Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbotn. postale - II Gruppo 70 ‘
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
mr k
Leto XXVIII. - Štev. 15 (1397)
Gorica - četrtek, 8. aprila 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Naše skupno duhovništvo Denar iz tujine
Trditev, da smo vsi kristjani duhovniki, nam zveni precej tuje. Besedo »duhovnik« uporabljamo za tiste, ki so prejeli mašni-ško posvečenje. Kako naj potem velja tudi za tiste, ki so prejeli le krstno in birmansko posvečenje? Poleg tega je v naši zavesti beseda »duhovnik« ozko povezana s cerkveno stavbo, z oltarjem in prostorom okrog njega.
Kristjan, ki pride vsako nedeljo, morda celo vsak dan k sv. maši, ostane v cerkveni ladji, oddaljen o daritvenega oltarja. Zase nima vtisa, da je v njem kaj duhovniškega. Ko pride tak kristjan k evharistični daritvi, se mu zdi, da je prišel v popolnoma nov svet, v prostor svetega, ki je zelo drugačen od sveta, v katerem po njegovem ni prostora za sveto.
On kot posveten človek, kot človek, ki za duhovnika ni posebej posvečen, kot človek, ki živi v posvetnem okolju, vendar ne more biti duhovnik, ki je zastopnik svetega in je odmaknjen od vsakdanjega in posvetnega.
Naziranje, da je duhovnik samo tisti, ki je prejel mašniško posvečenje, ni skladno s sv. pismom niti z učenjem Cerkve. Sv. pismo za tiste, ki so prejeli mašniško ali škofovsko posvečenje, besede »duhovnik« pravzaprav niti ne uporablja. S tem seveda ne zanika njihovega duhovništva, saj ga opisuje z drugačnimi izrazi, zlasti ko govori o njihovi posebni duhovniški dejavnosti, ki jo morejo opravljati le oni, npr. delitev večine zakramentov.
Besedo »duhovnik« prideva sv. pismo nove zaveze le Kristusu in vsem krščenim. V Razodetju sv. Janeza je dvakrat rečeno, da nas je Kristus s svojo krvjo napravil za duhovnike Bogu.
Najbolj jasne pa so na vse kristjane naslovljene besede v prvem pismu apostola Petra: »Vi pa ste izvoljen rod, kraljevo duhovništvo, svet narod, pridobljeno ljudstvo, da bi oznanjali slavna dela njega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč, vas, ki nekdaj niste bili ljudstvo, sedaj pa ste božje ljudstvo« (1 Petr 2, 9-10).
Resnico, da smo vsi kristjani duhovniki, da je vse božje ljudstvo duhovniško ljudstvo, je na več mestih zelo naglasil tudi drugi vatikanski cerkveni zbor.
Seveda moramo pri tem upoštevati, da beseda »duhovnik« ne velja v istem pomenu za tistega, ki je prejel krstno in birmansko posvečenje kakor za tistega, ki je poleg tega prejel še mašniško ali škofovsko posvečenje.
Da bi enega duhovništva ne zamenjavali z drugim, uporabljamo izraze kot »skupno«, splošno, kraljevo duhovništvo za vse krščene, »službeno« duhovništvo Pa za tiste, ki so prejeli tudi mašniško ali škofovsko posvečenje. Mašniki in škofje pa seveda ostanejo še naprej deležni skupnega duhovništva.
VELIK IN ODGOVOREN POKLIC
Edini duhovnik v polnem pomenu besede, veliki duhovnik je Kristus. Njegovega duhovništva postanemo deležni pri krstu in birmi. Tedaj se nam poveri trojna služba: učiteljska, tudi preroška imenovana, posvečevalna in vodstvena. Tako Kristus po vseh kristjanih tudi danes oznanja evangelij, posvečuje človeštvo in ga vodi k očetu.
Beseda »duhovnik« ni za kristjana zato samo neki častni naziv, ampak ima globok pomen in vsebino. Kaže, da je poklic kristjana v božjih očeh nekaj zelo velikega in odgovornega. Seveda moremo to spoznati le v luči vere, ki nam približa duhovne stvarnosti, da jih moremo dojemati in se po njih ravnati. Kaj pomeni krstno in birmansko duhovništvo, bo kristjan najbolje razumel tedaj, ko bo duhovništvo v vsakdanjem življenju izvrševal.
Kristjanova duhovniška služba
Gotovo ni v nečem, kar bi bilo odmaknjeno od vsakdanjega življenja in ne bi *melo nobene zveze z njim. Kristjan je in ®*ora biti duhovnik z vsem svojim bitjem
in delovanjem. Ne morda le eno uro na teden, ko gre k nedeljski maši, ne morda le takrat, ko opravi večerno molitev. Kristjan je in bi moral biti duhovnik vedno in povsod.
Višek kristjanove duhovniške dejavnosti je pri obhajanju evharistije, ki je vir in vrhunec vsega krščanskega življenja. Kaj lahko je videti, da tisti kristjan, ki pri nedeljski maši nima kaj početi in se le dolgočasi, ne izvršuje svoje duhovniške službe. Pred sabo ima pod podobama kruha in vina najdragocenejši dar Kristusa samega; obdaja ga zbrano občestvo, ki hoče biti dar Očetu; v sebi ima osebne probleme, ki naj bi jih skupaj s samim seboj daroval Bogu.
A ne daruje ničesar, tako da njegova maša morda ne zasluži niti naziva »pobožno ždenje«. Nima kaj darovati, kakor de ne bi bil duhovnik. Kakor da njegovo življenje ne bi imelo nobene zveze s tem, kar se dogaja na oltarju. Tisto, kar se dogaja na oltarju, pa bi se moralo do-kajati v njegovem srcu. Pa ne šele med mašno daritvijo, ampak v vsakdanjem življenju zveste službe ter predanosti Bogu in bližnjemu.
Kristjanova gonilna sila bi morala biti ljubezen do Boga in vsakega človeka. Kristjan ne more v polnosti in iskreno izvrševati svoje duhovniške službe pri evharistični daritvi in pri prejemanju sv. obhajila, če se maša pri oltarju ne podaljšuje v mašo življenja in maša življenja zopet ne vodi k maši pri oltarju.
Pri mašni daritvi more dejavno sodelovati le tisti, ki je krščen, ki je torej deležen skupnega duhovništva. To je bilo zelo vidno v prvotni Cerkvi, ko so morali tisti, ki so se šele pripravljali na krst, pred darovanjem zapustiti bogoslužni prostor.
Ker spada sodelovanje pri mašni daritvi in prejem sv. obhajila med največje pravice kristjanov kot duhovnikov, je znamenje, da nekaj ni v redu, če kristjan občuti nedeljsko mašo kot breme in jo brez upravičenega vzroka opušča.
KRISTJAN JE DEJAVEN VSEPOVSOD
Drugi vatikanski cerkveni zbor ni naglasil pomena dejavnega sodelovanja kristjanov le pri mašni daritvi, ampak pri vseh zakramentih. Prav v moči krstnega duhovništva morejo kristjani prejemati ostale zakramente In pri njih dejavno sodelovati. Krstno duhovništvo, ki ga kristjani resno jemljejo, jim dalje omogoča, da božjo besedo ne le poslušajo, ampak jo tudi sprejemajo in se po njej v življenju ravnajo. Njihova naloga je sploh nenadomestljiva. če oni odpovedo, jih še tako zavzeti službeni duhovniki ne morejo nadomestiti.
Zlasti je pomembno, da kristjani s skupnim duhovništvom delujejo sredi sveta in ga dvigajo k Bogu. Lepo pravi zadnji koncil: »Vsa njihova dela, molitve in apostolske pobude, zakonsko in družinsko življenje, vsakdanje delo, duševni in telesni počitek, če to izvršujejo v Duhu, pa tudi nadloge življenja, če jih prenašajo potrpežljivo, postanejo duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu Kristusu.«
Duhovniška služba posvečenja sveta je torej zaupana vsem kristjanom. Ko žive učenci velikega duhovnika Kristusa v vsakdanjem življenju sredi sveta, svet od znotraj posvečujejo. Tako z izvrševanjem skupnega duhovništva pripravljajo novo nebo in novo zemljo ob končnem poveličanju.
— an
Marksistični nauk sicer uči, da v brezrazredni družbi, v katero da nas žene zakonitost razvoja, ne bo denarja, ker da bo visoko razvita proizvodnja poskrbela za tolikšno izobilje, da si bo vsakdo vzel, kolikor si bo želel. In zato da ne bo treba ne denarja ne kupovanja, zakaj blaga bo toliko, da si ga nobeden ne bo želel več kot ga bo potreboval.
Komunističnim strankam pa zaenkrat prav nič ne hodi na misel, da bi zametavale denar ali da bi se sploh zanašale, da bo neki družbeni razvoj kar sam od sebe prinesel takšno brezrazredno stanje. Ravno nasprotno, po vsem svetu podpirajo »osvobodilno« gverilo z denarjem in orožjem.
Denar, četudi kapitalistično menjalno sredstvo, ne odmanjka pri vzdrževanju posameznih komunističnih partij in tudi trgovina je v take namene prav dobrodošla.
Ko je pred kratkim izbruhnil škandal zaradi podkupovanja vodilnih ljudi po zahodnoevropskih deželah s strani ameriške obveščevalne službe CIA, bi bilo seveda nenavadno, če javnost ne bi pomislila na to, da tudi italijanska PC utegne prejemati denar iz tujine. Za podrobnosti je poskrbela ameriška revija »New Repub-lic« po svojih dopisnikih iz Rima (lahko da je v ozadju zopet CIA).
TUDI PCI ZNA TRGOVATI
Podatki odkrivajo vsekakor stvari, ki so deloma že znane. Italijanski komunisti dobivajo denar naravnost iz Sovjetske zveze in iz drugih vzhodnoevropskih držav. Še posebno pa kot posrednino iz trgovine med Italijo in Sovjetsko zvezo. Od italijanskih podjetij, ki poslujejo z evropskim vzhodom, dobivajo posrednino, mnoga podjetja pa imajo tudi v svojih rokah.
