STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1978 • L E T N 1 K XXXVI • S T E V 1 L K A 2 p.105-152 Ljubljana, marec 1978 VSEBINA- INHALT- CONTENTS dr. Edvard Rebula 105 Ugotavljanje potrebnega izdeloval- nega časa za sečnjo drevja in iz- delavo sortimentov na osnovi odka- zanih dreves Establishing the time bases for the cutting and working up of tir and spruce timber in the forest manage- ment area of Postojna Anica Zavrl-Bogataj 115 Vpliv nege na vrednostno rast črne jel še Marko Kmecl 125 Lado Eleršek 129 137 138 dr. Marjan Zupančič 140 Franjo Cafnik 142 Janez Lapajne 144 145 149 150 Der Einflus der Pflegemassnahmen auf den Wertzuwachs der Schwarz- erle The influence of tending on the value growth in Black Alder Diagrami neodgovornosti Pridelovanje gozdnih sadik v lončkih (kontejnerjih) Ekološka katastrofa Aktualni komentar Gozdarska politika v tropskem in subtropskem pasu Gozdnomelioracijsk'i načrt za Haloze Padla je Iz domače in tuje prakse Društvene vesti Zapis na bukvi Naslovna stran: Fotografiral Mitja šega Tisk: čGP DELO Gozdarski vestnik izdaJa Zveza inženirJev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Breznik Branko Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Garmuš Vilijem dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vid Mikuletič mgr. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, d:pl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 L:iro račun - Cur. acc. 501 01-678-48428 Letno izide 10 številk 1 o issues per year Letna naročnina je 120 din Za ustanove in podjetja 360 din za študente 80 din in za inozemstvo 180 din Subscription 180 din Za izhajanje prispevajo tudi gozdnogospodarske organizacije prek samoupravne interesna skupnosti za gozdarstvo SR Slo- venije in Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 643.0.323.13:352:356 UGOTAVLJANJE POTREBNEGA IZDELOVALNEGA čASA ZA SEčNJO DREVJA IN IZDELAVO SORTIMENTOV NA OSNOVI ODKAZANIH DREVES* dr. Ed va r d Reb u 1 a (Postojna) .. A e b u 1 a, E.: Ugotavljanje potrebnega izdelovalnega časa za sečnjo drevja in izdelavo sortimentov na osnovi odkazanih dreves. Gozdarski vestnik 36, 1978, št. 3, str. 105-114. V slovenščini. Clanek je povzetek ugotovitve raziskav »Odvisnost učinka secn1e in izdelave listavcev od prsnega premera« in .. ugotavljanje osnov potrebnega časa za sečnjo in izdelavo jelovine in smrekovine v postojnskem gozdno· gospodarskem območju ... Ugotovitve raziskav kažejo, da je drevo, opredeljeno s prsnim preme- rom, enota mere. Cas sečnje in izdelave drevja je v tesni zvezi s prsnim premerom, deblovino in debeljadjo drevesa. Ugotovljeni so še vplivi vejna· tosti, dolžine debla, prehodnosti sveta, delavca, motorke in temperature zraka. Raziskavi nista ugotovili značilnega vpliva bonitete sestoja. Ugotovljeno je, da je prsni premer drevesa dovolj točen in najbolj priročen nakazovalec časa sečnje in izdelave. A e b u 1 a, E: Establishing the time bases for the cutting and working up of fir and spruce timber in the forest management area of Postojna. Gozdarski vestnik 36, 1978, 3, pag. 105-114. ln Slovene. On cutting places of the forest management area ol Postojna the cutting and working up of 700 Fir and Spruce trees was registered in the field. The factors and indexes influencing the working time were studied, and the appropriate measurement unit has been fixed. The results point out !hat the appropriate measurement unit is the tree. The working time is most strongly inlluenced by the size of the tree determined by breast die.meter, and stem wood. These characteristics represent the appropriate working time indexes. Also the influence of the worker, stem lenght, branchiness, quality of the stand, and of the tree species has been determined. Uvod Spomladi 1977. leta je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani izdal delo E. Rebule: »Odvisnost učinka sečnje in izdelave listavcev od prsnega premera drevesa«. V tisku pa je disertacija z naslovom »Ugotavljanje osnov po- trebnega časa za sečnjo in izdelavo jelovine in smrekovine v postonjskem gozd- nogospodarskem območju(( istega avtorja. * Pričujoči sestavek je povzetek avtorjevega disertacijskega dela, ki je izšlo kot samostojna znanstvena publikacija leta 1978i pri inštitutu za gozdarstvo in lesarstvo Ljubljana. ** dr. E. R., dipl. inž. gozd., gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU. 105 Prvo delo je rezul~at obsežnega preučevartja dela pri secnJI m izdelavi listavcev v vsej SR Sloveniji. V drugem delu pa so navedene ugotovitve večletne raziskave sečnje in izdelave jelovine in smrekovine pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Raziskavi se dopolnjujeta. Obe obravnavata isti problem, to je iskanje in utemeljevanje novega načina ugotavljanja potrebnega izdelovalnega časa sečnje in izdelave drevja. Cilji obeh raziskav so bili: - ugotoviti, ali je drevo primerna enota mere, za katero ugotavljamo izdelo- valni čas, - ugotoviti odvisnost izdelovalnega časa drevesa od nakazovalcev časa, ki so; prsni premer drevesa, deblovina (neto kubatura) in debeljad (bruto kuba- tura) drevesa, - ugotoviti, ali je prsni premer drevesa ustrezen nakazovalec časa sečnje in izdelave drevesa, - ugotoviti velikost in način delovanja ostalih vplivnih činiteljev (delavca, predmeta-drevesa, delovnega sredstva-orodja in okolja), ki vplivajo na čas sečnje in izdelave. Menimo, da so ugotovitve obeh raziskav zanimive in uporabne v gozdarski praksi in jih navajamo v povzetku. 1. Problematika Dosedanji nacmt ugotavljanja potrebnega časa za secnJo in izdelavo gozd- nega drevja so določali čas za izdelavo enote (1 m3 , ; prm) izdelanih sortimentov. Vhod v tabele je največkrat predstavljala debeljad drevesa po debelinskih stop- njah ali pa poprečna debeljad odkazanih dreves. Za ugotovitev potrebnega izdelovalnega časa je bilo potrebno izmeriti izdelane sortimente. Tak način ugotavljanja izdelovalnega časa pri današnji tehnologiji ni pri- meren. Je zamuden, moti potek dela, ni racionalen in je predrag. V dosedanjih proučevanjih dela pri sečnji drevja in izdelavi gozdnih sorti- mentov pri nas in v svetu je bilo ugotovljeno, da dosedanje mere drevesa in sestaja, ki so rabile kot nakazovalci potrebne količine dela, lahko zamenjamo z drugimi. Novi nakazovalci so enostavnejši, priročnejši pri uporabi, bolj nazorni, predvsem pa je uporaba takih nakazovalcev racionalnejša zaradi možnosti opu- stitve izmere sortimentov pri panju. 2. Metodika dela Izbira sečišč, na katerih smo snemali delo pri sečnji in izdelavi drevja, je bila pri vsaki raziskavi različna. Pri snemanju dela sečnje in izdelave iglavcev smo sečišča izbirali takole: Iz seznama sečišč za leto 1971 smo napravili pregled sečišč po bonitetnih razredih. Za kazalec bonitetnega razreda smo uporabili višino tarifnega razreda ustreznih deblovnic. Iz pregleda sečišč smo s slučajnostnim izborom za vsak tarifni razred izbrali sečišča, kjer smo snemali sečnjo in izdelavo. Delo smo snemali pri BOO drevesih na 27 sečiščih. Izbira sečišč, kjer smo snemali delo pri sečnji in izdelavi listavcev, pa je bila naslednja: 106 Dogovorjeno je bilo, naj bi snemali sečnjo listavcev na vseh gozdnih go- spodarstvih v Sloveniji. Snemali naj bi v zimski sezoni sečnja listavcev, in to v zimi 1975/76. Večina podatkov tudi izvira iz tega časa. Zaradi različnih vzrokov se je snemanje zavlekla. Tako so na nekaterih gozdnih gospodarstvih snemali šele v poletni in jesenski sezoni sečnja v letu 1976. Na vsakem gozdnem gospodarstvu naj bi posneli dela na 4-5 deloviščih in na vsakem od teh delovišč naj bi posneli sečnjo 60 dreves. Delovišča smo izbirali tako, da smo zajeli vse tipične sestojne in terenske prilike v okviru gozdnega gospodarstva. Posneli smo delo pri sečnji in izdelavi 1774 dreves na gozdnih gospodarstvih: Bled, Ljubljana, Postojna, Kočevje, Novo mesto, Celje, Nazarje in Maribor. Vsi delavci, pri katerih smo snemali delo, so bili strokovno usposobljeni. Na sečnji so delali najmanj leto dni. Vsak je opravil tečaj za delo z motorno žago in še posebej tečaj za kleščenje z motorko. Delali so z različnimi motar- kami in običajnim ročnim orodjem. Da bi ugotovili in izločili vpliv delavca, smo za vsakega delavca ugotavljali njegove karakteristike. Snemali smo delo 34 delavcev pri sečnji in izdelavi iglavcev ter prek 30 delavcev pri sečnji in izdelavi listavcev. Dolžino debla smo