30. Številka. . Maribor, dne 24. julija 1913. 33. vsak ietrtefe in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto o K, ooi teta '-i .< in za četrl lesa 2*50 K. 33 Mzaasio S K, Ea tetsmmtjji* L Kdor bodi aa* po njega, plača »a leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravnišivo »Slovenskega Gospodarja" v iVkribor*. — Lis» se ^najSip «So esatovikL — «P«ai« jgitfnfljifflirgi dru6i*aa ioWv4® Ubž brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokoma se 88 vračajo. — tipra&fcat .iSi«sSaa mHb SMl % afflribšfe. šaaeiai i ' i(steiaawH«. £a ioeerate se ptomje od enestopne petitvrste za «akrat 24 vin., aH kar je isto, 1 kvadratu.! centimeter orostora stane ii> vin. '£& vežarašne jriraerm popust ¥ bUOSBSm w»iaia Man feneaaa 5 vin. Parte m aabvate vsaka peHvreta 24 vin., izjave ia Poslano 36 vin. — inserad se sjpreiefczio do torto» ooe&iee. — nezasraž rtfemndge ©3 peaasaa ¡HOla v OHbvskl tafeur v Celju dne 27. julija. Spored javne telovadbe v Celju. 1. Celjski naraščaj — proste vaje. 2. Orli — proste vaje. 3. Orlice — proste vaje. 4. Orli — vaje s palicami. 5. Orodna telovadba Orlov in naraščaja. 6. Orlice — vaje s šerpami. 7. Orli — vaditeljske proste vaje. 8. Alegorična skupina na 5 bradljah. Priprave za tabor v Celju 27. julija kažejo, da obeta biti ta dan v Celju prije+no in foučuo za vse ud®l®žtnee. Ob prihodu vlakov m Ljubljane in Maribora bodo na bližnjem griču pokali topiči kakor tudi pri vsakem glavnem ¿elu sv. maše. Sprevod bo razvrščen pred kolodvorom. Za red in pojasnila bodo skrbeli celjski trli in reditelji na konjih. Za vsako pojasnilo se «brnite nanje. Sv. maša *e bo vršila v farni «erkvi. Ker pa vsi udeleženci ne bodo mogli v »arh, „bo mašo »premljala pred cerkvijo or-:Ovs godba, glavno dele sv. maše se bo na ananjalo z rogom. Govorilo bo na trgu pred Nar. Domom več gospodov, med njimi dr. Verstovšek. Povabili smo tudi dr. Korošca. Če mu bo le čas ippaščai, pride v Celje! Tudi izlet na razvaline Starega Gradu je vabljiv, ker je z glavnega stolpa ■crasen razgled po okolici. Javna telovadba na Ivorišea ljudske iole bo obsegala osem razno-vrsiarih točk. Telovadišče bo lepo okrašeno. Po ¿zvrni telovadbi veselica. Razni paviljoni bodo akrfceli za okrepčilo po kolikor mogoče nizki ami. »a taboru bo igrala orlovska godba iz Št. Petan v Saviajski dolini. V nedeljo VS3 ¥ CsSfe! Mirovni panoji za Hestško Daa 20. julya je pariška mirovna konferenca sro4š& Mesniki Avstriji končnoveljavne rniPOTie pogoja, ki so zalo trdi. Mirovssa pogodba z Nemško Avstrijo obsega v glavnem 5&sledBj« določbe: Nemška Avstrija mora piažati vojno odškodnino-1 Kako vsoto in v kakih rokih bo Nemška ' Avstrija plačevala v tridesetih letih kot vojno odškodnino, bo določila komisija za obnovo. Ta f komisija bo dognala najprej vsoto, ki jo mora l Nemška Avstrija v letih 1919—1921 plačati v j zlatu, blagu, vrednostnih papirjih in drugih vre- j dnotah. leraška Avstrija mora oddati vse ladje._ Nemška Avstrija mora odstopiti vse pomorske ladje in nadomestiti vse povzročene izgube zaveznih in pridruženih držav na rečnih ladjah. Nadalje mora nadomestiti stroje in druge sestavne dele. Jugoslaviji in Rmniji m&ra Nemška Avstrija oddati veliko sieviio živine in pohištva. Zaenkrat mora oddati Nemška Avstrija vrhu-tega 6000 molznih krav, 2000 mlade goveje živine, 100 bikov, 3000 telet, 2000 glav plemenske goveje živine, 2000 plemenskih konj. 1000 ovac in 1000 pitanih prašičev. Vsa ta živina so razdeli po določenem ključu med Jugoslavije in Rumunijo. Končno mora Nemška Avstrija oddati tudi še nedoločeno koiičiuo popolnoma izdelanega pohištva. Za petletno dobo mora Nemška Avstrija priznati zaveznim in pridruženim vladam (tudi Jugoslaviji) pravico glede izbiranja in uporaba lesa, želena, in magneziia. Predvojne dolgove stare Avstrije morajo prevzeti vse nove države. Vse države, ki so se polastile bivšega avstrijskega ozemlja, oariroma ki »o nastale iz razsula avstro-ogrske monarhije na njenem ozemlju, bodo morale prevzeti primere® del avstrijskega državnega dolga ia predvojnega čaea; pravt&ko tudi Nemška Avstrija. Vse volne dolgoie mors prevzeti isčsiška Avstrijo. Nove države, toda razen Nemške Avstrije, ne bodo imele nikakih obveznosti, ki bi izvirale ii vojnih dolgov bivše monarhije. Vojna posojila se ožigosajo. Druge države, izvzemši Nemško Avstrijo, nimajo nikakih obveznosti napram lastnikom vojnih posojil na onih ozemljih, toda te države in njih državljani, ki so lastniki državnih posojil, tudi nimajo ničesar zahtevati od Nemške Avstrija. Za vojna posojila v prejšnjem inozemstvu je odgovorna le Nemška Avstrija. Vsaka država ohrani državno lastnino, ki se nahaja na njenem ozemlja. Kaj bo s starimi bankovci? Vse nanovo nastale države morajo tekom dveh mesecev na svojem ozemlju nahajajoče se bapkovce žigosati in jih tekom 12 mesecev zamenjati za lasten denar. Bankovce, naaajajoče se dne 15. junija 1919 v inozemstvu, prevzameta Nemška Avstrija in Ogrska same. Vsaka država obdrži na svojem ozemlju se nahajajoči drobiž. Kaj pa upokojenci ! i Civilni in vojaški upokojenci starega cesarstva, ki so si na podlagi te pogodbe pridobili drugo državljanstvo ali s: ga še pridobe, nimajo glede svoje vpokojnine od Nemške Avstrije ničesar terjati. Nemška Avstrija bo imela vezana roke giede železnic in drugih prometnih sredstev. Glede vožnje po Donavi, drugih rekah, glede železnic in vseh enakih prometnih sredstev bo imela Nemška Avstrija vezane roke napram zveznim državam. Drage države bodo Avstriji zapovedovale, kje mora zidati železnice in kako voditi promet. Z^sza ŽehosSoiašk« z Jugoslavijo. V pogodbi je zasigurana zveza (koridor) med Čehoslo vaško in Jugoslavijo. Češki koridor med Bratislavo in Reko se deli v dve črti. Prva poteka od Bratislave čez Šopronj preko nemško-avstrijskega ozemlja na Pragersko, druga pa po samo ogrskem ozemlju proti Pragerskem. Ta LISTEK. Janui Gulec: ¥ poSkovniBc&vem vozu. Med tem razmotrivanjem o lastni vstrajnosti v «elo hudem ter bridkem smo dosegli ovinek ceste med Czernavko in Toporoutzem. Na levo ob tem ovinku se dviga neznaten hribček, ki pa vendar zavira nekoliko shnsko burjo. Vsled te naravne zapreke