kulturno - politično glasilo
VSE ZA DOM!
5000 m blaga za zavese v 50 vzorcih 80 cm Sir. od S 16.70 - ISO cm šir. od S39.90 1’latno 80 cm š 19.80 Molino 156 cm 5 22.80
BRUNNER
trgovska hiša
CELOVEC — KLAGENFURT

s v e t ovni h
domačih dogodkov

4. ieto / šfieviSfca 13
V Celovcu, dne 27. marca 1952
Cena 1 šiling
0 nemški mirovni pogodbi
Na predlog sovjetske vlade z dne 10. 3. 1952 o sestanku konference, kjer naj bi razpravljali o nemški mirovni pogodbi, so izročili sovjetskemu zunanjemu ministru Andreju Višinskemu enako sestavljene odgovore veleposlaniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije v Moskvi. Odgovor so izročili veleposlaniki v torek popoldne.
Nemška vojska
V	tem odgovoru je najpreje rečeno, da
zapadne velesile ne morejo sprejeti in odobriti sovjetskega predloga, naj bi imela Nemčija svojo kopensko, pomorsko in zračno vojsko. Ako bi Nemčija smela imeti spet svojo vojsko, bi bilo s tem ogroženo ravnovesje v Evropi in bi bila ogrožena evropska skupnost.	<
Nadalje poudarjajo velesile v svojem odgovoru, da so že vedno bile za enotno Nemčijo in proti cepitvi Nemčije v dva dela. Za vzpostavitev enotne Nemčije pa je potrebna skupna in enotna nemška vlada. Taka vlada pa mora dobiti najpreje zaupanje naroda na svobodnih volitvah. Zato bi bilo najpreje potrebno ustvariti vse predpogoje za take svobodne volitve v vsej Nemčiji.
Svobodne volitve
V	odgovoru sovjetski sladi je nato rečeno. da je bila določena v Organizaciji združenih narodov posebna komisija, ki naj ugotovi možnost svobodnih volitev v vseh
delih Nemčije. Ta komisija je že v Berlinu, ni pa še doslej dobila dovoljenja za svoje delo v Vzhodni Nemčiji. Gotovo pa je eden bistvenih pogojev za svobodne volitve, da prizna in vzpostavi tudi vzhodnonemška vlada na ozemlju Vzhodne Nemčije človečanske pravice.
Vlade zapadnih velesil bi tudi hotele vedeti, kakšne pravice naj bi imela enotna nemška vlada pred podpisom mirovne pogodbe. Po mišljenju zapadnih velesil bi smela ta nemška vlada sklepati pogodbe in zveze z vladami, ki bodo podpisale mirovno pogodbo.
Nemške meje
Eno izredno važnih vprašanj je nadalje
vprašanje nemških meja. Sovjetska vlada zahteva že v naprej priznanje sedanje meje Nemčije, ker je bilo tako sklenjeno v Potsdamu. V zvezi s tem pa ugotavljajo vlade zapadnih velesil, da v Potsdamu niso bile dokončno določene meje Nemčije, ampak je bilo samo rečeno, da bodo ozemel jska vprašanja rešena z mirovno pogodbo z Nemčijo.
V vladnih krogih Zapadne Nemčije poudarjajo, da je bil odgovor zapadnih velesil sovjetski vladi sestavljen sporazumno z zapadno-nemško vlado. Nadalje je kancler dr. Adenauer izjavil, da je Nemčija sicer zelo zainteresirana na mirovni pogodbi, vendar pa ne želi doseči te pogodbe za ceno svobode.
Nemiri v Trstu
Bilo je pred štirimi leti, neposredno pred italijanskimi volitvami. Takrat, na dan 20. marca, so vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije dale izjavo, v kateri zagotavljajo italijanski vladi, da bodo delovale za ponovno priključtiev Trsta Italiji.
Medtem pa so se svetovno-politične razmere precej spremenile in omenjene velesile — zlasti pa Združene države — niso nič preveč navdušene, da bi pred štirimi leti dano obljubo izpolnile. Razen tega pa je tudi Sovjetska zveza proti taki rešitvi. Zato je vedno močnejša ona skupina, ki zagovarja ohranitev samostojnosti tržaškega ozemlja. Tako rešitev zagovarja sedaj tudi jugoslovanska vlada, seveda pod pogojem, da obdrži oni del tržaškega ozemlja, ki ga sedaj upravlja. Nasprotno pa je italijanska vlada predlagala, naj bi prebivalstvo tržaškega ozemlja z glasovanjem odločilo, kam želi.
Da bi vplivali na razpoloženje prebivalstva in tudi na razpoloženje velesil, so uprizorili šovinistični in tudi fašistični italijanski krogi v Trstu ob obletnici 20. marca demonstracije proti zasedbenim silam v Trstu in manifestacije za Italijo. Temu pa so nato sledili težki nemiri in izgredi, pri kate-
rih je bilo okrog 180 oseb ranjenih, mecl njimi 57 policistov.
Ko so po teh nemirih bili zastopniki onih italijanskih strank, ki so zagovarjale te demonstracije in ki zagovarjajo tudi priključitev Trsta Italiji, pri šefu vojaške uprave, generalu Wintertonu, na Devinskem gradu, je ta ostro zavrnil njih zahteve in tudi obsodil take demonstracije. Isto je storil tudi britatrski zunanji minister Anthony Eden v britanski poslanski zbornici.
Nasprotno pa je v italijanskem senatu zagovarjal demostrante italijanski ministrski predsednik Alcide de Gasperi, ki je dejal, da je bil Eden napačno poučen. Končno je De Gasperi izrazil željo in upanje, da bo kmalu prišlo do rešitve tržaškega vprašanja.
Jugoslovanski časopisi izgrede v Trstu in demonstracije za priključitev tega ozemlja Italiji seveda obsojajo in očitajo — gotovo zelo upravičeno— italijanskim vladnim-strankam, da so one organizirale in podpirale nemire v Trstu.
Medtem pa se po italijanskih mestih (Rim, Milano) nadaljujejo demonstracije za prkiljučitev Trsta Italiji, po jugoslovanskih mestih (zlasti v Istri) pa za samostojnost in neodvisnost Trsta.
Enotnost
Kadar sc narod l>on za svoj kulturni, politični in gospodarski obstoj, tedaj je narodna enotnost najbolj potrebna. V takem času jc treba postaviti vse osebne vidike v ozadje in jasno pogledati nevarnosti v oči in temu primerno tudi zastaviti svoje moči.
Tako je bilo pri koroških Slovencih vedno. Nismo iskali ne osebnih koristi in ne osebnega udobja. Vsi brez izjeme smo ved no zastavili svoje moči v dobro slovenskega naroda in to v gospodarsko dobro, v poln tično in kulturno korist vse celote. Ni bilo slučajno, da so ravno slovenski duhovniki korakali v pivi vrsti, ker so ja oni prišli neposredno iz vasi in so se po svojih študijah .na vas vrnili. Vrnili se pa niso kot uradniki, marveč kot živ del narodnega telesa. Zato so z narodom ostali tudi v najtežjih dneh in z njim so nosili vse breme časa in boja. Saj so bile viden uspeh dela te ..mračnjaške” duhovščine številne in dobro delujoče kreditne zadruge, živahno delovanje izobraževalnih društev in napredno urejene kmetije.
Ni slučaj, da je nacizem po tej duhovščini udaril najpreje in jo razkropil, da bi tako zadel tudi čredo. To so dejstva, ki so nam še vsem prav živo v spominu, ker smo jih na lastni koži doživeli.
Po vojni burji sino se vračali na svoje domove, zopet je bilo treba zastaviti lopato. Enotnost smo pridigovali, povezanost smo zahtevali, povezanost s svojo tradicijo, s svojo preteklostjo, ker smo ravno v tej povezanosti videli tiste močne korenine, iz katerih je poganjalo novo življenje.
„Nov čas zahteva novih poti," pa so trdili drugi in odbili sedaj tega, sedaj drugega. Zavestno so izločili slovensko duhovščino iz narodnega občestva, da bi tako lažje krmarili svojo pot, ki jc bila za naše prilike res nova, ker nam je bila tuja, bila je — komunistična. Enkrat so obsodili tega, potem spet drugega narodnega izdajstva. Vse to pa sc jc godilo v imenu utrjevanja narodne skupnosti in kadar jc iz „gotovih” vrst padalo blato na naše požrtvovalne može, tedaj so trdili: da se s tem utrjuje enotnost.
Ta metoda jc izsilila leta 1949 politično cepitev slovenskih vrst, ki so bile na Koroškem vedno enotne, dokler je koroška izkušnja odločevala. Tekom izredno kratkega časa treh tednov, so sc takrat koroški Slovenci jasno v pretežni dvetretjinski večini izrekli za enotnost v skladu s svojo domačo slovensko in krščansko tradicijo. Vsa zelo obilna gmotna sredstva in vsa številna tehnična sredstva in vse osebno blatenje, ki je stalo drugemu taboru na razpolago, ni zaleglo in ni moglo naroda prepričati, da bi komunistična linija odgovarjala miselnosti koroških Slovencev.
In glej! Leta 1951, dne 19. majnika, jc bilo, ko so ti, katerim jc dal narod na volitvah legitimacijo, zopet odločili, da še enkrat poskusijo pot tradicionalne slovenske enotnosti na, Koroškem. Na kulturnem pod-ročju smo hoteli z vso odločnostjo izsiliti enotnost. In kaj se jc zgodilo? Zaprta Mata smo našli na občnem zbora ,,Slo venske prosvetne zveze” pri Rothu v Celovcu. Slovenski prosvetaši, ki so v boju za slovensko enakopravnost osiveli, niso imeli dostopa, celo /. avstrijsko policijo so gospodje »tovariši grozili in vse to v imenu namišljene in toliko poudarjane enotnosti, katere pa v resnici niso nikdar hoteli ali pa jc niso smeli hoteti.
Jeseni leta 1951 smo z nase strani šc enkrat ponudili roko v spravo in želja po narodni enotnosti jc bila tako močna, da marsičesa nismo videli, čeprav je bilo na dlani ležeče. Narod je na volitvah dne 25. novembra 1951 to težnjo odobril in potrdil. In zopet so na drugi strani deloma žc pred volitvami, šc bolj pa takoj po volitvah na vsej liniji šli pot razbijanja, v besedah pa
so poudarjali enotnost. Imeli so v rokah, da izvedejo enotnost tudi v pogledu organizacije slov. kmetijstva. Kljub temu jim jc bila povsem strankarsko usmerjena Slovenska kmečka zveza važnejša, kakor skupna Kmečka gospodarska zveza, katero so volivci na volitvah potrdili.
Zavestno smo zapisali, da mora biti naloga gospodarske organizacije odpirati vrata do uradov in oblasti, kjer se deli tudi gospodarska pomoč, ker vemo iz lastne izkušnje, da nam je uspelo v zadnjih letih neštetim Slovencem pomagati z uspešnimi intervencijami pri raznih zbornicah, pri finančnem uradu. Uspelo nam je pomagati tudi našim gospodinjskim šolam, da so mo-
gle vzgojo mladih gospodinj nadaljevati tudi v času, ko so jih hoteli drugi postaviti na cesto.
Pri vseh teh gospodarskih intervencijah nismo nikdar vprašali, kdo si in iz katerega tabora prideš, marveč smo storili vse potrebne korake. Kdaj in kako bomo o teh stvareh poročali pa je seve naša stvar. Po vsej verjetnosti pa smo mogli slovenski stvari več pomagati, kgjkor bi mogli s kričanjem in z demonstracijami. To je bilo praktično delo za enotnost in to pot bomo šli tudi v naprej. Vse one pa, katerim jc v resnici do narodne enotnosti v boju za osnovne pravice malega naroda, vabimo, da sc nam pri tem delu pridružijo.
Kmečka gospodarska zveza -dovoljena
V smislu soglasnega sklepa delegatov Narodnega sveta koroških Slovencev z dne (j. marca t. 1. je pripravljalni odbor predložil Varnostnemu ravnateljstvu za Koroško v potrditev pravila Kmečke gospodarske zveze.
Ravnateljstvo zvezne policije v Celovcu j c z odlokom štev. 1-277/1 52-Vepr z dne 18. marca t. 1. sporočilo, da so predložena pravila potrjena in da je dovoljeno delovanje Kmečke gospodarske zveze v smislu odobrenih pravil.
KRATKE VESTI
Iz Združenih držav se je vrnil na Dunaj avstrijski podkancler, dr. Adolf Scharf.
Na zborovanju zveze duševnih delavcev na Dunaju je izjavil univerzitetni profesor dr. Gschnitzer, da niso v nobeni dragi državi umski delavci tako slabo plačani kakor v Avstriji.
Pretekli petek je odstopil finski ministrski predsednik Urho Kekkonen z vso svojo vlado, ker je na seji vlade zaradi vprašanja znižanja cene maslu ostal v manjšini. Novo vlado bo verjetno sestavil spet član finske kmečke stranke.
Po povratku ministra za trgovino dr. An-tonina Gregor-ja iz Moskve, kjer se je mudil več mesecev, je odredila češkoslovaška vlada, da je potrebno prihraniti v proračunu izdatkov 50 milijard čeških kron, katero vsoto bodo uporabili za oboroževan je.
Ob Sueškem prekopu na meji Sinajske puščave so dohiteli obmejni stražniki na kamelah večjo skupino tihotapcev z mamili (Rauschgift). Pri bojih, ki so nastali, so stražniki s streli ubili 24 tihotapcev, šest pa so jih ujeli. Vrednost zaplenjenega blaga je preko 4 milijone šilingov.
V	dolini Lorrein na Tirolskem je snežni plaz zasul leseno barako, ki je bila urejena kot delavnica, kovačnica in skladišče neke stavbne družbe. Osem delavcev se jc moglo rešiti, sedem delavcev pa je bilo mrtvih, ko so jih odkopali izpod snega.
Siliti viharji so divjali v državah Arkan-sas, Tennesee in Missuri v Združenih državah. Stvarna škoda je zelo visoka, nad 200 ljudi je mrtvih in še več ranjenih, tri mesta so popolnoma porušena, številnih vasi pa ni več.
Na otoku Siciliji v Italiji je potres močno poškodoval več vasi, tri osebe so mrtve, več pa je težje ranjenih.
Zaradi zajezitve bo reka Isere na Francoskem preplavila vas Tignes, ki je imela 500 prebivalcev. Ti so se dolgo branili zapustiti vas, dokler ni voda preplavila njihovih domov. Novo jezero bo dajalo silo za pogon turbin nove velike elektrarne, ki bo največja v zapadni Evropi.