»New Republic« poroča, da so trgovinski sistem med Italijo in vzhodno Evropo, iz katere priteka denar italijanskim komunistom, vzpostavili že v času Togliattija. Neka trgovska družba za trgovino s sicilijanskim južnim sadjem pa da je dobila od samega Stalina monopol nad izvozom v Sovjetsko zvezo; družba je v rokah komunistov.
Podobne monopole si je PCI pridobila tudi v trgovini s poljskim premogom in madžarskim mesom. Ze pred časom se je go-
vorilo, da bi Italija lahko razvila svojo lastno živinorejo, za kar da so razmere ugodne, toda živinorejska prodaja je v rokah PCI oz. njenih družb in te so znale domači razvoj živinoreje še vedno preprečiti, ker pač iz trgovine prejemajo velike dobičke.
V začetku petdesetih let naj bi si PCI pridobila ogromen dobiček, ko so njene trgovske družbe prodale na evropski vzhod celo ameriški strateški material, namenjen zahodni Evropi. Dobiček se je nalagal največkrat v švicarske banke.
Poprejšnji predsednik družbe »Finmeccanica«, Crociani, ena glavnih osebnosti v škandalu »Lockheed«, je bil po razkritjih omenjene revije zapleten tudi v finansiranje PCI. Še pred kratkim da je po navodilih sovjetskega veleposlanika nakazal veliko denarja družbi »Restital«, ki prinaša PCI na j večje dobičke v poslih s surovinami in končnimi izdelki med Italijo in Sovjetsko zvezo. Poleg tega ugotavlja omenjena revija, da proračun italijanskih komunistov nikakor ne znaša 30 milijard lir, ampak vsaj 120 milijard.
V zadevo je poseglo tudi drugo ameriško in svetovno časopisje. Znani »New York Times«, ki pogosto udarja na desno in na levo, piše, da italijanski komunisti seveda nočejo javno priznati, da jih finansira Moskva, zato da bi pred javnostjo veljali kot da so od nje neodvisni. Vodstvo italijanske partije je tako pisanje ostro napadlo.
Prav pred kratkim pa je bilo objavljeno sporočilo, da sta italijanska »Finmare« in sovjetski »Sovfraht« ustanovila mešano pomorsko družbo z imenom »Sovit-mare«, v kateri prevladuje italijanski kapital. Družba bo skrbela za prevažanje blaga v trgovini med Italijo in Sovjetsko zvezo. Če nova »Sovitmare« ni v rokah PCI, si je težko misliti, da ne bi poslovala brez omenjene posred-nine.
Ob vsem tem je menda jasno, da je gospodarstvo oz. trgovina pač trgovina, pa naj jo potem že vodijo kapitalisti ali komunisti. Razlika bi bila lahko le v tem, da ji komunisti rečejo »menjava«, ko gre za njih lastno trgovino, blagu pa »dobrine« in denarju »sredstva«. Kako diskretno!
— e m
Pravda za Ukve dobljena
1.	aprila moramo Ibditi vedno previdni; celo časopisom ne smomo vsega verjeti, saj so nas že večkrat potegnili. Taiko smo letos 1. aprila vsaj nekateri z rezervo sprejeli prijetno novico, da ije videmski šolski skrbnik vendar dovollii -pouk slovenščine v šolskih prostorih in je tako velika pravda za Ukve dobljena. Ko je novico kar naprej ponavljal tudi radio Trsit A, je bil vsak dvom odstranjen in veselje od Miljskih 'hribov do itromejnika tam daleč pri Trbižu pod Mangartom zelo veliko.
S skupnimi močmi simo v par tednih izsilili dovoljenje in tako se je zadnji ponedeljek četa malih Ukovčanov zopet selila, tokrat iz domače cerkve v domačo šolo. Ob tem za mas vse pomembnem dogodku iskreno čestitamo inkovskemu župniku, učitelju slovenščine, zlasti pa otrokom in njihovim družinam ter vsem rojakom dobre volje, ki so pri ukovski pravdi kakorkoli pomagali.
Pred enim mesecem je župnik iz doline Belice na Siciliji pripeljal 56 otrok v Riim in tam v dveh 'dneh veliko dosegel za obnovitev po potresu poškodovane dežele. Zmaga ukovtske župnije se nam adi mnogo večja, ker je pravda za materinska jezik večja, zgodovinsko daljnosežna, bolj življenjska. Od vseh 40 uikovskih otrok jiih prihaja sedaj kar 29 na tečaj slovenskega jezika. V začetku jih je bilo le 21.
Le vztrajajte, ukovslki otroci, in naprej z največjim veseljem poslušajte in berite Koizamurnika v vaši domači šoli, kjer boste tildi laže pisali kakor doslej v cerkvi. Ko pa pride maj in borno imeli ob morju velik praznik naše besede ob Cankarjevi stoletnici, tedaj pa nas mali in veliki Ukovčani obiščite. Ni večjega dogodka v zamejstvu v Cankarjevem letu kakor skupna ohranitev slovenskega jezika v zamejskih vaseh vse naše Slovenske Benečije in Kanalske doline!
Prav danes, 3. aprila, ko pišemo te vrstice, prihaja novica o novem tečaju slovenščine, tokrat za odrasle v Čedadu. Prireja ga PD »Ivan Trinko«. Vpisanih je 31 tečajnikov, vrši se pa tečaj dvakrat na teden. Prireditev itečaja je podpria če-dajska občina.
Tudi iz Vidma se siliši, da dijašitvo množično zahteva tečaj slovenskega jeaika. Videti je, da bo to pomlad zaživela naša beseda povsod v Italiji, kjer žive naši ljudje. Tako se bo končno le uresničila pobuda deželnega poslanca dr. Štoke, ki zaključuje vsako javno intervencijo z zahtevo po slovenščini v vsaki šoli, kjer Slovenci to želijo.
Sedaj orna Kanalska dolina kar dve sveži zmagi za seboj: leta 1974 je bila na tihem dobljena pravda žabmiške župnije za Svete Višarje, letos pa je glasno dobljena naša skupna pravda za Ukve.
Dro, koroške Ukve pod Slovencem dragimi Višarjami!
S procesa o zločinih v Rižarni
FRANCIJA. - Kardinal Marty je pri cerkvi sv. Gervazija v Parizu ustanovil posebno škofijsko redovno skupnost. Po zgledu redovnikov v Taizeju se ti katoliški duhovniki in bratje laiki posvečajo skupni molitvi, študiju, duhovnim razgovorom z obiskovalci, obenem pa si služijo kruh v tovarnah, oz. študentje zahajajo v šole. Taize je meniško naselje v samoti, nova redovna skupnost pa živi sredi Pariza »za duhovno prenovo škofije« kakor želi njen ustanovitelj.
Na tržaškem porotnem sodišču se nadaljuje razprava o nacističnih zločinih v Rižarni. V teku so obrambni govori zasebnih strank, za katere so sedaj spregovorili mnogi odvetniki. Posebno zanimiv in izčrpen je bil obrambni govor odv. Kostorisa, ki zastopa .poleg nekaterih posameznikov tudi judovsko skupnost.
Od slovenskih odvetnikov pa so že govorili Kukanja in Samom (tka sta v svojih govorih šla v predvojne in medvojne dogodke in zahtevala, da se obtožnica razširi na vse zločine, -ki so se dogodili v Rižarni), Štoka in Godnič.
Dr. Štoka je v daljšem govoru omenil vse strahotno trpljenje, ki smo ga v boju proti nacifašiizmu dali Slovenci od Bazovice preik Posebnih sodišč do Rižarne. Omenil je Hitlerjev ukaz, ki ga je spomladi ileta 1941 dal ob ziasedbi Jugoslavije: »Napravite mi to deželo nemško«, je namreč dejal in pri tem mislil na Slovence.
V	Rižarni so to nacisti tudi delali, saj so umorili na tisoče Slovencev in Hrvatov, je dejal dr. Štoka, in požgali veliko slovenskih in hrvaških vasi, prebivalce pa prepeljali v Rižarno. Dr. Štoka je potem omenil vlogo in .trpljenje slovanske žene, ki je morala pod nacifašizmom ogromno pretrpeti, ker so bili možje in fantje pač zdoma, v boju proti okupatorju in nasilnežu.
Trpljenje naših žena je bilo res ogromno, je poudaril dr. Štoka in pri tem postavil za zgled Ljubko Šorli-Bratuž in toliko drugih slovenskih mater in deklet. Lik naše matere in ženske mora zgodovina do potankosti osvetliti, je rekel dr. Stoka in pri tem govoril o trpljenju 22-letne Rože Legiša, katero zastopa pred sodnijo in ki je umria v Rižarni. Govoril je tudi o njeni materi Falie.iiti Adamič vd. Legiša dz Prečnika, ki že trideset let išče pravice in resnice za svojo hčerko Rožo,
ki je darovala svoje mlado življenje za visoke ideale miru in pravičnosti med narodi. V prevodu prof. Bajčeve je prebral pretresljivo pesem Marije Mijot o Rižarni.
Dr. Štoka je svoj govor zaključil rekoč, da so v Rižarni umirali ljudje različnih ideologij, od katoličanov do komunistov, samo zato, ker so se uprli nacifašizmu. Slovenci, Hrvatje, Judje in protifašistična Italijani so v Rižarni umirali zato, da lahko mi živimo v miru in prijateljskem sožitju, zato mora biti naš spomin nanje vzvišen in svetal.
Prihodnji teden so na vrsti ostali odvetniki, ki predstavljajo zasebne stranke, nato pa bo govoril državni pravtdinak, nakar bo porotno sodišče izdalo razsodbo o zločinih v Rižarni. Pričakujemo vsi, posebej pa Slovenci, da bo razsodba res pravična in da bo v njej razviden v vsej objektivnosti krvni delež, ki smo ga Slovenca dali v boju proti nacifašizmu.
