Uredništvo in upravništvo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo m petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. 113. Haročnina listu: Celo leto 12 K Pol leta 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke IO v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K Inserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od ófedne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. St. 136. Maribor dne 22 novembra 1912. Letnik IV. „Straža“ konfiscirana. Danes teden in zadnji pondeljek sm,o bili kon_ Dscirani. Dati smo duška razpoloženju, ki vlada v našem ljudstvu in prišli v konflikjt z državnim pravilnikom. Povemo mu kar odkrito: S konfiskacijo je spravil iz š|veta dotične pregrešne stavke,, da niso prišli med svet, odpravil pa ni mnenja in u ver jenja, ki ga goji celo naše ljudstvo. Živimo v tako ozki zvezi z našim ljudstvom in poznamo ga tako dobro, da vemo, da je bilo tisto, kar smo zapisali mi mnenje celokupne i naše javnosti, 0 nastopanju Avstrije za svobodo in prostost dalnjih Albancev v. času, ko imamo doma štajerske in koroške vilajete, ne sodi naše ljudstvo nič drugače, kakor mi, Tudi ono ne more tuneli, kakor mi ne. iza|kaj bi morala Avstrija radi svobodne Albanije izzvati krvavo vojsko. Ravno tajko : je tudi naša sodba1 o naši politiki na-pram Italiji istovetna s sodbo našega ljudstva. Naše ljudstvo ne zaupa Italiji in ne doumeje, zakaj bi naj šla Avstrija radi nje po albanski kostanj v o-genj. Da imamo mi in da ima zdrajva razsodnost na šega ljudstva prav, kaže sovraštva polno pisanje i-taiijianskega časopisja, 1 ki v zadnjih tednih, ko se Ajvstrija tako izpostavlja za svojo zaveznico, srdito, grdo napada našo državo. Pravo peklensko roganje na naše zavezništvo in prijateljstvo je, če v času, ko se zatrjuje, da vlada med nami in Italijo najne-skaljen,ejše soglasje, i piše „(Tribuna“, ki ' ima ozke zveze z italijansko vlado: „litanija zahteva avtonomijo Albanije ■ v tem smislu, da se ondi vpoštevajo italijanske koristi in ne vtihotapi > prikrit protektorat Avstrije. Italija prizna Srbiji pravico do pristanišča ob Adriji, da se popolnoma oprosti Avstrije,“ Naj to zadostuje. iNoöomo se spuščati v kako podrobnejšo kritiko naše politike, ker bi mogoče stopili zopet v nasprotje z varuhi postavjnosti. in javnega miru. Jz ljubezni in v skrbi; j za dobrobit in obstoj monarhije ! smo za enkrat že zadostno povzdignili svoj glas in vsem, ki hočejo slišati,, v imenu ljudstva neustrašeno in odkrito zaklicali svoj eaveaht — svoje svarilo: Da bi si pa pustili te naše plemenite namene še nadalje poplačati! s — konfiskapijami;, to bi bilo pa nekoliko preveč požrtvovalnosti. Doprinesli pa smo s svojo odkrito I in odtočno pisavo tudi PODLISTEK. Zaigrana vas. Narodni motiv iz XVIII. stoletja, — Spisal Proto Konec iz Srednje vasi. I. Poljanšeiea je pljuskala ob sivo-rujave skale, šumela in se penila, da so kaplje deroče reke, kot debeli orehi, brizgale na dolgo in visoko brv, slonečo na visokih skalnatih stenah i v sredi ' vrtincev v globeli. Dež, gost in debel, je padal rta, ruj avo površino razljučene reke in strela je udarjala v skalnate stene in visoke smreke. Zabliskalo se je, la se je voda in hosta zagrnila v bajno svhtlobo. Bito je pozno v noe. Oče Zelnik je slonel na hodniku, ki je visel liki lagtavičje gnezdo ob leseni hiši nad skalnato pečino. Ni mu» dalo spati Preveč j pa so sedli okrog mramornate mize in igrali pozno v noč. Na voglu grapčine, v mali sobi, okrog eno-nožne mize, so sedeli štirje. Na divanu ob steni sta sedela Smleški grajščak in njegov brat Ivan Anton. Grajščak je bil že prileten mož s sivimi brki in pa zgubanimi lici. 'Brat njegov je bi,l samski, srednje starosti, živih oči in kozje brade. Onkraj mize sta sedela,! na foteljih j plemeniti Oblak in njegova sestra Marija Terezija;. Pušta^M grajščak je bil lep, mlad mož, ognjevite narave in zgovorne besede. Njegova sestra je bila starejši visoke rasti, bledih lic in resnega obraza. Časih so že pravili, da je nevesta kozjebrada Ivana. Igrali so tarok. .Vsakemu je visel ob pasu usnjat mošnjiček, v mošnjičkih pa sapii rumeni beneški cekini. tvorijo — katoliški duhovniki, vzgojeni v Avstriji. A sicer pa se nas Albanija v niöem;er ne dot^kja: ne geograiično, ine historično, he narodno, ne gospodarsko. Sicer je opravičen odpor avstro-ogrske vlade proti tema, da bi albanska obal postala oporišče kaki tuji pomorski sili. Ali, da preprečtoo to, zadošča, ako se ta obal1 nevtralizira; \ zadošča obveza Srbije, da pripoznanega jej pristanišča ne utrdi, čemur se srbska vlajda doslej ni nikakor protivila. Ob talcih predpogojih ne bi napredovanje Srbije proti Adriji pomenj,alo prav nikake spremembe n apr am — minolosti. Kajti, ako bi bila Rusija kedaj imela namen napasti Avstro-0grško na Adriji, (ne bi je mogla ovirati na tem niti Turerà, kajti prehoda skozi Dardanele nismo mogli nikdar ubraniti. Dsa bi si pa radi usode ostale Albanije nakopavali bodi tudi le sovraštvo ostajajočih balkanskih dežel — da niti ne govorimo o vojni iz Rusijo In Srbijo — to bi bila politična frivoljteta, ki jej skozi stoletja nismo videli podobne! Avtonomija Albanije je v najboljšem slučaju interes Italije, ki je (turn skozi mnoga leta v vseh možnih iormah investirala kapitale za pridobivanje ljudstva 'in ki se sedaj1 noče še povsem odreči sadovom. De za Italije bi šel grof Berchtold po kostanj v žerjavico. Ker že radi geo-gralične lege Albanije ne more biti govora o kakem tesnejem priklopljenju te dežele k naši monarhiji, ne bi avtonomija tega ljudstva pomemjala nič drugega, nego da bi se dragoceno tekmovanje z Italijo za večji vpliv, ki je poleg drugega najbolj zastrupilo razmerje med Avstro~0 grško in nje zaveznico, nadaljevalo za vse večne čase, ne da bi moglai Avstrijja kebaj dohiteti, v kolikor jo je Italj|ja prehitela.“ Ta članek nemškega gospodarskega. lista popolnoma potrjuje izvajanja, ki smo jih prinesli v'našem pondeljkdvem uvodniku „1864—1912.“ Tudi trezno misleči Nemci uvidevaro, da je naša politika ne le iz političnih, temveč tudi iz gospodarskih razlogov na krivih potih. Mi delajmo za Italjjo, to mnetn-je, ki smo ga izrekli mi, S' pridobiva vedno več tal. Kdaj bodo merodajni krogi uvideti? Razmere pri nalili sodnijah (Konec.) V zadnji in predzajdnji številki našega lista že smo priobčili pričetna izvajanja dr, Verstovše k o v e g a štiri in polurnega govora. Ker r nam ni mogoče objaviti celega govora, zato se zadovoljimo še s sklepom, ki je jako zanimiv: Avstrijski vilajeti in balkanski narodi. Gospoda! ! 'Mislim, dia sem dovolj osvetlil žalostne sodnijske razmere na Štajerskem in Koroškem, ali bolje rečeno: v vilajetih Štajerske in Koroške! Povdarjam še enkrat, da so tudi te vzrok našega ostrejšega nastopa v zbornici; zastopniki teh avstr, vilajetov pritiskajo vedno bolj HrvfaŠkoslovenski klub in silijo zastopnike ■ vseh slovenskih pokrajin k e-nergičnim korakom. Gospoda! ITam d'oliT pri nas nai Slovenskem vladajo veliko bolj žalostne razmere, kakor na jugu v nekdanji Turčiji, posebno kair se tiče justice, Mi nimamo nobene pravice ;'nemški nacionalci nam ne dajo nobenih pravic, ne v Šoli in ne v uradih. Tlačenje najroda, in jezika je na dnevnem redu in vladni sistem pri tem prav pridno pomaga. Dolžnost pa nam nalaga, ;da se mi v parlamentu borimo proti takemu postopanju naših ljubih I nemških nacional-cev;g naj sli zinpomnijo ti gospodje za vselej: nobe- nega proračuna, dokler ne privolijo , nemški kolegi, da se mi kulturelno in gospodarsko razvijamo, kot zahteva razvoj slovenskega naroda v obeh deželah! Za dobroli! slovenskega in hrvaškega ljudstva tam doli naj bii vladalo večje zanimanje >— smelo trdim, da je že skrajni čas. Opozarjajm na dogodke na Bab kanu, ki jih kot primerne posledice teh razmer lahko navajam in jih tudi po pravici z našimi primerjam, Ti boji tam doli na Balkana, gospoda mojar niso boji, kakoršne si je svoječlasno kak vladar prikrojil, da aase de kos dežele, (da na ta način podjarmi druge narode, ali pa da udere pod pretvezo kulturo-nosca v tuje ozemlje. Gospoda! Ti boji tam doli so revolucijonurnega zniačaja; zgodovina jim te^a ne bo mogla odrekati. Revolucije nastanejo, Če narodi napredujejo, a ustava in državni ustroj fca stojita, poslednja sta nazadnjaška, narodno bistvo pa koraka naprej v napredku. (Narodi na Bafkanu i so se hoteli ( razvijati, pošiljali so svoje otroke v vsa kulturna središča, da_ tamkaj proučujejo vse razmere in potem vdejstvijo to proučevanje v prid svojemu nalrddu. Ce so se vračali domov, so videli, da je vsak napredek nemogoč, ker ga ovira državni sistem, da uničuje politika celo inteligence, ki se trudi za gospodarski In kultu-relni napredek. Mladoturško gibanje je pokazalo dovolj, da Turčija ni v stanu reformirati Balkana. In balkanski narodi niso marali več na ta način še dar lje životariti, imajo tudi pravico, da žive, imajo tudi pravico do prostega razvoja. Reakoija Tlurčije in napredek krščanskih narodov sta f povzročila } spor, ki je dobil značaj revolucije. Revolucijonarjem v Turčiji so sedaj preskočili na pomoč njihovi rodni bratje, ki v lastnem interesu niso mogli delj Časa gledati, Ida bi šli rodni bratje v Turčiji z revolucijonarci v lastni držaivi skupaj — roko v roki. Zakaj niso napravile velesile tam doli redu?! Casa je bilo dovolj. Glajvni vzrok — sklicujem se na svoja poprejšnja izvajanja — je ta, da