izračunali tako, da smo sešteti dolžine vseh iz drevesa izdelanih sortimentov. Deblovino smo, na osnovi izmere sortimentov, odčitali iz ustreznih tablic. Prav tako smo debeljad na osnovi izmerjenega prsnega premera drevesa od- čitati iz ustreznih deblovnic. Stopnjo vejnatosti smo določili na osnovi dolžine krošnje za listavce. Vsi podatki za iglavce izvirajo iz letne sečnje z lupljenjem v soku. čas sečnje in izdelave brez lupljenja smo dobili tako, da smo sešteti čas podiranja, klešče­ nja, obračanja, krojenja in prežagovanja. Za potrebe snemanja smo sestavili ustrezne metodike dela in snemalne liste. Vanje smo beležili podatke o delovišču, drevesu, delavcu, motorki, sne- malcu in vse snemane čase. Delovni čas smo razčleniti v naslednje elemente: l. produktivni 9as; 2. neproduktivni čas. Produktivni čas sestavljajo: a) glavne operacije, kamor spada: podiranje, kleščenje in obračanje debla, krojenje in prežagovanje, lupljenje in vzdrževanje gozdnega reda; b) pomožne operacije, kamor smo uvrstili prehod k drevesu in sproščanje ostrmel~ga drevesa. Neproduktivni delovni čas smo razdelili na: a) neproduktivni čas zaradi delavca; b) neproduktivni čas zaradi orodja. Vse čase smo merili s stoparicami po ničelni kronometrični metodi. V kabinetni obdelavi podatkov smo najprej obdelali in prekontrolirati sne- malne liste, kjer je bila razlika med vsoto vseh časov in kontrolnim časom večja od 1 °/o pri iglavcih in 2 °/o pri listavcih. Nato smo podatke s posameznih sečišč združevali v dovolj velike populacije. Na posameznih sečiščih je namreč bilo premajhno število snemanj za solidno statistično vrednotenje. Kriterij za zdru~ ževanje podatkov so bili: podobnost tarifnih razredov (krivulje kubature dreves) za posamezna delovišča, razvojna stopnja sestaja, mešanost sestaja in gozdno gospodarstvo. 107 Vsa računalniška obdelava podatkov snemanj je potekala na računalniku v Republiškem računskem centru, in sicer preko terminala pri GG Postojna, po programskem paketu STET JOB in FACTOR 2. V računalnišl58 0,77Vi 1,09 Vi 1,41 Vi Pri oblikovanju mej debelinskih razredov je upoštevan pad premera in odbita je debelina lubja. Vrednost ene vrednostne silve (VS} je pri vrednosti švicarskega franka 8 din približno 1260 din. 3. Potek vrednostnega priraščanja v negovanih in nenegovanih sestojih 3.1 Stanje pred pričetkom redčenja Starost 19 42 52 Stev. dreves/ha 1580 635 515 Lesna zaloga m3/ha 128 323 383 Razvoj v idealno negovanem sestoju- model: Starost Stev. dreves/ha Lesna zaloga posadim o 8000 26 1300 316 50 soo 485 60 455 597 75 390 677 117 Vrednost VS/ha 49 140 226 Vrednost 102 265 422 649 3.2 Tekoči volumski in tekoči vrednostni prirastek Raziskava pokaže, da različni načini redčenja volumskega prirastka ne spre- minjajo; gre za spoznanje, ki ni novo. V manjših sestojih se res pojavljajo razlike, ki pa so posledica zelo burne rasti in mikrorastiščnih razlik, ki jih na videz homo- geni sestoji zakrijejo. Tekoči volumski prirastek kulminira pred 25. letom (Mlinšek: med 10. in 20. letom z vrednostjo 10-20 m3 na hektar). Do starosti 60 let se zniža na 11-13 m3/ha. (graf. 1) Primerjava z že opravljenimi tovrstnimi raziska- vami v Polani pokaže, da so ugotovitve dokaj identična. Vrednostni prirastek se bistveno poveča šele, ko volumski prirastek že kur- minira. Višina vrednostnega prirastka je odvisna od načina nege. čim bolj smo nosilcem funkcij pomagali, tem večji je učinek, ki se odraža na vsem sestoju. Tekoči vrednostni prirastek kulminira v nenegovanem 'sestoju že v starosti okoli 30 let, medtem ko pride v izbiralno redčenih sestojih do kulminacije šele med 60. in 70. letom. V nenegovanem sestoju doseže maksimalno 4-5 VS, v optimalno izbiralno redčenem pa do 12-13 VS. (graf. 2). 3.3 Poprečni vrednostni prirastek Poprečni vrednostni prirastek je poračunan samo za idealno stanje, naka- zuje pa kulminacijo med 70. in 80. leti. Na to dobo je mogoče sklepati tudi iz obnašanja krivulj tekočega vrednostnega prirastka na polju z izbiralnim redče­ njem. Za nenegovan sestoj je vrednostni prirastek nakazan orientacijsko, vendar napaka zaradi majhne vrednosti nenegovanega sestaja, kljub neupoštevanju etata pred 40. letom starosti, ni velika. 3.4 Primerjava vrednostne rasti izbranca na negovani in najboljšega drevesa na nenegovani ploskvi Vrednost drevesa je odvisna od njegovega premera in od kvalitete debla. V nenegovanem sestoju so drevesa drobna, zato je njihova vrednost majhna. V izbiralno redčenih sestojih so izbranci visokvalitetni in debeli, zato je tudi njihova vrednost večja, pri starosti 60 let skoraj štirikrat večja. (graf. 4) 3.5 Prikaz vrednosti na m3 prirastka pri različnem načinu redčenja in pri različni starosti Velike razlike v vrednosti priraščajočih mas kažejo, kako velik je vpliv nege. Tr:tm, kjer je ni, vrednost kulminira med 40. in 50. letom starosti. V izbiralno redčenem sestoju se vrednost m3 prirastka povečuje vse do 60. leta in doseže celo več kot dvakratno vrednost nenegovanega sestaja. V idealno negovanem sestoju se vrednost na m3 prirastka povečuje celo do 3,5-kratne vrednosti nene- govanega sestaja. {graf. 3 in 4) 3.6 Dolžina gospodarske dobe v gospodarjenju s črno jelšo če rastnost dosega rodovitnost, nam sečišče krivulj poprečnega vrednost- nega prirastka nakazuje dobo, ko naj sestoj pospravimo. V optimalno negovanem stanju je to čas med 70. in 80. letom starosti sestaja. (graf. 5) V nenegovanem sestoju rastnost rodovitnosti ne dosega, razlika med takimi in negovanimi gozdovi so velike, tako v m3 l o a. Vsako leto zgori v Sloveniji 200 ha gozdov - pretežno na krasu. škoda je veliko večja kot so letna vlaganja za obnovo gozdnih površin na tem območju. Največji krivec je človek s svojo malomarnostjo in zlobo. Podružbljanje naše varnosti obvezuje vse občane in organizacije, da varu- jejo premoženje in sodelujejo pri obrambi naših materialnih in družbenih vrednot. Oba posnetka Franček Jurač - Požar v Mežiški dolini. UDK 634.0.232.329.6 PRIDELOVANJE GOZDNIH SADIK V LONčKIH (KONTEJNERJIH) 1. Uvod Kontejnerska proizvodnja gozdnih sadik ni iznajdba našega časa, saj so sa- dike že v prejšnjem stoletju vzgajali v glinastih in papirnatih lončkih ter z njimi pogozdovali goličave. Množična vzgoja gozdnih sadik pa je nastopila šele v zad- njem času, in to najprej v skandinavskih deželah in v Ameriki. Leta 1974 so tudi v Makedoniji prešli na industrijsko proizvodnjo gozdnih sadik v lončkih, v Slove- niji, v Mengšu, pa istega leta na proizvodnjo sadik v svitku v manjšem obsegu. V prvem delu sestavka dajem pregled različnih tipov kontejnerjev, ki sem ga v glavnem povzel po sestavku: Huss J., Muhle O. »>Containerpflanzen fUr die Forstwirtschaft« (1974). V drugem delu pa navajam ugotovitve s )>Simpozijuma o primeni paperpot sistema u proizvodnji šumskih sadnica pri modernem tehno- loškem procesu pošumljavanja((, ki je bil novembra 1977 v Skopju. 2. Prednosti in slabosti kontejnerske proizvodnje gozdnih sadik Primerjava med pridelovanjem klasičnih sadik ter pogozdovanjem z n11m1 na eni strani, s pridelovanjem in uporabo kontejnerskih sadik na drugi strani, nam kaže na dobre in slabe strani kontejnersl(ih sadik. Ugotovitve pa ne morejo biti dokončne, saj je kontejnerska sadnja stara le nekaj let Prednosti kontejnerske proizvodnje sadik in pogozdovanja z njimi so na- slednje: - hitrejša proizvodnja sadik na manjšem prostoru v drevesnici, - korenine se ne poškodujejo pri pogozdovanju, - sadimo lahko skoraj skozi vse leto in tako bolje izkoristimo, zaposleno delovno silo in vremenske razmere, - hitrejša sadnja in s tem nižji stroški saditve po hektarju, večji odstotek prijetih sadik po sajenju. Slabe strani kontejnerske proizvodnje in uporabe kontejnerskih sadik pa so: - potrebujemo večji začetni kapital in več znanja glede proizvodnje sadik, - večji prevozni stroški v kontejnerjih ter povratni prevoz prazne embalaže, - na zelo zapleveljenem zemljišču so sadike v majhnih kontejnerjih neupo- rabne, sadike v velikih kontejnerjih pa predrage. 3. Glavne značilnosti kontejnerske proizvodnje Seme posejemo ali sadike presajamo v lončke s šoto ali s kakšno drugo osnovo. Pri nekaterih sistemih se uporablja celo samo šota brez lenčkov, npr. Brika, Nisula. Lončki, v katere sejemo seme ali sadimo gozdne sadike, so pla- stični, papirnati, iz plastificiranega papirja, stiropora, stisnjena šote itd. Kot sub- strat navadno uporabljamo šoto, ki mora biti zadosti vlažna (cca 25 °/o). Imeti mora pravo zrnatost (velikost delčkov), kar je odvisno od velikosti lončka in ugodno volumsko težo (boljša je svetlo rumena šota kot temno rjava). 