V	Angliji nameravajo zgraditi večje število elektrarn, ki bi uporabljale kot pogonsko silo veter. Elektrarne bodo podobne mlinom na veter.
V	ameriški državi Nevada divjajo še vedno silni snežni viharji. Snežni zameti so ponekod do 15 m visoki. Cele pokrajine, vasi in naselbine so odrezane od vsakega prometa.
V	soboto jc južno od Frankfurta v Nemčiji potniško letalo, ki je letelo iz Južne Afrike v Amsterdam na Elolandskem, zadelo ob vrh drevesa. Dva, motorja sta se utrgala, letalo se je vžgalo in treščilo ob tla. Samo štirje potniki so ostali živi, toda ranjeni, 'M potnikov pa je mrtvili.
V Žitari vasi
bo ua cvetno nedeljo zaključna prireditev kuharskega tečaja v Prosvetnem domu.
Razstavo otvorimo ob devetih dopoldne po sv. maši, popoldne pa je kulturna prireditev.
Tečajnice vso okolico prisrčno vabijo.
W ra> Efl M
ižicm
Stara boleča rana na telesu evropskih narodov — spor med Francijo in Nemčijo radi Posarja -- je dobila novo mazilo. Francoski zunanji minister Schuinan in nemški kancler Adenauer sta se sporazumela o gospodarski in politični upravi tega ozemlja do končne rešitve celotnega nemškega vprašanja, to se pravi, do sklenitve mirovne pogodbe za vso Nemčijo.
Sporazum med obema državnikoma na splošno ocenjujejo kot uspeh Francozov. Posarje ostane do nadaljnega nekaka vmesna državica med Francijo in Nemčijo. Adenauer je preklical svojo nedavno izjavo, v kateri je poudaril, da je ta dežela del Nemčije in je takrat ostro nastopil proti francoski vladi, ki da hoče Posarje priključiti Franciji. Francozi so s svoje strani pristali na to, da bo o usodi Posarja odločilo na volitvah posarsko ljudstvo samo, in da bo do takrat tudi zapadno-nemška vlada s svojimi uradniki pomagala vzdrževati in voditi sedanji upravni aparat v Posarju.
Med vrsticami je nadalje še razumeti, da je Posarju namenjena vloga upravnega središča Schumanovega načrta — „Montan Union” (zapadno-evropska železo-jeklarska industrija v okviru Atlantske zveze). Nadalje naj bi bilo Posarje sedež vseh okvirnih organizacij v sklopu bodoče politično-go-spodarsko-vojaške skupnosti zapadne Evrope pod ameriškim vodstvom.
S sporazumom Schuman-Adenauer je je ameriška politika v stremljenju po trdnem vojaškem bloku v Evropi doživela neki uspeh, katerega pa ne gre precenjevati. Pri vse tem, da sporazumi nalagajo obveznosti, je do njih uresničenja prav v zapad-ni Evropi še dolga pot.
Francoski poslanik v Posarju, Grandval, je nekoliko izzivajoče in zmagoslavno izjavil, da je nemška vlada priznala neodvisnost Posarja. In Schuman je dan kasneje v nekoliko milejši obliki svojim kolegom v vladi povedal isto. še predno se je Adenauer vrnil domov, je tudi že tam novica razburila duhove ne samo v opozicijski socialistični stranki, temveč tudi v vladnih vrstah. V to razpoloženje so še udarile izjave francoskih politikov in Adenauer je bil čez noč spet v težkem položaju.
Tako Adenauer kot Schuman sta pa stara lisjaka. Nedvomno sta oba vedela, kaj ju čaka doma ... opozicija na levi in desni. Schuman se je mogel pač nekoliko bolj pohvaliti. Sporazumu so nedvomno botrovali Amerikanci, ki so oba prepirljiva sodelavca potolažili z različnimi ugodnostmi. Oba potrebujeta predvsem gospodarske pomoči in danes bi prevelika trdoglavost vedla do težkih kriz in bi bila samo voda na mlin komunistom. Poleg tega sta tako Schuman kot Adenauer odkrita pobornika sodelovanja in zavezništva Francije in Nemčije.
Zapad in Vzhod izigravata svoje adute
pomedla s prevratnimi in pro-komunistič-nimi elementi. Rdeče časopisje vpije, da so tukaj bili ameriški interesi v ozadju. Kako je odgovoril Vzhod na vse to? Sklepe konference v Lizboni je omalovaževal, oziroma obdolžil izdajstva politike tistih držav,, ki so pristale na sklepe konference. Narodi baje „ne marajo slediti svojim politikom” (ki pa so jih izvolili na tajnih volitvah).
Kar se grških razmer tiče, je komunistič-ni vzhod presenetljivo na strani kralja in za parlamentarno demokracijo proti „fa-šistiČnemu” Papagosu.
Zadeva s Perzijo gre gladko v račun Sovjetske zveze. Niti Angležem niti Amerikan-cem ni uspelo rešiti petrolejskega vprašanja. Njihovo računanje na dejstvo, da bodo Perzijci morali kloniti, ker petroleja ne bodo mogli brez njih prodati, se ni izpolnilo. Perzija gre v resnici gospodarskemu polomu nasproti, toda noče odnehati. To pa je voda na mlin komunizmu, ki tam pri-diguje v plašču nacionalizma.
V nasprotju s Perzijo pa ima Vzhod kaj malo ugodnega povedati o razvoju v Egiptu. Tukaj se pač mora omejiti na zabavljanje čez Fantkovo kliko.
Kje se v bližnjem času utegnejo ta vprašanja rešiti
Posarski sporazum med Schumanom in Adenauerjem bo predmet razpravljanj na prihodnji konferenci Atlantske zveze kakor Evropskega sveta. Predvsem v drugem slučaju je pričakovati hudih tren j. Že zdaj sta Anglija in Švedska po svojih zunanjih ministrih zagrozili z izstopom, če bi posvetovanja prekoračila meje gospodarskih ukrepov in bi segla na vojaške obveznosti. Za švedsko je to stališče razumljivo, manj za Anglijo.
Glede nemškega vprašanja: ko je Sovjetska vlada poslala prizadetim zapadnim silam nove predloge za bodočo ureditev Nemčije, so ti predlogi povzročili razumljivo nervoznost. Sovjeti so namreč predlagali umik vseh zasedbenih čet in dopustitev nemške oborožene sile za vzdrževanje reda in varnosti države. — Ti predlogi so pač taki, da preko njih ni mogoče iti. Seveda je vprašanje, v koliko jih je mogoče primerjati z dosedanjim sovjetskim stališčem.
Seveda so Nemci tisti, ki se tega vesele. Njihovo veselje je pa tako bistveno različno, da samo zrcali tudi idejnoj neurejeno dobo današnje Evrope.
Kuga v Severni Koreji
To vest je prinesla komunistična propaganda na podlagi uradnih poročil. Po njih komentar jih naj bi bili Amerikanci tisti, ki so raztrosili z bacili okužene žuželke v Se-
verni Koreji in so se tako pregrešili proti osnovnim človečanskim zakonom.
Komunisti trdijo: ameriška letala so odvrgla okužene žuželke v Severni Koreji. Mednarodna komisija juristov da je to dejstvo ugotovila ...
Amerikanci, oziroma UNO krogi odgovarjajo: Tako Severnokorejci kot drugi njih zavezniki so odklonili mednarodno komisijo Rdečega križa, ki naj bi raziskala to zadevo. Namesto te odklonjene komisije je sovjetska vlada poslala neko mednarodno komisijo juristov. Ker pa je splošno znano, da imajo juristi opraviti kaj malo z medicinskimi zadevami, je vse to zgolj komedija. Izjavili so to, kar jim je bilo povedano. Dejstvo pa je, da je Vzhodna Azija od pamtiveka bila celina z ogromnim številom prebivalstva, med katerim so neprenehoma razsajale kužne bolezni.
Če je Kitajec še danes navezan na pest riža, hodi bos in ne potrebuje mnogo za svoje življenje — in če je temu dejstvu komunistična propaganda svoje čase pripisovala odločilne prednosti v borbi proti UNO četam — potem bi pravzaprav ista morala sedaj tudi povedati, da so bosonogi in lačni razširjevalci kuge, katere Evropa ne pozna več.
... in pri nas v Avstriji
Ne more se še pomiriti spor med obema vladnima strankama zaradi uporabe ameriških kreditov in drugega javnega denarja v Avstriji. — Socialisti očitajo finančnemu ministru, da hoče črtati vse kredite za investicije za stanovanjske zgradbe, za elektrifikacijo in za zgradbo železnic ter cest. Zato so vložili socialistični poslanci v poslanski zbornici vprašanje na finančnega ministra, zakaj hoče štediti ravno pri zgradbi stanovanj in če se zaveda, da vodi njegovo postopanje do vedno večje brezposelnosti.
Medtem se je vrnil iz Združenih držav tudi predsednik socialistične stranke, podkancler dr. Scharf. Ta je že v Ameriki izjavil, da v svojih govorih in razgovorih s predstavniki ameriškega delavstva ni zahteval nič drugega, kakor da je poudarjal, da mora tudi avstrijski finančni minister uporabiti denar, ki je predviden v državnem proračunu, samo v one namene, za katere je predviden, čc pa je ta denar predviden za investicije, je treba denar tudi za investicije porabiti.
Proti tem zahtevam socialistične stranke pa je sam zvezni kancler, ing. Figi, govoril na kmečkem zborovanju v Innsbrucku, kjer je med drugim izjavil, da je treba pri avstrijskem gospodarstvu več smotrenosti in da ne smemo delati še v naprej brez načrta. Bliža se namreč čas, ko bo tudi Avstri-
imeriška pomoč Jugoslaviji
Zapad: konferenca držav Atlantske zveze v Lizboni je uspela, francoska notranjc-po-litična kriza ni prešla v Stadij, ki bi ogrozil enotnost držav zapadne Evrope. Amerikanci so napravili po svojem poslaniku v Atenah dovolj jasne namige grškemu kralju, da ameriški dolarji ne tečejo v Grčijo zato, da .bi vzdrževali dvorsko kamarilo, temveč zato, da bi pomagali postaviti na noge močno demokratično, protikomunistično Grčijo s trajno Vlado. Gre tukaj za bivšega generala Papagosa, ki je med grškim narodom vsled svoje nacionalne demokratične linije tudi pri nasprotnikih zelo priljubljen in je tudi voditelj najmočnejše stranke v grškem parlamentu. Grški kralj bi po zadnjem odstopu vlade moral njemu poveriti sestavo nove vlade, tega pa ni storil.
Amerikanci so odklonili vsako gospodarsko pomoč Perziji, dokler ni rešen spor .z Anglijo. Perzijska pogajan ja s ,.Svetovno banko”, kjer so gospodarji Amerikanci, so se prav tako končala brez uspeha. Prczij-ci imajo sedaj svoje olje, pa ga ne morejo vnovčiti.
Amerikancem je uspelo pregovoriti egiptovskega kralja Faruka, da je pričel ..očiščevalno" akcijo proti pristašem in voditeljem nacionalistično-ekstremne stranke wafdistov. Zaprli so generalnega tajnika te stranke, ki je bil notranji minister v bivši vladi Nahas* paše in so ga obdolžili krivde na izgredih koncem januarja v Kairu. V srednje-ameriški republiki Kuba je prišlo do državnega prevrata. Zmagoviti vodja upornikov je izjavil, da bo njegova vlada
Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji, George V. Allen, ki se mudi v Združenih državah zaradi pogajanj o dovolitvi nadaljne podpore Jugoslaviji, je na časnikarski konferenci v New Yorku govoril o potrebi pomoči Jugoslaviji in je med drugim dejal:
„Ameriška pomoč Jugoslaviji je del široko zasnovane politike, ki naj omogoči nekomunističnemu svetu zgraditi sistem kolektivne obrambe proti sovjetski in po Sovjetih navdahnjeni napadalnosti.
Dokler mora posvečati Zapad svoje delo obrambnim nalogam, bo zaradi njih lastnih koristi doprinašal finančne žrtve za neodvisnost Jugoslavije. Pri priznavanju teh denarnih pomoči pa precenijo Združene države seveda najpreje, koliko more v primeru z drugimi državami zapadne skupnosti Jugoslavija prispevati k obrambi Za-pada in v tej izmeri nato tudi dobiva pomoč. Člani Atlantske zveze pa znajo ceniti važnost obrambe Jugoslavije za varnost Zapadne Evrope.
Ameriška politika napram Jugoslaviji jc ..pozitivna in stvarna”, pri tem pa seveda nikakor ne obstoja kaka želja, da bi podpirali komunizem v Jugoslaviji.
Jugoslovani vedo ravno tako dobro kakot mi, da ameriški narod priznava in odobrava politični in gospodarski sistem svobod nega gospodarstva. Samo ta sistem je napravil Ameriko močno, zato pa bo ta tudi še v naprej zagovarjala tak sistem.
Jugoslovanski državniki polagoma uvi. devajo, da Združene države nimajo name-
na Jugoslavijo izrabljati za svoje namene. Istočasno si pa Titov režim ne dela nobenih pretiranih upanj in točno ve, da ne more računati od Združenih držav na večjo pomoč, kakor pa je to v ameriškem lastnem interesu. To pa vse tako dolgo, dokler jugoslovanska notranja politika krši človečanske pravice, kakor jih razumevajo Združene države. Člani jugoslovanske vlade sc popolnoma jasno zavedajo, da ne morejo pričakovati od Združenih držav onega toplega in neomejenega prijateljstva, ki jc žc vedno v preteklosti vezalo ameriško in jugoslovansko ljudstvo, to pa vse do takrat, dokler bodo v Jugoslaviji nadaljevali s sedanjo notranjo politiko."
Veleposlanik Allen je še poudaril, da dosedanja ameriška pomoč Jugoslaviji ni samo utrdila obrambe te dežele, ampak jc tudi prinesla jugoslovanskemu ljudstvu znatno olajšanje.
Končno je ameriški veleposlanik omenil še, da je mogoče ugotoviti v vseh deželah Jugoslavije močno prijateljstvo do Amerike. Ta okolnost in pa odločnost vlade ter jugoslovanskega ljudstva, da branita svojo državo, ter neiistrašenost jugoslovanskih vojakov, opravičujeta zaključek, da je anie riška pomoč Jugoslaviji dobro naložena in da je mnogo koristila svobodnemu svetu. -(V zvezi z gornjo izjavo ameriškega velepo slanika je zelo značilno, kako je Slovenski vestnik z velikimi uredniškimi škarjami i/ javo po svoje prikrojil, ko jc bistvene odstavke izjave izpustil).
ja morala sama skrbeti za sebe in ne bo več dobivala podpor iz Amerike. Do takrat pa mora biti avstrijska denarna vrednost ustaljena in državni proračun mora biti izravnan. Zato pa je treba več premišljevati tudi pri investicijah, ki ne smejo iti v brezmejnost. To bi moralo povzročiti inflacijo, nato razvrednotenje denarja in končno obu-božanje vseh ter tudi brezposelnost.