je nagromadil vihar na cesto celo goro snega, nastal je zamet, kije 5e bil čisto na čeloma. Guzl je pognal ▼ visoki sneg, čez kolesa se je vgreznil voz, konji so se poglabljali do trebuha, vzpenjali so se samo na kvišku, niso hoteli naprej. Oberst je zahteval od Guzla, naj okrene s ceste aa rtesno, da se ogneta zametu. Kočijaž se. je proti-vil temu nasvetu, saj je vendar na desno globok obcestni jarek. Sršenovo srdit je iztrgal polkovnik naredniku vajeti, ošvrcnil z bičem po konjih in zasuknil na desno v parmetersko grabo. Voz se je zaguncal, nagnil na ilesno, sneg se je pokadil — pumpf — tresk in reskl Voz se je prekobicnil v treh krogih preko jarka na aavno pod cesto. Guzl je odletel pri tem poletu med konje, oberst Je obtičal v jarku, jaz pa sem pretrgal t uprtimi no- gami platneno »treh} aa vozu, skozi luknjo sem priletel tik starega. Vsi srno se zasadili čez glavo v sneg, krilili in klatili «no z nogami in rokami, da si pomoremo na površje na oddih in rešitev. k Tatjuška se je izkopal pri vsek svojih 62 letih ■ prvi iz sneženih valov. Otepal si je sneg, prhajoč po konjski navadi. Majka božja bistrička se je ustrašil, da bi skoraj bil omahnil nazaj v prepad snega, ko je ugledal mesto Guzla tik sebe mojo postavo in osebo. Odbrusil bi jo bil peš proti domu, da mu ni zaviral pobega sneg do kolen. Budal je vame s Tomaževo nevero. Stal sem pred polkovnim valpetom štorasto nemo, kakor bi me bilo vrglo z neba, kjer sem mešal sneg in slabo vreme. Eden drugega sva «e bala, oba do skrajnosti presenečena sva molčala. Medsebojni strah in tišino je prepodil Guzl, kije miril vsled padca preplašene kosje z zateglim: »Vfl — \a, a — bal Na, Miško, Leni-, na!« Nekaj sem momlal staremu pod nos, pa kaj, tega se r.e zavedam še danes. Očim je le zamahnil z roko prt ti najmanj trikrat prekucjenem vozu, da pomorem Guzlu, ki se je mučil sam, da spravi v ravnotežje štirih koles, kar je zdaj stalo in obtičalo na glavi. Vsled moje nepričakovane pomoči iznenadenemu naredniku sem dopovedal hitro po slovenski: kako in kaj. Lačen in tešč sem nacukaval oni presneti voz, da me je pošikaval pot, sem si ugrel ter naravnal vse po vožnji razmetane ud*. Voz je bil sicer polaman, a teliko le ne, da bi ne mogli nadaljevati vožnje. Zlomilo se je oje, katero sva pa povezala za silo z vrvjo. — Stari se ni taknil dela niti z mezincem, samo grdo mrko je gledal ter puhal kot burja, ki bi se naj zavrtalila in izsula nad mojo predrzno, nepokorno glavo, Stopili smo mesto dveh trije v voz, sedli na sedež, krenili z mesta nesreče mimo zameta na levo na cesto. Nadaljevali in končali smo vožnjo med mučnim molkom ia srpimi pogledi očeta, ki so gotovo predli maščevalni načrt zoper nepokornega in bogzna še kakim drugim pregreham udanega sina. Izstopili smo v Toporoutzu pred našo bajto v grabi. Oberst mi je namignil za njim v kočuro, kjer sva posedla za mizo. Pri Bogu in vseh svetcih sem pričakoval, da me bo oplai' ¿daj očmov korobač kazni v živo 1o kosti in mozga, i lojem zgleda se še menda dos. ^ ;šil nikdo zoper sveto osebo gospoda življenja in smrti celega regimenta. G. H... je ukazal prinesti nekaj za pod zob in 1 1 svojega lastnega, dobrega, kot olje tekočega ogrs-ega vina. Jedla sva in pila. Tovariši so naju pogledovali osupli, odkod skupaj in naenkrat tako prijateljstvo? — Mi ni šla jed v slast, dasi tešč, sem iz težka požiral, saj ni3em zaupal taremu, ki me bode najprej nahranil ter napojil, po- • .... % Prihodnjo nedeljo, 27. jnlija vse v Celje na tabor naših Orlov! ii&iasiiaiArti®* zveza je za Jugoslavijo in za Čehoslovaško ve-važnosti, ker pri prevažanju blaga ne bomo narezani ne na Nemce, ne na Madžare. iReje. Na Tirolskem. Neizpremenjene ostanejo določbe prvega načrta, ki se tičejo tirolskih meja, tako da pripade Italiji vsa južna Tirolska do prelaza Bren-ner. Na Koroškem ljudsko glasovanje. Na Koroškem se ustanovi nov glasovalni pa,s, ki bo bistveno obsegal celovško kotlino in ki bo šel južno po grebenu Karavank. To ozemlje bo ločeno po črti, ki gre od Rožeka, po sredi Vrbskega jezera, nato po Jezernici, Glini, Krki t dva dela. Za vsak del se ustanovi glasovalna komisija, v kateri bo poleg zastopnikov velesil v južnem delu jugoslovanski, v severnem delu pa nemško-avstrijski zastopnik. Glasovalo se bo ▼ južnem delu tri mesece potem, ko stopi v veljavo mirovna pogodba, in sicer po okrajih, ne po občinah. Ako se odloči južni del (Slovensko Koroško) za Jugoslavijo, tedaj se izvede glaso-vanjo tri tedne nato tudi v severnem delu. Na Štajerskem nemški predlogi zavrnjeni. Tu ostanejo meje neizpremenjene. Meja gre od Koroške meje (od gorskega vrha Kokošja Kepa) čez vrh Sv. Urbana nad Dravogradom (Sobota pripade N. Avstriji), vrh Sv. Lovrenca nad Muto, gorovje Remšnik, severno od Kaple (Kapla pripade Jugoslaviji), mimo cerkve Sv. Duha na Ostrem Vrhu, od tam ob meji mariborskega in lipniškega okraja do točke, kjer okrajna meja doseže Muro (nižje Špilja). Od tam gre meja ob Muri do vasi Sogersdorf pri Apačah, kjer prekorači Muro ter zavije mimo Janovcev v severovzhodni smeri proti ogrski meji. Pri Sv. Ani na Aignu je konec meje med N. Avstrijo in Jugoslavijo. Iz tega je razvidno, da izgubimo Lučane, Špilje in Cmurek z železnico od Obrajne do Špilja. Pri Soboti in Pernicah, pri Sv. Duhu in Spilju ter med Obrajno in Radgono še meja ni popolnoma podrobno razvidna. Ha Ogrskem. Nemška zapadna Ogrska pripade povečini Nemški Avstriji, tako da dobi Nemška Avstrija Šopronj in Nežidersko jezero, ne pa Šent Gotarda, Subotišča, železnice iz Bratislave v Černo, Mo-šanja in Ogrskega Starega grada. Prekmurje postane jugoslovansko. Na Češkem. Meje proti Čehoslovaški so v toliko izpre-menjene, da meja ne teče na levem bregu Mo-rave nego sredi reke, tako da je Nemški Avstriji omogočena paroplovba. Chmov (Hochenau) in Pernital (Bernhardtstal) se priznata Nemški Avstriji, prav tako tudi večji del sodnih okrajev Vitoraz (Weitra), Drugim ugovorom nemško-av- strijske delegacije glede meja pioti Čehoslovaški niso ugodili. Cela Nemžko-Ceška ostane Češka last. Zaupnikfi?ii Kjmefskii« aswezl j Po mnogih župnijah so se že osnovale 4 Kmetske zveze, izvoljeni so zaupniki. A ustanovitev še ni vse. Le začetek je. Zaupnik, tudi niso izvoljeni samo zato, da se njih 'mena pri zborovanju preberejo ali nvrebitl v listih objavijo! Župnijski odbor Kmetske zveze, to so zaupniki, morajo delati, neprestano in neumorno delati! Za to so izvoljeni! 