Četrtek, 1. decembra 2005, št. 48, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK OKRACIJA V soboto se je na Kongresi kakšnih 15.G00 protestnik manj od tistega, kolikor so POLITIKA Praznovanje dneva generala Rudolfa Maistra ZAMEJSTVO Knežji kamen v Haiderjevem ujetništvu INTERVJU Jani Virk Delo je talec majhne skupine 'iii&JiiU ^Jujis' Ji ^iJasi" üiüJiS Bi ■j!J ujjjjjj; Dnövnoizgubimo veliko vode, tudi če mirujemo. Vepdar ne mirujefto! Naša telesa so v skrbi za zdravje in lepši videz vedno v gibanju - na sprehodih v naravi, na treningih, v fitnesu, med tekom in ... pri drugih aktivnostih. Zato moramo paziti, da popijemo dolÄuode. Voda sodeluje pri prav vseh procesih v njkjbtelesih! Najpomembnejši se dogajajd»Gožganih, zato dobro razmislite - in pijte Zalo. Demokracija Spoštovane bralke in bralci tednika Demokracija Vaša najljubša revija bo v kratkem dobila novo podobo. Damo smo odpeljali v lepotilni salon in ji spremenili videz, da bi njena notranja lepota prišla do popolnega izraza. Dodali ji bomo nove vsebine, stare pa napravili še zanimivejše. Upamo, da boste z opravljenim delom zadovoljni. Demokracija se bo prenovila samo za vas. Luknje if nouejši zgodovini Izšla je obsežna Slovenska novejša zgodovina, ki pa ima na žalost tudi precej pomanjkljivosti. 11 Kacin "čisti" stranko 12 Demagogija ulice Napoved sindikatov, da bo protestni shod proti reformam največji shod v zgodovini Slovenije, se ni uresničila. V soboto se je na Kongresnem trgu v Ljubljani zbralo kakšnih 15.000 protestnikov, kar je za več kot polovico manj od števila, ki so ga napovedovali sindikati. 16 Po Maistrovi poti V petek, 25. novembra, je v univerzitetnem športnem središču Leona Stuklja v Mariboru potekala osrednja ./ slovesnost ob novem državnem prazniku, ki je posvečen vojaškemu poveljniku in pesniku generalu Rudolfu Maistru. Prekupčevanje s Trgom republike M boju za zavarovance Poigravanje s simbolom Knežji kamen nedvomno sodi med nacionalne mite, zato se ne smemo čuditi, da je dogajanje okoli njega sprožilo toliko polemik. Seveda mislimo na upodobitev knežjega kamna na slovenskih evrokovancih za dva centa in na odločitev koroške deželne vlade, da zaradi slovenske "provokacije" ta zgodovinski spomenik prenese iz koroškega Deželnega muzeja na svoj sedež. Delo je talec peščice agresivnih novinarjev Pogovor z Janijem Virkom i Kot bralcu se mi zdi, da je večina odličnih Delovih novinarjev nekakšen talec peščice agresivnih ali neveščih novinarjev, ki v javnem mediju bijejo svoje male ideološke vojne in mu krhajo ugled profesionalnega in kredibilnega medija. 44 Grobišča na Kozjanskem 56 Ponos slovenstva sA ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Info TV. d.o.o.. Novo mesto Donde na avtorskih platnih sega za podobo in Ko se je še zadnjič spustila zavesa čez filmsko platno, je občinstvo oplazil prijeten vetrič. Končal se je 16. ljubljanski mednarodni filmski festival (LIFFe). Za filmske festivale je tako kot za demokracijo značilno dolgotrajnejše inkubacijsko obdobje. Tudi film kot presek najrazličnejših umetnosti nujno potrebuje širši nacionalni konsenz. Potrebuje podporo lastnega ceha, politike, medijev, gospodarstva; pravzaprav celotnega družbenopolitičnega organizma. Tudi z občinstvom je podobno: festival vzljublja postopoma, sorazmerno z vsesplošno podporo. Začetki ljubljanskega filmskega festivala so bili sprejeti ta- ko kot sladoled neznanega okusa. Občinstvo je komet najprej z neprikritim zadržkom prijelo, ga z zaprtimi očmi poneslo k ustnicam, le malo izplazilo jezik, pobrazdalo po citronu, se na-kremžilo, premislilo, še enkrat ponovilo, odprlo oči in ga v hipu pospravilo. LIFFe so v podobnem zaporedju sprva zasedli ljubitelji filma, potem mladi, danes - na pragu nacionalnega konsenza (vzljubitve) - pa na LIFFe dere staro in mlado kot tudi lokalno oziroma globalno. Ob koncu poslednje projekcije in s tem tudi 16. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala jebilonagrajencevvečkotnagrad. Občinstvo je bflo nagrajeno z odfičnimi filmi, režiserji s toplimi odzivi, organizatorji pa z rekordnimi številkami Kar 108 filmov, 5 dvoran, več kot 60 gostov in 30 pogovorov, pet slovenskih filmov v programu, prek 51.000 prodanih vstopnic in ne nazadnje 27 filmov z zagotovljeno distribucijo v Sloveniji. Nekateri mu očitajo preobsežnost, drugi premalo koherenten program Trčenje Za nekatere je bil tudi letošnji LIFFe pravzaprav maraton. Metod Pevec, režiser in igralec, sicer pa član žirije za glavno nagrado vodomec, jepred začetkom svetoval: "Za vsak dan vsaj en film!" Začelo seje s Trčenjem Režiser Paul Haggis je po uspešnem scenariju za E) «nkarjev dom 25И Tony Takitani/PV sred,23—^2005. ^ cm« mm»s,t . „.M..MHMJW-J2. vrata BSSaS?"--' 6-sed« I ллалммл f.-.u^- r _____—-— Eastvvoodovo Punčko za milijon dolarjev posnel večkaraktemo, večetično in večfobično dramo o malih, večinoma zlomljenih posameznikih, ljudeh s številnimi predsodki, paranoildh, pre-računljivcih in agresivcih. Pet zgodb, pet šokov. Občinstvu so pridrle solze. Film je segel zares globoko. Posameznika ne smemo soditi po barvi kože! Ksenofobična žena javnega tožilca ni- kakor ni dopustila, da ji ključavnico popravi mehiški priseljenec. Njegova hčerkica zvečer ni mogla zaspati. Strah jo je bilo streljanja Povedal ji je pravljico in ji "nadel" neprebojni jopič. Postala je angel in kasneje rešila očeta, ki gaje želel ustreliti pakistanski trgovec, razčlovečen od ropa prejšnji večer. Potem je 80-letna Krystyna Feldman upodobila resnično moško osebo, poljskega naivnega slikarja Epifa-na Drowniaka (1895-1968), imenovanega Nikifor. Bil je psihično prizadet, a kot slikar je poosebljal fenomen čistega genija. Kot takega ga je leta 1960 odkril akademski slikar Marian Wlo-sinski. Nikifor je risal nepretrgoma, vsak dan vsaj eno sliko, prek 10.000 obrazov, ves čas pa je ohranjal svoj otroško naivni razpoznavni slog. Ivana Da, nekateri so s karto v rokah odhajali ven. K temu jih je prisilil madžarski libreto, ki je pokazal na častihlepnost in neodobravanje drugačnosti, pa čeprav se le-ta zavzema za dobroto. Narkomanko Ivano so rešili tik pred smrtjo. V zahvalo Bogu je začela bolnikom ponujati telo in jih ozdrav-ljati. Ljubosumje glavnega doktorja je prevladalo nad ljubeznijo in začel se jeboj za Ivano Orleansko. V Strtih cvetovih je bil Bill Murray na las podoben tistemu, ki je bil izgubljen v prevodu. Jim Jarmusch je ustvaril lahkotno komedijo, v kateri je Don Johnson iskal svojo nekdanjo ljubico, s katero naj bi imel sina. Ljubic je bilo pet, vse pa so bile fantastične. S Palico za golf je Tae Suk na poseben način reševal stanovanjske težave. Z njo je ubijal. Minimalističen korejski film, v katerem glavni igralec ne spregovori, je pravzaprav ples. Gibanje je tisto, ki nas rešuje; s pravočasnim gibanjem se lahko skrijemo. Dja Kržanovski je z nebajeslovnim številom Štiri pokazal razčlovečenost sedanje ruske družbe, ki se utaplja v tranzicijskem bazenu, napolnjenem z alkoholom, blatom, naturalizmom, lažmi. Naš razum je spolzel na raven pasjega laježa Živeti z očetom je naporno; še posebej če se z njim pobotaš šele pred njegovo smrtjo. "Umreti pa sme le tisti, ki je živel polno!" Kdo pa je bil "Vsiljivec"? Treborjevo srce, ki se je v lynchevski pripovedi Clair Denis odločilo zapustiti Švico in odpotovati po sledeh nezakonskih sinov. Muhasti oblak Tony Takitani je bfl v japonskem minimalizmu popolnoma osamljen, dokler ni spoznal odvisnice od nakupovanja oblek Dante Remus Laza-rescu je imel raka v zadnjem stadiju. To je sicer prva ugotovila medicinska sestra, ki pa bi po hierarhiji morala ugotoviti zadnja. Smrt gospoda Lazarescuja je bila zato neizbežna. Ali veste, da je Šutka glavno mesto vseh Romov in njihove glasbe? Spoznali pa smo še, da je hkrati tudi glavno mesto vseh mogočih šampionov. Tudi takšnih, kakršni so se zibali na Muhastem oblaku, kije nekakšna taj-vanska inačica francoskega novega vala. Kot da bi se Boštjan Hladnik začel igrati z lubenicami. Otročja pornografija se na koncu razvije v mor-bidno. Za konec pa še tole: Združenje afriških igralcev nogometa na Islandiji se imenuje Africa United! Lovro Kastelic dom - let č) Cankarjev Šutka/Dok sreda 23. november 2005, ob 19:00 SrUl Kosovelova dvorana ^ osmsBÄr „.маида 2. vrsta да55Г—? 17. sede) «огам 12004 D J --—— g Cankarjev dom 25let wwS.cd.cc.s Muhasti oblak/Ekstra sreda. 23. november 2005. ob 22:30 Linhartova dvorana^. L*fcijwt7.n.2o» /. seae/. «frOaOMW1 Spopad civilizacij Založba Mladinska knjiga Knjiga Samuela P. Huntingtona Spopad civilizacij je danes klasična študija o vprašanju, ali bodo v mednarodni politiki prevladovali prihodnji civilizacijski spori in kako je mednarodni red, utemeljen na različnih civilizacijah, najboljše zavarovanje pred vojno. Dogodki zadnjih let, posebej terorizem, potrjujejo zdaj že deset let staro Huntingtonovo tezo, ki jo je kasneje nekoliko dopolnil. Zato je danes knjiga še aktualnejša, kot je bila ob svojem izida Populacijska eksplozija v muslimanskih državah in SAMUEL P. HUNTINGTON SPOPAD CIVILIZACIJ bina, razumska poštenost in človeška toplina, hkrati pa zaslutimo temelj, iz katerega je črpala moč. Bila je ženska, ki ji je življenje pomemnilo "živeti za". Umetnostna zgodovina Založba ZRC Zbornik Acta HistoriaeartisSlove-nica (izdaja ga Umetnostnozgodovin-ski inštitut Franceta Steleta ZRC SA-ZU) v številki 9 objavlja deset prispevkov: Arhitekturna plastika nekdanje cistercijanske cerkve v Kostanjevici na Krki (Mija Oter), Dubrovniiki Veliki vodnjak in vprašanje njegove prvotne podobe(Tine Germ), Umetnostna dejavnost Škota Otona Friderika Buch-heima (Ana Lavrič), Nicola Grassi in izgubljene sHke z gradu Mirna (Matej Klemenčič), BemardijevreliefnaMas-sarijevem oltarju Beata Vergine delle GrazievVidmu (Helena Seražin), Grof Rudolf Coronini Cronberg in Kojsko v Goriških brdih (Monika Osvald), Ikonografska analiza smledniških gospodarska rast v Aziji sta zamajali svetovno politično sceno in načeli vprašanja človekovih pravic, demokracije, imigracije in atomskega orožja Temeljno delo za razumevanje sodobnega sveta. Huntington je profesor na harvardski univerzi, direktor tamkajšnjega Inštituta za strateške študije in predsednik Harvardske akademije za mednarodne in področne študije. Edith Stein Novi svet Edith Stein, ki seje rodila leta 1891 v judovski družini v Wroclawu in umrla leta 1942 v plinski celici v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau, je bila izredna osebnost ju-dinja in kristjanka, filozofinja in vzgojiteljica, razumnica in karmeličanka. Katoliška cerkev jo je razglasila za svetnico. Iz razmišljanj, opažanj in izkušenj Edith Stein v knjižici Hrepenenje po resnici sije njena notranja glo- fresk in likovni viri zanje (Barbara Murovec), Natečaj za Zacherlovo hišo naDunaju (Damjan Prelovšek), Janez Gregor Dolničar v Loretu in Ri-muleta 1679(Luka Vidmar), Ilustracije v dveh karlovških listih iz šestde-setihletl9. stoletja (DamkGlobočnik). Taborišče v Kočevju Samozaložba Ive A. Stanič se je v knjigi V objemu osvoboditeljev lotil povojnega "kazenskega" taborišča v Kočevju. Prikazal je komunistično taborišče, ki do zdaj v publicistiki sploh še ni bilo prikazano, čeprav je od takrat potek- lo že šestdeset let Do zdaj smo vedeli, da seje Kočevska spraznila zaradi nacizma in komunizma, da so porušili mnoge cerkve, da so bili obširni gozdovi skrivališča za vodstvo revolucije, da je središče mesta izbrisano zaradi medvojnega partizanskega uničenja, vedeli smo za povojne poboje v Kočevskem rogu, za povojna delovna taborišča (Ferdreng) in za zaprto območje z obsežnimi podzemnimi trdnjavami. Stanič zdaj dodaja še en del v strahotno kočevsko zgodbo. V prvem delu knjige je objavil enajst pričevanj o taborišču v Kočevju. Sledijo zapisi o povojnem molku in objava imen iz zaporniške knjige. Gre za dve knjigi, vprvi je vpisanih 881 imen zapornikov, v drugi pa 1.051. Avtorju, ki je ljubiteljski raziskovalec, lahko čestitamo za objavljeno v tej knjigi, ki jo je opremil tudi z zanimivimi dokumentarnimi fotografijami. Sanje o sanjah Založba Ark, Izola Antonio Tabucchi(r. 1943 vPisi, diplomiral iz moderne književnosti) poučuje portugalsko književnost na sienski univerzi in se posveča pisanju literature in esejev. Sanje o sanjah je zbirka njegovih kratkih zgodb, pravzaprav zapisov sanj znamenitih osebnosti, predvsem umetnikov, ki so avtorja zaznamovali. Ker ti junaki (Dedal, Ovid, Goya, Rimbaud, Cehov, Lorca, Freud in drugi) niso zapustili nobenih zapisov o svojih skrivnostnih nočnih potovanjih, je avtor poklical na pomoč literaturo, da bi nadomestil izgubljeno. Poučno o obrteh Pozoj Velenje V knjigi Pri mojstrih v delavni- cah je velenjski zgodovinar Jože Hu-dales izbral šestnajst obrtnih dejavnosti oziroma obrtnih delavnic, kijih je likovno ponazoril Radovan Klop-čič. Avtor je dejavnosti predstavil v obliki dialoga med mojstrom in vajencem. Prikazal je pekarstvo, mesarstvo, mlinarstvo, lončarstvo, usnjarstvo, čevljarstvo, sedlarstvo, tapetništvo, krznarstvo, krojaštvo, mizarstvo, tesarstvo, kolarstvo, sodar-stvo, kovaštvo in dimnikarstvo. Na koncu so dodane še krajše predstavitve vsake obrti posebej in pojasnila manj znanih (obrtnih) izrazov. Po sledeh šifre Založba Giceron Potemkojeknjiga ameriškega pisatelja Dana Browna Da Vincijeva šifra doživela velik uspeh in je celo mnoge prepričala, da so v njej izvedeli velike zamolčane skrivnosti o Jezusu Kristusu, si zdaj dokumentarci in knjige, ki Brownovo knjigo razgaljajo kot veliko izmišljijo, kar vrstijo. Založba Ciceron je izdala prevod knjige Po sledeh Da Vincijeve šifre, ki stajo napisala Francoza, novinarka Marie-France Etchegoin in filozof ter urednik Frederic Lenoir. V knjigi v petih delih s pomočjo številne literature razjasnjujeta Brownov razvpiti roman. Naslovila sta jih: Na sledi Si-onskemu priorstvu, Skrivnostni Leonardo da Vinci, Jezus in Marija Magdalena, Od cesarja Konstantina do Opusa Dei:katoliška zarota?m Prizorišča v romanu: potniki prestopite. IVK A. STANIČ V OBJEMU OSVOBODITELJEV Marie-France Etchegoin Frederic Lenoir Po sledeh Da Vincijeve šifre Begunsko taborišče Spittal ob Dravi, kamor je angleška okupacijska oblast novembra 1946 iz taborišča Peggez pri Lienzu preselila slovenske begunce. Kakšno vlogo so imeli begunci, ki so se zaradi komunistične revolucije umaknili iz Slovenije, v življenju koroških Slovencev? Dr. Janko Zerzer prikazuje njihov položaj na Koroškem, se zadrži pri tistih, ki so se integrirali v tamkajšnjo narodno skupnost, pri težavah, ki so ovirale boljše povezovanje, a tudi pri neprecenljivi vlogi, ki so jo v verskem in kulturnem živ- ljenju odigrali zlasti begunski duhovniki, predvsem salezijanci. Ko govorimo o povojnem begunstvu med koroškimi Slovenci, je treba najprej nekaj povedati o taborišču v Spittalu ob Dravi, saj so tam begunci živeli dalj časa, majhen delček pa jih tam živi še danes. Tamkajšnje taborišče je bilo urejeno leta 1942 za internirance in je lahko sprejelo kakih 5.000 oseb. Po letu 1945 je bilo tam 3.500 oseb, večinoma Slovencev. Med letoma 1945 in 1947 je taborišče upravljala Unrra, begunska administracija Združenih narodov, nato britanska zasedbena sila, ki pa ga je decembra 1949 izročila Avstriji. Medtem ko je na koncu 40. let v taborišču živelo še kakih 3.000 Slovencev, se je število zaradi izselitve v čezmorske dežele do leta 1954 zmanjšalo na 354. Danes od teh beguncev v Spit-talu živi le še kakih deset družin in otroci tretje generacije imajo deloma že težave s slovenskim jezikom. V taborišču se je takoj začelo kulturno življenje, ki so ga v glavnem organizirali salezijanci. Imeli so osnovno šolo, gimnazijo, mladinski dom in poklicno šolo, ki jo je ustanovil in upravljal Ivan Matko. Razmišljali so celo o slovenski univerzi, kar pa se ni dalo uresničiti. Učni programi so bili v veliki meri prilagojeni avstrijskim, učni jezik pa je bil seveda slovenski. Vloga učiteljev Toliko na kratko o taborišču Spittal. Nas pa predvsem zanima, kakšno vlogo so begunci igrali v življenju koroških Slovencev. Na prvi pogled in glede na število beguncev moramo reči, da je bila ta vloga zelo skromna. Begunci niso iskali naše bližine, na strani koroških Slovencev pa tudi ni bilo zanimanja za "Kranjce". In končno je Spittal od južne Koroške bolj oddaljen, kot bi pričakovali. Njihov cilj pa itak ni bila Koroška, temveč čezmorske dežele. Nekaj pa jih je le našlo v naše vrste, bodisi da so tu imeli znance ali so našli kako zaposlitev. Ti so pretežno igrali pomembne vloge in so vnaših vrstah opravljali izredno dragoceno kulturno delo. V prvi vrsti so to bili duhovniki, a o njih pozneje. Med begunci je bilo nekaj učiteljev, ki bi radi poučevali na dvojezičnih šolah, kar so tudi začeli, pa niso dobili stalne zaposlitve, ker niso dobili avstrijskega državljanstva. Tako jim je preostala samo emigracija. Omenim le Armina Kurbusa, ki ga imajo v Št. Lenartu pri Sedmih studencih in v Bilčovsu še v najboljšem spominu. Otroke je učil peti in je šel z otroškim zborčkom iz Št. Lenarta celo gostovat v Gorico in Trst. Enako je šlo Bogomiru Lumbaiju, ki ni mogel poučevati in je postal urednik pri Na- šem tedniku, kjer je bilo zaposlenih več begunskih časnikarjev; poleg Lumbarja še inž. Lambert Muri in Anton Lipovšek. Drugače je Avstrija ravnala s kočevarskimi učitelji, saj jih je takoj zaposlila in so tudi takoj začeli s pričakovanim delom ponemčeva-nja. Nekatere učiteljice so našle zaposlitev pri šolskih sestrah, npr. Zinka Muri in Marinka Ziherl, ki se je poročila z mladim profesorjem celovškega učiteljišča dr. Valentinom Inzkom, poznejšim predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev in šolskim nadzornikom. Sama je učila na slovenskih zasebnih šolah v Št. Pet- objavljala v Nedelji, Družini in domu ter Mohorjevem koledarju. Nekaj šolskih sester se je pridružilo koroškim skupnostim, na primer s. Stanislava, s. Berhmana; s. Celina je od leta 1946 vodila prvi slovenski otroški vrtec v Št. Petru. S. Gonzaga Kobentar je bila vzgojiteljica vMohor-jevem dijaškem domu, vodila je gospodinjsko šolo v Št. Rupertu in je v sodelovanju z Vinkom Zaletelom, dr. Tischlerjem, Silvom Miheličem in Milko Hartman opravila med mladino ogromno kulturno poslanstvo. Ložar in Puš ru, Št. Rupertu in v Tinjah, na Zvezni trgovski akademiji in ogromno Rajko Ložar, ki je študiral arheologijo na Dunaju, je bil učitelj vbe-gunski gimnaziji v Lienzu in v Spit-talu. V času koroške emigracije je raziskoval posebnosti koroške kmečke hiše, pri tem mu je pomagal študent arhitekture Jože Bavdaž, in zapisoval koroška slovenska narečja. Svoje strokovne članke je objavljal v Koroški kroniki, reviji Vera in dom in v Mohorjevem koledarju. Ko je bila razpuščena begunska gimnazija v Spittalu, je predlagal dr. Tischler-ju, da bi jo preselili v Celovec, vendar ta načrt ni padel na plodna da. Izredno dragocene sledove je kljub kratkemu bivanju na Koroškem zapustil dr. Ludvik Puš, kar zelo zanimivo opisuje v knjiigi sporni- nov Na dolgo pot. Angleška zased-bena sila gaje takoj pritegnila kot sodelavca pri tedniku Koroška kronika. Dve leti je redno pisal narodno-navduševalne članke o dragocenosti maternega jezika, o ohranjevanju slovenskih izročil in navad, zlasti pa o slovenskem šolstvu. Poudarjal je pravico koroških Slovencev do slovenske gimnazije in do učiteljišča, kajti za nadaljnji razvoj narodne skupnosti je potrebno lastno izobra-ženstvo. Precej je pisal tudi o problemih slovenskega kmeta na Koroškem. S kolesom je zahajal med kmete, si ogledoval kmetije, se pogovarjal in ocenjeval. Največ strokovnih člankov pa je objavil o čebelarstvu, saj je imel diplomo slavne dunajske čebelarske šole in je marsikoga navdušil za to hvaležno dejavnost. Njegov naj-zvestejši "učenec" je bil mladi Ruepi v Velinji vasi. Leta 1946 je srečal svojega nekdanjega študijskega kolega, prelata Bliimla. Z lahkoto ga je prepričal, da je postal organist in zborovodja v Rožku in je organizacijsko pomagal šolskim sestram, ki so se smele vrniti v svojo šolo v Št. Petru, da je jeseni gospodinjska šola spet odprla vrata. Leto pozneje je prevzel mesto organista v celovškem Št. Petru, postal član stolnega pevskega zbora in učitelj na orglarski šoli. Skupaj s patrom Odilom Hajnškom sta zbrala in izdala 190 cerkvenih pesmi, ki jih je dr. Puš harmoniziral. Cerkveno pesmarico z naslovom Svete pesmi naši organisti in cerkveni pevci uporabljajo kot nepogrešljiv pripomoček pri slovenskem in dvojezičnem bogoslužju. O tem projektu je zapisal: "S patrom Odilom sva zapustila na Koroškem s to pesmarico spomenik najine ljubezni do