Kakor pa sta v sporu vladni stranki zaradi uporabe javnega denarja, se pa še vedno podpirata pri glasovanju v parlamentu. Ko je bila prejšnji teden v parlamentu razprava o zakonskem predlogu o povišanju cen bencinu, strojnemu olju in petroleju za 16 do 25 odstotkov, so poslanci obeh vladnih strank glasovali za ta predlog, medtem ko so bili proti temu predlogu komunisti in pa poslanci VdU. Nadalje je bil z glasovi poslancev obeh vladnih strank sprejet zakonski predlog o spremembi kazenskega zakona. Po novi spremembi zakona pijanost pred sodiščem ne bo več olajševalna okoliščina, ampak bo to obtoženca še obremenjevalo. Nadalje je bila sklenjena sprememba zakona o upravnem sodišču, kjer leži zaradi sedanjega počasnega postopka na tisoče nerešenih vlog.
Ko pa se obe vladni stranki prepirata o uporabi javnega denarja in s tem posredno za glasove pri prihodnjih volitvah, pa pridobiva zelo verjetno te glasove že neki tretji in to so komunisti. To kažejo zelo nazorno volilni izidi v zadnjem času v razna delavska zastopstva pri večjih industrijskih podjetjih.
>lllllilllllfllllllllllllll!ll!llll!|[|||!ll||||||||l!f|||f|||||!llllllll|||||||||||||||l|
OPOZORILO
Vojnim poškodovancem in njihovim svojcem, ki so koncem januarja dobili izjave „A” in „B”, opozarja deželni invalidni urad, da je rok za oddajo izjav „A" in „B” že potekel. Prejemniki rent, ki teh izjav še niso odposlali, naj to store takoj. Ako izjav invalidni urad ni prejel do 25. marca, bo zamudnikom ukinjeno izplačevanje rent s 1. majem-1952. iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiii
KOREJCI O KOMUNIZMU
Dr. You Chang Yang, korejski veleposlanik v Združenih državah, je govoril na zborovanju katoliških škofov srednje-zahod- ■ nih Združenih držav. V svojem govoru je primerjal svoj narod, ki se bori proti komunizmu, bolniku, ki se bori proti najbolj zavratni bolezni današnjega časa — proti raku komunizma.
„Moj pacijent je korejski narod”, je poudaril dr. You Chang. Vvang, „ki se bori za svoj resnični obstoj. Bori se proti največji bolezni današnjega časa. Bori se za življenje proti komunističnemu raku.” „Toda zdravniki vsega sveta so se danes zbrali okoli bolnikove postelje. Vsako človeško bitje svobodnega sveta, vsak moški in vsaka ženska, ki uživa blagoslov svobode, spodobnosti človeškega dostojanstva, vsega onega, kar velja nam in našim otrokom za lepo in drago, lahk« z božjo pomočjo pomaga pri dosegi prave odločitve.”
Danes se nekateri še prepirajo, kje je pravi komunizem, ali v Sovjetski zvezi ali v Jugoslaviji. Za nas to vprašanje ni važno, ker smo prepričani, da jc našemu narodu škodljiv, da mu je smrtno nevaren-v*ak komunizem, pa naj pride od koderkoli in naj prihaja k nam pod kakršnokoli krinko. Ko odpade ali ko mu odstranimo mogoče tudi navidezno lepo krinko, ali pa ovčje oblačilo, se zareži pod to krinko ali pod ovčjim oblačilom obraz najgršega, ostudnega, vsem škodljivega iu brezbožnega komunizma.
ŠKOF VOVK OZDRAVEL
Kakor poročajo iz Beograda, je škof Vovk zapustil ljubljansko bolnico, kjer seje zdravil zaradi ran, ki jih jc dobil v Novem mestu oh napadu, ko je šel k blagoslovitvi orgel v Stopičah pri Novem mestu.
Sest tednov se je torej zdravil škof Vovk v ljubljanski bolnici. Po podatkih, ki smo jih dobili pri praktičnih zdravniki]), sc zdravijo po šest tednov samo oni, ki imajo težje poškodbe. Zaradi lažje poškodbe je potrebno zdravljenje nekaj dni do največ I I dni.
IRC) IN JUGOSLOVANI Mednarodna begunska organizacija jc kupno preskrbela naselitev v prekmorskih deželah 84.889 Jugoslovanom. Od označenega števila je 1.448 primorskih Slovencev, ki so /opustili svoj dom, ko so leta 1946 zasedli Jugoslovani bivše „A” območje na Primorskem.
„Pravico
Pod gornjim naslovom je prinesel dnevnik „Ameriška domovina — American Home”, ki izhaja v Clevelandu v Združenih državah, v številki z dne 11. marca v svoji prilogi daljši članek, iz katerega povzemamo sledeče odstavke:
„Vsi vemo, da je po razpadu avstro-ogr-ske monarhije ostalo okrog 100.000 ljudi slovenskega rodu in jezika v Avstriji. Koroška je zibelka našega naroda. Tam so bili na starodavnem Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku ustoličeni vojvode, ki so sprejemali v smislu prave demokracije svojo oblast iz rok zastopnikov ljudstva, iz rok slovenskega kmeta, ki je bil lastnik zemlje v tej deželi.
Kaj pa se danes tam dogaja?
Slišimo in beremo, kako se nemška oblast trka na prsi, da je »širokogrudno” dovolila koroškim Slovencem dvojezične šole. Res jih je dovolila. Toda, kaj ti koristi, če nimaš učiteljev? Učiteljev pa ne more biti, če Slovenci nimajo svojega učiteljišča (šola za vzgojo in izobrazbo učiteljev). Učiteljišča jim pa Nemci nočejo dati, kakor tudi ne gimnazije. Po tem takem se vsa koroška slovenska inteligenca vzgaja in izobražuje po nemških šolah in v 100 odstotnem nemškem duhu. Kako bo taka inteligenca sposobna učiti otroke v slovenščini in — kar je več — učiti jih ljubezni do slovenskega jezika in kulture? Tu je jedro vprašanja dvojezičnih šol. — Beremo naprej in naprej, kako učitelji lomijo slovenščino, kako nad-, Zorniki za dvojezične šole sploh niso zmožni slovenščine. In taki ljudje naj učijo slovensko mladino njih materinskega jezika? Položaj se ne bo zboljšal, dokler avstrijska oblast ne pristane na slovensko učiteljišče in gimnazijo. Brez oficirjev ni armade! Brez narodno vzgojenega izobraženstva ni narodnega šolstva.
Pa je na Koroškem stvar še hujša. V koroških listih beremo, da je tam cela vrsta učiteljev, ki prejemajo za dvojezični pouk posebne doklade, vendar slovenščine sploh ne poučujejo. Torej še tiste trohe in drobtine ni, ki je zakonito priznana. In nemška oblast vse to tiho trpi in morda celo pospešuje.
Dalje: Slovenci že ves čas po vojski zahtevajo slovensko kmetijsko šolo. Večina slovenskega ljudstva je kmečkega stanu in vzgoja bodočih kmetov za dobre gospo-
Spisal: J. SIMON BAAR
GOLOBČEK
(57. nadaljevanje)
»Torej niti popoldanske pobožnosti pri jaslicah ne mislite več imeti? Otroci se tako veselijo in ljudi bo vse črno, vsi bi še enkrat radi videli in slišali to krasoto."
»Res je, pobožnost pri jaslicah je oznanjena in ljudje sc je že veselijo,” se je vdal župnik. Zadnjo pobožnost pri jaslicah bom še opravil sam. In z veseljem, res z veseljem jo bom opravil,” je vneto obljubljal župnik.
»Torej še na svidenje,” mu je upravitelj veselo ponudil roko, »in zapeli vam bomo, da nikoli ne boste pozabili, vse kolednice boste danes slišali, le blagovolite po litanijah ostati pri jaslicah, dokler ne bo zadonela .Rodil se je Kristus Gospod’. S to pesmijo bomo končali.”
»Veselim se, prav veselim se tega,” je spremljal župnik svojega ljubega gosta. Nato se je vrnil in na kaplanovo vprašanje, kaj misli ukreniti z jaslicami, ki so njegova last, sc je samo nasmehnil in dejal: »Mežnar Jina ima že pripravljen zaboj, kamor bo zložil podobe; če moj naslednik ne bo hotel pustiti jaslic v cerkvi, bodo ostale pri Jinu, to je že zgovorjeno.”
»Morda bi lahko takoj pregledala inventarje,” je skrbelo kaplana, »dan je kratek, po blagoslovu sc bo že delal mrak, rad bi pa vse skrbno opravil.”
»Lahko,” je prijazno pristal župnik, »kar ni moje, sem že ločil od svojih reči in v tej-le sobi najdeva vse,” je vlekel ključ iz žepa, »pridite sem zakurit,” je zaklical v kuhinjo in izginil s kaplanom za durmi z napisom »Pisarna”. Tam je pokazal, kje je kaj, se opravičil, da ima še mnogo drugega posla in sc spet izmuznil ven.
»Novinec naj se s tem muči in temeljito pregleduje kakor mu drago,” sc je smejal v kuhinji bratu, ki je navdušeno razlagal in obljubljal, kako prijetno mu bo doma,
Ob jubileju ustoličenja
na Gosposvetskem polju
hočemo"
darje in zavedne slovenske ljudi je posebno važna. Je čisto jasno, da taka šola Slovencem gre, saj imajo v Kmetijski zbornici za Koroško 'izmed 24 poslancev 2 poslanca; vseh kmetijskih šol je v deželi 12, tedaj na vsaka dva poslanca ena. Torej na dva slovenska poslanca odpade ena kmetijska šola. Pa je ne dobijo. Nemci že vedo, zakaj ne. Mi pa tudi!
Dalje: Slovensko ljudstvo na Koroškem ima svoje lastne zadruge in kot njih matico svojo slovensko Zadružno zvezo. Oblast je priznala udeležbo zastopnika nemške Zadružne zveze pri Kmetijski zbornici, udeležbo slovenskega zastopnika je odklonila. In tako naprej!
Korošci našega rodu so zavedni Slovenci in proti tem krivicam glasno protestirajo in zahtevajo svoje pravice. Toda njih glas je »glas vpijočega v puščavi” in se avstrijske oblasti zanj ne zmenijo. To je razumljivo. Če sediš v ječi in vpiješ nad ječarjem, naj ti prizna tvoje pravice, zastonj vpiješ. Če bi pa zavpil kdo zunaj ječe, je vse nekaj drugega. Tega sliši okolica in se za stvar začne zanimati. Ali se vam ne zdi, da bi protesti slovenskih organizacij v Ameriki brez ozira na njih politično pripadnost in svetovno naziranje, naslovljeni na široko javnost in posebej na nemške oblasti in oblastnike v Avstriji, imeli znaten učinek? In ali se vam ne zdi, da je naša narodna dolžnost pomagati našim dragim sorojakom na Koroškem in Primorskem z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago? če zavpijemo mi v Združenih državah, bo zaleglo pri Avstrijcih več kot vsi protesti zatiranih slovenskih Korošcev. Kako to narediti?
Imamo na stotine in stotine organizacij, društev, klubov in podobnega. Imamo stotine raznih slovenskih prireditev, vsake vrste zborovanj, sej itd. Predlagamo: Z vsakega pomembnejšega zborovanja, prireditve ali sestanka pošljimo ali pismen ali brzojaven protest zoper zatiranje naravnih pravic slovenskega naroda na Koroškem in Primorskem in zahtevo, da se politične, gospodarske in kulturne zahteve naših soro-jakov upoštevajo in izpolnijo.
Al|i smo Slovenci ali nismo? Dokler mirno in molče gledamo vse to, ne moremo upravičeno reči, da smo storili svojo narodno dolžnost. Biti hočemo dobri Slovenci — vsi, kar nas je v Ameriki. Saj vemo, kaj je tudi naša dolžnost.
Dne 18. marca (prejšnji torek) letos je poteklo 538 let, odkar je bilo na Gosposvetskem polju zadnje ustoličenje slovenskega kneza v starodavni obliki. Takrat je bil ustoličen Ernest Železni. To je bilo leta 1414.
Se leta 1597 jc poznejši nemški cesar Ferdinand II. zasedel knežji kamen in je dajal odgovore v slovenskem jeziku.
Leta 1651 jc vojvodski kmet še zadnjič ustoličeval, takrat pa le vojvodovega namestnika. Od tega zadnjega ustoličenja je poteklo torej lani 300 let.
Se leta 1728 se je ustoličenje vršilo v deželnem dvorcu v Celovcu. Tam je sedaj tudi knežji kamen.
Sele leta 1800 je umrl v Celovcu zadnji član rodbine vojvodskega kmeta. A spomin na zgodovino te rodbine in na njeno zgodovinsko vlogo je bil še tako močan, da so ga na zadnji njegovi poti spremile velike množice.
Leta 1834 je bil vojvodski prestol na Gosposvetskem polju obdan z železno ograjo.
imimiiimmiiimiinitiiiiiiiiiiMiimiimmmiiiiiiiiuiiiiiiimimiiiiini
Pogovor o mestu
Očka, pa reci mi, kaj je to, mesto?
Čul sem besedo od sestre poprej... Mnogo hiš, sinko moj, veš, to je mesto, tja prideš, če greš po cesti naprej.
Vodila bo te po lepi dolini, kmet tam nam dela do pozne noči, končno zagledale bodo v ravnini, bele zidove, fant, tvoje oči.
Tja med te stavbe te cesta pripelje — prelepo se mesto tujcem pač zdi, krasne izložbe porajajo želje ... toda verjemi: sijaj oslepi.
Vsa ta lepota je le zagrinjalo, pravo obličje pokaže ti trg, če greš v tovarno, ki je kot zrcalo: spoznal boš delavce, stroje in skrb.
Očka, potem je pregovor resnica:
Od zunaj je vse kot čisto zlato!
Da sinko, to bodi tvoja vodnica: Zunanjost — notranjost, sta ena in sto.
V. Vouk.
Knežji kamen, vojvodski prestol in ustoličevanje na Gosposvetskem polju je postalo simbol, to jc znamenje svobodnega slovenskega naroda in svobodnega slovenskega kmeta, ki ni pripravljen hlapčevati nikomur, ne raznim graščakom in grofom ne razni gospodi pa tudi ne brezbožnemu in totalitarnemu komunizmu pod kakršnokoli krinko.