Nekdo je izdelal svetu načrt
TEMIA 00 TEOIM
Isti čudoviti načrt, ki nam je v vsem svetu viden, srečamo tudi v medsebojnem smiselnem delovanju organov v našem telesu. Stotisoče celic deluje skladno kot urejena vojska, kot pod eno samo komando. To je moral vendarle nekdo premisliti, krmariti in voditi. Prav modema biologija nas uči strmenja, bolj ko se poglabljamo v čudesa življenja.
V	človeškem organizmu se odvija na milijone postopkov, kateri vsi morajo delovati, če naj sistem ostane v redu. Kakšna izmera krmarjenja in preglednosti mora biti tukaj potrebna, če danes že elektronsko vodijo letala, je vse to minimalno nasproti čudovitemu vodenju življenjskih postopkov. Raziskava tako imenovanih »učinkujočih snovi« nam je pokazala, da že najmanjše količine učinkujočih snovi vodijo v organizmu v daljnosežne spremembe.
Ferment katalaza je npr. tako močan, da že ena sama njegova molekula v eni sekundi razkroji 10.000 drugih molekul. Fermente vodijo zopet višje snovi: hormoni in vitamini. Le nekaj molekul teh snovi določa nemalokrat že temeljni biološki značaj človeka. In nad vsemi hormoni in vitamini stojijo geni, nosilci dednih lastnosti. Oni so tisti, ki povzročajo nastanek učinkujočih snovi in vodljivih mehanizmov v celicah. Tu je na delu veliki Duh, ki je vse to že poprej načrtoval.
Načrtno delovanje organov nam je danes poznano samo v prav majhni meri. Splošno je znano, da služi kri v telesu kot transportno sredstvo, ki odnaša hrano iz črevesja v tkivo telesa. Istočasno prenaša kri v celice tkiva tudi kisik, ki ga je odvzelo v pljučih.
To transportno sredstvo v krvi so rdeča krvna telesca, od katerih je v vsakem
kubičnem milimetru krvi kar 5 milijonov. Bela krvna telesca pa požrejo vse vsiljivce, ki so vdrli v telo: odmrle celice, tuje snovi. Kri je tudi vratar-čuvaj. Pri poškodbah se strdi in zapre rano. Vse to ravnanje krvi je vodeno avtomatično. Kdo je vse to določil?
Prav tako je na splošno znano, da je srce sijajna črpalka. Deluje leta, 70 utripov na minuto; njegovo vsakdanje delo je 87.000 kg-metrov. Srce bi moglo napolniti vsak dan potemtakem 9 železniških vagonov. Je naša tehnika že izdelala takšen stroj? Trikrat na minuto požene srce kri po telesu. Pri tem se kri v obistih očisti škodljivih snovi in sprejme dragocenih beljakovin in sladkorjev. Poleg tega si v pljučih vzame tudi kisika. Da pljuča lahko opravijo to nalogo tako hitro, imajo 1800 milijonov mehurčkov, zato da lahko v sedemdesetinki sekunde oskrbijo kri s kisikom.
Človekovo oko napravi v eni uri ogromno število posnetkov. Pošlje jih v človekov spomin kot barvne slike. Oko ima lastne zaslonke in leče, ki se širijo in ožijo ter poskrbijo, da je bodisi pri sijočem soncu bodisi v temni noči vedno prava osvetlitev za snemanje. Tudi oddaljenost predmetov je avtomatično uravnana pri snemanju očesa, posebna leča skrbi za to.
Poleg tega pa je oko še odlično zavarovano, prožno je in mehko podloženo, očesne veke delujejo kot brisalci stekel, brišejo z njih prah in ga varjejo vode in močne luči. Poleg tega je oko čudovito odporno proti mrazu. Deluje tudi brezhibno, ko so zmrznila druga čutila kot ušesa, roke, nos. Kdo je zamislil to očesno čudo?
Kjer je načrt, je moral Nekdo tudi načrtovati.
 .  '"M.....              m....
Umirajoča jezera
Lani sem prisostvoval svojski oddaji na švedski televiziji. Poro&valac je nas gledalce povabil, da sii ogledamo nekaj idiMčaih, kristalno čistih jezer, obdanih z mogočnimi smrekovimi gomtavi.
»Krasna jezera,« sem vzdihnil, ko jih je poročevalec kazal na televizijskem zaslonu. Na njihovih (gladinah se zibljejo cvetoči lokvanji. Pisani cveti se sončijo v poševmam severnem soncu. Paradiž na zemlji.
Potapljač s fotokamero nas vodi v jezerske globine. Prav do doa mu sledimo v napetem pričakovanju, zdaj iv eno zdaj v drugo smer. Nikjer peska ali mivke, nikjer skal, nikjer alg. Jezersko dno prekriva nekaj centimetrov debela preproga. Odpadne snovi kemične industrije iz Švedske, ostalih držav Skandinavije in cele Evrope vežejo mikroorganizme nekdanjega življenja v vezenino smrti.
Tu in tam se pokaže vzboklina v vedi-kositi krtine. Potapljač jih predira s kazalcem eno za drugo. Roj zračnih mehurjev se sprosti in dvigne prati gladini. VizboMina splahni in se spoji s preprogo. Nikjer ribe, nikjer polžka, nikjer školjke. Nobena vodna žuželka ne zbeži pred nepoklicanim gostom. Jezero je mrtvo, eno izmed deset tisočih, katere čaka slična usoda.
Švedska je bogata dežela. Prišteva se k desetim industrijsko najbolj razvitim. Njenim prebivalcem me manjka ničesar. Uživajo sadove nakopičenega bogastva. Stanujejo v domovih, ki so grajeni po vzoru nekdanjih luksuznih hotelov. Hranijo se kot bogatimi nekdanjega rimskega imperija. Uživajo svoboščine demokracije v pravem smislu besede, če se vam ljubi brskala med odpadki, boste našli tam več užitnih snovi kot jih premorejo mnogi narodi na mizi.
Televizijski poročevalec -nam pokaže nekaj mrtvih jezer-bioloških grobnic, pričara nam lepote jezer zunaj, njih kristalno čisto vodo in gladino, na kateri se zibljejo cvetoči lokvanji, edina bitja, ki so preživela tragedijo industrijske smrti.
Švedi se le predobro zavedajo preteče nevarnosti, ki ne grozi samo njihovim vodarn, gozdovom, travnikom in poljem, temveč vsemu življenju v njih in ob njih. Ne šitedijo sredstev, da bi popravili posledice svojih in tujih grehov. Jezera skušajo poživiti z apnenjem, industrijo primorati, da uvaja čistilne naprave ali pa, da preneha z obratovanjem. Borijo se proti uporabljanju kemije v gozdarstvu, poljedelstvu, čiščenju železniških prog, vse to le z dednim uspehom.
Raziskovalec H eri k Rhode je namreč ugotovil, da samo britanska in zahodno-nornška industrija prispevata 50 % žvepla, ki pade -na švedsko zemljo. K temu
pa je treba prišteti doprinos, ki ga dajejo Holandska, Belgija in vzhodne države. Pogovor z njimi ni lahek. Zemlja navedenih 'držav je bogato na apnencu in prenese neprimerno večjo količino strupov, ki jih bruha noč in dan evropska industrija tar pošilja v zrak v obliki dima. švedska zemlja je praktično brez apnenca. In tako umirajo njena čudovita jezera na 'severu; umirajo pa tudi gozdovi, travniki, polja in življenje v njih.
Na zunaj — nič novega na severu. Kristalno čista jezera sanjajo svoj tisočletni sen. Na gladinah začaranih jezer se sončijo cvetoči lokvanji in mi — uživamo švedski standard.
V	Sloveniji, deželi veličastnih pridobitev revolucije, ni več -takih poročevalcev. Utihnili so ali se pa .potikajo kot jaz po svetu. Mislim pa, da je čas, da spregovorijo komaj slišno, vendar razločno. Prad sto leti na primer, so kmetje na Bledu pili Jezernico. Pred 50 leti so potočki poskakovali prek oeste okrog in okrog jezera. Pred 30 leti je učitelj Gradnik vršil sonde jezerskega dna na Bledu. Usedlina je imela oster duh po žveplu. Mož je govoril, pisal, rotil, ljudje so se mu pa smejali. Kmalu nato so se pokazale grozeče sence alg tik pod gladino vode. Na tisoče žlahtnih nilb je poginilo listo zimo pod ledom...
Pred 40 leti so se sončili na plitvini za Majdičevo elektrarno v Kranju ogromni klini. Ob lepem vremenu sem jih občudoval, ko sam šel n a delo aii se vračal z njega.
Rojaki! Obrnite oni list v veliki knjigi prirode, kjer piše SLOVENIJA! Zapišite, kar boste opazili, jaz sem predaleč in roke se mi tresejo.
Božo Prevoršek, švedska
Obredi velikega tedna v Rimu
Sv. oče Pavel VI. bo na veliki teden vodil vse tradicionalne obrede, in sicer: na oljčno nedeljo, 11. aprila, ob 9.30 blagoslov oljk in procesija v baziliki siv. Petra;
veliki četrtek: ob 17. -uri papeževa maša v spomin zadnje večerje v baziliki sv. Janeza v Lateranu;
veliki petek: ob 17. uri obredi rv baziliki sv. petra; zvečer ob 21. uri križev pot v Koloseju;
velika sobota: ob 22. uri obredi v baziliki -sv. Petra.
velika noč: ob 19.45 velikonočna maša na prostem pred baziliko sv. Petra; ob
12.	uri velikonočna voščila in blagoslov »Urbi at Grbi« z okna glavne lože na pročelju bazilike sv. Petra.
Vse obrede bo oddajal vatikanski radio; najbrž bo to storila tudi italijanska TV.
■ Italijanska vlada je odobrila zakonski osnutek o sprejetju italijansiko-jugoslo-vanskega sporazuma, sklenjenega lansko jasen v Osimu pri Anconi. Ta zakonski osnutek bo sedaj vlada predložila zbornicama v odobritev.
■ Predsednik italijanskega združenja industrij cev Giovanmi Agnelli je na zborovanju v gledališču Rossetti v Trstu dejal, da bi morali Trst, ki je na križišču Evrope, premostiti meje in globoko zadihati v mednarodnem vzdušju. Italijansko gospodarstvo je po mnenju Agnellija na robu propada, sindikati pa položaj 'še poslabšujejo z nesprejemljivimi zahtevami.