1. Zaupniki. Naloga zaupnikov je neizmerno važna. Te važnosti se morajo tudi zavedati! Vsak zaupnik je in mora biti za svojo vas (najprimerneje je, | da se za vsako vas izvoli po en zaupnik; cela občina je za enega samega navadno že preveč, četudi obsega župnija več občin) ali okoliš to, kar je dr. Korošec za vso Jugoslavijo: Vedno mora buditi in navduševati za Kmetsko zvezo, organizirati svoje sovaščane in jih pridobivati in vabiti in nabirati kot ude Kmetske zveze! Vsa- ; kega zaupnika mora prešinjati zavest odgovor- ? nosti: Če so mi sožupljani izkazali svoje zaupa- i nje in me izvolili za zaupnika Kmetske zveze, ' se moram tega zaupanja tudi vrednega skazati ter delati za Kmetsko zvezo! vsi zaupniki ene župnije izroče naročnino in seznam novih naročnikov župnijskemu predsedniku Kmetske zveze, ki potem liste naroči vsem novim naročnikom župnije. Tak način aaročevanja ho imel gotovo lepših uspehov, ko če samo rečeš: „Naroči si!" in mu sam ne pomagaš, da si li«t res tudi naroči. Mnogi ljudje niso vajeni, ce vejo, kako bi naročili, ali pozabijo naročiti. Pa pride agitator nasprotnikov, mu naroči nasprotni list in detičnik je za nas mnogokrat celo izgubljen. Tako tiho delovanje zaupnikov Kmetske zveze je neobhodno potrebno zlasti zdaj, ko so večja zborovanja in shodi prepovedani. Ako pa inpnijski odbori, to so zaupaiki Kmetske zveze, ne bodo delovali, so sami krivi, če pride sovražnik in posefe ljubko med pšenico. Ljudstvo hoče biti organizirano: če ga ne I omo organizirali mi, ga bodo pa uasiirotniki! 2. Mesečne seje. tem pa našeškal, da bi,dem pomnil, kedaj sem nočil in se vozil v njegovem s\etišču. Ko s\a odjedla in so pospravili mizo, si je nataknil stari od leve na desno ščipalnik, me premeril s kislo nagubanim obrazom. me pog adil po roki s pozivom : »Sedaj pa le povejte, razložite i rez strahu, kako je mogoče, da s»,a se skupno prevrnila, ko se vendar nisva skupaj vozila?« Podkorajžil sem se, povedal starcu vse: o nočiš-ču na vozu. nerednem odhodu, trpljenju na pota, lakoti ir irrazu do sestanka v grabi in snegu Moj Bog! Očka se vam je smejal pri moji povest; kot menda izza mladosti ne več tako. Njegove na kislo lazorane gube so se mu ublažile ter or» ilile pri nr smehu, po kolenih se je tolkeme potrepal po ramah in menil ob koncu: »Sakerloti Kaj podobnega pa še nisem doživel. Še en liter n jega! Odslej se lahko vozi vsak gospod od štaba z mojim vozom, če ga ne rabim jaz.« Krehotali so se vsi na račun moje kožeodober-sta do zadnjega prostaka pod bajtino streho. Vsi smo bili veseli: (čka, da n&m je vcepil svoj tTgl|d v kri in •r eso, tovariši, da so dobili na razpolago vofc, jaz pa*, ^r sem se zmuznil brez kazni po kršenju prve voja- : zapovedi: Utrgaj! 1 * * * Te vr leta 1916 minuiegh doživljaja sena :apj sel in oL <■-. i vsem čitateljem v zgled, kak red, t-trah in trepet je iadal med častniki in moštvom v prvih letih vojne. Ce som se rok» ril jaz kot vojni kurat go sp< du o t r i; kaj' še le druge pomilovanja vredne pare: častniki in zatirano moštvo. Da, bi i smo vojaki po vojaški zapovedi: Ubogaj! y Zaupniki Kmetske zveze se naj redno vsak mesec shajajo k sejam. Najbolje je, da se za seje enkrat za vselej določi dan oziroma nedelja v mesecu n. pr. prva ali druga itd. nedelja v mesecu, recimo po rani službi božji. Tega reda se treba držati! Tako se bodo zaupniki navadili in ne bodo na seje pozabili. Snovi za razgovore pri sejah ne bo zmanjkalo, če se bodo zaupniki le potrudili in marljivo sodelovali. Nekatere točke bodo morale priti stalno na red-Tako n. pr.: Časniki, kako nasprotne izpodriniti in naše razširjati; o tem, kaki listi prihajajo v župnijo, kdo jih ima itd. mora biti odbor Kmetske zveze natanko poučen in mora to stvar vedno pazljivo zasledovati! Dalje se treba pri vsaki seji pogovoriti o tem, kako mišljenje vlada po župniji, kdo hodi ali agitira itd. Tudi kmetske, stanovske potrebe n. pr. ceste, gospodarske potrebe so lahko predmet sejam. Poroča se lahko tudi stalno pri vsaki seji o gibanju Kmet-skih zvez po vsej Jugoslaviji in tudi po drugod. Vsikdar treba zaupnike tudi opozoriti na uspehe, ki jih je Kmetska zveza po svojih poslancih dosegla pri vladi. Seveda se morajo razgovora udeleževati vsi zaupniki, ne da bi samo eden govoril, drugi pa prikimovali. Vsak zaupnik se na sejo pripravi: naj si pred sejo malo razmisli, na kaj bi bilo pri seji dobro opozoriti. Ves čas od ene seje do druge naj zbira gradivo za sejo, najbolje, da si sproti zapiše, da ne pozabi! 3. Od hiše od hiše- Kar se pri seji skkne, ne sme ostati mrtvo in samo pri sklepu, ampak vsak zaupnik si mora prizadevati, da to, kar se je pri seji sklenilo, v svojem okolišu ali vasi tudi izvrši! Glavno deio je pridobivanje udov in razširjanje naših listov. Tu pač treba nekoliko požrtvovalnosti. Le poglejte nasprotnike, zlasti socijaliste! Od hiše do hiše vam hodijo in agitirajo in nabirajo *de in širijo s roje liste. Vzemimo si jih v tem za zgled! Od hiše do hiše! Od osebe do osebe! A ne samo kmete in posestnike, ampak, kjer iti Jugoslovanske Strokovne Zveze, tudi viničar-je, dninarje, hlapce, vse vabite v K oetsko zvezo ter jih sprejemajte! Ne samo moških, ampak tudi ženske! Da bodo zaupniki tem lažje kos svoji nalogi, naj v naših listih: „Gospodarju", „Straži", „Domoljubu" marljivo zasledujejo zlasti gibanje Kmetske zveze, naj si važnejše reči ali izrežejo iz lista ali zaznamujejo! Bolj ko bodo poučeni, lažje bodo delovali za Kmetsko zvezo! ■ 4. Širite naše časopise! Zaupniki naj pazno zasledujejo, kaki listi prihajajo v njihov ©koliš, oziroma vas. Nasprotne liste naj skušajo izpodriniti in njih vpliv uničiti. Z vso resnobo in vztrajnostjo naj širijo naše časopisje: „Gospodarja", „Stražo", „Domoljub" i. dr. Posebne bi priporočali skupno naročanje. Zaupnik pridobiva v svoji vasi aii okolišu naročnikov in obenem pobira naročnino. Seznam novih naročnikov in njihove naslove pošlje