^IMaše prireditve^ ll&^........ ............,-P^B
VABILO
Farna mladina v šmarjeti v Rožu uprizori v nedeljo, dne 30. marca 1.1» ob 3. uri popoldne v farnem domu igro »Stari in mladi”.
Mladina, ki se pripravljaš na družinsko življenje in prevzemaš posestva, pridi in poglej, kaj te uči ta življenjska igra. — Vabljeni vsi, od blizu in daleč. — Vstopnina je namenjena potrebam farnega doma.
VABILO
Farna mladina v št. Jakobu v Rožu ponovi v nedeljo, dne 30. marca, ob pol 3. uri popoldne ljudsko igro s petjem v petih dejanjih: »Počeni prstan”.
Vsi od blizu in daleč, povabljeni prav lepo!
VABILO
Igralska družina v Št. Vidu v Podjuni vabi na prireditev Finžgarjeve igre »VERIGA”
ki bo v nedeljo, dne 30. marca 1952, ob
3.	uri popoldne v St. Primožu. — Sodelujejo pevci.
Vsi prisrčno vabljeni!
VABILO
Farna mladina iz Globasnice ponovi v nedeljo, dne 30. marca, ob 3. uri popoldne v Narodnem domu v Dobrli vasi zgodovinsko igro
„ VIS L A VIN A ODPOVED”
Dobili boste vpogled v pretekla stoletja, videli tragično usodo mladega in požrtvovalnega dekleta, ganjeni boste do solz. Lepi kostumi.
Vsi prisrčno vabljeni!
da si niti misliti ne more. Kako lepo hišico za preužitek da je postavil — kakor iz stekla. Očka in mamica da samo delata gredice, da so ves dan pri njem na posestvu, da torej vsaj pusto ne bo tam. »Moja žena je zelo dobra in otroci se te že vesele."
»Otroci! Otroci! Da imaš le otroke!” je bil župnik takoj navdušen. »Niti misliti si ne moreš, kako jih imam rad," se je blaženo smehljal. »Veruj mi, da brez otrok me niti življenje ne bi več veselilo."
Tudi Bariča se je smehljala, se vrtela okoli štedilnika in pripovedovala: »Ne moreš si niti predstaviti, dragi brat, kako zna ravnati z otroki, videl boš, da ti jih bo prevzel, gotovo bodo ves dan pri nas.”
»Čeprav, saj se jih naveliča," se je zasmejal brat, ki so se mu v tem trenutku prikazale kodraste glavice treh fantkov in punčk in ga je nekaj stisnilo pri srcu...
»No, kako ste našli," je sprejel župnik kaplana pri kosilu, ki je z zapisnikom v roki ter z Jino in Hanzekom prehodil vso cerkev in župnišče.
»Vse v najvzoi nejšem redu,” se je priklonil kaplan in si pral roke nad umivalnikom.
»Le dobro preglejte, kajti mnogo skrbi sem imel s tem in stalo me je mnogo truda in denarja, da se ni bi morda spet...” hotel jc reči, »pokradlo kakor tedaj, ko sem umrl," pa ni izgovoril, temveč se je samo pomenljivo nasmehnil in kaplan je razumel. Glavo je sklonil skoraj čisto nad krožnik in si mislil: »Tedaj sem bil mlad in neizkušen strahopetec, danes pa drugače primem v roke.”
Po kosilu je skozi okno pri župnišču že bilo videti, kako otroci od vseh strani hiti jo k cerkvi, kmalu za njimi pa je bilo videti tudi skupine odraslih, ki so se grele na prisojni strani. Holoubek jih je gledal in nevede na glas dejal: »Torej zadnjičl Danes torej zadnjič!”
»Vsi bomo šli, brat in tudi jaz grem,” je pristopila k njemu Bariča, ko jc opazila njegovo silno ginjenost.
»Prav tako! Oblecite se vsi in pojdimo,” se je radoval župnik in si šel obleč talar in zimsko suknjo.
»Pojdimo že, pojdimo,” je nepočakano silil Barico, ki je pospravljala in urejela posodo po kosilu. Vendar jo je počakal, da se je napravila in tako so po prvem vabljenju stopili vsi trije iz župnišča.
»Tako se mi zdi, kot da smo otroci. Jaz sem vas kot najstarejši vodil v šolo in v cerkev,” se j c po nekaj korakih oglasil Holoubek.
»Samo da to ni trajalo dolgo. Kmalu ti nam ušel v Plzen v šolo in z Barico sva morala hoditi sama," se je smejal brat.
»Toda sedaj bomo vsi doma,” se je veselila Bariča.
Vrata na kor so bila na strežaj odprta in kor poln otrok.
»Danes se potrudite, kajti to je zadnjič, bom dal podobice za spomin," jim je zaklical župnik in zažugal s palico, otroci pa po pobožnosti pa počakajte na me, vam so od veselja vriskali. Ko je odzvonilo, je ob zakristiji zapel zvonček in Holoubek je stopil zelo slovesno k jaslicam. Nov na-škrobljen roket je šuštel iia njem, z ramen pa mu je padal svileni Jinov pluvial, ves bel, posejan z zlatimi in ognjenimi cvetovi, orgle na koru so zabučale, duhovnik se je zravnal, dvignil glavo, ljudje so se odmaknili, on pa je resno in slovesno stopal k oltarju, kjer je pred jaslicami pokleknil na pripravljeni klečalnik.
Zupljani so pokleknili naokrog, matere z otroki v naročju in otroci so silili kar k samemu oltarju, ker tu ni bilo pregraje, ki bi jih ločila od Holoubka.
Širok pas sončnih pramenov se je sipal skozi okno, mehko božal klopi in preskočil na rob oltarja. Po litanijah in molitvah, brž ko je Jinova Marica začela:
»Glejte, v kako rožico se malče je razcvelo..." pa so sončni prameni obsijali jaslice in na njih obstali. Celo Holoubka so zajeli v svoj krog in mu obsijali glavo, da so mu sivi
lasje na njej žareli kot srebrne niti. To so zapazili celo ljudje, dregali so drug drugega in se opominjali: »Glejte, kako lep je danes gospod župnik, kakor svetnik.” Holoubek o tem ničesar ni vedel. Končal je molitev in v sklenjene roke nagnil svoj obraz in se z vso težo telesa na komolcih naslonil na klečalnik. Poslušal je samo kolednice, petje se mu je zdelo vedno lepše, častitljivejše, kot ga je sploh kdaj v življenju slišal... ”Da, gotovo danes angeli pomagajo otrokom, ali pa otroci angelom. Ali sem v cerkvi ali pa spet v nebesih?” se sprašuje Holoubek in skozi sklenjene roke kakor skozi mrežo gleda na jaslice ter vidi od sonca ožarjenega Jezuščka, ki steguje k njemu roke... »Gospod, pusti svojega služabnika v miru,” moli duhovnik z besedami današnjega evangelija, polaga vanj vso svojo iskreno toplino in zdi se mu, da tudi on kakor častitljivi starček Simeon prejema božje dete v svoje naročje in šepeta čim dalje tem bolj koprneče: »Gospod, pusti! Pusti!.. ”
»Da bi zaspal, ljubo mu je...” sliši Holoubek in skozi mrežo prstov splava njegov pogled k Devici Mariji. Zdajci zasliši peti tudi svojo mamico, celo gleda jo, vso mlado, svežo in sebe vidi kakor otroka-samosrajčnika. Doma pred hišo stoji in se opira na kamniti steber ob ograji in gleda na pot, če se mama še ne vrača s polja, lačen jc in hudo mu je po njej. Vse druge matere se že vračajo, samo njegova ne.
»Ali naša mamica še ne gre?” vprašuje sleherno izmed njih, ki gre mimo.
»Tiho bodi in ne joči! Že gre. Takoj za nami gre," ga vse tolažijo in zdajci kakor v megli zagleda mamico, kako gre bosa po prašni cesti proti domu.
»Revno dekle skozi mesto stopa, bolne nje oči so od solz in joka ...” tožijo otroški glasovi na koru.
»Stečem ji naproti,” misli Holoubek, odtrga sc od kamnitega stebra, razširi roke in (nadaljevanje na 4. strani)
LDo m ovin a
Ko jc človek našel domovino, ga je Bog poklical predse in rekel: „Rad te imam. Zato sem ti dal očeta in mater, da te naučita vsega, kar sem jima neizbrisno vtisnil v srce. Spoštuj jih ter se ravnaj po njihovih naukih. Prehodi zemljo, kjer živijo tvoji ljudje, spoznaj tuje pokrajine in zankaj, če se vrneš nazaj v domovino, ki ti je druga mati, kakor sem ti jaz pravi Oče...” Te božje besede so se uresničile in bodo veljale naprej od veka v vek. Zanje pričajo hitre reke in sanjajoča jezera, strme gore s tihimi gozdovi ter prijazna selišča sredi
Mašni bratje
Nadvse lepo je gledati dolgi sprevod samih mož in fantov, ki se leto za letom na pustni ponedeljek pomika od Temeljna v Srednji vasi v farno cerkev v Gorenčak k sv. maši. — Kdo pa so ti možje in fantje? To so mašni bratje, ki imajo vsako leto na pustni ponedeljek svoje letno zborovanje. Po zborovanju pa se uvrste v procesijo in ponovno stopajo za svojim, že nad 21 let starim, črnim banderom (cerkvena družbena zastava). Zastavo navadno nosi njihov predsednik, točasno Johan Opetnik, p. d. Hribernikov ata iz Srednje vasi.
Vsi mašni bratje — letos smo jih našteli samo v sprevodu nad 70, gredo k svoji letni sv. maši, ki se bere za vse žive in rajne mašne brate.
Mašni bratje pa niso nikaka cerkvena bratovščina, ampak so samo nabožna družba, katero so ustanovili že leta 1868 trije bratje, ki so bili doma pri Ladiniku na Ledu. Bili so to: Burger Vid, Jožef in Jurij.
Ti trije bratje so videli, da imajo podobno organizacijo (mašne sestre) že gorenške žene in dekleta in so si mislili: „Zakaj pa ne
1’oraladni plašči, obleke, sakoji in hlače § za dame, gospode in otroke priporoča H
WALCH ER 1
| Celovec-Klagenturt, iO.-Oktober- Strasse 2. §
skrbno obdelanih poljan. Celo sonce se veseli božje milosti in boža s svojimi žarki kraj, kateri je zmerom praznično lep, da ljudje tudi v največji nesreči ne pozabijo na veliko ljubezen; ona vsebuje vse: sladke spomine in grenke trenutke, mehko tolažbo, trdo sedanjost in nenehno upanje v boljše dni... Ugasne šele tedaj, ko oči ne vidijo več sinjega neba in tudi več ne spoznajo zvestega tovariša ob strani ter gledajo v nedosegljivo daljavo — tja, kjer leži večna domovina.
R. Vouk
v C/orenčah
bi imeli tudi možje in fantje take organizacije, take nabožne družbe?”
Koliko udov je štela ta družba v svojem pbčetku, ni znano, ker ni zapiskov v letih 1868, to je od ustanovitve pa do leta 1884. Prvi zapisnik mašnih bratov je šele iz leta 1885, v tem letu šteje družba že 37 udov.
Prvi mašni brat, ki je umrl — 27. avgusta 1885 — je bil neki Sanaj. Od leta 1885 do leta 1905 je vodil mašne brate neki Andrej Kometer, ki je bil tedaj v Goren-čah organist. Do leta 1924 je vodil mašne bratje Trinkhaus Anton, p. d. Haberle in Srednje vasi. Tega leta so po smrti dotedanjega načelnika izvolili mašni bratje za svojega načelnika Janeza Škorjanca, p. d. Temeljna iz Srednje vasi. Za njim je prevzel načelstvo mašnih bratov krojač Zidej Siegfried, p. d. štadlarjev iz Srednje vasi, ki je vodil organizacijo skozi najbolj žalostna vojna leta vse do leta 1946. In 12. februarja 1947 je prevzel vodstvo mašnih bratov sedanji načelnik, Opetnik Janez, vlgo. Hribernik iz Srednje vasi. Danes šteje zveza mašnih bratov 107 članov.
Glavni namen zveze mašnih bratov je, da se
s prispevki članov opravijo vsako leto na pustni ponedeljek in pa na vse štiri kvatr-ne tedne za vse žive in rajne ude sv. maše in ravno tako tudi ob smrti vsakega člana. Razen tega pa skrbi zveza tudi za cerkvene potrebe v domači fari. Ta družba je pri ljudeh zelo priljubljena in vsi radi pristopajo v zvezo mašnih bratov v Gorenčah.
Odpuščanje
(Za postni čas 1952)
Vzklilo je pod križem na Kalvariji seme iz globoke srčne rane, nežna kal se v cvetko je razvila, rajski kras za zemeljske poljane.
Rastla je in žlahtno zaduhtela vse okrog po Getzemanskem gaju, Križani je grešniku obljubil:
„Danes boš resnično z mano v raju.”
Oljska gora se je priklonila, ko je v smrtnem boju molil vroče zanje, ki so ga na križ pribili:
„Ne vedo, kaj delajo, moj Oče!”
Odpuščanje, blažena beseda, božje želje v njej živijo skrite. Učenik nam z njo v slovo naroča: »Kakor bratje zvesto se ljubitel”
Danes pa ta cvetka izumira, trnje jo prerašča maščevanja.
Tam, kjer vrtnica ljubezni hira, ne uspeva čednost odpuščanja.
Limbarski
Cvetka
Vrtnico sem našel v snegu, vso premrzlo cvetko rdečo, hladna zima ji prižiga za slovo ledeno svečo.
V srcu me je zabolelo: spomnil sem se svete rane — hipa, ko jo je odprla sulica za nas zemljane.
Na Kalvariji ljubezen čudežno je zacvetela, takrat je pod križem vzklila, srca z vonjem napolnila.
Radostno so jo sprejele vse gredice širne zemlje za spomin na Jagnje božje, ki dolge sveti odjemlje.
Zlobna roka pa jo hoče zdaj s provršja odstraniti, divje se roti sovraštvo, da jo mora iztrebiti.
Danes kruto poteptana rdeča vrtnica ugaša. —
Ne zapri še vendar čaše, saj si tudi v snegu naša!
na vso moč zakliče: »Mamica! Mamica zlata!”
Da niso bučale orgle, bi vsa cerkev slišala vzklik, tako pa so samo najbližnji naokrog klečeči ljudje obrnili glave k župniku, čemu je zavpil, morda koga kliče.
