Za gospodarje
Maribor, dne 5. februarja 193G.
Sankcije in les.
(L C., Ročica ob Savinji.)
Odkar se izvajajo tc sankcije proti sosedni Italiji, smo čitali po raznih gospodarskih listih že nešteto člankov pod gornjim ali temu sličnim naslovom. In kako bi sc o tem ne razpravljalo! To pereče vprašanje dela skrbi vsem od zadnjega lesnega delavca kje v hribovskem zatišju, pa do najboljšega ministra in diplomata. Kako tudi ne, saj je od te panoge gospodarstva odvisno na tisoče in tisoče slovenskega kmečkega in delavskega življa. Če usahne enkrat ta vir dohodkov, se pač mora zrušiti eksistenca razsežnih plasti slovenskega naroda.
V tem pogledu so najbolj prizadeti kraji, kjer sc v prvi vrsti ali pa izključno pečajo z gozdarstvom, oziroma lesno trgovino. Ena od teh pokrajin, ki so jih sankcije prav občutno zadele, je gotovo gornja Savinjska dolina. Skozi stoletja je tukaj bila lesna industrija in lesna trgovina glavni vir dohodkov. Sicer se tu razvija še ena panoga, ki se je zlasti v povojnih letih dvignila skoro na sporedno višino z gozdarstvom, to je živinoreja, in zlasti govedoreja. V povojnih letih je še šlo; vse se je dalo vnovčiti po primerni ceni. Svetovna kriza, ki ni nikomur prizanesla, pa je menda najhujše pritisnila našo dolino. V prvih povojnih letih pospešena živinoreja je glede dobičkanosnosti že davno padla pod minimum. Ostalo je nam še edino upanje: les. Čeravno je tudi lesu padla cena za 50—75%, je še vendar imelo naše ljudstvo v tej panogi košček, dasi trdega kruha. In sedaj! Ves svet-je preletela novica: sankcije se izvajajo. Naša dolina, čeprav čisto skrita pred ostalim svetom ter potisnjena pod okrilje Solčavskih planin, je občutila to zlo prva. Med nami in Italijo, kamor smo poprej izvažali do 90% vsega izvoženega blaga, se je čez noč meja zaprla. Posledice tega bo katastrofalne. Kmetom gnije les, lesnim trgovcem blago, delavci ne zaslužijo
nič. Kam plovemo ? Kdor le količkaj a razumom gleda v sedanjost, pač mora uvideti, da je gospodarski polom neizogiben. Sankcije se izvajajo šele malo časa, pa že vlada povsod huda kriza, kaj šele bo, če se razmere v doglednem času ne izboljšajo.
V interesu vseh v to poklicanih činite-Ijev je, da z reševanjem tega važnega vprašanja ne odlašajo. Vodilni in odločujoči krogi naj ne zapirajo svojih, oči pred dejstvom, priskočijo naj na pomoč ter naj skušajo doseči ublažitev teh nevzdržnih razmer.
Gospodarska slika,
(Dopis iz Rajhenburga.)