■ Egiptovski predsednik Sadat se je podal na krožno pot po zahodni Evropi. Najprej se je ustavil v Zah. Nemčiji, nato je obiskal Francijo in Italijo. Sledili bosta še Avstrija in Jugoslavija. Od obiska v Zah. 'Nemčiji je veliko (pričakoval, celo vojaško pomoč, zadovoljiti se je pa moral le s kreditom 230 milijonov mark.
■ Krščanski demokraciji je ob podpori stranke MSI in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) -uspelo vnesti v član 2 zakona o splavu popravek, po katerem prekinitev nosečnosti ni kaznivo dejanje samo v dveh primerih: če je življenje matere v nevarnosti in po posilstvu, če je ženska vložila sodno prijavo. Pogoje mora vedno ugotoviti le zdrajvnik. Laične stranke so izid glasovanja sprejele z velikim negodovanjem. Zakon o splavu mora biti sprejet do 13. aprila letos, če se to ne bo zgodilo, bo v juniju referendum o istem vprašanju. Ta referendum pa lahko prepreči razpust obeh poslanskih zbornic in predčasne državnozborske volitve.
■ V Libanonu je prišlo do novega, tj. sedemindvajsetega premirja med krščanskimi falangisti in levičarskimi muslimani, ki naj bi trajalo deset dni. V tem razdobju naj bi se rešilo vprašanje novega državnega predsednika. 'Levica pritiska zlasti na to, da bi Libanon postal laična država in bi bila odpravljena razdelitev oblasti po veroizpovedi.
■ Ob 'svojem obisku na švedskem je Tito izjavil na švedski televiziji, da večina -političnih jetnikov, ki so v Jugoslaviji zaprti, pripada skrajnežem, ki so povezani z Moskvo in so stalinistično usmerjeni.
■ Ustavodajna skupščina na Portugalskem, ki je bila izvoljena 25. aprila -1974, je izdelala in odobrila novo ustavo, ki ima 312 'členov in je po dolžini druga na svetu, takoj za jugoslovansko.
■ V Bolgariji se je zaključil 11. kongres komunistične partije. Todor Živkov je bil potrjen za prvega tajnika partije. Na tem mestu je že 20 let. Na kongresu so še bolj poudarili potrebo po tesni povezanosti Bolgarije s Sovjetsko zvezo. Glede Jugoslavije je bila izrečena želja, da bi medsebojni odnosi bili dobri, kakega koristnega predloga pa ni bilo slišati. Zlasti ni bilo slišati besede o piranskih Makedoncih, ki jih je 'bilo po zadnji vojni 180.000, sedaj pa so vsi »postali« Bolgari.
■ V Rimu je 30.000 žensk uprizorilo manifestacijo za uvedbo nekontroliranega splaiva. Več kot eno uro je trajal mimohod pred sedežem DC. Ženske so vzklikale gesla zoper damokrščanske voditelje, ki so za omejeni splav in sramotile Cerkev ter duhovščino.
■ V karoserijskem oddelku tovarne Fiat v Turinu je izbruhnil podtaknjen požar, ki naj bi bil delo »rdečih brigad«. Skoda je velika. Oškodovani so bili predvsem delavci, 'ki jih čaka dopolnilna blagajna, če bo -dalo prekinjeno.
■ Princ 'Narodom Sihamuk, »koristno budalo«, ki je pomagal komunistom v Kambodži s svojo moralno oporo na oblast, je spoznal, da doma nima več kaj iskati. Odpovedal se je naslovu poglavarja države in bo odpotovali v tujino.
■ Na deželnih volitvah Baden-Wunttem-berg preteklo nedeljo je prejela krščansko demokratska zveza (CDU) absolutno večino 56,9% (leta '1972 52,9%), socialdemokrati pa so nazadovali od 37,6% na 33,6 %. Nazadovali so 'tudi njih zavezniki liberalci. Od 8,9 % so padli na 7,4 %. V bodoče bo imela CDU v dežel,nem parlamentu 70 sedežev (prej 65), socialdemokrati 41 (45), Oiberalei po 9 (10). Izid volitev kaže, da se nemško javno mnenje vedno bolj vrača k sitranki potk. kanclerja Adenauerja. Morda bodo državnozborske valitve, ki bodo 3. oktobra letos, spet tej stranki dale oblast v rake. Kjer vlada resnična demokracija, je to nekaj čisto naravnega.
■ Na tiho nedeljo so bile po vseh cerkvah v 'Italiji molitve za sv. očeta, ki je bil predmet sramotenja s strani nekega časopisa. Sam sv. oče je ita dan obiskal župnijsko cerkev sv. Frančiška Ksaverija v rimskam predmestju GarbataUa.
ZAKON — ZAKRAMENT NOVE ZAVEZE
Bog hoče vključiti vse	ljudi v svoj odresenjski načrt,	ker	so vsi poklicani,	da
bi	bili deležni božje ljubezni in večne sreče. Kdor sprejme to	povabilo, postane	po
veri deležen Kristusovega odrešenja po zakramentih: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan; kdor pa ne bo veroval, bo	pogubljen« (Mk XVI, 15, 16).
Temelj in vključitev v	odrešenje je sv. krst, potrditev	sv.	birma, višek pa je v
sv. Evharistiji. Po njej se dopolnjuje povezanost z Bogom in ljudmi med seboj, ker smo po njej deležni darujoče se ljubezni in edinosti v Kristusu in njegovi Cerkvi.
Mašniško posvečenje in sv. zakon pa pomenita in uresničujeta novo, posebno obliko stalne povezanosti z Bogom. Oba temeljita na sv. krstu in imata poseben namen graditi in širiti božje ljudstvo. Zato se tudi imenujeta socialna zakramenta.
Cerkev v luči božje besede in pod stalnim vodstvom Sv. Duha veruje in uči, da je zakon eden izmed sedmih zakramentov Nove zaveze.
Kot je pred Kristusom Bog prišel naproti ljudem z zavezo ljubezni in zvestobe, tako zdaj Kristus Odrešenik pomaga krščanskim zakoncem z zakramentom sv. zakona.
Po nauku tridentinskega in zadnjega vatikanskega cerkvenega zbora je sv. zakon vidno in posvečujoče znamenje, ki dobiva svojo moč iz velikonočne Kristusove skrivnosti. On dviga naravno ljubezen zakoncev v nadnaravni svet, jo napravlja neločljivo ter očiščuje in dopolnjuje zakonsko vez z odrešilno milostjo.
Z zakramentom postane naravna ljubezen zakoncev posvečena, ker jo Kristusova odrešilna moč vzdržuje in bogati, da lahko zakonci računajo na izredno božjo pomoč stanovske milosti pri izvrševanju svojega vzvišenega poslanstva.
     "Hilli"................."Hilli"" IIIIIIIIIIIIIIIII Hlinili IIIIIIIINIINMII  .,111111,1,......
UTRIP CERKVE
KRATKE IMOUICE
o Lata 1945 sta bila v Jugoslaviji le dva verska lista z naklado 3.500 izvodov; leta 1962 jih je bilo 24 z naklado- 380.000 izvodov, leta 1968 pa kar 36 časopisov s skupno naklado 753.000 izv. V številu so šteti listi vseh glavnih veroizpovedi: katoliške, pravoslavne, muslimanske in protestantske.
• V Tanzaniji v Afriki živi škof Krištof Mvvovoleka, ki že pet let dela na polju kakor večina njegovih vernikov. Vsako jutro odhaja bos na delo kot njegovi rojaki, zvečer mašuje v svoji kolibi, ob nedeljah pa opravlja službo 'božjo navadno pod milim nebom, ker se povsod prave množice zbirajo okrog njegovega oltarja. Znani časopis »Tirne« ga imenuje preroka preizkušene Tanzanije in neznanega svetnika našega časa.
• Pravoslavno Cerkev v Trstu pretresajo notranje težave. To versko skupnost (vpisanih članov ima le 40, vseh Tržačanov pravoslavne vere je okrog 300) je vodil zadnja lata zelo agilni predsednik Jurij Miloševič, po rodu Srb. Pred dvemi leti je organiziral velik božični koncert v gledališču Rossetti, lansko jesen je bila v pravoslavni cerkvi zelo obiskana razstava pravoslavnih ikon. Po zaslugi tega delavnega predsednika je prišlo v zadnjem času do zbMžanja med katoličani in pravoslavnimi v Trstu. Sedaj so imeli volitve in novi predsdnik je trgovec Nedeljko Knežic, po rodu Amarikanec. Čeprav poročila zatrjujejo, da ni več sporov med ameriško in beograjsko pravoslavno Cerkvijo, vendar se zdi, 'da je prav tu vzrok naiznih -težav, ki so dosegle višek pod znanim predsednikom Vrdel-jo. Pravoslavno tržaško skupnost vodi odbor šestih članov, šitirje so 'izvoljeni laiki, dv-a sta pravoslavna duhovnika, ki jih Tržačani dobro poznajo.
• V Ljubljani in okolici imajo v tam postnem času obnovo svetega misijona. Kakor se 'lahko ustava gradnja hiše, če ni kreditov, isto se dogaja na -pastoralnem področju, zato je potrebno občasno večje in -skupno načrtno pregledovanje, resna 'kontrola in obnova. Zopet se siliši, da pri teh velikih obnovah zelo prizadevno sodeluje predvsem mladina.
il
Znak za evharistični kongres v Filadelfiji
• Mednarodnega evharističnega kongresa v Filadelfiji se bo udeležila tudi m. Terezija iz Kalkute. Kongres ima veliko temo: lakota po Bogu, lakota po kruhu in zato so prijatelji povabili tudi to sestro, »angela Indije«, ki si toliko prizadeva za lačne in najbolj uboge. M. Terezija je pred kratkim izjavila, da med njenimi redovnicami ni krize in da število celo narašča. Sedaj jih je 1j133.