• Toda ne, ne kliče več. Mirno kleči dalje, glavo podpira z rokami in se niti ne gane ter samo skozi špranjo med prsti gleda na jaslice. Glej, tam izza ovčje staje prihaja ob palico oprta prijazna starka — smrt. Smehlja se pod oglavnico, kima Holoubku in mu nežno pravi: »Zdaj sem zares prišla. Pripravi se, dečko, pripravil” — »Sem že pripravljen," z nasmeškom prikima duhovnik starki in se hoče dvigniti, da bi ji šel naproti in ji podal roko.
Tedaj je sončni plamen na Holoubkovi glavi vztrepetal, zbledel. Sonce se je oči-vidno skrilo za oblak, kajti po vsej cerkvi je nastal mrak. Orgle pa bučijo dalje, otroci pojejo, toda župnik ne sliši več orgel in ne otrok, temveč divje hrumeči tok deroče reke, ki se prebija po globoki strugi življenja in ga nese s seboj. Suče in zvija se skozi pečevje in gozdove, preko travnikov in polj, preskakuje skalke, teče skozi vasi in mesta, šumi in kipi okoli gričev, posutih z razvalinami gradov in kapelic. Kakor srebro čista voda se mestoma kali, gosi in race brodijo po njenih plitvinah, pa tudi galeb namaka v njej svoje bele grudi in mišičasta krila. Holoubkova otroška leta, učenje
v Plznu, matura, življenje v semenišču, Markov z župnikom, Katico, Frančkom, Trousilko, župnija v Trcšticah, vse to je trdno povezano med sabo z močnimi vezmi življenja, le en samcat vlak splavov leti po reki navzdol in se bliža k mlinskemu jezu. Tam v sredi plapola na lesnem križu praporček in kaže splavu prosto pot.
»Odpusti, Gospod, svojega služabnika v miru, odpusti!” pojejo proseči glasovi nevidnih pevcev naokoli.
Že se sliši bučanje jeza ... Valovi se razbijajo in lomijo, rjovejo in sičejo, da bela pena visoko brizga naokrog...
Na sprednjem splavu stoji Holoubek, vesla in se bori s tokom, da mu pot stopa na čelo. Samo da bi ves vlak dobro naravnal in ga srečno mimo speljal, da se ne bi razbil na kamnitem produ, da mu ga ne bi bilo treba loviti in znova povezovati. V tem se je splav mirno okrenil, tok ga je zagrabil in vlak je nalahko, gladko splaval mimo zatvornice.
V tem trenutku je smrt stopila k župniku, se sklonila nadenj in mu s koščenimi prsti nežno, a odločno oblikovala obraz. Nos se mu je podaljšal, lica upadla, ustnice posinele in koža se je nenavadno napela.
Kolednice so že davno končane, odzve-nela je tudi že: »Rodil se je Kristus Gos-pod,” sveče na glavnem oltarju so že prižgane, mežnar že čaka s čolničkom in kadilnico — Holoubek pa ne vstane, da bi šel in odprl tabernakelj ter dal ljudem blagoslov z Najsvetejšim. Je morda zaspal?
Da, zaspal je na veke. Njegova duša je stala v nebeški čakalnici in čakala, da pride vrsta nanjo,
»Tako, spet sem tu,” je rekla sv. Petru, ko se ji je približal, „ in upam, da me to pot ne izženete."
»Bomo videli, bomo videli,” se je smehljal svetnik, »no kako pa? Ali si ubogal? Ali si našel kakšne zaklade?”
»Seveda,” reče smejoče se Holoubek. »poglej,” in je odprl dlan. Na njej je ležal biser, nenavadno velik, čist in krasen.
»Kakšna krasota!” je od začudenja prekrižal roke nebeški vratar.
»Da, ljubezen do otrok,” je pritrdil Holoubek.
Ljubezen do otrok mu jc zares ostala zvesta do groba. Za pogreb je bilo prav za prav vse pripravljeno. Grob sezidan, rakev narejena, župnik sam oblečen, samo plu-vial so mu sneli takoj, ko so ga nesli od jaslic v župnišče. To je bila tako čudovito lepa smrt, da so vsi v svetem strahu stali in niti jokali niso. Bariča sama je odprla s ključem rakev in šele tedaj videla, kaj je brat hranil v njej. V pokrovu je bila nalep-
ljena slika Matere božje, na podzglavni blazini je ležal rožni venec s križcem, na dnu krste pa ovoj z napisom: Moja posled-na volja. Bila je kratka. Naročala je, da bi bilo mrtvo telo duhovnika Jožefa Holoub-ka pokopano v že narejenem grobu na pokopališču v Trešticah, kar bo po njem ostalo pohištva in obleke, da pripada Bariči; če bo kaj gotovine, je vse last društva za vzgojo pohabljenih otrok.
V župnišču se ni nič premaknilo. Kaplan je poslal brzojavno poročilo ordinariatu in svojemu gospodu dekanu. »Gospod župnik Holoubek zagotovo umrl, pogreb 5. februarja ob desetih."
Ganljivo je bilo le snidenje kanonika Součka z mrtvim prijateljem. Pokleknil je ob njem na tla in se tiho razjokal. »Samo teden, teden dni bi bil počakal, Jožko,” mu je šepetal in mu stiskal v sklenjene roke polo togega na osmerko zganjenega papirja, na katerem mu je ordinariat sporočal, da je postavljen v začasni pokoj, v priznanje zaslug pa, ki si jih je pridobil v duhovnem pastirstvu, je istočasno imenovan za papeškega komornika z naslovom monsig-nore. Toda naj mu jc porival v roke, kakor je hotel, roke se niso zganile in niso sprejele tega daru. Ležale so tiho sklenjene in ovite z rožnim vencem na upadlih prsih in stiskale samo majhen, bel koščeni križec.
Gospod kanonik je tedaj pokropil svojega tovariša z blagoslovljeno vodo, ga blagoslovil z znamenjem križa, položil mu dekret k nogam in ukazal zapreti krsto ter začeti z'obredom.
Na župnijskem dvorišču so stala nosila, okoli njih četa gasilcev, ki naj bi rajnega nesla v cerkev in ga spustila v grob, dve vrsti otrok in velikanska množica ljudi. Obred v župnijski dvorani je bil pri kraju, učitelji iz okolice so zapeli: »Usmili se me, o Bog!" duhovniki v belih roketih pa neso iz župnišča svojega brata, pred njim stopa kanonik z belo mitro na glavi, drobni ministranti v črnih oblekcah si z rokavi otirajo solze in hrepeneče gledajo k vratom, kjer
Oporoka
»Novo hišico sem zgradil na ravnini kraj vasi, hlevček sem ob nji postavil'” — oče sinu govori.
»Vrtič z drevjem sem zasadil, okopaval na pomlad; tebi, sin, zdaj bujno raste in zori v jeseni sad.
Vso ledino sem obdelal, znoj mi je z obraza lil; a zavest hladi mi čelo, da sem zate se potil.
Vozne poti sem popravil in pobelil slednji zid, klance znatno sem ponižal, trnje kopal tebi v prid.
Danes ti izročam ključe in nad domom vso oblast; daj mi roko v potrdilo, da boš čuval svojo last.”
Limbarski
v snegu
Rešnja kri te je rodila, božjega srca cvetlica.
Sleherno srce postane spet .naj sončna ti gredica.
Limbarski
NOVA POVEST
Z današnjo številko »Našega tednika” končujemo roman »Golobček”, ki so ga bralci s takim zanimanjem brali. —
S prihodnjo številko pričnemo prinašati novo povest, ki jo je napisal vsem koroškim Slovencem dobro znani slovenski pisatelj Karel Mauser, ki živi v Združenih državah Severne Amerike. — Malo je slovenskih pisateljev, ki bi tako dobro poznali naše slovenske podeželske razmere in ki bi znali tako zanimivo in tako globoko zajemati iz tega življenja, kakor zna to Karel Mauser. Zato smo prepričani, da bodo vsi bralci z veseljem in užitkom brali novo izvirno povest »Našega tednika”.
Nova povest ima naslov »Jamnik”, dogaja pa se na podeželju, takoj preko Karavank.
ljudje že stopajo narazen in očividno delajo prostor nekemu nenavadnemu žalostnemu gostu.
»Najbrž bo njegov oče ali pa mati, baje sta še oba živa,” si radovedno šepetajo ljudje, toda zdajci.so vsi utihnili, ustavilo se je petje in šepetanje, le koleščki majhnega vozička so ropotali po tlakovanem dvorišču, le otroške noge so cepolale naokoli in grobarjev Pctrček jc zapovedovalno zaklical: »Mi si našega gospoda, častitega gospoda sami odpeljemo." V tem hipu pa je bil led prebit... glasen jok, srce trgajoče ihtenje se jc z živo silo razlegalo naokrog in je s svojo strahotno močjo in resničnostjo presunilo slehernega. »Da, da, le dovolite jim to,” je jecljal župan Bohač, ki je skrbel za red pri pogrebu. Duhovniki so mesto na nosila položili rakev na voziček na dva trama, kakor je otrokom mojster kolar napravil.
In tako je šel Holoubek na poslednjo pot. Sonce mu jo je zlatilo, peli so mu na njej in nesli vence. Bohačev Jare, učiteljev Karlek, kontrolorjev Nande in vsi ministranti so ga peljali in se ga niso nič bali. Celo Jinova Marica je z nekaj deklicami priskočila na pomoč.
Tako so otroci pripeljali Holoubka do stopnic pred pokopališčem, ker dalje niso mogli...
•
Na pokopališču v Trešticah stoji na že davno ugreznjenem grobu zarjavel križ. obrasel s travo in koprivami. Nikdo se nad njim ne razjoče; samo kadar pada rosa ali prši dež, se na tankih bilkah tresejo nad njim drobne biserne kaplje. Včasih pa se le ustavi ob njem vela starka ali siv, k zemlji upognjen starček, zaznamuje grob s križem in pravi svojemu vnuku: »Glej, tu leži tisti župnik, ki sem ti o njem pripovedoval, da smo ga vozili v šolo - in potem pripeljali — * * * * v grob.” In tedaj seženj pod zemljo v prah razpadlo Holoubkovo srce prav gotovo zadrhti od sreče in slasti...
Konec
n nas namrnkem
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob štirih popoldne.
Naše bralce in ljubitelje dobre knjige opozarjamo, da si morejo izposoditi v knjižnici »Našega tednika" v Celovcu, Viktrin-ger Ring 26, pritličje levo, razne leposlovne in znanstvene knjige v slovenščini in nemščini.
Odškodnina za vsako izposojeno knjigo je 1 šiling.
Kdor hote denar in premoženje
Bančno podjetje Schelhammer & Schat-tera na Dunaju želi vsem našim bralcem srečo in' premoženje. Zato jih vabi, da se udeležijo 54. avstrijske loterije, še nikoli ni bila namreč prilika zadeti dobitke tako velika kakor sedaj. Vsakih 14 dni je žrebanje in vsaka srečka more biti do petkrat izžrebana. Nad polovico vseh srečk bo izžrebanih, 100 glavnih dobitkov — prvi 1 milijon šilingov, 100 premij po 10.000 šilingov, vsi dobitki so izplačljivi v gotovini brez vsakih odtegljajev. Sedaj je čas, da vsak poizkusi svojo srečo. Toda: Brez srečke ni dobitka. — Današnji številki »Našega tednika” je priložena naročilnica, izpolnite jo še danes in jo oddajte na pošto. Prihranite si tudi poštnino.
SV. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH
Kljub temu, da sije sonce skoro ves dan, nam noče našega obilnega snega zmanjkati. Pred cerkvijo ga imamo še kar cele kope, upajmo pa, da ga bo vsaj do velike noči zmanjkalo.
Novic imamo tudi nekaj, zato pa kar začnimo z njimi. Najprej moramo poročati, da se je stanje gospe Podlipnik Alojzije že precej poboljšalo in da se že nahaja izven nevarnosti. Seveda ji želimo skorajšnjega popolnega okrevanja, kajti delo se bo zopet začelo na polju in brez nje seveda ne bo šlo.
Tudi Kepold Matija se je srečno vrnil iz bolnice. Seveda še vedno ni pri stari moči, je še precej bled, toda počasi bo že šlo, kajti skrbna roka njegove žene ter hčere bosta za to že skrbeli. Tudi hrana in zrak mu bosta bolje dela, kakor pa v bolnici, kjer le ni tako, kakor bi si človek želel.
Pred kratkim nas je zapustila učiteljica ga. Hammerschmidt Holda, katera je šla k svojemu možu. Verjetno jo je le zgrivalo, in je rajši zapustila naš kraj, kakor pa bi morala gledati same neprijazne obraze.
Seveda naša šola zato zopet nima ene učiteljske moči. Seveda bo treba najbrž še dolgo čakati, da bo prišla, kajti priti mora taka, ki bo znala voditi nemški pevski zbor. Tako seveda govorijo merodajni in tako se vidi, zakaj pravzaprav gre. Ne gre za to, da bi naša mladina dobila hitro novega učitelja ali učiteljico, ne, to ni važno, otroci morejo ja čakati, četudi en mesec ali pa več. Saj ni važno, koliko se naučijo, glavno je, da se nadaljuje po načrtni poti, katero so gotovi krogi v našem kraju začrtali. Najbolj bodo pa ti krogi gledali na to, da pride takšna moč, ki ne bo svojim kolegom preveč gledala na prste. To je namreč zelo važno.
No, pa hvala Bogu, pust je ja mimo in se verjetno ne bo več tako hitro zgodilo, da bi se vzgojitelji naše mladine, ko se proti jutru vračajo domov, ne bi mogli izogniti vozu, ki jim pride nasproti.
ST. JAKOB V ROŽU
Sneg, sneg in zopet snieh je bil kriv, da ... hm, če bi naši dragi bralci vedeli za vse te snežne nadloge, bi opravičeno dejali: „Naj vrag vzame ves ta snieh, ker ga je že odveč!" Res je letos napravil sneg veliko škodo vsepovsod, saj so povsod tožili nad to belo in debelo kožo. Tu je obtičal vlak, tam avto, tod srce mlade neveste, tam ^zopet Korel in Jozej, ko sta na „verbc’ šla, slednja ne ravno v sniehu, temveč, hm — pst.. „
In potem so padale in padale venomer debele snežinke, dokler se ni celo krepki Korel ustrašil previsokega snega in zametov in je moral odložiti to dolgo in zasneženo pot neskončnega hrepenenja k svoji Treziji; seveda boječ se, da ne bi obtičal sredi zametov in poti, kjer Korelnu že nekaj časa nenavadno hitro bije in udarja
srce... Korel seveda prav dobro ve, čemu in ve tudi, da so za boliezen zdravila, za Tbiezen pa n c ... Da, veliko škode nam je povzročil ta snieh vražji, toda ta škoda se da popraviti in pozabiti, težje je seveda, če zapade nevesto, hm, posebno, če je še zelo iletna.