obenem z naročnino upravništvu „Gospodarja" ali „Straže" ali „Domoljuba". Lahko tudi Anglija m^potnica Italije. Odbor diušrva „The Serbian Society for Great Britain", v katerem so znani prijatelji Jugoslovanov kot Scotas Watson, Evans, Steed in še mnogi drugi, so objavili v vseh londonskih listih javno spomenico ia Lloyda George-a, v kateri ga opozarjajo na italijanska nasilstva v zasedenem jugoslovanskem ozemlju, in ga pozivajo, naj že vendar vpliva na novo italijansko vlado, naj preneha z nasilstvi ter omogoči boljše razmere med Italijo in Jugoslavijo, ker bi bili sicer ogroževani temelji „Zveze narodov". Ta poziv je vzbudil v angleški javnosti velikansl o pozornost, ker je prvi slučaj, da tako ugledno društvo javno opozarja vlado na italijanska nasilstva, kajti do-sedaj se ni smelo v ententinem časopisju ničesar pisati proti Italiji. Javni nastop teh uglednih mož je za nas Jugoslovane zgodovinske važnosti! Orožne vaje letnikov 1888 In 1889. Vsi oni vpoklicanci k orožnim vajam letnikov 1888 in 1889, kateri lahko dokažejo, da so po prevratu in sicer od 16. nov. 1918 dalje služili v jugoslovanski armadi na fronti ah v zaledju najmanj tri mesece, so orožne vaje oproščeni. Takemu moštvu naj se oprostitev od orožne vaje na opravičeno prošnjo potrdi od pristojne pekovske okružne komande, katera ima strogo paziti na to, da je dotičnik odmerjeno dobo po 16. nov. dejanski odslužil. Dotičniki naj se nemudoma obrnejo ustmeno ali pismeno na pukovsko okružno komando v Mariboru. Pomanjkanje s«$li. Po Slovenskem se javlja vedno večje pomanjkanje soli. Oskrbo soli je za celo državo prevzela uprav^ državnih monopolov, čeprav še ni potegnjena na celo državo. Če bi uprava za slovenski del naše države oskrbela toliko količino soli, kolikor je potrebno, bi bilo zoper nje manj pritožb. Toda uprava ne uvede toliko, da zadovolji splošno potrebo. Na drugi strani pa o-vira brigo in delo organizacij, ki se pečajo z aprovizacijo ter bi našo domovino rade oskrbele tudi s soljo. Carinarnice, ne samo da izterjavajs visoko potrošarino, one tudi preprečujejo uvoz, kakor se je to zgodilo v Mariboru, kjer je zadaje dni carinarnica zabranila prevoz soli. Gospodarska zveza v Ljubljani je namreč naročila It vagonov soli, ki je tudi določena za mariborski okraj, uprava državnih monopolov pa je zabranila prevoz. In vendar vlada v mariborskem o-kraju največje pomanjkanje soli ter se tamkaj za 1 kg soli plačuje večkrat po 10—20 K. Te razmere je poslanec dr. Hohnjec razložil g. finančnemu ministru ter je dne 10. julija nanj stavil ta vprašanja: Ali hoče g. finančni minister dovoliti: 1. Da se ukine pobiranje potrošarine za sol, dokler država sama ne more postaviti potrebne količine soli na razpoloženje. 2. Ali hoče telegrafskim potom osloboditi 10 vagonov sol;, naročene od Gospodarske zveze v Ljubljani, katere ne prepušča dalje carinarnica v Mariboru. 3. Ali hoče v obče propustiti uvoz zasebnim organizacijam in trgovcem, dokler uprava monopolov ne more zadovoljiti tozadevne potrebe. Politične vesti« Tečaj za voditelje naših organizacij v Celju dne 17. t. m. je nad vse pričakovanje sijajno »spel. Okrog 150 udeležencev iz celjskega okrožja je vstrajalo osem ur pri predavanjih in zanimivih debatah, ki so se razvile po vsakem predavanju. Predavali so: dr. Ogrizek o politični organizaciji, dr. Jeraj o izobraževalni organizaciji, strokovni tainik A. Komljanec o Jugoslov. Strokovni Zvezi, nadrevizor Vladimir Pušenjak o gospodarski organizaciji. Sprožilo se je mnogo želj glede tiska, organizacije stranke in strokovnih organizacij. Strankino tajništvo. Slov. Kmečka Zveza in Vseslovenska Ljudska stranka ustanovita v Mariboru strankino tajništvo. Poslovalo bo v Ciri-lovi tiskarni (I. nadstropje). Tajništvo bo dajalo «dom oziroma somišljenikom SKZ pojasnila v vseh vprašanjih naše politične organizacije ter v davčnih in drugih gospodarskih zadevah. Da moremo organizacijo naše stranke temeljito izpopolniti, prosimo naše zaupnike, da gredo tajništvu povsod na roko. Glavni zaupniki dobijo podrobna navodila. Naslov za pisma: Tajništvo Slov. Kmečke Zveze, Maribor, Cirilova tiskarna. Naši ShOJli. Slov. Kmečka Zveza priredi dne 3. avgusta tri velike shode: Po dopoldanski božji službi na Vurbergu in po večernicah pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Shoda se naj udeležijo tudi somišljeniki iz sosednih župnij. Govorijo govorniki iz Maribora in Ptuja. — Pri Sv. Lovrencu na Pohorju se vrši shod Slov. Kmečke Zveze dne 3. avgusta v šoli. Govori dr. Leskovar. Veliki ljudski shod bo v nedeljo, dne 27. julija ob llih v Železni Kaplji na Koroškem. Govor ¡o: general Maister, župnik Poljanec, dr. Miil-ler in urednik Žebot. ¿fednji steber cranjskega nemštva — se potu . Dne 18. ;iv;' so se na. občnem zboru „Kranjske nemško - Vinice v Ljnblja " vršile volitve v odbor, v a jo zmaga, a &. venska lista.. S tem je prišel v • venske roke n krep-kejši nemški denarni zau. . sa eii ie s sv oiim; ►silnimi denarnimi sredstvi ustah \1 al in um. no vzdrževal vsa nemška bojna diaštva in spj »h vse kranjsko nemštvo in nemškutarstve, porušil se je zadnji steber kranjskega umetno vzcLže-vanega nemštva! Mleta makolske Župnije, Zbrana a mesečnem sestanku Dekliške Zveze v Makolah ugovarjajo proti namerav&ni prikrojitvi volilne pravice, ki hoče kmečko ženstvo po večini izključiti od volitev. Odločno zahtevamo splošno in enako, direktno in tajno volilno pravico po proporcu tudi za kmečko ženstvo. — Makole, dne 13. julija 1919. Sledijo podpisi. V Italiji se pripravlja revolucija. Kakor poročajo listi, se pojavlja v Italiji veliko revolucijo-narno gibanje. Ljudstvo in vojaštvo je nezadovoljno s italijansko politiko. Kralj Emanuel |a moral zbežati na Angleško. Izgube Anglija in Francije v svetovni vojni. Anglija je izgubila v svetovni vojni 803.220 mož mrtvih in pogrešanih ter 1,649.940 ranjenih, torej zavsem 2,453.160 mož. Izgube Francije znašajo 3,600.000 od teh 1,352.000 mrtvih in pogrešanih. Ogromne žrtve, katere ima na vesti Viljem in nemški narod sploh! Pod nadzorstvo Sta dani lekarna Rauscher v Celju in lekarna Rebul v Slovenjgradcu. Za nad-rormika je imenovan Mr. Ph. U. Ust&r. Dimnikarski