sta bili obe kot najbolj zainteresirani državi, Rusija in Avstrija, ki ni enotna državna tvorba, ampak tvori vez dveh držav, popognoma nezmožni, napraviti red na Baijka-nu, ker trpi Avstrija sama na tej bolezni in sicer še mnogo hujše, kakor Turčija. Zai Rusijo navdajam le Poljsko, Finsko, rusinsko vprašanje, zatirajnje katoličanov itd. |Pri nas v Avstriji že zadostuje samo dejstvo, če povem, da kruto tepta ogrska oligarhija pravico Hrvatov, oligarhija, ki pritiska k tlom vsled srednjeveške volilne reforme vse delavske sloje in ovira narode v njihovem razvoju. Že siamo to dejstvo zadostuje, Ida se dovolj osvetli nezmožnost naše države, napraviti red kje tam doli na Balkamu. Naša, državna polovica, v kateri sicer imamo splošno volilno pravico, je prišla vsled n em ško-n acion a P.n ega birokratizma in vsled zlorabe notranjih deželnih in avtonomnih' pravic ob rob prepada, Srbi in Bolgari prav dobro vedo, ka,ko se godi v Avstriji Slovencem in Hrvatom, in kako se na Ogrskem zatirajo Slovanki. Iz teh zatiranj slovanskih narodov v Avstriji si jemljejo balkanske države vzgled1 in | vidijo ! vf I nafei državi žalibog svojega, največjega sovražnika. Jugoslovansko vprašanje. Gospoda! Južna plemena ne tvorijo samo kot rodna po krvi eno enoto, ampak tudi vsled geografi- čne lege. Poglejte na balkanski zemjjevid in na dežele ob severni meji ! Slovenci bivajo ob gornji Dravi, ob Savi in njenih pritokih, nekaiko nadaljevanje pa tvorijo Hrvatje, Srbi in Bolgari, |To dejstvo, ki sem ga navedel, se ne sme prezreti; 1 razodeti Vam še tudi. moram skrivnost, da smo si po jeziku zelo blizu. Tudi na sorodstvo jezika bji, še morala višja politika vedno ozirati. Slovenski, hs)vjaški in srbski jezik so le narečja enega ljudstva. Brez slovnice in brez slovarja se zamore vsak delavec, Če je bijval le nekaj dni med temi plemeni,i prilagoditi raznim narečjem. To je pribito in se ne da utajiti. T(oda, oficijelna Avstrija noče nikdar priznati te enote, tudi noče priznati državnotvorbne moči jezika; radi ( (tega je zaigrala svojo ulogo na Balkanu. ((Tako je,!) Državniki so se oprijemal le vedno neke smešne formule, s katero so nas Jugoslovane hoteli bagatelizirati. Reklo se je od raznih zaistopnipovl nemškega naroda — žalibog tudi ni manjkajo med njimi zastopnikov drugih slov puških narodnosti: Kaj ho- čete Slovenci? Na Štajerskem Vas je komaj 400.000, na Koroškem 100.000; tajko raztreseni ste po raznih kronovinah! Pri Hrvatih se je zopet navajalo: Nekaj Vas je v Mediimurji, nekaj zopet na Hrvaškem in v Slaivoniji ! Iste trditve so se prežvekariale o Srbih, Vsako posamezno kroncfviho ste hoteli smatrati kot eno samo narodnost in ste naštevali ulomke kot nepomembne dele, ravno tako, kakor se je dell'aio z balkanskimi državami, pri katerih se ni oziralo na celoto slovanskih plemen, torej ne na državnotvorb-ni jezik, ki jih združuje, 'ampak ! le na posamezne, slučajno skupaj zvarjene držajvei, ki so nastale gekona časa. NevspeM oficijelne Avstrije. Gospoda! Ta oficijelna Avstrija!( in j offrili jelna višja politika, ki še hočeta dandanašnji nekaj velja-ti, sita se že tretjikrat pred celo Evropo in pred celim svetom blamirali. Naša diplomacija se je temeljito opekla, kar tudi ni noben čudež; 'saj ni poučena o razmerah vseh držav in narodov, ' iSaj tudi ni mogoče drugače, če biva naš konzul namesto v Petrogradu kje v kakšnih toplicah, namesto v Belgradi!, kje v kakšnem salonu na Francoskem. Ni čuda, če doživi naša diplomacija pred celim svetom poraz za porazom. Tej oficijelni Avstriji in tem zastopnikom, ki so imeli do sedaj tako gluha ušesa za jugoslovansko vprašanje, povem še danes enkrat: „Le Slovenci in Hr.vatje, ki smo se formejno proklamirali kot celokupna^ ' narodnost na hrvaško-slovenskem saboru v Ljubljani, tvorimo ljudstvo, ki šteje seldem milijonov! Mi pa rečemo oficijelni Avstriji, da znaša naše-število, število Jugoslovanov, ki tvorijo geograiično celoto in ki se po jeziku ne razlikujejo zelo, kakor S Id venci, Hrvatje, Srbi in Bolgari blizu 17 milijonov. ■ Ce uvažuje Avstrija to dejstvo in če bi bila njena politika temu primerna, bi Imela sedaj na Balkanu nadvlado nad temi narodi. Izostala bi bila pa tudi krvava revolucija, ki pretresa sedaj vsa srca. Našim oficijelnim i državnikom. smo pa dolžni le zahvalo. Ta politika je pred vsem nam: Slovencem in Hrvatom odprla oči, posebno sedaj v teh burnih časih, ki so tako važnega pomena za države in dežele, da gledamo daleč čez meje posameznih kronovin, v katere smo bili poprej talko vkovani, da gledamo na težave, ki se delajo našemu narodnemu razvoju, da mirno prehajamo preko ministrov, kakor je Hochen- Igrali so že drugi večer. ’Prvi večer sta Oblaka imela smolo in zaigrala s|tä polno mošnjo cekinov. Kontesa Marija Terezija je z jokajočimi očmi zapustila igralno sobo. Baron Ivan Smleški ni poznal ženskega srca in s samozavestno trdosrčnostjo je pospravil, cekine gospodov Oblakov v svoj mošnjiček,. Ko pa je ležal ria postelji, ni mogel še zaspati, Čudne misli so mu rojile po glavj), oči kontese Marije so mu plavale v zraku in zdelo se mu je, dani prav storil. Zajzibal se je v spance, pa spanec mu je pletel grozne prizorepred očmi. Videl je koriteso na skali nad globoko reko, videl, kako se je borila v dušnih bojih, kako se je prijemala za bolno glavo in ruvala lase iz glave. Ves poten se vzbudi in nemirna vest ga dvigne iz postelje. 'Obleče se in zapusti grad . . . Ni ga motilo padanje dežja, ni ga strašila nočna ternata, ne strele, ki so švigale nad njim. Tja na skalo se priplazi, na skalo, na kateri je videl v sanjah' konteso Marijob.b.b. Težke misli so mu pretresale srce, duša mu je bila kakor od strele zadeta hoja, stiskalo ga je kot pile v debelem hlodu . ? . Že ga. je tri obup, noč mu je šepetala laskave besede na uho, zibal se je na rujavi skali kot bilka sredi širnega polja, tako sarm, tako otožen, tako obupan ... Pa se zabliska, svetloba se povrne za hip čez hosto onkraj reke. . . Vitez Ivan je videl temne smreke, videl gobave hraste, videl zakrivljene gabre in zasmoljene bore .. . Zagledal pa je v sredi teh temnih debel dudi drevo bele barve, mlečpo-belo brezo. In breza se mu je zdela, kakor belo oblečena devica, kakor vestalka v gruči drugih dreves >■ , > 'Spomnil se je Device, ki je rodila Sina), kate- rega rešilne kaplje so škropile tudi na bomo dušo, na razdvojeno dušo njegovo • • • „ . . — Apage, satan as ! * zastoče in beneški zlati so * Poberi se, satan! sfrčali v vodeno dolina, v kristalni grad povodnega moža ... Kalkor da bi se bil prepustil boleči tvor, tako je bilo sedaj baronu Ivanu. Z lahko vestjo se je vračal v grad ... In zopet je sanjal Sanje, pa sanje s%dke device na belih poljanah . . . Igrali so torej drugi večer. Baron Ivan . je '■ samozavestno j omenil t domači kontesi, da ni mogel nositi njenih zlatnikov pod svojim srcem in da jih je izročil materi vodi. — Takih norcev je malo, L- je dejal Smješki grajščak. — Don Kišot de la Smlednik, I- doda plemič Oblak. Gospod Ivan, Vas je Bog po več urah pripravil do spoznanja. Toda pravi vitez ne premišlja, pokaže takoj svojo Čednost, 1— ! zbode viteza kontesa Marija. Baron Ivan i je bil zamišljen v 'igro, ki je postajala vedno bolj zanimiva. Strast se je pasla, po kotih ^ zdaj je prilezla na dan, iPrsti igralcev so nervozno stiskali karte, oči so švigale po mizi, ustnice so se stiskale, žilice na čelih so se napenjale, vsak je vrgel karto na mizo, da je zazeblo v dno srcab ( In proti koncu igre se že ni slišalo drugega, nego par da,nje kart na kamenito mizo . .; . Plameni sveč na leščencu so se zibali od vetra, ki so ga delale karte v zraku. Noge pod mizo so se premikale v taktu pada-jočih kart in udarjale ob tlja, vino v maijoliki se je zibalo na tresoči mizi . . , Grajščak Smleški je mešal karte. Pogled mu je uhajal i na velik kupček zlatov ob robu mize. "Vsem pa se je bralo na obrazu: Kdo potegne z roko $o tem zlatem bogu? ! Kjarte so Razdeljene. Gospodu Oblaku se razjasni obraz. — Kontesa Marija! 'Srečaj je nocoj ria Vaši stranih (Skoro mi je žal po cekinih v reki, <— reče baron Ivan in se potegne za brado. Gospod Ivan! Kazeto sledi za petami, — odvrne kontesa 1 in čaka,, I kaj poreče brait1, kj je bil prvi na vrsti za igro. — Kdo igra? — Pagat ultimo! — zaMiče PuŠtalski grašak. Dolga vrsta tarokov se je zabliskala v njegovih' kartah. — Vsi se spogledajo. Igralec izbere ostale karjte na mizi. Smledčanofna zraste pogum. — Kontra! — zakliče baron Ivan., — Re! — jelene kontesa. — Supra! *— se oglasi sedaj še domači grajščak z zategnjenim glasom, nervozno stiskajoč karte z močnimi prsti. Nastala je smrtna tišina. Pušjtalski vrže prvo karto. — Kaj delaš, Prane? — pokjara kontesa Marija Terezija svojega brata, ker se ji zdi ta karta neugodna. — Nič se ne boj, Marija! Dianes je naš dan! Pjade druga karta, pade tretja i. . . — Izgubljeni smo! — zakliče Ivan z otožnim glasom. — Ne plaši se! Igra bo naša, če tudi ne pagat! — ga tolaži brat. Karte padajo, srce tolče igralcem, kakor da bt plezali na visoko goro ... Zadnja karta pade .