129 10cm :z / 1 ) . .~ ") .---··-·) ~ : ;•·· A .. ----.... --·· 4. ·· 4 .... ") . "). «_ .... ~ et . : 4 70cm 2 .L; 5 !'cm 8 -/2 Pregled različnih kontejnerskih sistemov. Razporejeni so ·--~~~~'~::S0/~0~0.A00~'8~~~0~'~~-~-~~~~ V lonček sejemo enega ali več semen, redkeje pa presajamo sadike. Setev je praviloma mehanizirana. Kalitev in pospešeno rast opravimo navadno v rast- linjaku, kjer sadike zalivamo {škropimo) tudi večkrat na dan. Hranilna in varovalna sredstva primešamo vodi, s katero rastline zalivamo. Ko dosežejo sadike dolo- čeno višino oziroma starost jih prenesemo na prosto, kjer se utrdijo ali aklima- tizirajo na razmere v gozdu. 4. Pregled različnih kontejnerskih sistemov Različni avtorji so v različnih državah razvili za različna rastišča celo vrsto kontejnerskih sistemov, od katerih so nekateri izvirni, drugi pa samo izboljšana kopija le-teh. Sistem kontejnerskega sajenja, ki ga uporabljajo v vrtnarstvu in povrtninarstvu, je večkrat predhodnik proizvodnje lenčkov, ki jih uporabljajo v gozdarstvu. Različne tipe oziroma sisteme kontejnerske proizvodnje navajam v preglednici. 5. Domače izkušnje kontejnerske proizvodnje Velika potreba po pogozdovanju neobraslih gozdnih površin v Makedoniji zahteva veliko proizvodnjo gozdnih sadik. Tu imajo kar 32 °/o neobraslih gozdnih površin, v Sloveniji pa le 1 °/o. Leta 1976 so pogozdili 4500 ha gozdnih površin. Zaradi tolikšnih potreb po sadikah je podjetje ))Komunalac<< iz Skopja leta 1974 uvozila iz Finske kompleten )>tekoči trak« za proizvodnjo kontejnerskih sadik, in sicer sistem »Paparpotklasični•< način 1,5 V=40-380 8. Spencer- Skupinski Več lončkov iz H=10,2 do S sadilno cevjo Korenine se ne Leta 1973 so v Kanadi Lem aire kontejner plastike, ki se 20,5 (1000-1500 zavijajo zaradi proizvedli 3 mio sadik »'Knjižni« odpirajo kot knjiga V=48-483 sad.) navpičnih zarez v kontejner lončku. Po upora- bi se odprti lončki zložijo- lažji transport 9. Jiffy-, Finn-, Posamezni Lončki so iz šote H=4-11 Zamudna in draga Jiffy lončke so izdelali Fertil in Most- ali skupin. in so različnih sadnja v lončke. Norvežani l. 1954, čez lončki iz šote kontejnerji oblik in različnih Primerna za ob- 8 let pa so jih izdelali debelin čutljivejše dreves- že 500 mio za vrtnarske ne vrste potrebe. Lončki so iz tankih sten, so iz 70% šote in 30% celuloznih vlaken 10. GL lončki Posamezni Valj iz trde plasti- H=15 Sadimo v luk- SadilKomunalac(•) iz Skopja, je 0,95 din za kos. Avtor navaja, da so všteti minimalni stroški proizvodnje, proizvodna cena pa je višja. V štirih letih so pridelali 13 mio sadik. Sadike so sadili na terenu s sadilcem »Pottiputki••, in to na težkih tleh z ravnico (glej sliko). Sadika posade skupaj s Razvoj borove sadike v lončku ali kontejnerju Velikost petmesečnih sadik z. duglazije in bora. (Stra- nica kvadratka = 2 cm) Sadilna cev »Pottiputkl« papirnatim lončkom, l>klasičnih<•, vendar imajo vse dobre lastnosti kontejnerske sadike. Z njimi so izvršili že več uspešnih pogozdovanj v poletnih mesecih. V Mengšu so prepričani, da bi bila pri večji in mehanizirani proizvodnji cena sadik v svitku enaka ceni nklasičnih« sadik. Lado Eleršek, dipl. inž. gozd. Literatura 1. Arsovski, M., Levkova, P., Popovski, P., Stanovski, B.: Simpozijum o primeni sistema u proizvodnji šumskih sadnica pri modernem tehnološkem prccesu pošumljavanja, Skopje, 3. i!'1 4. nov. 1977, referati. 2. Huss, J., Muhle, 0.: Ccntainerpflanzen fUr die Fcrstwirtschaft, Holz-Zentralbatt Nr. 56, 61, 65, 122, 128, 137, 146; 1974, Stuttgart. 3. Mann, W. F. Jr.: Status and Out look of Conterization in the South. Journal of Forestry, 1977, No. 9. 4. Nedovi6, V.: Karakterizacija savremenih metcda proizvodnje sadnog materijala, Nar. šumar, 4-5 1976, Sarajevo. 5. Stein, W. 1., Owston, P. W.: Containerized Seedlings in Western Reroresstaticn. ,Journal of Forestry. 1977, No. 9. 136 EKOLOŠKA KATASTROFA DEžEL V RAZVOJU? Dežele v razvoju so praviloma zelo bogate z naravnimi dobrinami. Raba teh dobrin bi morala biti previdna in načrtna glede na razmerja med ekološkimi elementi v določenem naravnem prostoru. Kjer se negospodarno izkoriščajo naravne zaloge, prihaja do težkih rušenj stabilnih ekosistemov. Naravne razmere v takšnih predelih se tako spremenijo, da so dosti bolj ogroženi kot druga ob- močja, kjer so naravne razmere sicer slabše. Zaradi tega prihaja do populacijske eksplozije nekaterih živalskih vrst, ki ogrozijo obstoj drugih živalskih vrst in rastlinstva na določenem območju. Tako se je ponekod že zgodilo, da so do- ločene živalske vrste skoraj izumrle, ali pa se umetno ohranjajo pri življenju. Za onesnaženost v deželah v razvoju je značilno tudi to, da rodovitna zem- ljišča izkoriščajo zelo nenačrtno in negospodarno. Zaradi negospodarnega iz- koriščanja gozdov in zelenih površin se širijo puščave, ki jih povzroči eolska erozija. Tako v Latinski Ameriki skoraj 75 °/o vseh obdelovalnih površin ogroža takšna erozija. Med vzroki degradacija pokrajine v teh deželah navajajo tudi razširjenost monokultur. Okrog 38 milijonov km 2 puščav je v deželah tretjega sveta, puščave pa se iz leta v leto širijo. Navajajo primer Brazilije, kjer bo že konec tega stoletja, če bodo nadaljevali s takšnim tempom izkoriščanja gozdov, nastala druga Sahara. To je samo eden od primerov negospodarnega in nesmiselnega izkoriščanja naravnih virov. Nekateri zatrjujejo, da je nizka življenjska raven v deželah v razvoju tudi vzrok za počasen razvoj proizvajalnih sil. Monopolno razpolaganje z naravnimi bogastvi v deželah v razvoju vpliva tudi na izvajanje akcij za pre- prečevanje onesnaženosti. Tuji kapital, ki prodira v te dežele, monopolizira tudi vse ostalo in diktira tudi način izkoriščanja naravnih virov. Taisti kapital iz visoko razvitih kapitalističnih držav izkorišča ceneno delovno silo, naravne vire in istočasno uvaža polproizvode ali finalne proizvode ter tako posredno izvaža še ekološko krizo. Mnoge dežele se tega niso zavedale in so to drago plačale. Da so te trditve resnične, nam pove podatek, da morajo razvite dežele pri novih investicijah doma vložiti za preprečevanje onesnaženja tudi 2/3 do 3/4 od skupnih investicij. Vse to pa prihranijo, če investirajo v deželah v razvoju. Zaradi tega se vse bolj pogosto dogaja, da razvite dežele investirajo v deželah v razvoju predvsem v umazano industrijo: tako na primer gradijo Američani v Braziliji velikanski železarski kompleks. Tudi Zahodni Nemci vlagajo v tej deželi svoj kapital v gradnjo velike tovarne detergentov in raziskujejo mož- nosti za gradnjo tovarn za proizvodnjo insekticidov, kavstične sode, klora, pol- proizvodov iz plastičnih mas in drugega. Razvite države nastopajo s podobnimi investicijami tudi v Keniji, Etiopiji, Tanzaniji in Ugandi. Za vse te investicije in projekte so spregledali naprave za varstvo okolja. Pri pregledu onesnaženosti v deželah v razvoju ne smemo prezreti tudi vo- jaške agresije in prisotnosti imperialističnih armad na teh območjih. Na teritorijih dežel v razvoju imajo svoje strateške baze in pogosto tudi izvajajo manevre in različne poskuse. Tudi kolonialne vojne so prinesle v te dežele ekocid, genocid, biocid in teracid. V zadnjem času pa je možen vpliv tudi na klimo, vegetacijo in vodne vire. Eden od primerov takšnega onesnaženja je bila uporaba defoliantov (uničevalcev vegetacije) v vietnamski vojni. Tako je bilo v letu 1967 v Vietnamu uničenih okrog 3,8 milijonov akrov vegetacijskih površin, kar je približno polovica celotnega ozemlja te dežele. 