mojster Knaus iz Lučan pri pometanju dimnikov v obmejnih krajih hujska proti Jugoslaviji. Oblast mu pa gre še na roko. Tedenske novice, t Asiton Siander. v Staremtrgu je umrl v nedeljo zjutraj, dne 20. t. m., tamkajšni častni kanonik, dekan in župnik č. g. zlatomašnik A. Siander v visoki starosti 74. let. Rajni je bil sicer vedno trdega in čvrstega zdravja, a nesrečna polomija na Koroškem in vpad Nemcev v slovenjegraško okolico, ki ga je prisilil, daje moral bežati kot begunec iz svoje župnije, ga je tako potrl, da ni več okreval temveč šel v večnost po plačilo za svoje trudapolno življenje. Č. g. Anton Šlander je bil rojen leta 1845 na Go-milskem v prijazni Savinjski dolini. Po končanih gimnazijskih študijah je obiskoval bogoslovje v Mariboru, kjer je bil kot tretjeletnik leta 1868 posvečen v mašnika. Dne 1. avgusta 1869 je nastopi! službo v dušeskrbju in sicer najprvo pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini, kjer je služboval do konca leta. Od 1. januarja 1870 do 27. junija 1871 je bil kaplan v Vojniku, nato v Ča-dramu kaplan in provizor do 30. aprila 1876, ko je bil imenovan za nemškega pridigarja in kateheta in pozneje za vikarja v Celju, katero službo je opravljal do 15. decembra leta 1885. Dne 16. decembra 1885. je bil umeščen za župnika v Slovenjgradcu, kjer je pastiroval pet let, dokler ni bil umeščen za župnika v Staremtrgu, dne 1. majnika 1. 1890. Povsod je kazal veliko gorečnost v dušeskrbju, zato ga je pa tudi višja cerkvena oblast primerno odlikovala: leta 1888 je postal duhovni svetovalec, leta 1897 dekan in leta 1908 častni kanonik. Lani je obhajal v krogu svojih prijateljev in znancev zlato sv. mašo, letos 1. avgusta pa bi obhajal petdesetletnico svojega delovanja v dušeskrbju, a Vsemogočni je svojega zvestega hlapca prej poklical po zasluženo plačilo. Pogreb se vrši v sredo, dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne. Svetila mu večna luč! Koncert priredita v nedeljo, dne 27. julija ob pol 9. zvečer v „Narodnem domu" v Mariboru odlična solista kralj, opere iz Zagreba g. Josip Rijavec (tenorist) in Robert Primožič (bariton). Koncert Druzoviž-Brezovšek v Ljutomeru. Radi prekinjene železniške zveze dne 20. t. m. se je odložil koncert na nedeljo, dne 27. t. m. Veliko ljudsko veselico na Pobrežju priredi tamošnja slovenska prostovoljna požarna bram-ba prihodnjo nedeljo, dne 27. julija, na vrtu narodne gostilne Balon „pri brodu" na Zrkovški cesti. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 2 K za osebo. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Voščimo prenovljeni požarni brambi na Pobrežju obilo uspeha! Slovenska dijaška zveza, v nedeljo, dne 3. avgusta bo v Celju občni zbor štajerske podružnice JDZ. Začetek ob 8. uri zjutraj s sv. mašo v farni cerkvi, potem občni zbor v hotelu „Beli vol" z običajnim sporedom. Zberemo se pred 8. uro pred farno cerkvijo. Katoliško-narodni dijaki! Edino krepka dijaška organizacija nam je poroštvo za zmago naših načel. Posebno v današnjih razmerah je potrebno, da nas druži edinost in enakost stremljenja na vseh poljih. Navdušenje za katoliške vzore naj prešinja naša mlada dijaška srca! Zatorej vsi na občni zbor, da zopet strnemo svoje vrste in si določimo nove pravce za bodeče delo! Zadružna Zveza v Ljubljani oddelek za štajersko v Mariboru naznanja, da se je preselila njena pisarna v Schillerjevo cesto 10 (na oglu Gosposke ulice) 1. nadstr. Slovenija dobi vseučilišče. Za slovenski narod je bil 16. julij zgodovinske važnosti. Državna zbor^ca v Beogradu je sprejela v drugem branju zakoniki načrt, da se žo v jeseni otvori v Lju-Hjani popolno slovensko vseučilišče. Po več kakor stoletni borbi je na* narod dosegel to, za kar se je neprestano boril, izpolnile so se mu stoletne želje, da dobi toli zaželjeno slovensko vseučilišče. Ob tej priliki bodi izražena želja, da naj naš narod dobi iz vseučilišča vse, kar je popolno po znanju in značaju! Streia ubila kmetico, v petek, dne ll. t. m, je bila v Sel al; pr> Ptuju grozna nevihta. Strela je udarila v kmetico LI arij o Smolinger in v njano hčerko Miciko iz Varislovec, ki sta bili v tej hudi uri na polju. Kmetica je bila takoj mrtva, hčerka pa je neznatno ranjena. Rajna je bila prav pridna in skrbna gospodinja, vsi so jo čislali in imeli radi, Bog ji daj večni mir! Čudno, pa resnično, v stari Avstriji sla zaročenca prosila v slovenskem jeziku na namest-nijo v Gradec za spregled od katerega koli zakonskega zadržka in prošnja ie bila po preteku enega tedna gotovo rešena in zaročencema dostavljena. Od poverjeništva za notranje zadeve nikar ne pričakujte hitrosti; tudi po preteku treh tednov še zastonj pričakuješ rešitve. Kaj je vzrok? Najbrž zopet pomanjkanje slovenskega jezika zmožnih uradnikov?! — Isto velja tudi pri razpisih praznih župnij. Predno od ordina-rijata na deželno vlado in od tam' zopet na or-dinarijat pr ikre vsa uboga mrha — uradni šimel, preteče najmanj pol leta. V tem času bi tudi polž to pot opravil. Le malo več urnosti, ko je čas tako hiter in dragocen! Ptujski mestni urad veriži? Poroča se nam: Mestni urad v Ptuju prodaja galico po 11 kron na Hrvaško. Tako je dne 2. julija prodal trgovcu Sajku v Bedjo večjo množino po navedeni ceni. Radovedni smo, kje je meslni urad dobil galico? Nekaj se govori tudi o „kupčiji" z mastjo in Reinliardovo perutnino. Ljudstvo zahteva pojasnila. ' Poštne zveza S Ptujem. Poleg zveze z am-bulancami na progi Maribor—Koto riba v vlakih št. 205 in 2286 se je uredila začenši s 25. junijem še zveza z vlakoma št. 207a in 208, toda za sedaj samo za pisemske pošiljatve, tako, da ima Ptuj z in od glavne proge Ljubljana—Maribor dvakratno zvezo in sicer enkrat popolno in drugikrat omejeno na pisemske pošiljatve. Razburljive vesti o cestnih roparskih umorih na cesti Maribor—Špilje še vedno vznemirjajo mesto in okolico in sicer v takem obsegu, kakor da bi bili na tej cesti cestni ropi in umori kar na dnevnem redu. V pomirjeaje javnosti bodi povedano, da so se na tej cesti doslej izvršili samo trije roparski umori in sicer: v noči 15. Ï maja nad opekarno pri Lajteršpergu 1 slučaj (Jerman Alojz, rudar iz Trbovelj); v noči 7. juti