> . . Pagat je narejen ^ . . Gospod Oblak pograbi za kupček na mizi in ga strese v svoj mošnjiček. Štejejo. Tudi igro je dobil domači grajiščak. Svota je narasla na stotine cekinov. (Dalje prih.) Vojska na Balkanu. Pogajenja radi premirja so se razbila. — Pred čataldžkimi utrdbami se boji nadaljujejo. — Kolera divja dalje. — O bitki in \ eliki srbski zmagi pri Bitoliu. — Srbi prenehali s prodiranjem proti Adriji. — Vprašanje srbske luke odgudeno. — Napetost med Avstrijo in Srbijo radi afere Prohaska ponehala. — Avstrija odposlala v Prizren konzula Edi a, ki bo \se preiskal. — Italijansko časopisje hujska proti Avstriji. burger, blateri krši zakone in še nadalje trpi kot minister korupcijo, da se zamoremo z mirno vestjo ozirati za obrežja Save tja doli do daima|i{uskih o-bal, da pozdravljamo tamkaj skupno očetnjavo, T,o so naši cilji, jki so nas združili1 y okviru naše avstrijske države, naše dinastije. Da se oziramo tja udii, to so nas učili naši miiiistif,; med ljudstvom najboljše (izvršujejo to delo naši ponemčevaJL-ni ura,di, najboljše pa naš inameni minister, ki z davčnim vijakom ubija dinastična, '(vjerska in patri-jotična čutila priprostega, ljudstva. Avstrijska vilajeta Spodnja Štajerska, in Koroška, oziroma njih prebivalstvo, nima, v uradu in v šoli prav nobene jezikovne pravice, kakor sem danes doprinesel zopet nekaj dokazov.. Slovence se zatira pred sodiščem, da bi se izobrazili, se jim ne da potrebnih učnih zavodov. Davki se pa iztirja,vajo na način, kakor še nikdar poprej p 1 ljudstvo 1 ječi pod bremeni, pravic pa nima prav nobenih in se tuđi ne more prosto razbijati. Nahatia se v i^tem pomilovanja vrednem položaju, kakor njegovi rodni bratje v balkanskih vfylajetih. 'Tukaj je torej treba, najpoprej napraviti red, tukaj v lastni deželi iiiij j reformira vlada. Ce se še do sedaj ni streznila, naj si vzame dobrih naukov iz dogodljajev na BaJSkajnu, ha j prične vepdhr z delom, dokler še ni prepozno. Vii|ajeta Koroško in Štajersko ; naj dobita ' od nas 1 v Avstriji reforme, sicer bi znalo priti tako daleč, da si bo dovolila Turčija okupacijo teh avstrijskih Milajetov, da potem izvede potrebne reforme. (Veselosf’.) Gospoda! Več zaupanja, kakor do Hochenbur-gerja, kateri si dovoljuje takšna j krjšenjia ' zakonoy, pa tudi do drugih ministrovi ' ne moremo limeti. ' Gospoda,! Tudi boste razumeli, da imamo mi do teh-le z a sjtop o v ravno toliko zaupanja, kakor so ga, svoj čas imela razna balkanska plemena na, Balkarin do novih, modernih zastopstev Turčije. Umeli boste torej, kje tiči vzrok ostrejšega nastopa najšega kluba. Gospoda! Napravite (, iv tem oziru red, potem bomo mi prvi, ki bomo čuvali parlament ! Albansko vprašanje. Govoril sem danes o oficijozni Avstriji; hočem se dotakniti le še enega vprašanja, ki1 je postalo ak-tuelno, namreč albanskega vprašanja, da še enkrat predočim naši oficijozni Alvstriji v tem vprašanju še drugo blamažo. Naenkrat pi šejo listi, da, se mora var rovati samostojnost Albanije. Oiicijoznaj Avstrija, se poteguje na vse pretege za to in tudi lis^i velikih avstrijskih strank temu pritrjujejo. Gospoda ! Kličem vam v spomin ! interpelacijo našega klubovega tovariša dr. Kreka pred nedavnim časom glede Albanije, ki je opozarjala oficijozno Avstrijo na razmere tam doli. Takrat so se1 f ironično smejali tej interpelaciji. Danes se pa ravno tisti, ki so se takrat smejali, najhujše potegujejo, da. priskoči oficijozna Avstrija Albaniji na pomoč. Zdaj imajo naenkrat srce za Albanijo, sedaj, ko bi imela priti pod Srbijo. Poprej, ko je ječala pod turškim polumesecem, so ima'i za takšne akcije le samo posmehovanje. In kako si neki še predrznejo v Avstriji z ozirom na vse pritožbe, katere naštevajo Jugoslovani, 1 se tako daleč spozabiti, da se hočejo vsiliti f za zaščitnika, drage države, ali drugega naroda, kakor je Albanija? Dai, kako se bo še le godilo Albaniji, ker je že več kot dolvolj dokazano, kako se godli v tej državi Hrvatom in Slovencem? Gospoda! Priznali so vsi, da, sličnih razmer, kakor vladajo na Hrvaškem, hiti ! na .Turškem ni. Albanci so se, če so hoteli, pod Turčijo bolj prosto razvijali, kakor Jugoslovani v tej oficijozni Avstriji ; sedaj pa pridejo. z neverjetno — skoraj bi rekel predrzno — domišljavostjo in se pifištevajo rešiteljem! in zaščitnikom Albanije, zatrjujoč, da se bo poskrbelo, da nastane v Albaniji mir in da je treba skrbeti za napredek Albanije. G Gospoda! Bližje bi vendar bilo za vsako vlado in za. vsako oficijozno Avstrijo, da obrne to varušt-vo, ki se ga sedaj vsiljuje Albancem, nam Hrvatom in Slovencem na jugu države. (Pri!trjeva|nje.) Iz tega pa sledi prepričanje, da je naša zunanja in znotranja politika le velika hinavščina v prid nemštvu, v prid nemško-nacionallni in mažarski nadvladi! To pribijem in končam. (Živahno pritrjevanje in ploskanje,) Za smeh. Drag p o z d r aj v. Ce ti reče zdravnik: „Dober dan“, te stane 4 K,; če ti pa reče advokat: „Lahko noč“, te stane že lahko pol premoženja!. Pri vojaki Ih . Korporal: „Vojak, kadar je na straži, ne sme svojega mesta zapustiti, pod nobenim pogojem. Vzemite si za vzgled rimskega vojščaka v Pompeji, ki je stal n;a straži pred hišo svojega poveljnika,, ko je Vezuv metal iz sebe ogenj, kamenje in žlindro, In se ni ganil, čeravno ga je žlindra zalila,., dokler ga niso čez 1800 let odkopali.“ Sprememba imena. Prej se je reklo vaši krčmi „Pri beli ovčici“, zakaj na ste jo zdaj prekrstili in se ji pravi „Hudičev brlog"? — Ker sem prepisal krčmo na svojo ženo, 5. Nerazumljivo. Vi nimate pojma, kako moja. Hčerka ljubi klar vir. Čudno, pa tako udriha po njem. Že se je bil plaho dvignil golobček, da bi. prinesel zeleno vejico miru, toda izuetel1 je prezgodaj. Grozot vojske in krvavega klanja še ni dovolj. Zopet grme topovi ob čataidŠkih utrdbah, zopet naskakujejo Bolgari s heroičnim zatajevanjem turške pozicije, zopet teče kri v potokih, žopet padajo mladi jun,aki, zapuščeni na mrzlih bojiščih, zopet pretresa ozr,ačje ječanje težko ranjenih I in zopet bodo zapia-kale v nepopisni boli mlade vdovice in osiroteli o-Iroci. Dalje divjajo apokaliptični jezdeci: vojska, kuga, lakota in smrt, preko pokrajin evropskega jugovzhoda, v očeh krvoločno zadovoljstvo, za sabo zapuščajoč gorje in obup. Za nekoliko ur se je bila že svetovna javnost omamila z mislijo, da se bo sklenilo premirje, (kateremu bi potem sf-tedil mir, Turčija se je, kakor znano, obrnila narajvnost na balkansko zvezo s prošnjo za. premirje. Po sporalzumu z ostalimi državami I je sporočila Bolgarija < Turčiji pogoje, pod katerimi bi se sklenilo premirje in je določila za odgovor rok 24 ur. In za teh 24 ur so prenehala ob Cataldži krvava nasprotstva. Bojaželjni Mars se je moral za nekaj časa umakniti iz pozorišča in porodilo se je upanje, da, se ne povrne več. Gorja, je že dovolj. Balkanski parodi so pokazali dovolj neupogljive hrabrosti in so pretočili dovolj krvi, Turki so pa po stoletnih krivicah f doživeli ( zadostno plačilo, zlasti ker' se je v zadnjih dneh zajedla v nje grozna, morilka, kolera. Toda upanje je varalo. Ni sicer uradno znano, kakšne pogoje so stavki Bolgari — govori se, da. so zahtevali. da mora Turčija zapustiti čafaldško črto, dati garancije, da ne bo nobenih novih čet koncentrirala in predahi Odrin, S kader, Janino ter Debar — znano pa je po najnovejšili vesteh, (da so Turki mirovne pogoje odkloniti, [Turški ministrski svet je sklenil vojsko nadaljevati. Malopomembni vspehi, ki so jih priborili' Turki s pogumno obrambo Cajtaldže, so vlili decimirani in demoralitziralni' ; turški armadi novega ognja, tako da se hoče še nadalje boriti. — Res, občudovanja, vredno je, da, je bilo mogoče, še enkrat spraviti bežeče Turke do tega, da so se postavili zmagezavestnim Bolgarom v bran in to navzlic koleri. Kolera se med turško armado brez prenehanja širi ip zahteva ogromnih žrtev. Nekaj) groznega mora biti v turški armadi, kjer ne padajo tisoči samo od smrtonosnih svinčenk, ampak tudi pod krutostjo zahrbtne bolezni, Ker so se mirovna^poga-janja razbila, se vrše ob Kataldži zopet novi boji. Bolgari hočejo naprej! Da je pa za nje radi kolere nevarnost toliko večja, in bi lahko postala usodepol-na, je neizpodbitna resnica, ki gotovo že sedaj nil o-stala brez posledic za bolgarsko armado, katera je svoje prodiranje brez dvoma ravno radi te pogubne bolezni nekoliko zastavila. 'Vesti o turških zmagah pri Kataldži so neresnične in so Bolgari že pripravljeni, da prodirajo na, celi črti. Da jim je zmaga sigurna kljub , vstrajnemu odporu Turkov, i ne dvomi nihče. Samo kolera bi lahko ustajvjila njihovo zma-gonosno prodiranje, kajti v plolio svinčenk skoči rad bolgarski junak, pred skrivno boleznijo, kruto morilko, se pa mora zgroziti Ö bitki pri Bitolju so bile ' prve srbske vesti prenagljene. Zmaga je srbskaj, toda ujetnikov ni toliko. Glej tozadevno zadnje poročifio! Najbolj razburljiva zadeva za nais Avstrijce je spor med Avstrijo in Srbijo. V aferi f konzula Pro-clia.zke se j;e doseglo, da sme voditi preiskave avstrijski konzul, ki bo že spravil ina dan zamotano zadevo. Vprašanje avtonomne Albanije in srbske luke je pa odgođeno p«, čas po sklepu miru s Turč!jo. Napeti položaj je vsestransko olajšan in bo hujskanje nemškega časopisja,, kateremu se je žalibog pridružilo tudi katoliško, ostalo brezvspešno. Ce se zopet ne pripeti kaj posebnega, potem se nam ni treba, bati vojske. Bog bo nas obvaroval te grozne šibe. Bolgar&ko-turška vojska. Položaj v Carigradu. „Neue Freie Presse“ prinaša iz Konštance brezžično brzojavko, ki jo je oddal rumunski parnik „Kralj Karel“: V Carigradu zelo obsojajo nastopanje turške vlade proti članom mladotur'škega komiteja.. In celo člani vlade niso zadovoljni s takim postopanjem, in jo zunanji minister izjavil, da obsoja nastop unionistov. Kakor se govori, je začel sam veliki vezir Kf-amii paša. gonjo proti mliadoturkom ter se je izrazil napram nekaterim i voditeljem mladoturšike : stranke, da noče ničesar vedeti o vistavi in o strankah. Postopanje proti uniji je tem bolj nespametno, ker mia-doturški komite onemogoča transport vojaštva na bojišče. 