• V Skopju iso ^pravili pod streho novo katoliško katedralo. Prejšnjo je uničil potres juilija 19063. Prav takrat smo bili Tržačani 'in Goričani na romanju v Marijinem Celju in smo takoj zbrali 270.000 lir, kar za tiste čase ni bila majhna vsota. Sedaj se novi škof Joaikim Harbut zopet obrača na Slovence s prošnjo, da bi jim pomagali ometati zidove, vzidati vrata in okna, ker bi tako lahko novi cerkveni prostor vsaj zasilno takoj služil svojemu namenu. Danave v ta namen zbira Katoliški glas v Gorici. Priporočamo.
■ Kljub vojaški vladi prihaja v Argentini do vedno novih političnih umorov. Spet se je pojavila desničarsko in protikomunistično usmerjena organizacija A-lianza Anticomunista argentina (AAA) in usmrtila 15 oseb, od katerih je bilo šest žensk.
® Pred prizivnim porotnim sodiščem v Firencah se je končal proces proti Mariu Tutiju, ki je lani v rnesitu Empoli pri Sieni ubil dva policista, ko sta ga prišla aretirat. Prvostopenjsko sodišče ga je lani obsodilo na dosmrtno ječo. Prizivno sodišče je to obsodbo potrdilo.
■ V Pekingu je prišlo do spopadov, pretepov ter celo požigov dveh vojaških vozil in dvonadstropne zgradbe biizu poslopja Ljudske skupišične. Ob popolni brezbrižnosti oblasti so se spopadli pristaši dveh -linij: skrajno leve, 'ki jo vodi Mao-cetungova žena čang Čing ter zmerne, ki jo vodi Teng H-siao Ping.
■ Britanska laburistična stranka je s 176 glasovi proti 137 izvolila 63-letnega Jamesa Callaghana za voditelja stranke, potem ko je dosedanji predsednik stranke Harold Wilson nepreklicno odstopil. Callaghan je avtomatično s tem tudi postal predsednik nove britanske vlade.
Bralci pišejo
Kaj bo z nami Slovenci?
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
V	Katoliškem glasu ste že večkrat kritično ocenili nekatere postavke sporazuma v Osimu. Ko ste pozdravili dokončno rešitev obmejnega vprašanja, ste pa le izrekli svojo zaskrbljenost nad konkretizi-ranjem vsebine sporazuma v točkah, ki zadevajo Slovence v Italiji. Nekateri pravijo, da smo bili Slovenci v Italiji ponovno izigrani: izgleda, da bo to držalo, saj ni zaenkrat ne duha ne sluha o slovenskih pravicah. Še več: govori se, da bo nastalo med Bazovico in Opčinami tako industrijsko področje, ki nas bo dejansko zadušilo. Slcn>enci bomo ob vso našo zemljo na tistem področju (najbrž za nekaj borih lir), saj nam bodo vse tisto področje enostavno ogradili, tako kot vse take proste cone!
Vi ste »nepomemben listič«, trdi Jugoslavija, oz. ljubljansko »Delo«, ki si pa v vsej svoji nepomembnosti upate vprašati, seveda kot Slovenci: kaj bo z nami, draga Jugoslavija, draga Italija? Sta se vidve res zmenili brez nas in za našimi hrbti? Kaj bo res Kras šel za večno rakom žvižgat z vajinim odobrenjem? Po naftovodu, ki nam je uničil dolinsko občino, po avtoportu, ki nam bo uničil repen tabor s ko občino, bomo zdaj res zgubili še ves tisti predel, ki gre od Opčin preko Banov, Padrič, Gropade do Bazovice. In to bolj v korist veleindustrijcev kot pa obmejnega ljudstva, vsaj tako pravijo, saj je Agnelli baje zelo zainteresiran na tem našem kraškem industrijskem prostoru!
In v zameno ne bomo dobili niti tistega delčka narodnih pravic, katere tako vztrajno zahtevamo. Predsednik deželnega odbora Comelli je namreč, tako smo brali v »Primorskem dnevniku«, razčlenil temeljni zakon, ki ga bo o tem vprašanju kmalu odobrit italijanski parlament: v njem ni ne duha ne sluha o naših narodnostnih vprašanjih!
Zal nam je, da mora o tem govoriti le naš »nepomembni listič«. Namesto da bi ljubljansko Delo pisalo o »dvojnem šahu«, naj raje objektivno piše o naših težavah in izigravanju, ki smo ga s strani beograjske vlade deležni zamejski Slovenci!
Kraševec
Ob 30-letnici Stalnega slovenskega gledališča
■■j
Stalno slovensko gledališče v Trstu je pred kratkim praznovalo 30-letnico svojega obstoja in delovanja. Slovesnost je bila v Kulturnem domu v Trstu in so se ga udeležili vidnejši kulturni in politična predstavniki iz zamejstva in Jugoslavije. Prisoten je bil tiudi tržaški žuipan Spac-oini, kii je v svojem krajšam pozdravnem nagovoru govoril o slovenskem gledališču in itnudiu tržaške občine, da bi se njegov položaj normaliznrafl.
Po slavnostnem nagovoru predsednika SSG Tavčarja so sledili pozdravi nekaterih gostov. Med njimi naj omenimo predvsem predsednika Slovenslke akademije znanosti in umetnosti dr. Vidmarja, ki je povzdignil poslanstvo Slovenskega gledališča v zamejstvu in česitital SSG v Trsitu, da je srečno prehodilo razne in nemajhne težave, med njimi »mračno dobo komin-formizma«.
Vidmar je imel prav, da je opomnil prisotne (med njimi tudi koaninformiste) na hude čaise, ki jih je Sloveosiko gledališče imelo v času kominformizma in ki so nam vsem še živo v trpkem spominu. Upajmo 'le, da se ne bodo kdaj zopet povrnili, saj se jih celo Tiiito boji in je zaito zdaj v Jugoslaviji več procesov proti koaninfor-mistom, kar pomeni, da so še vedno zelo aktivni.
Po pozdravnih besedah raznih gostov iz Slovenije in Jugoslavije ter SKGZ in SPZ bi morali slediti pozdravni govori tudi socialikomunističnih županov (Škerka, J. Guština in P. Colje), ki jiih pa ni bilo v dvorani, čeprav so jih v začetku toplo pozdravljali.
K prireditvi bi imeli seveda nekaj pripomb, ker menimo, da je škoda, da si je SSG zapravilo priložnost, ki se mu je nudila ob 304etnici obstoja in delovanja, da bi se pokazalo kot res zamejsko slovensko gledališče ne glede na politične trenutne koristi.
Svojo ozkosit so prireditelji ,pokazali tudi v tem, da so popolnoma prezrli predstavnike edine slovenske politične stranke. Morda v »zahvalo«, da se je Slovenska skupnost vedno potegovala za priznanje statusa SSG ?
Slovenec pomožni škof v Torontu
V	sredo 31. marca je vatikanski radio prinesel novico, da je bol imenovan za pomožnega škofa v Torontu v Kanadi prof. dr. Lojze Ambrožič. Rodil se je pred 45 leti v Dobrovi pri Ljubljani. Tam je opravil srednjo šolo in stopil v torontsko bogoslovje. V iduJhovnika je bili posvečen leta 1955 .v Torontu, nato je v Rimu študiral biblične vede na Papeškem bibličnem inštitutu. iLeta 1960 se je vrnil v Toronto in začel s poučevanjem sv. pisma. Pozneje je svoje štuidije izpopolnjeval na univerzi v Wiirzburgu v Nemčiji in leta 1970 postali doktor biblične teologije.
Novoimenovani škof je znan tudi v slovenskem zamejstvu, saj je v času svojega bivaaija v Evropi prišel v naše kraje. Predaval je duhovnikom in izobražencem v Trsitu in na Koroškem. Tudi v Goriai, kjer ima veliko prijateljev, smo ga večkrat Poslušali kot predavatelja na večerih, ki jih pripravlja akademsko društvo SKAD.
Novemu škofu, ki ise je vselej živo zanimal za naše zamejske probleme, Iz srca čestitamo In mu želimo v novi službi bogatih uspehov in božje pomoči.
Asistentski izpit v Vidmu
Fakulteta za tuje jezike tržaške univerze v Vidmu je bila ustanovljena novembra
slovenskih županov, saj hoče biti SSG deželno gledališče in želi imeti sitike z go-riškimi Slovenci. Če iso torej vabili tržaške slovenske župane, hi lahko tudi go-rišfce!
Ali pa so se morda odločili samo za tržaške zato, da so izključili župana Slovenske skupnosti Slavka Klanjščka?
V	tem okviru je zalo čudno — in to je najmanj, kar lahko pripomnimo — izzvenelo vedenje igraloa^napovedovalca, ko je prebral pozdravni talagram Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Je morda tadi ta komu šel na živce?
Naj 'bo kakorkoli že, žal je z omenjeno proslavo vodstvo SSG dokazalo, da je ozko in politično talko obarvano, da je res škoda zanj! Bolje bi biilo, da bi itako proslavo organizirala kar SKGZ, mar ne?
Pa še pripomba na račun govora prof. Tavčarja: pozabil je na predvojno slovensko gledališče in temeljiteje omenjal le Ljudski oder pod vodstvom komunista Ivana Regenta. Zakaj ni enaike hvaležnosti izrekel tudi Jaki Štoki in drugim voditeljem slovanskega predvojnega narodnega gledališča? Mar iz pozabe? Skaro bi si upali podvomiti v to!
Za zaključek pa še to: v poslanstvu za slovensko gledališče in njegov razvoj so se trudili in .se izčrpavali razni umetniki, ki jih ne bomo pozabili, kot npr. Milan Kosič, Modest Sancin, Edvard Mamtimiuzzi, Ema Starčeva itd. Kaj res niso bili vredni niti besedice spomina in zahvale, medtem ko se je tako neverjetno pozornost dajalo raznim županom in drugim gostom, ki jih v dvorani tisti dan niti ni -bilo.
Z ozirom na vse to želimo demokratični lin zavedni Slovenci igralcem SSG mnogo uspehov v nadaljnjih tridesetih letih, vodstvu pa mnogo manj takšnega političnega dn ozko strankarskega gledanja, kot nam je bilo nudeno s strani vodstva SSG ob 30-letnicd obstoja.