rodu, ki živi in poje v zibelki slovenstva." Res škoda, daje dr. Puš oktobra 1947 že zapustil Koroško, kar pa je razumljivo, saj ga je Udba neprestano zasledovala tudi v emigraciji in je bil kar dvakrat aretiran. Poslanstvo Mohorjeve Velik pomen v povojnih letih je imela emigracija za Mohorjevo družbo v Celovcu. Mnogi begunci so imeli osebne stike s prelatom Valentinom Podgorcem, Rudolfom Bliim-lom in Jankom Hornböckom. Če so prišli v Evropo, so se oglasih pri Mohorjevi, v Domu prosvete v Tinjah ah pri šolskih sestrah, saj v Slovenijo niso mogli. Bih so naročeni na Mohorjev koledar, kije redno poročal o življenj u slovenskih skupnosti v emigraciji. Slovenci po svetu so tudi mnogo darovali za razne dejavnosti koroških Slovencev. Pater Odilo je zbiral denar za Mohorjevo tiskarno, da je lahko kupila nove stroje. Podpore so pošiljali iz Amerike za Slomškov dom, koroškimi ljudmi in doma poročal o njihovem življenju. To se je začelo spreminjati sredi 80. let. Na koroški dan v Torontu, kjer so vedno zbirali sredstva za potrebe Mohorjeve, je leta 1985 Mohorjeva družba poslala moški pevski zbor Kočno iz Sveč. Sprejem tam in pri drugih skupinah v Kanadi in ZDA je bil veličasten in obiskovalci se kar niso mog- Dr. Ludvik Puš za Modestov dom, za prezidave gospodinjskih šol v Št Petru in Št Ru-pertu, za Sodaliteto v Tinjah. Vedno znova sem se čudil na srečanjih z emigranti, kako dobro so poučeni o koroških razmerah. Saj ni čudno, ko pa so redno dobivali Nedeljo in bih svoj-čas naročeni na Naš tednik. V znak povezanosti med krščanskim taborom koroških Slovencev in emigracijo sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza leta 1995 podelila Tischlerjevo nagrado Blažu Potočniku iz Toronta. Mohorjeva družba je založila dolgo vrsto knjig begunskih avtorjev, med drugim Ludvika Ceglarja, Vojka Arka, Hajnškove Marijine božje poti, Podobe iz otroštva Mandrskega Ludveta Ludvika Puša, več knjig Jakoba Kolariča, predvsem njegov življenjepis škofa Rožmana, vrsto besedil Metoda Turnška, kot največjo storitev pa gotovo njegov prevod Rimskega misala, Naše zdravilne rastline, Šmarnice Franca Mihelčiča in predvsem med letoma 1947 in 1981 nič manj kot petnajst romanov Karla Mauserja, nekatere tudi v ponatisu. Vinko Zaletel Medtem ko je imela Mohorjeva prek svoje založbe vsa povojna leta stike z emigracijo, je bil na kulturnem področju župnik Vinko Zaletel, sam begunec, edini s Koroške, ki je begunce obiskoval na vseh celinah, jih seznanjal s koroško pokrajino in li načuditi živi narodni zavesti rojakov na onem koncu sveta. Še večji vtis na koroške obiskovalce je napravilo narodno in kulturno življenje slovenskih beguncevv Argentini. Tja je namreč Vinka Zaletela spremljal rektor Kopeinig, in ko se je vrnil, je ves navdušen organiziral obisk Korošcev v Argentini. Tako sva dr. Vosper-nik kot ravnatelj Slovenske gimnazije in glavni urednik Celovškega zvona in jaz kot predstavnik Krščanske kulturne zveze leta 1986 potovala čez veliko lužo in tam doživela neverjetne stvari. Tri tedne so naju gostih kot kaka državnika in lahko rečem, da se je takrat začela razmeroma živa kulturna menjava med zdomstvom in Koroško oziroma delom Koroške. Pred tem je bil edino celovški Gallus leta 1974 na pevskem potovanju v Severni Ameriki. Medtem pa bilo že nekaj naših zborov in skupin v Argentini, tudi v Severni Ameriki in Avstraliji, k nam pa vedno prihajajo maturanti, učitelji, gledališčniki in pevci. Naj mimogrede omenim, da je prav od takrat s Koroško zelo tesno povezana ena velikih koncertnih pevk naših dni Bernarda Fink a to je že druga zgodba. Seveda je tudi dejstvo, da se je kipar France Gorše iz ameriške emigracije preselil na Koroško ter si v Svečah ustvaril svoje prebivališče in stalno galerijo, kar je močno poživilo našo kulturno sceno. Zanimivo je končno še vprašanje, kako so se emigranti integrirali v našo koroško skupnost Da so bili dolgo časa begunci uredniki Koroške kronike in pozneje Našega tednika, sem že omenil. Tudi pri slovenskih oddajah celovške radijske postaje so bih najprej zaposleni uredniki, ki so prišli po letu 1945 iz Slovenije. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da sta bila Helmut Hartman in Mira Pe-hani iz Jugoslavije pregnana, le dr. Vr-binc, ki se jima je pridružil leta 1966, je prišel skozi ljubeljski predor in študij končal v Gradcu. V Spittalu je ostalo le malo družin. Na gospodinjske tečaje in v gospodinjsko šolo v Št. Petru so poslali sedem deklet, ena je obiskovala triletno strokovno šolo. Na Slovensko gimnazijo se jih je vpisalo šest. Od teh sta morala dva šolo zapustiti po kratkem času, ker nista bila avstrijska državljana, štirje pa so opravili maturo. Dva od njih, Franc Flor-jančič in Lojze Dolinar, danes sama poučujeta na tej šoli, druga dva pa sta zaposlena na Dunaju oz. v Gradcu. Konec prihodnjič Dr. Janko Zerzer RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET! ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE iätm Ш Tudi na Kozjanskem so grobišča pobitih po drugi svetovni vojni. 72 ujetnikov so umorili in zakopali v dve grobišči v Diplo-vem grabnu v zaselku Socko, ki leži med Kozjim in Podsredo. Pobijali so jih kar s poleni, potem pa prisilili domačine, da so skopali jami in trupla z vozom prepeljali do njiju. Kozjanski park obsega občine Bistrica ob Sotli (nekdanji Sv. Peter pod Svetimi Gorami), Kozje, Podčetrtek, Brežice in Krško. Te občine so nastale na območju nekdanjih občin Šmarje pri Jelšah, Brežice in Krško. Nobena teh občin ni leta 1990 ustanovila komisije za evidentiranje medvojnih in povojnih grobišč, ki jih Grobišča na Kozjanskem je priporočala takratna prva demokratična slovenska skupščina. Demokratično izvoljene predstavnike teh občin je bilo strah in sram, da bi prek teh komisij prišla na dan tista resnica, ki so jo morali ali hoteli 45 let prisilno ali prostovoljno prikrivati. Ugotovljena dejstva govorijo o zločinih, ki so jih bili zmožni izvajati samo komunisti ter nekaj izprijencev v boju za oblast in svoj materialni obstoj. Pričevanje Ivana Šmajdka Ideja nastanka Kozjanskega parka je nastala na podlagi politično-ideološke zamisli, "glorifikacije" Tita, revolucije in komunizma. Prvotni center je bil Kumrovec kot rojstni kraj Josipa Broza, svetišče pa kumrovška politična univerza, kjer so se šolali komunistični svečeniki. Slovenski svečeniki iz te univerze so po dejanskem razpadu svetišča v Kumrovcu in navideznem razpadu njihove ideje komunizma ta sporočila prikrito, pod streho slovenske politike, prenesli v Kozjanski park. V socialistični Sloveniji so ta območja bila najprej razglašena za zaostala. Potem so prišla v kategorijo nerazvitih območij, nato pa v Titov spominski park. Po razpadu socialistične Jugoslavije se je hrvaški del preimenoval v Spominski park Kumrovec, slovenski del pa v Kozjanski park. Številna grobišča tega območja sem delno opisal v tedniku Demokracija, kar je spodbudilo nekatere, da povedo še za druga, Id niso bila opisana Ob letošnji proslavi in maši 25. junija, dneva državnosti, ki jo Krščanski forum pod pokroviteljstvom celjskega mestnega odbora SDS prireja vsako leto na ploščadi cerkve sv. Duha ^v Celju, meje nagovoril Ivan Šmaj-dek. Prosil me je, naj se oglasim pri njem, da mi bo povedal o povojnem poboju civilistov, ki se je izvršil v njegovi rojstni vasi Socka pri Podsredi. Ko sva se srečala, sem zapisal njegovo zgodbo medvojnih in povojnih dogajanj. "Bili smo velika družina, osem otrok in malo zemlje. Oče je zato moral hoditi v službo. S kolesom se je vozil v Krško, kjer je delal v domu ostarelih (hiralnici) tudi med vojno. Partizani so ga večkrat iskali, da bi ga vzeli s seboj. Niso ga našli, ker se jim je spretno izmikal. Leta 1944 so partizani v naših krajih mo- bilizirali vse moške, da so napeli vrv čez reko Savo, da bi lahko njihova vojska reko prebrodila. Takrat so očeta našli in ga odpeljali. Vendar se je večkrat vračal domov, saj so ga skrbeli številni otroci. Nekega poznega večera, ko je zopet prišel domov in nam igral na orglice, so partizani spet prišli po njega, ga zagrabili, ko je sedel med nami, otroki, in ga hoteli od-vleči, da jim ne bo več uhajal domov. Oče, ki je bil velik in močan, se jim je iztrgal iz rok in ušel skozi zadnja vrata. Za njim so streljali z mitraljezom, da je bilo kar svedo. Skril se je na bližnji hribček, ki je bil porasel z grmovjem. Hribček so še nekajkrat prečesali s streljanjem iz mitraljeza. Ko so se umirili in je bila noč, jih je mama prosila, da bi šla pogledat, ali so očeta zadeli. Niso je pustili, rekoč, če je dobro zadet, je crknil, če pa je slabo, bo crknil do jutra. K sreči jim je oče srečno ušel, prestrelili so mu samo roko. Na hribčku so ostale samo prestreljene veje grmovja. Drugi dan smo morali očetu priskrbeti kolo, da se je ranjen odpeljal v Krško. Čez nekaj časa so ga partizani spet prišli iskat. Ni ga bilo doma, zato so vzeli konja in kravo, ju vpregli v loj-trski voz, zadaj privezali dve teliri, po-strelili prašiče in goske ter jih naložili na voz. Vse skupaj so odpeljali na hrib Vetrnik, kjer so imeli štab. Mami so ukazali, da se moramo v 24 urah izseliti iz Socka. Naslednji dan smo se odpravili s culami proti Krškemu. Zraven je šla tudi teta s sinom. Prvo noč smo prespali na peči pri peku v Bistrici ob Sotli, naslednji dan v Brežicah, kjer je ostala teta s sinom. Tretji dan pa smo odšli v Krško, kjer nam je oče priskrbel zasilno bivališče." Pobili so jih 72 "Ob koncu vojne smo se vrnili domov. Hišo smo našli popolnoma izropano. V njej so partizani namestili svoj štab. Neki moški s Trebč, ki je imel tam garažo in avto, jih je prišel prosit za bencin. Takoj so ga aretirali in osebno preiskali. Pri njem so našli osebni dokument, da je bil državljan NDH (Neodvisne države Hrvaške). Še isti dan so ga obsodili na smrt in za našo hišo ustrelili. Zakopali so ga ob potoku Bistrica, kjer je še danes. Nekega drugega dne so iz gozda prignali civiliste z dvignjeni- mi rokami za predajo. Bili so zaraščeni z dolgimi lasmi. Med njimi je bilo pet žensk. Doma so govorili, da so bili hrvaški begunci. Partizansko 'sodišče' je zasedalo v naši hiši, kamor so jih vodili na zaslišanje. Dva zakonca sta dejala, da sta imela tri otroke, vendar sta jih na begu raje pobila, kot da bi prišli partizanom v roke. Po koncu 'zaslišanja' so jih vseh 72 ustno 'obsodili' na smrt. Vse seje dogajalo ustno in hitro. Po izreku ustne 'sodbe' so jih zvezali po tri skupaj in jih odpeljali ob Diplov graben, kjer so jih pobijali z metrskimi poleni. Streljali so samo tiste, ki po udarcu s polenom niso bili mrtvi. Naslednji dan smo morali otroci, jaz, brat, sestra in naš bratranec, iti skopat jame do kar oddaljene samotne lesene hiške na travniku sredi gozda pri Šiškovih. Dve jami, veliki približno 4x4 metre, globoki pa okoli meter in pol, smo skopali na južni strani hiške, oddaljeni od hišnih vrat okoli sto metrov. Nato smo morali pobite ljudi z lojtrskim vozom od Diplovega grabna prepeljati in zmetati v jame, te pa nato zagrebsti. Ko so se vojne razmere malo umirile, so partizani prišli aretirat očeta, strica in soseda. Moral sem jih peljati z vozom v zapor v Kozjem. Očeta so nato prepeljali v Stari pisker v Celje, kjer je bil zaprt dva meseca. Strica so zaprli na Tehaijah, kjer je bil zaprt tri mesece. Glavni preganjalec mojega očeta in naše družine med vojno in tudi po njej je bil partizan Stanko Kralj iz Bistrice ob Sodi. Našo domačijo (Socko pri Podsredi, št. 6, prej št. 9) je prevzel moj nečak," je sklenil pričevanje Ivan Šmajdek. Pokrajina mnogih obrazov Na podlagi tega pričevanja sva se z Ivanom Dolinarjem odpravila iskat opisano grobišče. Zaselek Socko leži med Kozjim in Podsredo, na južni strani sedanje na novo speljane ceste. Stara cesta je bila z močnim ovinkom speljana skozi vas. Nasproti vasi, na severni strani ceste, teče vzporedno Diplov graben, prek katerega je postavljen mostič. Po njem je speljana asfaltirana poljska pot, ki se vije prek v začetku malo zamočvirjenega Velikega travnika. Na desni strani te ceste stoji novejša hiša z velikim gospodarskim poslopjem in malo zanemarjenim dvoriščem. V začetku gozda cesta zavije močno v desno, kmalu za tem ovinkom pa je odcep v desno, kjer stojijo tri hiše. Domačini pravijo, da je tu pri Šiškovih. Srednja, lesena, ki je najstarejša, ima naslov Gradišče 27. Prva, neometana, za silo pozidana iz cementnih zidakov, z oboro za prašiče in otroškimi igračami pred vrati, pa je brez številke. Zadnja, najnovejša, iz rdeče opeke in neometana, je velika in prostrana, vendar tudi brez številke. Za to hišo je bilo potrebnega veliko zemeljskega izkopa na grebenu hriba. Odvečno zemljo so porinili po hribu navzdol in s tem prekrili dve grobišči 72 povojnih žrtev partizanskega nasilja. Po-ličevo navodilo o prikrivanju grobišč, žrtev partizanov, je v Kozjanski park prispelo z zamudo, vendar je, kakor je videti, še vedno v veljavi. V bližini teh treh hiš stoji na obnovljenih starih ruševinah lovska koča, ki je na zahodnem delu bolj podobna baraki. Nosi zanimivo številko Podsreda 12, čeprav je sredi zaselka Gradišče. Po najdbi in ogledu tega prikritega grobišča sva se z Dolinarjem odpravila v Podsredo, da poiščeva kakšno gostilno za počitek. Na lepo urejenem in obnovljenem trgu v Podsredi gostilne nisva našla, ampak samo bar z gostilniškim videzom. Dobila in popila sva dobro kavo. Potem sem odšel vbližnjo upravo Kozjanskega parka, kjer sem kupil zemljevid tega parka, ki nosi naslov Pokrajina mnogih obrazov. Ob tem sem se spomnil, kako so mi domačini iz Podsrede pred leti razlagali novejše dogajanje na njihovem gradu. Ropanje gradu Podsreda Grad sem prvič videl ob razstavi steklarskih izdelkov. Na razstavo me je opozoril prijatelj, ki so ga ti izdelki zanimali, zato smo se skupaj odpravili na ogled. Čudil sem se, kako je stavba dobro ohranjena, vendar sobane popolnoma prazne, brez vsakega pohištva. Razložili so mi, da so grad pustili pri miru tako nemški okupatorji kot partizani, tako da je konec vojne dočakal nedotaknjen. So pa leta 1946 začeli na grad voziti tovornjaki iz Ljubljane. Grajsko pohištvo so odvažali tako dolgo, dokler gradu niso popolnoma izropali. Ostale so samo prazne stene. Primeijava s fašističnim ropom cerkvenih slik iz primorskih cerkva se poraja sama od sebe. Kakor sem izvedel na šentjurskem terenu, kjer sem bil živino-zdravnik, seje podobno dogajalo po potresu na Kozjanskem. Prihajale so razne strokovne komisije in komisije za oceno škode po potresu, večina iz Ljubljane, in se zapodile na podstrešja, kjer so jih zanimala zaprašena stara razpela, leseni kipci, stare ure, kolovrati, slike na steklu, lesene posode in druge stare stvari. Ljudje so večino teh stvari darovali, saj so komisije ocenjevale potresno škodo. Med njimi so bili tudi taki, ki so zagotavljali, da so predstavniki ljubljanskih muzejev. Tako so avtomobili odhajali s polnimi prtljažniki. Že tako siromašni kraji so postali etnološko še siromašnejši. V zameno so dobili montažne hiše, pozidane z nekaj cementa in radioaktivnimi zidaki iz velenjskega pepela ter prekrite z azbestnimi salonitkami. Po odmoru v vrtu bara v Podsredi sva se z Dolinarjem napotila k dru- Grad Podsreda so komunisti po vojni povsem izropali. gemu cilju, v Dekmanco. Po prazniku naše državnosti sem dobil pismo Jožeta Černelča iz Vojnika, v katerem mi je sporočil, da ve za grobišče v Dekmanci, kjer so nemški okupatorji izkopali protitankovski jarek ob stari cesti proti Bistrici ob Sotli (prej Šempeter pod Svetimi Gorami). Pismu je bil priložen zemljevid kraja, na katerem je bil vrisan ta jarek, in vabilo za obisk pri njem, če mi ne bo kaj jasno. Odzval sem se vabilu in ga obiskal v Vojniku, na sedanjem domu, kjer mi je razložil, zakaj mi je pisal. Smrad iz jarka Nacistični okupator je svojo južno mejo nemške države proti takratni Neodvisni državi Hrvaški hotel zavarovati tudi na tak način, daje izselil skoraj vse Slovence, ki so tam živeli Večino so izselili v Nemčijo, delno pa v Srbijo in na Hrvaško. Cernelčeva družina, po domače pri Zlivcu, je živela v Dekmanci blizu Sotle, kjer je bila hrvaška meja. Za štiri leta so jih izselili v Nemčijo, od koder so se vrnili septembra 1945. Vtem času je okupator v izpraznjene domačije naselil Kočevske Nemce - Kočevarje. Meja s Hrvaško je bila še vedno obdana z bodečo žico in minirana, Kočevaijevpanibilo več. Makadamska cesta (zdaj je asfaltirana), ki je bila speljana skozi Dekmanco in je povezovala Podčetrtek in Sv. Peter pod Svetimi Gorami, je bila blizu naše hiše in po njej smo hodili ali v Šempeter ali v Podčetrtek Ob vznožju hriba Šiškov vrh stari del ceste ni naredil takovelikega desnega ovinka po pobočju tega hriba, ampak je bil speljan kar naravnost v hrib, ob travniku Zavje proti zaselku Srebrenik. Na začetku tega vzpona, na desni in levi strani ceste, so nemški okupatorji izkopali protitankovski jarek v dolžini kakih 60 metrov in s tem zaprli ozko grlo med močvirjem na južni strani ceste in strmim pobočjem hriba na severni strani. Ko smo hodili po tej cesti, je iz protitankovskega jarka močno zaudarjalo po razpadajočih človeških truplih. Starejši so se vedno prekrižali, kadar so šli mimo, v suhem vremenu pa so raje naredili velik ovinek okoli tega kraja. Ljudje se nikoli niso pogovarjali, kdo so žrtve, ki so ležale v tem jarku. Konec prihodnjič Janez Crnej IJ |Иг i»-"p Geografski terminološki slovar Založba ZRÜ je založila Geografski terminološki slovar. Izdajatelji slovarja so Geografski inšti-tit Antona Melika ZRC SAZU, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovarje temeljno znanstveno delo slovenske geografije. V njem je pomensko in terminološko natančno obdelano skoraj 9.000 strokovnih izrazov s področij fizične, družbene in regionalne geografije ter geografiji sorodnih ved. Natančno so opredeljena medsebojna razmerja izrazov, razvrščenih v posamezne discipline, kot so splošna geografija, matematična geografija, kartografija, geomorfologija, klimatogeografija, hid-rogeografija, pedogeografija, biogeografija, demogeografija, agrarna geografija, industrijska geografija, geografija prometa, geografija turizma in rekreacije, geografija krasa, geografija naselij, pokrajinska ekologija in varstvo okolja. Čeprav ima prednost domače ali podomače-no izrazje, so kot sopomenke sistematično obdelane tudi tujke in izvirni tuji izrazi. S tem je na enem mestu zbrana in pomensko pojasnjena vsa bistvena zbirka strokovnega in znanstvenega geografskega izrazja, pri čemer je v razlagah pogosto uporabljeno vzročno-posledično načelo, ki je nepogrešljivo v prizadevanju po kompleksnosti geografije. Posebna vrednost slovarja je terminološko ustrezna jezikovna obdelava gradiva. V slovarju je skoraj dvajset let dela večine vodilnih slovenskih geografov. Madžarska zgodovina Slovenska matica je izdala po slovaški že tudi madžarsko zgodovino. Knjiga Tisočletje v Srednji Evropi Las-zla Kontleija, profesorja zgodovine na Univerzi v Budimpešti, je sodobno in poljudno napisan pregled madžarske zgodovine od predzgodovinskega časa do najnovejše dobe. Kontler začenja svojo pripoved z orisom panonskega prostora pred madžarsko naselitvijo ter z opozorili na različne teze o izvoru Madžarov in na razmere v madžarski "stari domovini". Nadaljuje s UA£H> AUIIUCI prikazom madžarskega prihoda v Evropo, njihove naselitve ter vzpona in upada ogrskega kraljestva. Osrednji del knjige obravnava zgodovino Ogrske pod Habsburžani, začetke in razvoj madžarskega nacionalnega gibanja in njihov odnos do sosedov. Zadnji del prikazuje Madžarsko ter njena protislovja in uspehe v 20. stoletju. Kontler poskuša "zgodbo" približati bralcu z njeno umestitvijo v široko in primerjalno zasnovan družbeno- in kulturnozgodovinski okvir, pri tem pa posveča pozornost ne le političnemu, temveč tudi družbenemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju. Razkriva, da je bila Madžarska že v srednjem veku kulturno tesno povezana z evropskim Zahodom, toda v gospodarskem in družbenem pogledu je ves čas zaostajala za njim. Med glavnimi razlogi za zaostajanje naj bi bih posebna socialna sestava ogrske družbe, dolgoletna osman-ska zasedba, verska in politična razcepljenost ter prepišna lega. MADŽARSKA ZGODOVINA Najlepše antične pripovedke Založba Mladinska knjiga je izdala prenovljeno izdajo Schwabovih Najlepših antičnih pripovedk. Najlepše antične pripovedke so eden najbolj bogatih, celovitih in berljivih opisov antičnega mitičnega sveta. Nemški pesnik Gustav Schwab (1792—1850) je zbral in povezal v celoto vse najlepše, kar so na področju mita in junaških pripovedk ustvarili veliki grški in rimski pesniki in pripovedovalci. V prvem delu te obsežne knjige (893 strani) je poglobljena študija Jožeta Kastelica Zlata veja grškega mita na mitološkem drevesu starega sveta, ki obsega čez petdeset strani. Knjiga je razdeljena na tri poglavja. Naslov prvega je Metamorfoze in manjše zgodbe in prinaša poleg mnogih znanih mitov tudi pripovedke o ar-gonavtih, o Heraklu, Heraklidih, Tezeju, Ojdipu in o sedmerici proti Tebam. Drugi del prinaša pripovedko o Troji, tretji pa pripovedke o zadnji Tantalidi, Odisejevi vrnitvi in o Eneju. Te pripovedke pričajo o veličastnem sijaju davne civilizacije, iz katere je zrasla vsa evropska kultura. Čudežni svet junakov, božanstev, pošasti in drugih mitoloških bitij ostaja tudi v našem času neusahljiv vir navdiha in motivov. Premiki ljudstev гшгжкншгта MJMMATOŽ HEüiTasmra? Premiki ljudstev na območju Vzhodnih Alp in Srednjega Podonavja med antiko in srednjim vekom (375-600) Založba Sophia je izdala knjigo Premiki ljudstev na območju Vzhodnih Alp in Srednjega Podonavja med antiko in srednjim vekom (375-600). Delo - podpisujejo ga zgodovinarji Friedrich Lotter in sodelavca Rajko Bra-tož in Helmut Castritius - ni zasnovano po načelu kronološkega zaporedja, temveč prinaša v sedmih poglavjih prikaz šestih tematskih sklopov, ki se nanašajo na tri osrednje teme. Prva prikazuje strukture poznoantičnega Rimskega cesarstva s prikazom najprej prikritega, kasneje pa odkritega spopada med zahodnim in vzhodnim delom Rimskega cesarstva za nadzor nad strateško pomembnim vmesnim ozemljem Panonske dieceze (Zahodnega Ilirika). Druga, najobsežnejša, govori o plemenskih zvezah in je razdeljena na tri sklope: prikaz gotskih etno-genez v približno tridesetletnem razponu od bitke pri Adrianoplu in prihoda gotsko-hunsko-alanske skupine v Panonijo (378—380) do odhoda tako imenovanih Zahodnih Gotov v Italijo (408), razvoj v 5. stoletju s prikazom premikov in razvoja germanskih podonavskih skupin, zlasti ostrogotske, in njenih tekmecev pri boju za vojaško in politično prevlado v obravnavanem prostoru; obravnava dveh germanskih skupin, ki sta se uveljavili v prvi polovici 6. stoletja (Langobardi in Bavarci), in dveh novih (Avari in Slovani), ki sta se uveljavili v drugi polovici, kar pomeni korenito in trajno spremembo v poselitveni podobi obravnavanega prostora. Tretja tema se nanaša na postopno zamiranje poznoantičnega romanskega prebivalstva, ki se kaže v obliki organizirane odselitve ali kot beg proti zahodu. To izjemno delo je prevod izvirne nemške izdaje. JE LAHKO Ч>лј NOVA NADALJEVANJA KOMEDIJE Z MATJAŽEM JAVŠNIKOM NA VAŠEM RADIU -102.4 in 103.7 CENTER CENTER 1021103,71 diaaod«/a Dnevnik TV Primorka od ponedeljka do petka ob 20.00 tv \ ^рДИ^ t УјјјјЦјдУ WWW.RADIOCENTER.SI Trsteli ■ 67. kanal i . ' 1 ... , ■ - ^ : ■ Obala ■ S23 ■ kabelski sistem v Kopru aktualne novice s Primorske ^•Inli .