fa^ten itd.

34 btn gegangett, gefommen, gelaufen, gefaf?ten.

186

Prihodni čas djavne podobe  se sklada iz pre¬
gib sedanjiga časa Časovuika lUevben in iz nedolo-
čivniga naklona časovnika.

Fsž' časi terpivne podobe  so zloženi iz pristoj¬
nih Časov pomagavniga časovnika ttJer&en in iz pri-
ložaja prešliga časa druziga Časovnika.

Pregibanje pomagavnih Časovnikov: boben, fein
in tnetbett je treba prav dobro znati. (Glej pregibanje
tih Časovnikov str. 58.)

Pervi pristavek.

Nemško pravopisje.

Perva stopnja.

I. V6like začetne Serke (grofje 9tnfang3bud)fUf>en).

Od začetka besedi se pišejo velike in male Čerke.
Z  veliko začetno Čerko se pišejo v nemškem:

1. Vsaka beseda pri začetku spisa;

2. vsaka beseda v začetku stavka, ali po piki,

(5M0 (0;

3. vsaka beseda pri začetku verstice v pesnih;

4. vsaka beseda po prašaji (ftragejeuljen) (?) in
klicaji (ftufjeidjett) (J) »ko se po njih nov stavek začne;

5.  vsaka beseda po dvopičji (SDoppetpUttff) (:)
ako se lastne besede koga drugiga povzamejo;

6. vsak rečevnik, in vsaka beseda, ki se more
za reČevnik rabiti;

7. zaimena in naslovi (£ittl) tistih oseb v pismih,
do kterih pišemo.

188

Vse druge besede se pišejo skoz is* skoz z

malimi čerkami.

Preberite naslednje spise, in povejte., ktere be¬
sede so z veliko čerko pisane in zakaj:

©ott fyat 43tmmel unb ©rbe unb alleS, maš ifi,
^tfc^affen. @r fjjradj*. toerbe!" Unb alleš trat ba.
®er liebe ©ott forgt an$ fiir fetne ©efcbbj)fe. @r -

fenbet ioarmen Stegen; ©lunten unb ©dume toadjfen; «
%elb unb &Balb flnb gruu. SJiiifen toir nidjt btefen *

guien ©ott redjt bom <£»etjen lieben? ©ott tj! bo#

beilig; er liebt baž ©ute unb oerabfdjeuet ba3 ©ofe.
©Benu bu ©ott lieben toillft, fo muft audj bu atlejeit
ba3 ©ute tfiun unb ba§ ©ofe metben. £>ann aud)
©ott bidj tieb.

©Ser fromm tj!, unb auf ©ott eertraut,

®er |at auf fefien ©runb gebaut-

il. liazdelovanje besed v zloge. (S^eilung bor
2B6rter in @tI6en.)

1. Mnogozložne (mctjrjflbige) besede se v nemškem
tako v zloge razdelujejo, de se k nasljednimu zlogu
le zadnja poprejšnjih soglasnic vzame; n. pr. tu»fen,
tuj)'fen, ŠDcut = ter, = te, freunb * Itdj, freu * big.

2. Predrastki (SSorjtlben) delajo vselej zase zlog;
narastkam (Dtadjftlben) pa se sme tudi posprednja
soglasniea pridjati; n. pr. be»elj«ten, ent * er * ben,
be -- dng - fti 1 2 3 * 5  gen, »er > nflnf * tein.

3. Soglasnice : d), fd), jj, tl), Pb, ft 86 ra bijo

kakor edine in se toraj ne ločijo v pisanji ; n. pr.

nraven, $i*fd)e, flei'§ig, Dtu-tfie, <Ba^j)f>it, 2Be*fte.

189

4 . Samoglasnice, ktere se v govorjenji same

zase glasijo, se razdelujejo tudi v pisanji; n. pr.
iKeu-e, 23au = er, ®et*er, Sije* o-bor.

5. Zložene besede se razdelujejo, kakor so zlo¬
žene; n. pr. Ijtn = aaif, £alž--tud), SBanb * uljt, 9iat^
bauž = tl)Utm.

III. Potegvanje (HDe^mntg) samoglasnic.

Samoglasnice se v govorjenji ali bolj dolgo, po¬
tegnjeno (gebe^nt) a li P a  bolj naglo, skračeno (ge=
fdj&rft) izgovarjajo.

1. Potegnjeno  se izgovarjajo:  2)er Slatne, fcie
©trafe, baž ©cbaf, bie SBage, bet SEBagen, er tcagt.
3)ie $erbe, bie (Srbe, bie ©djere, baž ©djmert, beten,
baž ®ebet. ©lir, btr, tnir. £až ®ebot, lož — lojen,
ber 2flonb, bIo§. 5Daž ©ut, er trug, mujj itd.

Zložene samoglasnice: ati, dtt, ar, et, eu so
vselej potegnjene.

4. Potegnjeno  se izgovarjajo in pišejo se  z
dvojno samoglasnico (aa in ee, oo): 2)er Stal, ber
5tar, baž Staž, baarež @elb, baž £aar, baž $aar,
ber ©aal, bie ©aat, ber ©laar, ber ©taat, bie SBaare.
2)ie 21Kee, bie 3lrmee, bie Seere, baž S3cet (greda),
baž #eer, baž Mameči, baž UJteer (bie ©ee), ber
©djnee, ber Jlaffee, bie ©cele, ber )ee, baž Sljeer,
leer, ner^eeren. 2>až SBoot, baž tioož, baž SKoor, baž
SKoož, ber ©djoojj.

3. Skoraj se potegnjene i  se pišejo ie: SBter,
Stene, $tiebe, tftiege, jpapier, jRtemeit, 9?iefe, 6cf)mieb,
©leg, ©|>td, ©Ud, Sljter, 23ief>; — nieber, roteber;
— gebteten, fliegen, jKe§en, mteten; — er embfteng,

— 190 —

fiel, Ijtett, gieng, Itefj, prob teren, rafteren, regteten,
foajteren itd.

SJitt, bit, ttJir — tfcm, tl)«, time«, t$t so
izjemki.

4. Potegnjeno  se izgovarjajo samogiasnice in
pišejo se z pristavljeno čerko lj v zlogih z naglasam
pred Čerkami I, m, n, rj n. pr. bet $4n, ba8
34r, baž 3Dta*l, bie 341 bet 3a£n; baS 2Ke$l,
ber Seltm; jeJjtt, mejn; 4m, iljn, 4t; baž Dl>r, bet
©olj«, baž @trol), baž #ul)n, bie 5lul), ber 9tu£m,
bet <5tul)l, bie Ufct itd.

Tudi Čerki t se potegovavna lj rada prideva;
n. pr. tljun (namest tujin), baS $l)or, Sijal, tfceilen,
rabljen, bet Stati), bie Stoti), roti), 2ftutlj, 2)emutl) itd.

Potegovanje samoglasnic se toraj 1) ali nič ne,
ali 2) z dvojo samoglasnico, ali 3) z neglasno t
psad i r  ali 4) z neglasno 1) naznanuje.

Izpišite iz berila Nr.  — tiste besede , ktere
imajo potegnjene zloge.

IV. S krače vanj e (@$arfuttg) samoglasnic.

1. Skračeno se izgovarjajo: madjen, tbtfdjen, bu
gibfi, et gtbt, ab, in, man, um, franl. ©djmerj, £ets-
©efialt, Stanb, ©etotnfi, ©efdjaft, ber SSBirt, bie SBirtin,
bie gthfiin.

2. Skračeno se izgovarjajo in z naslednjo dvojno

soglasnico pišejo: $ie ©onne, toenn, bet SDtann, ei
btennt, brannte, bet ©djtoamm, er nimmt, fdjtnimmt,
ber gaU, bet Start, bet £errfdjer; et trifft, bie

#offmmg, bet Sattler, bet Utittj bie ©affe, bie gltiffe,
bie Stfttfe, — bet giufs, bie Slttf«. 3>ie d?a|e, bie

191

#i£e (namest tfasje, .£>tsse) ; bcr 3)ritd, bet ©djmttčf
(jiamest 35ruff, ©djmutf)-

Tudi se piše: bie ^irtin — ^irtinnen, $tgbetni3
— #inbernifTe.

SkraČevanje se toraj ali nič ne, ali pa z dvojno
naslednjo soglasnico naznanuje.

Izpišite iz berila Nr.  — besede , liter e imajo
skračene zloge.