Revščina in pomanjkanje sta v naši občini dosegla višek. Davčni vijak še ni nič popustil. Doklade imamo še vedno tako visoke, da bi lahko pri dokladni tekmi dobili premijo. Rudnik, razen malih izjem, vedno praznuje itd. itd. žalostno, a resnično dejstvo je, da grozi vsej naši dolini boben, kakor smo čitali v »Slovencu«. — Mnogi naši ljudje so si v prejšnjih časih skoro od ust pritrgovali in nosili denar v hranilnice, da bi imeli nekoč za »črno dni«. No, in danes? Ti skrbni in pridni ljudje, ki so varčevali, ne dobe svojega prihranjenega denarja danes, ko ga tako krvavo potrebujejo. Mnogim grozi popoten gospodarski propad, čeravno so prej skrbeli in varčevali. Hranilnice bi rado izplačevale vlagateljem, pa ne dobe od nikoder gotovine. Kako tudi? Marsikateri kmet-dolžnik bi rad plačal, pa ne more; kdor bi lahko, pa noče. In tem zadnjim se ni čuditi. Nasedli so pač vabljivim bo-sedarn raznih privržencev minulih režimov, ki so tudi tukaj imeli svoje vnete priganjače in valpete. Upamo, da bodo tudi ti zaslepljenci spregledali. Merodajne činitelje pa prosimo, da sc ozro na bedo in pomanjkanje, ne samo našega, ampak vsega slovenskega ljudstva in store vso potrebno korake, da naše podeželske hra-
— 18 —
nilnlco dobe potrebno gotovino na razpolago. Ce minuli protiljudaki in pofarski režimi niso hoteli o tem ničesar slißati, upamo in obenem apeliramo na nedanjo vlado, naj nam sedaj v 12. uri pride na pomoč. Naši ljudje v tej stiski kaj radi nasedejo raznim verižnikom. Neka Antonija 2. jo v stiski za denar prodala neki realitetni pisarni v Ljubljani hran. knjižico za 2000 Din. Za njo je dobila celih 200 Din in nič več, .;er je pisarna že zaprta. Sedaj uboga Antonija joče na svojimi trdo prisluženimi prihranki. Nekdo drug je dal nekemu bivšemu rajhonbur-škemu posestniku hranilno knjižico za 0 tisoč Dai, ker mu je isti obljubil, da bo preskrbel za njega denar iz hranilnico. V resnici pa je dotični gospod hranilno knjižico zastavil pri neki zagrebški tvrdki in sedaj ni- več gospoda in ne knjižice, le opeharjeni kmet žaluje za svojimi prihranki.
Naša sadjarska podružnica.
(Dopis iz Šmarja pri Jelšah.)
Letošnja mokra zima nam nič preveč ne prija, saj že skoraj dežuje od jeseni. Blata je toliko, da se skoro iz njega ne vidimo. Kako življenje jo bilo na primer lansko leto po cestah! Sankali so sc vsevprek. Vozila so sc drva, vozil se je los k bližnjim žagam, vozil se je gnoj na polje na velike kupe, da je šlo na spomlad delo pri setvi lažje naprej. Navadno se po zimi Izvozi gnoj v gorice, ki so oddaljene in v hribih; to delo se z mnogo manjšim trudom opravi po zasneženih cestah. Vendar pa ima letošnja razmeroma topla zima tudi dobre strani, in sicer pri delu v sadonosnikih. Snaženje sadnega drvja, ki je tako potrebno delo kakor redko kako drugo delo, bi se moralo vršiti v veliko večjem obsegu kakor se v resnici vrši. Ce posestnik sam ne more in nima več moških pri hiši, da bi to delo izvršil, jo pa drugih dovolj na razpolago. Najdejo ne najemniki, ki nimajo nikakršnega dela; ti bi proti vsakdanji hrani in malemu plačilu temeljito spravili z drevja mah, lišaje, staro skorjo in suhe veje. Mnogo jo še tudi po nekaterih sadonosnikih starega drevja, ki ni za drugo, kakor za udobno skrivališče raznim škodljivim mrčesom, sovražnikom mladega sadnega drevja. V tem oziru sl veliko prizadeva podružnica
Sadjarskega društva, da bi se nekateri resneje poprijeli tega prepotrebnega dela. Dosegla jc že precej, saj so v minulem letu večinoma vsi člani kolikor toliko škropili ovoje drevje in so se na jesen tu di sami veselili lepega uspeha. So pa le Se posestniki in to colo mladi, ki na kako snaženje, še manj pa na škropljenje sadnega drevja od daleč nc mislijo, marveč živijo življenje kakor pred nami nekdaj v starem voku.
Kakor rečeno, si naša podružnica veliko prizadeva, da bi tudi tem pokazala pravo pot novodobnega sadjarstva. V lanskem letu jc priredila v ta namen nekaj predavanj, poučnih izletov v bližnjo sadovnjake, kakor tudi izlet v Vinarsko ih sadjarsko šolo v Mariboru in k znanemu drovesničarju g. Dolinšeku v Kamnico ter v banovinsko trtnico v Pekre. Priredila je tudi leno uspeli sa-1-’ ogled, v dvorani Katoliškega doma. Vse pripravo ogleda jo vodil kot predsednik pripravljalnega odbora bivši tukajšnji kmetijski referent g. Strašek, kateremu se podružnica na teni mestu zahvaljuje za njegovo veliko delo, ki ga je vršil v sadjarstvu, kakor tudi za prosneh drugih panog kmetijstva. Želimo mu na novem mestu kot ravnatelju banovinske trtnice v Pekrah veliko uspeha in božjega blagoslova, nam Šmarčanom pa vrednega naslednika Kakor jo podružnica v minulem letu delovala, želi 5o v bodočo delovati s po -ženo močjo. Prirejala bo sadjarska predavanja, poučne izlete, poučne tečaje v sv-ho procepljovanja, zato prosi žc vnaprej posestnike sadonosnikov, da bi ji dali na razpolago kakšno sadno drevo, primerno za procopitov. V nedeljo dne 26. januarja je priredila podružnica predavanje, ki ga jc imel g. inž. Jenčič o najhujšem škodljivcu na sadnem drevju, o drevesni uši, imenovana »San Jos»«.
Vprašanja in odgovori.
B. J. v L. Imam že dve leti kolo m* sodniji, Ucr mi ga jc nekdo ukradel, pa se šo sedaj ni vršila razprava. Kaj naj storim? — To jc pa skoro neverjetno, do bi se po dveh letih no vršila razprava. Mariborsko sodišče, ki naj bi to izvršilo, ima gotovo vzrok, saj nam ni znan noben slučaj, da bi tako počasi poslovalo. Ce pa jc vaša trditev resnična, tedaj pa naj ta odgovor povzroči, da bo kmalu sodnijska razprava.
— 19 —
A. K. V H. Zastarano pot bi rad prestavil. — To laiiivo napravite v sporazumu s sosedi, ki so jo dosedaj uporabljali. Povabite jih, razložite jim, napravite zapisnik in podpišite. Potem pa lahko. Drugače imajo še dalje pravico prehoda, če so že vsaj SO let po tej poti nemoteno hodili.
J.	S. v S. želim rešitev rekurza. — Ml smo vam odgovor poslali. Danes smo ponovno urgirali v vaši zadevi.
H. A. K. C. Ali so je valuta od !. 1ĐS3 do danes kaj izpremenüa? — Naš denar so ni izprcmenil. Cc ote navedli, da izplačate toliko dinarjev, kot bo tedaj vredna nemška marka ali ameriški dolar ali švicarski frank, potem bi morali na tej podlagi plačati. Doma pa se ni nič izpromc-nilo. Pa tudi z ozirom na zunanji denar se ni veliko izpremenllo.
T. S. v P. članica sem sooljailstlčncga kouzuma. Nisem f:;m kupovala. AH moram res sedaj So doplačati? — Ker ste članica, morate plačati poleg deleža tudi Jamstvo.
M. A. v P. Alj moram vsako leto prositi zu oprostitev davka, ko imam 9 otrok? — Vsako loto jo predložiti potrdilo obči-nc, da jo prvotna prijava še 'v vnem v veljavi.
k. F. v St. Ali so predpisi v koledarju »Slovenskega gospodarja« glede dimnikarjev pravilni? — Pravilni co in so lahko sklicujete nanje.
It. v P. Ali vi verujete v »kamen sreče«, ki ga nekdo prodaja za 300 do 000 l>"i ? — Iz vašega pisma smo zaznali, da hočejo nekateri ljudje živeti na račun — praznoverja ljudi. Tam v daljni deželi prebivate, vemo, da si želite sreče, toda ta Kamen vam je ne bo prinesel. Vsa zadeva jc manj resna. Listi večkrat ne vedo, kaj sc za kakimi inserati skriva. Le nič se ne dajte! Boste srečni in zadovoljni!
A. P. v H. Pri nas nujno potrebujemo vode. Ali jo res, Ua pride kdo vodo Iskat, če za to prosimo? — Naredite takole: Občinski urad naj vam potrdi, da vaša okolica potrebuje vodp. To potrdilo pošljite na »Zdravstveni dom« v Mariboru, ki vam bo dal nadaljne nasvete brezplačno na razpolago.
M. 31. v 31. Rud bi dal sinu v trgovino učit. — Ako sin še ni star JS let, potem bo to še šlo. No da se pa drugače to doseči, kakor da je kje kak trgovec, ki ga vzame. Mi žal ne vemo za nobenega. AH
z domačim trgovcem nič ni? Ali kje v Celju? Morda vam domači g. župnik kjo Kaj najde. Le poskusite!
A. J. v P. Rad bi šel v Južno Ameriko, kako bi to dosegel? — Ako greste tja delo iskat, potem gre težje, ker morato imeti že vnaprej zagotovljeno, da boste delo imeli. Obrnite so na Izseljeniški urad pri banovini v Ljubljani.
K.	L. v P. Na sejmih bi rad kot invalid prodajal razne drobnarije. — Na vašem sreskem načelstvu zaprosite za pravico, krošnjarjenja.
F.	C. v D. žaga mi jo odrezala palec le«, vo roke. AH dobim rento? — Najpreje je seveda treba vedeti, če ste bili zavarovani. Pišite na OUZD v Ljubljani. Po zdravniški preiskavi so bo ugotovilo, koliko sto postali invalid in v koliko vam gre renta.
L.	31. v P. Vstopil bi rad v službo banovinskega cestarja. — Prošnjo vložite na bansko upravo v Ljubljani. Predložite potrdilo občine in krstni list.
D. J. v Z. in vsi. Za prodajo vina nad 5 litrov lastnega pridelka iz lastne kleti doma ni potreba nikakega posebnega dovoljenja.
N. C. v T. Plačati moram rentni davek na obresti, ki jih nisem prejela. Vložite prošnjo na davčni urad (kolek 5 Din), da plačate rentnino šele tedaj, ko obresti V resnici dobite.
G.	L. v Zg. Ali imam pravico zahtevati dopise davkarije v slovenskem jeziku? — Sploh vse dopise imate pravico zahtevati v slovenskem jeziku!
Naslovi avtomehaničnih delavnic v 3Ta-riboru. Isti. — Adamovič Josip, Frančiškanska 17.	— Auto-service, Masaryko-
va 1. — ling. Fridau Ferdo, Mlinska 44.
—	Marini Alfred, Tržaška 16. — Stin-schcgg Gustav, Jugoslovanski trg 3. — öoster Adolf, Frančiškanska 11. — Tri-umpf, auto-magneto, ing. Keršič Peter, Frančiškanska 13.
Vojaške zadeve.
Naslovi podoficirskih šol. U. J. Podplat.
—	Sporočamo, da bodo poedine podčastniške šole razpisale sprejemne pogoje v mesecih maj do oktober. Podčastniških 'šol je več in so skoraj za vse zahteva samo dovršena osnovna šola, starost pa od 17 do 21 let. Naslovi teh šol so: Inženjerska podoficirska šola Kralja Petra Vel. Osvoboditelja v Mariboru. — Bolničarska pod-
— 20 —
Oficirska Sola v Nižu. — Vazduhoplovna podoficirska šola, Novi Sad. — Stručna podoficirska šola v Šibeniku. — Artilerijska podoficirska šola v Ćupriji. — Vojno muzička šola v Vršcu. — I. pešad. podoficirska šola v Beogradu. — IV. pešadij-ska podoficirska šola v Zagrebu. — Konjička podofic. šola v Zemunu. — Pripominjamo, da bodo vsi sprejemni pogoji za vstop v poedine podčastniške šole objavljeni v Slov. Gospodarju takoj, ko bo izšel natečaj za sprejem.
F. U. P. F. Takojšen vpoklic na odslu-ftenje roka, — Lansko leto sem bil usposobljen pri naboru, želim pa še letos nastopiti vojaški rok. Kaj mi je ukreniti? — Napišite prošnjo, kolkovano s 5 Din in jo pošljite pristojnemu vojnemu okrugu, ki bo prošnji, če ni drugih zadržkov, sigurno ustregel.
Služba kaznilniškega paznika. S. K. — Selec. — Odslužil sem rok in želim biti sprejet kot paznik v kaznilnici. Katere dokumente potrebujem kot priloge k prošnji? — Prošnji, ki jo naslovite na upravo moške kaznilnice v Mariboru, priložite razen vojniške isprave še sledeče dokumente: krstni in domovinski list, šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, zdravniško spričevalo in pa potrdilo sodišča, da ni nad vami podaljšana očetovska oblast.
Skrajšani rok. J. K. Laško. — Po zakonu ima tretji član družine pravico do skrajšanega roka, če dokaže, da sta njegova dva predhodna zadrugarja odslužila polni rok. Napravite tedaj prošnjo na pristojni vojni okrug in priložite prošnji razen družinske pole, tudi vojniški ispravi obeh predhodnih družinskih članov.
Trgovina s hmeljem.
Hmeljska kupčija je zopet oživela predvsem v državah, kjer so domače pivovarne posegle v kupčijo, ker še niso bile krite, tako zlasti v Nemčiji, Cehoslovaški in Ameriki; zato so se tudi cene učvrstile. Za izvoz pa je kupčija slejkoprej razmeroma mirna.
Najvišje hmeljske cene, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:	Nemčija
Hallertau 90 Din, češkoslovaška žatec 54 Din, Francija alzaški 33 Din, Jugoslavija savinjski 24 Din, Poljska wolinjski 20 Din, Belgija Alost 17 Din, Amerika Oregon 15 Din,
Gospodarske zanimivosti.
Jarcnina. V nedeljo dne 16. februarja so vrši v Jarenini ustanovni občni zbor podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol za okoliš Jarenina — Sv. Jakob v Sl. g. Torej, kmetje absolventi in neabsolventi! Pridite, da glasno izpovemo svojo stanovsko zavest in manifestiramo za svoje pravice. — Pripravljalni odbor.
Država bo odkupila zasebne slovenska železniške proge. Ministrski svet je sklenil, odkupiti železniške proge: Ljubljana— Novo mesto ter progo Grosuplje—Kočevje, nadalje progo Kranj—Tržič in Brezovica—Vrhnika. Te proge so bile last zasebnih družb, ki so jih tudi zgradile in obratovale do leta 1919, Od tedaj naprej pa se nahajajo v izrabi glavnega ravnateljstva ijaših državnih železnic in se tuai zanje ne polagajo posebni obračuni stroškov in dohodkov. Dolžina naštetih prog znaša 150.4 km, dočim znaša dolžina vseh zasebnih železnic na področju ljubljanskega državnega železniškega ravnateljstva 320.5 km. — Proga Kranj—Tržič (15.10 km) je bila zgrajena leta 1908, lokalna železnica Ljubljana—Vrhnika leta 1898, dočim so bili progi Ljubljana—Novo mesto in Grosuplje—Kočevje last družbe Dolenjskih železnic. Proga Ljubljana—Kočevje je bila otvorjena leta 1893, proga Grosuplje—Novo msto— Straža pa leta 1894.
Cene in sejmska poročila
Mariborski živinski sejem 28. I. 1936. Prignanih je bilo 9 bikov, 102 vola, 221 krav in 4 teleta, skupaj 337 komadov. Povprečne ceno za različne živalske vrste na tem sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 2.50 do 3 Din, poldebeli voli 2 do 2.75, plemenski voli 2.50 do 3, biki za klanje 2 do 3, klavne krave debele 2 do 2.50, plemenske krave 1.50 do 2, krave za klobasarje 1.20 do 1.75, molzne krave 2 do 3, breje krave 2.50 do 3.50, mlada živina 2.50 do 3.50, teleta 3 do 4 Din — Prodanih je bilo 195 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso
I.	vrste 1 kg 8—10 Din, volovsko meso
II.	vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—10 Din, telečje meso II. vrste 4—6 Din, svinjsko meso sveže 8—10 Din.