'Med tem pa; razsaja v Carigradu samem kolera tako strahovito, kakor še nikdar prej. Spominjamo se še, ko je izbruhnila- lansko leto kolera v Carigradu, ki je ogrožala celo Evropo in zahtevala še tudi mnogo žrtejr v Trstu, (da so l poročali iz Carigrada, da je zbiolelo na dan , kakih 10 do 15 oseb. V resnici pa je bilo vsak dan do 100 žrtev te bolezni, tedaj najmanj desetkrat toliko, kakor danes. Danes, v vojnem času, — kjer je vesti še težje mogoče kontrolirati, pa priznavajo uradno v Carigradu, da zboli na dan kakih 45 oseb. Doslej je baje zaznamovati 1 v Carigradu samem kakih 300 oboljenj in ravno 99 mrtvih. 'Resnica bo brez dvoma, popolnoma druga, Govori se pa, celo, da so iz Carigrada raztrosili vesti o koleri celo z namenom, da ustavijo prodiranje bolgarske armade iz strahu pred to strašno boleznijo. Tudi to ni nemogoče* verjetno pa ni, ker poročevalci tujih listov priznavajo, da so sami videli bolne in prihaja ravno Canes iz Odese brzojavka, ! da so konstatirali celo na anglešjkiem pafrniku „Bofxnian“ slučaj, o katerem sumijo, da je že morda kolera. Detašmenti mornarjevi, ki so jih izkrcale tuje vojne laidije v Carigradu, se razdele sledeče: 'Avstrijcev 180, iFrancozov 400, (Rusov 600, Angležev 250, Nemcev 360, Spancev 120, ' Italìfanov 300, Ru~ munov 50 in Holandcev 50. Ce je to razmerje interesov posameznih držav na Turčiji, potem ima Avstrija poleg Rumunske, Holaindske in Španije najmanj interesov, Cudpo! Pogoji za mil* in premirje. Zofija, dne 17. novembra: Pogoji, pod katerimi bi dovolili Bolgari premirje, so sledeči: Bol garija sprejme turško ponudbo: 1. če se turška armada vda, in pod bolgarskim nadzorstvom odide v Malo Azijo; 2. če izroce Turki Skader, Odrin in Bitolj in odpravijo vse vojne begunce, ki so se zatekli že v Carigrad ; 3. če turške oblasti jamčijo za red v mestu Carigradu ; 4. car Ferdinand pride v Carigrad., Za mir pa stavi Bolgarija te-le pogoje: 1. Turčija/ se odpove vsej evropski lasti; 2. kalifat se preseli v Bruso; 3. Bospor, Marmarsko morje in Dardanele se odpro vsem evropskim vojnim laldijam; 4. omenjene vode ' tvorijo meje VleKJke Bolgar rije; 5. Solun postane svobodno mesto. Ce pa Tjurki ne sprejmejo ne teh, in ne onih pogojev, si jih izvojujejo združeni zavezniki z orožjem poslednje. Mirovna pogajanja so se pa razbila in ae nadaljnje vojska. Aretacije mladoturkov. C a r;i g rad,' dne 19. novembra: ' Doslej so aretirali 90 članov mlađoturške stranke. i„Alemdar“ poroča, da ima. vlada neovrgljive dokaze, da so voditelji mladoturkov agi tirali po yojajšini|cah za popo-leri preustroj vlade. 'V uredništvu .'[[Tanina“ | so zaplenili 10,000 pamfletov proti velikemu vezirju Kia-mil paši, ministru Noradhungianu in še višjim osebam, Najvažnejše listine je komite spravil n po sili v avstrijski konzulat, pomorili v konzulat pribegle ar-navjtske žene in otroke, oplenili konzularni arhiv in neki vojak da je celo ranil konzula z bajonetom. Dai, še več: neki listi so celo pisali, daj so Srbi ubili konzula Prochazko! Seveda, so ti listi te svoje vesti porabljali za hujskanje proti Srbiji, zahtevajoč, da mora Avstrija takoj nastopiti z oboroženo silo proti Srbiji, Sedaj pa poročajo, da je konzul Prochazka zdrav in da je na potu proti Skoplju! Vse te vesti so nastale, ker srbske vojaške ob-las'tnije niso pustile, da bi bil konzul občeval s svojimi predpostavljenimi. Imele pa so (— j kakor zatrjujejo Srbi — za to zelo tehtne razloge. Konzuli v dosedanjem turškem, a po Srbih zasedenem ozemlju, so akreditirani pri turški, (a nikakor ne pri srbski vladi. Z a srbske oblast ni je tore j gospod Prochazka ni drugega kot ugleden tujec.; kakor tak je sicer Še deležen vsega spoštovanja, a nima nikakih predpravic, Zdi se pa, da so srbske oblastnije imele še druge tehtne razloge za to, (da so konzulaj Prochazko omejevale v svobodi gibanja. Srbske oblastnije vsaj trdijo, da imajo v rokah dokaze, da je konzul Prochazka Arnavte hujskal na upor proti Srbom. Srbska vlada je sedaj tudi (dovolila,, da se uvede preiskava in je v ta namen , že odšel 'avstrijski konzul Edi v Prizren, ki je dodeljen zunanjemu ministrstvu, jkjer bo preiskal celo afero. jS tem je napetost sporov pojenjala. Belgrad, dne 21. novembra: V tukajšnjih nemških in avstrijskih krogih čakajo z velikim zanimanjem na vspehe konzula Edla, pri je že dospel v Beograd, odkoder se poda s posebnim vlakom v Prizren, da preišče zadevo Prochajzke. ' Belgrajjski list „Stampa“ pa, celo zatrjuje, da se Prochazka ne nahaja več v Prizrenu, ampak nekje na D|umaju in obljublja objaviti jutri pogovor z njim. Druga brzojavka: Belgradi, dne 21. novembre : Konzul Edije došel semkaj. Srbska vlada mu je dala posebni vlak na razpolago, Is katerim’ se odpelje v Prizren. V treh dneh se pričakuje tukaj poročila o Prochazki. Dunaj, dne 21. novembra: List „Neue Freie Presse“ je dobila od avstrijisko-ogrskega) ] konzula Proehazke iz Prizrena naslednjo brzojavko: .„Prizren, dne 17. novembra, ob 4. uri 40 minut popoldne. Pretrgana brzojavna zveza zopet popravljena. Vašo brzojavko prejel* Hvala za vprašanje. Sem zdrav in odpotujem v Skoplje. Udani konzul Prochazka.“ Ce se potrdi resničnost te poslednje vesti, bodo vsi nemški listi grozno blanširani. v Crnogorsko-turška vojska. Položaj v Skadru. „Edinost“ od dne 20. t. m. piše: Eden nalših sotrudnikov je imel včeraj priliko, da se je razgovarjal ' z dvema Francozoma, M sta dospela iz Skadra. Glasom pripovedovanj teh dveh je položaj v Skadru naravnost obupen. (Za. jesti ni takorekoč ni več. Poklali so nejjprvo vse mačke, a nazadnje je prebivalstvo začelo jesti tudi pasje meso, dasi je pes pri mohaimiedancih prisitudena živjal. Bombardiranje povzroča v mestu le malo ali pa prav nobene škode. Črnogorci namreč obstreliujejo le T!a-raboš, ne pa tudi mesta samega, pa si is tem pridobivajo simpatije prebivalstva,. Turki so prisilili tudi civilno prebivalstvo, da, se udeležuje bojev. Posebuo huda lakota vlada med nižjim ljudstvom, a že tudi armada nima kaj jesti. jZato je popolnoma izključeno, da bi se moglo mesto držati še več nego nekaj — dni. * * * Uradna,brzojavka z dne 16, t. m -iz Rijeke poroča: Minula dva dneva se je vršfla okoli Skadra velika vojna akcija. Črnogorske Čete so se .pod za- ščlitto črnogorske artilerije pomaknile preko reke Kiri in ojačile oni oddelek-, kj operira ' na. vzhodni strani Skadra. Crnogorska) artilérija je tüdi: včeraj,1 die; 15. t. m., včš dan bomliardi'rala Sk'axler in sicer Aa ' velikim vspeiiom. Turška vojašnica v mestu je že v razvalinah. Uradno se potrjuje vest, ki je biča že dva dni predme^ splošnega razpravljanja in kil je celo povzročila, da se je mislilo, da je Skader zavzet, namreč vest o zavzetju baterije Golemi. Razen potrditve ne vsebuje brzojavka nikakih natančnejših podatkov, nego pristavlja samo, da je bila pozicija Golemi jako važna za obrambo Skadra, ker je Golemi samo par kilometrov — ‘ò'A do 4 kiftometre — oddaljen od Skadra. * * * Skader v rimskih časi h. Že leta 168 pred Kristusovim rojstvom omenja Livij Skodro, utrjeno in težko pristopno prestolnico ilirskega kralja Nenzija, današnji Skacüer, ki leži na Bojani in Drinu pod ITa-rabošem > v dobro obdelani > /jn rodovitni dolini, To staro mesto, eno od najstarejših na vsem balkanskem polotoku, je bilo že tedaj velikega poh|tične|gja in gospodarskega pomena; bilo je žitpica, vseh sosednih predelov, ležeče v plodni in vode bogati doütni, v nižini, ki se tako zelo razlikuje po svoji obsežnosti! od krševitih' in neplodnih krajev svoje okolice. Dobra zveza po plovni Bojani z morjem je povzdignila Ife še bolj ekonomski pomen tega zemljišča: I in napriaiv|ila njegovo središče za najvažnejšo točko. Rajtli tega je umevno, da so Rimljani že zelo zgodaj posvečali posebno pozornost Skadru in da so ga omenjenega leta 168 tudi zavzeli. Tudi v rimski dobi je bil Skader jako važno mesto. Za časa cesarja Dioklecijana je bil glavno mesto provincije Prevalitene, ra je pozneje pri delitvi cesarstva pripadel Bizancu. Število in razdelitev prebivalstva v Skadru po verah. Skader šteje po precej zanesljivih iv,esteh o-koli 35.000 prebivalcev, od katerih ( je 20,000 moha-medancev, 12—14.000 katoličanov in 1500—200 pravoslavnih. Ako navajajo uradna poročila,, da je sedaj v Skadru 60.000 ljudi, je v tem številu obseženo že tudi vojaštvo. Skaderska posadka bi štela tedaj 25 tisoč mož. Trgovski pomen Skadra je stilno padel, ker ga je Turška popolnoma zanemarila. Ceste Iz Skadra v notranjost so zelo slabe in zapuščene. jO železnici, ki bi vezala mesto z Medud ali Lješem; ' ali Barom, seseda ni govora. Brodarstvo, ki bi mesjtb še zopet lahko povzdignilo, je še v povojih in ker ,ni Bojana regulirana,, se le s težavo razvija* Toda pričakovati je, da se bo nejrim gospodarjem Skadra Ì posrečilo, popraviti zamujeno in dati temu tržišču kmalu ono važnost, ki mu gre po njegovi prirodni legi-. Bitka pred Bitoljem. Beograd, 19. nov. Bitka pri Bitolju je Bila nepopisno ljuta in kr-vaiva. 