Dopisi. Iz Ljutomera. (Poroko ccsarjevičevo) smo tukaj obhajali vescin in mogoče slovesno. Na predvečer je bila bakljada, godba je svirala po Ugn, množica jo je sprevaiala. Na dcn poroke ob 4. uri z.jutraj zasvira zopet godba. Svetečno oblečeno ljndstvo začne vreti proti cerkvi. Solarji in šolaice 80 se zbrali v svojih ueilnicah in v lepeni redu peljaui od g. učiteljev in učitel.jic so se postavili v liiši božji. Gospodje uradniki, žaudarje in financarji so bili navzoči, tudi gasilno društvo je prišlo. Ob pol 9. uri se je služila slovesna sv. nieša. Možnarji so po širokem polji prek meje ua Prekmursko naznanjali naše veselje. Na veeer je bila osnovana tonibola na korist driižbi rudečega križa, čije podružuica se je letos tukaj csnovala. Vsi prostori gostilaice g. Vaupctiča so bili natlačeui. Tudi naši č. g. dubovniki so s svojo nazočnostjo našo družbo počastili. Cisti dobodek je znašal 60 fl. Pdzao v noč se J3 radovalo; z Ži vi j o-klicem ua ljubeznjivo ce^arsko bišo se je družba začela vzdigavati in mladiui prepustila prostor za ples. — Polje naiu obeta dobro letino; gorice lepo ženejo, kar ni pomrznjenega. Po mojih mislih letošnji miaz titam ni škodoval, letos je prišel kvar lanskega miaza na svetlo, ki se pri rezatvi pretecenega leta ni poznal. Od sv. llja v Slov. gor. (Svečanost) v čast poroke cesavjevičeve se je tudi tukaj lepo obbajala. Vkljub slabemu vremenu je bila na predvečer ob 8. uri velika bakljada, godci so svirali cesaisko bimno in možnarji so gionieli, da je bilo veselje. Pied poslopjeru našega župana g. A. S. se je bakijada vstavila. Tukaj nagovori g. župan zbrano množino in njo opomni na slovesnost, ktero je učakala zvišena biša habsbuiška in z dvakratnimi rživijo"-klici na srečna zaročenca se je govor končal. Po teni so se podali v gostilnico gosp. Fluherja, kder je bila poteni vsa množica oskrbljena s pivom na stroške dveh gospodov. V torek 10. maja ob 9. uri je bila muzikalična sv. meša ia ,,Te deum", pri kteri so bili šolarji z učitelji, vpokojeui stotnik g. Tarnawicki v vojaški uniformi in druga gospoda navzoči. Po sv. mešiso zapeli pevci pesen ,,K poioki" in ,,cesar8ko". Šolarji so prejeli v spomia kujižico nCesarjevič Rudolf''. Bog živi zaročenca! Od Veiike nedelje. Ako se je kje ljudstvo radoval« in se z veseljeru spominjalo poroke našega blagega cesarjeviča Rudolfa in mile princesije Stefanije — tako se gotovo to mora reči o Veliki Nedelji, ker se je obče ua to mislilo in delalo, ta čas slavno in dostojno obhajati. Razobesiio se je uad 30 zastav, na predvečer so se večinouia vse biše razsvetile, poscbuo grad in tako zvani nKogel" sta bila v čarobni razsvetljavi. Med pokanjem možnarjcv je zbrano ljud.stvo pri kresib, kterib je bilo tukaj kakih 10—l1?, navdušeno večkiat zavpilo : Živijo! Rudolf iu Štefanija! Zivila !!! Od sv. Marjete pod Ptujem. (Poroko) cesarjevičevo sruo tudi tukaj prav veliča.stno obbajali. Že lia predvečcr se je razlegal daleč po vsej okulici k zvonenju glaseu puk in strel ninžnarjev ter je naznanil začetek te slovesnnsti. Kinalu ua to znamenje se zbere lepo število odličnib patriotov v gostilnici g. Mikla. Oudi se je v lepib oapitnicah razodevala živalma ljnbezen do cesarja in njegove biše, posebno do cesarjeviča Rudolfa. V torek so učitelji |ieljali šolsko mladinu skuz obilno z bandeianii okinčan slavokik v cerkvo k slovesui sveti mesi, po kteri se je pel ,,Te deum" in cesarska pesen. Službe božje se je udeležilo toliko Ijudstva, jz cele fare, da je bila vsa cerkev natlačena. V šoli so po sv. mesi otroci deklamovali in č. gosp. župnik so jim v spodbudo razložili pomen svečanosti. 