Oj ti sneg! Toda počasi pa gvišno, enkrat vse pride in mine. Sneg bo že kmalu skopnel in med Sv. Petroma (v Rožu in pod Velikovcem) bo zopet zavladalo sončno in južno vreme, zameti bodo izginili in — upajmo, koj po Veliki noči, haaloo, pozor — ženitovanje. Trezej je letos posled-njikrat in topot dosti krepkeje zapela: »Prišla je pepelnica, nočem ostati več samica.” No pa tudi čas je prišel, pravi zreli čas, saj naš Korel, ki je pred dobrim letom izgubil dragega očeta in ljubo mamo in najmlajšo sestro, pripelje v št. Peter v Rožu na svoj vedno prijazni, Bogu vdani in svojim prednikom zvesti dom, nevesto, ki mu bo kot zvesta ženka in vzgledna gospodinja v pomoč, veselje, radost in ponos.
v-j.
GORENCE
Od 15. marca do vključno 19. marca smo imeli pri nas misijonsko obnovo, ki se je sijajno obnesla. Naša fara je razmeroma mala in vendar je opravilo sveto spoved — če smo prav razumeli — 461 oseb, kar je vsekakor zelo lepo število.
Riiling in Burgundec liter 13 Sil. Pregrinjala šil. 16.70, 18.90, 19.90. Kuhinjske brisače šil. 6.50.
BRUN&8E1R Celovec-Klagcnfurt
Zahvala za ta uspeh gre predvsem č. g. misijonarju, ki so nam res tako prisrčno govorili, da se je srce moralo ogreti. Seveda pa se moramo zahvaliti tudi našemu č. g. župniku, ki so vse potrebno pripravili, da je do sv. misijona prišlo. Pa tudi cerkvenim pevcem in vsem, ki so pri pripravah na sv. misijon pomagali, se moramo zahva*
Bilo je 13. januarja letos, ko sva s Francetom jemala od doma slovo, še danes imam ta dan pred očmi, kakor bi bilo vse to danes. Vedno znova se mi je porajalo vprašanje, ali moram res iz Vaše srede, ali moram res od Vas dragih, ki sem Vas ljubila z vsem srcem? Toda usoda te moje bolesti in tega mojega vprašanja ni razumela, iztrgala me je iz Vaše srede in zapustiti sem morala vse. Ostal mi je edinole še spomin na skupno veselje, ki smo ga preživeli. Ta spomin me spremlja vsepovsod ter mi je v prijetno tolažbo. — Tako sva se s Francetom odpeljala, toda v srcu je ostalo živo upanje, da ne za vedno.
Čuden je bil občutek, ko sem vstopila v vlak, ki naj me odpelje tako daleč, daleč od Vas. Takrat sem čutila, da zapuščam vso domačijo. Kakor v sanjah sem se vozila in kakor v sanjah mi je šel pogled čez črgoviče na šteben, na mojo domačo hišo, na domačo vas, ki jo je zadnjič, kakor v slovo, obsijalo sonce.
Vsa sem bila še zatopljena v ta zadnji pogled, nisem videla ostale okolice, že se ustavi vlak v Sinči vasi. Skozi okno vlaka zagledam sorodnike, ki so se prišli poslovit. Se zadnjič so nama hoteli stisniti roko in nama hoteli želeti srečo pri slovesu. Vesela sem bila tega slovesa pa spet žalostna, ker se mi je rana slovesa znova razbolela.
Spet se je vlak premaknil in še močneje sem čutila, da zapuščam kraje, ki so bili kras moje mladosti. Jemala sem s pogledom slovo od domačih planin, od dolin in potokov. Vedno znova pa mi je prihajala misel, ali bom še kdaj videla vse te kraje in vso to lepoto ali pa mogoče gledam vse to zadnjikrat. Te misli slovesa od domačih krajev me niso zapustile tudi vse naslednje dni potovanja, četudi je vsak dan prinesel kaj novega.
liti. — Zdaj pa želimo in prosimo samo, da bi Bog dal stalnega uspeha.
BLATO
Družina Aleš in Matilda Lutnik, p. d. Krištanova, je dobila prirastek, malo deklico. — Staršem čestitamo! Otroku pa želimo, da raste v milosti, starosti in modrosti.
ŽRELEC
V nedeljo, dne 16. marca, smo položili v grob Krančikovega očeta, Jožefa Štoker, starega 71 let. Pljučnica mu je pretrgala nit življenja.
Pokojni je bil dober kmet, dober družinski oče ter vedno slovenskega mišljenja. Rad je prebiral Mohorjeve knjige, posebno pa še »Naš tednik". Velika udeležba na zadnji poti je pričala, kako je bil pokojni splošno priljubljen in spoštovan. Zato mu moremo res reči s pesnikom:
Umrl je mož, ne, ni umrl, oči le časne je zaprl, da se po trudu in po boju oddahne v blagemu pokoju. Spomenik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enak.
Bog daj njegovi duši večni mir in pokoj! Zaostalim naše iskreno sožalje.
VOBRE
Že dolgo se nismo nič javili v »Našem Tedniku”, pa je vedno kaj novega. Dne 8. marca smo spremili k večnemu počitku našo Mežnarjevo mamo, Katarino Kopaj-nig. Pokojna je dočakala visoko starost 70 let, bila je vzgledna katoličanka, hotela je prejeti še svete zakramente pa ni bilo nobenega duhovnika pri roki. Vrnivši se na svoj dom iz cerkve jo je zadela srčna kap in tako je odšla v večnost.
Zelo rada je čitala »Naš tednik”, v posebno veselje ji je bil podlistek »Golobček”, katerega je z zanimanjem rada čitala; žal ji ni bilo dano dočakati konca tega lepega romana.
Preč. gospod dekan Zebedin so se v srce segajočih besedah poslavili ob odprtem
Predno naju je odpeljala ladja preko morja, sva preživela še nekaj dni v Bremenu. Dne 28. januarja smo stopili na ladjo. Bilo je okrog 4. ure popoldne, ko je ladja odplula. Bili smo ta dan vsi dobre volje in polni upanja. Ogledovali smo si lepote, ki si jih človek ne more niti predstavljati, če jih sam ne doživi. Selc ko nam je noč zakrila pogled, se je vsak podal k počitku. Mirno smo zaspali, le rahlo gibanje ladje se je čutilo.
Nekatere je že zvečer napadla morska bolezen in so že takrat dajali ribam hrano. Jaz sem imela nekaj ur sladkega spanja. Sredi noči pa se prebudim in čutim, kako se je ladja močno gibala sem ter tja. Poizkušala sem se raztresti z raznimi mislimi, prišli so mi spomini na dom, hotela sem premagati bolezen. Gledala sem, kako stoji eden v tem kotu, drugi spet v drugem kotu in kako dajejo včeraj zaužito hrano v papirnate vrečice. Toda vse je bilo zaman, čez nekaj časa sem začutila tudi jaz isto slabost in sem morala tudi prisiljeno vršiti isti posel. Tudi naslednji dan — 29. januarja — je bil zame še bolj slab. Popoldne je bilo lepo sončno vreme, le nekaj milj je bila ladja oddaljena od angleške obale. Na naši ladji je bil tudi potnik za Anglijo. Ker pa ladja ni pristala v angleškem pristanišču, je splezal potnik po lestvi z naše ladje v čoln, ki ga je odpeljal v Anglijo. Zanimivo je bilo to vkrcavanje gledati. Željno smo gledali suho zemljo, ki ni bila daleč od naše ladje.
Doslej je bilo morje še nekako mirno, dne 30. januarja pa ]e postalo nemirno in vedno huje je gugalo našo ladjo. Valovi so že segali na krov, naenkrat je nastal alarm, vsi smo morali na krov. Toda ni bilo nobene nevarnosti, le poskusni alarm je bil. Zvečer se je ladja še močneje zibala in vsi
grobu od dobre Mežnarjeve mame. Gospodu Krpajniku in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. Naj počiva v Bogu zlata duša!
Preč. gospod dekan Krištof Zebedin se zdravijo v bolnici pri čč. sestrah Elizabetin-kah v Celovcu. Želimo jim skorajšnega zdravijo v bolnici pri čč. sestrah elizabetin-povsod tako zelo pogrešamo, tako v cerkvi kakor v šoli. Nadomeščajo jih kloštrski župnik, preč. gospod Edvard Turner.
ŠKOCJAN
V nedeljo, dne 16. marca, smo pokopali Kovačevo mater. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi in skazalo tako pokojnici poslednjo čast. Na grobu so zapeli domači pevci za slovo žalostinko.
Pokojna mati so dosegli 85 let starosti. Vse svoje življenje so bili zvesti veri in svoji materini besedi. Radi so prebirali naše liste in knjige, dokler so jim še služile oči. Iz vere, ki je bila živa v njihovem srcu, pa so črpali potrpežljivo prenašanje bolezni, s katero jih je obiskala božja previdnost zadnja leta. V postelji so bili skoro leto in pob Sedaj so vsega trpljenja rešeni. Naj jim bo lahka domača zemlja. * v
smo hodili, kot bi popil vsak en kozarček „ta vročega”.
Bilo je 31. januarja, valovi se vzdigujejo že kar na krov. Ladja se je visoko vzdignila spredaj, pogreznila se je in se nagibala postrani, da smo bili že vsi obupani. Tako je šlo cel dan in še celo noč. Zmučeni smo bili do kraja, toda odpočiti se ni bilo mogoče. Naslednji dan je trajalo valovanje nemirnega morja naprej, nobenega nasmejanega obraza ni bilo več videti. Hrana je vsem ostajala, nekateri pa sploh jedli niso več, četudi je bila hrana zelo okusna in v obilni izbiri na razpolago.
Na svečnico sem se spominjala, da imate doma praznik, na ladji pa je bil navadni dnevni red. Hvala Bogu pa se je morje malo umirilo. To se je tudi odražalo na vseh obrazih, ki so bili v primeri s prejšnjim dnem popolnoma spremenjeni. Stala sem na krovu in gledala po daljnem morju v smeri proti domu. Na pol pota do novega sveta sem že, tudi morja smo se že navadili, vendar pa smo vsi komaj pričakovali, kdaj bomo stopili na suho zemljo.
Naslednji dan po svečnici je bila nedelja in imeli smo priložnost biti pri sv. maši. Tudi morje se je že zelo umirilo, česar smo bili vsi najbolj veseli. Toda prehitro smo se veselili. Ponoči od 4. na 5. feb. ruarja je bilo morje silno razburkano in tudi še naslednji dan, ko se ni nikakor dalo več mirno stati in se ni bilo mogoče na ladji trdno in varno prestopiti. Ko smo sedeli pri obedu, so se krožniki kar vozili po mizi sem ter tja. Ponoči je pa kar šumelo po dvoranah, ko se je vse prevračalo, kar ni bilo trdno pribito.
Potnikov na ladji nas je bilo okrog 1.500 vseh mogočih narodnosti. Razen angleščine so govorili potniki še 22 drugih jezikov, vseeno pa smo se dobro razumeli. Podnevi ob prostem času smo bili večinoma na krovu, zvečer pa smo se zbirali v bralni sobi ali pa
v kinodvorani pri predstavi. Vmes pa je igrala godba in vsak je lahko zaplesal po po mili volji.
Vedno bolj nas je prevzemalo občutje, da bo vožnje kmalu konec in da se bližamo suhi zemlji. Dne 7. februarja je bilo, po ameriškem času okrog ene po polnoči ali okrog 7. ure po evropskem času, ko se je ladja ustavila. Močan hrušč nas je zbudil vse iz spanja. Hrepenenje po suhi zemlji nas je gnalo vse na krov. Ni mogoče popisati razgleda, ki smo ga imeli pred seboj. Krog in krog je bilo vse v lučicah vseh mogočih barv. I4o smo proti jutru počasi priplavali z ladjo do suhega, smo vedeli, da bomo v par urah ladjo zapustili.
Ko smo vse uredili, sva se s Francetom zvečer dne 7. februarja odpeljala z vlakom iz New Yorka. Vso noč sva se vozila in dopoldne naslednjega dne smo prispeli v Cleveland. Tam so nas že čakali naši znanci. Ne vem, kako mi je bilo v tistem trenutku, jokala in smejala bi se obenem, ko sem čutila tako prijazen in ljubezniv sprejem. Kamorkoli sva prišla do znancev in prijateljev, povsod sva bila kakor doma.
O razmerah tukaj pa še ne morem prav nič pisati, ker jih še premalo poznam. Bom Vam pa opisala pozneje tukajšnje življenje. Do tedaj pa ostanite vsi zdravi in prav srčno pozdravljeni.	P. in Fr. K.
OD ŠTEBNA DO CLEVELANDA
Kupujte	fUsi UfOVtik, ki oglašalo v našem listu!
SVET V SLIKI
Sneg je letos dosegel višino do štirih me-	Mogoče sam vrag? Ne, a mpak ameriški vojaki na mrzlem severu. Da sc za varu*	r Po vajah vojne mornarice v Sredozem*
trov in zapadel hiše do strehe (USIS).	jejo proti mrazu, imajo obleko z električnim ogrevanjem, obraz pa je zavarovan s »kem morju so se zbrali oddelki Italijan*
čmo masko (USIS).	skega in britanskega brodovja v pristani-
šču na Malti (USIS).
Snežni plaz je v Walsertal-u zasul planin-	Na dunajskem velesejmu je bila zlasti zanimiva razstava „Lov in varstvo narave”. Na olimpijskih zimskih športnih prhe-
sko kočo. pri čemer je bilo mrtvih 20 turi-	Na sliki boj med jeleni (USIS).	ditvah v Oslu je dosegla zlato medaljo za
stov (USIS).	Avstrijo Trude Jochum-Bciscr (USIS).
Vrhovni poveljnik sil Atlantske zveze, general Etscnhower (na sliki desno), je obisk;*1. Grčijo in Turčijo, kjer se je razgovarjal s šefi generalnega štaba (USIS).
V Lizboni je bilo zborovanje zunanjih ministrov držav Atlantske zveze. Tudi grški zunanji minister Venizelos (na sliki spredaj) je pozdravil prvič v imenu Grčiic
zborovalce (USIS).
četrtek, dne 21. marca 1952_ NAS TEDNIK - KRONIKA	Številka 13 - Stran 7
pmtsm kmm Uma fudjefc
Ste že kdaj res premišljeno opazovali, kako delajo pravi, pri večletnem delu v gozdu izvežbani gozdni delavci? Ste videli, s kakšnim razmeroma malim naporom dvigajo in nakladajo težke hlode? Zakaj in od kod to? — Vsa umetnost je v tem, da poprimejo in da zasadijo cepin na pravem koncu.