'Srbske čete so v nedeljo i navzlic, i težavnemu terenu prekoračile neko ßrno in- prisilile turški centrum, da se je umaknil proti Bitolju. T,u se je izkazala zopet izborna srbska artilerija. Glavne turške pozicije pa je zajvzela srbska pehota z bajonetnim naskokom, Turki so se morali na celi črti umakniti, nakar so jih Srbj popolnoma obkolili in, prisilili Zekki pašo, da je izročil meč. Na srbski strani se je boril velik del glavne srbske armade | pod i prestolonaslednikom Aleksandrom. S to armado se je združil tudi oddelek armade generala Jankoviča, Bitka, je trajala ! tri dni. !Na obeh straneh je baje nad 20.000 mrtvih, vendar so turške 'izgube še večje. 'Uspeli je odločila izborna ! srbska, artilerija. Zekki paša* Fethi paša* Galib paša, Djavid paša in Said paša i so oddali svoje meče prestolonasledniku. Odvedli so jih v Skoplje. Srbi so zaplenili nad 100,000 pušk najjnovejše-ga sistema, 82 vagonov municije in 18 vagonov zavil. 'Navdušenje v srbski armadi je nepopisno. (J Skoplju se je služila zahvalna služba božja. Bije Igra d, dne 21. novembra: lUradno,) Bitka pred Bitoljem se je bila na črti, ki je merila 50 kilometrov. Že drugega dne so zaplenili Srbi eno turško pogorsko Baterijo in 36 poljskih topov. Četrtega dne bitke je pa zaplenila srbska drinska divizija 36 turških poljskih topov. O nadalnjem pljenu še ni poročil. Bežeče Turke je zasledovala srbska artilerija, Bitka pri Bitolju je bilja, ena najkrvavbjšajh v srbsko-turški vojski. Prvotne vest}., kakor smo jih priobčili zadnjič, in kakor imamo tudi danes eno, igfjasoml katerih bi bila pred Bitoljem kapitulirala cela turška armada, broječa 50.000 mpž, se po naj novejših poročilih v toliko popravlja, da je bil poraz Turkov sicer uničujoč, toda zajeta ni bila cela armada, ampak je z-bežal del turške armade, baje 30.000 mož, proti jugu, kjer se je zapletel v boj z grško ajrmado prestolonaslednika Konstantina pri Fiorini. Tozadevno poročilo so glasi: Atene, dne 21, novembra: Turška armada, ki je imela pred Bitoljem boj s srbsko armado, se je morala v neredu umakniti proti Fiorini, ker so jpže Srbi pretrgali zvezo z Resno. Tiste turške čete, ki niso imele toliko časaj, da bi se bile umaknile,; so bile zajete. Zaklenili smoveliko municije in bojne-ga materijala. Turške čete. ki se umikajo čez Fiorir no, štejejo Čez 30.000 mož. Turki so porabili neko zvijačnost : kazali so se najpoprej pripravljene, da bi 'so udali, po noči so pa’zbežali. Turki so izgubili 20:000 imož;ri Srbi pari 8.000 niož. &<■ O a ’ : rirfelj; mdof> garriti d ri-ri? Politični pregled. Delegacije. Delegacije zborujejo neprestano cel leden. In vsak dan so plenarne seje. V plenarni seji dne 20. t. m. je bila na dnevnem redu razprava o poročilu bosanskega odseka,. Poročevalec dr. Kor o š ei c je podrobno poročal o bosanskem železniškem načrtu s prošnjo, da naj državni finančni minister uredi način dobave ali potom zakona, ali pa potom moderne naredbe; tudi Bi naj bili pri gradnji železnic zaposleni le domači delavci in naj bi se napravil moderni zakon o zavarovanju proti nezgodam. Pozdravlja nadalje, da država zdatno pospešuje poljedelstvo v Bosni in Hercegovini in izraža upanje, da bo odkup kmetov v šestih ali sedmih letih dovršen, ( če bo ta stvar tako napredovala, kakor do sedaj. Odobrava organizacijo fondov za podporo po okrajih, konstatira vspešno delovanje deželne uprave nat polju obrtništva, zahteva pa, da se uredi zakonitim potom rokodelsko in stavbeno obrtrllštvo ter da se uredijo še razmere glede obrtniških in rokodelskih učencev. V seji dne 21. t. m, se je vršala pa živahna razprava o ordinariju armade, M je bil sprejet v vseh točkah. Na dne/v’nem redu današnje seje je poročilo o sklepih ogrske delegacije. Nase prireditve. Frankolovo. V trajni spomin Slomšekove 501etnice.se je u-stanovila' tudi tukaj Mladeniška in Dekliška zveza v nedeljo, dne 17. novembra. Kot slavnostni govornik je prišel na to slavje velečastitll gospod profesor dr. Josip H o h n j je c iz Maribora, V natlačeno polnih prostorih posojiljuične hiše je poslušajo občinstvo njegova izvajanja o pravem napredku v Slomšekovem duhu z velikim navdušenjem. Nato sta govorila še dva tukajšnja mladeniča in dvoje deklet prav navduševalne besede naši mladini, Velpčastiti gospod župnik, (kot predsednik Izobraževalnega društva frankolskega, katero je priredilo to slavnost, je dai na glasovanje imena odbornikov, oziroma odbornic, ustanovljenih zvez, 3d so se enoglasno sprejela. Far lepih pesmic tukajšnjih pevcev je povzdignilo lepo slovesnost, ki njaim ostane [. v trajjnem, spominu. Dal Bog novima mladinskima zvezama obilo blagoslova ! Slov. Bistrica. Vrlo dobro se je obnesla nedeljiska j prireditev slovenjebistriške mladine, („Mlinar in njegova hči“ je igra, ki stavi na Igralce precejšnje zahteve, pa vendar, kako izborno so rešili ysi i|voje vloge. Naš Franc Obersue (mlinar Crjiot) bi se smel pok/azati na vsakem odru. Začudeno smo gledali, kako je kmečkemu mladeniču mogoče, tako težko vlogo, pa, tako mojstrsko ('grati. Cast mu! 'Mlinarjeva/ hči Marica (gospodična Smehova) je privabila, s svojim lepim in milim nastopom marsikateremu solze v oči. Izvrstna je i]ila zlasti v tistem prizoru, ko jo sili oče, da naj prekolne „isvojega“ Konrada, Dobro ji je stal pa ob strani „njen“ Konrad (Ivan UnterflelinerJ. Krasno je pogodil obupanega ljubimca. 'In županja L(T|ramšek) in vdova Koren (Hostej Tlreza), 'kako dobro ista pogodili svoji težki vlogi. Grobarju Luki (Kolander) se je videlo, da je na òdru doma. Pohvalno moramo še omeniti gostilničarko Meto !. (Ozimic), njenega i moža (Korošiec) in duhovnika (Jajkob Obersne). Skratka, bil je lep večer, ki ga • nam je priredila naša dobra mladina, in občinstvo je do zadnjega napolnilo obširno dvorano. Hvala: > vsem | ljubim gostom iz Poljčan, Spodnje Poljskajve in Črešnjevca, ki s:o vkljub ! slabemu vremenu 1 prihiteli medi nas. Ste pač junaki. Slovenjebistriška, mladina, ti pa naprej do novih vspehov! Polzela. V pondeljek, dne 18.. t. m., se je vrš}l pri nas izvanredni občni! zbor naše domače hranilnice in posojilnice. Spremenila so se v par točkah pravila, in zlasti se je delokrog razširil na župnijo Št. Andraž pri Velenju, ker so posestniki imenovane župnije že mnogokrat izrazili željo, cfe. se priklopijo k delokrogu naše posojilnice, ker imajo j največ zvez z našo župnijo. Na občnem zboru se je posebno poudarjalo, da posojilnica! zelo napreduje in da izkazuje letos že dvakrat toliko prometa, kakor lansko leto, — kar je vspeli natančnega poslovlanja ! vseh funkfcijo-n ar je v zadruge. Na občni zbor je prihitel hadrevizor gospod Vladimir F ia š e u j n k, iki nam je prav t zanimivo pojaisnil denarno vojsko v naši državi, nje vzroke, tn posledice, nam dal navodila za eventuelne kritične čaise ter pobijal nekatere, ob kritičnih časih se razširjajoče govorice. Udeležba na občnem zboru je bilia prav dobra in so udeleženci-’ z zahvalo predavatelju in z. željo, dsfc'se še. večkrat priredi ! v okrilju j -naše posojilnice klako gospodarsko predavanje,. Odšli ; domov. ?, F er.cn c Mestinje. Kv . T oc V četrtek, ..Üneegi . f. m., ne je vršil i okrožni: zadružni (shodi: za ókraii Šmarje «in., Rigatoti. Shod je bil zelo dobro obiskan i in, f so vse zadruge, razen enev poslale po več zastopnikov. Predsednik j okrožja, (gospod nadžupnik Korošec, pozdravi vse navzoče ter se izvolijo v načelstvo okrožja vsi prejšnji odborniki. Sklene se, da se bo prihodnje le!t'o vršil okrožni zadružni shod v St. Vidu pri Grobelnem. Nato podaja nadrevizor gospod Vladimir P n še n jak razna navodila za poslovanje \ in razlaga nekatere nove uredbe, kojih namen je, izpopolnjenje naših zadrug. Po razpravi se je vnela prav živahna deb/ala, v katero je posegalo več udeležencev. Nato je predaval niadrevizor 'gospod Vladimir Pušenjak o položaju na denarnem trgu, (navedel vzroke sedanje krize, zlasti pojasnil nenavadno zvišanje obrestne mere za posojila od strani mestnih hranilnic ter dal navodila), kako se naj zaidruge sedaj pripravljajo za hujše denarne krize, katere niso izključene. Raznoterosti. Iz ljudske šole. V stalni pokoj so stopili: stalna učiteljica pri Sv> Lenartu v Slovenskih goricah Jožefa iWutt; stalni učitelj v St, Janžu, na Paki Jurij Pilih; nadučitelj v Domovi ! Tleodor Weiinhardb — V začasni pokoj so stopili: Stalina i učiteljica v Šmarju pri Jelšah Leopoldina Hočevar: 1 stalni učitelj (pri Sv. Petru1 niže Maribora, 'Rudolf Mencin; stalna učiteljica v St. liju v Slovenskih goricah M, Danko. V začasni pokoj je stopila tudi učiteljica v Hočah Cecilija Teržan. - Umlrov5)jeni učiteljici! pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Jožefi Wutt je bila izrečena zahvala in priznanje za njeno mnogoletno službovanje v šoli. Naš tretji dreadnought. Dne 80, novembra t. i., jbb 10. uri predpoldne, ; spuste v morje | našega tretjega morskega velikana- bojno ladijo „Princ Evgen.