Naše iskrene čestitke in tople želje za naprej pa 'gredo predvsem umetniškemu osebju, to je igralcem, ki se v težkih povojnih pogojih udejstvujejo za umetniški im kulturni napredek našega slovenskega zamejstva!
1968, vendar pa je Oddelek za slovansko jezikoslovje še zalo nepopoln. Ima ruščino, slovenščino, isrbohrvaščino in slovansko jezikoslovje, poljščina pa je bila le od 1971 do 1975, potem so jo odpravili, kar oi bilo dovolj zanimanja zanjo. Za vse te predmete ni še nobenega stalnega profesorja, ker se razpis za ruščino in slovenščino vleče že dve leti, izmed .asistentov pa je stalna pri ruščini samo Aleksandra Ribi, hči znanega gorniškega avtoprevoznika.
Dne 31. marca letos je delala izpit za stalno asistentko slovanske filologije Neva Godini-Godniič, stalna profesorica na srednji šoli sv. Cirila in Metoda v Trstu, ki je poverjena asistentka od 1972. Za nalogo je imela jezikovno razlago istarocarkve-noslovanskega Marijanskega evangelija iz konca 10. stoletja, pri ustnem izpitu pa je dokazala svoje znanje stare cerkvene sloivanščime, splošnega 'slovanskega jezikoslovja, francoščine in slovenščine. Komisija, ki so jo sestavljali predsednik prof. Gusmani ter člana Valussi in prof. Jev-nikar, jo je odlično ocenila. Tako bo v jeseni postala stalna asistentka.
Še en slovenski doktor v Rimu
Stanko Lipovšek, duhovnik mariborske škofije, doma iz Vojnika pri Celju, je doktoriral v soboto 3. aprila letos na teološki fakulteti 'benediktinskega ataneja sv. Anzalma na Aventinu v Rimu. Doktorsko razpravo je naredil s področja liturgike in sicer o »prošnjah vernikov« (za vse potrebe) .pri sv. maši. Novemu bogoslovnemu doktorju naše iskrene čestitke!
•	Naši verni slovenski rojaki, iki so na delu v Nemčija, prirejajo s svojimi duhovniki že več let velika binkošitna srečanja z verskim in zabavnim sporedom. Letos bo prvo veliko srečanje v Stuttgartu, drugo pa v Diissaldorfu. Na srečanju v Diis-setldorfu bo sodeloval koroški pevski zbor J. Patalin-Ga/llus, ki obhaja letos dvajsetletnico obstoja. Ustanovil ga je duhovnik Franc Cigan SDB, ki se ga hvaležni Korošci na svojih koncertih vedno radi spominjajo.
»Pesem mladih«
V nedeljo 28. mairca je bila v Kulturnem domu v Trstu revija mladinskih pevskih zborov, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. Letošnja revija je bila že šesta zapovrstjo in se ije je udeležilo veliko število mladih pevcev.
Nastopilo je namreč 11 otroških pevskih zborov in dva ansambla, dn sdcar: zbor Slovenski šopek iz Mačko!j (Ljuba Smotlak), zbor z Opčin '(Branko Lupine), zbor Šentjakobskega idoma (Bina Slama), zbor Baragovega doma iz Ricmanj (Silvan Dobrila), zbor iz Skednja (Dušan Jakomin), zbor iz Boljunca in Doline (Imei-da Štor), zbor Slomšek iz Bazovice, Gro-pade in Padrie (Marijan Živic), zbor iz Sv. Križa /(Celina Konitelj), zbor iz Šem-polaja (Ida Bitežnik), zhor iz Rojana (Vera Poljšak). Ansambla sta bila Explorer od Sv. Ivana in Kondor iz Bazovice.
Pozdravni nagovor je imel predsednik ZCPZ Zorko Harej, ob zaključku pa so zapeli 'še združeni zbori pod vodstvom Bianke Frandolič.
Nova premiera v Kultur, domu
V petek 2. aprila je bila v Kulturnem domu v Trstu nova premiera v letošnji gledališki sezoni, šlo je za krstno uprizoritev igre v dveh delih »Igorju ugaja Bach«, ki jo je napisal Josip Tavčar. V tem svojem najnovejšem delu biča avtor današnjo potrošniško družbo, kateri je
»Križarska vojna«?
Po izjavah Pavla VI., rimskega vikarja kardinala Polettija in italijanske Škofovske konference, da kristjan ne more glasovati za ideološke sisteme, ki nasprotujejo veri, se je v prvi letošnji številki celjske in mariborske revije »Znamenje« oglasil njen glavni urednik Rafko Vodeb in označil to stališče italijanskih škofov za »križarsko vojno«.
Italijanski škofje so namreč obsodili totalitarne, radikalne in laicistične ideologije, ki izpovedujejo materialistični ali brezbožni pogled na življenje in je zato v nasprotju z izpovedovanjem krščanske vere, kadar kdo pristopi k tistim gibanjem, ki imajo, dasi na razlije načine, temelj v marksizmu.
Resnici na ljubo pa je treba povedati, da povsod tam, kjer je na oblasti marksizem, ni prostora za svobodo veroizpovedi, ako vera že ni izpostavljena naravnost hudemu preganjanju. Urednik »Znamenja« bi kot duhovnik le moral dati nekaj na to, da Evropa ni danes muslimanska tudi po zaslugi križarskih vojn, dasi mogoče niso bile tako idealistične, kot bi jih on rad videl.
Takšno idealno stanje, kot bi nekateri radi, je lahko le domišljija, ki je docela ni mogoče uresničiti. Pristransko je zato dolžiti Cerkev starih in novih križarskih vojn, a obenem spregledati v celoti vse preganjanje vere v državah pod marksistično vladavino.
Sicer pa je splošno znano, da prejetna revija »Znamenje« denarno podporo ljubljanske vlade, ki jo ideološko veže. Vprašanje je samo, če se potem še sme na-zivati »krščanska«.	—ul
Lepo se je predstavila vaša dramska skupina pred goriškim občinstvom. Ze dolgo ni bilo videti na amaterskem odru take svežine in sproščenosti. Za vas pa ima to delo še globlji pomen: vplete se v množico tistih prijetnih znamenj, ki zadnja leta naznanjajo vaše narodno prebujenje.
In glej, »Primorski dnevnik«, naš edini zamejski dnevnik, ki bi moral z navdušenjem opozoriti na vsak gib Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, je toliko pisal o vas, da smo se vsi čudili: v soboto 27. marca, dan pred predstavo, nepomemben oglas, v nedeljo nobenega. (Za le-te bo veliko prostora na razpolago, ko bo »Primorski dnevnik« prav kmalu začel naznanjali, kje in kdaj se sestanejo pustni odbori za prihodnje leto.) Prejšnji torek smo pričakovali obširno poročilo o uspehu predstave, o občinstvu, ki je napolnilo dvorano Katoliškega dotna, o navdušenju in zadoščenju. Poročilo »Primorskega dnevnika« se je glasilo: nič.
Na mislite pa, dragi beneški rojaki, da je šlo za pomoto. »Primorski dnevnik« vas je zatajil samo zato, ker niste igrali pod rdečo streho. Ne čudite se, ko bo po-
edina vrednota denar in materialna blaginja. Igra je prežeta s humorjem in ironijo, ki ponakod prehajata v farso. Ta lahkotnejši prijem je značilen tudi za prejšnja Tavčarjeva dela.
»Igorju ugaja Barih« prikazuje družino bogatega podjetnika Furlana, ki (je podobno kot Žana in hči podvržen potrošniški miselnosti. Nasproti njim stoji sin Igor, predstavnik nove generacije, generacije, ki zavrača zgrešene vrednote staršev. Iz začetnega pasivnega odklanjanja preide Igor v akcijo z namenom, da bi druge spremenil. To doseže pri očetu.
Tama je torej sodobna in zanimiva, zato gledalca pritegne. Vsakdo izmed nas pozna namreč nekaj podobnih družan Furlan. Vendar positane dogajanje v drugem delu nekoliko preveč fantastično, da bi ga vzeli resno. To je morda hiba tega dela, skupaj z dvomom, da so nekateri prev miki v junakih prehitri in premalo -poglobljeni.
Dalo je režiral Jože Babič, ki je skupaj z Demetrijem Gajem zasnoval sceno. Ta je podobno kot kositumi, ki jih je izdelala Marija Vidauova, popolnoma ustrezala duhu igre. V glavnih vlogah so nastopili Anton Petje, Mira Sardočeva, Stanislava Bo-mmsegna, Livij Bogateč, Stojan Colja ter gosta Jure Kavšek, študent Ljubljanske Akademije za igralsko umetnost AGRFT tar Anica Sivčeva, članica SNG Maribor.
Slovenski delovni ljudje v Italiji
V sredo zvečer 31. marca se je sestal izvršni odbor SDL v Italiji dn vzel v pretres splošni gospodarski in socialni položaj naših krajev. 'Mnenja je, da večina sedanjih sloveoskeh uprav popolnoma pasivno sledi politično-gospodarsikim dogajanjem, iki bodo imela zelo hude posledice na vseh gospodarsko proizvodnih področjih našega teželnega tkiva. Slovenski upravitelji čestokrat pozabljajo, da morajo ščititi posebne interese, tj. koristi pripadnikov slovenske narodne skupnosti.
Slovenski delovni ljudje se pritožujejo, da niso slovenske uprave v stanju nuditi vseh tistih socialnih uslug, katerih so deležni občani italijanske narodnosti,
Pošteno in brezkompromisno upravljanje slovenskih občin je predpogoj za dosleden boj proti stalni in čestokrat nasilni asimilaciji in je jez napram vsakršnemu poskusu barantanja s slovensko zemljo in slovanskimi pravicami do enakopravnosti in gospodarske neodvisnosti.
Tovarniško postajališče pri Fernetičih in neusmiljeno rušenje naravnega ravnovesja v dolinski občini zaradi nenačrtne industrializacije, kljub svečanim obljubam tamkajšnjih upraviteljev, so žal jasen lin neovrgljiv dokaz, kako vezane roke imajo slovenski upravitelji.