137 Potreba po interdisciplinarnem funkcioniranju gozdarstva je če­ dalje večja. Ta potreba izhaja iz široke družbene pomembnosti gozdov, izhaja pa tudi iz čisto notranjih, gozdnogospodarskih raz- logov. V kapitalističnih razmerah gozdove zapirajo s plotovi in ram- pami. Gozdovi so zasebna lastnina, materialna osnova za krepitev kapitala in kapitalističnih odnosov. Zato je potrebno gozdove za- pirati, ohranjati za lastnika. Spoznanje o obči pomembnosti gozdov (ne le materialni), ki je lastnost humanizirane socialne družbe kot je naša, pa narekuje tudi temeljito spremembo v gozdnogospodarskem konceptu. Ta sprememba se lahko uveljavi ne le na enem samem področju - recimo gojenje, morda izkoriščanje gozdov - temveč hkrati na mnogih področjih gozdarskega delovanja - proizvodnem, izobra- ževalnem, varstvenem in drugih. Eno od teh je tudi področje popularizacijske dejavnosti v gozdarstvu, ki ni sama sebi namen, ampak pomeni transfer med strokovnim in znanstvenim delom v gozdarstvu in ljudmi oziroma javnostjo, ki nastopa v tem slučaju kot potrošnik, vendar ne v klasični obliki, kot element procesa menjave dobrin, temveč kot uživalec varnega naravnega okolja. Njej smo gozdarji po naših samoupravno-družbenih normah to varnost in funkcionalnost dolžni zagotoviti in razvijati. S takšnimi mislimi je gozdarski pododbor pri ZIT GL začel razpravo na svoji seji v januarju 1978, ki jo je posvetil tej proble- matiki pod naslovom SLOVENSKO GOZDARSTVO V čASU IN PROSTORU. Ugotovljeno je bilo, da je več dogodkov v zadnjem času poka- zalo, da naše gozdarstvo v družbenem in gospodarskem življenju nima tiste veljave, ki bi jo po pomembnosti gozda za Slovence, moralo imeti. Ne gre za jadikovanje o naši zapostavljenosti, gre za pojav škodljivih stališč in postopkov v različnih družbenih in gospodarskih skupinah, ki imajo lahko trajne in težko popravljive posledice za naravni prostor, gozd in tudi gozdarstvo. Spomnimo se samo nekaj primerov: ekoloških dni lani, televizijske oddaje v živo, problemov okoli E-6, tretiranja gozdarstva v politiki varstva okolja in druge. Gospodarski delež gozdov v Sloveniji nenehno upada. 2e tako skromni delež (skupaj z lesno-predelovalno industrijo le 7 °/o na- rodnega dohodka) upada še naprej in bo prav kmalu {kljub za- vidljivi oznaki, da je les edina in povrhu še samoobnovljiva su- rovina v Sloveniji) zanemarljivo majhen. Zategadelj nam vztrajanje in enostransko usmerjanje našega gozdarstva v smer »hektarsko- kubične« perspektive zmanjšuje veljavo, hkrati z upadanjem go- spodarskega deleža. Vztrajanje pri takšni usmeritvi gozdarstva nas veliko stane, učinki pa so jasno, zelo skromni. Kajti proces, ki je nujen, lahko samo zavremo, ne moremo pa ga preprečiti. 13'8 Po drugi strani pa gozdovi prekrivajo skoraj 60 °/o slovenskega naravnega prostora, ki postaja vse ožji, vse pomembnejši. To pa daje gozdarjem široke možnosti delovanja in afirmacije. Gospo- darjenje s prostorom v gospodarsko načrtovalnem ter ekološkem smislu še daleč ni enostavno, je zelo zahtevno, je pa nujno. Toda takšna preusmeritev gozdarstva zahteva premik v našem razmiš- ljanju in pojmovanju gozdarstva. Iracionalno je torej vse naše formacije: izobraževalno, opera- tivno, znanstveno in samoupravno usmerjati v pridobivanje lesa in ostale klasične dejavnosti. To nam zožuje prostor zaposlovanja gozdarskih strokovnjakov, hkrati pa ta enostranost omogoča naj- različnejšim gospodarskim in družbenim panogam >)vhod v gozd« skozi stranska vrata. Ne gre za cehovsko zapiranje, temveč za nedopustno odstopanje gozdnega prostora tistim, ki imajo lahko zaradi svojih primarnih interesov nekorekten ali celo škodljiv odnos do gozdnega prostora. Gre torej za pomembno spoznanje o samem sebi. Spoznanje, ki nam bo 1 °/o družbeno veljavo razširil. Zato bi morali napraviti nekaj temeljitih obratov v naši panožni politiki. Obrata k družbi in javnosti sta najpomembnejša. Ta usmeritev izhaja tudi iz opre- delitve pomena gozdov in gozdarstva, ki je zapisan v vseh temelj- nih zakonskih dokumentih. Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo v katerih se sintetično izražajo kompletne materialne in širše družbene - koristi gozdov, bi morale biti nosilke takšne usmeritve. Gre za obvezo naši skupnosti, da razvijamo in varu- jemo zdrav, produktiven, funkcionalen, ekosistemsko trden gozdni prostor. Za takšen nastop moramo seveda marsikaj znati. Predvsem pa se moramo znati pogovarjati z javnostjo in z drugimi panogami (strokovno), ki se pojavljajo v naravnem prostoru. To je tista, to- likokrat imenovana interdisciplinarnost gozdarstva. Dehumanizacija, ali pretirana tehnizacija gozdarstva kot stroke, je temeljna ovira, da bi se gozdarstvo lahko uveljavilo na področju gospodarjenja s prostorom. To pa je prav tisto kar počnemo. V želji, da bi raven gozdarstva dvignili, ga obkladamo s fizikalnimi, strojniškimi in drugimi tehniškimi znanji, ki nam našega odstotka zagotovo ne morejo zvišati. Začetki te neracionalna usmeritve so že v izobraževalnem kompleksu, kjer vse bolj poudarjamo strojno- tehniška znanja in še ta močno specializirana. S takšnim znanjem seveda ne moremo nastopati interdisciplinarno. Pametno usklajevanje vseh dejavnosti lahko zagotovi gozdarstvu povečanje veljave v družbi in času. Kaže, da je gozdarski pododbor ZIT GL Slovenije v pravem trenutku odprl pomembno razpravo, ki bi jo morali nadaljevati v vseh strokovnih asociacijah. Gre za pomembno, brez pretiravanja, življenjsko zadevo, ki jo moramo temeljito premisliti. Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. 139 UDK 634.0.903(213) GOZDARSKA POLITIKA V TROPSKEM IN SUBTROPSKEM PASU Steinlin, H.: Beitrag der Forstwirtschaft zur Verbesserung der wirtschaftlichen Lage und der Lebensbedingungen in den landlichen Raumen der Tropen und Subtropen (Prispevek gozdarstva k izboljšanju gospodarskega položaja in živ- ljenjskih pogojev na podeželju v tropih in subtropih). Schweiz. Z. Forstwes., 1977, No. 8, s. 701-731, nemški in francoski povzetek. Z gozdarskimi problemi tropskih dežel nas je v ciklusu predavanj jeseni 1976 seznanil profesor H. Lamprecht. članek prof. Steinlina, znanega strokov- njaka FAO, je pomemben prispevek na isto temo. Ker se tudi Slovenci udejstvu- jemo v tropskih deželah, je prav, da se z njim seznanimo. Prof. Steinlin obravnava enega od najbolj grozečih problemov današnjega sveta - uničevanje vegetacije in vedno večjo revščino v deželah v razvoju. Daje tudi predlog, s katerim skuša najti pot iz tega brezupnega položaja. Ugotavlja, da se prepad med bogatimi in revnimi še poglablja. Dosedanja politika pomoči kljub dobronamernosti ni dosegla uspehov. V deželah v razvoju si je od pomoči za razvoj pomagala le tenka plast prebivalstva, ki zna živeti v pravem obilju. Poleg tega je v deželah v razvoju prišlo do zelo velikih razlik med industrializiranimi področji, kjer se polagoma oblikuje tudi srednji sloj pre- bivalstva, in med naraščajočo revščino podeželskih področij. Podeželska področja se preživljajo skoraj izključno s kmetijstvom. Poleg majhne donosnosti so cene kmetijskih pridelkov zelo nizke. Verižna trgovina iz razvitejših področij pa pri tem dobro uspeva. Razgradnja naravnih bogastev, vključno tropskih pragozdov, je pod nadzorstvom velikih, pogosto tujih firm, ki se ne ozirajo na potrebe domačega prebivalstva. Kapital, ustvarjen na podeželskih področjih, odteka zatorej v razvitejša področja ali celo v razvito inozemstvo, kjer je naložba najmanj problematična. Tako določena plast prebivalstva, ki si deli dobiček od pomoči za razvoj, živi še na račun najrevnejšega prebivalstva v deželi. Brezobzirno izkoriščanje danih privilegijev, korupcija velikega stila in po- dobno spada pri tem v vsakdanjo prakso. Najbolj aktivno podeželsko prebivalstvo skuša najti boljše življenjske pogoje v prenaseljenih mestih. Eksplozija prebi- valstva povzroča preobremenitev in propadanje ekoloških osnov podeželskega prostora (uničevanje vegetacije, veterna in vodna erozija, propadanje plodnih tal, propadanje vodnih virov itd.). Tradicionalne socialne strukture razpadajo, na njihovem mestu nastaja popolna praznina, kar človeško stisko še povečuje. Gozdarska pomoč za razvoj se je zaenkrat koncentrirala na eksploatacijo tropskih pragozdov in na snovanje lesnih plantaž. Eksploatacija tropskih pra- gozdov je doživela velik razmah po osamosvojitvi afriških držav. Spremljala jo je ideja, da je treba mobilizirati dani naravni kapital in tako pospešiti vsestranski razvoj dežele. škode zaradi pretirane eksploatacije naj bi se kasneje v boljših razmerah popravljala. Vendar pričakovane koristi od te mobilizacije kapitala ni bilo. Eksploatacijo so prevzemala tuje firme s svojimi sijajno plačanimi strokov- njaki, s svojim strojnim parkom. Domače in zelo poceni delovne sile so potrebo- vali malo. Te eksploatacijske firme niso imele nobenega· interesa za gradnjo trajne infrastrukture (ceste, železnice), ker za eksploatacijske namene zadostujejo provizorične naprave. Razvoju lokalnega gospodarstva eksploataciji pragozdov ni koristila. Poleg tega so bile cene lesa na panju nizke in so prinesle le malo v državno blagajno. 