“ Udje Avstrijskega mornariškega društva, imajo na južni železnici 20% znižanje vdznine, Vstopnice se dobe pri osrednjemu vodstvu na, Dunaju,, IX., Sciivvarzspanierstrasse la, ali pa pri mariborski podružnici Avstrijskega mornariškega društva. £Tiajnik namestniki taljnirk Sima-Gall, blagajnik dr. fSlciher-baum.l Četrti glavni dobitek „Slovensko Straže“ je dobil Franc Traili’k. cerkovnik prt Sv. Andražu n. Polzelo. , Za pogorelce piri Sv. Kungoti v hajdinskii fari je darovat cesar iz svoje privatne šatulje 4000 kron. Nesrečni pogorelci bodo blagemu vladarju za ta velikodušni, izdatni dar gotovo iz ,cel(ega srca hvaležni in marsikatera vroča molitev bo šla pred prestol Naj višjega, ‘naj ohrani našega sivolasega' monajrha Še mnogo let. Smrtna kosa. ! Bivši nemško-nacionajni državni poslanec Friderik Seifriz, Veleposestnik / na Miklavčevem pri Žitari v asi na Koroškem, \ je po dolgi bolezni zadnji torek umrl. N. v m. p.! m. tečaj za kmetijsko zadružništvo v Avstriji priredi- v letu 1913 Splošna živeža avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju. Namen temu tečaj,u je poučiti in izobraziti temeljito, na vsem polju kmetijskega zadružništva mlajše zadružne urajdnjke, oziroma one, )ki bi hoteli, nastopiti službo pri kaki zadrugi, Tečlaj bo trajal 4 mesece. IS poukom se prične dne 7. jianuarja 1913. Hudomušni .(tiskarski Škrat. Konzul, ki ga, je odposlalo naše zunanje ministrstvo ! v Prizren, da preišče slučaj Prochaska,, fee imenuje Edi. V graši-kem „Volkisbilattu“ od dne 21. t, m. fpa ! je j napravil tiskarski škrat iz Edi — Esi. Molitvenik ža, tretjerednike 1 ,.,P o t v n e b e -s aK ali življenjeudov tretjega reda sv. Frančiška Sera!., ki žrtvijo mek svetom, — znana, splošno priljubljena molitvena knjiga za treitjerednitke, ki jo je spisal o. Nikolaj Neznarič, je ravnokar izšla v šestem natisu. (Molitvenik je spopojnjen glede najnovejših določb in bodo ‘torej tretjeredniki segli splošno po njem- Kljub izredno prikupljivi opremi znaša prodajna cena molitvenik z rudečo obrezo samo K 1.80,. z z|ato obrezo K 2.40, čagrin, zlata obreza K 3.20. Po pošti 20 v več. Knjiga se dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Dr. Korošec pri delega,cijskem dineju. Pri zadnjem delegaeijskem dineju vi Budimpešti je bil tudi dr. Korošec. Pri cerklu ga, je nagovoril naš cesar., Vprašal ga je o razmerah ! v} štajerskem i deželnem zboru. Dr. Korošec je izjavil, da razmere niso posebno dobre, a da je izboljšanje mogoče, če večina -odobri upravičene slovenske zahteve,; iCesar f je odgovoril: |„!To bi bilo že'eti!“ Vesel dogodek v cesarski hiši. Nadvojvodinja Cita, soproga nadvojvode Karola Franca Jožefa, je povila zdravega in krepkega fanta. Krstne svečanosti se vrše v pondeljek. Krstni boter bo naš cesar. Novi princ je tretji prestolonasledniki., Štajersko, Marborske novce, , .J Bi Slavnost v baziliki Matere Milosti. Akò se dolila ali pridruži k zaklaXlu nov dragocen kamen, po- vzdigne ta njegovo notranjo vrednost in lepoto ; in ravno tako s*u%, (videli ju, liudii. občudoval ji ^ nedeljo, hue 17., novembra,^riipv-lnper I, v prekrasni baziliki Matere Milosjti, ki;še ,tudi> bolj povzdiguje njeno dosedanjo lepoio, to je nov aitar, sv, Frančiška Seraf.* kojega posvečenje se je vršilo v nedeljo in sicer po naslednjem redu: lOb 8, uri ( prihod | prevzvišenega knezokšofa. [Slovenska pridiga \ velečastitega gospo-u’a profesorja dr* Medveda. Razpravljal je propoved-nik kaj prelepo o trojni ljubezni, ki se kaže in ki je prav posebno označena v kipih novega aitarja. In zlasti oseba sv, Frančiška je bila predmet njegovega govora, ki je trajal dobre pol ure* ,V prav markantnih in navjdušenih besedah — le njemu lastnih — nam je narisal podobo sv, Frančiška ! kot, serafa ljubezni. Kadar gospod dr. Medved govori, ga vse pazno posluša. Besede* katere so prišle od srca, so segale tudi db srca ter, kakor upamo, padle na rodovitna tla. Nato je sledilo posvečenje novega aitarja okoli 9. ure in potem slovesna pontifikate a maša na novo posvečenem altarju. Ob 12. uri nemška pridiga prevzvlijšenega nadpastirja. Kakor da bi že slutili slovitega govornika, se je zbralo prav obilo ljudi 1— posebno veliko razumnikov je bilo opaziti — ki so pazljivo i sledili j razmotikvanju prevzvišenega nadpastirja, Govor je obsegal dve točki: kratek popis aitarja 1 in sv, Frančišek kot apostel sv, evharistije, Prevzvišeni govornik je kaj lepo razvijal svoje misli, katere je povijal v priproste, jtoda krasne in navdušene stavke. Oni, ki zidajo (Gospodu dostojno hišo, še bodo enkrat svetili kakor svitle zvezde na nebu, ravno tako tudi oni, ki pomagajo pri tem na ta ali drug način, tako ali enako so prevzvišeni knezoškof med drugim tudi izpregovorili ; te pomenljive besede naj dosedanje dobrotnike blagohotno o-hranfjo, kakor tudi še novih obudijo.. Prav lepa slovesnost, katera nam ostane v trajnem spominu, seje končala z zahvalno pesmijo „Te Deum.“ — Prihodnjo nedeljo, dne 24, t. m., se vrši bljagojslavi janje še zadnjega aitarja naše ljube gospe presvj. Srca. Dr. Orozel — z Bogom! Dr. Orozlova Zvezda je mrknila,, Zopet se je enkrat vdejstvil rek, da je sreča opotoča. Se v sredo smo pisali, da je dr, Oro-zef, sin slovenskega očeta, prihodnji mariborski mož, prihodnji župan „nemškega“ Maribora, a že v sredo zvečer je doletela dr. Orozla usoda. Zbrali so se nekateri nemški odličnjaki in pokopali dr, Orozla z njegovo kratko slavo vred, (Sramovati so se pričeli nemški j mogočnjaki, da bi jim županil sin slovenskega. očeta ih rudečica jih je oblivala, da j,e njihov županski kandidat dobil v III. razredu najmanj glasov, 'zato so ga pustili pasti. 'Obrnili so se na dr. Schmidererja, 'ki je konečno zopet sprejel kandidaturo in so pridobili tudi Wastianai, ki bo postal prvi podžupan in V je praesumptivni naslednik Schmide-rerjev. Oba. bosta kandidirala v I. razredu,, ki voli dne 26. t. m. Danes je volil II. razred. Proti Havli, čeku se ge razvila živahna opozicija. „Slovenska Straža.“ V: nedeljo, dne 17* t. m., je priredila podružnica JSIovieniske Straže“ pri Sv. Magdaleni v Mariboru svojo | meisečno zborovanje. Gospod Fr. Žebot iz Maribora je govoril skoraj eno uro o Malizimi in Slovencih ter o bahrajnski vojski. Društvena soba je bila polna poslušalcdv;, kateri so pazljivo sledili govorniku. Po dokončanem govoru je zapel cerkveni pevski zbor ; pod vodstvom i gospoda Uranjeka tri lepe pesmi, (nakan i je predsednik gospod Potočnik zaključil zborovanj©. Za Dijaško kuhinjo v Mariboru/ so darovali: ravnatelj Schreiner h K; Plohl Anton, jšoliski nadzornik v Sarajevu, 10 K; posojilnica na Slavini 20 K: dr. Poljanec Leopold, c. kr. profesor, 5 K; Ernest Trstenjak, vojni kurat, 15 K ;neimenovan za kruh sv. Antona 8 K; Kramberger dve vreči krompirja:, 20 litrov fižola, 1 vrečo zelja in 1 zaboj jabolk; Horvat 20 litrov moke, 20 litrov fižola, 1 vrečo krompirja; HraŠovec 15 litrov fižola, 1 spletnjak zelja, 1 vrečo krompirja; Punčič osem vreč krompirja; trgovec Sepec v Mariboru povoščeno plajtao za na mizo v vrednosti 15 K. Vsem dobrotnikom stotero Bog plati! Sv. Magdalena v Mariboru, V nedeljo, dne 24. novembra, ima, Dekliška zveza ( kujkor 'navadno svoj mesečni poučni sestanek v clfruštvenih prosterni Tržaška cesta 15. i— Slomjšekova slavnost pa se vrši dne 8. decembra,, ob %4, uri popoldne v dvorani Katoliškega dela/nskega društva v Mariboru, Flösser-gasse 4. Slovenke iz Mjaribora, in okolice, agitirajte pridno, da bo tokrat dvorana tako polna, kakor pri zadnjem ženskem shodu! Studenci pri Mariboru. Dolgo smo molčali, pa ne moremo več. Zopet moramo zapeti tisto staro pesem radi šulferajjnske ffekliške šole, ki je občini nakopala znani dolg, o katerem se je že veliko govorilo in se bo še moralo, kakor kažejo razmere, Ta Šolal je, kakor sm,o vedno pričakovali — prazna. V obširnih prostorih, kateri naj bi služili Šoli, kraljuje znani učitelj Mayer in to Še celo brezplačno, kot pravijo ljudje, ki z zanimanjem gledajo',!', kjako konkurirajta (Mayer in Hallecker; (prvi ! bi rad / namreč slednjega, ki tudi biva v šolskem poslopju, pri nad-učiteljskem mestu prekosil. 'Splph se ta Mayer zelo, postavlja ' in bo treba rožičke ( pekoliko „poštuca-cati.“ Se danes je ugankfa, kako je ta mož prišel v občini do besede; pa ta uganka se bo kaj kmalu že razvozljala1 s pomočjo poštenih in zavednih davko-plačevaleev v nč baš prijq|fnrt iznenadonjč. gg. Ju-ritscha in May er ja. Drugič več! Ptujske novice. ec Ponpvenj/enie. Pri okrajnepa glayapsl^ai v Ptuju .je bil nasiavljegskat pisar nek?; Hartutaph^ ,velijc; posilinemec, jM je hil svoj čas1, orožnjiški stražnjoj-' ster. Tla Hartman si je prisvajaj precejšnjo vlogo na glavarstvu v Ptuju. Nj’. se ga ravno toliko rabilo za urad, temveč za tolmača. iNemški uradniki namreč navadno ne znajo slovenski, zato pa potrebujejo tolmača. (Ponajveč je hodil okoli po občinah, posebno tja, od katere strani so se pošiljali slovenski dopisi’, da je tam pisal za občino v blaženi nemščini. To* rej je Hartman več delal; pri občinah, ki so mu pa seveda še posebej dajale odškodnino. Skoro pri (vsaki občinski volitvj’ j,e bil za zapisnikarja. Celo tamkaj je bil Ha,rtma.n zraven, kjer ni imel nič dela, pa si je vendar „primerno“ pot (računal, stranka pa ie morala to plačati. V svesti si svoje važnosti je Hartman mislil, da mu je tudi dovoljeno, potegniti zarse denar. Ko je opazil, da mu pridejo na sled, opeharil je še več kmetov in občinskih predstojnikov in — pobegnil. Na Dunaju se je bojda sam javil, ker mu je že primanjkovalo drobiža. Nemški listi, ih posebno „Stajere“, molčijo o tem, ker je bil njegov ve’ ren pristaš; no, če bi bil Hartman Slovenec, bi na dolgo o njem pisaril, tako pa molči, kakor grob., — Taki’ so pristaši „Štajerca“! Priporočamo našim poslancem, naj včasih pogledajo na c. kr* okrajno glavarstvo v Ptuju. Zborovanja. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico naznanja, da se vrše poučna zborovanja v Ptuju v nedeljo, dne 24. novembra, in v nedeljo, dne 8. decembra, v dvorani gospe Zupančič. Začetek je vsakokrat ob 9i. upi predpoldne. !Dne 24. novembra poučuje gospod' Holz o kmetijskem knjigovodstvu s posebnim ozirom na osebno-doluidin,inski davek. Dne 8. decembra poučuje gospod Pirstinger o sadjarstvu. Pobirala se bode pri tej priliki tudi udnina za leto 1913 in sprejemali se bodo novi člani. Celjske novice. Celje in beda. Dan na dan prihajajo slovenski kmetje v slovenske denarne zavode s prošnjo, da bi prevzeli posojila celjske nemške posojilnice. — Nemška celjska posojilnioa namreč tirja, od okoličanov posojila nazaj. Mnogi okoličani so bili prej pristaši nemške stranke, toda sedaj, ko jim teče voda v grlo, sedaj se obračajo pa naše slovenske denarne zavode. iSedaj prosijo, naj jim pomagamo, za kar imamo primerov dovolj. Vidi se torej, da je Slovencem najbližji vendar le Slovenec,: na katerega se o-brača v sili. Zato pa mora biti skrb slovenskih ljudi, da. s svojim denarjem pred vsem zalagajo in o-jačujejo slovenske denarne zavode, ker bodo ti le v tem slučaju v stanu, zadovoljil f vse slovenske prošnje. Pevski venček. V gledališki atvorani „pri belem volu“ od orglarske šole prirejen ( pevski venček se je 1'zborno obnesel. Pevbvodji moramo izreči za truci vso čast in hvalo. Pri igri b,Raztresenca“ so pia. bili sledeči igralci: gg.. Franč. Mirpik, KronovŠek, Sodec in Adolf Bervar. Kar se )fiče igranja, so igralci izvršili svoje vloge f nastopno in najkrasneje. Dne L dec. na veselo svidenj©! Slomšekova slavnost. Izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo, dne 1. decembra, SliomŠeko-vo slavnost z raznimi deklamacijami bi s predstavo gledališke igre „Veseli god“ fe sodelovanjem prečč. šolskih sester. Slajvpostni govor ima g. dr. Hohnjee. Prosi se obilne udeležbe. Vse se Vrši na odru „Bel. vola“ v Celju, Trboveljske novice. Predavanje. V Trbovljah se vrši f v nedeljo, dne 8. decembra, popoldne po večernicah, v Društvenem 'domu gospodarsko predavanje. [Predaval bo nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak iz 'Maribora o gospodarskih organizacijah in o posledicah balkanske vojske. Kmetje in delavci, pridite v obilnem številu! Ljutomerske novice. Ljutomer. Izkaz darovalcev za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Nabral učitelj gospod Fran Zacherl. Vič. g. (Jurkovič Martin, dekan v Ljutomeru, 10 K; č. g. Toplak Jožef, kaplain, 5 K; č. g. Lovrec Andrej, kaplan, 4 K; g. Golobič Jakob, podobar, 3 K; gospa Ivančič Nina, učiteljica 2 K; g. Robič Janez, šolski ravnatelj, 2 K; gospa Postružnik Marija, veleposestnica, 2 K; g. Seršen Frane, trgovec, 2 K; č. g. Skuhala, Peter, župnik v pokoju, 2 K; gdč. Messner Josipina, učiteljica, 2 K; g. Babnik, Ljud., posestnik, 1 K; g. Dijak Fric;, tržan, 1 K; g. Dolamič Franc, posestnik na Kamenščaku, 1 K; gospod Herzog Ferdinant}, trgovec, 1 K; (gdč: Jastrobnik Milada, učiteljica, 1 K; g. Karbja> Jožef, o. kr. nadporočnik v Pulju, 1 K; gt Kociper 'Ma$., vončar, 1 K; 'neimenovana 1 K; g. Ozmec Gustav., trgovski pomočnik, 1 K; g. Rižnar Fr., klepar, 1 K; gospa Robek Ana, klobučarica, 1 K; gdč. Sever Nežka, posestnica, 1 K; gospa Slavič Mafija ha Kamenščaku 1 K; gdč. Velnar Marica, učiteljica pri Sv. Bolfenku, 1 K; g. VeselVč P., brivec, 1 K; g. Vršič Srečko,*trgovec, 1 K; gdč. Wesfener Josipina, učiteljica, 1 K; Ziacherl Fran, učitelj, 1 K; ,jZivf,[hrast na. trgatvi vlč. g. župnika Weixla v MurŠčaku, 6 K ; trgatev è- Al. Rakovca. feostiln}ča.rja na Pod-gràdjh, 2 K'30 vinarjev. — Skupaj 60'K'80 vin. — Hvala' lepa!0 : r ' ( Cven. V nedeljo, dne 24. t. m., bomo imeli pri nas v naši kapeli izredno slavnost. iVid in Marica Pavličič bosta ta dan obhajala svojo zlato poroko,. V spomin tega dne je postavil gospod Vid Pavličič lep poljski' križ, ki bo tudi ta dan blagoslovljen. Vrlemu narodnemu paru želimo še mnogo srečnih let! Drugi kraji. Slivnica pri Mariboru. V toriek popoldne se jt. v Brezula/h, fara, slivniška, več dečkov kratkočasijo z metanjem sneg|ä. jKer je pa snega zmanjkalo, je pograbil 121etni Leopold Fingušt za kos opeke in jo je pognal proti nasprotniku, Poletnemu Francu Finguštu. Zladei ga je v desno rokoi ! ter mu je v gornjem delu strl kost. Ponesrečencu je zdravnik v Rar čah roko obvezal in ga potem poslal v mariborsko bolnišnico. Slov. Bistrica. Tukajšnji mladjinoljubi so si sestavili odbor, ki naj preskrbuje 1 ubogim s otrokom okoliške šole v zimskih mesecih opoldne toplo hrano in kolikor mogoče tudi obleko. Izobraževalno društvo je že priredilo v korist ubogim šojarjem predstavo, koje čisti dobiček se bo obrnil v ta blag namen. Med prvipii, ki so prišli odboru od zunaj na pomoč z milodarom, je bil gospod ravnatelj dr.., Jerovšekiz Maribora, 16 K nam je naklonilo njegovo blago srce. Bog mu plačaj! Slov. Bistrica. Igra ,„{Mlina(r, in njegova hči“ se v nedeljo, dne 24. novembra, ponovi pri znižani vstopnini. 'Cisti dobiček je namerjen za uboge šolarje. Pridite! Poljčane. Janez Verle, «vžitkar v Lušečki vasi pri Poljčanah, 1 je v nedeljo popoldne na stezi padel in si je pri tem zlomil desno roko, Kalobje. !Za ubogo učence kafobške šole sta darovala častita gospoda Ašič in Kavčič lepo svoto denarja. Obema se v imenu otročičev1 Šolsko vodstvo prisrčno zahvaljuje. Konjice. Bralno društvo vabi na nedeljsko prireditev v prid revnim otrokom. Na ivsporedu je fcra» tek nagovor, petje dekT-iškegaj zboga, dva krasna dvospeva in igri: „Kovačev študent“ f in „[Oh, te žens- ke“ v dveh slikah. Ker se gre' ,za podporo i ljubih revčkov, zato pač pričakujemo, da bode v nedeljo po večernicah dvorana polna slovenskih mladinoljubok. Pridite ! Gornja Radgona. iTIombolo I priredi Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni v nedepjo, dne 24. novembra, popoldne ob 5, uri, v gostilniških prostorih gospoda Aljberta Horvata. Ker bodo dobitki raznovrstni in tudi lepi, naj1 nikdo ! ne zamudi ugodne prilike. Muta. 'Na Muti se vrši v nedeljo-, dne 1. decembra, v poslopju slovenske šole gospodarski shod, na katerem se bo govorilo o kmetijskih stvareh. Ta shod se vrši popoldne po večernicah.) Kmetje iz bližnje in daljne okolice, udeležite se polnoštevilno tega shoda v svojo lastno korist. I.Tiudi naše gospodinje in odrasla mladina naj se udeleži. Sv. Jurij ob Ščavnici!. Na veseli gostiji Jožefa Ajleca in 'Murije Hrašovee v Qikosl|avs'kem v,rhu, je nabrala Marija Pla/vec za „(Slovensko Stražo“ 7 K 50 vinarjev. — 'Vsem darovalcem iskrena zahvala! Veržej. Na, ženitov-amju gospoda RoroŠa in pa gospodične Julike Klomončove | je ! gospa Julika Sršenova nabrala 10 K Ì za tukajšnje salezijansko Mari,j au išče, Bog plati! Mala Nedelja. Pri neki slovesnosti v Preceten-cih se je nabralo pri gospođu Krajncu 14 kron za ajvsitrijski „Rudeči Križ“ v pomoč ranjencem na Balkanu. Selnica ob Dravi. IJanez Vijdovič, Sdelavec v grajščini „Wildhatus“ na Slemenu, je /v sredo cepil u a. tn alu drva-. Pri tem se je Usekal s sekiro v (levo roko in se globoko ranil, v sled česar je moral hitro v bolnišnico. Jurkloš-ter. Pri nas se vrši v nedeljo, dne 1. decembra, po poznem svetem opravfju gospodarsko predavanje. Predaval bo nadrev\l|zor gospod' Vladimir Pušenjak o kmečkih organizacijah in o posledicah balkanske vojske. Pričakuje se prav obilna u-deležba. Sv. Jurij ob Taboru, i /Smrt v gozdu.) V nekem gozdu pri Sv, Juriju ob Taboru so mrtvega našli dne 13. t. m. nekega Konrada Kalijšeka, Nosil je kruh Iz Gomillskega v Sv. Jurij ob ITjatooru. Zirafven njega je ležala polna košara kruha., Ker so našli pri njemu še ves denar in vse, ni misliti na hudodelstvo. {Zadela g(a je bržčas kap. IZ|apušča tveč nepreskrbljenih otrok. Brezno ob Dravi. SmiklavŠka nedelja se bo obhajala letos izjemno prvi dan v decembru ; ob 6. uri zornice, ob 10., uri slovesno sv. opralVijlo. 'Spovedovalo se bo že na predvečer. — Vsleci' posebnih uslv-šanj častijo ljudje sv. škola Nikolaja! zlasti ob' vedah, ob morju kakor rekah. Pri nas. imajo -do ci'anes staro bratovščino njemu na čast. 'Z odpustki so jo obdarili dne 22. sušica 1669 papež Klement IX., ko :e pa-stiroval v Breznu benediktinski vikar o. Marko Modrijan.- Udje te bratovščine molijo na dan en Očenaš s pristavkom*: „sv. Miklavž, prosi za nas!“ ter darujejo na leto po 20 vinarjev v družbine namene: za sv. maše ;, in ' olepšanje župne cerkve I v Breznu. Glavni shod imajo prvo nedeljo v maju, to je po Turje vi ali remšniški (sosejdijja fara) nedelji. 'Za, - žive in mrtve ude !-se I mašuje : {drugo nedeljo v juliju (flosarska) in na jmikla.vževo nelde^io, ob k/vjatralc (z vigilijami), pustni' torek, dne 6. 'decembra ter sploh vsak mesec po enkrat. Vsako pedeljo se moli iz prižnice za vse ude bratovščine, razškropljene po vseh sosednjih farah. Kdor bi kje drugje našel sledove kake miklavževe bratovščine,, naj blagovoli o nji poročati v prid domajči cerkvjeni zgodovini in na Čiast velikemu čudodelniku sv. Miklavžu. Z Menine. Ko sem spremljal zadnjič puščavni-ka iz Raduhe, srečam domu grede dva drvarja,,, kojih pogovor priobčim, da vidite, kako se v tem cel meter globokem snegu pridno zasledujejo dogodki na Balkanu. A.: Ho, primaruha,, kaj p,a tebe prinese, Miha, ali si nas prišel brit? — B, : Ne, Jufče, am-pak pobirat za .uboge ranjence, upam, da boš Splendiden kot vedno in mi ne odrečeš kpt star vojak te prošnje. — A.: Daj, da se podpišem in vidim, kdo je kaj dal ! Ali nisi pri kaplanu nič bil-? — B,: Bil, pa nič dobil, — A.: Kako pa to? — B,: Nič posebnega, noče, da bi ga omenjali liberalni listi ig je poslal svoj prispevek avstrijskemu „Rudečemu Križu.