Take umetnosti pa je treba pri vsakem delu, pri vsakem opravilu, pri vsakem pos-lu. Ako hočemo doseči uspeh, je treba poprijeti na pravem koncu.
Vse naše kmetovanje je tudi tak posel, je fudi tvako opravilo, pri katerem hočemo imeti čim večji uspeh.- Pa ne samo, da hočemo in želimo imeti pri našem kmetova-nju čim večji uspeh. Ta uspeh tudi moramo doseči, če hočemo, da bomo mogli pri današnjih razmerah shajati.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da porabi vse avstrijsko kmetijstvo umetnih gnojil komaj za 2 odstotka vrednosti vseh pridelkov. Na vsak hektar porabi vse av? strijsko kmetijstvo tako umetnih gnojil v vrednosti 60 šilingov ali približno skupno za 200 milijonov šilingov. Pravilno pa bi bilo, da bi porabili na vsak hektar umetnih gnojil v vrednosti 300 šilingov ali v vsem avstrijskem kmetijstvu za približno eno milijardo šilingov.
Koroška na zadnjem mestu
Kakor pa porabi vse avstrijsko kmetijstvo premalo umetnih gnojil, je zlasti še nizka uporaba umetnih gnojil pri nas na Koroškem.
Iz podatkov zadnjih let je razvidno, da smo porabili na Koroškem na leto 2.300 ton dušičnih, 6.400 ton fosfornih, 1.500 ton kalijevih umetnih gnojil in pa okrog 900 ton apna. — Na Koroškem imamo približno 215.000 ha poljedelske zemlje. V to površino niso všteti pašniki in planine. Zato moramo izračunati, da pride na Koroškem še manj umetnih gnojil kakor povprečno za celo Avstrijo in sicer samo približno 52 kg na en hektar poljedelske zemlje. Ta umetna gnojila predstavljajo komaj 1% vrednosti vseh pridelkov, katerih vrednost cenimo na Koroškem na
EJektro-motorje, kabel stikala, vodne frpalke
vedno in v dobri kakovosti dobavlja
KURT MJtRKTL & CO.
kmetijski stroji in nadomestni deli Celovec — Kiagenlurt, SL Peter, končna postaja obusa, Volkcrmarkter Strasse Nr 117.
flPBPBBPB—mMMMMMMi—M—M
približno 650 milijonov šilingov. Pravilno pa bi morali na Koroškem porabiti ravno desetkrat toliko umetnih gnojil, kakor pa jih porabimo danes. S to, desetkrat večjo uporabo umetnih gnojil, bi se znatno tudi povečala vrednost pridelkov, izboljšale pa bi se s tem tudi znatno naše gospodarske razmere. Naša naloga in naloga vseh naših kmetov na Koroškem je, da poprimejo na pravem koncu, tam kjer se bo nekaj pozna-lo, to pa je večja uporaba umetnih gnojil.
Danes porabimo povprečno na Koroškem na en hektar poljedelske zemlje komaj 11 kg dušičnih, 30 kg fosfornih, 7 kg kalijevih umetnih gnojil in pa nekaj preko -i kg apna, kar vse predstavlja približno vrednost okrog SO šilingov.
Slabo gnojenje • slabi pridelki
Kaj pa je posledica tega ..varčevanja", tc nad vse ..skromne” uporabe umetnih gnojil? Posledica tega so naši izredno nizki pridelki. Posledica tega so naši izredno skromni in nezadostni dohodki in posledica tega so naše slabe gospodarske razmere. Danes smo veseli, ako pridelamo na enem hektaru okrog 15 centov žita, 35 do 40 centov sena, 130 do 140 centov krompirja in 300 do 400 centov krmilne pese, namesto da bi pridelali 24 do 26 centov žita, 65 do 70 centov sena, 200 do 250 centov krompirja in 600 do 700 centov pese. Zaradi nezadostne in nepravilno sestavljene krme pa dajejo danes naše krave na leto po 1500 do 1800 litrov mleka, namesto da bi dale po 2500 do 3000 litrov mleka.
Tu moramo torej poprijeti, saj je tudi nizka mlečnost in slaba lastnost naše živine samo posledica slabega krmljenja, torej posledica preslabega in nezadostnega gnojenja.
Prvo je torej zadostno in pravilno gnojenje, in to ne samo z umetnimi gnojili, ampak predvsem tudi z dobrim hlevskim gnojem. Saj bi bilo škoda, da bi izdajali velike vsote za nakup umetnih gnojil, doma pa bi nam propadal zaradi neurejenega gnojišča hlevski gnoj in dragocene rastlinske hranilne snovi odtekajo v cestni jarek, vaški potok ali pa izpuhtevajo v zrak.
vseh skupin). Razni ukrepi za večjo proiz, vodnjo masti, mesa in mleka so nepopolni, ako ne dobijo naši živinorejci zadostne količine potrebnih krepkih krmil.
Zato zahteva kmetijska zbornica spremembo ključa razdelitve inozemskih krepkih krmil, ker bi po tem ključu razdelitve dobilo koroško kmetijstvo komaj 3.1% krepkih krmil po znižani ceni. Ostal naj bi prejšnji ključ razdelitve, po katerem dobi Koroška vsaj 9% krmil po znižani ceni.
2. Prekoračenje maksimalnih cen za svinje in govedo. (Zahteva vseh skupin). Gospodarska policija ugotavlja in dobijo nato kmetovalci kazenske naloge zaradi prekoračenja maksimalnih cen pri prodaji
svinj in goveje živine. Pri tem so kaznovani kmetovalci tudi za prodaje pred uveljavljenjem 5. sporazuma o cenah in plačah.
Zato zahteva kmetijska zbornica, da gospodarska policija s takimi poizvedovanji preneha, da ustavi iztirjevanje predpisanih kazenskih nalogov in da ugodi pritožbam kmetovalcev proti predpisanim kaznim.
3. Ureditev samoprodaje mleka in mlečnih izdelkov. (Zahteva vseh skupin) Sedanja ureditev samoprodaje mleka in mlečnih izdelkov je krivična za kmeta.
Zato zahteva kmetijska zbornica:
že smo z vsakim dnem bliže pomladi. Treba bo počasi odložiti zimske obleke, plašče in suknje ter obleči manj tople obleke in suknjiče. Tudi volnenih zimskih rokavic ne bomo več nosili. Tople čevlje, kvedre — gojzarice, pa bomo zamenjali za poletne nizke ali visoke. Debele volnene nogavice pa s primerno tankimi, poletnimi. Toplo zimsko perilo bo ob pripekajočem soncu prevroče. Najdalje bomo potrpeli še z jopiči, ki nam bodo ob hladnejših jutranjih in večernih urah še dobro služili.
Zimsko perilo in deloma tudi obleko s plašči, nosimo približno pol leta. Res je, da se v teh zimskih mesecih veliko nc potimo —znojimo. Koža pa vedno izloča maščobo, na katero se prime prah. Zato se v zimskem času perilo tem bolj umaže, ako ni na razpolago toplih kopalnic.
Drugače je v poletnem času. V vročini, kar iščemo hladno vodo, da se istočasno, ko se umivamo, tudi ohladimo.
uporabljamo jih še vse premalo, četudi je dokazano, da bi si s tem znantno povečali pridelke. — Ravno tako pa je važna za povečanje pridelkov tudi uporaba dobrega semena.
Dobro seme, urejeno gospodarstvo z gnojem, večja uporaba umetnih gnojil, zatiranje plevela in raznih škodljivcev, večja proizvodnja in uporaba krepke krme, to so temelji, na katerih bomo gradili lepo stavbo kmečkega blagostanja.
Vsa sredstva, ves denar, ki ga izdamo v gornje namene, se nam v kratkem času
mlečne proizvode mlekarni, naj tudi prvenstveno dobijo krepka krmila po znižani ceni.
4.	Slovenska priloga lista „Karntner Bauer” (zahteva Kmečke gospodarske zveze).
V bodoče bo dobival uradno strokovno glasilo kmetijske zbornice, »Karntner Bauer”, vsak član kmetijske zbornice. Zato pa zahteva Kmečka gospodarska zveža, da bo imel list za kmete v južnem delu dežele prilogo v slovenščini.
Ravno tako naj bodo v knjižnicah okrajnih kmečkih zbornic v Beljaku, v Celovcu in v Velikovcu poleg nemških strokovnih knjig na razpolago kmetom tudi slovenske strokovne in stanovske knjige.
5.	Slovenska kmetijska šola (zahteva Kmečke gospodarske zveze).
Ker vse slovenske skupine na Koroškem že desetletja — toda doslej brezuspešno — zahtevajo ustanovitev slovenske kmetijske šole, je skrajni čas, da vlada tej upravičeni skupni slovenski zahtevi ugodi. Za nemško kmečko mladino je na Koroškem že dobro poskrbljeno, zato so tudi pridelki v nemškem delu dežele boljši.
Kmetijska zbornica naj zato zahteva, naj bi deželna vlada čim prej uzakonila in tudi nato ustanovila slovensko kmetijsko šolo.
Naša skrb naj bo, da zimsko perilo v mlačni milnici skrbno operemo. Ko izpla-kujemo, glejmo v glavnem na to, da je perilo ne samo do čiste vode izplaknjeno, biti mora tudi brez kakršnega koli duha. Rado se zgodi, da flanela in barhent, iz katerega je tudi zimsko perilo, obdrži neprijeten, svojevrsten duh po lugu ali umazaniji. V zadnjo vodo dajmo žlico terpentina, po katerem perilo dobi lep vonj. če perila takoj ne obesimo in ožeto stoji v škafu, dobi svojevrsten, neprijeten duh, ki ga pri sušenju nikoli popolnoma ne izgubi.
Ako vemo, da perila še isti dan ne bomo sušili, je bol jše, da čez noč ostane v čisti vodi. Drugi dan ga ovijmo in — če ni barvasto — na soncu posušimo. Barvasto pa •sušimo vedno v senci, da ne obledi. Glejmo, da je perilo res do dobra posušeno.
Ako ima perilo madeže, ki jih s pranjem ni bilo moči odstraniti, ali če je belo perilo zaprano, ga razgrnimo po zeleni travi.
AKO SO VAM POTREBNA KAKA POJASNILA, AKO VLAGATE PROŠNJO ZA PRISPEVEK IN PODPORO, OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA ENOTNO ORGANIZACIJO SLOV. KOROŠKEGA KMETA, NA KMEČKO GOSPODARSKO ZVEZO.
Naslov je: Kmečka gospodarska zveza, Celovec, Viktringer Ring 26.
Tu se bo pod vplivom močnih sončnih žarkov lepo obelilo. V ta namen moramo perilo večkrat med dnevom s čisto vodo poškropiti. Na zelenem travniku se namreč tvori ozon, ki ima tako moč, da vse, kar ni belo, uniči, razkroji. To je najbolj naravni način čiščenja madežev.
Volnene nogavice peremo vedno v mlačni milnici, ki jo takole napravimo: V lonec narežemo belega mila, z deževnico zalijemo in 15 minut kuhamo. Milnico vlijemo v dve posodi. V eno pridamo žlico boraksa, dobro premešamo in v mlačni milnici peremo najprej bele in boljše kose perila. Nato premencajmo še v drugi milnici. Fla-nele in volne ne mencamo, pač pa samo stiskamo. Izpirajmo vedno tudi v mlačni vodi, če mogoče v deževnici. Ne ožemajmo, pač pa samo stiskamo, primerno raztegnemo in v senci posušimo. Ali pa položimo na čsito rjuho, z njo vred skupaj zvijemo, nato poravnamo in kar na mizi posušimo. Likajmo vedno še nekoliko vlažno, s krpo
VOLKER NOBEL ””	”
Kuhinje, jedilnice, spalnice in oblazinjeno
pohšitvo v bogati izbiri na obroke in kredit
ne pole (Hausratkreditschein).
Celovec-KIagenfurt, Villacherring 47
in z ne prevročim likalnikom. Obesiti pa ni priporočljivo, ker se perilo nategne ali pa se napravijo na njem proge.
Črne obleke peri v glavnem v mlačni milnici ali v mlačni mehki vodi z žolčem. Temno-modro in rjavo volno peri v kostanjevi vodi. V ta namen divji kostanj olupi, nareži in skuhaj. Likaj pa vedno po levi strani. — Volneno in polvolneno perilo se na mrazu ne sme šušiti. Mraz volnene niti nekako razrahlja — raztrga. Zato se na mrazu sušeno neprimerno prej raztrga.
Pralne baržunaste - žametaste obleke, bluze, halje in podobno, operemo tako, da jih v mlačni milnici vlečemo sem in tja. Ovratnike, rokave v zapestju, kakor tudi druga bolj umazana mesta brišemo — drgnemo s koščkom baržuna po in proti dlaki. Po izplaknenju blago razprostremo, poravnamo ter pustimo, da se posuši.
Plašče in moške obleke najprej dobro izprašimo, prekrtačimo. Za čiščenje pa vzamemo zmes enakih delov salmijaka, špirita in etra. V njo pomakamo volneno krpico, s katero po potrebi vso obleko prečistimo od vrha do tal. Z obešalnikom ' red obesimo na prepih, da se prezrači in posuši. Pri tem pazite, da uc pridete v bližino ognja, da se lahko vnetljiva čistilna sredstva ne vnamejo. Obleke, ki jih čez poletje hranimo, navadno ne likamo, ker niti na ostro polikanih robovih trpijo. Mastne madeže lahko prav dobro očistimo, če na nje namažemo zmes drobnih in presejanih pšeničnih otrobov z bencinom. Ko se posuši, zmencamo in skrtačimo. To po potrebi ponovimo, dokler zadnja sled madežev ne izgine.
Klobuke najprej z mehko krtačo izprašimo ter po potrebi z bencinom očistimo.
Ko smo vse lepo prečistili, oprali, posušili in prezračili, nam ostane nova skrb, kako to zimsko obleko shraniti čez poletje? Na to odgovorimo z novim vprašanjem: Kako obvarujemo volneno obleko v poletnem času pred molji? O tem pa drugič.
NOVA LEPLJIVA SNOV
Neka britanska tvrdka je izdelala novo lepljivo snov, imenovano „metalfix”. Z njo je mogoče trdno spajati razne vrste kovin ter jo lahko uporabljamo tudi pri hladnem varjenju.