- / I Kurilno olje je lahko cenejše! *aadno RAVNO PRAV Skupaj s podjetji Viessmann, Seitron in Klima Petek vam ponujamo udobje toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si. KURILNO OLJE EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Povsem običajna družina na čelu z umirjenim Tomom je potisnjena pod žaromete medijev, ko Tom v samoobrambi ustreli nasilnega roparja. preteklosti Tom Stall (Viggo Mortensen) poskus ropa v svoji okrepčevalni- njegovo življenje čez noč postavi na uživa srečno in mirno življenje s svo- ci. Vedel je, da prinašata težave, za- glavo. Znajde se v središču medij- jo ženo odvetnico (Maria Bello) in to je poskušal zavarovati svoje gos- ske pozornosti, kar mu ni niti naj- otrokoma v mestecu Millbrook To- te in prijatelje. V samoobrambi je manj všeč. Kmalu k njemu pristo- da nekega večera je idile konec, ko ubil dva iskana kriminalca ... Kar pi skrivnosten in grozeč moški (Ed Tom dvema nasilnežema prepreči nenadoma postane junak, zato se Harris), ki je prepričan, da mu je Frank Martin je najboljši v svojem poslu. Nekdanji operativec posebnih enot dela kot transporter. Prevaža dobrine -ljudi ali kar koli pač nanese. Zelo preprosto, samo dostavi ... in ne postavlja vprašanj. Upokojeni prenašalec najrazličnejših pošiljk Frank, igra ga Jason Statham, se je iz vročega Sredozemlja preselil v Miami, kjer je zaposlen kot voznik premožnega visokega vladnega uradnika za boj proti mamilom. Ko temu ugrabijo sina, se Frank odloči posredovati, s tem pa se zaplete v globoko zaro- to zločincev, za katere je deček le sredstvo, s katerim bi prišli do nevarnega biološkega orožja. Kot da zločinci še niso dovolj, Franku kmalu za ovratnik dihajo tudi možje v modrem, ki zmotno mislijo, da tudi on tiči za ugrabitvijo. Frank se je iz francoskega Sredozemlja preselil v Miami na Floridi. Transporterja ne more presenetiti skoraj nič, vendar je mlademu Jac-ku Billingsu to uspelo. Frank ni pričakoval, da se bo navezal na šestletnega Jacka, ki ga vozi v šolo in iz šole. A ko Jacka ugrabijo, mora uporabiti v bitkah preizkušene veščine, da bi našel dečka in preprečil ugra- ШШШШ ШШШ IIPHII1IMIIII a Transporter 2 Režija: Louis Leterrier Scenarij: Luc Besson, Robert Mark Kamen Produkcija: Luc Besson, Steve Chasman, Terry Miller Igrajo: Jason Statham, Alessandro Gassman, Amber Valletta, Kate Nauta, Matthew Modinejason Flemyng Premiera: 8. 12. 2005 Distribucija: Continental Film biteljem izpeljati načrt, po katerem naj bi izpustili virus, ki bi ubil vsakogar, ki pride v stik z njim. Nadaljevanje svetovne uspešnice Ko je oktobra leta 2002 Twentieth Century Fox v kino poslal Pre-našalca, je ta postal svetovna uspeš- nica. Njegov producent in koscena-rist je bil uveljavljeni filmski ustvarjalec Luc Besson. Na DVD je Prenašalec postal še večja uspešnica. Hkrati se je z njim rodil novi hollywoodski akcijski zvezdnik, Jason Statham kot Frank Martin pa je postal njegov prepoznavni lik. Statham pravi: "Ljudje so mi povsod pripovedovali, kako sta jim bila všeč Transporter in lik Franka Martina. Prenašalec je zame še posebej pomembna vloga, saj je vplivala na mojo kariero bolj kot kateri koli film, ki sem ga kdaj posnel." Po besedah režiserja drugega Pre-našalca Louisa Leterrierja, ki je bil pri prvem umetniški vodja, je bila glavna privlačnost izvirnika Stathamova upodobitev lika. "Jason ni prikazal le izjemnih telesnih sposobnosti lika, ampak tudi njegovo človeškost," pravi Leterrier. "Jason je Franka upodobil kot oklevajočega bojevnika. Frank si ne želi več opravljati sumljivih poslov; hrepeni po preprostem življenju. A usoda se rada poigrava z njim in v novem filmu se mora spet spopasti z nemogočo situacijo." Robert Mark Kamen, ki je z Lucom Bes-sonom napisal scenarija za oba dela, se strinja, da v veliki meri film dolguje svojo privlačnost Stathamove-mu pristopu do ikonskega lika. "Ja-sona odlikujeta človeškost in spodobnost; obe vrlini oživita v Franku Martinu, čeprav je seveda žilav kot le kaj." Po svetovnem uspehu Prenašalca in vstajenju Stat-hama kot novega filmskega " ф ч akcijskega zvezdnika nadaljevanje ni povsem nepričakovano. Luc Besson sije Prenašalca 2 zamislil kot filmski dogodek, ki bi presegel izvirnik tako po obsegu kot po čustvih. Monika Maljevič prav Tom škodoval v preteklosti. Tom s svojo družino z vso silo udari nazaj, saj je prepričan, da so ga zamenjali z nekom drugim. Čeprav ga vsi slavijo kot junaka, se Tom in njegova žena Edie le s težavo spopadata z novim načinom življenja, dodatne težave pa povzročita zlovešča Carl in Richie, ki Toma zamenjata z nekom drugim in trdita, da jima je v preteklosti storil hudo krivico. ■■■History of Violence Režija: Scenarij: Produkcija: Igrajo: Premiera: Distribucija: David Cronenberg Josh Olsen, John Wagner, Vince Locke David Cronenberg, Kent Alterman, Cale Boyter Viggo Mortensen, Maria Bello, Ed Harris, William Hurt, Ashton Holmes, Peter MacNeill, Stephen McHattie idr. 1. 12. 2005 Ljubljanski kinematografi na kratko Francoski igralec Thierry Fremont je v New Yorku prejel mednarodno nagrado emmy (International Emmy Award), ki jo podeljuje mednarodna televizijska akademija, in sicer za vlogo morilca v televizijski nadaljevanki Dans la tete du tueur (V glavi morilca). Nagrado za najboljšo televizijsko igralko je dobila Kitajka He Lin za vlogo v Slave Mother (Suženjska mati), za najboljši dokumentarec nemški film Das Drama von Dresden (Dresdenska drama), za najboljšo komedijo kanadska produkcija The Newsroom (Poročila), v kategoriji dramskega feljtona pa danski prispevek The Eagle (Orel). Das Drama von Dresden, oddaja o bombardiranju mesta ob Elbi pred 60 leti, je nastala v produkciji nemške televizijske mreže ZDF. Najstniški čarovnik in knjižni junak Harry Potter je znova začaral ameriške gledalce. Kot kažejo podatki o gledanosti najnovejšega filma o Harryju Potteiju Ognjeni kelih, je film prvi konec tedna po premieri zaslužil 101,4 milijona dolarjev. Po mnenju analitikov je to rekordni dosežek za film v več nadaljevanjih, ta podatek pa je dobrodošel tudi za ameriško filmsko industrijo, ki je v zadnjih mesecih doživela dokaj velik upad gledanosti filmov. Ognjenemu kelihu je uspel tudi četrti najdonosnejši t. i. premierni konec tedna. Boljši finančni izkupiček so doslej imeli le Spiderman, kije leta 2002 zaslužil 114,8 milijona dolarjev, ter Vojna zvezd m - Maščevanje Sitha in Shrek 2, ki sta zaslužila po 108 milijonov dolarjev. Diane Keaton bo sledila svojim materinskim instinktom. V kome diji Mama's Boy bo igrala vlogo požrtvovalne matere razvajenega sina, ki v poznih dvajsetih še veselo stanuje doma. Ko se mati nepričakovano zaljubi in sina končno želi postaviti pred vrata, se sin upre. Vlogo maminega sinka bo prevzel Jon Heder. Režiral bo novinec Tim Hamilton, za katerega bo to njegov prvi igrani celovečerni film. Keatonovo bomo lahko sredi decembra videli v božični komediji Družina Stone - zaroka prepovedana!. V tem filmu pa sin vznemiri družinsko idilo z napovedjo, da se bo poročil Leonardo DiCaprio se bo lotil snemanja filma po knjigi Blink Mal coma Gladwella. DiCaprio bo producent filma, poleg tega bo v njem igral glavno vlogo. Pisanje scenarija in režijo bo prevzel Steve Gagan (Traffic). Blinkje poljudnoznanstvena knjiga, ki se ukvarja z močjo intuicije in zaznav. Avtor v njej razmišlja o tem, kako si ljudje v novih situacijah v le nekaj sekundah ustvarijo svoje mnenje in sprejemajo odločitve. Za politični triler Syriana, ki pripoveduje o zapletih CIA na Bližnjem vzhodu, je Gagan že pred projekcijami v kinodvoranah doživel pohvale. Film bodo v nemških kinematografih začeli predvajati februarja 2006. (7U L ELEKTROPROM EVJ ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 56 57 ISO ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 56 71 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje PETEK, 2.12.2005 Slovenija 1 a 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO IUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO IUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VITEZ ALI ANGEL, KRATKI IGRANI FILM EBU 9.20 RISANKA 9.25 ENAJSTA ŠOLA, ODDAIA ZA RADOVEDNEŽE 10.00 ME|ICE, DOKUMENTARNA ODDAJA 10.30 Z VAMI 11,20 NADLOGE, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/2 12.15 OSMI DAN 13.00 POROČILA, SPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TARČA; PRANJE DENARJA, PONOVITEV 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.05) 15.40 PALČEK DAVID, RISANA NANIZANKA, 9/25 (VPS 15.40) 16.05 IZ POPOTNE TORBE: NA VODI IN V N|E| < (VPS 16.05) 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVIN|A (VPS 16.25) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.40 HOROVO OKO, BRAZILSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3., ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 17.40) 18.30 ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) 18.40 MEDVEDEK UHEC, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 ZAKAJ?, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO (VPS 20.00) 21.00 PRAKSA, AMERIŠKA NAD., 2/22 (VPS 21.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) 0.05 TURISTIKA, PONOVITEV 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 1.20 ZDAJ!, ODDAIA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, PONOVITEV 1.45 DNEVNIK ZAMEISKE TV (VPS 01.45) 2.10 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 8.30 TV PRODAIA 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 11.15 TV PRODAIA 11.50 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 11.50) 12.20 TEDENSKI IZBOR 12.20 OBZORJA DUHA 12.50 DUHOVNI UTRIP 13.05 BREZ TEBE SEM IZGUBLJEN, NEM. FILM (VPS 13.00) 14.30 ŠTAFETA MLADOSTI 15.15 ŠPORT ŠPAS, ODDAJA O ŠPORTU, ZDRAVJU IN OKOLJU 15.50 NIKOLI OB DESETIH: NE1SHA, PONOVITEV 16.50 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE (VPS 16.50) 17.20 MOSTOVI • HIDAK, PONOVITEV 17.55 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.55) 18.55 BEAVER CREEK: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), PRENOS (VPS 18.55) 20.15 STOPNIŠČE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/8 (VPS 20.20) 21.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 21.15) 21.35 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: M.NCHEN (VPS 21.45) 22.05 NORCI NA LINIJI, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 5/20 (VPS 22.15) ^ 22.30 MAHLER, ANGLEŠKI FILM (VPS 22.40) 0.20 HLADNOKRVNEŽ, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.10) 1.55 INFOKANAL Kanal A 8.30 TV prodaja 8.35 Umor, je napisala, 1. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 9.25 VIP, 3. sezona, ponovitev 20. dela am. nanizanke 10.15 E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12.35 Umor, je napisala, 1. sezona, 4. del am. naniz. 13.25 Mladi in nemirni, 5. sezona, 29. del am. nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 184. del am. nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 3. sezona, 21. del ameriške nanizanke 16.30 Da, draga?, 3. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 2. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Komedija: Cirkus pod vodo, ameriški film 21.40 Žene nogometašev, 4. sezona, zadnji del angleške nadaljevanke 23.05 Striptizete, 2. sezona, ЈлЈе! danske dokumentarne serije 23.35 Ženske zadeve, 8. del ameriške nanizanke \ 0.35 E+, ponovitev Pop TV PCP 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Materina pot, ponovitev 77. dela mehiške nadaljevanke 8.45 Proti vetru, ponovitev 74. dela mehiške nad. 9.35 TV prodaja 10.05 Vila Marija, ponovitev 68. dela hrvaške nad. 11.00 Prerojena ljubezen, ponovitev 56. dela venezuelske nadaljevanke 11.55 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 57. del venezuelske nad. 16.00 Vila Marija, 69. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 75. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina pot, 78. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Vzemi ali pusti 20.40 BAR 21.10 Akcija: Lovec in morilec, ameriški film ^ 23.10 Teksaški mož postave, 7. sezona, 13. del ameriške nanizanke 0.05 Spi z mano, ameriški film 1.45 24UR, ponovitev 2.45 Nočna panorama Prva TV 11.30 Proti soncu, pon 12.00 Postavitev vrtca - Modena, pon 12.30 Minilo je 10 let Slovenske Ekošole, pon 13.00 Glasbeni mozaik 14.00 Javna razprava o kulturni dediščini v Državnem svetu RS, pon 14.30 Ko gre za zdravje, pon 15.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 16.30 Jana, starostniki, pon 17.00 Sijaj, pon 17.30 Do zdravja tudi tako, Lrvi Plus, pon 17.55 Dežela zakladov, kviz 18.00 Živeti zdravo, pon 18.30 To morate vedeti! Razvoj škofjeloške Odeje, pon 18.45 Miran Stanovnik, športnik in vojak, pon 18.55 Dežela zakladov, kviz 19.00 Činčove ideje, pon 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 Aktualno 20.55 Dežela zakladov, kviz 21.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Avantura z Ano in Taijiem, pon 23.00 Trenja 00.30 Tv prodaja 01.00 Glasbeni mozaik 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Mala šola 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Čarovnije, III/34. del italijanske serije 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.20 TV prodaja 12.35 Tri v vrsto 12.45 Mala šola 13.00 TV prodaja 13.30 Alo, alo, 37. del angleške serije 14.00 Črni gad, 2. del angleške serije 14.30 Vikarka iz Dibleya, 8. del angleške serije 15.00 Gospod Bean, 37. del angleške serije 15.30 TV prodaja 16.00 Skozi ključavnico, ponovitev 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 572. del italijanske telenovele 17.55 Čarovnije, III/35. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ali G, 8. del angleške serije 20.30 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 21.00 Diagnoza: neznana, 7. del ameriške serije 22.00 Okrožje Columbia, III/9. del ameriške nanizanke 23.00 Marlenna, pogovorna oddaja 00.00 Ali G, 8. del angleške serije 00.30 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 01.00 Diagnoza: neznana, 7. del ameriške serije 02.00 Okrožje Columbia, III/9. del ameriške nanizanke 03.00 Marlenna, pogovorna oddaja TevePika 08.00 Tv prodaja 08.30 Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 09.30 V harmoniji z naravo, pon 10.00 ŠKL, pon 11.00 Do zdravja tudi tako, gost: Maxmedico, pon SOBOTA, 3.12.2005 Slovenija 1 a SsiOE 6.20 6.20 6.30 7.00 7.35 7.55 8.10 8.45 9.10 9.35 10.45 12.00 13.00 13.20 13,20 13.45 14.05 14,35 15,30 17.00 17.15 17.25 18.40 18.55 19.00 1125 19.40 19.45 20.00 20,30 21.30 22.00 22.30 23.20 1.00 1.40 2.05 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLIKE IZ POPOTNE TORBE: NA VODI IN V N|EJ VITEZ ALI ANGEL, KRATKI IGRANI FILM EBU POD KLOBUKOM GUSARSK1 OTOKI, FRANCOSKA NANIZ., 1/26 AFNA FRIKI: ZDRAVSTVO, MLADINSKA ZNANSTVENO FANTASTIČNA SERIJA, 2/10 KINO KEKEC: BOŽIČNI MARSOVEC, KANADSKI FILM, PONOVITEV (VPS 09.35) POLNOČNI KLUB, PONOVITEV TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI VODNI KROG: SAVINJA TURISTIKA POMAGAJMO SI, ODDAIA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 14.05) HU|ŠA|MO, ANGLEŠKA NAD, 2/6, PONOVITEV 100 LET SLOVENSKEGA FILMA: GRAJSKI BIKI, SLOVENSKI ČB FILM (VPS 15.30) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) OZARE (VPS 17.15) SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA IV MARIBOR (VPS 17.25) PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK UTRIP VREME ŠPORT VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BUSK, TV NADALJEVANKA -11. DEL: KADROVSKO POMLAJEVANJE, 11/15 (VPS 20.00) HRI-BAR (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) IZBRANEC, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 7/12 (VPS 22.30) POSEBEN DAN, ITALIJANSKI FILM (VPS 23.20) DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.40) INFOKANAL Slovenija 2 Ш 6.30 INFOKANAL 8.00 TV PRODAJA 8.30 INFOKANAL 9.40 TV PRODAJA 10.15 SKOZI ČAS 10.25 TEDENSKI IZBOR 10.25 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE 10.50 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: M.NCHEN 1170 ODA PREŠERNU, SLOVENSKI FILM (VPS 11.20) 13.00 POTOVKA, PORTRET OB 75-LETNICI PESNICE NEŽE MAURER (VPS 13.00) 13.55 KOŠARKA NBA: PHILADELPHIA - NEW ORLEANS, POSNETEK (VPS 13.55) 15.25 MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU _(VPS 17.45)_ 15.55 TRONDHEIM: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 15.55) 17.55 VELENJE: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, PRVA TEKMA OSMINE FINALA, GORENJE - MONTPELLIER, PRENOS (VPS 17.55) 19.45 SMUČARSKI MAGAZIN (VPS 18.15) 20.20 LAKE LOUIS: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), PRENOS (VPS 20.20) 21.20 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U: VELESLALOM (M), 1. VOŽNJA, POSNETEK IZ BEAVER CREEKA (VPS 18.55) 21.55 BEAVER CREEK: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 21.55) 22.45 CERVANTES, ŠPANSKA BIOGRAFSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2/9 (VPS 22.50) 23.40 NIKOLI OB DESETIH: BILLY'S PRIVATE PARKING (VPS 23.45) 0.40 PLANET ROCK: R.E.M, GLASBENI DOKUMENTAREC (VPS 00.45) 1.05 INFOKANAL Kanal A 8.50 TV prodaja 9.20 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 180. dela ameriške nadaljevanke 10.05 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 181. dela ameriške nadaljevanke 10.55 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 182. dela ameriške nadaljevanke 11.