Samoglasnice: a,  «u, '6,  in fi se pišejo veČji-
del v tistih besedah, kterih pervotne se pišejo z a
in au; n. pr. *8anfe (23ant), fianbet (fiattb), SBdIbet
(2Balb), ©firten (®artett), uamlid) (Slame), Strmet (3ltm),
Taufer C^auž), S3aume (23aum), Staume (Staum),
©djdume (©d}aum), 3>5tfer CDorf), (Kotb),

33udjet (Sudj), ©tuble (©tu&l) itd.

Verh tega se piše:

o v naslednjih besedah: ciljttlidj, Š(|re, 23ar, be*
fiatigen, blaten, bammetn, etmagett, faljig, ga(iren, ®e=
tat|, ®rate, Rating, 5lafer, Jtaftd), Mfe,  kralje, trajen,
latmen, m&ben, mlačne, tidljen, naften, (@elt>) btagett,
©dbet, fčten, ©žge, fi<b fdjamen, fčfjmdben, fpa^en, fpat,
©trajne, vSt^rane, itage, mdljlen, ma^nen, ttja^rea, ja^e,
3dj)te itd'

Druga stopnja.

I. Samoglasnice.

1 .

d, itu, o f  u.

192

au v naslednjih besedah: baudjten, btauen, ©rduel,
ffnauel, laugnen, ©aule, ffrduben, oerfaumen itd.

Vaje.

'£>ie -Dlaufe naften »on ben SButflen. 23ei ©utnpfen
unb Hftoraften Ijalten ft$ »iel gtofdjc auf. Seget bie $anbe
auf bie SBanfe, unb larmet ni$t. ®ie Sufdje. bet SBSlber
unb ©arten jtnb gtttn. Kleine ©trftmpfe geljoren ffit fleine
Šfinber. Sraume ftnb <S$aume. $>ie HRauter bauen Taufer.

3)fe gget Ijalten ftdj M uuž in ©atten, 23ufdjen unb
gelbern auf, to o fte SDfaufe, DRaulnmtfe, fleine SBogel,
SBurmet unb 5t«fer auffuc^en. 2ibet audj »on bem 06ff,
ja fogar »on gtofč|en unb kroten leben fte.

2 .

et, eu, ot.

Zložene samoglasnice (5Doppetlaute) au, at, et, eu
se zla enako glase; n. pr. $dufet, S^aifer, geinbe,gteunbe.

Glas aj  ste v nemškem nar večkrat piše z et,
bolj po redko z eu in le malokdaj z ai. Kdaj de
se piše nu, smo v številki 1. govorili.

at se piše v besedah :

Saietn, gtaijj, .jpain, $aifer, Čirain, 8aib, Caibacb,
žftai, SRatlanb, SRaitt, fOtainj, SRatš, Dtain (meja), ©aite,
2Baib, Skife.

eu se piše v besedah:

SuSreiten, betljeuetn, beugen, SBeule, Seute, ŽBeutel,
beuten, beutlid), beutfd}, eudj, euet, ©tile, feudjt, geuer,
gteube, gteuttb, £eu, ^euč^ter, beuer, |euten, |eute,

193

teule, feufdt, ftteus, leudjten, Seudjtet, Seute, 9J?eu*
efeeimorb, neu, neun, 9teue, fcfjeu, ©djeuer, ©djettne,
fdfjleuntg, ©eudje, feufjen. ©*>reu, ©teuer, ©treu, Deufel,
iljeuer, treu, ubergeugen, llngefteuer, ungefjeuer, »ergeu*
beti, »erleumben, »erabfdjeuen, »jrfdjeudjen, 3 CU 9, 3 e!1 8 e »
jeugett.

Vaj e

Dte etnfacf)en @:petfen ftnb bet ©efunbfieit ant ge>
ieify(tcfjfien. 93ergeifje beinen 23eletbigern, unb »erfage
felbfl beinent getnbe beinen 33etftanb nicfjt. S3ermcibe
jeben ©treit, unb tebe mit jebermamt in (štitigfctt. ©ei
etfrig unb fletfjig ttt beinen 2ltbeiten, reinlii) in beinen
dlleibern, befdjeiben in beinen 9ieben. (Site mit SBette!

Det dfatfer »on Djierreidj f»eift gtanj 3ofef. Sntbadj
ift bie «£>au»tftubt »on J?rotn. Satern ift etn .fonigreicij.
Det glufž SWatn ergieftt fidj bet SJlatnj in ben iRfjein.
SDfntlanb ift etne f<§5ne ©tabt. Dte 23Iditer be$ SBatbeS
fdrben blau. Det 2Ronat SD?at ift feljr angeneljm. Die
Jfadftigaii ftngt bet 9iadjt in ben ^atnen. Det SJlatS
ift eine 2lrt »on ©etratbe (®etreibe). Untevfdjeibet molji
bie ©aite an einem Snftrumente »on ber ©ette itt einent
iBudte, obet »on ber recbten unb linfen ©eite. @ib einem
'JBntfen einen Sttib 23ret.

23ir follen greunbe unb geinbe [ieben. © totvb
better »tel 6 e it unb ©tre« geben, meif ber 3iegen bie
SBiefen b«uftS befeui^tet SJieučfjelmbrber unb 93er«
ieumber ftnb Ungebeuer? jebet »erabfčjjeuet fte. ©n
trener greunb ift ber tčjeuerfte ©djaft. $.iite nicf)t abs
fd?eulid?e ^ett^let fut beine grettnbe. Sftorgett, unb
nid)t beute, fftred)en immer trdge Sente. 23ettge btdj
in Demutb »o» ®ott; trage bein jfrettj uttb beine Seiben

Prakifčoa slovrnsko-nrmsfea gramatika. 13

— m —

gebulbig; lebe feuf<$, unb leuiste «Ken Scuten mit
gutern Seifptele »or.

(štneuere tdglid) ben (Sntf^lufž bet ©efjetung, unb
erfuttc tveu beine ©flidjten. gef)cud)efte ©cufjer,

abcr t»a[)te Steue »etlangt ®ott »on bit. 2>et ©6fet»id)t
fdjeuet jtd) »or ben ?cuten, trie bie 6ule »or bem Za*
geSlidjte. 5Denfe tmmer: @ott ift 3 eu 3 e  nteiner ©ebanfer.
unb Jpanblungen; babutd) ttmft bu jeber ©iinbe »orbcu^
gen. 3)er $at  erleudjret unfete Bergen, unb entjimbet
in unž bad geuer feiner Siebe. @ef)orcfyet fteubtg euertt
Seljrern, bie ben ©amen ber Sugenb in euere ^erjen
jtreuen.

II. Soglasnice

1 .

Samoglasnice se po dobrem izrekovanji lahko
dajo razločiti.

Tezeje se ločijo na koncu besede

slabe  soglasnice : 6, b, g, f, O) od njim, po¬
dobnih

močnih  soglasnic: p, t, f, f j n. pr. v besedah :
©rab, ©ab, ^Pflug; ©raž se nekako slinijo tudi so¬
glasnice: p, t, f, f.

Ktero soglasnice na koncu je treba pisati, se
spozna lahko iz podaljšane besede, kakor: bež ©rabež,
im 93at>e, bem ^3fluge, bie ©rafer.

Ravno tako je v besedah: ^ut, S)anf, Sleifi na
koncu treba močne soglasnice t, f, fj pisati, ker se
v podaljšanih teh besedah te soglasnice pokažejo,
kakor ijjutež, Ihinfež, Sleifjkž.

195

Opomba,  Dolga f in okrogla § imate slabi  glas. ki
je enak glasu slovenske sogiasnice z.  Dolga f se
piše lev začetku besedi in zlogov; okrogla 6 pa le na
koncu zlogov in besedi tedaj, kadar se v podaljšanji
slaba f sliši; n. pr. [e»fen, laš, fen; feljen.

Cerka se močno glasi, kakor slovenska s.  Ne
piše se nikoli v začetku besede, ampak le v začetku
zlogov in na koncu besedi tedaj, kadar se v podalj¬
šanji močna s  sliši; n. pr. gieijp, jffeifteš, fleiftig, grof,,
grčfpr, faft, fa#en, ©ftooj?, ©dsoofte.

Cerka ft pomeni edino soglasuico, in se ne sme
mešati z podvojno ff, ktera se na koncu besedi in
zlogov vselej podvojno piše; na koncu besedi veuder
se namest ff piše fs; n. pr. fjfufč, 9tuffe, jflufg,
gluffe; meffen, bu miffeft, er mifft, ntifg. — Predra-
stek mtS in narastek nti se piše z okroglo §; n. pr.
mtafdlltg, ginftermž; v množnem številu pa se piše ff
ginfrerniffe.