Zaradi tega zahtevajo Slovenski delovni ljudje v Italiji od lastnih upraviteljev pri vsakodnevnem opravljanju volivmega mandata .izrazitejši narodnostni čut odgovornosti in popolno odkritosrčnost.
V tem smislu predlaga izvršni odbor SDL v Italiji, naj bi se vse slovenske občine v deželi združile v narodni konzorcij, preko katerega 'bi vsklajevale celotni bodoči gospodarsko-socialni razvoj slovanske narodnostne skupnosti.
svetil tudi celo stran kaki »slovenski« nogometni ekipi, v kateri brca žogo par golobradcev, ki govore med seboj italijansko. Važno je le, da jo brcajo na rdečem igrišču; kar je rdeče, pa je že samo po sebi kultura.
Naš slovenski dnevnik je še enkrat dokazal, da ga nič ne zanima naša kultura, naše slovenstvo in vaše narodno prebujenje, če ni rdeče. Ugotavljati moramo, da demokratični Slovenci daleč nismo tako ozkosrčni kakor naši levi tovariši in radi obiskujemo vse prireditve, ki imajo pravo kulturno veljavo in pomen.
Dragi Benečani, komaj ste vzdignili glavo in pogledali k svojim bratom, že ste spoznali grenko resničnost slovenskega »bratstva«. To grenkobo bi sicer prej ali slej okusili, upamo samo, da ni prišla prezgodaj, kakor pomladna slana na komaj odprto cvetje. Če vas je oparilo, ne zgubite poguma, poženite še več mladik in novih popkov, nadaljujte z delom in pokažite goriškim in tržaškim Slovencem, da ste v dolgi mračni dobi dozoreli in kot najmlajši od bratov, postali najmo-drejši.
črt
IZ KANALSKE DOLINE
Občni zbor PD »Planinka« iz Ukev
V soboto 3. aprila se je v Ukvah v Kanalski dolini ob lepem številu prisotnih članov odvijal redni občni zbor PD »Planinka«, ki v tej gorski vasi uspešno deluje že lepo vrsto let. Poročilo o pretekli dejavnosti je podala idoigolatna predsednica društva Neža Tributsch. Omenila je pobude na raznih področjih vaškega življenja, predvsem pa je poročala o delovanju pevskega zbora, iki je pravi nosilni steber društva. Predlagala je, da bi pevovodji Francu Sivcu, ki že 25 let vodi njihov zbor, podelili priznanje za tako dolgo in požrtvovalno neplačano delo.
V razpravi, ki je nato sledila, so padali razni predlogi v zvezi z bodočim delom. Tako je bila izrečena želja, da bi pevski zbor nastopil na celovškem radiu in na radiu Trst A, kjer že imajo njihov posnetek izpred več let. Dalje se je odvijala razprava o tam, kako še bolj pritegniti k zboru mladino in kako prid do večjih finančnih sredstev.
'Prisotni člani so bili mnenja, da bi morala društvu priskočiti na pomoč tudi občinska uprava, glede na to, da je društvo edino v vasi z več kot 400 prebivalci.
Govor je bil tadi o načrtovanem upe-peljevalniku, glede katerega so se prisotni izjavili proti temu, da bi stal v bližini vasi, in o novi avtocesti, ki grozd pobrati rodovitno zemljo na južni strani vasd.
V nadaljnji razpravi so navzoči člana izrazili solidarnost z župnikom Garjupom in se mu še posebej zahvalili za skrb, ki jo posveča njihovim otrokom. Vzeli so tadi na znanje odločitev videmskega pro-vediterja, da se tečaj slovenskega jezika ponovno odvija v šolskih prostorih.
Na 'koncu so se prisotni spomnili pokojnega prof. Jožeta Peterlina, ki mu je bila ta vasica pod Višarjami posebno pri srcu dn je sem zahajal s svojo mladino nad dvajset lest.
Pozdrave iz Trsta so občnemu zboru prinesli deželni svetovalec Drago Štoka ter Marij Maver dn Franc Mijač za Slovensko prosveto. Izvotlili so še nov odbor, v katerem so Marija Wudandg-Miškot, Tereza Mainaimger, Marielia Kandut, Janko Prešeren in Alojzija Janach, na predsed-^ niško mesto pa je bila potrjena Neža Tributsch.
•	Katoliški misijoni ,(febr. 1976) poročajo, da je Marijina družba v Trstu na zadnjo misijonsko nedeljo zbrala 268.000 lir. če pomislimo, da 'ima družba sedaj le okrog 140 članic, je treba reči, da je v misijonskem prizadevanju daleč pred mnogimi župnijami. Sedaj ista družba zbira darove za lačne po sveta. Zelo koristno je, da se dobrodelne akcije objavljajo, večkrat ljudem dobre volje razlagajo in priporočajo.
Z GORIŠKEGA
Umrl je Franc Žgavec
V Gorici je ,po dolgi in mučni bolezni preminul Franc Žgavec. Doma je bil s Cola. Po zadnji vojni se je ustavil v Gorici in si tukaj ustanovil družino. Poročil se je z domačinko Julko Grijevič, s katero je imel dve hčerki, Marijo dn Franko. Vsa družina se ni bala izpričevati svoje slovanske zavesti in svojega krščanskega prepričanja. Saj srečujemo obe hčerki pri naših prosvetnih in cerkvenih zborih in drugam kulturnem dolu.
Pokojni Franc je bil priden delavec in je bil precej let zaposlen pri podjetju Ivan Vetrih. Ker je razvažal po družinah drva, je bil dobro znan v našem gori-šikam mestu.
Bog mu daj zasluženo plačilo. Žani in hčerkama tar ostalemu sorodstvu izražamo naše sožalje.
Rupa
V .patek 2. aprila je bil v društvenih prostorih cerkvenega pevskega zbora Ru-pa-Poč vzgojitelj sko-kul turni večer, fci ga je priredil omenjeni zbor.
Predavateljica je bila znana in priljubljena vzgojiteljica in pesnica Ljubka Šorli Bratuževa. Govorila je o poslanstvu, pa tudi o dolžnostih staršev, ki jih imajo v današnjih resnih dn zahtevnih časih do svojih otrok, do šole in svojega rodu. Po predavanju se je razvil prisrčen dn iskren razgovor, iki so se ga udeležile zlasti matere.
Gotovo ena lastovka še ne naredi pomladi, .pravi naš pregovor. Tako je tadi s te vrste predavanji. Zaleti je le, da bd se z njimii nadaljevalo in da bi obrodila sadove v naši skupnosti. Gospe Ljubki pa 'izrekamo toplo zahvalo za opravljeni trud in za pripravljenost, da je prišla med nas.
Žal nam je itadi, da niso vabili goriških	B.	-	š.
 ..............................        iiiiiiiiiiimiiiiiiiiii.........
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Pismo beneškim Slovencem
Tridnevnica in postne pridige v Gorici
Že dolgoletna tradicija je, da imamo v Gorica pred tiho nedeljo posebno pripravo na prejem velikonočnih zakramentov. V ta namen je bila letos tridnevnica, bi se je začeia v četrtek in se zaključila v nedeljo. Glavne govore je imel g. Jože Jurak, ki ima leitos tudi postne govore, ■katerih glavna tema je posvečena delu laikov v Cetikvd. Tudi tridmevmica je bila posvečena tej misli. Zlasti je bil bogat sklepni govor v nedeljo v goriški stolnici, kjer je g. Jurak razvil misel, kako današnji človek ubija v sebi Boga in izgublja zaupanje v Kristusa. Svoje misli je podprl s Številnimi zgledi. Zaključil je s pozivam, naj ibi vsa, ki se čutijo briistjani, z besedo in zgledom izpričevali vero v Boga in polno zaupanje v Kristusa.
Mladinska tragedija na goriškem odru
V sredo 31. marca je SSG iz Trsta imelo svojo redno abonmajsko predstavo v goriškem gledališču Verdi. Igralca so prikazali mladinsko tragedijo nemškega dramatika Franka Wedehinda »Pomladilo prebujenje«. Igra je bila prvič uprizorjena v slovenščini.
V skupini mladih deklet in fantov se prebujajo mladostna čustva dn z njimi dozorevajo tudi spolna nagnjenja, čeprav jih skušajo mrki profesorji in lažno stroge poboljševalnice prikriti in Stareti. Zaradi tega se mladi Moritz Stiefel ustreli in Wemdla Bergman umre. To terja »Pomladno prebujanje«, saj tudi režiser Zvone Šedlbauer pravu, da »pomlad v oranju te pomladne ledine življenja gori in itudi pobija pod seboj«.
V ‘tej gledališki predstavi smo, poleg znanih starejših igralcev tržaškega SSG, videli tudi nove mlade sodelavce tega gledališča in mlajše goste iz slovenskih gledaliških hiš. Vsi mladi igralci so dovršeno dn prepričljivo igrali svoje vloge, najbolj pa so izstopali Zvone Agrež kot Mefchior Gabor, Aleš Vabdč kot Moritz Stiefel in Olga Kaojanova kot Wemdia Bergman.
Sceno si je zamislil edetn najboljših jugoslovanskih scenografov Sveta Jovanovič. Scana ni bila ilustrativna, saj Jovanovič navadno ne uporablja tega izrazila, ampak se je s celotno predstavo dobro ujemala.
Igra je doživela pri mladih velik uspeh, saj so se sami mladoletniki spoznali v kakem odrskem liku in videli v njem lastne probleme. Ostalo občinstvo pa ni bilo zelo zadovoljno s predstavo. Morda je igri manjkala psihološka poglobljenost in večja dinamika, dialogi pa so mestoma zaustavljali tempo igre. - iša
Proračunska izjava v goriškem občinskem svetu
Na seji v petek 2. aprila je goriški občinski svet glasoval o proračunu za finančno lato 1976. Za proračun so glasovali svetovalci DC, PSDI in PRI, proti pa so ise izrekli predstavniki Slovenske skupnosti, PCI, PSI, PLI ter MSI. Proračun gorniške občine predvideva skupno nad enajst milijard finančne dejavnosti. Od teh je skoraj sedem milijard predvidenih za redno obratovanje, dobre štiri milijarde pa za investicije. Primanjkljaj kaže skoraj dve milijardi in pol lir.