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 183. dela ameriške nadaljevanke 12.35 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 184. dela ameriške nadaljevanke 13.25 Goodyear liga, oddaja 13.50 Dannyjeve zvezde 14.50 Sreča, 2. sezona, 9. del angleške humoristične nanizanke 15.30 Čarovnice, 4. sezona, 5. del ameriške nanizanke 16.25 Ti nemogoči policisti, 18. del ameriške humoristične nanizanke 16.55 Goodyear liga, Geoplin Slovan: Crvena zvezda, prenos košarke E+ Družinski film: Sam doma 2, ameriški film Las Vegas, 2. sezona, 10. del ameriške nanizanke Vsak začetek je težak, ameriški film Ekstra magazin, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.10 Brata Koalček, sinhronizirana risana serija 8.30 Drobižki, sinhronizirana risana serija 8.40 Trnuljčica, sinhronizirani risani film 9.30 Bučke, sinhronizirana risana serija 9.50 Poko, sinhronizirana risana serija 10.20 Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija 10.50 Čarobna angleščina, otroška zabavno- izobraževalna serija 11.00 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija 11.25 Šolska košarkarska liga 12.25 Diagnoza: umor, 8. sezona, 14. del am. naniz. 13.20 Naša sodnica, 3. sezona, 22. del am. nanizanke 14.15 Providence, 4. sezona, 8. del ameriške nanizanke 15.10 Ta čudežni svet, dokumentarna oddaja 15.40 Animalia, dokumentarna serija 16.10 Pustolovščine v divjini, dokumentarna serija 17.10 24UR-vreme 17.15 Sestre v nevarnosti, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Vzemi ali pusti 20.40 BAR, v živo 21.50 Sobotni filmski hit: Frankie in Johnny, am. film 23.55 Alias, 3. sezona, 11. del ameriške nanizanke 0.50 Njena mama, angleški film 2.20 24UR, ponovitev 3.20 Nočna panorama Prva TV B ИИ 07.30 Mali mečevalci, risana serija 08.20 TV prodaja 09.00 Digimoni, risana serija 09.25 TV prodaja 09.55 Digimoni, risana serija 10.20 TV prodaja 10.50 Sto izložb, sto strasti, 565. del italijan. telenovele 11.15 Sto izložb, sto strasti, 566. del italijan. telenovele 11.40 Sto izložb, sto strasti, 567. del italijan. telenovele 12.05 Sto izložb, sto strasti, 568. del italijan. telenovele 12.30 Sto izložb, sto strasti, 569. del italijan. telenovele 12.55 TV prodaja 13.15 Ena na ena, ponovitev 14.05 Prestižno, ekskluzivno, ponovitev 14.40 Prvaki med silaki, reportaža_ 15.05 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.10 Lisice, 16. del srbske serije 17.05 Kraljevska družina, dokumentarna oddaja 17.50 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 18.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Gospod Bean, angleška serija 20.30 Italijanska nogometna liga - Lecce: Roma, prenos 22.30 Žurerke, ameriška komična drama (2000) 00.05 Reporter X 00.35 Italijanska nogometna liga - Lecce: Roma, pon. 02.30 Žurerke, ameriška komična drama (2000) 04.00 Reporter X TevePika CH 08.00 Glasbena tehtnica 08.15 Vodič po podjetništvu, pon 08.30 Primorski skladatelji slovenskemu narodu, Vinko Vodopivec, pon 09.00 Glasbena tehtnica 09.10 Tv Prodaja 09.25 Četrtkove zgodbice, 3. nadstropje, pon 09.30 Postavitev vrtca - Modena, pon 10.00 Do zdravja tudi tako, Livi Plus, pon 10.30 Proti soncu, pon 11.00 Aktualno 12.00 3. CIO konferenca 2005, pon 12.30 Glasbeni mozaik 14.00 Rokomet Slovan, pon 14.30 Predah v gibanju, Menči Klančar, prvič 15.30 Prava stvar, kuharska oddaja RTS, prvič 16.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 16.30 Do zdravja tudi tako, gost: Maxmedico, pon 17.00 Kulturne drobtinice, ljubljanske stoletnice, pon 17.25 Dežela zakladov, kviz 17.30 Do zdravja tudi tako, gostja: dr. Cveta Malus, pon 18.00 Modro, oddaja o navtiki, prvič 18.30 Aruna, dr. alternativne medicine, 4 del. 18.55 Dežela zakladov, kviz 19.00 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 A to je to, poučno - zabavna oddaja z Rezo, prvič 20.30 Jana, družinska optika Lah, prvič 20.55 Dežela zakladov, kviz 21.00 Nonina kuhinja za otroke in odrasle, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Sprehod po Ljubljani, 4 del, prvič 23.00 Živeti zdravo, pon 23.30 Jana, Algea, vpliv na našo prebavo in dobro počutje, pon 00.00 Sijaj, pon 00.30 Tv Prodaja 01.00 Glasbeni mozaik NEDELJA, Z12.2005 vroče družabna kronika žreban|e lota (vps 18.25) hopla, risanka (vps 18.40) čaru in mimo, risanka vreme (vps 18.55) dnevnik zrcalo tedna vreme Sport spet doma (vps 20.00) š. Športna oddaia (vps 21.35) intervju (vps 22.00) poročila, Sport, vreme (vps 22.55) mali čung, honckonški film (vps 23.15) dnevnik, vreme, sport, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 01.35) infokanal Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 8.00 TV PRODAJA 8.30 INFOKANAL 10.45 TV PRODAJA 11.20 SKOZI ČAS 11.30 TEDENSKI IZBOR 11.30 HRI-BAR 12.30 MUDI VIRTUOZI: HARMONIKAR BORUT ZACORANSKI (VPS 12.30) 12.50 MLADI VIRTUOZI: EVA IELENC IN ANŽE PALKA, KITARI (VPS 12.45) 13.05 S POTI PO BRAZILIJI, DOKUMENTARNA ODDA|A TV MARIBOR (VPS 13.00) 13.40 TRONDHEIM: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 13.40) 15.30 KOŠARKA NBA ACTION (VPS 17.00) 16.20 KOLDINC: LICA PRVAKOV V ROKOMETU, PRVA TEKMA OSMINE FINALA, KOLDING - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, PRENOS (VPS 16.20) 18.30 NOGOMET-PRVA LIGA, MAGAZIN LIGE SIMOBIL VODAFONE (VPS 18.30) 18.55 LAKE LOUIS: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (Z), PRENOS (VPS 18.55) 20.00 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 1. VOŽNJA, POSNETEK IZ BEAVER CREEKA (VPS 20.00) 20.25 BEAVER CREEK: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), PRENOS Z VOŽNJE (VPS 20.25) 21.15 POKVARJENA DEKLETA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 7/16 (VPS 21.20) 22.05 IMPROMPTU, ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA 22.05 PREŠEREN V GLASBI - VENDAR PETI ON NE 5 IENJA ... K. MASEK: KAM? IN D. JENKO: STRUNAM (VPS 22.15) 22.15 SLOVENSKI BALETNI VEČER - B. ARNIČ: ZAPELJIVEC (VPS 22,20) 22.45 A. SREBOTNJAK: TROBENTA IN VRAG (VPS 22.55) 23.25 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, POSNETEK IZ TRONDHEIMA 1.00 INFOKANAL Slovenija 1 ki živžav: palček david, risana nanizanka, 9/25: zametek,, risana nanizanka, 9/13; pika nogavička, risana nanizanka, 9/16 (vps 07.00) !0 šport špas, oddaja o športu, zdravju in okolju (vps 09.20) 15 nedeljska masa, prenos iz župnije zapoge (vps 09.55) .00 prvaki divjine, francoska poljudnoznanst. serija, 5/13 (vps 11.00) 11.25 obzorja duha (vps 11.30) 12.00 ljudje in zemlja, oddaja tv maribor (vps 12.00) 13.00 poročila, Sport, vreme (vps 13.00) 13.10 pri iožovcu z natalijo, ponovitev 14.15 tistega lepega popoldneva (vps 14.15) 14.20 poldnevnik 14.25 človeški faktor 14.30 nedeljsko oko 14.40 pet minut slave 14.45 triki derrena browna 15.15 predmet poželenja 15.35 odprto 15.40 žive legende 15.50 sports angleška nogometna liga 16.00 šport na današnji dan 16.10 osmi potnik 16.20 lorella 16.40 coolinarika 17.00 poročila, šport, vreme (vps 17.00) 17.15 tistega lepega popoldneva (vps 17.20) 17.20 glasbeni dvoboj 17.35 panika 17.45 vabilo za dva 13 Kanal A Љ 9.15 TV prodaja 9.45 Mladi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 25. dela ameriške nadaljevanke 10.35 Mladi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 26. dela ameriške nadaljevanke 11.25 Mladi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 27. dela j|j| ameriške nadaljevanke 12.15 Mladi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 28. dela ameriške nadaljevanke 13 05 Mladi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 29. dela ameriške nadaljevanke 13.55 Dannyjeve zvezde 14.55 Čarovnice, 4. sezona, 6. del ameriške nanizanke 15.50 Pripravljen na dirko, ameriški film 17.30 Ti nemogoči policisti, zadnji del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 TV kriminalka: Živi pesek, ameriški film 21.40 Tihi zločin, 3. sezona, 10. del ameriške naniz. 22.35 Navigator 23.05 Murphyjev zakon, angleška nadaljevanka, 5/5 0.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 8.10 Ameriška pravljica: Zaklad na Manhattnu, sinhronizirani risani film 9.30 Vodovnikova vesina, risana serija 9.55 Pet junakinj, risana serija 10.20 Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija 10.45 Čarobna angleščina, otroška zabavno- izobraževalna serija 10.55 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija 11.20 Power Rangers, mladinska nanizanka 11.45 Šolska košarkarska liga 12.45 Diagnoza: umor, 8. sezona, 15. del am. naniz. 13.40 Naša sodnica, 3. sezona, 23. del am. nanizanke 14.35 Deloholik, nemški film 16.15 Dvakrat ob božiču, ameriški film 17.55 24UR- vreme 18.00 Raketa pod kozolcem 19.00 24UR 20.00 Nedeljski filmski hit: je sploh lahko še slabše?, ameriški film 21.40 Športna scena 22.25 Brezdušno mesto, ameriški film 0.15 24UR, ponovitev 1.15 Nočna panorama Д Prva TV a иа 07.15 Mali mečevalci, risana serija 08.30 TV prodaja 09.30 Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja 11.05 TV prodaja 11.20 Skozi ključavnico, ponovitev 12.15 Alo, alo, 37. del angleške serije 12.45 Črni gad, 2. del angleške serije 13.15 Vikarka iz Dibleya, 8. del angleške serije 13.45 Gospod Bean, 37. del angleške serije 14.10 Zakon Ljubezni, 4. del italijanske serije 14.55 Italijanska nogometna liga - Lazio: Siena, prenos 17.00 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 17.25 Žurerke, ameriška komična drama (2000) 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Kako ubiti sosedovega psa, am. komedija (2000) 22.05 Ameriška nogometna liga (NFL) - Denver: KC, prenos 01.30 italijanska nogometna liga - Lazio: Siena, pon. 03.20 Kako ubiti sosedovega psa, ameriška komedija (2000) TevePika M 8.55 Četrtkove zgodbice, 3. nadstropje, pon 9.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 10.00 Prava stvar, kuharska oddaja RTS, pon 10.30 Jana, družinska optika Lah, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu 12.00 Sprehod po Ljubljani, 4 del, pon 12.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.00 V harmoniji z naravo, pon 13.30 A to je to, poučno - zabavna oddaja z Rezo, pon 14.00 Vita fit, prvič 14.30 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 15.00 Aktualno 16.00 Ko gre za zdravje, prvič 17.00 To morate vedeti! Razvoj škofjeloške Odeje, pon 17.30 Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon 17.55 Dežela zakladov, kviz 18.00 Jana, starostniki, pon 18.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.55 Dežela zakladov, kviz 19.00 Predah v gibanju, Menči Klančar, pon 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 Slovenska glasbena lestvica 20.55 Dežela zakladov, kviz 21.00 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Činčove ideje, pon 23.30 Aruna, dr. alternativne medicine, 6 del. 00.00 Jana, Algea, vpliv na našo prebavo in dobro počutje, pon 00.30 Tv Prodaja 00.45 Glasbeni mozaik PONEDELJEK, Slovenija 1 j 6.25 TEDENSKI IZBOR 6.25 UTRIP 6.40 ZRCALO TEDNA 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO JUTRO 8,00 POROČILA 8.05 DOBRO IUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 IZ POPOTNE TORBE: NA VODI IN V NJEJ 9.25 RISANKA 9.35 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVINJA 10.05 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 13.15 14.30 15.00 15.05 15.40 16.05 16.20 16.25 17.00 17.35 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.15 22.00 22.50 0.20 1.15 1.45 TEDENSKI IZBOR TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA PRVI IN DRUGI POROČILA, PROMET (VPS 15.00) DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.05) TRNOVO ROBIDOVJE: MARJETK1NI OTROČIČKI, LUTKOVNA NANIZANKA, 6/8 (VPS 15.40) RADOVEDNI TAČEK: RITEM (VPS 16.05) RISANKA AFNA FRIKI: LETALSTVO, MLADINSKA ZF SERIJA, 3/10 (VPS 16.25) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) NADLOGE, FRANCOSKA POLJUDNOZNANST. SERIJA, 2., ZADNJI DEL (VPS 17.30) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RISANKA (VPS 18.40) PINGU, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, SPORT DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT 2005 (VPS 20.00) MINISTRSKI SVET OVSEJA (VPS 21.20) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) DEDIŠČINA EVROPE: ŽIVLJENJE TEČE DALJE, NEMŠKI FILM (VPS 22.45) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.10) INFOKANAL Slovenija 2 6.30 8.10 8.15 10.30 11.05 11.35 12.05 12.40 12.40 13.05 13.35 13.40 14.15 15.00 15.20 16.55 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 23.00 0.30 INFOKANAL NAPOVEDNIKI MEDNARODNA OBZORJA- EVROPA: JEZNI MLADI MOŽJE, PONOVITEV MINISTRSKI SVET OVSEJA, PRENOS OTVORITVE Z GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA V LJUBLJANI (VPS 09.00) SLAVNOSTNI KONCERT OB 105. OBLETNICI PAPIRNIŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA VEVČE, POSNETEK IZ KRIŽANK (VPS 10.00) TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR Š - ŠPORTNA ODDAJA ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE IMPROMPTU, ODDAIA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA, PONOVITEV PREŠEREN V GLASBI - VENDAR PETI ON NE JENJA ... K. MAŠEK: KAM? IN D. JENKO: STRUNAM SLOVENSKI BALETNI VEČER - B. ARNIČ: ZAPELJIVEC A. SREBOTNJAK: TROBENTA IN VRAG TURISTIKA, PONOVITEV DEDIŠČINA EVROPE: IVANA ORLEANSKA, FRANCOSKA NAD., 2/3, PON. (VPS 15.25) ST. PETERBURG: SP V ROKOMETU (Ž), SLOVENIJA - KOREJA, PRENOS (VPS 16.55) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 7/22, PONOVITEV (VPS 19.05) OSEBNO (VPS 20.00) HUMANISTIKA (VPS 20.30) STUDIO CITY (VPS 21.00) ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA (VPS 22.00) ŠTUDENTSKA (VPS 2230) BRANE RONČEL IZZA ODRA (VP5 23.00) INFOKANAL Kanal A 5Л12005 8.30 TV prodaja 8.35 Umor, je napisala, 1. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke 9125 VIP, 3. sezona, ponovitev 21. dela am. naniz. tfclS ^ E+, ponovitev Ш5 TV prodaja 12.35 Umor, je napisala, 1. sezona, 5. del am. naniz. 13.25 Mladi in nemirni, 5. sezona, 30. del am. nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 185. del am. nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 3. sezona, 22. del ameriške nanizanke 16.30 Da, draga?, 3. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 17,00 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 19. del 18|PI8 ameriške hum. nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 2. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Filmski ciklus - Tom Cruise: ШИШ Misija: nemogoče, ameriški film 22.00 Zvezdna vrata, 6. sezona, 18. del am. nanizanke 23.00 Mladi zdravniki, 4. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Seinfeld, 8. sezona, 6. del am. humor, nanizanke 0.00 Naravnost fantastično, 1. sezona, 5. del angleške humoristične nanizanke t* 0.40 Nič od nič, angleški film_// r POD TV TOP 23.00 To morate vedeti! Razvoj škofjeloške Odeje, pon 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA 23.40 Sanje sveta, 5. del italjanske nanizanke 23.15 Tv Prodaja (VPS 17.35) >0.40 Lisice, 17. del srbske serije -TV 00.45 Glasbeni mozaik 18.45 Z.KOZINC-H.ANDICS: KUGY - SCABIOSA )1.40 Deviški samomori, ameriška misteri drama 1999 24UR, ponovitev Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje TRENTA, 1/3, PONOVITEV (VPS 18.45) 6 50 7.50 1 OREK, 20.00 F RASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 14/24 (VPS 20.00) TevePika Б9*| 9.35 Materina pot, ponovitev 78. dela mehiške nad. Proti vetru, ponovitev 75. dela mehiške nad. 20.35 LIGA PRVAKOV V NOGOMETU, PRENOS (VPS 20.35) CVET ZLA, FRANCOSKI FILM (VPS 22.40) 10.25 TV prodaja 6.12.2005 22.35 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 10.55 Vila Marija, ponovitev 69. dela hrvaške nad. 0.20 INFOKANAL 9.30 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o dogodku 11.50 Prerojena ljubezen, ponovitev 57. dela venezuelske nadaljevanke Športna scena, ponovitev 0.00 dneva, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 12.45 Slovenija 1 Kanal A Д 13.40 TV prodaja 0.30 Primorski skladatelji slovenskemu narodu, Vinko 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja Vodopivec, pon 15.00 Prerojena ljubezen, 58. del venezuelske nad. 6.20 TEDENSKI I2BOR 3.30 TV prodaja 1.00 Prava stvar, kuharska oddaja RTS, pon 16.00 Vila Marija, 70. del hrvaške nadaljevanke 8.35 Umor, je napisala, 1. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 1.30 ŠKL, prvič 17.00 Proti vetru, 76. del mehiške nadaljevanke 24UR - vreme Materina pot, 79. del mehiške nadaljevanke 24UR Naša mala klinika, 3. sezona, 13. del slovenske nanizanke 6.20 IUJLIUKH 2.30 Vodič po podjetništvu, pon 17.55 18.00 19.00 20.00 6.30 7.00 ODMEVI POROČILA (VPS 07.00) 3.25 0.15 2.05 VIP, 3. sezona, ponovitev 22. dela am. naniz. E+, ponovitev TV prodaja Umor, je napisala, 1. sezona, 6. del am. naniz. Mladi in nemirni, 5. sezona, 31. del am. nad. 2.45 3.00 Tv Prodaja Glasbeni mozaik 7.05 8.00 DOBRO JUTRO POROČILA 4.00 5 00 Predah v gibanju, Menči Klančar, pon 8.05 9.00 9.05 9.05 DOBRO JUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR Sport Spas, oddaja o Športu, zdravju in okolju 2.35 3.25 5.30 Sprehod po Ljubljani, 4 del, pon Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon 20.55 Razočarane gospodinje, 1. sezona, 13. del 4.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 186. del am. nad. 6.00 Slovenska glasbena lestvica, pon ameriške nanizanke 5.05 TV prodaja 7.00 Jana, družinska optika Lah, pon 21.45 BAR 5.35 VIP, 4. sezona, 1. del ameriške nanizanke 7.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 22.15 Filmi desetletja: 6.30 Da, draga?, 3. sezona, 17. del ameriške 7.55 Dežela zakladov, kviz 9.35 10.10 7rnnRF [7 <КП1 IKF Umri pokončno, ameriški film AFNA FRIK1: LETALSTVO, MLADINSKA ZNANSTVENO FANTASTIČNA SERIJA, 3/10 SOŽITJA, humoristične nanizanke 8.00 Do zdravja tudi tako, Jan Krizstan, prvič 0.35 Na kraju zločina, 3. sezona, 16. del am. naniz. 7.00 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 20. del 8.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 1.30 Moške glave, ženske težave, 1. sezona, 1. del ameriške hum. nanizanke 10.40 7.30 ameriške humo.nanizanke Dva moža in pol, 2. sezona, 5. del ameriške 8.55 9.00 Dežela zakladov, kviz Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR 2.00 24UR, ponovitev humoristične nanizanke 9.55 Dežela zakladov, kviz 11.50 13.00 PRI |020VCUZNATALI|0 poročila. Sport, vreme (vps 13.001 3.00 Nočna panorama 8.00 E+ 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o dogodku dneva 13.25 TtntKKlfl I7RAD 20.00 Akcija: Ostrostrelec, ameriški film Prva tv нШгага 13.25 14.25 HRIBAR VEDRANA CRISOCONO NEMES: BLISK, 21.45 22.40 Zvezdna vrata, 6. sezona, 19. del am. nanizanke Mladi zdravniki, 4. sezona, 22. del ameriške 20.30 To morate vedeti! Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po novem - Adriatic, prvič humoristične nanizanke 20.55 Dežela zakladov, kviz 1 V NADALJEVANKA - 1 1. UtL: 23.10 23.40 0.20 Seinfeld, 8. sezona, 7. del am. humor, nanizanke Naravnost fantastično, 1. sezona, 6. del angleške humoristične nanizanke Kickbokser, ameriški film 21.00 Jana, nega las in lasišča, prvič 06.15 The Best Off KADROVSKO POMLAJEVANJE, 11/15 21.30 22.30 24 UR, informativna oddaja jana, Algea kot dodatek k neuravnoteženi in nepravilni prehrani, prvič 06.30 07.00 TV prodaja Mali mečevalci, risana serija 15.00 15.05 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - 07.25 07.40 Mala šola Spomin 15.40 BARANGOLjSOK (VPS 15.10) KJE SO BOŽIČKOVIIELENČKI?, RISANI FILM 23.00 23.30 Aruna, dr. alternativne medicine, 4 del. Naša mala klinika 08.00 TV prodaja 16.05 (VPS 15.45) ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM DEŽEVNIK (VPS 16.00) Pop TV № J0.30 Tv Prodaja 08.30 Tri v vrsto 31.00 Glasbeni mozaik 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: NIEDERLOV HRAST IN 6.50 24UR, ponovitev Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 09.25 10.00 10.05 TV prodaja Prva prebere prva TV prodaja Čarovnije, III/35. del italijanske serije 16 35 REGRATOVA SOLATA (VPS 16.05) КМНГ.Д MFNIF RRir.A . HFNNINC. MANKFI 1 ■ 7.50 SREDA, IU.JJ UMREM, TODA SPOMIN ŽIVI NAPREJ, 8.40 9.35 Materina pot, ponovitev 79. dela mehiške nad. Proti vetru, ponovitev 76. dela mehiške nad. 10.25 f UNUVI1 tV tVKS 10. JU) 10.25 TV prodaja Vila Marija, ponovitev 70. dela hrvaške nad. 7.12.2005 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, SPORT, VREME 10.55 12.20 TV prodaja (VPS 17.00) 11.50 Prerojena ljubezen, ponovitev 58. dela venezuelske nadaljevanke 12.35 Mala šola 17.30 POGLED NA... 12.50 TV prodaja 17.30 CVETLIČNA TIHOŽITJA MARIE AUERSPERG 12.45 Providence, 4. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke Slovenija 1 13.20 Kako ubiti sosedovega psa, ameriška komedija (2000) 17.40 ATTEMS (VPS 17.30) n,71k,T,L,r.l ГI nLIAUn^r,,, ГиЛШНП (VPS 17.40) 13.40 TV prodaja 15.25 TV prodaja 17.50 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 6.20 TEDENSKI IZBOR 16.00 Okrožje Columbia, III/9. del ameriške nanizanke GRUBERJEVA PALAČA (VPS 17.50) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.05) SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RISANKA (VPS 18.40) VIDA IN LUKA, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, SPORT 15.00 Prerojena ljubezen, 59. del venezuelske nad. 6.20 KULTURA 17.00 Mali mečevalci, risana serija 18.05 16.00 Vila Marija, 71. del hrvaške nadaljevanke 6.30 ODMEVI 17.25 17.55 Sto izložb, sto strasti, 570. del italijanske telenovele Čarovnije, HI/36, del italijanske serije 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 17.00 17.55 18.00 Proti vetru, 77. del mehiške nadaljevanke 24UR - vreme Materina pot, 80. del mehiške nadaljevanke 7.00 7.05 8.00 POROČILA (VPS 07.00) DOBRO JUTRO POROČILA 19.00 19.55 20.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja Plemeniti komentar Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 19.00 20.00 20.55 24UR Preverjeno Kevin Hill, 11. del ameriške nanizanke 8.05 9.00 9.05 DOBRO JUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR 21.00 22.00 Zakon Ljubezni, 5. del italijanske serije Plesalka v temi, ameriški glasbeni film 2000 20.00 21.00 POD ŽAROMETOM (VPS 20.00) RUDI OMOTA - PREZRTO POGLAVJE SLOVENSKE 21.45 22.15 BAR Filmi desetletja: Prvinski nagon, ameriški film 9.05 9.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM DEŽEVNIK ODDAJA ZA OTROKE 00.30 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 22.05 KINtMAlOGKAHJt, DOKUMtNI. ULM (V» 21.00) ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.05) SREČANJE MINISTROV OVSEJA, POVZETEK 0.30 Na kraju zločina, 3. sezona, 17. del am. naniz. 9.25 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 45/52 01.30 02.30 Zakon ljubezni, 5. del italijanske serije Plesalka v temi, ameriški glasbeni film 2000 22.55 1.25 Moške glave, ženske težave, 1. sezona, 2. del ameriške hum. nanizanke 9.40 ZLATKO ZAKLADKO: NIEDERLOV HRAST IN REGRATOVA SOLATA 23,15 (VPS 22.55) VELIKAN NEBA: GRADNJA AIRBUSA A380, ANGLEŠKA DOKUMENT. SERI|A, 2/3 (VPS 23.15) POGLED NA..., PONOVITEV CVETLIČNA TIHOŽITIA MARIE AUERSPERG 1.55 24UR, ponovitev 10.00 KNJIGA MENE BRIGA- TevePika I l + l 2.55 Nočna panorama HENNING MANKELL: UMREM, TODA SPOMIN ŽIVI NAPREJ 08.00 Do zdravja tudi tako, gostja: dr. Cveta Malus, pon 0.05 Prva TV QiB0 10.30 ONKRAJ NOVE DOBE, BRAZILSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 08.30 09.00 Vita fit, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon ATTEMS BIZANTINSKI SLONOKOŠČENI SKRINJICI 3., ZADNJI DEL (VPS 10.30) 0.15 06.15 11.15 SPET DOMA, PONOVITEV 0.25 GRUBERJEVA PALAČA The Best Off 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO 09.30 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon 0.40 DNEVNIK. VREME, MAGNET, ŠPORT. PON. 06.30 TV prodaja 13.15 10.00 Do zdravja tudi tako, gost: Maxmedico, pon 1.35 POD ŽAROMETOM, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEISKE TV (VPS 02.20) 07.00 Mali mečevalci, risana serija 13.35 13.35 TEDENSKI IZBOR LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR 10.30 Kulturne drobtinice, ljubljanske stoletnice, pon 2.25 07.25 Mala šola 11.00 Modro, oddaja o navtiki, pon 2.50 INFOKANAL 07.40 Spomin 14.30 PRVAKI DIVJINE, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERI|A, 5/13 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 11.30 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 08.00 TV prodaja 12.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 08.30 Tri v vrsto 15.00 13.00 Trenja, POP TV blovemja z 08.45 Spomin 15.05 MOSTOVI • HIDAK (VPS 15.05) 14.30 Glasbeni mozaik 09.00 Mali mečevalci, risana serija 15.40 FRAČJI DOL, LUTKOVNA NANIZANKA, 10/23 (VPS 15.40) 15.00 jana, družinska optika Lah, prvič 09.25 TV prodaja 15.30 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja 6.30 INFOKANAL 10.00 Prva prebere prva 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.05) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, SPORT, VREME o kmetijstvu, pon 8.30 TV PRODAJA 10.05 TV prodaja 17.00 16.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 10.25 Čarovnije, IH/36. del italijanske serije (VPS 17.00) 17.30 Vodič po podjetništvu 10.05 TV PRODAJA 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 17.30 ZVAMI (VPS 17.30) 17.45 Četrtkove zgodbice, 3. nadstropje, pon 10.40 TEDENSKI IZBOR 12.05 TV prodaja 18.20 TURISTIKA (VPS 18.20) 17.55 Dežela zakladov, kviz 10.40 OSEBNO 12.20 Mala šola 18.40 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.40) 18.00 Aruna, dr. alternativne medicine, 6 del. 11.10 POMAGAJMO SI, 12.30 TV prodaja 18.45 BINKO, RISANKA 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Mi ODDAIA TV KOPER-CAPODISTRIA 13.00 Plesalka v temi, ameriški glasbeni film 2000 18.55 VREME (VPS 18.55) 18.55 Dežela zakladov, kviz 11.40 SLOVENCI V ITALIJI (VPS 11.50) 15.25 TV prodaja 19.00 DNEVNIK 19.00 Do zdravja tudi tako, Livi Plus, pon 12.10 TEDENSKI IZBOR 16.00 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 19.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 12.10 HUMANISTIKA 17.00 Mali mečevalci, risana serija 20.00 SEDMI PEČAT: ZBOGOM, LENIN, NEMŠKI FILM 19.55 Dežela zakladov, kviz 12.40 ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA 17.25 Sto izložb, sto strasti, 571. del italijan. telenovele (VPS 20.00) 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o dogodku 13.15 ŠTUDENTSKA 17.55 Čarovnije, HI/37, del italijanske serije 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.05) dneva 13.45 STUDIO CITY 19.00 Adijo pamet kontaktna oddaja 23.00 OMIZJE (VPS 23.00) 20.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prvič 14.55 ST. PETERBURG: SP V ROKOMETU (Z), 19.55 Plemeniti komentar 0.15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. 21.27 Dežela zakladov, kviz SLOVENIJA - AVSTRALIJA, PRENOS (VPS 14.55) 20.00 Sanje sveta, 5. del italjanske nanizanke 1.10 Z VAMI, PONOVITEV 21.30 24 UR, informativna oddaja 17.20 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - 21.00 Lisice, 17. del srbske serije 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon BARANGOLjSOK, PONOVITEV 22.00 Deviški samomori, ameriška misteri drama 1999 2.25 INFOKANAL tv program Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 OTROŠKI INFOKANAL 12.10 TV PRODAJA 12.45 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.50) 13.20 TEDENSKI IZBOR 13.20 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 14/24 13.40 NIKOLI OB DESETIH: BILLY'S PRIVATE PARKING 14.55 ST. PETERBURG: SP V ROKOMETU (Ž), SLOVENIJA - MADŽARSKA, PRENOS (VPS 14.55) 17.00 SVETOVNI POKAL V BIATLONU (Ž), POSNETEK IZ HOCHFILZNA (VPS 17.00) 18.00 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 18.00) 19.05 NEW YORK - LONDON, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1/7, PONOVITEV (VPS 19.00) 20.00 LIGA PRVAKOV V NOGOMETU, PRENOS (VPS 20.00) 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: KONCERT OB 60. OBLETNICI BIG BANDA RTV SLOVENI|A, GOSTA: ROB MCCONELL IN DIANE SCHURR, PONOVITEV (VPS 00.00) 0.50 V NAPADI, NEMŠKI FILM, PON. (VPS 00.50) 2.25 INFOKANAL Kanal A Pop TV Prva TV 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Čarovnije, 111/37. del italijanske serije 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 1120 TV prodaja 12.35 Tri v vrsto 12.50 Mala šola 13.15 TV prodaja 13.45 Deviški samomori, ameriška misteri drama 1999 15.25 TV prodaja 16.00 Sanje sveta, 5. del italjanske nanizanke 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 572. del italijanske telenovele 17.55 Čarovnije, HI/38, del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 21.00 Spletne igre, ameriški triler (2003) ^ 22.40 Kako preživeti, 14. del ameriške serije 23.40 Ena na ena, pogovorna oddaja 00.40 Spletne igre, ameriški triler (2003) TevePika 8.30 TV prodaja 8.35 Umor, je napisala, 1. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke 9.25 VIP, 4. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke 10.15 E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12.35 Umor, je napisala, 1. sezona, 7. del am. naniz. 13.25 Mladi in nemirni, 5. sezona, 32. del am. nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 187. del am. nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 4. sezona, 2. del ameriške nanizanke 16.30 Da, draga?, 3. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 21. del ameriške hum. nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 2. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Ekstra magazin 20.50 Pod nožem lepote, 2. sezona, 3. del am. naniz. 21.40 Zvezdna vrata, 6. sezona, 20. del am. nanizanke 22.35 Mladi zdravniki, 4. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke 23.05 Seinfeld, 8. sezona, 8. del am. humor, nanizanke 23.35 Naravnost fantastično, 2. sezona, 1. del angleške humoristične nanizanke 0.15 Kickbokser 4, ameriški film PCJ> ČETRTEK, 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.40 Materina pot, ponovitev 80. dela mehiške nad. 9.35 Proti vetru, ponovitev 77. dela mehiške nad. 10.25 TV prodaja 10.55 Vila Marija, ponovitev 71. dela hrvaške nad. 11.50 Prerojena ljubezen, ponovitev 59. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 60. del venezuelske nad. 16.00 Vila Marija, 72. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 78. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina pot, 81. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Umor v Hollywoodu, ameriški film 21.45 BAR 22.15 Filmi desetletja: Ko jagenjčki obmolknejo, ameriški film 0.20 Na kraju zločina, 3. sezona, 18. del am. naniz. 1.15 Moške glave, ženske težave, 1. sezona, 3. del ameriške hum. nanizanke 1.45 24UR, ponovitev 2.45 Nočna panorama Slovenija 1 B И0 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Mala Šola 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO JUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO JUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9.50 ODDAJA ZA OTROKE 10.15 POD ŽAROMETOM 11.05 IZZIVI 11.35 OMIZJE 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 INTERVJU 14.05 ŠTIRJE MEANDRI JEZERA: NEMI KVARTET, DOKUMENTARNA ODDAJA 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÖT" ALATT (VPS 15.05) 15.40 CEDRIK, RISANA NANIZ, 48/52 (VPS 15.40) 15.55 NA DRUGI STRANI, KRATKI IGRANI FILM EBU, PONOVITEV (VPS 15.55) 16.10 NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.10) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME Half (VPS 17.00) 17.30 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA (VPS 17.30) 18.20 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 0.15 1.10 2.05 2.30 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.30 Do zdravja tudi tako, Jan Krizstan, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 12.00 Jana, nega las in lasiSča, pon 12.30 Ko gre za zdravje, pon 13.30 NaSa mala klinika 14.30 Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon 15.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 15.30 Do zdravja tudi tako, gostja: dr. Cveta Malus, pon 16.30 V družbi z... in Pavle Gregore, prvič 17.00 Aruna, dr. alternativne medicine 6 del, pon 17.30 Kulturne drobtinice, Alica za 50. rojstni dan, prvič 17.55 Dežela zakladov, kviz 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: Dr. peter Gregor, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 18.55 Dežela zakladov, kviz 19.00 To morate vedeti! Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po novem - Adriatic, pon 19.30 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 20.30 Sijaj 20.55 Dežela zakladov, kviz 21.00 Živeti zdravo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20) BINE, ČUVAJ PARKA, RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - RYU MURAKAMI: SKORAJ PROSOJNA MODRINA (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER: SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN LIOR SHAMBADAL - ANTON BRUCKNER: SIMFONIJA ŠT. 8 V CMOLU (VPS 22.50) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. TEDNIK, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.05) INFOKANAL 16.00 Umetna lepota, dokumentarna oddaja, 1/2 16.20 Miss sveta 2005, polfinale južne Evrope 17.00 Proti vetru, 79. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR -vreme 18.00 Materina pot, 82. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.45 BAR 22.15 Filmi desetletja: Jurski park, ameriški film 0.30 Miss sveta 2005, ponovitev poifinala 1.00 MoSke glave, ženske težave, 1. sezona, 4. del ameriške hum. nanizanke 1.30 24UR, ponovitev 2.30 Nočna panorama Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 OTROŠKI INFOKANAL 12.05 TV PRODAJA 12.40 TEDENSKI IZBOR 1240 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 13.10 NORCI NA LINIJI, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 5/20 ' : : 13.35 CIRCOM REGIONAL, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 13.45) 14.10 HOCHFILZEN: SVETOVNI POKAL V BIATLONU (M), POSAMIČNO, PRENOS (VPS 14.10) 16.05 STOPNIŠČE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/8, PONOVITEV 16.55 TRST: EP V PLAVANJU V KRATKIH BAZENIH, PRENOS (VPS 16.55) 19.00 POD RUŠO, AMERIŠKA NADALIEVANKA, 3/12, PONOVITEV (VPS 19.00) ^ 20.00 SMUČARSKI MAGAZIN (VPS 20.00) 20.35 LJUBLJANA: EVROLIGA V KOŠARKI (M), UNION OLIMPIJA - C LIMAMIO, PRENOS (VPS 20.35) 22.20 GOSPODAR PUŠČAVE, NEM. DRAMA (VPS 22.25) 23.45 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAIA, PONOVITEV 0.35 MAČKA Z DEVETIMI REPI, ITALIJANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.40) ^ 2.25 INFOKANAL Kanal A 8.12.2005 a Pop TV 6.50 7.50 8.40 10.25 10.55 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 24UR, ponovitev Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Materina pot, ponovitev 81. dela mehiške nadaljevanke Proti vetru, ponovitev 78. dela mehiške nadaljevanke TV prodaja Vila Marija, ponovitev 72. dela hrvaške nadaljevanke Prerojena ljubezen, ponovitev 60. dela venezuelske nadaljevanke Za kulisami jurskega parka, dokumentarni film TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Prerojena ljubezen, 61. del venezuelske nad. Prva TV 0iH0 8.30 TV prodaja 8.35 Umor, je napisala, 1. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke 9.25 VIP, 4. sezona, ponovitev 2. dela am. nanizanke 10.15 E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12.35 Umor, je napisala, 1. sezona, 8. del ameriške nanizanke 13.25 Mladi in nemirni, 5. sezona, 33. del ameriške nadaljevanke 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 188. del ameriške nadaljevanke 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 4. sezona, 3. del ameriške nanizanke 16.30 Da, draga?, 3. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 22. del ameriške hum. nanizanke 17.30 Dva moža in poln, 2. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Britanski trojček: Frost: Na sledi posiljevalca, angleški film 21.55 Zvijače, 1. sezona, 3. del angleške nanizanke 22.55 Zdravniki in sestre, 5. del angleške humoristične nanizanke 23.35 Navigator, ponovitev 0.05 Ženske zadeve, 9. del ameriške nanizanke 1.00 Kickbokser 5: The Redemption, am. film 06.15 06.30 07.00 07.25 07.40 08.45 09.00 09.25 10.00 10.05 10.25 11.25 12.20 12.35 12.55 13.15 13.45 15.25 16.00 17.00 17.25 17.55 19.00 19.55 20.00 21.00 21.30 22.05 22.35 23.00 00.00 00.30 01.05 01.35 The Best Off TV prodaja Mali mečevalci, risana serija Mala šola Spomin TV prodaja Tri v vrsto Spomin Mali mečevalci, risana serija TV prodaja Prva prebere prva TV prodaja Čarovnije, 111/38. del italijanske serije Adijo pamet, kontaktna oddaja TV prodaja Tri v vrsto Mala šola TV prodaja Spletne igre, ameriški triler (2003) ^ TV prodaja Ena na ena, ponovitev Mali mečevalci, risana serija Sto izložb, sto strasti, 573. del italijanske telenovele Čarovnije, 111/39. del italijanske serije Adijo pamet, kontaktna oddaja Plemeniti komentar Skozi ključavnico, pogovorna oddaja Alo, alo, 38. del angleške serije Črni gad, 3. del angleške serije Vikarka iz Dibleya, 9. del angleške serije Gospod Bean, 38. del angleške serije Skozi ključavnico, pogovorna oddaja Aio, alo, 38. del angleške serije Črni gad, 3. del angleške serije Vikarka iz Dibleya, 9. del angleške serije Gospod Bean, 38. del angleške serije TevePika PCP 8.45 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 10.00 Kulturne drobtinice, Alica za 50. rojstni dan, pon 10.30 Sijaj 11.00 Drom pot, prvič 11.30 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon 12.00 Do zdravja tudi tako, gost: Dr. peter Gregor, prvič 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 Preverjeno POP TV 14.00 Glasbeni mozaik 15.00 V družbi z Ö in Pavle Gregore, pon 15.25 Četrtkove zgodbice, 4. nadstropje, prvič 15.30 Primorski skladatelji slovenskemu narodu, Vinko Vodopivec, pon 16.00 jana, nega las in lasišča, pon 16,30 Navigator, prvič 17.00 Jana, Algea kot dodatek k neuravnoteženi in nepravilni prehrani, pon 17.30 V harmoniji z naravo, prvič 17.55 Dežela zakladov, kviz 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 18:55 Dežela zakladov, kviz 19.00 Do zdravja tudi tako, jan Krizstan, pon 19.30 Živeti zdravo, pon 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 20.30 Činčove ideje, prvič 21.27 Dežela zakladov, kviz 21.30 Dežela zakladov, kviz, tekmovanje regijami, prvič 22 00 24 UR, informativna oddaja 23.00 Dežela zakladov, kviz 23.05 Papirniški pihalni orkester Vevče, prvič 23,15 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.45 Ekstra Magazin 00.45 Tv prodaja 01.00 Glasbeni Mozaik PETEK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 08.10 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 11.15 12.00 12.05 12.15 12.30 1150 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 14.45 15.00 15.30 15.45 15.50 17.00 18.00 18.15 19.00 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.15 21.30 22.00 23.00 24.00 00.45 04.40 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Kmetijski nasvet Turistične novice Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Knjižne minute (presoje) Zvonjenje Besede Matere Terezije VoSčilo PRO-jevcem Poročita, osmrtnice, obvestila Iz žitnice slovenstva Mali oglasi Kratke novice Napovednik CV v etru Kulturni utrinki Komentar tedna INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere Ob petkih pospravljamo podstrešje Poročila, VaSa pesem Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvirk) Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Iz Mohorjeve skrinje Ponovitev Komentarja tedna Mozaik dneva Klasična glasba Ponovitve: Doživetja gora in narave Srečno na poti Spoznanje več- predsodek manj Radio Vatikan 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 13.00 Glasbena voSčila 13.30 Stare, ma lepe 15.00 INFO oddaja 14.00 Kratke novice 15.30 Osmrtnice, obvestila 14.05 Napovednik 15.45 Koledar prireditev 14.15 GVvetru 15.50 Pričevalci vere 14.30 Kulturni utrinki 16.00 Mali oglasi 15.00 INFO oddaja 17.00 Slovene' Slovenca vabi 15.30 Osmrtnice, obvestila 18.00 Poročila, VaSa pesem 15.45 Koledar prireditev 18.15 NaS gost 15.50 Pričevalci vere 19.30 Poročila 17.00 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) zagate 4. Aktualno 20.00 Radio Vatikan 18.00 Poročila, VaSa pesem 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 18.15 Glasovanje za VaSo pesem 20.30 Radijska moiitev 19.00 Kratke novice 21.00 Škofov nagovor pred nedeljo 19.15 Napovednik 21.15 SvetniSki kandidati - Skof Vovk 19.30 Za otroke Ponovitve: 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 22.00 Za življenje 20.00 Radio Vatikan 23.00 Obala neznanega 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 24.00 Slovene' Slovenca vabi 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 04.40 Radio Vatikan 21.30 Mozaik dneva 22.00 Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji NEDELJA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Iz žitnice slovenstva 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. MaSe 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voSčila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestita 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voSčila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Škofov nagovor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 NaS gost 23.00 Graditelji 23.45 SvetniSki kandidati 00.30 Iz življenja vesoljne Cerkve 04.40 Radio Vatikan Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK PONEDELJEK SOBOTA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Predstavljamo vam 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 13.30 Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2., 4.) 