/

Vaje

f>, p — b,  t — 9, E — f (S), #♦

(Sin rei$er Sanbtnann trattE gern. @ein 9?adibar
Žraitg ofi in i^rt, er mbdjte ftt& ben SfcmtE abgetooljnen,
bantit er ftč£> burdj biefeš grobe Safter nicf)t fvubjetttg
ind ©rab fturje. 5)er Sanbmann aber, bem Sob unb
$abe( einerlei tear, fcftttneg auf bkfen &BtnE beS
SlacBbarl, unb trieb fetrt llntoefett tueiter fort. @t fattE
tmrner tiefer, »erridjtete feine 2Irbeit nur $alf> ,  fnjj
■garje Diadjte butiki auf ber ©jnelbanE, erbob $anE
itnb ©trčit, unb »erbarb ati @eefe unb Scib. (Sinft
taf>f>t er fpat in ber SJfacbt gonj betrunfcn rtadb $auJ.

19 «

Saumelnb ttmgt er eitten Sprmtg uber etitcn 23adj
fpringt ju furj, flnft unter, unb ertrtnft jdmmerlid).
'Den £ag barauf fattb man feinc Seidle am ©ttntb
bež ©affctS; ntan jog fte bann Ijerauž, tegte fic in
ben @a:g, unb fratb tcug man fte audf> ju ©rabe.

2 .

fr «» f? — ffr f«-

Det Sleifiige ifi nie miifMg; er mirb ni$t »er»
briefjlidj, menn cr audj im @(j>mei#e feinež SlngefldjteS
arbciten mu#. (šr befiegct alte -jMnberniffe burd) ®ebu(b
unb unoerbroffenež Sluebarren. ifi feine§t»eg£
fcož 3*e* unferež Dafetnšr baf§ mir Moji (bloS) baž
®ute biefcž 2eben§ in ©emftdjiidjfeit gmiefjeiu 53aib
»etflte#en unfere Sebettžtage, unb mir mcrben ftir
ieben einfi 9ied)enfd)aft geben mu#en. Das

3eugm§ bež ©elutffenS ifi bie fi't#efie 33eloIjnung M er
auf biefet (Srbe. 2Bie bie Služfaat gemefen ifi, fo
mirb audi bie ŠIrnte fein. 23eflei#tge bid) bet SJlafiigs
feit; benn Ubernta# ifi aUejeit fd^ablt«^. 3lu#erbem,
bafS ber Unmafnge einert SJtiebraudj »on ben @aben
©ottež madjt, f<$toa$t er burdj ben unma#igen @enuf§
ber <S:peife unb bež Drcmfež audi bie dMfte feinež
gbtiperš unb ©eifiež.

3 .

\

fr *>r P*)*

Glas f se v nemškem na tri viže piše:

a) naj večkrat se piše f: 5'ebet, frob, finben,
laafen, itd.

197

b) v naslednjih besedah se piše b: Šciter, SJetter,
$8olf, 93ogef, S3ie|, SSetldjen, gte»et; — »on, »or,
»o{J, »ter, bra» in predrastek »er; n. p. SBerjianb, »er*
fptedjen.

c) se piše le v tujih besedah : šJ}$Uofo))f>te,
©eograbljte, Dct^ogtap|te, ftaUigrapbie, itd.

Vaje,

Strt ©ater ^atte bter $inber, jte beteten ftit iipt
tdglid) jum SJater im $tmmel. ®ott S'tfube umarmte
Ser ®ater feine braben ftinber, t»el$e fo eifrtg i^tc
5?fltd6ten erfullten. — 2)en SSogel erfertnt man att ben
grebem, baS SJetfdjen an ber btauen ^*arbe unb am
®erudj. — S)er 9Jfenfd) f>at btele SBorjuge t>or bett
Sferen; tnSbefonbere jetdjnen ifjn (eut SSerfianb unb ber
fteie Sffiitfe auS. — SDie @eograf>f)ie mad)t uttS mit ben
betfdjtebenen Sdnbern unb 'i?blfern ber (Srbe befannt. —
šBerbinbet ftafligraplne mtt DtUtograpiHe, batttt mttb
euere ©tfjrift jebermantt mit ©ergnitgen lefen.

4 .

Podvajanje soglasnic.

Po kratki  samoglasnici se velikokrat podvojna
samoglasnica stavi, (Glej sprede): IV, Skračenje sa-
moglasnic 2).

Največkrat se podvajajo: ff, (namest ff), ff,
mm, utr, pp,  tr, ff (fS), it, |3 (namest jj).

Malokdaj se podvajajo: bb, bb, gg.

Nikoli se ne podvajajo: (j, j, g, », tt), dj, jj, f$.

198

Vaje.

2XCfe SRenfdjen fotten im mer gut uttb fromnt fein.
3n einem #aufe ftnb 3< mm ^/ ffamntet unb Keller.
$eim ©tgenfttttt iji fein ©ettritttt. >  ®ife« unb
5tu^fer gcljoren ju bett SSietaHen. 2lu§ 3inn f#»» man
$etter, Gannett, ©rijnatten,f ftnčpfe unb atfertei anbere
©arijen fertigen. 2tu3 ©fen mad)t man .jpdmmet, Jblams
ntern, flstten, Spfannen unb anbete braud)baie ©adjen.
iDie Slffen, melrije atteg nariniffen, metben in toarmen
tanbern angetroffen. Sltte gtfdje (eben im 2Baffet, unb
fonnen fdjroimmen.

3m ©ommer fommen oft ©etoitter, 2)ie ©evoitter
fcmnten aber nidjt immer am fjeHen $age, fonbetn ju=
iteiien audfj in finfierer 9?ad^t. SBemt ©emitter ant
•jpimntet ftnb, fo foHft bu nidjt unter 1)ofje ©dume obet

©egenfianbe treten. Fromme iDienfrijen »erben bet
einem ©emitter nirijt jitfern, tvetut bte Jbotttter norij fo
fefjt tctten; beti« fte miffen, baf§ ubet unž immer ein
guter ©ott toaftet. 23ei ©emittern falten audj manama!
©rijioffen; borit ireffen jtcJj fetrije $alle nie^t alfjufjauftg. Die
©emitter fd&affen »eit meijt 93ortfjeU a(3 ©djaben. 5?annft
bu mit bemt bie 93ottljciie aHe nermen, bie unS bie
©ettnttet »etfdjaffen?

J?afer fdjmimn, ©lafet fliuren. — £uf)net fdjarren,
mandje 'Hjiiren fnarren- — flinbet, bie intmet nur
tnutren, unb attež fteifl beffer voiffen tnotten; Jfinbet,
bie mitten unter aitbetn Jttnbem intmet miimfri> ftnb,
folcbe Jlinbet fatt« fein 2Ren|ri) Iciben, unb audj bem.
guten ©ctt fonnen fte nidjt gefaften. — 2)et Jvnafjpe
ifi auf ber $ref>pe gefatten unb bat ftdj bie obete Sippe
»et!e£t. — fiieine OJidbdjen fpieien mit ‘Ptippen. — 3)er

109

SNoppe iji bet ber ftttjtpe angebunben. — $on btefet
Heinett fPappel’ fattcn bte Stattcr ab.

Sie 3 uC f et f U( ^ en ' meicbe bte 3 uc fb r bdc?er bacFen,
f<$merfeti g ut. — Ste ©djneiber ferttgen 9J6cFe, gracfe,
3acfen unb anbere dtteibungžflucfe. 3 it biefern @ac?e
fjecfett tret <£djocf ^tebfe. — Strecfe bidb nadj ber
Secfe. — 2luf jenern *p(a£e ftettg bte fdjtttarje J?a#e mit
etnem €>a$e etrte 9Wau3. — 3$ faufc etnett SMe^ett
ffieijett. — Jbinber fctten in ber ©djuie ru&ig ft£en uttb
ntdft fc^ma^ett. — 3m SBtnfer f'e$ett rnandje Seute CPetj-
mufcett auf bett ffofn. — itatt bež 3|"aaf ogaferte
21braf)am einett 2Btbber. — Sa3 Jbottt nettitt man audi
'JJoggen. — Ste (£gge braudjt ber Sanbmatttt. — 9?abbt
Ijeifjt bet beh Juben Sester obet ©efebgeleljrter, uttb
2lbba iieifit 93ater.

5 .

x ,  d)Ž.

Cerka x  »e stavi namest zložene soglasnice f$ ;
in se rabi le v tujih besedah, kakor: Serf, Sare, ftr,
21'er, 2Ueranber itd.

V čisto nemških besedah se namest x  zdaj piše
$3; n. pr. 2td)ft, ?idjfe, Slcbfei, Sad)3, (šibedjfe, Ddj3, itd.

Vaje.