400 otmk dobilo je v spomin knjižice in majhen zajutrk. Hvala vsem ! Iz Dobme. (Kpojoki cesarjeviča Rudolfa s pri n cezinj o Stefanij o.) Da s svečanostjo, ki se je bila ta dan slavila po avstrijskih kronovinah, nismo zaostali tudi mi, razumeva se gamo ob sebi. Naš skromni kraj je storil, kolikor niu pač okoliščine pripuščajo. V predvečer omenjenega dne, ko se je milodoneči glas zvona o ^večnej luei" še razlegal Čez goro in plan, je pokanje možnaijev začelo napovedovati pomen sledečega dneva. Med tem, ko je precej številnih kresov švigajoči plamen s hribov podil nočni mrak, je na stotine svetlih lučic gorelo po čedno okinčanih oknih in za ovenčanimi ,,transparenti" ali napisi. V zadnjem oziru so veličastno tekmovala okna zlasti na treb poslojih. Temu se deževno vreme vsaj ni moglo vstavljati, pač pa je kapelniku prečrtalo račun. Tcpliška godba je namreč namenila, kakor večkrat o posebnib zgodab, napraviti navadni obhod; toda morala je opustiti, ker si strune iu dež nista prijazna. Pozno v noč se je pozgubil praznični prizor. No, sčasoma je skozi okna po tetunib sobah začelo bliskati; to so vzrokovale rakete, ki so z obrežka za šolskim poslopjem frčale pioti nebu pod oblake, kteri ro poskusili piizanašati z deževno roso. Sledeče jutro smo se o določenej uri zbrali v ckusno opravljenej cerkvi. Pri sv. mesi, ki jo je pel knezofovski duh. svetovalec. vč. g. Gajšek, sta se vdeleževala občinski odbor, ki sta nedavno po primeruem potu novima zakoncenua bila tudi eestitala; videli snio tudi topliško osebje, izmed majbnega števila bodi omenjen le general grof Mensdorf; dalje bili so navzoči učitelji in otroci s šolsko zastavo pak tnliko 08talih pobožnikov, da je malo ne prostora ztuanjkalo. Po končanej službi so se učenci vrnili v šolske prostore, ki so od zunaj bili obdani z nasajenimi mlaji, a znotraj z zelenjadjo in cvetlicami prepreženi. Tukaj so šolci zapeli nalašč za ta dan zloženo pesem, razložil se jim je pomen danešnjega praznika za avstrijske narode v obče in cesarsko bišo posebej ter se s sporazdelilo nekoliko iztisov knjižice ,,Cesarjevi6 Rudolf"'; učenci dobili so tudi nekaj za zob, po tem svečanost sklenili s cesarsko pesmijo, le iznad streb vihrajoče zastave še so zunanjim načinom ovajale praznicni značaj na Dobrni. Toto okoliščino pa si bomo zamogli v spomin zaklicati vzlasfi takrat, ko bodemo hodili koledovat k sv. Miklavžn. Poddružnica uamreč, rečenemu svetniku posvečena, je doslje stala na tujem zemljišči; sedaj je kmet Krumpelj dotični svet okolo cerkve blagodušno podaril sv. Miklavža. Iz Šalovec pri Središči. (Nepoboljšljiv žiipan.) Lanskega leta dobila je naša občina novega župana, in sicer moža, ki je že dolgo časa brepenel po tej časti. Poprej uradovalo ee je pri nas vse v domačem jeziku in ni bilo inače misliti, da bo za novega župana tudi tako, ali ljuto smo se prevarili; naš župan tiraduje 8 pomočjo nekega pisača iz Središča, po kateiega mnenji je kmet ,,poblevna kravica", ki se mora vedno od gospoda potipežljivo molsti dati, vse v nemškem jeziku. Nekateri iztued odbornikov poskuševali so že ve6krat ga odvrnoti od te gadne napake, svetovaje mu, naj si naioči ,,Slov. Gosp." ali vse zastonj! Jegovej modiej glavi dozdeva se ,,Slov. Gosp.", ,,Slov. Matica", ,,Diužba sv. Mohorja", s kratka vse, kar pospešuje razvoj in napredek narodne reči, nbedarija''. Bil je svoje dni vojak, kder je, kakor sam trdi, dospel do korporal.ske časti; jegovi znanci pa pravijo, da ni nikoli ua njem bilo videti zvezdtmosne suknje; in v tem stauu naučil se je zraven ,,links" in nreks kšof" še nekoliko nemskih bcsed, ki še se ga sedaj držijo, kakor ponve piisaiojeni močnik. S svojo uemščino pobaha se rad pri vsakej priložnosti. Gledd izvrševanja svojib dolžnostij je tudi naš župan zelo svojevoljen. Ko smo iiamree hoteli reklamovati proti previsokej vcenitvi naših zcmljišč, bila nas je večina tega mnenja, da bi dali ta posel opraviti v pisarai vrlega narodnjaka, g. dr. Ge.ršaka, c. kr. beležnika v Ornioži, ki je posestnikom brezplačno v to svrbo ponudil svoje uradniške sile. Tega pa ni dal naš župan za ubo zadeti. Potem smo mu svetovali, naj bi prevzel to delo domačin g. M. Robič, ki je kot ud okrajuega zastopa bil sposobnim proglašen za ta posel. Ali nekega jutra pripeljal je naš župan iz Središča svojega liberaluega pisača. Ta je