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Sredin trn 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije Ш5 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Sredin pogled v svet 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 19.00 Kratke novice 19,15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in hodi (3.) 24.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom Gržanom 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 05.00 Z molitvijo v nov dan 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.30 05.45 06.00 Poročila Napovednik programa Pričevalci vere 20.00 Radio Vatikan 20.20 20.30 Kaj bo jutri na R.O.? Luč v temi (1.), juretov večer (2., 4., 5.), Vstani in hodi (3.) 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 21.30 Mozaik dneva 06.35 06.45 Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje 22.00 Sončna pesem Ponovitve: 07.00 23.00 24.00 Ponedeljekova 17. Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan 07.15 07.30 Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 04.40 08.00 Kmetijski nasvet SREDA 08.10 Kratka kateheza 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 05.00 Z molitvijo v nov dan 09.00 Poročila 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 09.15 Napovednik 05.30 Poročila 10.00 Poročila 05.45 Napovednik programa 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 06.00 Pričevalci vere 12.00 Zvonjenje 06.20 Prognostik 12.05 Besede Matere Terezije 06.30 Kratke novice 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 06.35 Kličemo 113 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 1150 Iz žitnice slovenstva besede z razlago) 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Pod lipo domačo 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja KP študija 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Dijaška oddaja 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva Ii. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan športna kolumna Esad Babačič Svoj dan sta dočakala tista dva, ki smo jima najbolj privoščili. Menim, da ni Slovenca, ki mu ni vsaj za trenutek odleglo, ko je videl, da sta naša telovadca zdržala silen pritisk in prišla do zlata. Vratolomni vaji v finalu sta bili tako popolni, da nista pustili dvoma, čeprav je imel Petkovšek proti sebi sodnike, ki niso hoteli videti perfekcije. Vikend slovenskega športa Še en dokaz, da je gimnastika neizprosen šport, v katerem lahko obstanejo samo tisti s posebnimi fizičnimi in psihičnimi pre-dispozicijami. Mitja ni mogel verjeti svojim očem, ko je zagledal oceno za svojo vajo, ki je bila vsaj blizu popolnosti. Kaj vse se mu je podilo po glavi pred nastopom njegovih največjih tekmecev, lahko le ugibamo. Da bi ga za zasluženo zmago prikrajšali sodniki, bi bilo res več kot tragično. Eno je, če narediš napako - te tokrat ni bilo -, nekaj drugega pa, če ti nekdo ukrade točke. Na srečo so bili tokrat nasprotniki tisti, ki niso zdržali pritiska, in Mitja je dosegel življenjsko zmago. Kolikokrat nas je spreletel srh, ko je Pegan poletel visoko nad drog in se spet ujel zanj, kot da bi ga tja potegnila čista gravitacija. Element, poimenovan po njem, še vedno izvajata dva tekmovalca na svetu, eden od njiju je seveda Aljaž. Petindvajset let garanja je bilo poplačanih v tistih nekaj stotinkah ob uspešnem doskoku, ko je naš junak dojel, da mu je tudi ta uspel. Kot vemo, je imel naš svetovni prvak zadnje čase težave s hrbtom, zaradi česar je posebej trpel doskok, ki ga ni vadil tako, kot bi bilo treba. Zato tudi takšno veselje glavnega trenerja, ki je moral trepetati vse do zadnjega trenutka. Ko je Aljaž pristal na mestu, je bilo jasno, da mu zmaga ne more uiti. Še tako majhna nerodnost pri doskoku bi lahko Aljaža stala prvega mesta, saj so mu bili zasledovalci tik za petami. Zdržati takšen pritisk je res nekaj neverjetnega in že zaradi tega lahko ta šport upravičeno uvrstimo med najtežje. Za Pe-gana bi lahko rekli, da je izkoristil svojo zadnjo priložnost, saj je za telovadca v precej poznih tekmovalnih letih. Če vemo, da sta tako on kot Mitja brez možnosti, da bi naskakovala olimpijsko kolajno, potem je to zlato še toliko dragocenejše. Povsem se strinjam s tistimi, ki menijo, da gre za enega največjih dosežkov v zgodovini Slovenije. Na novi naslov svetovnega prvaka smo čakali od leta 1970, ko ga je osvojil nepozabni Miro Cerar. Zdaj imamo na vrhu sveta dva telovadca, ki sta zavladala na dveh izjemno atraktivnih orodjih. Še enkrat se manjših in srednjih napravah, če lahko tisto v Kuusamu sploh uvrščamo mednje. Dejstvo je, da ima Robert izjemen občutek za lebdenje, ki pa ga doslej še ni do konca unovčil. Slovenci smo trn v peti smučarskim velesilam, saj se vsako sezono najde kdo, ki meša štrene favoritom. V minuli sezoni sta bila v ospredju Damjan in Benkovič, letos ju nadomešča Kranjec. Veliko oporo ima v našem šampionu Peterki, ki še vedno čaka na svojo drugo pomlad. Letos je že pokazal nekaj skokov, ki so vsaj malce spominjali na starega dobrega Primoža, in morda bomo kmalu doživeli veliko vrnitev tega izjemnega skakalca. Vse boljše pa očitno postajajo tudi naše biatlonke, ki se že dolgo pripravljajo na juriš proti vrhu. Brankovičeva je bila minuli konec tedna druga in tako Povsem se strinjam s tistimi, ki menijo, da gre za enega največjih dosežkov v zgodovini Slovenije. Na novi naslov svetovnega prvaka smo čakali od leta 1970, ko ga je osvojil nepozabni Miro Cerar. potrjuje teza o Slovencih kot izjemno trmastih in doslednih ljudeh, ki so narejeni za zmago-vanje v individualnih športih. Samo dan prej se je naš orel povzpel na najvišjo stopničko v tekmovanju za svetovni pokal v smučarskih skokih. Robert Kranjec je ugnal vse tekmece na čelu z Ahonenom in Jando in potrdil svojo odlično formo. Doslej je veljal za odličnega letalca, kot kaže, pa se je končno našel tudi na zaokrožila neverjetno bero slovenskega športa ob koncu tedna. Precej bolj žalostno je bilo v Tivoliju, ki je postal kraj košarkarske blamaže v zelenem. Po odhodu Grdovića se je emocionalno stanje tujske legije v zelenem še dodatno poslabšalo in zdaj res ni več videti izhoda iz krize. Ma-horičev ne je bil morda zadnji že-belj v krsto našega najuspešnejšega košarkarskega kolektiva, ki bo kmalu izgubil ves svoj ugled. Slovenska gimnastika je po 35 letih znova na svetovnem prestolu. Stoletno tradicijo sta na 38. svetovnem prvenstvu v Melbournu okronala Aljaž Pe-gan in Mitja Petkovšek. Prvi na drogu, drugi na bradlji. Pegan in Petkovšek sta se tako za vselej zapisala v zgodovino slovenske gimnastike, v kateri je shranjena tudi zgodba slovenskega naroda: o njegovem zavedanju in iskanju prave poti. V tej zgodbi lahko izsledimo vse, kar je Slovence na njihovi poti v neodvisnost navdihovalo, ločevalo, opogumljalo, zaviralo, ozdravljalo, dvigovalo, poniževalo, vključevalo, izključevalo ali (ra)združevalo. Sokoli in Grli Zgodba se začne oktobra leta 1863, ko skupina slovenskih rodoljubov v Ljubljani ustanovi prvo telovadno društvo, imenovano Južni Sokol. Proti koncu 19. stoletja sokolstvo že preraste v gibanje, ki temelji na zamislih češkega ideologa Miroslava Tyrsa in spodbuja narodno in kulturno zavest, vzgaja k disciplini telesa in duha ter poudarja protikatoliško stališče. V času Avstro-Ogrske je bilo so- na kratko kolstvo nadvse pomembno gibalo v povezovanju slovenskega naroda proti Avstrijcem, njegova osrednja vloga pa je bila v želji po kulturni, politični in ekonomski neodvisnosti. Sokolstvo je gojilo predvsem gimnastiko, pravi razcvet športne dejavnosti pa se je začel šele pod vodstvom dr. Viktorja Murnika. Njegovo veličino so cenili tudi pri Orlih, nasprotnem taboru, ki so ga leta 1905 ustanovili klerikalci na Jesenicah. Istegaleta seje Slovenska sokolska zveza že včlanila v mednarodno gimnastično zvezo. Orlovstvo je sicer marsikaj posnemalo od sokolstva, bili pa so si na nas- protnih ideoloških bregovih. V Sokol tako ni smel biti včlanjen nihče iz Slovenske ljudske stranke, pri Orlu pa noben liberalec. Orli so prav tako nasprotovali združevanju s pravoslavnim srbskim narodom. Orlovskih odsekov je bilo sicer največ po vaseh, sokolska društva pa so večinoma zajela vsa mesta in trge. Glede na takratno demografsko strukturo je bila leta 1913 zastopanost v obeh taborih skoraj enaka. Na športnem področju pa so bili orli precej slabše organizirani. Verigarji Sokoli so bili na športni ravni ve- Strel na Amazonko Slovenski ultramara- liko uspešnejši. Sčasoma je namreč prvotna vnema iz javnih množičnih nastopov prerasla v pravo telovadbo na orodjih. Slovenski sokolski telovadci Leon Stukelj, Josip Primožič, Peter Šumi, Stane Derganc, Stane Vidmar in Vlado Simontič so se dvanajstkrat udeležili svetovnih prvenstev in olimpijskih iger, in to v letih od 1907 do 1938. Osvojili so kar 37 odličij, od tega 15 zlatih. Neverjetna zapuščina in neverjetne osebnosti, ki so poosebljale zdravega duha v zdravem telesu. Stane Derganc jebil eden prvih pravilno oblikovanih mišičnja-kov na tem prostoru, svoje telo je FIFA si obeta lep zaslužek Študija revizijske hiše Deloitte je pokazala, da bo Mednarodna nogometna zveza (FIFA) s prodajo televizijskih pravic za svetovno prvenstvo leta 2006 zaslužila 1,7 milijarde dolarjev. Revizijska hiša je to iz- računala na podlagi finančnega poročila FIFA iz leta 2003, ki je pokazalo, da so televizijske pravice s SP 2002 FIFA navrgle 1,12 milijarde dolarjev. Deloitte ocenjuje, da bodo evropske televizijske hiše v izračunano skupno vsoto prispevale 60 odstotkov načrtovanega denarja, kar skupno znese 1,1 milijarde dolarjev. Prodaja pravic v Latinski Ameriki in Aziji naj bi prinesla 200 milijonov dolarjev, na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Oceaniji pa po 50 milijonov. Televizijske pravice Prodaja televizijskih pravic je donosen posel. so očitno donosen posel. tonski plavalec Martin Strel je pretekli teden v Ljubljani predstavil svoj naslednji projekt, s katerimi se namerava še enkrat zapisati med nesmrtne, verjetno pa tudi zaslužiti nekaj denar-cev. Kot je na tiskovni konferenci dejal Strel, namerava med 1. februarjem in 11. aprilom leta 2007 preplavati južnoameriško reko Amazonko, pri čemer naj bi si celotno 5.400 kilometrov dolgo pot razdelil v 70 etap. Tokratni podvig bo verjetno še nevarnejši, kot so bili prejšnji, saj reka večji del teče po nepredvidljivem in nevarnem tropskem pragozdu, česar se zaveda tudi Strel: "Amazon-ka ni le največja reka na svetu, ampak je tudi najnevarnejša, in to tako zaradi narave kot zaradi ljudi," je dejal Strel. Kljub temu je prepričan, da mu bo projekt uspel. izoblikoval do perfekcije, "mister univerzum", ki so si ga redno izpo-sojevali fotografi in slikarji. Za vse večne čase si ga bomo zapomnili tudi kot znamenitega "verigarja" z Vavpotičeve slike na poštni znamki, ki je prišla v obtok leta 1919. Stane Derganc, ki ga je v pripovedi z naslovom Moj premalo slavni stric upodobil dramski igralec in njegov nečak Branko Miklavc, je še nekaj let pred smrtjo učil primorske otroke delati salto pri skoku v morje. Josip Primožič - Tošo, štirikratni svetovni prvak, je bil tudi odličen risar. Risal je pri gradbenih podjetjih, med letoma 1942 in 1962 pa je bil scenograf v SNG Maribor, kjer je naredil prek 60 opernih, dramskih in baletnih scen. Po upokojitvi seje posvetil slikarstvu. Mariborčan je postal leta 1928, kamor ga je povabil NAJVEČJI - Leon Stukelj, ki ima z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev 8 zlatih odličSj. Sokoli in orli so nam zapustili obilno dediščino in popotnico, ki je tako pozitivna kot negativna. Zapustili so nam ideale, boj za preživetje, lastne vrednote, načela, neodvisnost, preživetje posameznika v skupini, smisel za red, snažnost, točnost, disciplino, radoživost, nepodložnost, telesno vzgojo, SSSS (Stori samemu sebi silo). Zapustili so nam razdvojenost, kulturni boj, neenotnost. Zapustili so nam tudi še nedosežen ideal sprave. Gimnastična tradicija Naš pokojni olimpionik je ob svoji stoletnici ugotovil, da je zgodovina zares relativna in se celo ponavlja. Budna in zavedna nacija pa lahko zgodovino izzove le s spoštovanjem tradicije. Mi jo imamo. Gim-nastično. In zato se nam ponavlja. Tudi po drugi svetovni vojni seje. V 60. letih je konja z ročaji osedlal Miroslav Cerar in z njim v dvanajstih letih osvojil kar 28 medalj na največjih tekmovanjih. Na olimpijskih igrah tudi dve zlati. Po Cerarju je zazijala praznina tudi zaradi slabih šport-nopolitičnih odločitev (nespoštova-nja tradicije). Vendar je seme v 90. znova vzklilo. Izkušnje vseh tistih prednikov, ki sta jim bila drog in bradlja položena v zibel, so bogato pognale. Rodili so se Alojz Kolman, Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek. Na drogu in bradlji se torej slovenski telovadci zares dobro počutijo! Slovenska gimnastika je namreč na vseh največjih tekmovanjih od svetovnega prvenstva v Ljubljani leta 1922 pa do letošnjega v Melbournu, v 83 letih torej, na teh dveh orodjih dosegla že 9 zlatih, 8 srebrnih in 7 bronastih odličij. Dvakratna sprava Nedeljo, 27. novembra, ko je Slovenija po 35 letih in Cerarjevem ljubljanskem galopu dobila dva nova svetovna prvaka, si bomo za ved- no zapomnili. V Areni Roda Laver-ja je Slovenija v le v eni uri zadnjega tekmovalnega dne po žlahtnosti odličij postala tretja gimnastična nacija, za ZDA in Kitajsko. Najprej je kot prvi na bradlji nastopil Mitja Petkovšek. Odlično je izpeljal veletoče, obrat v predkolebu na eno lestvino in gladko prešel iz prvine tippelt v healeyjevo vreteno. Tudi seskok, dvojni sklonjeni salto, mu je odlično uspel. Nenaklonjena sodniška komisija mu je sicer prisodila 9,700 točke, a ga ni nihče več prekosil. Tudi Aljaž Pegan se je po 25 letih naporne vadbe končno zavihtel na tron. Do tja pa je moral brezhibno opraviti še s peganom (izboljšanim gaylordom), tkačevom, gien-geijem in seskokom, trojnim skrčenim saltom, ki mu je že tolikokrat zagrenil tekmovanje. Pristanek je bil pravočasen in zmaga je postala čista kot tista solza, ki mu je ob intonaciji Zdravljice spolzela po licu. V Melbournu je bilo 27. novembra našo himno mogoče slišati kar dvakrat. Dvakratna sprava! Orli in sokoli so se za hip pobotali in družno poleteli v višave. Lovro Kastelic Če je gimnastika slovenski ponos, potem je olimpionik Leon Štukelj poosebljanje tega ponosa. Brez milosti! Sodeluj v Direktovi veliki nagradni igri in brž pokukaj v Direkt, izpolni nagradno križankor sestavi zmagovalno geslo in zadeni novo kio cerato. o nagradni igri na www.direki.si Direkt i _ üb petkih Pri Jožovcu Priljubljena oddaja Pri Jožovcu z Natalijo Verboten bo od veselega prazničnega decembra dalje na sporedu vsak petek zvečer ob 20. uri na 1. programu Televizije Slovenija. Prva oddaja iz novega petkovega večernega ciklusa bo tako na ogled v petek, 2. decembra. Selitev v nov čas predvajanja prinaša tudi nekaj zanimivih vsebinskih osvežitev. Oddaja bo še naprej namenjena predvsem predstavitvi avtorjev in izvajalcev vseh zvrsti tovrstne glasbene tvornosti pri nas in njihovih najbolj vročih izdelkov. Oder prizorišča živahne glasbene zabave z Natalijo pri Jožovcu bo tudi v prihodnje gostil izvajalce klasičnih narodnozabavnih in ljudskih slogov ter tistih s sodobnejšim tren-dovskim prizvokom, poleg njih pa še več predstavnikov sorodnih glasbenih popzvrsti. Ob glasbenih gostih voditeljice Natalije pa se bodo od decembra dalje v oddaji redno pojavljali tudi trije humorni liki. Snoval jih bo znan, priljubljen in uspešen avtorski dvojec Branko Djurič-Djuro in Marko Pokom. V zanimivo prepletenih odnosih, v katerih bodo vsak po svoje in vsi skupaj duhovito obarvali dogajanje Pri Jožovcu, bodo nastopali igralci Magdalena Kropiunig, Jernej Kuntner in Danijel Malalan. Petkovi televizijski večeri bodo od decembra dalje torej ponujali razigrano zabavo z obilo dobre slovenske glasbe in žlahtnega humorja izpod strehe legendarnega Jožovca. Naprej z Dan D V začetku tega leta so se novomeški rokerji Dan D veselili kar dvojne uvrstitve na lansko sklepno prireditev Slovenskega radijskega festivala (SRF) s pesmima Ple-šeš in Čas. Prav slednja je po mnenju 53 glasbenih urednikov sodelujočih radijskih postaj pristala med tremi najboljšimi rokovskimi skladbami lanskega leta, neposred- no za zmagovalnim Siddhartinim Ringom ter Alyinim Fluidom. Z uspešno predstavitvijo aktualnega albuma Katere barve je tvoj dan? so nadaljevali tudi v letošnjem letu. Balada Le naprej je bila namreč v preteklih treh četrtletjih uvrščena med 10 najboljših rokovskih skladb slovenskega radijskega etra, medtem ko se je v zadnjem četrtletju mednje uvrstila tudi aktualna iww».rcqi, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbol j trapasti. 01. / 520 5000 - ______ Radio 1&3 * vOi %P M h2 hajajoči album, ki naj bi izšel pred poletjem 2006. S prihodom novega kitarista je v skupini zavel nov veter, ki je prinesel tudi nove ideje v njihovem ustvarjanju. Na novi plošči se bodo tako avtorsko kot idejno predstavili vsi člani skupine. Novi material naj bi začeli snemati konec novembra, ko se bodo skupaj s produ-centom Zaretom Pa-kom (s katerim so že večkrat sodelovali) zaprli v je bila uspešnica Put Your Lights studio Jork v Dekanih. Novi singel On, ki je na albumu Supernatural bodo premierno predstavili v od-in v kateri je gostoval Everlast. daji Tistega lepega popoldneva na RTV Slovenija v nedeljo, 4. decem-Šank Rock ima novega (Člana) bra 2005, ko ga bodo v živo odigrali Novi član skupine Sank Rock v rubriki Vroče. Sledili bodo konje postal njihov dolgoletni prija- certi v Postojni, Celju, Novi Gori-telj z Obale Roki Petkovič. "Zase- ci, Kopru, Velenju in še kje. Santana ima novi singel Vokalist zasedbe Aerosmith Steven Tyler se je pridružil Car-losu Santani na novi mali plošči Just Feel Better, ki jo najdete na njegovem novem albumu All That I Am. Pesem je v Ameriki takoj ob izidu pristala na 15. mestu Billbo-ardove rokovske lestvice singlov, kar je najboljša uvrstitev Santane po letu 2000, in 5. mestu, na katerem skladba Počasi. Svojevrsten uspeh prav gotovo dokazuje, da so bile vse štiri do sedaj predstavljene skladbe iz albuma dobro sprejete tako med radijskimi uredniki kot glasbenimi kritiki, in kar je morda najbolj razveseljivo, med poslušalci. del" je mesto kitarista. V Celju, kjer ima skupina svojo bazo in prostore za vaje, že dober mesec dni pridno vadijo, skupaj pa so ustvarili že tri nove pesmi za pri- O mejili Petega elementa horosko V nedeljo pozno zvečer nas na TVS v kolobarjenju razveseljujejo intervjuji z domačimi in tujimi zanimivimi gosti, znane družine in oddaja Peti element. Slednja sodi med najmanj posrečene v tem ciklusu in tej oceni se ni izneverila niti minulo nedeljo, ko je bil govor o mejah slovenskega jezika. Poskušali naj bi misliti onkraj jezika, je dejal uvodoma voditelj Dražen Dra-gojevič in to v oddaji še nekajkrat ponovil. Drugih vsebinskih iztočnic pa je bilo bolj malo. Oddajo so pravzaprav do gled-ljivosti spravili gostje. Med njimi predvsem profesor slovenščine Marko Stabej in učitelj retorike Zdravko Zupančič. Dama, sicer lektorica Julijana Bavčar, se je držala bolj ob strani ne glede na to, da bi večino puščic moralo leteti prav nanjo, saj se na lektorje pogosto gleda ne le kot na prijatelje jezika, pač pa kot na sovražnike sproščenega in pristnega govora. Občasno je do besede prišel tudi Andrej Skubic, ki je poudaril, da zborna slovenščina ni v vsakodnevni izkušnji Slovenca in se v njej ne počuti najbolj udobno. Sicer so gostje begali med dvema vsebinama, jezikom in njegovimi omejitvami na eni strani in težavami javnega nastopanja oz. retoričnih veščin na drugi. Uvodna ugotovitevvoditelja je bila, da je namreč krč v slovenskem jeziku zgodovinsko pogojen (od kod mu ta ideja, ni podrobneje pojasnil) in da je zdaj(!) čas za sproščen odnos do slovenščine. Prva Stabejeva ugotovitev je bila, da slovenščina ni bila nikoli ogrožena, bila je pa zapostavljena. Po razpadu Avstro-Ogrske. Dobro. Vmešal se je voditelj in v vsakem stavku najmanj trikrat izrekel besedo "pač". Kaj moremo! No, lektorica je rekla sledeče: daje velikokrat prva bralka novinarjevega teksta in prvi filter za napake in nejasnosti. Drži! Novinaiji so po njenem mnenju preveč pod vtisom vira. Tudi drži. Potem pa je izrekla še usoden stavek. "Novinarji niso suvereni, ker ne vedo, da so tudi oni soustvarjalci jezika." Kakšen poklon novinarstvu, ki v lektoijih pogosto vidi le prekletstvo, ki se je zgrnilo nadenj! Na ogenj je naložil še Stabej, ko je ponovil: "Celo novinarji, za katere je jasno, da največ jezika naredijo, ne vedo, da smejo to izreko jezika soustvaijati!" No, potem pa so gostje razdrli še marsikatero zanimivo. Recimo: raperji so konstruktivni, oni imajo jezikovni tvist, kar naj bi pomenilo, da so sila prosti v izražanju. Pri analizi filma in gledališčne govorice so ugotavljali, da so v slovenskih filmih domobranci vedno govorili dolenjsko, skratka narečno, torej zavržno, partizani pa knjižno slovenščino, torej "nobl" in pravilno. Zanimiva opazka, nakatero navadni gledalci slovenske kinematografije niti ne pomislimo. Mimogrede so ošvrknili še nacio-nalkino uspešnico Tistega lepega popoldneva in omenili nizko jezikovno raven v tej oddaji, hkrati pa pohvalili sproščenost, ki jo preveva. Skratka, malo korenčka in malo palice. Pri govorništvu oz. retoriki je zadeva podobna. Zupančič je poudarjal, naj bo vsak to, kar je, stremeti mora k temu, da ga ljudje razumejo. Stabej pa ga je dopolnil, da je bila dolgo vrednota, če ljudje govorca niso razumeli, češ, je pa že pameten, če tako govori, da ga občinstvo ne razume. Se dolgo po oddaji sem imela občutek, da seje slednje ugotovitve svojih gostov še najbolj držal voditelj, ki je bil v vprašanjih in konstatacijah v veliki meri nerazumljiv, hkrati pa tudi krivičen do gostov, ki so se morali pač sami znajti s svojimi razmišljanji, saj se na vodite-Ijeva vprašanja niso mogli zanašati. Ko sem vpredstavoojezikovni zaprtosti in zamejenosti slovenščine vgravirala še studijsko podobo oddaje Peti element, ki je podobno zaprta, kot naj bi bfl naš jezik, je bila ocena videnega bolj klavrna Škoda. Nedelja zvečer bi si zaslužila kakšen drugačen element Magična gledalka % Strelec (22. november - 20. december) Končno se bodo tudi za vas začeli boljši časi. Nikakor ne smete obupati, na koncu predora je vedno luč. Odločno vztrajajte pri svojem in delajte le to, kar je v vašo korist. Najverjetneje bodo tudi drugi stopili na vašo pot. Pa srečno! Kozorog (21. december - 19. januar) Malce ste slabe volje, ker se vam nekdo ni oglasil na telefon -nq, se boste že pomirili. Delo vam bo v zabavo in ob njem boste malo pozabili na svoje težave, ki prav tako niso majhne. Toda včasih se zdi, da ste si jih večino kar sami nakopali. Vodnar (20. januar - 18. februar) Privoščite si premalo počitka - preveč delate in premalo vlagate vase! Pravilno bi bilo, da bi naredili vse, kar je treba še glede te zadnje obljube, potem pa se posvetite samo še sebi. Veselili se boste uspehov svojih bližnjih. Ribi (19. februar - 20. marec) Sreda bo nadvse zanimiv dan, četrtek in petek pa bosta turobna. Še dobro, da bosta tu sobota in nedelja, ko se boste lahko sprostili in odpočili v objemu najdražjih. Če imate že otroke, bo posebno živahno v nedeljo, ko boste mirili neki spor. Oven (21. marec - 20. april) Zagotovo bodo dnevi od srede do petka tisti, ki si jih boste želeli zapomniti. Energije sicer ne boste imeli tako veliko kot prejšnji teden, vendar je bo dovolj za vse napore, ki vas čakajo. Najbolje se je vseh stvari lotiti s prave strani. Bik (21. april - 21. maj) Denarne zadeve naj vas ne skrbijo, saj boste nekateri med vami dobili težko pričakovano povišico. Pazite le, da od samega veselja ne boste preveč zapravljali. Sonce bo posijalo v vaše življenje skozi široka vrata in brez skrbi bodite, da bo vse, kot je treba. Dvojčka (22. maj - 21, junij) Ne: predstavljajte si nemogočih stvari, saj vas ne bi nihče reševal, če boste znova zašli v godljo. Dovoljkrat so vas opozorili, da bi že morali vedeti. Če ne marate nasvetov, se morate pustiti presenetiti - morda tudi neprijetno. Bodite pogumni. Rak (22. junij - 21. julij) Dolgega časa ne marate, zato si boste poiskali dodatno zabavo. Ni rečeno, da bodo nad njo vsi navdušeni in veseli. Delo, ki ste si ga zastavili, morate opraviti čim bolj zbrano, saj je od tega odvisna vaša prihodnost pri podjetju, kjer delate. Lev (22. julij - 21. avgust) Zdi se vam, da se vaše življenje spreminja v nekakšno predstavo, toliko zanimivih stvari se dogaja. Morda vam bo nekdo zameril nekaj glede vašega psa - tistim, ki hišnega ljubljenca seveda imate. Z denarjem pa počakajte do konca meseca. Devica (22. avgust - 21. september) Vedeti morate, da se lahko zasluženo tudi zelo hitro porabi. Nikar ne mislite, da imate tako veliko denarja, da lahko vsevprek zapravljate! Posvetite se raje odnosom in malo zakrpajte tisto, kar ste že pred časom zanemarili. Veselo naprej! Tehtnica (22. september - 22. oktober) Predolgo premišljujete, raje se odprite naključjem. Delo vam ne bo vzelo preveč časa, zagotovo boste opravili stvar tako dobro, kot ste pričakovali. Nekdo vam bo nevoščljiv in prav gotovo se ne bo nič spremenilo, če se boste vlekli nazaj. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Spet ste tam, kjer ni muh! Zakaj se vedno vtikate v stvari, ki vas nič ne brigajo in kjer ni vaše mesto?! Preveliko zasliševanje bo škodilo vašemu prijateljstvu in prav neprijetno se boste počutili, ko vas bodo zavrnili. Doma boste morali malo pospraviti. E plurihv* ипшп Jurij Toplak in Klemen Jaklič Ustava Združenih Držav Amerike s pojasnili Prednaročila sprejemamo do 29.11.2005, j ^^ШЗ^ШШШ Naročam knjigo Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili, po prednaročniški ceni 4.990,00 SIT*. Fizične osebe: Ime in priimek: Ulica: Pravne osebe: Podjetje:_ Ulica: %J4W • Kraj, poštna št.: Datum rojstva: _ Datum naročila: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba: Datum naročila: Ustava Združenih Držav Amerike s pojasnili Avtorja: mag. Klemen Jaklič in mag. Jurij Toplak Podpis naročnika: Izpolnjeno narafilnico pošljite na naslov: NOVA OBZORJA d.O.o., Komenskega 11,1000 Ljubljana ali na faks 01 43 45 462 Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. * z 8,5 % DDV Podpis in žig naročnika: Davčni zavezanec: □ NE ODA ID za DDV: nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov SESTAVIL: MIRAN ERCEG GESLO SLOVENSKI IGRALEC (ALEKSANDER) DEDALOV SIN V GRŠKI MITOLOGIJI ŠVICARSKA ALPSKA SMUČARKA (SANDRA) NEKDANJA PLAVALKA BOJAD-ŽIJEVA SLOVENSKI ILUZIONIST (MIRAN) KNJIŽNI KLUB §amorog Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, Žive teme sedanjosti, literarni junaki in njihove zgodbe. KDOR KAJ DVIGA VRSTA VRBE (IZ ČRK KITARA) pesniške širine duha in pravljična obzorja sveta. AMINOKISLINA V BELJAKOVINAH LASTNOST ŠIROKEGA Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu ENAKI ČRKI ŠVEDSKA REŽISERKA ZETTER-LINGOVA ANTON KOLAR Knjižni klub Samoroq. Dalmatinova 1. 1000 Ljubljana, telefon: 01 433 43 06, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com UREJEN PROSTOR ŽRTVENIK J" Ф PRAVLJIČNO BITJE SPAČENEGA VIDEZA OBRAT ZA TALJENJE DALJNOGLED ZA OPAZOVANJE ZVEZD NIKOLA TESLA ATOMZ ELEKTRIČNIM NABOJEM SNEGU PODOBNA SNOV SLAVKO AVSENIK PASJE USTNICE MASKO OKORN RUSKI LJUDSKI INSTRUMENT UTRDBA V MESTU SAN ANTONIO JEZIKO-SLOVEČ ŠKRABEC BELO OBLAČILO DUHOVNIKOV PASTIRSKA PESEM PRIPADNIK ITALOV NIZEK ŽENSKI ALI DEŠKI GLAS RIMSKI ZGODOVINAR Ш PEVKA PUGAČOVA DEL STAVBE Ш SEDEŽ GR. PESNIŠTVA FILMSKI IGRALEC DOUGLAS SL. KOŠAR. (URŠA) JED, NAMENJENA ENEMU ČLOVEKU KONJ RJAVE BARVE BRIT. IGR. (JEREMY) KRZNENO POKRIVALO -jF TIBETAN. LJUDSTVO OZEK IN TANEK KOS BLAGA -i? DESNI PRITOK VOLGE LIDIJA OSTERC SLOVNIČAR AASEN FLAM. PIS. (PAUL DE) ODLOMEK IZ FILMA TEKOČINA VŽILAH MJANMAR (NEKDAJ) OLGA KACJAN d RUSKI Š.^HOVSKJ VELEMOJSTER ALEŠ VALIČ SLOVENSKI ILUSTRATOR MAVEC ŽENSKA ZASVOJENA Z MAMIL! MODERjNA ZVRST GLASBE NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI KRAJ NAD REKO včeraj, danes, jutri... • 28.11.1757 se je vLondonu rodil angleški slikar, grafik in pesnik William Blake. Nekoč je prišel k njemu možakar, ki si je domišljal, da zna slikati: "Dajte mi delo. Imam ženo in osem otrok" - "Prav... in kaj znate še delati poleg tega," ga je z zanimanjem vprašal slikar. • 28.11.1954 so v Trstu ustanovili Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. • 29.11.1894 so ustanovili liberalno Narodno stranko (od leta 1905 Narodna napredna stranka). Njeni najvidnejši voditelji so bili Karel Bleiweis Trsteniški, Ivan Hribar in Ivan Tavčar. • 29.11.1949 je v resoluciji Informbiroja pisalo, da je KPJ "v rokah morilcev in vohunov", da je Jugoslavija "izgradila sistem fašističnega tipa", ki je "v službi angloameriških imperi-alistov". Informbiro je pozval "zdrave sile", da zamenjajo vodstvo KPJ. • 30.11.1667 se je rodil angleški pisatelj Jonathan Swift (Guliverjeva potovanja). Človeku, ki se je neprestano hvalil s svojimi predniki, je Swift odgovoril: "Spominjate me na krompir. Na krompir zato, ker ima vse, kar je najboljše, pod zemljo." • 30.11.1844 je cesar Ferdinand dovolil graditev deželne prisilne delavnice v Ljubljani. • 30.11.1992 je tatarski parlament razglasil neodvisnost od Rusije, vendar so že 15. februarja 1994 podpisali sporazum, s katerim seje Ta-tarstan vrnil v sestavo Ruske federacije. • 1.12.1761 se je rodila Marie Tussaud, ustanoviteljica znamenitega muzeja voščenih lutk v Londonu, ki ga je ustanovila leta 1802. • 1.12.1918 se je Islandija ločila od Danske in postala neodvisna država. • 2.12.1901 je dalo podjetje Gillette v ZDA na trg prve britvice za brivske aparate. • 2.12.1911 je postal šef generalnega štaba av-stro-ogrske armade Slovenec, feldmaršallajt-nant Blasius Schemua (Blaž Zenva, tudi Zem-va) iz Zgornjih Gorij na Gorenjskem. • 2.12.1945 jebilavTrstuprvapredstavaSloven-skega stalnega gledališča. To je edino poklicno slovensko dramsko gledališče zunaj Slovenije. • 3.12.1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil dr. France Prešeren. • 3.12.1923 se je rodil nemški igralec in kaba-retist Wolfgang Neuss. Ko je bila nemška država še razdeljena na Vzhodno in Zahodno Nemčijo, je Neuss pripovedoval, da je vzhod-nonemški pes jazbečar prišel v zahodni Berlin. Zahodnonemški jazbečar ga je vprašal, kako se kaj imajo v komunizmu. "Kar dobro," je odgovoril vzhodnonemški jazbečar. "Zakaj pa si potem prišel sem?" - "Rad bi spet malo zalajal." • 4.12 1989 so predstavniki štirih novih slovenskih strank podpisali sporazum o ustanovitvi Demokratične opozicije Slovenije - Demos. Za SDZ ga je podpisal Hubert Požarnik, za SDZS Jože Pučnik, za SKD Lojze Peterle in za SKZ Ivan Oman. John Brown 2. decembra 1850 so obesili enega najbolj znanih borcev proti suženjstvu v ZDA Johna Browna. Brown je v gorah Virginije ustanovil več postojank, kjer so se lahko pobegli sužnji skrili. Zbral je skupino 18 oboroženih mož, med katerimi je bilo 15 črncev, in z njimi napadal lastnike sužnjev. Ko je izvedel znameniti napad na orožarno, je računal, da bo prišlo do splošnega črnskega upora, vendar razmere za to niso bile zrele. Trgovina s sužnji je dosegla vrhunec v 18. stoletju na obali zahodne Afrike, ko so trgovci iz Evrope sodelovali s plemenskimi poglavarji in lovci na sužnje. Najprej je bila prepovedana trgovina s sužnji v britanskem kolonialnem imperiju, in sicer leta 1807. Leta 1833 so razglasili splošno osvoboditev sužnjev. Sledile so še drage države, zadnja je bila leta 1880 Brazilija. V ZDA je bil spopad med zagovorniki in nasprotniki suženjstva oster in dolgotrajen. Vzrok zanj je bilo plantažno gospodarstvo južnih držav, ki je temeljilo samo na suženjskem delu, medtem ko je imelo suženjstvo za severne države le neznaten pomen. V času razglasa o osvoboditvi sužnjev leta 1863 je bilo na plantažah ZDA okoli 4 milijone sužnjev. Po nekaterih delnih rešitvah, to je odpravi suženjstva v severnih državah leta 1789 in prepovedi do-važanja sužnjev leta 1808, je izbruhnila sece-sijska vojna in prinesla prepoved suženjstva. Srbi, Hrvati in Slovenci 1. decembra 1918 je prišlo do jugoslovanske državne združitve. Združili sta se Država SHS nekdanjih habsburških Jugoslovanov in Kraljevina Srbija v Kraljevino SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev, v obratnem vrstnem redu torej, kot je bilo to v Državi SHS). Proti jugoslovanski združitvi se je tedaj na Slovenskem javno izrekel le socialdemokrat inž. Anton Štebi, že septembra 1918pajepred zdru-žitvijo s Srbijo opozarjala tudi Sušteršičeva Resnica. Oba sta združitvi s Srbijo nasprotovala iz kulturnih, gospodarskih in političnih razlogov. Jugoslovanska državna združitev je bila 1. decembra 1918 izvedena na podlagi ostrega stališča srbskega dvora, ki je nepopustljivo vztrajal pri centralizmu in dedni monarhiji Karadordevičev. Delegacija zagrebškega Narodnega sveta je namreč popustila pod hudim pritiskom podpredsednika Narodnega sveta Svetozarja Pribičeviča (člana delegacije) in srbske vlade. Ker je Italija vse bolj ogrožala jad- ranske kraje, nerešeno pa je bilo tudi vprašanje zahodne in severne meje, je delegacija privolila v oblikovanje "enotne narodne države" z monarhistično obliko vladavine. Tako je na podlagi uveljavitve srbskega političnega interesa nastala prva jugoslovanska skupnost - Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljudska Jugoslavija Pogosto se dogaja, da se stvari imenujejo po tem, kakršne naj bi bile, čeprav so v resnici drugačne. Tako se je Vzhodna Nemčija uradno imenovala "demokratična", Zahodna Nemčija pa "zvezna". Tudi komunistična Jugoslavija, ki jo je ustavodajna skupščina razglasila 29. novembra 1945, se je imenovala "ljudska", torej Federativna ljudska republika Jugoslavija. Z deklaracijo o razglasitvi republike je bila odpravljena monarhija, kralju Petra II. in dinastiji Karadordevičev pa so bile odvzete vse ustavne pravice. V času obstoja socialis- tične Jugoslavije je bil ta dan državni praznik. Začasna vlada pod vodstvom Josipa Bro-za Tita je 30. novembra 1945 je ustavodajni skupščini ponudila odstop, ta pa ga ni sprejela. Tako je vlada delovala naprej kot vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije. Grol, eden od podpredsednikov vlade, je že avgusta 1945 odstopil, tako da je bil en sam podpredsednik-Edvard Kardelj. Oktobrasta odstopila še Šubašič in Šutej in Tito je postal tudi vršilec dolžnosti zunanjega ministra. 89.1 FM Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravica do krajšanja pisem, ki presegajo dol žino 45 vrstic. Pis-ma bralcev objav- Dl MOh Ijamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli 1--Д5-drugo prepričanje. Demokracija I Sindikati in stavke jemljite jim volje do te velike naloge! Ne pokvarite jim zdravega pogleda na naloge, ki jim bodo zaupane! Če reforma ne bo uspela, nam bo res trda predla. Kaj pa če bodo sindikati preprečili, da ne bo prišlo do reforme tako, kakor je zamišljeno? Bodo takrat sindikati pomagali delavcem? Delavci naj ignorirajo delo in gredo na cesto, ker so pač štirje sindikalni voditelji sklenili, da morajo delavci stavkali. Podjetja naj plačajo izostanekz dela Kakšen nesmisel! Sindikati morajo imeti toliko denarja, da vsem stavkajočim plačajo prevoz na stavko, ure, ki so izgubljene zaradi stavke, malico oziroma dnevnico. Zakaj sindikati tega ne plačajo? Zahtevajo, da to delavcem plačajo podjetja. Če sindikati nimajo denar- Od vsega začetka svojega poklicnega dela sem plačeval članarino sindikatu. Kje je zdaj denar teh članarin? Kadar so bile organizirane stavke, se stavke nisem udeležil, ker sindikat ni ja, naj ne kvarijo delovne discipline s plačal stavkovnih ur; ker nikoli ni po- svojimi hujskaškimi nastopi, vrnil stroškov podjetju, če se je izka- Upam, da so delavci v podjetjih zalo, da stavka ni bila potrebna; ker že toliko razgledani in preizkušeni, je stavka vedno škodljiva. Kdor ima da si z udeležbo na stavkah nič ne rad svoje podjetje, delovno mesto, ga nikoli ne zapusti iz protesta ali zaradi sindikalne ihte; k nedelu in pokvarjenosti navajajo samo sindikati. Kadar je pogovor tekel o stavki, je to name delovalo tako, kakor da me nagovarjajo, naj na stavkovni dan ne kupim otrokoma kruha, naj ne de- pomagajo, le nekoliko si pokvarijo ugled. Delavci si s stavkami ne bodo popravili socialnega stanja. Sindikati bi morali ukrepati v primerih, ko bi res kje zaškripalo, in pomagati s sredstvi, ki jih morajo imeti shranjena. Če sredstev nimajo, potem so sindikati najslabši gospodarji. Se veliko slabši lam, naj raje grem pohajkovat za bla- kakor država Ne vem, zakaj se tako gor sindikalnih funkcionarjev. Novembrska stavka je bila največja napaka, kar jih lahko napravijo sindikati: delavci naj bi protestirali proti nujnim reformam, ki jih pripravlja vlada sporazumno z gospodarstvom. Do gospodarske reforme mora priti. Vsak pomislek, da reforma ne bo uspela, je kapitulacija poguma in zmaga strahu. Strah pa ni lastnost podjetnih in odločnih. Kje so sindikati in njihovi voditelji, kadar gre za stečaje podjetij? Tam nikoli ne vidim nobenega od štirih sindikalistov, ki prižigajo sveče za nečim, čemur ne vedo imena. Protestirajo proti enotni davčni stopnji. Naj predstavijo boljšo različico! Nobena ni stoodstotna. Ljudje v pod- šopirijo in učijo druge gospodariti. Evstahij Moder, Domžale Podprimo postavitev spomenika Novembra je bil v Večeru članek NSi za postavitev spomenika samostojni Sloveniji. Predsednik mestnega odbora NSi Zdravko Luketič je javnost seznanil s sklepom občnega zbora članstva NSi, kjer smo se dogovorili, da mariborskemu županu in mestnim svetnikom predlagamo, da v Mariboru na Trgu generala Maistra postavimo veličasten spomenik samostojni Sloveniji V memorandumu smo zapisali, da je zadnji čas, da se spomenik postavi, jetjih morajo delati z veseljem, da se Upamo, da ni Slovenke ali Slovenca, bo kaj spremenilo na bolje. Prav de- ki ne bi podprl tega projekta, saj ven-lavci bodo glavni nosilci reforme, ne dar ljubimo svojo samostojno domo- vino. Pobudniki projekta že od začetka samostojne Slovenije vsako leto pripravimo proslavo s kresovanjem za dan državnosti na Stolnem vrhu. Za dan samostojnosti pa smo prirejali veličastne proslave v veliki dvorani SNG Maribor ali v škofijski avli. Veselimo se rojstva svoje samostojne domovine, zato bomo vztrajali, da postavimo spomenik, ki bo v ponos nam in našim zanamcem ter mestu Mariboru. Ve-čerova anketa, ki je objavljena na isti strani, je zajela šest naključno izbranih občanov in vsi so se strinjali s postavitvijo spomenika. Univerzitetni profesor iz Maribora pa postavitvi nasprotuje in pravi, da je spomenikov v Mariboru preveč. Ta gospod torej ne ljubi svoje domovine in ne razume, zakaj imamo spomenike. Nadalje pravi, da samostojno Slovenijo lahko zaznamujemo tudi drugače, na primer z dejanji... Tudi dramski igralec, torej tudi kulturnik, nasprotuje spomeniku in trdi, da je na trgu dovolj eden in da jih je v Mariboru preveč. Res je, spomenikov iz naše neslavnezgodovinejepreveč. Upokojenka iz Maribora pozdravlja postavitev spomenika in je ponosna, da živi v tej deželi; prav takega mnenja sta tudi dijak in dijakinja iz Maribora. Gimnazijski maturant ni le za postavitev spomenika, ampak predlaga, da bi obletnico samostojnosti lahko zaznamovali tudi s kulturnim programom, kar mi seveda že vsa leta počnemo. Sedaj je na preizkušnji naša državljanska in domovinska zavest, odločilen pa bo sklep župana in mestnega sveta. Spomenik bi morali postaviti čim prej, da bo v ponos Mariborčanom in hkrati zahvala veteranom junijske vojne in padlim v tej vojni. Prav bi bilo, da bi še drugi izrazili svoje mnenje o postavitvi spomenika. Alojz Senekovič, Maribor Blamaža pri izbiri (1) Demanti prispevka Blamaža pri izbiri (Demokracija, 24. 11. 2005) Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pod vodstvom državnega sekretarja Franca Pukšiča je 23. 9.2005 v Uradnem listu RS, št. 85/2005 objavil javni razpis za izbor izdajatelja osrednje revije za Slovence po svetu. Medresorska komisija (8 članov), ki so jo sestavljali člani Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstva za kulturo in ministrstva za šolstvo in šport, je enakovredno obravnavala prispele ponudbe. Komisija je zaradi objektivnosti pri izboru štiri ponudnike, ki so jih uvrstili v ožji izbor, povabila še na dodatni pogovor. Člani komisije so postavili tista vprašanja, ki so bila v pisni predlogi presplošno obrazložena. Gospod dr. lanez Dular (ministrstvo za kulturo) seje (28. 10. 2005) ni predčasno zapustil zato, ker je izbiro drugih članov označil kot "neustrezno in nerealno", temveč zaradi nujnih obveznosti, o čemer je komisijo seznanil že na začetku seje. Državni sekretar Franc Pukšič se je na podlagi predloga komisije in lastnega premisleka odločil za družbo Otroci, d. o. o. Kot predstojnik je imel tudi možnost drugačne izbire. Spomnili bi, da 30. 3. 