„Metalfix”, ki ga lahko uporabljamo za lepljenje aluminija in drugih kovin, porcelana, stekla, lošča, usnja, plastičnih snovi, opeke in lesa, je prozoren, nepremočljiv, odporen proti kislinam in ga je mogoče izravnati s smirkovim papirjem.
Kdor le im. enotnost, le g ta n Kmečke gosp. zve^e
Poleg pravilnega in zadostnega gnojenja je pa važno in nujno potrebno tudi uničevanje in zatiranje plevela in raznih rastlinskih škodljivcev. Danes imamo razmeroma poceni na razpolago že zelo učinkovita sredstva za zatiranje raznovrstnih plevelov, le
Zborovanje Kmetijske zbornke
V zadnji številki ..Našega tednika” smo 'v glavnem poročali o prvem zborovanju koroške deželne kmetijske zbornice po sestavi predsedstva. To zborovanje je bilo končano v torek, dne 18. t. m. zvečer in do srede ob zaključku zadnje številke še nismo dobili besedila resolucij in zahtev, ki so jih na tem zborovanju razne skupine vložile. Zelo značilno je, da je pa te zahteve dobil neki drugi slovensko pisani list na Koroškem.
Te zahteve so v glavnem:
1. Pravičnejša razdelitev krmil. (Zahteva
Enotnost ruši, kdor je proti Kmežkž gosp, zvezi
Vsi kmetje v Kmečko gospodarsko zvezo
.Našim gospodinjam__
Čiščenje in spravljanje zimske obleke
spet v povečani meri .vrne nazaj v denarnico in nazaj v gospodarstvo. To pa nam bo kmalu omogočilo izvajanje tudi večjih investicij, ki so v kmetijstvu potrebne za izboljšanje zemljišč in za izboljšanje gospodarskih stavb.
a)	Izravnalni prispevki naj veljajo šele od 1. marca;
b)	kmetje naj dobijo za mleko pri sa-moprodaji ne 1.40 S, kakor je določeno sedaj, ampak najmanj 1.70 S;
c)	samoprodaja mleka in mlečnih izdelkov naj bo dovoljena povsod tam, kjer ne morejo dobiti potrošniki mleka tega direktno iz mlekarne, maslo pa tam, kjer zaradi prometnih in gospodarskih razmer kmet ne more oddati mleka ali smetane mlekarni;
č) oni kmetje, ki oddajo mleko in
1C E T O V A L C ! f	sUojc U* poUefcsMtc yxL tuzdkaU, (d aglafofgfo t/ "Hočem iedtuttu"!
StoveH&ke oddale v cadtu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
30. marca: 7.15 Verski govor — Poje sekstet sester Smrtnikovih. 31. marca: 14.30 Teden in mi — „Mla-da srca”. 1. aprila: 14.30 Zdravnik — Ustoličenje koroških vojvod (III. del) 18.30 Fantje na vasi in vaški trio. — 2. aprila: 14.30 Za ženo. — 3. aprila: 14.30 Po svetu — 18.30 Operne arije. — 4. aprila: 14.30 Komentarji. — 5. aprila: 8.45 Iz slovenske literaturi:. — 6. aprila: 7.15 Verski govor — Poje kvartči „Slavček”.
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetij ski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.ini oddaja za inozemstvo.
27. marca: 12.00 Slov. narodne pesmi. 14.00 Jezikovni pogovori. 18.20 Narodne pesmi, spremlja har-monika. — 28. marca: 13.00 Zanimviosti iz znanosti in tehnike. 18.10 Slov. orkestralna in zborovska glasba. — 29. marca: 17,10 Pesmi hrvatskih skladateljev. 17.40 lahka glasba domačih avtorjev. 18.30 Hrvatska narodna glasba.
Efektro-Rauter, Beljak-VNIach
Instalacije, svetilke, elekirični štedilniki, ra dijski aparati, električne naprave, hladilniki
GLEDALIŠČE
Začetek nb 2o ari
27.	marca: „Die drči Musketiere”, romantična
opereta.
28.	marca „Hochzeitsrcisc ohne Mann”, prvič, ve-
seloigra v treh dejanjih.
29.	marca: „Tosca”, opera.
30.	marca: „Die drči Musketiere”.
M URADNE OBJAVE |j
koroška zbornic« za obrtno gospodarstvo
PUEMLSTIlliV ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSTVA PRI TRGOVSKI ZBORNCI Zavod za pospeševanje gospodarstva pri trgovski zbornici se je preselil z 20. marcem v novo stavbo zbornice za obrtno gospodarstvo, Celovec, Bahn hofstrasse 40.
Od ponedeljka, dne 24. marca 1952 dalje, uraduje zavod za pospeševanje gospodarstva v zborničnem poslopju v Celovcu, Bahnhof Strasse 40, III. nadstropje, telefon 37-71 do 37-75.
WARMUTH-BELJAK
Zefir za posteljnino 80 cm . zefir za posteljnino 120 cm črtkasti damast 80 cm . . črtkasti damast 120 cm . inlct, surov 80 cm . .
rjicUAUe£ -rna^ ckndpirvat
fflf Širine išlnter? Ihta čamtl ftefen ==. jorter Blogen burtt) Berbere {Jflanien bentketi ntdil hrinjle! miri). 5« oie—Fj er outb burdi file groben fttumpen be-lojlel cnieb. (o Bij pure DMih gcrlnnt f In frint Iridlt nerboulitfte Jlodteo ober rotri) H* oujgelodtert burdi fiallireiacr
1 {[
M

darwm. ikh	ckrT. _
Kathreiner
Učštei, naročaji« »MLADI R0D“!
List je odobrilo za ljudske in glavne šole ministrstvo za prosveto na Dunaju

• VILLACH JE L E T OS SPET NAJCENEJŠI!
12.50 inlct, roza 80 cm........22.70
18.95 inlet, roza 120 cm 14.80 rjuhe 150 cm . .
23.90	platno 80 cm . .
18.90	brisače iz dainasta
29.90
27.80
10.50
9.20
Ljudska trgovska hi£a
D SEJMAR WARMUTH & CO.
blago za zavese, rožasto ......	16.50
čipkasto blago za zavese 150 cm . . .	13.90
gradi za žimnice 120 cm.............28.70
prešite odeje............. 175.—
ženske pomladanske obleke ..... 177.— damski športni plašči ....... 398.—
Beljak • Villach
Hauptplatz 22
izgotovljena krila ... moške modne hlače . . športni sako-ji .... modne moške obleke . . moške obleke iz kamgarna trenchcoat, gumiran . . pomladanski plašči . . . plašči iz balonske svile . deške obleke, kompletne .
76.50
126,-
232.20
467.20 635.50 .317.75 341.25 375.10 156,-
Pocor, naglušni! Brezplačno predvajanje 'A	vseh tipov: LV . . . S 1.605	OV . . . S 1.430
VV . . . S 1.270	AV. . . S 1.710
SV ... S 1.400
Radio Schmidt, Celovec, Behnhofslr. 22
RADIO TRST II
306,1 m ali OSO kc sek
Dnevne oddaje: 7.15-8.30- 11.30-14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 8.00—21.00. 1’oročila dnevno:
30. marca: 9.00 Kmetijska oddaja. 11.30 Oddaja za najmlajše. 13.00 Glasba po željah. 16.00 Koncert pevskega zbora „Igo Gruden”. 21.00 Književnost in umetnost. — 31. marca: 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Mamica pripoveduje. 20.10 Slovenski motivi. 21.00 Koncert violinista prof. Karla 'Sancina. — I. aprila: 13.00 Glasba po željah. 21.00 Dramatizirana povest. — 2. aprila: 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Zdravniški vedež. 20.30 šola in vzgoja.
21.00	Vokalni kvintet. — 3. aprila: 13.00 Slovenski motivi. 19.00 Slovenščina za Slovence. — 4. aprila:
13.00	Glasba po željah. 22.00 Parada lahkih orkestrov. — 5. aprila: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 13.30 Kulturni obzornik. 20.10 Večerni koncert. 20.40 Polke in mazurke. 22.00 Turina: Sevilj ska simfonija.
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri.
Vsako nedel jo ob 18. uri „Verska ura".
NEW-YORK
(vol 19, 25, 51, 49, 251 in 579 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 ido 19.43 (samo val 379).
ZA BOLJŠE ZDRAVJE - ZA MIR MED NARODI
Skupina zdravnikov raznih narodnosti prikazuje zdaj v raznih ameriških zveznih državah, kako se lahko izboljša zdravje narodov.
Tem zdravnikom, ki so na pobudo svetovne zdravstvene organizacije z velikim uspehom vodili boj proti „Aedos Aegypti”, prenašalcu bolezni, ki je zlasti razširjena po Južni Ameriki, je že uspelo popolnoma uničiti tega komarja v Boliviji, med tem ko je boj proti temu nevarnemu dvokrilcu v Braziliji, Urugvaju, Paragvaju in Panami stopil v končno fazo. V mnogih deželah so združili akcijo proti temu komarju z bojem,* ki ga vodi organizacija proti malariji, legarju, kugi in drugim nalezljivim boleznim.
Pri vseh teh zdravstvenih akcijah, ki se vodijo pod okriljem OZN, pomagajo Zdru-
Začeiek obratovanja!
Obveščam vse prebivalstvo, da sem začel z mizarskim obratom na
Reki (Mtihlbach) 16
pošta St. Jakob v Rožu (St. Jakob i. R.)
Prizadeval se bom v čim večji meri zadovoljiti vse odjemalce v izdelavi in ceni.
Tesarski mojster
Simon Urschifz
Reka 16, p. št. Jakob v Rožu
Daka km$®	
ŠE VEDNO NAJLEPŠE DARILO	
Album Koroške ......	
Romar s Kitaro (St. Janežič) . .	.... 8.-
Rotija (Mauser)		....	4.-
Sin mrtvega (Mauser) ....	• • • ■	4«*'
Prekleta kri (Mauser) ....	•	•	a	»	4a*"
Cmokec poskokec (Bazllij) . .	....	3.-
Cela kolekcija stane ....	
Za inozemstvo stane cela kolekcija 2.50 USA dolarjev	
Bodi UfaUdi, fUf SClllGPPG-PiVO ftModi
žene države v velikem obsegu s strokovnjaki in zdravili, v globokem prepričanju, da pomeni zdravejši svet tudi mirnejši svet.
V KIRURGIJI NE DELAJO VEČ S POSKUSI
Glavni angleški kirurg Guyske bolnice, sir Henry Ogilvie, je izjavil, da so minuli časi poskusov v kirurgiji. »Izkušeni kirurg ne priporoča več operacije, dokler ni prepričan, da je to v interesu bolnika", je dejal in nadaljeval:
»Skozi leta je bil dvojni cilj kirurgov: napraviti operacijo, pripravljeno za bolnika in bolnika, pripravljenega za operacijo. Tri glavne nevarnosti težkih operacij: izguba krvi, infekcija in pneumonija, so bile odpravljene v vseh slučajih. V večini planiranih operacij se sedaj upoštevajo tveganja le v delih enega samega odstotka. Če bi lahko kirurg izbral svoj material kot krojač ali mizar, bi še bolj zmanjšal tveganja. Toda oni operirajo samo, da bi ozdravili bolezen in tkivo, ki ga režejo. Zato ima-
jo opraviti dostikrat z bolnim in zaradi tega slabim materialom.” —
Pol za zmeh po! za res
Kdo govori vse jezike sveta? — (Odmev.)
Katera bolezen je zelo razširjena, a vendar jo ni v nobeni deželi? — (Morska bolezen.)
Na katero vprašanje ni mogoče odgovoriti z »Da”. — (Na vprašanje: »Ali že spiš”.)
RADOVEDNOST
Mihec je čudovito radoveden in neprestano muči očeta z vsakovrstnimi vprašanji. Končno je očetu že preveč in pravi: »Mihec, sedaj pa hočem imeti končno mir, da morem prebrati časopis." »Samo že eno samo vprašanje”, prosi Mihec. Ko mu oče dovoli, vpraša radovednež: »Ako se osa vse-de na koprivo, ali piči osa koprivo ali speče kopriva oso?” — Na to vprašanje pa oče ni znal odgovoriti.
til. f. (tiiepde
s ^dieddskuni dcfyi ut [topcaditdnUa BELJAK - VILLACH, Italiener Sfral3e 16
Uradno zastopstvo ST EVE R-traktorjev in vestna postrežba
MALI OGLASI
Vsaka beseda stane 1.10 šil. (in 10% davka).
Poudarjene besede in take i več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjet mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zve ter. Oglas morete naročit! tudi telefonsko (Celovec, št. 43-58).
Priporoča se izdelovalnica in tvgo vina z okvirji in zaloga umetniškib slik Hans Trctfcr, Celovec, Burg gasse.
Blago za pomladanske obleke v bo gati izbiri po globoko znižanih cc nab pri CIIIODI & KASSIG, Celo vcc, Benediktincrplatz.
Vsi iz Celovca, Podjune in Ro/a kupujejo in prodajajo pri WKST R1TSCHMG-KULTERER, špece rija, Celovec, Volkermarkter Str. Nakup in prodaja vseh vrst glas bil in instrumentov Willi Caggl Beljak-Villach, Bahnhofstrasse.
Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Mali oglas v »Našem tedniku”.
Trvrdka MAURER, Celovcc-Kla genfurt, Alter Platz .35. flanele, barhenii, perilo, blago za plašče in obleke, volna.
Krožne, lezue, locnatc in stružne žage samo v prvovrstni ka kovosti, nadalje osi za krožne ža ge in pile pri Franz Napotnik trgovina z železnino in barvami, sredstva za varstvo rastlin, vele trgovina s stavbnim materialom
Celovec-Klagcnlurt, Priesterhaus-gasse 24, tel. 34-47.
KINO
ČELOV ECKLAGENFURT Stadithcntcr
Z.ačctck oh 15.30, 17.45, oh ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Do 31. Ilf.: „Dcr Vater der Braut” Od 1. — 3. IV.: »Es beganu um Mitlernaeht”
Prechtl
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30. Od 28. III.: »Der Verbanntc”
BEI JAK VlU At.ll Bahnltoniditspiele Predstave ob 12., 16. uri, ob 18.15 tet ob 20.30, ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne.
Oti 28. - 31. III.: »Drei klcine Worte”
Od 1.-3. IV.: »Die sclmarze Natter”
List izhaja vsak čeiitek. - Naroča se pod naslovom »Naš tednik". Celovec, Viktringci Ring 2G. - Cena mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolaije. - Lastnik In Izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev,- Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringei Ring 26. - Tisk: ..Carmihia” Celovec, Volkennaiktei Ring 25 telefonska šicvilka urednUtva in uprave 43-58. - Poštni
čekovni urad štev. 69.793.