nija na ce3ti pri Št. Ilju drugi slučaj (Farazin Alojz, železn. delavec iz Št. Ilja) in 13. junija za Špiljem pri Vizjakovem mlinu tretji slučaj ' (Franc Ulc iz Gersdorfa). Sumi se, da je bil v vseh slučajih storilec neki vojak-ubežnik (dezer-ï ter). V slučaju umora pri Lajteršpergu sta na sumu še drugi dve osebi. Občinstvo, zlasti ono , iz pesniškega okrožja se v svojem lastnem inte-\ resu opozarja, da vse, kar bi bilo v aadevi teh hudodelstev, zlasti glede osebe storilcev znano, javi okrožnemu sodišču Maribor ali pa orož-: ništvu. V vlaku je pozabila dne 30. junija t. 1. na progi Maribor—Ljubljana košaro z obleko, rojstnimi in drugimi listinami slepa gospa Ana Kas-s telic iz Fužin pri Ljubljani, pošta Spodnja Hru-šica. Pošten najditelj se prosi, da pošlje najdeno košaro na navedeni naslov. Košara je bila odprta ter je iz listin razvidno lastnice ime in bivališče. Nova koliga : Sv- evangelij in dejanje apostolov. Priredil Jožef Zidanšek. profesor bogoslovja v Mariboru. Založila tiskarna sv. Cirila. Take knjige Slovenci dozdaj še nismo imeli. To je prva popolna žepna izdaja sv, evangelija in Dejanja apostolov v slov. jeziku. O knjigi še bomo natančneje pisali. Za zdaj pa jo vsem Slovencem prav toplo priporočamo. Pričakujemo, da bo to Sv. Pismo prišlo v vsako slovensko hišo. Knjiga obsega 543 strani in stane s poštnino vred ; K 6'90, brez poštnine 6 K. Naroči se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Nov slovenski trgovec V Celju. Na Glavnem trgu v hiši Faningerja v Celju je otvoril trgovino s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki Anton Močnik. Novega, narodno zavednega trgovca priporočamo ! Slovenski lončarski mojster Anton Stauberje otvoril v Gosposki ulici št. 36 svojo obrt. Prodaja sklede in lonce ter stavlja in popravlja peči. Slovenci, svoji k svojim! Zračni polet čez Atlantski ocean. Ameriški major Scott je napravil v nalašč . zato konstruiranem zrakoplovu zračni polet iz Anglije čez Atlantski ocean v Novi Jork v Ameriki. Polet je trajal 109 ur 12 minut. Brez oddiha je zrakoplov srečno preletel ogromno razdaljo 11.000 km, kar se še dosedaj ni posrečilo nobenemu zrako-plovcu. Zrakoplov, ki je plul z brzino 75 kilometrov, ste sprer j ali dve križarki. Novi Jork je sprejel Scotta z nepopisnim navdušenjem. Mka eksplozija v Solunu. Dn« 16. julija s« je pripetila v ia'.kem skladišču za municijo v Solunu velika eksplozija, katera je uničila 150.000 granat, 10.000 bomb ter ogromne množine raznega drugega vojnega-gradiva. JtosiMidorske «o vice. Novi bankovci v Seogradu. Po poročilu iz Beograda so že došli v Beograd novi bankovci, ki se bodo zamenjali za kronske bankovce in sicer po kurzu, ki še pa ni določen. izvozna dovolila. Po pogodbi 33 SHS sme podružnica Centralne uprave za trgovski promet z inostranstvom izdati izvozna dovolila za omejeno število konj za klanje. Izvozna dovolila se pa smejo izdati glasom pogodbe le onim trgovcem, ki so upravičeni trgovati z živino. Nadaljni pogoji so sledeči: konji se smejo prodati le Deutschôsterreichische Lebensmittelausfuhrstelle, oziroma onim, ki jih ta zavod za nakup živil pooblasti. Kupna cena se vplača pri Warenver-kehrsbiiro na Dunaju in tukajšnja Jadranska banka jo izplača prodajalcu. Podružnica centralne uprave za trgovački promet z inozemstvom. „Vnovčevalnica za živino in mast" v Ljubljani je objavila svoječasno v vseh časopisih, e mora v tem smislu, da bo veljalo olje v Ljubljani približnih 24 K za kilogram Oddaja sodov- Pododsek komisije za stvarno demobilizacijo v Ptuju naznanja da ima iz nekdanjih vojaških zalog večje število starih sodov na razpolago. Sodi imajo vsebino od 30—3000 litrov, največ je takih od 80—1501. Oddajali se bodo naravnost uporabnikom; prekupci so izključeni. Kdor si želi sode nabaviti, naj to javi potom občinskega urada ali potom pristojne kmetijske podružnice okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Nakaznice se bodo strankam razpošiljale potom občinskega urada. Okoliški (mariborski) kmetje in najemniki, kateri imajo živino za težko vožnjo, se opozorijo da dobijo pri mestni občini (stavb, urad) fekalije iz greznic brezplačno, če si je sami odpeljejo. Fekalne vozove odda mest. občina na razpolago a pridržkom, da se na dan najmanj trikrat (tri vozovi) odpelje. Oglasiti se je treba pri mestnem stavbenem uradu, poslopje glavne pošte, drugo nadstropje. Dopisi. NarSlOf. Umrli so: Likavee Iran, gostilničar m trgove« »a Pesnici, Klojčnik Frane, vrtnar j. ž. v p., Teaco 69. Andrej Kožar, poddesetnik v mariborski bolnici 2. Bračko Josip, pešec v mariborski vojaški bolni« št. 1. Sfrčevina Lajtersberg. v sredo, dne 28. in če-fctek, dne 24. t. m. se bo v razdeiilnioi Krče-rina-Lajtersberg razdelil sladkor za meseo julij in sicer za občine Krčevina Lajtersberg. Ker se bo raadeiilnica z 81. julijem t. 1. razpustila, se stranke vabijo, da pravočasno prevzamejo sladkor. Pohreiie. Slovensko šolo imamo, a manjka fisan denarja za knjige. Ko smo šolo prevzeli, ni iilo niti ene slovenske šolske knjige. Učenčeva knjižnica je še danes nima. Vse to bo treba o-skrbett. Občina je uboga. Zato prosimo posanae-ane dobrotnike in denarne zavode, da se nas po možnosti spomnijo. Otroci nam bodo hvaležni. Sv. Peter niže Maribora. Oprostite gospod u-rednik, da Vam moram spet nekaj novega poročati. Hodim vedno okrog in voham za novi-mmi. Pri nas je še več takih, ki nosijo ovčjo «blačilo. Posebno enim je že postalo pretoplo, ,T&a včasi odlože svojo obleko, in med temi je posebno „ferboltar" neke grofice. Pred kratkim je ^osp. „ferboltar" proti svojim delavcem zabavljal ¿oper Jugoslovane: „Prokleti Jugoslovani, bi radi Jiemcem vso zemljo požrli ah pokradli, pa že ne ©odo, ker so preneumni". Pokazal je že 1. 1914 svojo slovenščino. Zavedni Slovenci Št. Peterski smo tedaj prisegali slovensko, samo ta gospod Je izstopil in prisegal nemško. Celi Čas in še sedaj je ostal zvest naročnik „Marburgerce" itd. Ea danes dovolj. Zaveden domačin iz Št. Petra. Sv. Lenart v Slov. gor. g. poštarja bi prosili, da bi si vendar že enkrat omislil slovenski poštni pečat. Če ga ima že davno Maribor, bi ga mogel imeti že tudi Sv. Lenart. Sicer p» lenar-ika pošta tozadevno ni osamljena. * Ijutuif&r. Naš poštni urad ima še vedno germanski napis „Luttenberg.