2004 tedanja predstojnica Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ni upoštevala izbora komisije (v njej so bili trije člani sedanje) in "Družine" ni potrdila kot izbranega ponudnika. Za vpogled v razpisno dokumentacijo so zaprosili trije kandidati: predstavniki Združenja Slovenska izseljenska matica, predstavnik družbe Naslov, d. o. o., Ludvik Sko-berne in Nova obzorja, d. o. o. Trditev, da predsednik komisije Rudi Merljak ni dovoli vpogleda v dokumentacijo, je izmišljena. Vpogled je bil omogočen vsem: SIM in Naslov, d. o. o., 9. 11. 2005, Novim obzorjem 10. 11. 2005. Predstojnik Franc Pukšič je s sklepom imenoval pritožbeno komisijo dne 9.11. 2005. Komisija je )) )) v predpisanem roku obravnavala štiri pritožbe in dne 23. 11. 2005 pritožnikom pisno odgovorila. UradzaSlovencevzamejstvuinpo svetu zavrača neresnično pisanje novinarke Demokracije gospe Vide Kocjan. Tako pisanje ne služi nikomur. Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Blamaža pri izbiri (2) V okviru članka Blamaža pri izbiri (Demokracija, 24. 11.2005) je zapisano, da sem odločitev drugih članov razpisne komisije za izbiro izdajatelja osrednje revije za Slovence po svetu označil kot neustrezno in nerealno ter zato sejo komisije predčasno zapustil. Ker gre za zelo občutljivo zadevo, želim bralcem Demokracije postreči z natančnejšim pojasnilom o svojem ravnanju. Res je, da sem glede ponudbe založniškega podjetja Otroci, d. o. o., na sejikomisije izrekel nekaj resnih pomislekov (ti so v članku Blamaža pri izbiri navedem in jih tu ne bom ponavljal), vendar seje nisem predčasno zapustil zaradi drugačne presoje in odločitve drugih članov komisije (ko sem odhajal, še ni bilo jasno, kakšna njihova odločitev sploh bo), temveč zaradi nujne druge obveznosti: kot nekdanji minister za Slovence po svetu sem bil povabljen na slovesnost ob 15. obletnici ustanovitve Zveze Slovencev na Madžarskem in moral sem se pravočasno odpraviti na dolgo vožnjo v Monošter. Kolikor sem opazil v času, ko sem bil še navzoč na seji, je bilo delo komisije videti pošteno in nemoteno, t j. brez zunanjih vplivov ali pritiskov. Zato lahko le domnevam, da so bili člani pri odločanju pod premočnim vtisom dveh "notranjih" dejstev: uglajenega nastopa predstavnikov podjetja Otro- RADIO, J. -i" j_ ■ 96,4 MHz IIP raoDOormo 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovence gorice Trg osvctatoe 5,2230 Imt, let 02/729 02 20,720 73 24, Ime 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® radioisg.si, INTERNET STKAN: www.nrtioisg.si ci pri dodatnem (ustnem) pojasnjevanju ponudbe ter po moje nerealne napovedi iz njihove ponudbe, da bi bila revija za Slovence po svetu brezplačna (kot darilo Republike Slovenije). Janez Dular, Ljubljana Kapitalski Frankenstein, ki je LDS pobegnil z vajeti (1) V Vašem članku, objavljenem dne 17.11. 2005, ste navedli tudi nekaj informacij v zvezi z nakupom podjelja Delikatesa, d. d., Ljubljana. Te navedbe so neresnične. 1. Ovadba proti Borutu Mokro-viču ni podana oz. preiskava ni uvedena. Za razjasnitev nakupa Delika-tese, d. d., je bila ustanovljena komisija nadzornega sveta Term Čatež, ki ni ugotovila nepravilnosti. 2. Družba M-Invest, d. o. o., je za 35-odstotni delež v družbi Delikatesa, d. d., plačala 551.227.000,00 SIT. Terme Čatež so pridobile več kot 80-od-stotni delež za cca. 790.000.000,00 SIT. Delnic nismo zbirali prek podjetja mojega sina in jih nismo prodali Termam Čatež vsega nekaj dni kasneje, temveč približno leto dni kasneje. Borut Mokrovič, Dobova Grehi prve Janševe dame (1) Gospod Marjan Zupančič se v 40. št Demokracije v rubriki PP 4315 razburja zaradi neverodostojnega pisanja v glasilu Mladina, a ga hkrati, ko ga kupuje, finančno podpira. Pa ne samo to. Veliko bolj sporno je, da to, zaradi česar se jezi na glasilo Mladina, počne sam v omenjenem članku. V petem odstavku je zapisal: "Mislim, da je treba narediti konec medijskemu linčanju brez argumentov, kajti težko se je braniti, ko včasih sploh ne veš, za kaj gre ..." Hkrati je podpisani gospod prav to orožje - medijski linč -uporabil zoper nekatere, kijih poimensko našteva. A vsaj za enega od imenovanih z vso gotovostjo trdim, da ga g. Zupančič po krivem obtožuje. Kako bi Vam, g. Zupančič, bilo pri srcu, če bi Vas, poštenjaka, javno obdolžil kraje, kot ste storili Vi imenovanim v pisnem prispevku? Tudi jaz cenim predsednika vlade gospoda Janšo, zelo ga cenim in spoštujem, ker je zaradi svoje poštenosti, resnicoljubnosti, pravičnosti, dobrohotnosti in še drugih odlik, vrlin in dobrih lastnosti vreden spoštovanja in zaupanja. A prav tako spoštujem in cenim gospoda Peterleta, in to zaradi njegovih številnih kreposti, neutrudnega prizadevanja za skupno dobro, za pravično družbeno ureditev, za narodov blagor; predvsem pa je neprecenljiv njegov prispevek za dosego naše samostojnosti, državnosti in mednarodnega priznanja Prav Peterle kot predsednik Demosove vlade in Janša kot obrambni minister sta v vojni za obrambo Slovenije ob napadu Jugoslovanske armade odigrala ključno vlogo. Po zaslugi njune odločnosti in vztrajnosti smo dosegli in ubranili svojo samostojnost! Nobeden od njiju ni stopil v politiko, da bi se okoriščal, ampak sta RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz delovala in svoje talente uporabljala v dobro naše celotne družbe. Politiko razumeta in jemljeta kot odgovorno poslanstvo in nesebično služenje. In sedaj namesto hvaležnosti vseskozi poštenega gospoda Peterleta javno v uglednem glasilu zlohotno obdolžiti izmišljenega hudodelstva kraje in mu omadeževati dobro ime; ne, to presega vse meje etičnega kodeksa ter kulturnega vedenja in komuniciranja! Če ne bi slovenski narod imel tako razumnih in pogumnih mož, kot sta Janša in Peterle, ki so razumeli znamenje časa in bili v usodnih dneh zgodovine sposobni pravilnega odločanj a, bi se ne mogli veseliti svoje samostojnosti in državnosti, ker je brez takih mož sploh ne bi dosegli, ampak bi se našemu narodu in domovini pisala zelo temna prihodnost - če sploh kakšna! Ivan Glušič, Mozirje Diskriminacija (1) Novinar Gašper Blažič v svojem komentarju z naslovom Diskriminacija v Demokraciji, 17. 11., govori o zahtevi Francija Keka za presojo ustavnosti novega zakona o RTV, ker naj bi le-ta v predvolilnih nastopih dis-kriminiral zunajparlamentarne stranke. Novinar pri tem zavaja javnost s trditvijo, da se varuh človekovih pravic ob tovrstni diskriminaciji sploh ni od-zvaL Če bi Gašper Blažič samo ošvrk-nil t i. lučke oziroma stranske poudarke vsebine v Poročilu varuha državnemu zboru za leto 2004, ki je javno dostopno vsem zainteresiranim, ali pa bi preletel kazalo vsebine, bi lahko videl, daje varuh na omenjeni problem opozoril celo večkrat, in sicer na straneh 24 in 25 in na straneh 167 in 168. Primer je torej dvakrat izpostavljen, kar pomeni, da je varuh menil, da potrebuje še posebno pozornost, da bi čim hitreje prišlo do njegove rešitve. Nataša Kuzmič, predstavnica Varuha človekovih pravic RS za odnose z javnostmi Trg republike v Ljubljani Eden od slovenskih senzacionalis-tičnih časopisov, kjer ni mogoče in tudi nima smisla objavljati demantijev in ki izstopa od drugih po svojem kle-vetniškem načinu pisanja, kjer dejstva ne igrajo pomembne vloge, želi kar naprej ustvarjati vtis, da krivci niso tisti, ki so izvedli preobrazbo ploščadi na Trgu republike iz mestne javne last-nine v zasebno, ampak nekdo drug, kije precej let prej opravljal določene funkcijevmestni občini. Pri tem omenjajo tudi moje ime. Nekoč sem bil predsednik mestnega sveta v mestni občini Ljubljana, in sicer davno pred tem, ko so nepridipravi začeli zasebno prevzemati mestno javno površino. Nekaj tako neprofesionalno napisanega, kar zasleduje izključni namen diskvalifikacije ne glede na dejstva, bi človek lahko pripisal le popolni nerazgledanosti pisca ali pa komercialnemu naročilu dejanskih krivcev nezaslišane privatizacije. V zvezi s tem posredujem nekaj dejstev. 1. Iz zelo obsežne kronološke dokumentacije, ki je bila posredovana mestnemu svetu za obravnavo na razpisani seji, ne izhaja niti en dokument ali dopis ali kar koli drugega, kar bi bilo kadar koli naslovljeno na moje ime ali na naslov mestnega sveta v času, ko sem mu predsedoval (1995-1998), iz katerega bi lahko sklepali, da sem bil seznanjen s prostorsko problematiko na območju Trga republike. 2. Na mestni svet v mandatu, ko sem mu predsedoval, ni bil nikoli posredovan kakršen koli predlog ali pobuda za morebitno spremembo ali dopolnitev statusa območja na Trgu republike, kar izhaja že iz točke 1. Tako nisem mogel (tudi če bi to želel ne glede na to, da za to ne bi imel nikakršnega razloga) kakor koli onemogočiti ali blokirati sprejemanja takšnega predloga ali pobude, ki je ni bilo. 3. Ploščadna Trgu republike jebila tudi formalno mestna lastnina vsaj od leta 1993 dalje, ko je bila izdana odločba tedanjega sekretariata za komunalno dejavnost mesta Ljubljane. Ne glede na to, da ta lastnina ni bila vpisana v zemljiško knjigo, tako kot tedaj skoraj vsa druga javna lastnina ni bila zemljiškoknjižno urejena, to na status lastnine nikakor ne more vplivati ali celo opravičevati tistih, ki so kasneje to mestno lastnino ob pomoči političnih oblastnikov iztrgali iz mestnih rok in jo prenesli v zasebno last. Dimitrij Kovačič, Ljubljana Širitev igralništva na Goriškem V zadnjih dneh mediji poročajo, kako se pripravlja projekt graditve največjega igralniškega kompleksa v Evropi. Nastal naj bi v okolici Nove Gorice, polovico projekta pa naj bi financirala ameriška veriga igralnic. Edina ovira naj bi bfla slovenska zakonodaja, ki ta čas še ne omogoča nad 20-odstotne udeležbe tujcev v slovenskem igralništvu, pa tudi davki so še previsoki za ameriške vlagatelje. Sprašujem se, kako je mogoče, da je slovenska vlada tako lahkotno podprla projekt in napovedala davčne spremembe, da bi zagotovila realizacijo projekta, ni pa pred tem poskrbela za temeljite analize, kakšne posledice bi tak "največji igralniški kompleks v Evropi" imel za Goriško in Slovenijo pa tudi za sosednjo Italijo. Ali ni Nova Gorica po odstotku odvisnikov od drog že zdaj vodilna v Sloveniji? Ali so narejene raziskave, kaj je koncentracija igralnic v Novi Gorici povzročila na področju kriminala? Ali so narejene analize, kako igralniška dejavnost celostno vpliva na goriško gospodarstvo in regijo? Zagovorniki igralništva (ki so hkrati tisti, ki imajo od njega finančno korist) vedno ponavljajo tezo o novih delovnih mestih, ki jih ustvarjajo igralnice. Resne analize iz ZDS so take teze ovrgle in kažejo zelo zaskrbljivo sliko: igralništvo ne prinaša samo družbene in civilizacijske bede z odvisniki od iger na srečo, propadlimi družinami in samomori tistih, ki so zakockali vse svoje premoženje, in s tem povezanega povečanja majhnega in velikega kriminala. Ta dejstva bi poslovneži, če jih zanima samo zaslužek, verjetno še naprej j emali v zakup, kot so jih že doslej. Nekaj drugega pa bi vendarle moralo tiste slovenske politike, ki čutijo dolgoročno odgovornost za svoj narod, predramiti: analize igralništva v ZDA so Minuto molka! Nekaj gnilega je v deželi slovenski, če polovico državljanov joče za odhajajočim tajkunom. Da se vendar enkrat ves narod poenoti — kje so časi, ko smo bili tako lepo enotni -, predlagam, da pred začetkom vsake oddaje na vseh TV, še prav posebno na POP TV s Slakovimi Trenji, ki postajajo poligon za zdrahe, na radiu, pred vsakim zasedanjem državnega zbora vodilni v tolažbo opozicije odredijo minuto molka za Jankoviča in njegove prav tako odhajajoče milijarde. Seveda ne smemo pozabiti na vrle sindikate s Semoli-čem na čelu, ki sedaj kritizira predsednika Janeza Drnovška zaradi enotne davčne stopnje in toči krokodilje solze za slovenske "reveže", naj prižgejo sveče in položijo vence pred upravo Mercatorja. To naj se ponavlja vsaj en mesec, da ga narod ne bo tako Jutro pozabil, ker ljudje radi pozabimo prave dobrotnike! Lahko tudi v njegov spomin skupinsko zaplešemo na Trgu revolucije, pardon, republike, sarabando, počasen španski ples! Počasen zaradi nas starejših. Da joče LDS, je razumljivo, saj se še vedno prepirajo, kdo je koga ustoličil, Rop Jankoviča ali obratno, oba pa Kučan. In tu je tista "finta", zaradi katere hoče opozicija pregledovati prodajo delnic Mercatorja. Jankovič ni bil samo najboljši sosed, bil je finančni podpornik strank levega izvora v stalni navezi z nekdanjim predsednikom države. Prepričani so bili, da bo to trajalo večno, sedaj pa so jim usahnili finančni viri. Koliko bančnih posojil, ukazanih iz Kučanovih dvorov, je Jankovič dobil, daje ustvaril Merca-tor, in koliko je še ostalo dolga? To naj finančni "superstrokovnjak" Milan Cvikl pove slovenski javnosti. Dnevno časopisje z "odlično" podkovanimi pristranskimi novinarji, ki jodlajo že obrabljene viže, še dodatno poneumlja državljane, saj novinarji kar prepisujejo drug od drugega. Drugačno mnenje lahko prebereš le v prispevkih nekaterih ekonomistov, kot sta v Delovih sobotnih Mnenjih Jože P. Damijan in France Adam. Toda tega večina ne bere, pri poročilih in "pod žarometom" pa objektivnosti še ni. V zadnji Demokraciji sem opisala "politično" obnašanje Lojzeta Peterleta v preteklosti, ki še zdaleč ni bilo tako, kakršnega bi od njega pričakovali. Vedno se je predstavljal, kot da je najboljši med malo manj dobrimi. Med drugim sem napisala, da ne Boštjan Turk ne Lojze Peterle ne bosta nikoli drugače ravnala, ker le tako laliko delujeta. Kongres NSi 19. novembra v Novi Gorici je znova potrdil, da je Lojze Peterle nevarno ambiciozen in tudi rovarski. To je dokazal, ko na televiziji državljanom ni pokazal le potrdila, da ni sodeloval s SDV, temveč tudi potrdilo, da ni bil nikoli član ZKS. Tega mu sicer nihče ni očital, z dokumentom je le hotel pokazati na Janeza Janšo, ki pa je bil član ZKS in verjetno po mnenju Peterleta zato manj verodostojen v svojem prizadevanju za drugačno Slovenijo. Tudi njegova izjava na kongresu, da volitve za predsednika stranke niso boj med domobrancem Bajukom in udbovcem Peterletom, je vnovičen dokaz njegove nizke politične in moralne zavesti. Z domobrancem so Andreja Bajuka zmeijali "levi", čeprav je imel ob odhodu iz Slovenije le leto in pol. Peterletovo bahanje, da je J. Janšo dvakrat "spravil" v vlado, je res samo širokoustenje, prav tako kot tisto, da je A. Bajuka on pripeljal v Slovenijo. Sliši se, kot da je oba pobral nekje na cesti. Zaradi direktnih in že tedne dolgih zakulisnih preigravanj, naperjenih proti Andreju Bajuku in posredno tudi proti sedanji vladi, je novogoriški kongres NSi bolj Petrletov kot Bajukov polom. Razgalil se je kot klošar, ki "fehta za vsakdanji drink". Se evropski poslanec Lojze Peterle ne zaveda, da podarja orožje z naboji levi opoziciji in s svojim driblingom škoduje Sloveniji? Marija Vodišek namreč poleg naštetega tudi pokazale, da je celoten vpliv igralništva na gospodarstvo neke regije dolgoročno škodljiv in da je TUDI FINANČNA bilanca igralništva za družbo dolgoročno negativna. Ali bo kdo med slovenskimi politiki začutil veliko odgovornost, ki jo ima pri podpiranju takih projektov? Ali pa se v problematiko ne bo poglabljal in bo brez resnih analiz dal zeleno luč za "največji igralniški projekt v Evropi"? V enem in drugem primeru bo posledice odločitve nosilo prebivalstvo in vsa država. Marko Gospodaric, Solkan Sporen nagrajenec? Zaradi križca suspendirana Ajda Kalan je zlasti starejšim slovenskim gledalcem in poslušalcem znana kot radijska in televizijska napovedovalka z žametnim glasom in visoko govorno kulturo, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja povsem izginila s televizijskih zaslonov. Šele zdaj je v oddaji Tistega lepega popoldneva, v kateri je na povabilo uredništva sodelovala v rubriki Vabilo za dva, razkrila, da so jo s televizijskih zaslonov odstranili, potem ko ji je leta 1992 v zadnjih poročilih izza bluze gledal majhen križec. Znova je poudarila, da je bilo to nenamerno, in iz njene prizadetosti je bilo vidno, da je bila zaradi tega dogodka deležna marsikaterih neprijetnih opazk takratnega vodstva RTV Slovenija. Kljub temu na televiziji ni smela več nastopiti in nekaterih javnih prireditev ni smela več voditi. Zato se je pri svojem delu na RTV Slovenija posvetila predvsem govorni vzgoji mladih in nadobudnih novinarjev in voditeljev radijskih oddaj ter prevzela mentorstvo za kulturo govora. Kdo bi si mislil, da je bil križec, ki ga je voditeljica televizijskih poročil nosila na verižici okrog vratu, razlog za suspenz, in to na nacionalni RTV? Kazen za slabo delo HM^eElg Čeprav so mnogi pričakovali, da bo pravo-sodni minister Lovro Šturm sprejel kandida-turo Aleša Zalarja za predsednika ljubljanske- ga okrožnega sodišča, se slednje ni zgodilo. I : .. 7 Svojo odločitev je Šturm pojasnil z beseda-mi, da morajo sodišča voditi predsedniki, ki bodo odpravili sodne zaostanke, Zalar pa po njegovih besedah izkušenj na tem področju nima. Čeprav je Zalar zaradi take odločitve že napovedal spor pred upravnim sodiščem - kot pravi, naj bi Šturmova odločitev pomenila poseg v neodvisnost sodstva -, se zdi, da je Šturm ravnal prav. V slovenskem pravosodnem in političnem sistemu je namreč tako, da na koncu mandata za neuspešno delo sodišč odgovarja minister, in če odgovarja, ima tudi pravico, da na odgovorne položaje na sodiščih imenuje ljudi, za katere meni, da bodo zagotovili njihovo dobro delovanje. Zalar se, kot kažejo podatki, do zdaj kot predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani ni izkazal (kot pravijo poznavalci, se je bolj kot z vodenjem sodišča ukvarjal s potovanji in predavanji). Po podatkih pravosodnega ministrstva ima ljubljansko okrožno sodišče med vsemi okrožnimi sodišči v Sloveniji največje sodne zaostanke. \Jabm Ј0ШЈ4ПШШ Miki Muster, oče znanih stripovskih junakov Trdonje, Zvitorepca in Lakotnika, praznuje častitlijivo osemdesetletnico. Ob njegovem jubileju se je časopisno podjetje Delo odločilo za akcijo, v kateri bo svojim naročnikom in seveda tudi občasnim bralcem v dvajsetih številkah omogočilo, da v novem dizajnu obnovijo zbirko Mustrovih priljubljenih stripov. V prostorih Pošte Slovenije na Čopovi pa je razstava Mustrovih del - od Trdonje, Lakotnika in Zvitorepca do Ostrostrelca, Stezosledca, medvedka Neewe in drugih. Na razstavi predvajajo tudi njegove risanke, predstavljajo zgodovinski pregled Mustrovih del in druge zanimivosti iz njegovega dosedanjega ustvarjanja. Miki Muster že več kot petdeset let navdušuje s svojimi deli, ki se dotikajo zelo širokega občinstva. Nad njimi se namreč navdušujejo tako mladi kot tudi starejši. Navduševal je tudi s političnimi karikaturami za različne medije, s svojo karikaturo je sodeloval tudi pri zadnjem referendumu o zakonu o RTV, na kateri je s svojo značilno hudomušnostjo predstavil slabosti dosedanjega delovanja nacionalne RTV. Ob njegovi osemdesedetnici se čestitkam, ki jih prejema z vseh strani, pridružuje tudi uredništvo Demokracije. Obalni publicist Milan Gregorič je načelen Г !§ mož, česar nekateri ne prenesejo. Oktobra so H^B t ga izbrali za dobitnika Kocjančičeve nagrade, I najpomembnejšega priznanja v Slovenski Is- ^^^^ v } --tri, ki ga podeljujejo obalne občine. Komisija Ш \ 41 ■, t -у^. je v Gregoriču prepoznala človeka, ki je s SVO- I', fjh ^^^И jim "javnim družbenim delovanjem bistve- ^ишШ^ИШШВШш^Ј no pripomogel k ohranjanju in utrjevanju kulturne identitete Slovenske Istre". Sledil je škandal brez primere; zaradi nasprotovanja izolskih občinskih svetnikov (šlo naj bi za predstavnike italijanske manjšine in SD) mu nagrade ne bodo podelili. Očitajo mu namreč politično in družbeno neprimernost za dobitnika nagrade, katere pobudnik je bil. Avtor več knjig in neutruden družbeni delavec, ki je imel lani obsežen intervju za Demokracijo, naj bi bil ignorantski nestrpnež. Zakaj? Ker je opozoril na pavšalne obtožbe na račun Slovenije zaradi osipa števila manjšincev, ki naj bi bili premalo zaščiteni, ker je prepoznal apetite Italije po "izgubljeni" Istri in v vseistrske shode zamaskirana iredentistična gibanja, ker je kritično nastopal v odnosu do Unije Italijanov in do obeh naših sosed v Istri. Še en dokaz, da je sožitje za obalne "rdečkarje" le beseda na papirju. RADIČ« ZELEIMI VAL 93.1 s 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Sobota, 03.12. ob 20:25 Lecce : Roma8 _____ U.S. LECCE NOGOMET NOGOMET NOGOMET NOGOMET NOGOME NOGOME SJLUZIO OMET NOGOMET NOGOMET NOGOMET NOGOME NOGOME UMTS internet: hitrost do 384 kb/s. Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobltel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabniki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. www.mobitel.sl MobitelUMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij