Politiški pregled. * Razpnst držarnega zbora. nWiener Zeitung" priobčuje eesarski patent z dne 30. januarija, ki razpušča poslansko zbornico. V neuradn^m delu piše isti list: V uradnem delu tega lista je priobčen ces. patent, ki razpušča poslansko zbornieo. Z novimi volitvami, ki se bodo vršile ua podlagi splošne in enake volilne pravice, se pričenja nova doba v notranji zgodovini Avstrije. Doeim so se v drugih državah odstranjevale predpravice t volilnem pravu ve^inoma ob hudih in dolgo trajajočih notranjih pretresanjih ali pa ob vnanjih zapletkih, je Avstrija podala dokaz za notranjo življenjsko silo države in uresničila obljubo njenega temeljnpga zakona, da so pred zakonom vsi dižavijani enaki. — V trenutku torej. ko bo na dobljenih podlagah zgrajena nova hiša, je dolžnost vlade, da svetuje in da naslovi na volilee besedo o posebni važnosti predstoj^čih volitev. Vsi državljaui bodo imeli odslej enak vpliv na zakonodajo države in na javne stvari. Politiška enakopravnost odstrani vsako ločitev med državo in Ijudstvom, zveže oba v enoto. Sedaj ne more več naprej obstojati tolikokrat priljubljena razločitev, da prepušča parlament vladi skrb za državo ter si pridržuje zastopstvo posamezuih posebuih želj prebivalstva. Ne le državna korist, ampak tudi korist posameznega državljana zahteva, da preneha ta nmetna ločitev. Z euako volilno pravico je postala država obča last vseh državljaoov, in pasti mora razločitev med državno in Ijudsko potrebo, ki je napravila toliko zmešnjave. — V razmerju, kakor je dižavno zastopstvo postalo ljudska stvar, morajo tudi zastopniki l|udstva vršiti svojo dolžnost nasproti državi. Vsak volileo hoče zadovoljiti svojim politiškim, gospodarskim, kultureloim in naroduim potrebam. Ne sme pa pozabiti, da mora izvoljenec iraeti in znati izenačiti te posebne želje z željarai vseh drugih, da doseže na ta način, kar je prikladno in možno. Zato so pa le sposobni možje, ki umevajo, da je namen parlamenta pozitirao delo, koristno državi in ljudstvu, možje, ki ne vidijo 8vqjpga pokliea le v tem, da ugajajo svojim volilcem z dvomljivi sredstvi. Na take može obrnejo volilci svojo pozornost, ako hočejo imeti splošno spoštovan parlament. — Zlasti naj pamtijo volilci, da mora tvoriti danes gospodarska blaginja in socialna 6krb pravo jedro. čimdaljebolj določajo razmerja med posatneznimi narodi gospodarsko-politiška vprašanja. Oiradaljebolj stopa v ospredje gospodarska politika interesov, in za tem razvojem ne sraemo zaostati. Bogati prirodni zakladi Avstrije še niso izkoriščeni. Naše poljedelstvo se hoče obdržati proti mogočnemu tekmovanju, naša ojačajoča se industrija zahteva svoj delež na sijajnem razvoju svetovnega gospodarstva, naša velerazvita obrt fii hoče zagotoviti podlage častnega obstanka. — Prihodnji državni zbor bo moral, in to bo ena njegovih najvažnejih nalog, razvijati gospodarsko in socialno politiko, ki jo bo rodil enotni duh. Zato so pa potrebni možje, ki bodo z marljivostjo in znanostjo reševali te probleme; možje modri in pravični; možje, ki Ijubijo svoj narod, a hočejo vendar sodelovati, da se uvede narodoi mir, ki razvije vse sile naše države. — Bazprava o volilni reformi je že podala lep začetek za kompromis v narodnih vprašanjih, po tej poti treba je korakati dalje. — Vlada razpiše Jimprej nore volitve, ker ve, da je treba nadaljevati parlaraentarno delovanje. Mt-d tem časom pa ne bo mirovala, marveč izdela zakonske načrte, ki bodo pripravni pospeševati javno blaginjo ter priprari tudi gospodarska sredstva, da more država mirno gledati v bodoči razvoj. Avstrija potrebuje zaradi svoje sesUve večjih moči nego katera druga driava. * Zveza katoliških poslancer. V zadnjih dneh pred zaključkom parlaraenta so impli katoliški poslanei različnih skupin, kakor javljajo z Dunaja, zaupna posvetovanja, na katerih se je razpravijalo o zvezi katoliško-konservativnih elementov v bodoči zbornici. Teh posvetovanj so se udeležili zastopniki krščanskih socijalistov. centruma, feudalnih veleposestnikov, jugoslovanskega (Šušteršičevega) kluba in centrumske skupine Poljakov. Nova organizaeija naj bi bila na nepolitiški podlagi ter bi imela namen, da postopa zveza složno v vseh verskih in kulturnih vprašanjih, v kolikor pride pri tem v poštev katoližka cerkev. Po ranenju nekega klerikalnega voditelja ni izključeno, da pristane v novi zboruici polovica članov na uačela nove organizacije. * JKoneentracija českih strank. lz Prage porofajo: Oeški narodni svet je objavil, da se češke politiške stranke niso raog-Ie zediniti glede skupnega postopanja pri bodožih državnozborskih volitvah in zato da smatra narodui svet vso akcijo za koncentracijo kakor dovršeoo. Nadalje izjavlja narodni svet, da se ne udeleži več nikakih pogajanj glede združitve če_ih strank, marveč, da prepušča to posameznim strankam. naj same sklepajo pri bodočih državnozborskih volitvah volilne zveze. * Odprava smrtne kaznl t Črni gori. Iz OetiDJa poročajo, da naraeravajo v čini gori odpraviti smrtno kazen. Zadeva je izročena v proučevanje ministru za pravosodje * Amerlka. Eazmere med Zrtdinjenimi državami v Severni Ameriki in Japonskem so napete. Japonci zahtevajo z vso odločnostjo, da naj se njihovim otrokom v Ameriki (posebno v Kaliforniji) dovoli zahajati z belimi otroki v iste javne šole. _.meričani se terau upirajo. Japonci so pa dali nekak ultimatum — ia da ne pride morda zaradi tega do voj _e. bo ameriška vlada prisiljena preklicati svoje naredbe proti Japoncem.