* To je sramota l Seta pri Ptuju, v soboto, dne 12. t m. je »koli poldne nastala grozna nevihta. Usula se je toča v velikosti oreha in še večja, ter na polja v Dražencih pri Ptuju uničila vse silje. Žito in oves leži izmlačeno in poteptano na tleh. Koruza in krompir sta popolnoma pobita. Škoda je ■ogromna, Slov, Bistrica. Dasi je bila Slov. Bistrica nekaj biča potrebna in je dr. P.eisman večkrat primerno udaril po naših nemčurskih razmerah, se ga v zadnjem času loteva neka manija, vsepovsod videti strahove in hoteti paševati nad našo narodno slovensko družbo v Slov. Bistrici! Ne vemo n. pr., zakaj bistriška lekarna ne bi bila narodna? Kje in kako barvo kaže? Zakaj dvomi nad jugoslovansko odločnostjo? Brezprimer-no smela trditev, da je lekarna shajališče odpuščenih nemčurskih učiteljic, je dr. Reisman povod, postaviti gospoda lekarnarja kot narodno nezavednega pred javnost! Pazite kaj govorite, ker bič zna pasti tudi neusmiljeno po vas! Ne iščite med našo družbo odpadnikov! % Laporje. Na Videžu je umrl 11. t. m. po-gestnik Simon Leskovar p. d. Sever. Bil je blag mož, tihega značaja, in dober predstojnik svoji vzgledni hiši. In ko smo ga v nedeljo nesli mirno hiše posestnika Franca Leskovar p. d. Po-bare, je tudi ta zatisnil svoje oči. Nakopal si je holezen pri vojakih. Bil je vri in razumen mož, ▼net zadrugar in član načelstva domače poso- jilnice. Telesni ostanki dobrih sosedov počivajo skupaj — gotovo sta združena tudi v nebeški domovini! Vdovama naj Gospod podari mile tolažbe! Otroci pa ne pozabite naukov in lepega življenja svojih očetov! Celje. Dne 27. t, m. priredi celjsko orlovsko okrožje javno telovadbo na dvorišču mestne ljudske deške šole (Gregorčičeva ulica), V kolikor moremo iz dosedanjih priprav za to orlovsko prireditev sklepati, bo ta javna telovadba, ki bo združena z velikim mladeniškim taborom, manifestacija katoliške mladine cele Savinjske doline, manifestacije katoliških štajerskih fantov. Kranjski Orli se pripeljejo na ta tabor s posebnim vlakom. Štajerski Orli! Udeležite se polnoštevilno tega javnega nastopa, prinesite zastave seboj, pripeljite druge fante na ta tabor. Tudi izobraževalna društva s svojimi zastavami in svojimi pevskimi zbori, ki bodo lahko nastopih pri prosti zabavi, naj se udeležijo tega slavlja katoliške štajerske mladine! Vsa društva iz Savinjske doline se naj zberejo že zjutraj na slavnostnem prostoru, da odkorakamo skupno na kolodvor, kjer bo slovesen sprejem kranjskih gostov. Po sprejemu bo skupna sv. maša V farni cerkvi, nato mladeniški tabor pred Narodnim domom ia odhod skoz mesto na telovadišče. Popoldne ob 15. uri začetek javne telovadbe, kateri sledi prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošto itd, Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Orsmlje. Tukajšnji cvetlični dan 13. jalija, kot prvi svoje vrste v drameljeki zgodovini, se je obnesel dosti dobro. Nabraio se je S00 K za invalide. Hvala nabiralkam in darovateljem. Pišete. Nismo še videli kaj takega v Globokem, kakor na rojstni dan kraija Petra. S slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi bandercaaii — vsak po eno — so prišli pod vodstvom sčitelj-stva h kraljevi maši. Kako lepo jih je bilo videti, ko so s prijaznega grička Sv. Barbare z banderoami korakali, pojoč jugoslovanske koračnice, v šolo. V šoli je otvoril g. nadučitelj To-minc krgljevo si a vnos-, in podal zgodovino prevrata. Učenci in učenke so lepo deklamovali, a vmes pa peli vsi — prav demokratično — jugoslovanske pesmi, kakor: „Naše staro pravo", „Oaam, Onamo." V prvem delu sporeda smo čutih trpljenje našega naroda pod Avstrijo, a v drugem delu pa se veselili njegovega vstajenja. Da bedo imeli naši mali spomin na to slavnost, so se dali slikati. Zahvala za to gre pred vsem učiteijstvu. Trudi se, pa tudi lepe uspehe dose že. Vidi se pa tudi, kaj premorejo naši mali, če kdo ana njihove talente vzbuditi. Prav ima naš Vodnik, ko poje o Slovencu: „£a nk si prebrisane glave." še večkrat kaj takega! lS*i*ifsedSiwe« V nedeijo, dne 27. t- m. ▼ Središč« ob pol 14. (pol 2.) uri v Društvenem doir v. čebelarski shod, ustanovitev čebelarske podružnice in praktično razkazovanje čebelnjakov. Na ithod* govori potovalni učitelj g. Jurančič. — Pri Št. Rupertu v Slov. gor. popoldne po večernicah v gostilni g. Krajnca gledališka predstava Katoliškega bralnega društva. — VPišecah ob 15. (3.) uri v «radnih prostorih občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice z navadnim dnevnim redom. — V O p 1 o t-niči ob 15. (3) uri v uradnih prostorih redni občni zbor Ljudske posojilnice z običajnim dnevnim redom. — NaPobrežjupri Mariboru ob 15. uri ljudska veselica Prostovoljne požarne brambe na Balonovem gostilniškem vrtu. V nedeljo, dne 3. avgusta: Na P tujski gori ob 15. (3.) t šoli prireditev bralnega društva. Na vsporedu je poučni govor, pelje domačega mešanega zbora ter dve igri. — Na Š č a v-niči pri C m u r e k u ob 13. (1.) uri v potojilničnih prostorih redni občni zbor posojilnice, ki je zdaj razširila svoj delokrog čez celo župnijo Sv. Ane v Slov. goricah. iNSERATI. M. dr. Vilko Marin zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezni ordinira vsak dan od 11 —12. in 14.— ' 16.(2—4) ure v Mariboru i v Elizabetini ulici št. 15 i Telefon 205. lsso-m Odvetnik dr. Fran Roš naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v Ltiktai. 129 Tlalžar c dobrimi spričevali, 2—3 delavskimi močmi, kateri znajo vimograti dobro obdelovati se išče «a Maribor takoj ali na jesen. Vpraša se v trgoviai Glavni trg 4, Maribor. 1368 Vila, Upa na prodaj, solnčna lega, ob glavni cesti Kozje, 6 svetlih sob, 2 kuhinji, drvarnica, klet vrt za zelenjavo in nekoliko sadnega drevja. Vpraša se: Juričan, Lastni! p. Podčetrtek. 1369 ®aaaž|9Vt trska s* cepljenje trt priporoča IGN. VOK, špecijalna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljaaa, Sodna ulica št. 7. 126 Rabim večje število icvežbanih fevarjev pri ugodnih rekordnih plačilih. Oglas pri drvarskem mojstra Jož. Gorjanc, v Rnšah. 