“ — A,: No, jaz na ekspozituro ne hodim, rad, pa bom poslal na uredništvo kakega našega lista, da se liberalci ne bodo šopirili. — B. : Ali meni ne zaupaš? — A.: Z liberalci vlečeš, da ti-vodo napeljujejo na mlin. — B. : Kaj voda, da bi le vino ne bilo tako kislo; pa le ne pozabi ranjencev i Ilajhenburg. Ker rje igra' „Večna mladost in večna lepota“ ena najiep-šfh in najzanimivejših za naiše gledališke odre po deželi1, bi bilo pač lahko še vsakomur žal, Id bi si je ne ogledal prlhodkijo nedeljo, dne 24. novembra, ko jo bodo na, splošno željo ponavljale naše spretne igralke. Začetek bode ob pol šjtirih popoldne. Torej prav ugodno z ozirom na vlake tudi za prijatelje lepih gledaliških pi-edstav iz Sevnice, Brežic, Vidma in Krškega, Ob 6. url zvečer se lahko namreč vrne že lahko vsakdo zopet z vlakom na svoj dom. Brežice. 'Zaradi gledališke predstave („Naša kri“ odloženi občni zbor ! naše podružnice /„Slovenske Straže“ se vrši - isti prihodnjo nedeljo, dne 24. novembra,,! popoldne po večernicah,, tv mali dvorani Narodnega doma, Vse prave rodoljube vabimo, da pridejo poslušaj poročila o lepem delovanju naše podružnice v minulem 'etu, Pogovorimo se o nadaljnjem narodno-obramibnem delu in o važnih domačih zadevah. Brežice. Pretečeno nedeljo, dne 17. novembra popoldne je naša čitalnica ponovila Finžgarjevo igro „Naša kri,“ Igralo se Je vkljub slabemu obisku boljše nego prvikrat. jOM/kovali so se še posebno mer Borštnik in njegov hlapec Matija, 1 ki sta lepo» — če ne mestoma skoro preglasno — po vd ar igla i-dejo igre, potem Katra,, Renard in Tjurbot ter kmet Gašpar. Zavodnje. ;Na gostiji 'Jelen-Kranj,c ' je nabral vrl mladenič Fr. D/vornik za „'Slovensko Stražo“ 12 kron. Slava! Braslovče. V Braslovčah je bila že od nekdaj navada, da so dobivali ubogi in oddaljeni otroci' o-poldne žemljo ali kos kruha, ki jim je nekoliko potolažil lačni I želodček. Ker so pa/ po drugod imeli takoimeiioviane 1 šolarske kuhinje,, f M so oskrbovale šolsko miajdino s toplo juho in ker je oblastnija uvidela veliko {važnost takih naprav, je iste povsod še prav toplo priporočala, zlasti učiteljstvu, ki bi se naj zavzelo za nje, |T|akim načinom | je tudi braslovško učiteljstvo leta 1901 sklenilo ustanoviti šolarsko kuhinjo. (Preteklega leta smo1 torej praznovafi nekako desetletnico delovanja te pr|ekoris&ie naprave. Umevno je, da je bilo početno delovanje zelo težavjno in je imelo, kakor marsikatera 1 druga j dobra , naprava, mnogo nasprotnikov, toda učiteljstvo se raznih zaprek ni u,strabilo, teimveč jie z vso silo delovalo v prid šolske kuhinje, da, se ji, je obstanek nekako zagotovil. Ljudstvo se je začelo polagoma zanimati za njo • in je spočetka mnogo 1 prispevalo v naturalijah, kar sedaj nekako pojemaj,, ker so bile letine 'slabe. Posebej se mora omeniti, da so isti ojobrotniki, ki so omogočili ustanovitev, podjetja pred desetimi leti, še danes njegovi zvesti podporniki. Kako se je ljhdstvo zanimalo za to podjetje, kaže dejstvo, da je bilo že prvo leto preostanka 26 K 161 vin., ki se je polagoma množil in nara,stel do leta 1904 na 181 K 5 vin. V tem stanju , je podjetje 1 prevzel {podpisani šolski voditelj, ki je pričeto delo-.; s pomočjo drufgegai uči-teijsliva in občinstva nadaljeval1 in se je takim nar činom ustanovila nekaka glavnica, ki daje celemu podjetju trdno podlago. V desetletni dobi se je razdelilo do 80.000 porcij tople lutane in so zpašalji ti stroški nad 3000 K. Kako je kuhinja delovala leta 1911-1912, je razvidno iz sledečih podatkov: Pričelo se je kuhati dne 13. decembra 1911 in nehalo dne 9. marca 1912, kuhalo se je torej skozi 35 dni; v tem času se je razdelilo 6888 porcij. Vsi stroškji so znašali v denarju 342 K 3 vin. in prfepeviki iv raznih naturali ja h so iznašal? približno 35 K. .Vzrok, da so bili prispevki v naturalijah tako pičli, je iskali v izredno hudi suši, M je povzročila zelo slabo letino, zlastf glede krompirja, fižola in zelja; skoraj1 vsa živila so se morala kupiti, kar, je stroške zdatno povečalo. Da so se zamogli pokriti izredno veliki stroški, gre hvala vsem onim vrlim dobrotnikom, ki so to podjetje podpj’rali. V prVi vrsti mi je omeniti stalnega podpornika, ki je pomagal kuthlnjo ustanoviti: blagega gospoda barona Cnoblochaj, 'grajščaka. v Žjvoheku, potem častitega gospoda dekana Hribernika, častitega gospoda kateheta El. Vogrinca,f gospoda Panerja. gospoda dr. V. Cervinka, | gospoda dr. Vovjšekja, gospoda, pl. Biena, gospo Marschitz, gosp. Krefla, prav posebno pa gospoda Fl. Raka, ki ni prispeval samo v gotovini, afmpak tudi n a j večji del naturalij. Nadalje sta naklonila v naturalijah gg., Ivan Qizej in Jožef ,Omladič iz Polc ter (gospod Lovro Plaskajn iz Braslovč. Kot posebna dobrotnica se je pokazala slavna posojilnica v Braslovčah in prispevala 100 K. Prav lepo podporo, smo dobftli pa od br!aslov|ških diletantov v znesku 50 K. Prireditev je vodil pravnik gospod J. Omladič. Blaga sestra rajnega gospoda, Fr. Puncerja v Brasilovčaih, gospodična' Mar, Puncer(, se je ob smrti brata spomnila 'šolske kuhinje s prispelvkom 50 K.. Slavni krajni šolski svet je podpiral podjetje s tem, da je i prepustil brezplačno kurivo in polovico šolskih glob v ta namen. Posebej je treba omeniti da so nekateri ubogi otroci dobivali kosijo v župnišču, pri gospej Pauer-jevi, pri gospodu« A, Plaska/nu in pil, gospodu V|inc. Brišniku. Vsen\ tem vrlim dobrotnikom ' naj bo na tem mestu izrečena« prisrčna zahvala z že?jo, da še ostanejo tudi v prihodnje i zvesti podporniki' šolske mladine. «Zahvala gre pa tudi Vsem drugam, ki so kaj prispevali v naturalijah., Niadalje mi je še posebej omeniti rajnega prečastitega ; gospoda , kanonika J. Bohinca, tki so bili vets <zss E E S Velika zaloga sr, dragsee* *asif, srebrnina In sptišnlti stvars p» vsak! sani, Mi sä «brsta i iiink. ssalfe mtni Srasassfssa sd 29 m 268 K. NikJsata ressont.-urs K 8‘Sf Pristna srebra® are „ T- Original omega nrs * 18‘~ Snhmjska nrs 4‘— Rcdilika, nikksts S“— Poročni prstani r %— Srebrne verižic '3r ~ — V«čietna jamstvi — Nasi. Distiiipr M. Fshrenbacb urar In očalar lirlbor, 8s§8Mtea sile? 88. minim ist Šolske potrebščine S “-------------------------------II................................. kakor zvezke, svinčnike, peres- I Lastna zaloga uike, peresa, kamenčke, tablice, $ i;u(ìsk0g0iskih zvezkov, risank, radirke sobe, črnilo terbiee . sldadov ler vseh tis- barve, čopiče, barvene krete S itd. ima v največji izberi na Z kovin za urade. ...— zalogi tvrdka ---------- t Zaloga raznega papirja.--------- .........------------------------------------ Goričar & Leskovšek j Zvezna trentina f Goričar & Leskcviefc Celje, Graška cesta 7. * Cslje, Rotovška ulica št. 2. Hotel Trabesinger se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina. Za zabavo služi kegljišče. -— Po leti sediš na senčnatem vrtu. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lojzka in P@pca L@on. v Celovcu Velikovška cesta —« št. 5 in svoje srce razvedriti naj obišče gostilno Snkret V Karčovini;, Lajtersperška cesta kjer edino se točijo znana dr. Turnerjeva vina vseh vrst. Dobi se tudi pristna slivovka, izborno vinsko žganje in dobro obležani ram. Cene nizke, Postrežba točna, p. Pesniški dvor. ir, i vit • j* Kupim vsako množino Kdor hoče dobro vince piti vinskih dro*, polžev, sumh gob, orehov kakor tudi žito vsake vrste po najvišjih cenah Trgovski mešane stroke, 23 let star, doslnžen vojak, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen želi vstopiti v kakšno trgovino. Nastop takoj. Več pove upravništvo tega lista. I AM«k leSSn z dobro idočo „Gostilno“, jžganjetočem in S>6|9Ci Blinci tabaktrafiko, lepo kletjo za vino, lepim gospodarskim poslopjem in svinjskimi hlevi, 4 orale njiv ih travnikov, ena njiva za stavbišče, vse to na jako prometni okraj, cesti, 5 minnt od trga in železniške postaje oddaljeno na Spodnjem Štajerskem se takoj proda za 24.000 K, 6000 K ostane iahko v knjiženo. Kje pove upravništvo tega lista. 226 Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirau vodovodni inštalater Svati Rebek Celie Poljska ulica št« 14« Jožef Perko, Lajteršperg 220 P Se priporoča zadrugami, občinajm, korporacijam in zasebnikom zla cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi "vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah. Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke Centrala: Ljubljana« Podružnice: Spile!, Ceiovec, Trst, Sarajevo, Gorica. ir Celju. Delniški kapital: 8 milijon NfOn. Rezervni zaklad čez K 800.000 obrestuje vloge na vložne knjižice po od dne vloge do dne dviga. Rent. davek plačuje banka iz svojega. CiSIÌm _________________________________________m i Spodnještajerska ljudska posojilnica ? Maribora j ” registravano zadruga z neomejeno zavezo» W Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in Be obrestujejo: navadne po 47,°/ „ proti tri mesečni odpovedi po 4a/,°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poiti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila, s© daj ©j o varnosti po in poroštvo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni 5°/0, na vknjižbo sploh po 5'/«%. na vknjižbo po 53/*% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. PoJs.sra.ila. se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.