Ser ghtdjž ifi ein feljr rtufcitd e8 ©etnarftž. 'Bon bett
Stenett ftabett mir bett £enig unb baž 2Bucf>3. Ser
2Bed)fet ber 3af>re3jeiten iji regeimafjig. Ste @rbe-brejjet
ftdb tdgltcf) um t§re 2lrf;fe unb »erurfa^t babutdj bie
2lbraed)šiung ber Sage uttb Sfddjte. Set 0d)§ ifi eitt
nutslidjeG ^auži^ier; ber Sudtž, Sbacljš. uttb ?uri)3 fmb

200

totlbe Sfjierc. 3)er Sadtš tft etn fdjmacfljafiet gtfdj. 2lud>
tm gfuffe ©etcfjfel tuetben jutcetlen £ad)fe gtftfcfet.
©etdtfel nennt man audj etne Strt faurer Jftrfd&en, melcbe
in unfern (Sarten ntacftfen. 2)er £>recfj§ter »erfertigt au£
bem 23ud)3baumt)olje fdjone 23ucf)fen. 99tan fpattnte
fecftž Dcftfen an bte 2)eid)fet. — 2>te ©terne, voeldse
fietS an ijjrent fplafce bletben, ^eifen gtjfterne. giir bte
(Štrtfufjtung gemtffet ©aaren toirb etne Sajre gejaldt.

6 .

qu„

Cerka q se rabi le z sarnoglasnico u zvezana,
in se glasi, kakor kv,  £ro.

Besedi, v klerik se qu rabi, je prav malo, tn
so večjidel tuje. Naj bolj navadne so: £iuacf|atber,
£luabetftdn, Duabrat, quafen, Cluat, quaten, D.uat?
tter, Ouarj, Cluafte, Cluatember, Duecfjtlbet, erquicfen.
Ometle, queUett, Ouenbel, Ouentd;en, qufr, quetfdjett,
Ouitte, Outttung, Ouojtent, bequent.

Vaj e,

®in ©nabrat tft etne tuertcfige gigur.
roeltfce ftdj tn ber ©uergaffe befinbet, tft au3 lauter
©uaberfietnen gebaut. 2)aS ©mcfjtlber ift etn flufftgeš
unb fetjr fdjtuercS SJtetall. 3)er Duacffatber »erfc&tteb
bem Jfranfen ju »tele ©uenidjett ©Ufd:|tlbet unb »er*
utfa^te tf>m babutd) etne grofe ©ual. 3)a6 ©affer,
tuelt^e^ au3 ber (Srbe f)erbotqutHt, tMrb'©uelttuaffer
genannt. (Stne tetne ©uefle tmtertnegS, um ftdj ju er*
guicfett, unb etn bequemt<$ ©uartier jur Sftacbtjeit, um
aučutljcn ju fonnen, ftnb bem Sfteifenbett fefsr ttttllfcmmen.

III. Lečniki, (lltttetf^eibimggjet^m.)

Kakor v govorjenji glas vedno preminjamo in
z njim prenehujemo, tako naznanujemo to preininjanje
in prenehovanje tudi v pisanji s čerkami ,  ktere se
ločniki  imenujejo« Taki ločniki so :

1. Pika  (Sdjluffaunft) (♦)> ktera se postavi na
koncu popolnama speljaniga stavka; n. pr.

SEaS bu Ijeute tljun fannft, »erfd(jiebe ntdjt auf morgen

Starši in učeniki so otrokam največji dobrotniki.

Opomba.  Pika se stavi tudi pri skrajšanih be¬
sedah ali pa pri številkah, in ima takrat pomen skraj¬
ševanja v pismu, ne pa skončanja stavka; n. p,
S. Peter, f). $}3auluS; itd,  u» f« tt>. — Kar se bere:
Sveti Peter, Jjeiliger jpauluS, in tako daljej, unb fa
toetter. — Pri številkah pomeni pika redovne  števila,
n. pr. 1. 2. 3. se bere: pervi, drugi, tretji; — ali pa :
pervič, drugič, tretjič — bet erfte, bet jtneite, ter
britte, ali.- erfimS, jmeitenS, CrittenS.

2. Prašaj  (gragejeidjen) (?), kteri se postavi na
koncu prašavniga stavka. N. pr.

Kdo je vse vstvaril ?

28elcbet ©djulet rotrb befobt ntetben ?

3. Klicaj  (Dtufjetc^eti) (!), kteri se postavi pri
besedi ali na koncu slavka, kadar pomeni klicanje ,
začudenje, ukaz  ali prošnjo.  N. pr.

3$ fdjrte tljm lattge nad): gteuttbl gteuttb! §ote
tod) meine €ftmme! (Stuart! SBertaffe midj nidjtJ SCUein
er »erjc&tranb im bilten SBaibe, unb adj! idb faf) t£sn
mdjt mef)t!

O, kako dober je Bog J kako nezmerna njegova
ljubezen l

20-2

4. Dvopičje  (jDoppelpunft) (:) ktero se postavi
takrat, kadar se lastne besede koga drugiga nape¬
ljejo, ktere je govoril, ali pisal, ali pa kadar hočemo
sami kaj posebniga povedati ali več reči našteti. N. pr.

Sveti Janez pravit Otročiči! ljubite se med seboj.

Die ®etat£)jc(jaften eined ©djuljtmntetd fin!): bet
bet ©tuljf, bte 3iafel, bie ©attfe.

Opombci.  Kadar se prav lastne besede koga dru¬
giga napeljejo, se te besede navadno zaznamnjajo %
napeljujem  t2lnfuf)rungiJ$etrf>cn) n. pr. @ott

fptadj: ,,(&&  toerbe Sidjt!" Unb ed ttatb Sitfct.

(k Podpičje  (©ttidjpunfO (;) ktero se postavi,
kadar hočemo dva kratka stavka ločiti, ktera imata
vsak svoj pomen, po vender oba en cel in popoi-
cama stavek delata. N. pr.

Vse dobro imamo od Boga; za vse dobro Jeraj
njega samiga zahvalimo.

6. Klinček  ali vejica  (iBtiffridj) (,) kteri se
stavi med naštevane besede ali kratke izreke v raz¬
širjenem stavku, kjer se tudi v govorjenju nekoliko
prenehuje. N. pr.

Sin voetfer ,  fdjonet ,  bcrtrefflt^et unb 6efannter
6ptu4, njetdjen Sfjriftuž, bet bie eroige SBaljtljeit ift t
gefptotfjen f)at,  fagt: „®e&et, unb eS ttntb tud)  gege»
bm  rcerben."

7. Vezaj  (SljetlungS* obet 23inbmtgSjeic§en) (slo¬
venski-, nemški s) se rabi pri loČenji zlogov ene
besede, posebno na koncu verstiie (3ei!e) ali pa tudi
pri vezanji dveh besedi v eno. N. pr ji-

Slovensko-nemška gramatika.

Deutfdj * ffooentfdjeS Sefe&udj.

/r

203

8. Oklepen  (@tnf<$(ujfjet'c§en) ( ) ktera se rabita,
kadar se v sredo starka drug opomljiv stavk pri-
dene. N. pr.

Star prijatel (pa prijatel ni vsak prilizovavec},
io pa star denar, veliko veljata.

Sin trener $teunb (nidjt jebet ifl greunb, bet bit
fd^metc^elt) ijt etn gtofet ©djats.

9. Pomišljaj  (©ebanfenftcidj) (—) se postavi
kadar se v pisanji kaka beseda ali kak izrek iz¬
pusti, kteriga si mora bravee sam misliti. N. pr.

3Jiandiet Sefjter tounfdit tnof)( alle (Skuter beloben
ju fonnen, aber —

Vsak človek mora umreti; pa kdaj — Bog
tega nikomur ni razodel.

JRrugi pristavek.

Naloge  (^ufgabett)

a a vajo v pismenem stavkanji,

Pervi odstavek.

I. Imena reči ( 9 iamen i>er Stitge).

A.

t. Ktere reči so v šoli? — SBeldje 3 )inge fittb
in bet < 3 djule ?

V šoli so : miza, klopi, tabla, . . .

3n ber Sesule jtnb: ter Xifd>, btc 93an£e, bie itafet, . . .

2 . Ktere reči so v stanici?— SGeldje Dinge jtnb
in ber 2 Bo$nftube?

3 . Ktere reči so v kuhinji?

4. SBetdje $f)iere geljoren ju unjetn «£>au3tljieren ?

3u unferen ^audtljieten getjorcn: ba« Ipfetb, ber Dcljd, . •

5 . Ktere živali žive v gojzdu? — 9 Beld 6 e Splete
lebert im 2 Ba(be?

V gojzdu žive: zajec, lesica, . . .

3m SCaibe le6en: ber .6afe, ber jjudj«, . . •

— 205 —

6. Ktere tiče poznaš?

Te le tiče poznam: Škerjance, sinice, . . .

7. 2Md)e 23lumen fennfl bu?

8. 2Beldje Saurne toacf)fen im @atten ?

3m @arten aactjjet::

9. Ktere drevesa rastejo v gojzdu? — SBeldjc
Sdume tua^fen im SBalbe?

10. Ktere so tvoje oblačila? — SBeldje ftnb beine
MeibungSfiucfe ?

Moje oblačila so: srajca, suknja, . . ,

'JJIetne jtleibungsjUicfe jtUb : bas §cntb, bcr 9te<f, - ,

11 .  Kako se imenujejo sedmeri dnevi tedna 1 '!
— 2Bie fjetfien bic fteben SBodjentage ?

Sedmeri dnevi tedna se imenujejo :

©ie neben SBedjcntage tjetgen :

12 .  2Bte ^eifen bie »ier SaljreSjeiten ?

13. Kako se imenujejo deli tvoje glave ? -=■

jffiie jjetfjen bie Dfjetfe beineS ?

14. Zapišite deset moških kerstnih imen!

15 . Sdjretbet jeljn meiblidje Datifnamen!-.

B.

1. Ktere reči se najdejo v vasi? — SBeldje
'Dinge fommen in einem Dotfe »or ?

V vasi se najdejo: cerkev, šola, . . .

3n einem ©orfe fommen »or: bie tfirdje, bas ©djulftaud, . ,

2. 2BeTc^e Dinge fommen in einer @tabt not?

3. Kteri rokodeli delajo za našo obleko? —
!H3eI^e £anbwetfct atbeilen fur unfere Sleibung?

X

206

Za našo obleko delajo:

$?iiv unfrre Jtlribung arbritrn:

4. 2M<$e £anbmetfer atbeiten fut unfere Slafscuttg ?

5. Kteri rokodeli delajo za naše stanovanje ?

6. Ktere reči so iz lesa narejene? — Stelje
Sadjer. ftnb mt3 ^ofa gema^t ?

Jz lesa narejeni so: miza, stol, . . .

2tuž £ofj finb grmadit: brt £ifcf), bet ©tuljt, . . .

7. SBeldje 2)ingc ftnb cm« (Stfen »erferttget ?

8. Ktere reči so iz kamna ?

9. Kaj se iz platna nareja?

10. 333as ttmb au$ Seber, ®[a$, ©tlber gemadjt?

11. Ktere stvari se v vodi dobe? — 2Beld)e
3>tnge fommen im SBaffer »or?

12. 333el$e iDinge fommen in ber Suft »or?

13. Vijolica je cvetica; kaj je hrast? — $)ač
Seifdjen ift cine 23lume; roab ift bie ®tdje?

Hrast je drevo,

®ie Sidjr ift ein S.iurn.

14. 933a« ift ber ©berltng, ba« 33W, bte Sluf), bie
Sir.be, ber Hatpfen, bie @erfle, ber Stpfel, ber SBolf?

®et ©frrling ift cin Segel. JDaS Siri ift cin SKclaH.

C.

1. Ktere reči »o bele? — 3S3eI$e 2>tnge ftnb
wttf? ?

2. SRel^e Sfinge ftnb f^tuarj, rotfi, gelb, grutt?

3. Ktere reči so sladke, kisle ? — SGBeldje 3)inge
ftnb fufi, fauer V

4. Ktere reči so gorke, merzle, mekke. terde ?

207

5. Seldje 3>tnge (xnb trocfett, feu$t, niebttg, bod) ?

6. Sefdje 2>inge ftnb gerabe, fcutmtt, edig, tuttb?

7. Kdo se uči? — SBet lernt?

Učene se uči. Deček se uči. Sestra se uči. Deklica se uči.

©er ©dfjulev lernt. ©er Itnabe lernt. ©te ©cbsuefier lernt,
©a« SKatcben lernt.

Učenci se uče. Dečki se uče. Sestre se uče. Deklice
se uče.

©ie. ©djttler lernen. ©te Sttaben lernen. ©te ©dfrneftern
lertien. ©ie Stiacdjen lernen.

8. Kdo poje? — Ser ftngt?

9. Ktera žival laja? Ktera žival cvili., žvergoli,
beketa, muka, tuli?

10. Ser leibet? Ser lautet?

11. Ser lieft, na§t, fitirft, fiobelt, pffanjt, fliegt,
fdbtrijmnt, fdjlaft, fonunt, Mitjo?

12. Kdo je pisal, govoril, kupil, hvalil, žel, pil?

18. Set fiat gefntet, gcfdjnitten, gefptelt, gefdjiafen,

gefaet, gemafdjen, gemauert, gelefjrt?

14. Kdo bo jedel, predel, streljal, peljal se,
smejal, ukazoval, ubogal ?

15. Ser »itb mettutt, fragett, anttoorten, faHen,
Meiben, rufen, fpringen, tehten?

II. Lastnosti reči ((Štgenf^aften bft 2)inge),

A.

1. Kakšen je sneg? — Sie ift ber ©djnee?

Sneg je bel.

Ser ©djnee ift tueijj.

2. Kakšna je tabla, papir, trava, žveplo, ogel,
roža, vijolica? — Sie ift bie Scifel, ba$ 5Paj>ier, ba?
®ta$, ber ©cbttefel, bie $of)le, tie 9?efe, ba6 SSetlc&en?

208

3. Kakšna je kugla (foblica), omara, vodnjak,
turen ? — 2Bie ift bie 5?ugel, ker Haften, ber Sruntten,
ber Uffurm?

4. Kakšen je med, jesili, pelin, sol? — 2Bte
ift ber $ontg, ber (Sffig, ber SBetmut, bal ©alj ?

5. Zupa (juha) je —. Led je . Voda je —.
Les je —. Maslo je —. Kamen je —.

6. 2Bie ift bie £f)iiir, ber Ofen. bie Suft, bie SEBc^nung,
bal 23ucb, ber 2Beg?

7. Kakšna je gora, cesta, konj, gojzd, seno,
češnja ?

8. 2>ie SiUdj ift —. Dal ©dfaf ifl —. ®až ®olb
ift —. Udi ®tal ift —• Der gaben ift —. $>ie 9tabel ift —.

9. 2Bie ift ber SRiefe, ber fDfoljr, bie ftreibe, bal
fUteffer, ber #afe, bie t^eber ?

10. Kakšno je jabelko, dan, noč, kača, deček?
dekle?

B.

1. Kakšno more drevo biti? — SBie fatttt ein
SSaum befeftaffcn fein?

Drevo more biti mlado, staro, majhino, veliko, debelo,
tanko, rodovitno, nerodovitno, zeleno, suho.

(Sin 93aum fnnn jung, nit, flein, grog, bie!, bfinn, frucbtbnv,
nnfrudftbar, gnin, biirr fein.

2- Kakšno more sadje biti? — 2Bie fanti bal
Dbfi befdjaffen fein?

Sadje more biti sladko, zrelo, mehko, . , .

Saž £)6fl form fug, reif, mci^, ... fein.

3. 2Bie foU ein 6<J)uler befdjaffen fein?

(Sin Sdmftr fot! ffeigig, folgfam, . . . fein.

4. Kakšen ne sme šolar biti?

209 —

5. SBie farni ba? Sffiaffer Befdjaffen fetn?

6. Kakšen more les biti?

7. Kakšen je pes? — 2Bie ift ber $unb?

8. Kakšno more biti oblačilo ?

9. €>$reibet Dort einem 2Jtenfdjen fečfjž gute ©gen*
fc^aften auf ?

£>er 3Jienf(^ ifl eljtlidj, frenttn, . . .

10. Zapišite od Človeka šest gerdih lastnost!

III. Djanje in stanje reci (XMtigfeiten unb

Bufi&nbe ber 3)tnge).

A.

1. Kaj dela šolar? — 333a3 iljut ber <2($itler?

Solar se uči.

3Der ©čfjulet ternt.

2. Kaj dela kmet, lovec, učenik, tič, kočij až, strela?

3. SBaž t^ut ber Jtnedjt, bte 2Jlagb, ber gtomme,
ber Jmtjltge, baž geuer, ber Sdjnee?

4. 2Baž tljut ber $ifdj, ber #irt, bie Uljr, bai
©raž, ber SBaum, bie $eitf$e?

5. Kaj dela pes, konj, lev, petelin, maček, koza?

6. @$reibet »on iebem bet folgenben SDtnge eint
3;|dtigfeit auf!