168 Čisti iskalni vom* kupi po najvišji esni Josip Šeree, trgovina, Maribor, Tigetthoff. e. 67 158 Csnrlja sas-zai«, tne moderno izdelan« ima v usiogi in jih razpošilja po poštnem povzetju mi-renska „Čsvljarska zadruga" v Vrbovcu pri Mozirja, čevlji so iz lahke ševro-zaedia koše, boksa in teletiaa. Dahita visolre, »isk» in saloaske moška, ženske, deške in otročje čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo zato naročite čimprej I Pri večjem odjemu primeren popust! Prodajalna tudi v Celja „Narodni dom". Zmerne cene! Zahtevajte cenike 1 149 PMH30 I&S1G, prva mariborska tovarna za izdelovanje in popravila poljedelskih strojev, se priporoča, 15!) Je^ilas c?l in vžS§al'$a dobi v nekaj dneh Gospodarska Zveza v Ljubljani. P. t. reflekanti naj blagovolijo poslati svoja naročila takoj. V stlogi ima sledeče: ive-pleni cvet, modro galico, rafijo in živinsko sol. Koruza pride v kratkem. 138 Sprejmem dva hlspsa h kdnjem in enega ali dva za delo v skladiščih. Upoštevajo se le marljivi, tremi in pošteni delavci. Dobra . hrana in plača. V slučaju sprejema se potni stroški v Ljubljano povrnejo. Zglasiti so je v veletrgovini Fran Derenda, Ljubljana, Imonska cesta 8. 168 itve &pEB, zM&o hi strašno opeko J v eelih vagonih ponuja Valentin ' Urtančii; BJehraiaova «, 18. Ijub-l ljan*. 180 Otvoritev lončarskega obrta. Naznanjam »lavnem« okčinatva, da imam od 16. julija looc« in sklede na prodaj. T*4i stavim peči in štedilnike, kaki« za steno za mesarijo priporoča Anton Stanbar, Gospodska aliaa 36, M»r»f.___ Zgubil m je dne 25. j» ni j a H letni fant. Imel je sak»« iz vojaškega blaga, črne krarfke hlaae, črne nogavice, rumena levlje in navzdol zavihan zelenfaaat klobak. Kdor bi vedel, kje se fcat nahaja naj naznani njefari materi i Ani Jegrišaik, Gosposka «lica 15 S v Celja. 193 Živinski aejml na Taiarfn. Se oposarja na sloviti živiaski ia kramarski "sejm, ki se Trši dne 26. julija 1819 to je aa dan »v. Ane na Teharjih. Priženite v o-biluem številu. 197 Vinograd pri Plov. Bistrici se proda ali zamenja za posestvo v Nemški Avstriji. Vpraš» ae pri Praiadl, Ptaj, Villenviertel. 191 Slikarskega, pKJsžafe ia ujeaM kakor tadi delavce sprejme takoj proti dobremu plačila. Franc Kolar, »likMski mojster, Meljska eesta 12. 1&8 | Bra Olftda kante se zamenjata I za prasM. Koroška nI. 126, M>-I ribor. 190 | »'ličar s 4 delavskimi i močmi se sprejme proti dobri pla-ij či. Vprate »e pri M. Sohoiber, posredovalnica aa službe Gglhe-; jeva ulica 2. Maribor. 191 | Enonadstropna v sredini mesta se proda z laiki» plačilom | Vpraša te v tjgovini, »lftvai trg » 4, Maribor. 187 I Vsakovrstna opeka p« najniijih cenah je na razpolago v opekarni Sasvanje, pošta Mo4«. 186 J Bdače nt» sa eksp*rt kupnje | Salkaa' trgovska, špedicijska in t komisijska del. dr. Ljubljana, Du- i najska eesta 33, Prosi se itan- . ne pismene ponudbe. 185 \ Vsled prevzetja druge obrti )iTQ-&un hišo sredi mosta za obrt. | Hiša mala aa zelo prometnem l: prostoru in eno posestvo blian aesta 20 oralov, pripravno za l mlekarno. Vpraša se pri posestni-| ku, Grajska ulica 20, Ma:'bor.l80 I ;• Srag« raja piafaa lepv, sam I lipovo cvetje! ' ®kir«jta ga in javita, kakšno mco- i iino ga imate! Vreče Vam poš- f Ijem in prevzamem po povzetja. ■ Vtal» VsMö, Žalec pri Celju. — Poaudba trgovcev protim le i navedbo cena. 131 !___ ! Panröatk za uradnico in n prak- J »a, tlovenščine in nemščine v pi- ' tavi popolnoma smošen in ima i prakto o vinoreji in šivinoreji s« ; takoj sprejme. Ponndbe aa oakr- ! bniitvo graičiaa Gornja Badgo- ? ne. IIS ! Eairaai fcsUi s kapo-in 1 ali 2 hladilnimi cevmi z ali brez me-šalnika od 30—40(, 1 se izdelajo ali prenarejajo ter popravijo — I Viljem Weit, Bofljin trg št. 1, I (grad), Maribor. 185 Kdteri Taraüd pri dobrem plačilo bi prevzeli več sto vagonov lesa na kolodvor v okrajn glavarstva SI ari bor, »vozit. Aloiz Hajdinjak, Krčeviiia 162, pri Mariboru, Wo-gerer. 182 Spratnaga vlaičarja sprejmem, ki i ima poleg sebe 2—3 delavne moči i Dobi 2 kravi, 2 njivi, dobra plača. • Li*a Mübleisan, Metava 61, občina Št. Peter pri Maribora. 178 ÍSQapM ta 2*kla se sprejmeta v žmpniiče. 182 S •&aj3sB.k«mno, janež, gnhe gobe, malešno štupo, lipova cvetje, pozne jabolke, orehe, želod itd. Tudi imam Zastopstva Ljubljanske Va«r-jamne zavarovalnice proti ognju, ter se lahko tujim odpoveste in te daste zavarovati zanesljivo pri domači jugoslovanski. Ivan Ko-jj pušar, Irnovet in gostilničar v | loSUnja., __ JL84 < Ifc&liM, It let stara bi rada prišla t za en mesa« na deželo. Plača po i áofovora. Poaudba aa «prave pod 5 .Prijeto« poiitoiaa*. 177 i Sa prola] kontrolna W»ia{«a po- : aiklana v dobrem stanu ? trgo- I viai »ravan pošte Gornja Polgkava ' pri Pragerskem. 186 gloveaaW fotografi v Mariboru se vljudno priporoča cenjenemu občinatvu, društvam, pevskim zborom, novoporočeneem mariborskega in ptujskega okraja «a naročila. 1278 Prano Kornlk, Gvajeka nlica 16, Maribor. NAZNANILO! Dovoljujem si najvljudneje obvezati slavno občinstvo, da sem otvoril v sredo dne 9. julija Zavarovanjezoperpožard! trpine s ^ ^elaimi Ljubljanska Vzajemna zavarovalnica ima v Mariboru svoje zastopstvo v hiši Loška cesta 10, (Augasse). Foséateles v BazTacJn sprejme deklico. 10—12 let stara, ki je bree starišev. za svojo. Ponndbe Be raj pošljejo nmižupnijakemo uradu v Hcčah. 111 Orgenistinja, želi nastopiti službo na manjši fari t 1. avgustom t. 1. Naslov v upravi pod ,Orga-nistiuja št. 198". 1 regisier Sontrolns bltcajna, k» kor tudj 13 m parnih ctvi, tadi za dimnike porabljivo, srednje mere 19 cm, tudi usnjate plošče, vodovodne eevi t«r 1 gonilno kolo Srednje mero 90 cm se dobi pri tvrdki. Franc Schell, umetni in blagajničarski ključavničar v Mariboru, Koroška cesta 31. 14S Cčsaoa sprejme Matija Hočevar, ključavničar, Rogoznica pri Ptuja! IU fx zsM&vikz KnL tísfcavf.ü iruüm meavorm mxtMoiki XrmatB äZobot, Iii in Lüiuiijaii v hiši gospoda Faningerja Glasnem trgu ^Oeiju. Zaradi ugodnih zvez v tn- in inosemstvu bom 96 potrudi izvševati stavljeno si nalogo na k*r naj-realnejš podlagi. Za dobro postrežbo jamčim, ter se za obisk slav. občinstvu najndaneje priporočam ANTON MOČNBK Na drobno. 195 Na debelo, •Tlak tiskarne tm Oerila y. Maribora*