namieč že tako dehelotiebušen, da težko hodi. Od uekaterih posestnikov zabteval je v Obrežji za vsako parcelo po 20 kr. V občinab Bolfauske in Miklavževske fare plačevali so posestniki 20 kr. za vse parcele, nabajajoče sc v posestvu. Pripeljavši gospoda pisača na svoj dura odpotil se je župan k pojedinim posestnikom in zapovedoval, daječas za reklamovanje, naj tedaj vsak Demudoma k njemu pride. Nekateri bili so na delu in zaradi tega niso mogli priti. Zvečer okolo 9. ure hodil je župan drugič po vasi zapodovat, naj vsak k njeruu pride, ki boče reklamovati, da je za ta posel samo on iu njegov pisač. Ni li to saraovoljno? Takim načinom poplašivši j nekoliko posestnikov jib je dobil v svoje in svo¦ jega pisača roke! Ni znati, zakaj je on tako živo želel, da bi se delalo pri njem reklamacije? i Biž ko ne zbog tega, da bi se mislilo, da je on I kot nbistra" glava dovršil ?am celo stvar. Naš žnpan si domišljuje, da ima Bog ve kake duševne zmožnosti. Nekega doe prišel je v pisarno Središkega župana,. kder so se baš v ta bip delale reklamacije, pngledal papirje površno in dejal ponosno: Sedaj pa že znam, kako je treba to reč ! prejeti, a na tibem je mislil, naj g^žnpan iz Sre1 dišča, ki je študiral, izve, kako je Šalovski župaq ,,modra" glava! Mnogo bi še slovenskemu svetu zamogli poročati o našem županu, ali sram nas je, ker bi se nam smejali, da smo si takega izvolili in koncem rečemo: Bog nam daj mnogo potrpežljivosti, da se leži rešimo tako na videz sladkega plitvoglavega človeka! Saj ga vdrugič ne bo gotovo nikdo izmed paraetnikov volil za župana, akoprem je postavši župan govoril: Zdaj znam, da se tega celo življenje več ne rešim. V bodoče morda javimo kaj o njegovej izvrstnej nernškej pisavi! Iz Brašlovč. (Zastran svečanosti) o cesarjevičevej poroki nismo Brašlovčani zaostali za drugimi. Na predvečer so možnarji pokali in trg je bil krasno okinčan z zastavatni in lepo razsvetljcn. Dne 10. aiaja ob 8. uri bila je sv. meša z godbo in petjem. Potem je sledilo obdaiovanje šolske miadeži in ubogih 8 tem, kar je darovala Brašlovčanuv ljubezen. Den bil je prazoično obbajau in je se vršilo vse v najlepšem redu vkljub slaberuu vremenu. Od Prihove. (Svečanost.) Pri slovesni službi bnžji na čast poroke ces. Visoknsti cesarjeviča Rudolfa in svitle princesinje Stefanije je bila cerkev polna vernega ljudstva, kakor na kakem prazniku. Pii sv. meši je pela šolska mladina, med katero se je pozneje razdelilo knjižic: ,,cesarjevič Rudolf." Bog živi in blagoslovi prevzvišena mlada zakonska mnogaja leta! Iz Monšberga. (Veselo obbajali) smo dan poroke cesarjeviceve. Na predvečer smo zvonili in iz možnarjev stieljali pri podrtem gradu, da se je daleč na okrog razlegalo. Dne 10. maja prislo je rnnogo ljudi k sv. meši, med njimi tudi veliko vojakov, okinčanih s svetinjami. Lepo bilo je videti, kako je g. nadučitelj v dolgej procesiji pripeljal šolsko mladiuo, ki je po sv. opravilu zapela cesarsko pesen^ Bilo je potem obdarovana s kruhoru in vinom. Čudili pa se smo jako močuo, da se je g. šolski ogleda skril ter ni ničesar ne stoiil, pa ne dal, čeravno je bogat. Človek je aPiivandranec" in toraj nitna za nas ne besede ne srca. Zelimo, da nam ga brž odstavijo od posla, za kateiega ne sodi. Od sv. Jurija v Slov. goricah. (Cesarjevičevo poroko) so tukaj posebno šolski otroei kaj lepo obhajali. Prišli so praznično oblečeni k službi božji, katere se ,je udeležilo mnogo 1 judstva in kojemu so č. g. kaplan v primernem govoru iz prižnice razložili pomea prelepe svečanosti. Ob eneru so možnarji giomeli, da se je daleč razlegalo. Po sv. opravilu pogostil je sololjubni g. Pavalec vse šolaije na svojem lepem domu z viuom, kruhom, mesom in kavo. Veselje dečice na zelcnej trati bilo je res nepopisljivo. Njegovi prijazni hčeiki, nadučiteijeva žena in učitelji so pa ¦^tregli. Bil je vesel den, kojega so po odhodu šolarjev še zaobtali gostje v g. Pavalečevej hiši živabno ladovali se do tide ncči. Bog plati vsem in vse!