2>et •'pafe, ber 2.if<$ter, bie ©djmefter, bet ©drtner,
bie StadjtigaH bie ©djiange.

7. Zapišite od vsake naslednjih reči kako stanje.
Sveča, solnce, otrok, voda, zlato, kruh.

Praktična slovensko-nemška gramatika. 14

210

8. 2Ba8 tl?un bie tDcefdjei, bte 33ienen, bie Setdjen,
bie SStuber, bit ©olbaten, bie SBolfen.

B.

1- SBa? fann eitt Xt'inb in bet ©djule ffjun?

(Sin JCtnb fanti in bet ©djule fd^reiben, lefen, tedjnen, ftngett,
Beten, juptcn, antootfen, . . .

2. Kaj more otrok doma delati?

3. 2Baž fann bet Sifdjler tljun?

4. Kaj more kmet delati ?

5. 2Ba8 fann bie $od)in t|un?

6. 26a8 fann bet #unb fjjun ?

7 .  Kaj more koaj delati?

8. 2Ba§ fann ein SSoget tljun ?

C.

1. Zapišite kaj vsak izmed vas zdajle dela!
Sedim, se učim, se potim, . . .

2. 2Ba8 tljut bte ©djtnafbe, bie Svetin, bet Dfen,
bet 2)fonb, bet jprteffet ?

3. Kaj delajo cvetice, Červi, jedi, prešiti, zvonovi?

4. ©djteibet auf, wa8 if>r gefletn obet fc^on ftu^er
getljan babet!

3dj Ijabe gelefen, icf; f;abc gefcetet, . . .

5. 2Ba« bat bet Sater, bie SDiagb, bet SBinb, bet
šBaum, bet SBeber get^an?

6. Kaj so delale kokuši, jeleni, ribči, kovači ?

7 . ©djretbet auf, tuaž if>r motgen obet nod) fpdtet
tljun toerbet!

3dj toerbe fpielett, tcf) wctbe (Iticfett, . . .

211

8. 2Baž nrirb bet 23ruber, ber Kufuf, bet Šote, ba3
<Si9, baž Kteib, bie Slrjnet t^un?

9. Kaj bodo delali hlapci, otroci, bolniki, grojzdi,
potoki, zvonovi ?

Drugi odstavek,

I. Bolj natančno določevanje reči (nadete 33e*
fltimnung bet 35mgeJ in njih djanja ali stanja.

A.

1. Koga praga učenik? — SBen fragt ber Seljtet?

Učenik praša učenca.

®er Sfljrer fragt ben ©djiiter.

2. SBen Itebt bet SSater? SBen fyat®ott erfdjaffett?
2Ben »irb ber 91rjt befu^en?

3. 333a§ bettmdjt ber #unb? SBaž maf)lt berSKaltfet?
2Ba§ ma^lt bet iDfuller? 2Ba$ jielft baS fjlfetb?

4. Kaj lovi maček? Kaj je kuharca kuhala?
Kaj bo kovač rabil?

5. 2)et 23auer fdet. Die <Sonne ertodrmt. ®ie 23tenett
fammeltt. 2)er Kaufmanu fdjreibt. — 2Saž?

6. grganjet folgenbe <Sd£e:

£>er Sag tetbtdngt bie —. 2>er £ifd)ler braudjt —.
$>ie Slrjnei linbert —. ®er #agel jerfč^lagt bie —. SDer
Dd)ž frifft —.

7. Komu je otrok pokoren? — SBem folgt bažKinb?

Otrok je pokoren očetu.

Sad Kini folgt tem SBater.

8. Komu odgovarja učene ? Komu je gosenca
škodljiva? Komu ukazuje gospod? Komu gre plačilo?

212

9. ©ott ifl bem — gnabig. Set Sdjtoadje meidji
bem —. Ser 2tal ifl eitter — aljnlidj. Sie Suge ifl —
»erljafft. Ser ©olbat bient bcm —.

10. S&efien bcbarf ber ^ungtigc ?

Ser ■foungrige bebarf bet ©peife.

11. SBeffen bebarf ber SBlinbe? SBeffen freut fidj
berfDlenf^? SBeffen ifl ber2lrbeiter »ertl SBeffen gebenft
ber Sanfbare?

12. Ser ©ute fdjamt fldj bež —. Ser 9tei<fce
erbarmt fldj bež —. S)er SKube bebarf ber —. Ser
tKbrber ifi bež — fdjutbig.

13. Oče podele. — Komu? Kaj? — 3)er 23ater
fdjenft. — SBem? - Saž?

Oče podele otroku bukve.

Ser ffiatet fd)euft bem Jtinbe ein 33udf.

14. SDer Strjt »erfdjreibt bem — eine —. Set
SBotc btingt bem — einen —. Ser SDtitleibige gibt bem
— etn —.

15. Set IDteiflet befdjutbiget ben — bež —. Set
9tauber beraubt ben — bež —. Set $od)mutbige
nmrbigt ben — feinež —.

B.

1. JZBeffen $ut ifi neu?

Set .$ut bes fflaters ifl neu.

2. Cegava barva je bela? Čegavo petje je pri¬
jetno? Čegav sad je sladek? Čegavi listi so zeleni?
Čegav del je glava?

3. Ser SKenfdj ifl ein ©efdjžpf —. Sie fiifjf>eti
ftnb Sljeile —• ^> e  Seele — ifl unfletblidj- Saž Sidjt
— blenbet

213

4. Sie $ručfjte — finb eine Stafirung —. Ser
©efiorfam — ifi eine 8ufi —. Ser $lei§ — madjt ben
— $reube.

5. Kakšen otrok uboga ? — 2BaŽ fur etn Jfinb fotgt ?

Dobri otrok uboga.

2)až gute Itinb fotgt.

6. SBeldjež Dbfl ifi f#dbli$? 2BeIdjeJ ©raž $eift
$eu? 28až fur ein Stegen ifi frudjibat? SOBelcfje Sinber
metben befiraft?

7. — noz reže. — voda poživlja. — učenci se
učijo. — platno je belo. — drevo posekajo.

8. Kakšno drevo je hrast? — 2Ba8 fur ein
ŽBaurn ifi bie ©dje?

Hrast je visoko drevo.

Ste ©dje ift ein Ijofiet SSaum.

9. Saž SBaffer ifi ein — ©etrdnf. Sie Stofe ifi
eine — 23Iume. Sie flirfdjen ftnb — vfritdjte. Saž ffiferb
gie^t — Saften. Sie 93u$e fiat ein — £>olj.

10. Saž — 06fi ifi eine -— @^>eife. Sie — SBirnen
Ifaben — Seme. Sie — Sienen liefem unž ben —
$onig- Sie — Olmeife ifi ein — Sljiet.

C.

1. SBo lebt ber ?

Ser Sifdj lebt im SSaffer.

2. Kje ležč bukve? Kje se dobivajo rude? Kje
raste žito? Kje se zbirajo učenci? Kje je bil Jezus
keršen ?

3. Ser 9teiter ft&t auf — • Sie SBurjel fiecft in —.
Sie Sidtier ftnb an —. Saj ©raž trddjfi auf —. Sie
erfien iDtenfdjen lebten —.

214

4. 2Bo§in fleigt berSJtaudj? SBo^in geljt berJlnabe?
SBoljin faltt ber 9tegen? SSSofjin geljt bet ©artner?

5. Od kod gredo oče ? Od kod veter vleče?
Od kod teče studenec ?

6. 2Bo terni ber <5$u(et? SBoilin geljt betSdjitler?
SBoljer fornrnt ber ©djuler?

7. 2)er ©artner fefst — Saume in —. 25až —
SBadjš fommt »on —. 5Dte — 23ienen fammeln auž —
bett £onig.

8. 2Bann btii^en bie SBaume ? 2Bann roerben bie
Srauben reif? SBann ifl ©ott bei un6? SBann fallt ber
Scfjnee ?

9. Pridni otroci — vstajajo. Luna sveti —. Oče
so — odšli. Bodo — se vernili. — pada listje z —.

10. 2Bie fdjmetft ber 3 u ^ eic ? 2Bte fingt bie fietc^e?
SBie fdjreibt ber $nabe? 23Btc geljt ber ©teiž?

11. ©in gutež fiinb gefjorcbt —. ®er — Segel
fliegt —. 5Da3 — Sinb Itefi —. 2)er ftrotnme tra-gt
atte Seiben —.

12. SBarum gefjor^t baš gute tbinb?

3)ag gute Jtinb ge!jotd)t aus Sie&e.

13 . 2)er SSater reifet auž —. 3)er Skuter tieft ju
feiner —. ^ain erf^Iug Slbel auž —. 2)až SBaffer ge*
friert »on ber —.

14. žBrane flinber toerben inegen — beloljnt. 2>et
Fromme unterfiutjt bie Slemen au3 —. SDtan mug ba8
©ute au3 —• uben.

D.

1. Derffaufmann fdjrieb. — SBaS ? 2Bem? SBann? 2Bo?

3)er Jtaufmarm fct>vieb gejtem in bec ©tube feinem greimbe
«inm ffltief.

L

215

2. Hlapec berzda. — Kaj? S čim? Kdaj? Kje?
Čemu?

3. Srtueiieti bett Saj:,: 3)až 5linb betet.

®as frotnme $inb betet jeben Sag in ber Ilirce mit inniger
Slnbadjt.

4. Gfrttmtert auf abttlidje 2trt fotgenbe <Sdfee:

2)ic 2et$e fingt. 2)et fianbmann atbeiiei. Det ftttabe

fle^or^t.

5. Razširite po podobi stavka: Pevredni deček je
ubil sosedovo okno, tele stavke:

Toča je razbila. Pes je podil. Sestra jč utergala.
Brat je bral.

6. !Jtacb bet $Otm: ®er oibe gtiiljHttg bringt ben
33ewoI)nerti ber (Srbe bie fdjottflen Slunieit, foilttt fol 0

gettbe €a^e ettoeitert tterbett:

©n Stegen jerftort. Da3 dtinb erja^lt. Die SMutter
gibt. Die Slrjnei linbert.

7. ®ie ©djiiter foilen  beitt Setjrer in ber ©dfule
mit St u fmcrffamfeit jupren^-

(šmeitett auf dl>nltc&e 2lrt fotgenbe <2d£e:

2>te $inber foilen gefjotd^en- Die Steičfjen foilen bet«
peben. Die 2Jlenfdjen foilen totbetfieben. Die Dienfiboten
foilen bienen-

8. žBilbet brci @d£e na$ jebet bet fotgcn&cn §oimfctt:

a. Dljne Stegen tonnen bie Sriilbte itidjt gebeiljen.

b. $ie @onne ermarntt bie Srbe dm Sttge mit i^rert ©traten.

c. 38el$e dtinber ftnb itberaK BetitBt?

9. (šrtteitett auf oetfdjtebene Sltt nodf fotgenbej|@a&e:
Det 23aum »erborrt- Det (Serifi uetiraut. Die Ultutter

Pridi. 3<f) f> a & e  9 c f u «ben. Det #unb belit

216

II. Kratki popisi (Jurje 23efd)tei6ungen).

A.

1. Šolska tabla.

Kje se rabi tabla? v šoli. Kakšno orodje je
toraj tabla? šolsko orodje. Kakšna je tabla? j e  na
štiri vogle, černa. — Iz Česa je narejena? iz
lesa je narejena. Kdo jo naredi? Mizar jo iz
lesa naredi. — Za kakšno rabo je šolska tabla?
Šolska tabla služi za pisanje, rajtanje, risanje.

Zapišite tedej vse, kar ste od šolske table povedali.

Tabla je šolsko orodje. Je čreterovoglata in eerna.
Mizar jo naredi iz lesa. Šolska tabla služi za pisanje, raj¬
tanje in risanje.

2. fiberfefcet biefe Sajje inž SDeutfc^ie 1

3. Odgovorite pismeno, najpred slovensko, po¬
tem nemško, na tele vprašanja:

Kakšno orodje je miza ? Kakšna more biti ?
Ktere dele ima? Kdo in iz Česa mizo naredi? čemu
je miza?

4. Sdjtei&et ebcnfo einigež iibet ben S tul)!.

5. Sdjreikt etnige €>afce iiber ben Dfen-

Slo Beftnbet ftč) bet Dfen? SEBie ijl er befdjaffen? Sffiotauž tfl
er gemai^t? Sloju mitb er bemigt?

6. Zapišite kaj od hiše !

Kaj je hiša? Kakšna je? Kako se razdeluje? Iz česa
se hiša naredi? Čemu so hiše?

7. SBefdjteibet bie Sitdje!

SBeffen^auS ift biettivdje? 3Botaus beflcl)t fie? ffla« fommt
barin »or? SBoran erfennt man bie .Stirdie »on aupen? 2Bem jji
btefelbe gemibmet?

217

8. ©djreibei ditige ®či£e iibet ben Cfotf! '

SEBad ift bet Sod? SSBie ifl et BefiJjaffen? 9Mdje gatben
Jaitn et tjaben? SEBeldfe Sbeife !fat er? 3Boraud ift er, unb »on
»eni tturb et »erfertiget? Soju bient ker 9tod?

9. ©$rdbet eintgeS vib er bie , liber ba3 Šrot!

B.

1. Krava je zlo koristna domača žival. Ima
Štiri noge s preklanimi parklji, in dva roga. Je bela,
Černa, pisana ali rndečkasta. Krava nam daje teleta,
mleko, maslo in sir. Njeno meso se vživa. Iz njene
kože se nareja usnje, iz njeniga loja sveče in milo,

Kaj je krava? Podoba. Raba.

2. 23efdjreibet baž EjJferb!

9Bad ift bad EjGferb? 3Bie ift ed? SBeldfe Sljetle Ijat ed?
SBobon naljrt ed ftcff? 3Boju bient ed?

3. ©djreibet audj »cm <§unbe etroaž aufl

4. 2Jiac&et eine Slefdjtdbung bom ©jjetlingel

2Bad ift ber ©perling? 3Bte fietjt er aud? 3Bo nifiet er?
SEBad frifft ber ©petling? SMdjen Štaben »erurfadjt er? 3ft er
abet audj nufctidj?

5 .  ©djreibet folgenbež ©tudi ab!

Sie Sanne (jelka) tfl c ' n  b°b er e fdfoner S3aum. Sie Ifat
fiatt ber VBtatter Slabetu, unb bleibt tualjrenb bed ganjen 3af)red
griin. Sfite {Rinbe ift oft tlebrig (prilepna), toeil fte -f?arj audfdjaigr.
Ser Same biefed ŽBaumed ftedt in ben Sapfen, tretje fcfjnppig
ftrtb (ljuskinati). Sad Sannentjolj brennt gut, unb toirb audj
§aupg »oni Sif^ter unb Sininutmann benujjt.

6. Popišite češnjevo drevo!

Deli. Lastnost in kaksnost listov. Čas cvetu in sada.
Kakšnost in rabo sadu.

7. Čemet folgenbe Sefdjrdbuttg aužfoenbig, uttb
fdjteibet fte batut auž bem fflebadjtniffe nieber!

218

®aS Jhipfet ifi ein SKetafl. (ša fiet;t rotfjticf} aua, f;at einen
tjcflen @(anj «nb ifi fctjt bef;nba£. 2Ratt trf)a(t ca Bon ben .Stiipfer*
er jen,, meidje aita ber ®rbe gegtaben merben. ®er .Rupferfdjmitb
»erarbeitet baa Jtupfer ju »erfdpebenen ■fjcmageratljen, j. S. Seffeln,
5Pfamtcn; ca toerben audfSiidjer mit bemfelben gebečft, unb iDtunjcn
baraiig gepriigt. ©tirtfj f cmere 5'eudjtigfeit fejjt ftdj ber giftige
©runfpnn att bie {upfernen ©efajje; bcbtjalb ntiijjen fte »erjinnt
»etben.

8. ©djreibet ebenfo einigež ubet baž (Sifen, ufeer
bab ®olb!

III. Pisma iz otročjima življenja.

Kadar imamo komu kaj povedati, ki ga ni pri
nas, mu pismo  ali list  pišemo.

Prebirajte pasno naslednje pisma, tako dolgo,
de si jih v glavi obderžite; zapišite si jih potem iz
glave in popravite jih po pravilih iz bukev.

1 .

Steber ftreunb!

3d) beabftdjtige biefen Stadjmittag einen <5pa$ietgang
nad) — ju mad?en. £afl 2)u nidjt Suft mi$ ba$in ju
begleifen? 23Benn biefeb ber gaU iji, fo ertuartet 3)idj
S^lag 2 lW)t

£ein

Saibad), am . . . •• ireuer $reunb

Sbuatb.

2 .

Sieber (šbuarb!

3$ gieng getabe mit bem ©ebanfen um, fieute
Stadjmittag einen fleinett Služflug ju madjen, alb idj

219

SDetnc freunblidje ©nlabung erf)ielt. ©djlag 2 Uf)t tvcrbc
idj mtdj beS^alb ki £ir einfinben, um kn »orgefčkagenen
©pajiergang ju madjen, auf ben td^ midj fek fteue.
3nbeffen (ei mir k*$# gegriifit!