140 Kljub dobrim namenom, ki so tudi spremljali eksploatacijo pragozdov, so bile premalo resno ocenjene razne težave, npr. pomanjkanje infrastrukture, pomanj- kanje domačega tržišča in lesnopredelovalne industrije, nujnost uporabe težkih strojev namesto obilne in nezahtevne domače delovne sile itd. Malo boljši je položaj pri snovanju plantaž hitro rastočih drevesnih vrst. Te plantaže provzročajo upravičene ekološke pomisleke (zmanjševanje donosov po vsaki obhodnji, nevarnost biotskih škod itd.), vendar kljub temu pomenijo na~ predek, če so nastale kot pogozdovanje golega in nedonosnega zemljišča. Pri snovanju plantaž so bile narejene napake zaradi podjetniške zagnanosti, neupo- števanja ekoloških vidikov in potreb domačega prebivalstva. Fantastični donosi teh plantaž, o katerih poroča literatura, so navadno le donosi izbranih poskusnih ploskev, poprečni donosi plantaž so pa navadno precej skromnejši. Poleg tega dajejo navadno plantaže surovino za lesno industrijo v bolj oddaljenih in razvitih področjih, na mesto da bi kaj več doprinesla k lokalnemu gospodarskemu raz- voju. Sicer pa plantaže zahtevajo trajno infrastrukturo (ceste, stavbe itd.) in dajejo razmeroma veliko možnosti za zaposlitev domačega prebivalstva pri snovanju in negovanju nasadov. Kot ima eksploatacija pragozdov in plantažno gospodarstvo svojo upraviee- nost, je za ublažitev bede domačega prebivalstva vendarle potrebna drugačna usmeritev, ki jo avtor imenuje komunalno gozdarstvo. Ta nova gozdarska usmeri- tev naj bi imela svoje osnovne gospodarske enote na področjih, ki se krijejo z družbeno organizacijo domačega prebivalstva in ki se mora ozirati predvsem na različne potrebe domačega prebivalstva. Koristi, ki jih domače prebivalstvo pričakuje od gozdne vegetacije, so v vseh deželah vročega pasu precej enake in sicer: kurivo za gospodinjstvo, les za plotove, gradbeni les, drevesni plodovi, listi, veje in podobno za človeško in živalsko prehrano, senca v sončni pripeki za človeka in žival, razne posredne koristi gozdne vegetacije, kot npr. regeneracija rodovitnosti tal, ohranitev in iz- boljšanje vodnih virov, zaščita proti vetru in eroziji itd. Posebno kritična je pre- skrba z drvmi za gospodinjstvo. Tako ljudje živalske odpadke raje pokurijo, kot da bi jih uporabili kot prepotrebno gnojilo. Drevesne rastlinje, posebno v sušnih področjih, vedno bolj izgineva pod sekirami domačinov. Komunalno goz- darstvo naj bi zato poskrbelo za drva z raznimi drevesnimi nasadi, s panjevskimi plantažami itd. V tropih in subtropih imamo veliko drevesnih vrst, ki s plodovi ali drugimi svojimi deli lahko rabijo za človeško in živalsko prehrano. Drevesno rastlinje je manj občutljivo na neugodnosti podnebja, npr. na sušo, kot njivske kulture. Obsekavanje drevja za krmo je še vedno v navadi, tako kot še marsikje pri nas. Poleg tega je tropsko in subtropsko drevje pripravno za pridobivanje tako ime- novanih stranskih gozdnih proizvodov (kavčuk, gumi, čreslovine, podlaga za svi- loprejstvo itd.). Ti proizvodi so hkrati lahko tudi dragocene surovine ter podlaga za razvoj lokalne obrti in tudi industrije. Drevesne rastlinje, pri vsem izkoriščanju tako imenovanih glavnih in stran- skih gozdnih proizvodov, še vedno lahko opravlja vsaj nekaj svoje varovalne funkcije. Ta funkcija je ob vsej kritičnosti razmer v tropskem prostoru več kot potrebna. Zaradi hitrega naraščanja prebivalstva pa gozda skoraj ni mogoče ohraniti. Zato je najbolj pametno dopustiti kombinacijo gozdarstva in kmetijstva. Drevesne in grmovne trajnice v več slojih lahko zelo dobro ščitijo občutljive kmetijske rastline pred pripeka, sušo, nalivi ipd. To velja predvsem za področja tropskega deževnega gozda. 141 Pri institucionaliziranju komunalnega gospodarstva je potrebno popolno ra- zumevanje in angažiranje domačega prebivalstva, ki mora biti prepričano, da dela za svojo korist in ne po nalogu od zgoraj. Potrebno je sodelovanje širokega kroga strokovnjakov, ki znajo poslušati in razumeti argumente drug drugega. Seveda pa morajo vseskozi sodelovati tudi pristojni predstavniki domačega pre- bivalstva. Potrebna je vrsta vzgojnih in političnih ukrepov. Največji problem je pri tem premakniti domače prebivalstvo iz njegove letargije, ki je eden od po- membnih vzrokov ))nerazvitosti«. Domače prebivalstvo naj čim bolj mobilizira lastne sile, kar velja tudi za investicije. Investirajo lahko predvsem svojo produktivno delovno silo, ki je za- enkrat zelo malo izrabljena. Ker denarno plačilo za delo ni vedno mogoče, je treba v ljudeh vzbuditi zavest, da vsaka ura produktivnega dela koristi vsej skup- nosti in s tem tudi posamezniku. Seveda mora biti pravična razdelitev bremen na posameznike in skupine. Ta ideja dela za skupnost je bila uresničena v starih rodbinskih zadrugah. Možno je tudi plačilo v živežu, drveh ipd. Zaradi zaposlitve človeške delovne sile se je treba odreči tudi uporabi strojev, čeprav bi bilo strojno delo kalkulativno ceneje. Sicer naj bodo stroji in naprave takšni, da jih lahko vzdržujejo in izdelujejo domači obrtniki. Na sploh so priporočljive zadruž- niške oblike proizvodnje, ki imajo v teh deželah staro tradicijo in bi jih bilo mogoče oživeti. Sicer komunalno gozdarstvo ni nekaj novega. Nekdaj je bilo razširjeno tudi v današnjih razvitih državah, kjer pa je že odigralo svojo vlogo. :Lal pomen komunalnega gozdarstva doslej v deželah v razvoju ni bil priznan. Uradna politika se je ukvarjala Je bolj z velikopoteznimi projekti ne glede na potrebe revnega podeželskega prebivalstva. šele zadnji čas je ideja o komunalnem gozdarstvu našla razumevanje tudi v FAO. Saj komunalno gozdarstvo ne pomeni rušenja, ampak samo dopolnjevanje obstoječega; najrevnejšim med revnimi bolj človeka vredno življenje. dr. Marjan Zupančč GOZDNOMELIORACIJSKI NAČRT ZA HALOZE S haloškimi gozdovi, ki spadajo v mariborsko gozdnogospodarsko območje, gospodarita gozdno gospodarstvo Maribor- obrat za kooperacija Ptuj in kmetijski kombinat· Ptuj - TOZD gozdarstvo. Obe organizaciji sta ob najširši podpori občine Ptuj sklenili, da je treba najprej izdelati osnovne smernice izboljšanja haloških gozdov. Te temeljijo na preučitvi bonitete rastišč na podlagi tal in rast- nosti ter stanja obstoječih gozdov, nakar je šele treba načrtno začeti večje rekon- strukcije slabih sestojev. Izdelan je tudi idejni načrt za izgradnjo cestnega omrežja. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana je izdelal omenjeni načrt ob sodelovanju zaintere- siranih gozdnih in kmetijskih organizacij. Celotna površina obravnavanih gozdov meri 12.659 ha, od tega je 9483 (75 °/o) zasebnih in 3085 ha družbenih gozdov. Vsi gozdovi so razvrščeni v tri kategorije: - Prva kategorija so slabi sestoji na dobrih rastiščih. Ti gozdovi so potrebni premene. - V drugi kategoriji so gozdovi, ki imajo zadovoljivo osnovo, ki jih lahko z ukrepi nege in brez vnašanja iglavcev v kratkem času primerno izboljšamo. 142 v tretjo kategorijo so bili uvrščeni sestoji, ki rastejo na slabših rastiščih in tisti gozdovi, ki jih je treba ohraniti takšne kot so zaradi krajinskovarstvenill raz- logov. SLP z s 919 ha 3032 ha 11 2035 ha 5443 ha Ili 1135 ha Zaradi zaraščanja kmetijskih površin se bo v naslednjih 20 letih sedanja gozdna površina povečala za okoli 1800 ha. že iz navedenega kratkega pregleda se vidi ogromen gozdni potencial, ki ga bomo morali s skupnimi močmi načrtno aktivirati. Samoupravna interesna skupnost bo morala zagotoviti pričetek izvajanja tega obsežnega načrta ob vsestranski pomoči lokalnih in republiških organov, saj je območje izrazito pasivno. Gozdnogospodarske organizacije pa si bodo morale oskrbeti poleg finančnih sredstev tudi potrebno delovno silo, predvsem pa okrepiti strokovni kader. Franjo Cafnik, dipl. inž. gozd. 143 PADLA JE Zapisali smo že, kako so v TOZD Jelenov žlebi gozdno gospodarstvo Kočevje, lani jeseni podirali jelko - velikanko. Pripravljen je bil poseben ceremonial in izvršene so bile obsežne tehnične priprave. Takšen orjak pač ne zraste tako hitro pa tudi posek ni tako enostaven. žal je vso prireditev motilo zelo slabo vreme, zato tudi pričujoča posnetka nista najl::..oljša. Iz posnetkov je videti, da je tudi njo ugonobila (še) neodkrita jelkina bolezen. Janez Lapajne! dipl. inž. gozd. (TOZD Jelenov žleb) nam je poslal tudi nekaj dendrometrijskih podatkov posekanega drevesa, s katerimi hočemo zaokrožiti poročilo o tem dogodku. Jelka je rasla na nadmorski višini 1120 m na Veliki gori, v ožjem predelu črnega vrha. Posekana je bila 17. 9. 1977 in sicer na višini 2,90 m Višina drevesa je bila 45,60 m, starost pa okoli 400 let {ocenjeno). Volumen brez lubja 32 18010 m3 Volumen z lubjem 36,361 O m3 Volumen vej do premera 2 cm 3,2461 m3 Dendrometrijska dela je opravila biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo Ljubljana (mag. Kotar). Fotografiral je Drago Mohar. 144 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE čUT IN ODGOVORNOST Zaposlen sem kot gradbeni delovodja v TOZD za gradnje in mehanizacijo. Ze vrsto let delam pri gradnji naših gozdnih cest. V dolgem delovnem obdobju sem se prepričal, kako draga je izgradnja samo ene ceste. Tudi takšne nesreče so čestokrat posledica nepoštenega in malomarnega odnosa do lastnega truda. Gozdne ceste so ozke in vi- jugaste. če so še zanemarjene in zatrpane z lesom ter navlako, se ne čudimo, če pride do nesreče. Draga malomarnost - 150 sta- rih milijonov. Foto F. Gatnik. Vendar žal - ugotavljam, da takrat ko je cesta zgrajena in predana v promet, malo- kdo pomisli, koliko je stala gradnja ceste in kako jo temu primerno cenimo. Pojavlja se problem vzdrževanja ceste, razne nepravilnosti, ki »uničujejo .. cesto, pa se pojavljajo tudi pri spravljanju lesa. Jaški se zamašijo z vejami, napolnijo se s hladi, enako tudi jarki, katerih namen pa še zdaleč ni v tem. Mislim, da so jaški in jarki za od- vajanje vode, ne pa da rabijo kot nekakšna ••skladišča«. Ta včasih zavzamejo tudi do- bršen del trdega cestišča - in tako so voz- niki avtomobilov prisiljeni, da vozijo po spodnji - mehki strani cestišča. Na tak na- čin pa seveda pride do nepotrebnega uni- čevanja ceste. Delavci, logarji in revirni! Varujmo naše ceste pred vodo, ki je največji sovražnik cest. Pazimo na to, kako ravnamo z jarki in jaški, saj vsi dobro vemo, kako draga je njihova gradnja. Jakob Borovac Gozdar št. 6/77, GG Maribor O OPUSTITVI ODKAZOVANJA Zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16 z dne 26. aprila 1974) dopušča v svojem 40. členu možnost, da se opusti odkazovanje gozdnega drevja. Drugi del četrtega odstav- ka 40. člena pravi: nOdkazovanje se lahko opusti le v de- gradiranih gozdovih, kjer ni pogojev, da bi se z običajnimi gozdnogojitvenimi ukrepi doseglo bistveno izboljšanje stanja gozdov.(< Uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 8 z dne 4. aprila 1975) pa v svojem 10. členu dopolnjuje in točneje določa postopek v zvezi z opustitvijo odkazovanja v degradira- nih sestojih. Prvi odstavek 10. člena te ured- be se glasi: ~>Površine gozdov, na katerih se po četr­ tem odstavku 40. člena zakona o gozdovih lahko opusti odkazovanje, odbira samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja na predlog gozdnogospodarske organizacije. Skupnost podrobneje uredi tudi zadeve, ki so v zvezi z opustitvijo odkazovanja. Pregled teh povr~ šin se vnese v gozdnogospodarski načrt, od- 145 kazovanje pa se lahko opusti, ko je načrt potrjen.« Opustitev odkazovanja - žigosanja za posek odbranih dreves z gozdarskim kladi- vom pa ne pomeni, da se opušča nadzor nad sečnjo v takih sestojih in evidenca o posekanem drevju. Prav tako to ne pomeni· da je lastnik gozda s tem pooblaščen, da po svoji uvidevnosti sam po mili volji seka. Gozdar mora kljub zgornjim določilom (40. člen zakona, 10. člen uredbe) izvajalca seč­ nje seznaniti kaj in kako naj seka ter po- skrbeti, da bo posekan les evidentiran v gospodarskih knjigah. Gre torej le za opu- stitev žigosanja, ne pa za opustitev gospo- darjenja z degradiranimi gozdnimi površi- nami. 10. člen uredbe tudi predpisuje, da mora skupnost (SlS) za gozdarstvo podrobneje urediti zadeve, ki so v zvezi z opustitvijo odkazovanja. Morala bi torej izdati navodila, kako ta določila izvajati. Naša skupnost do- slej tega še ni storila, čeprav je ob izdaji soglasij za gozdnogospodarske načrte, ki smo jih po izidu zakona o gozdovih predlo- žili, že obravnavala vrsto predlogov za opu- stitev odkazovanja. To bo še morala storiti. Ta navodila pa ne bodo smela biti pre- zahtevna, kajti sicer se bo zmaličil osnovni namen 40. člena zakona: Prihranek na stro- ških in času, ki nastajajo pri odkazilu drob- nega in malovrednega lesa. Niti zakon niti uredba pa ne govorita ni- česar o odkazovanju ali njegovi opustitvi v gozdovih, kjer se gospodari panjevsko. Tudi tu bi bilo zelo smotrno opustiti odkazovanje, ker se površine s panjevskim gospodarje- njem točno določene in znane. Posebno ve- lja to za robinijeve sestoje, ki so namenjeni proizvodnji vinogradnega kofja. čeprav to niso degradirani gozdovi meni, da jih iz istih razlogov lahko uvrstimo v sestoje, kjer se opusti odkazovanje. V praksi se namreč tako tudi dela. Vsekakor pa je treba pri. tem izpolniti vse pogoje, ki jih zakon, uredba in skupnost postavljajo. Vitomir Mikuletič, dipl. inž. Soški gozdar št. 2/77 NERAZUMNO Na Pohorju, kjer smo na rastiščih bukve in jelke vzgojili enomerne sestoje smreke na velikih površinah, so sedaj lovci naselili še neavtohtone vrste divjadi - jelena in lopa- V zaščiti pod »mamica« raste zdravo jelovo mladje. Motiv je s Pohorja - poleg parti- zanske bolnišnice Jesen. Foto F. Cafnik tarja. Tako jelen kot smreka nista v svojem naravnem okolju. Kako je prišlo do velikih površin kultur smreke, je znano. Te kulture so tu, približevanje naravnim razmeram je delo več generacij gozdarjev, ki težijo za tem, da bi zunanje vplive uravnotežili. Posvet po ogledu škode v sestojih, ki so jo naredili jeleni. Poškodbe si je ogledal re- publiški inšpektor Janez Trošt z občinskim gozdarskim inšpektorjem Aleksandrom f>or- devičem iz Slovenske Bistrice. Foto F. Her- mah. 146 Naselitev in umetno vzdrževanje preveli- kega staleža jelenov (zimsko krmljenje, pre- malo naravnih sovražnikov) je povzročilo močne poškodbe na drevju. Hudo ogroženih je 700 hektarov gošč, letvenjakov in mlajših drogovnjakov (imamo evidenco po gozdno· gospodarskih enotah in oddelkih). Močno ogroženi so sestoji, kjer je poškodovanega nad 90% drevja. Prve večje poškodbe v se- sto jih so stare okrog 15 let. V sedanji gošči so poškodbe tako močne, da drevje propa- da zaradi napada gnilobe, posledic snega in vetra. Vprašanje je, kakšna je vrednost sor- timentov in koliko lesa je sploh še uporab- nega. Najhujše še pride: izpad etata na ve- liki površini, degradacija tal in predčasna obnova. če ostane stalež v sedanjih mejah, so gojitveni ukrepi negospodarni. Kdo bo nadomestil pričakovani, a izpadli dohodek od lesa? Drug velik problem prenaseljenosti jele- njadi se kaže v debeljakih jelke, bukve in smreke, ki jih pripravljamo za obnovo. že osnovna jedra mladja izginjajo. To, kar smo desetletja načrtovali in skrbno pripravljali, ni več uporabno. Sečnja v teh sestojih je predpisana s pogojem naravne obnove. Bo- jim se, da ne bo tako. Kako in kam prenesti etate in nadomestiti izgubljeno? Je v druž- benem planu to predvideno? Kako naprej, smo se spraševali gozdarji našega Gozdne- ga gospodarstva ob ogledih teh površin v mesecu septembru. Razgovor o gozdnogo- jitvenih ukrepih je vedno izzvenel v misli: stalež jelenjadi v razumne meje! Slaba ekonomska in biološka preučitev razmer - ali bolje rečeno ocenitev - nas je pripeljala do te nesreče. Škodo je treba ovrednotiti. Določili smo poskusne ploskve za spremljanje razvoja in obsega poškodb. Podatke bomo uporabili pri gojitvenih ukre- pih. Trenutna in dolgoročna ocenitev škod in posledic je stvar posebne študije. Upam, da proti poškodbam ne bomo iska- li opravičil. Dovolj znamo in dovolj smo strpni. da bomo preučili biološke razmere in pametno ukrepali. To smo tudi dolžni. Tako družbeni kot zasebni gozdovi so ogro- ženi. Družbene potrebe po lesu so velike. .Kako bomo upravičili tako močan izpad pre- potrebnega lesa in poslabšanje plodnosti na tako velikih površinah? Samo z razum- nim sporazumevanjem obeh panog lahko preprečimo veliko družbeno škodo. Jože Kovačič, dipl. inž. gozd. Gozdar št. 5/77 LASTNOSTI GOZDNIH SADIK IN USPEH POGOZDOVANJA H. Schmidt-Vogt und P. Giirth: Eigenschaf- ten von Forstpflanzen und Kulturerfolg, Allgemeine Forst und Jagdzeitung, 8/9, 1977, str. 145-157. V članku dajeta avtorja zaključno poroči­ lo o poskusnih nasadih, ki so jih osnovali v Nemčiji v letih 1965, 1966 in 1968. študij pogozdovanja je izredno popularen v deželah, kjer prevladuje plantažno gospo- darjenje z gozdovi in ki ga imenujejo »Man- made Forests•c. Nekoliko manj je priljubljen v deželah s staro gozdarsko tradicijo, kjer gozdove obnavljajo tako naravno kot umetno. Uspešnost pogozdovanja, na kate- rega so gledali nekoč kot na tehnični pro~ blem, danes vse bolj povezujejo z morfo~ loškimi lastnostmi sadik. Poudarek je na optimalni kvaliteti sadik. Poskusni nasadi nemških raziskovalcev naj bi razjasnili naslednja vprašanja: a) Katere morfološke lastnosti sadik jam- čijo za dobro rast in dober razvoj na rasti- šču? Ali se razlikuje optimalno sajenje gle- de na rastišče? b) Kakšen je uspeh pri rabi velikih sadil< na najpogostejših rastiščih? V razis·kovalni namen so osnovali 21 pos- kusnih ploskev na n. v. med 200 in 1100 m s skupno 14.000 smrekovimi sadikami. Upo- rabili so pretežno klasične sadike (z golimi koreninami) in le v manjšem številu kontej- nerske. Sadike so sadili v jamice in v zase!< s krožno ravnico. Na poskusnih ploskvah, ki so jih osnovali v letih 1965 in 1966 so izbi- rali sadike glede na velikost, in to: a) majh- ne sadike - pod 45 cm, b) srednje sadike - 55-65 cm in c) velike sadike - nad 70 cm. Te sadike, stare 2+2 l. so vzgojili v drevesni ci v razmiku 6X 25 cm. Leta 1968 so naredili poskuse 2+3 letnimi sadikami, ki so jih vzgojili v različnin razmikih v dreves- nici. Izbirali so sadike glede na razmik: a) gosto saje ne, razmik 3 X 1 O cm (sadike so bile najvišje in najmanj tršate) Z=0,3; b) srednje sajenje {razmik 7 x 15 cm) Z=2,6; c) široko sajenje {razmik 15X20cm) Z=5,6. Z=0-H, 0=premer koreninskega vratu v mm, H=vi- šina sadike v cmX0,1. Oznaka Z kaže na tršatost sadike in je zgoraj navedena za poprečno sadiko v skupini. Po normah EGS (evropske gospodarske skupnosti) morajo imeti smrekove sadike vsaj 1,0, kar pomeni, 147 da so bile sadike iz gostega sajenja pod to normo. Sadike so prepeljali iz drevesnice v gozd v zaprtem kombiju, vendar so kljub temu izgubile vlago pri transportu. Posamezne smreke so vsako leto med vegetacijo ob- želi in sicer zaporedoma 3 leta. Vsako leto, do leta 1973, so merili višine, debeline koreninskega vratu in šteli njihov izpad. Izpad ob zadnji meritvi je znašal 25 do 41 % za velike sadike. V prvem letu po sajenju na terenu je bil praviloma izpad največji, v drugem manjši, v tretjem in naslednjih letih pa še manjši in konstanten ter je znašal le še 15-20 °/o iz prvega leta. V prvem letu je bil največji izpad pri ve- likih sadikah, v naslednjih letih pa je naj- hitreje naraščala smrtnost pri malih sadikah (konkurenca plevela). Pri sadikah, ki so bile sajene 1968, je bil v prvem letu največji iz- pad pri tistih, ki so izhajale iz ozke sadnje. Pri sadikah, sajenih v zasek s križno rov- nico, je izpad nekoliko večji kot pri sadikah, sajenih v jamice, predvsem velja to za majh- ne sadike. V odnosu na nadmorsko višino so zabeležili večji izpad v višjih legah. Na mokrih rastiščih propadajo bolj majhne sa- dike, na suhih bolj velike. Višinski prirastek je v 1. in 2. letu majhen in znaša v poprečju 2 do 5 cm: drugo leto je celo manjši kot prvo. Višinski prirastek je v začetku večji pri majhnih sadikah, ker laže prebole presaditveni šok, pozneje pa prevzamejo vodstvo velike sadike. Podobno velja za sadike, ki izvirajo iz goste in široke sadnje. Tudi debelinski prirastek korenin- skega vratu je v prvem letu najmanjši, po- tem se pa vztrajno veča. Majhne sadike in sadike, ki izvirajo iz goste sadnje, v vseh letih v debeline priraščajo slabše od velikih sadik, oziroma sadik, ki izvirajo iz široke sadnje. Pri smreki je praviloma najnižji vi- šinski prirastek v naslednjem letu po saje- nju na terenu, debelinski pa v letu sajenja. Višinski prirastek se namreč oblikuje iz re- zerv, ki so bile uskladiščene v preteklem leM tu, debelinski prirastek pa se gradi iz teko- če produkcije. Na koncu poročila je še priporočilo za prakso. Za sajenje priporočala avtorja močM nejše, tršate sadike. Stiriletne smrekove pre- sajenke naj se v drevesnici ne vzgajajo na manjšem razmiku kot 7X15 cm. Seveda pa vodijo preveliki razmaki v neekonomičnost. Slabe in drobne sadike moramo v dreves- nici izločiti. Oldenkamp meni, da bi morali v drevesnici izvreči vsaj 1/3 vseh sadik, ven- dar pa to ne sme veljati kot splošno pravilo. Večjo skrb pa mora posvetiti operativa pre- vozu sadik in ravnanju z njimi na terenu, saj je ravno to često vzrok neuspeha saje- nja z velikimi sadikami. Lado Eteršek, dipl. inž. gozd. 148 DRUŠTVENE VESTI Z OBČNEGA ZBORA DRUSTVA INžENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESARSTVA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOčJA KOčEVJE Občnega zbora društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva našega območja, ki je bil dne 9. decembra 1977 se je udeležilo 140 članov. Od vabljenih gostov so se občnega zbora udeležili predstavniki ZIT gozdarstva n lesarstva SRS tovariš ing. Rajič Slobodan, tajnica društva tovarišica ing. Marija Tavčar in prvič tudi podpredsednik društva inženirjev in tehnikov kmetijskega gospodarstva tovariš ing. Alojz Vidic. :Lal se zbora niso udeležili predstavniki občin. Od skupnega števila članov, teh je 233, je slika po sekcijah naslednja. 111 članov je v gozdnem gospodarstvu, 23 jih ima posestvo Snežnik Kočevska Reka, 50 INLES Ribnica in 49 LIK Kočevje. Po strokovni izobrazbi je od vsega članstva 12% gozd. ing., 28% gozd. tehnikov, 10% ing. lesarstva, 24 °/o les. ind. tehnikov in 26 °/o ostalih članov z visoko ali srednjo izobrazbo, ki so zaposleni v proizvodnji osnovnih dejavnosti obeh panog. Društvo je bilo v preteklem dvoletnem obdobju aktivno in je mnogo prispevalo k utrjevanju medsebojnih odnosov, napredku in delu na gospodarskem področju. Več predavanj in posvetovanj se je udeležilo skupno 244 članov. Med najpomembnejšimi naj navedem posvetovanje o regionalnem povezovanju lesne industrije in gozdarstva, katerega se je udeležilo 80 članov. Sekcija INLES je organizirala predavanje nZakon o združenem delu«, sekcija gozdarstva pa je po zaključku prehojenega dela evropske pešpoti skozi naše območje od Turjaka do Mačkovca v Robu pod vodstvom pokojnega dr. Milana Ciglerja organizirala predavanje E 6-YU. Zadovoljiva je bila tudi .udeležba na družabno športnem srečanju Glažuta 76 in 77. Manj aktivno je bilo lani naše društvo v tednu gozdov, saj je namen društva v tem času in tudi sicer seznanjati najširšo javnost z vlogo in pomenom gozdov kot najbolj zdravim življenjskim prostorom. Obiskane so bile tudi strokovne ekskurzije tako doma kot v tujini. Te so bile organizi- rane po sekcijah, saj je težko pripraviti po strokovni plati take ekskurzije, ki bi zadovoljila gozdarje in lesarje hkrati. Tako je sekcija LIK obiskala češko, INLES Francijo, naša pa si je, združena s člani posestva SNE2NIK in Kočevske Reke, ogledala Madžarsko. Ekskurzije doma so bile organizirane v črno goro, LIP Bled so si ogledali predstavniki INLESA. Naši predstavniki so si ogledali tudi obrat v Bos. Petrovcu, Nazarjih in obiskali dom v Kumrovcu ter nacionalni park Plitvice. Financiranje društva je potekalo zadovoljivo. Poleg članarine, ki je osnovni vir dohodka, smo sredstva prejeli od OZD, ki so nam jih na osnovi predloženih programov, odobrili samoupravni organi. Del sredstev je društvo pridobilo tudi z delovnimi akcijami, kjer pa se ne moremo pohvaliti z večjo udeležbo. Aktivni smo bili tudi na predavanjih in posvetovanjih, katere je priredila ZIT SRS. Na teh prireditvah smo bili soustvarjalci končnih predlogov in sklepov, ki so se izoblikovali v razpravah. Dolžnosti novega izvršnega odbora so za naslednje mandatno obdobje sprejeli kot predsednik Alojz Marolt, tajnica Anica Kužnik in blagajnik Alojz Okorn. člani odbora pa so: Janez Konečnik, Franc Oberstar, Peter Blažič, Ivan Katern, Drago Vereš. David Tuzovic, Branko Košmrlj, Franc Mihic, Zdravko Janež, Peter June in Jože Knavs. Marko Figar 149 Proteus Kdo ne pozna popularne poljudno~znan­ stvene revije PROTEUS, ki nas je kratko~ hlačnike pa tudi može zrelih let navduševala za delo v naravi, šarjenje med rastlinjem, ugibanje med zvezdami, otrplo plazenje po podzemnih luknjah, opazovanje živali in sto drugih zanimivih stvari. Ta Proteus je nkriv«, da je med Slovenci toliko ljubiteljev pa tudi dobrih poznavalcev narave. Revija ima podobno zgodovino kot naš Gozdarski vestnik. Letnica rojstva je 1933. Med vojno je molčala, podobno kot naš vestnik. Po vojni neprekinjeno izhaja in tako piše letos 40-letnico izhajanja. Njen vzornik Rihard Jakopič je zapisal: Ne odlašaj, dnevi beže in vsak trenutek je košček življenja. Kaže, da je to spoznanje vodilo delavcev okoli Proteusa, kajti vsebinska pestrost in grafična sodobnost ter domiselnost uspešno privabljala vedno nove ljubitelje narave. Med sodelavci prvega letnika (V. Bohinec, L. čer­ melj, F. Dominko, L. Klinc, F. Planina, A. Po- lenec in l. Rakovec) je bil tudi Viktor Pet- kovšek, ki je učiteljeval številnim gozdar- skim generacijam na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Ta podrobnost in še mnogo drugih o naravoslovcu dr. Petkovšku, ki razodevajo ZAlPUS NA lB lU 1KVll Foto: prof. Franjo Rainer njegovo plodno delo, ki je vseskozi pove- zano s skokovitim napredkom slovenske bo- tanike in še zlasti pedagoške botanike, so zapisane v jubilejni številki Proteusa. Oba jubilanta, 40-letni Proteus in 70-letni dr. Viktor Petkovšek, sta naša dobra znanca in prijatelja, zato se veselimo njunih jubi- lejev. Tretje mehanizirana skladišče v Postojni že lani poleti so postojnski gozdarji odprli v Ilirski Bistrici novo mehanizirane skladišče. To je tretje takšno skladišče v tem gozdno- gospodarskem območju. Zgrajeno je bilo v skladu s programom razvoja tega območja, v katerem ima poslovna in tehnološka inte- gracija gozdarstva in predelovalcev odločilno mesto. Skladišči v Pivki in na Marofu (Stari trg pri Ložu) sta namenjeni predvsem za dodelave in sortiranje lesa iglavcev. Na skladišču v Ilirski Bistrici (veljalo je 12.891,000 din) pa bodo dodelovali predvsem droben les listav- cev. Zmogljivost je približno 30.000 m3 l,etno in sicer v eni izmeni s tremi delavci. Po- prečna debelina lesa, ki ga bodo obdelovali na tem skladišču bo 16 cm. Problem izde- lave. transporta in prodaje drobnega in pro- storninskega lesa listavcev je slej kot prej zelo pereč. S takšnim skladiščem bo po- nudba gozdarjev kompletnejša in zanimivejša tako za kupca kakor tudi za številne lastni~e 150 gozdov, ki so imeli s tem drobižem doslej veliko dela in skrbi. Skladišče ima seveda svojo ekonomsko utemeljitev. Izbrali smo zanimive podatke o zmanjšanju deleža živega dela v 1 m3 sorti- mentov na tem skladišču. Pri sečnji je deiež živega dela za 53% manjši. Pri spravilu za 48% in pri nakladanju ter prevozu za 37 %. Zelo se zniža delež živega režijskega dela, kajti takšna tehnologija ne potrebuje več merilcev pri prevzemu in pri prodaji. Ob tej priložnosti je kolektiv gozdnega go- spodarstva Postojna počastil tudi inž. Milana Kudra in prof. Zdravka Turka za prizadevno delo pri razvijanju zamisli o mehaniziranih skladiščih na Notranjskem. Gozdni gospodar 2/77 Gozdne ceste ogrožajo okolje Tako so zapisali slovenski vodni gospo- darstveniki v svoji študiji Varstvo voda v luči okolja, ki so jo objavili za svojo 7. skup- ščino. Zapisani citat je na 50. strani ome- njene študije. Citiramo: Kot poseben problem, povezan z osnovno usmeritvijo vzdrževanja ravnovesnih razmer v povirjih voda s področja varstva zemljišč pred erozijo, hudourniki in plazovi, nava- jamo večkrat neprimerno gradnjo, zlasti gozdnih cest ter smučišč in smučarskih prog ter žičnic, ki so ponekod izpostavljene občasnemu proženju snežnih plazov. V podkrepitev navajamo, da daje na leto poprečno 350 km na novo zgrajenih ne- utrjenih gozdnih cest in 200 km vlak kakih 1000 ha na novo zrahljanih in podsutih zem- ljišč ter odvodnih jarkov. Prvič, da se gozdarstvo, katerega vloga pri ohranjanju in izboljševanju vodnega re- žima je splošno znana, pojavlja na zatožni klopi s tistimi vred, ki naj bi bili najhujši uničevalci zdravega okolja. S samovzeto pra- vico razsojevalca so vodarji izrekli nestro- kovno obtožbo, ki bi jo morali gozdarji argumentirano ovreči. Saj je molk vedno pomenil priznanje. Izmenjava izkušenj Lani so imeli v Postojni nekaj zanimivih strokovnih obiskov. Studente gozdarstva iz Finske ter lastnike gozdov iz Francije in švice. Najpomembnejši strokovni obisk pa so bili udeleženci zborovanja JUFRO - od- delek za gojenje, ki so na svojem popotova- nju po Sloveniji obiskali tudi Postojno. Kaže pa da tudi domačini, gozdarji iz Slo- venije in ostalih republik, radi zahajajo v notranjske gozdove, saj vedno vidijo kaj novega in lepega. Postojnski gozdarji se obiskov ne branijo, saj vedo, da je izmenjava izkušenj najučinkovitejše in najcenejše stro~ kovno izpopolnjevanje. Hkrati pa ti obiski pomenijo priznanje njihovemu delu. V gosteh so imeli še gozdarje iz Slovaške, delavce iz gozdarskega šolskega centra Po- stojna, gozdarje iz Maribora, iz Travnika in iz Kočevja ter iz Kosova in »Slavonske šume••. Gozdni gospodar, 2/77 Kdo pravi, da v gozdu ni živahno? Naslednji podatki govorijo, da je v gozdu zelo veliko sosedov. V 1 m2 gozdnih tal, v zgornjih 10 centimetrih živi okoli 30.000 žuželk in njihovih ličink, 130.000 skakalcev, 300.000 pršic, 300 deževnikov, 100.000 malih deževnikov ali enhitrejev in več milijonov glist ter praživali (v 1 gr gozdne zemlje je tudi 150,000.000 bakterij). Vsa ta množica pridno predeluje (razgra- juje) organske ostanke v tleh ln tako sode- luje pri tvorbi tal. Gosta naseljenost V mravljišču gozdne mravlje ž:vi do 1,000.000 mravelj. V velikem termitnjaku (vrste Macrotermes gilvus) pa do 2,000.000 termitov. ·v panju čebel je od 50.000 do 70.000 de- lavk in ena matica. Ljudje so najbolj gosto naseljeni v Man- hattanu (predel v New Yorku) kjer je 29.000 prebivalcev na 1 km2). V Jugoslaviji je 80 prebivalcev na 1 km2• Stranski gozdni proizvodi V Sloveniji naberejo zeliščarji letno okoli 600 do 800 ton zdravilnih rož. Med njimi je tudi nekaj redkih in zaščitenih. Koliko je od teh takšnih, ki rastejo v gozdu ne vemo. Toda gob naberemo letno od 80 do 100 ton. 151 Biološki boj proti škodljivcem V tem, zelo učinkovitem boju proti raznim škodljivcem, izrabljamo plenilski in zajed.J.I- ski odnos nekaterih živali. V gozdu na pri- mer, skrbimo za ptice pevke, ker love žu- želke. Veliko manj znano pa je, da v gozd vnašamo tudi najezdnike, ki vlagajo v gose- nice gobarjev in prelcev jajčeca. Ali: ponekod v laboratorijih okužujejo go- senice borovih prelcev z virusi in okužene gosenice spuščajo v gozd, da potem širijo okužbo med zdravimi. · Seveda je takšen biološki boj proti narav- nim nadlegam tvegano dejanje, saj se kaj lahko zgodi, da se pospeševani zajedalec ali plenilec prekomerno razmnoži in se loti še drugih živali. Vsako leto manj rodovitne zemlje V Sloveniji imamo okoli 400.000 ha zemlje, ki je več ali manj izpostavljena vplivom ero- zije. Ocenjujejo, da vode letno odplavijo s področja Slovenije okoli 5 mio m3 rodovitne zemlje. Pri varovanju tal ima gozd nenadomestljivo vrednost. 1 m2 gozdne površine zadrži 200 litrov deževnice in ohranja tla pred erozijo. Koristne in nekoristne živali ter rastline Ločitev živali na koristne in škodljive je povsem umetna, saj v naravi ni niti korist- nih, niti škodljivih vrst Takšno je ekološko gledanje na naravo. Skodljivost živali je iz- zval človek s svojimi posegi v naravo {kme- tijstvo, gozdarstvo in drugo), ko je rušil naravno ravnovesje in dajal večje možnosti enim živalim in rastlinam kot drugim. Zaradi tega so se ene vrste preveč razmnožile in postale škodljive (koloradski hrošč, borov prelec, v zadnjem času pa tudi nekatere vrste divjadi v gozdu). To sodobno ekološko načelo so usvojili tudi slovenski lovci v svojih organizacijskih in delovnih dokumentih. Toda aplikacija te ideje v praksi je šele na začetku. Saj ni čudno: bistvo je težko doumeti, poleg tega pa je še cela vrsta subjektivnih ovir, ki to aplikacijo zavirajo. 152 V Gozdarskem vestniku št. 10/77 smo objavili poziv vsem na- ravoslovcem-gozdarjem, biologom, veterinarjem, lesarjem naj se pridružijo, da bi skupaj rešili spominsko obeležje našemu vzorniku Franu Jesenku, ki zanemarjen sameva nekje v Šišenski hosti. Vsem negozdarjem (inštitucijam) smo poslali pismo in nekaj izvodov 10. številke GV s prošnjo, da pomagajo z denar- jem in s popularizacijo ideje. Ta poziv ponavljamo. Vsak prispevek bo dobrodošel, od posa- meznika ali od TOZD. Naj velja ta razglas kot vloga samouprav- nim organom v TOZD za dodelitev denarnega prispevka za ure- ditev tega obeležja. Denar nakazujte na žiro račun naše revije pod oznako >>Za obeležje F. J.