2) etn

2aiba$, am . . . . aufrici)tiger ftreunb

tari.

3.

V Radolci ....

Ljubi prijatel!

To nedeljo bo pri nas somenj. Moj oče so mi
rekli, de bi Tebe v gosti povabil. Že velikrat si me
hotel obiskati, pa se dozdaj še ni zgodilo. Razveseli
me vender, Te lepo prosim, in pridi ta dan k nam.
Zares prav dobre volje in vesela bova vkup. Željno
Te pričakuje

Tvoj

zvesti prijatel
France.

4.

Saibad}, ben ... ,

©eliebte ftreunbin!

2>eine 2Jlutter $at J)tr geflern eiiten neuen $ut
gefauft, teelckr mir (ek fiefaHt- $a mir meine 2Jiutter
ebenfatlž einen faufen toiU, (o bitte idj 2)idj/ mir fagen
ju lajfen, mo berfelk gefauft »orben ifl. (žrfuHe bie 23itte

2)einer

greuubin
Slmalia SMlier.

220

5.

Dragi prijatel!

Kakor se boš še spomnil, si mi ti vlansko jesen
nekaj cvetičnega semena obljubil. Ker zdaj Čas pri¬
haja, ko se mora sejati, se poprimam Tvoje prijazne
ponudbe in Te prosim, de svojo obljubo spolniš.
Kteri Ti je to pismo prinesel, se bo jutri nazaj
vernil, po njem mi lahko semena pošlješ. Serčno
Te pozdravlja

Tvoj

resnični prijatel
J. J.

6 .

Siefecr Slnton!

2Bie idj ge^ott Ijabe, Ijaft 2)u gefietn auf bem @djul=
toege 2>eitt gebermeffer »etloren. gio^ann ©treit Ijat Ijeute
IBormittag eittž gefunben. SSielleidjt ijl cž baš SSeinige.
(Selje bod? gletdj |in unb laff’ cž 5Mt jcigen. 3$ bleibe

2)etn

treuer gteunb
Subroig.

7.

Predragi starši!

PreaerČno me veseli, de Vam spet morem vo¬
lilo za novo leto pisati. Ker ste tako dobrotni, Vas
bo ljubi Gospod Bog gotovo še prav dolgo zdrave

221

in vesele ohranil, in Vam ie veliko veselja dal do¬
živeti. Jez bom vse storil, s Čemur Vas morem raz¬
veseliti, se bom pridno učil in Vas lepo ubogal. To
Vam dans obljubujem, in gotovo bo to tudi deržal

Vaš

hvaležni sin
Jožef.

©eliebte Hutter!

3$ babe midb fdjon tange auf 3f»ten StamenStag
gefreut. Stan ift er eingetreten. 2>et liebe ®ott etbalte
<$ie audj fernet^in gefunb, unb taffe ti  3b ncn  ttwbb3 e $ £n *
3$ mili 3bn £ n immer rec^t folgfam fetn; benn id& meifj,
bafž ©ie jteb baritber am meiflen freuen. Sltčljt roabt,
bann b^ben ©ie mitb audj rec^t lieb? 3<b »erbleibe mit
ber innigjlen fiiebe

3bt

geborfamfter

sibotf.

IV. Nekteri opravilni spisi.

Utisnite si zunanjo podobo in zapopadek na¬
slednjih spisov prav dobro v spomin, in zapišite si
jih potem iz glave.

1 ,

Izpisek .

Antonu Smrekarju, kmetu v Podgorji, sem tele
mizarske reči naredil;

222

V Tupaličah, 25. sušca 1857.

Jane* Potokar,
mizar.

Teh 22 gl. 50 kr. sem prejel.

Janez Potokar.

2 .

Sftecfmuttfl

tibet bem $ewt Sobann §iller gelieferte ©^ufierarbeiten.

Saibatb, am 1. 3uli 1857.

5]3aul ©djuler, ©dbuljmadjer.

bejablt mit 16 fl. 24 fr. ben 4. 3uli 1857.
*Paul ©tfjuler.

UK«» ;

223

Prejemni list

S tim spričam, de mi je Jožef Kos pri odhodu
v Zagreb dvajset goldinarjev v srebernih dvajseticah
tako dolgo hraniti dal, de nazaj pride.

V Kamniku, 5. listopada 1857.

J. J.

4.

©tnpfattgfdtcun

$af$ bet Šote gtanj 2Botf »on ©Snem ein »eijte*
geltež Rifid)ett, mit M. P. bejeidbnet, Ijeute an mid) abge-'
liefert Ijat, beflatige idj ^termit.

Saibačtj, am 20. Stooember 1857.

9t. 9t.

5.

Pohotni list, kvitanca.

Za dvajset goldinarjev, ktere sem od Lukeža
Novaka ko letne obresti od kapitala njemu posoje-
niga s 400 gl. od 1. prosinca 1856 do 1. prosinca
1857 resnično prejel.

V Pustojni, 5. prosinca 1857.

J. J.

6 .

Pohotni list. (

Za tri sto goldinarjev, ktere mi je dans Juri
Terdina ko njemu 1. grudna 1856 posojeni kapital
resnično nazaj plačal.

V Jelšah, 5. grudna 1857.

J. J,

224

&u{ttung«

liber ad^tjig ©ulben, toeldje idj ata ^alBja^rigcn
2Jitetjin? »on (Seorgi bič SDlidjaelia 1857 »on bem -£jenn
griebridj gudjš beute ridjtig empfangen ^abe.

Saiba#, am 25. Starti 1857.

K. 91

■Cuittung,

liber jtoblf ©ulben 48 Steujer, toetdje id) »bn bem
■£etrn ^emrtcb ©ommer fitr getieferte ©djmiebarbeit ridjtig
er^atten $abe.

ftratnburg, ben 3. 3«««« 1857.

91 . 91 .

Kazalo.

Pervi predelek.

Goli stavki.

Stran

I. Podsebek so osebne zaimena; orečenje so časovniki
v pričnem času .......  3

II. Podsebek so rečevniki; orečenje so časovniki v
pričnem času ........  7

III. Podsebek so osebni zaimki ali pa rečevniki; orečenje

so prilogi ali pa priložaji pričniga časa . . 15

IV. Podsebek in orečenje so rečevniki . . . .21

V. Klicavnik in velivni naklon . . . . .26

VI. Časovniki zloženi s predlogi art, afi, auf, aud . 30

VII. Nepravilni ali krepki časovniki v pričnem časa in

Drugi predelek.

Razširjeni stavki.

I. Četerti sklon spolovnikov, rečevnikov in zaimkov . 61

II. Tretji sklon . ..67

Praktična slovensko-nemska gramatika, 15

Stran

III. Drugi sklon ........  72

IV. Popolno sklanjanje ... ... 78

V. Skloni po predlogih.83

VI. Lastne imena . ^ .....  92

VII. Besede, ki se tako sklanjajo kakor spolovniki . 95

VIII. Sklanjanje prilogov ......  105

IX. Opušanje spolovnikov.115

X. Stopnjevanje prilogov. 122

XI. Številniki ........  129

XII. Besede: etn, tein — metu, bcin, fettt, tljr, imfer,

eucv — ber, bie, bad kadar same brez rečevnika
stoje.  138

XIII. Nedoločivni zaimki.142

XIV. Narečja.149

XV. Tcrpivni stavki .......  152

XVI. Ozirni zaimek ftd) in ozirno pregibanje časnikov 160

XVII. Posamezni stavki razno razširjeni in red besedi

v razširjenem stavku ......  165

XVIII. Splošno povzetje ....... 172

Pervi pristavek.

Nemško pravopisje.

P e r v a st

I. Velike začetne čorke

II. Razdelovanje besedi v zloge

III. Potegovanje samoglasnic .

IV. Skračevanje samoglasnic .

Druga st

I. Samoglasnice

II. Soglasnice ....

III. Ločniki

p nj a.

.187

.188

.189

.190

p nj a.

.191

.194

. 201

225

«a

Ilrngi pristavek.

Naloge za vajo v pismenem stavkanji.

i

Pervi odstavek.

I. Imena reči .

II. Lastnosti reči .

III. Djanje in stanje reči

. 204
. 207
. 20 !)

Drugi odstavek.

f

/vl*" »."V

/v v*

! <* fj|s e i''
VV2

It

I"

'1

\

t

,5

I

i

Natis nul L. Grund.

'

•/ •

\

I

/

f  '>

I