Proračun pa ne pomeni samo finančne programacije delovanja občinske uprave. Proračun je tudi temeljni dokument vsakega izvoljenega telesa, zato se ob njem vedno razvije splošna debata in ima osnovno politično vlogo.
Ne bomo se tu ustavljali ob posameznih vprašanj,ih goriške občinske uprave, vendar pa bd radi poudarili nekaj stvari, ki pobliže zanimajo ztositi slovensko prebivalstvo naše občine. O slovenskih problemih so v glavnem obširno govorili predstavniki Slovanske skupnosti, PSI in PCI.
Za Slovensko skupnost sita posegla v razpravo svetovalca Paulin in Bratuž dn se zaustavila ob številnih problemih goriške občinske uprave in njenega odnosa do slovenske narodne skupnosti. Svetovalec Paulin je predvsem analiziral proračunski -dokument v splošnem merilu in zlasti ugotovil, da manjkajo v njem prava pragramacija in politične smernice. Podčrtal je važnost povezave z drugimi občinskimi upravami in to še posebej, kar zadeva razna življenjska vprašanja krajevnih uprav, kot so prevozi, socialno skrbstvo in zdravstvo. Paulin je nato še posebej označil nekatere glavne probleme slovenskega prebivalstva: dvojezičnost, rabo slovenskega jezika, konzulto za sloven-
sko manjšino, potrebe slovenskih krajev goriške občine, boj razlaščanju. Svetovalec Slovanske skupnosti je tudi obžaloval, da v županovih izjavah ni nikakiih omemb problemov slovenske manjšine in osimskega sporazuma, za katerega je rimska vlada pravkar izdelala ratifiikacijiSki zakon.
‘Svetovalec Bratuž pa je v -glavnem obravnaval šolski problem. Gmendl je resno stanje, v katerem se danes nahaja večina slovenskih šol, ki ne razpolaga z ustreznimi šolskimi poslopji. Taiko je zahteval premaknitev z mrtve točke gradnje šolskih ‘Stavb v ul. Čampi, določitev potrebnega zeijišča za srednjo šolo an ostale šole (osnovno In vrtec) v južnem delu mesta. Zavzel se je za prepotrebne telovadnice, Id jih slovenske šole sploh nimajo. Poleg tega je predstavnik Slovenske skupnosti predlagal občinski upravi, naj poskrbi za to, da bi se v prihodnjem šolskem latu omogočil enoten umik naših srednjih šol, kar je tudi vezano na prevoze, saj ‘je večina naših dijakov dz okoliških občin.
Slovenske šolske probleme je v svojem posegu obravnaval tudi socialist Wai-tritsch, ki je zahteval ustrezno rešitev vseh odprtih vprašanj. Socialistični svetovalec je tu še poudaril nekaj točk v zvezi s kdlegiafaimi šolskimi organi in njih zahtevami ter govoril o lestvici potreb raznih šol. Svetovalec PSI se je še ustavil ob nekaterih glavnih problemih manjšine in se zavzel za njih rešitev.
Tudi komunist Chiarion je v svojem posegu omenil nekatere slovenske probleme in nakazal potrebo po njih reševanju v duhu novega gledanja od strani večinskih sitrank.
Goriška občinska uprava oz. večina, ki ji trenutno vlada, ni še napravila vseh korakov za resno premaknitev naprej raznih ‘slovenskih problemov, odtod tudi nasproten glas svetovalcev Slovenske skupnosti. Vsekakor pa ,vsa slovenska javnost pričakuje, da se bo v bodoče občinska uprava le potrudila in podvzala potrebne Ukrepe za priznanje naših upravičenih zahtev.
»Beneška ojcet« v Doberdobu
V	nedeljo 4. aprila so naši beneški rojaki še enkrat nastopili s svojo igro »Beneška ojoef«. Tokrat so se predstavili občinstvu iz Doberdoba, ki je s svojo številno udeležbo pokazalo razumevanje za probleme in težave beneških Slovencev in svojo solidamost pri njihovem boju za obstoj slovanskega človeka in za pravico slovenske besede.
Že dolgo ni naše občinstvo pri kaki igri sodelovalo s tako zavzetostjo kot pri tej. Pristni ljudski duh, preprostost našega vaškega človeka in živi slovenski optimizem, ki je vel iz celotne predstave, je na poseben način povezal igralce in gledalce, saj so bodisi enim kot drugim skupne žiwljenj‘ske korenine in narodne duševne sile. V našiih ljudeh je igra vzbudila spomin na že zabrisane stare navade, Iki pa mas kljub temu še povezujejo s tesnimi prijemi.
Z dolgim in prisrčnim ploskanjem je naše občinstvo izrazilo beneškim bratom vse svoje priznanje on navdušenje, obenem pa pohvalo za tako dovršeno delo. Mislim, da bi bilo odveč še enkrat pisati o nenavadni uigranosti dramske skupine, o izredni sproščenosti, s katero so nastopili zlasti nekateri igralci dn o zelo posrečeni izbiri scenerije, saj je naš list že na dolgo in široko poročal o tem.
Dobro pa bi bilo poudariti težave dn ovire, ki jih je skupina imela pri svojem delu. Igralci niso namreč vsi dz istega kraja, temveč iz raznih vasi, ki so raztresene po Beneški Sloveniji, nekateri so prihajali na vaje i-z Vidma, režiser Adri-jan Rustja pa, ki ima pri uspehu te igre izredno zaslugo, celo iz Trsta.
Kljub vsemu temu so se ti mladi iljudje z največjim navdušenjem posvetili svoji predstavi. Avitor besedila Izidor Predan je povedal, da so zlasti nekateri z dušo in telesom sodelovala pni delu dn da upa, da ne bodo tako zlahka popustili. Vsekakor so bile njihove žrtve obilno poplačane ikt gotovo se bodo še dolgo spominjali uspeha, ki so ga dosegli na Goriškem.
Rada bi tu ponovila želje, s katerimi smo v Doberdobu pozdravili beneško skupino: da bd kar najbolj pogosto nastopali na naših odrih, da bd trdno vztrajali na poti, ki so si jo začrtali in pri tem imeli kar največ uspeha. Končno še, da bd se pni nas, v naši družbi vedno prijetno počutili in da bi se med nami utrdile prave bratske vezi. - F.
Za slovenske šole v Gorici
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je vložil v deželni skupščini dnevni red, ki se zavzema za posebno intervencijo dežele pri finansiranju gradnje slovenskih šol v ul. Čampi v Gorici.
Kennedy - Olympia 3 : 1
(12 : 15, 15 : 8, 15 :10, 17 : 15)
V isobotnem srečanju proti vodečemu Kennadyju je Oijumpia sicer izšla poražena, vendar je bil nastop njenih odbojkarjev zelo soliden.
Goričani so odpotovali na gostovanje v Vidam brez vsakršnega upanja na koristen rezultat, saj je Kemnedy večkrat dokazal, da je morda najboljše moštvo v tem prvenstvu. Razpolaga namreč s krepko postavo. Višina njegovih igralcev je povprečno znatno večja od naše. Tudi posamič so Vidamčami dobro izurjeni.
Naša šesterica je osvojila prvi set s požrtvovalnostjo. Toda podcenjevanje nasprotnikov, ‘ki je temu sledilo, je učinkovalo negativno na uspešnost naših predstavnikov. Zato sta 'bila zapravljena naslednja dva seta. V četrtem pa so Goričani ‘spet prišli v vodstvo in so bili pri 14:10 tik pred zmago. Vendar pa je bila menjava žoge tik pred zadnjo točko, kot že tolikokrat, tudi tokrat usodna. Set je bil izgubljen pri 15 : 17.
Sobotni nastop Glympije je bil itorej povsem Zadovoljiv, več kot izpričuje rezultat sam. Očitno je, da pridobiva naša ekipa na uigranosti šale zdaj, po temeljiti prenovitvi njene postave na začetku letošnje sezone.
Za 01ympijo so igrali: Kuštrin, Devetak, Lavrenčič, Malič, Černič, Soban in Nardin.
V soboto bo Glympia igrala spet v gosteh, tokrat v Čedadu proti AJSFR ob 20. uri.
DAROVI
Nedelja za katol. tisk: župnija Štmaver
10.000 lir.
Za slovensko duhovnijo v Gorici: Ivanka Strgar in dr. Ubald Zalateo v spomin matere g. Antona Prinčiča po 5.000 lir; Irena Bertolini namesto cvetja na grob Franca Žgavec 5.000; uslužbenci (tvrdke O. Krainer v spomin očeta Franke Žgavec
45.000 ‘lir.
Za cerkev sv. Ivana: sostanovalci v ul. Silvio Pellico v spomin Franca Žgavec
32.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N. iz Sovodenj 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: Danila in Danilo Čev-dak namesto cvetja na grob Franca Žgavec 5.000 lir.
Za števerjansko cerkev: družina Klanjšček, Valerišče, v spomin Olge Prinčič
10.000 lir.
Ob obletnici smrti Dušana Černeta darujeta sestri Vera in Nada po 15.000 luža Alojzijevišče dn Zavod sv. Družine.
Namesto cvetja na grob Franca Žgavec: družina čevdak s Peči za domače skavte in skavtinje 3.000; pevci zbora »L. Bratuž« za Katoliški dom 20.000 lir.
V spomin na Franca Žgavec: Jože Čotar za slovensko duhovnijo 4.000 lir, za ortopedsko nogo 3.000 lir in za sveitogorsko baziliko 3.000 lir.
Goriške družbenice: za svetogorsko baziliko in za cerkev p. Leopolda po 20.000; N. N. 2.000 lir.
R. F. Širca v spomin na msgr. Omersa: za Katoliški glas 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob prof. Peterlina: msgr. J. J. za sklad Katoliškega glasa 8.000 in za ortopedsko nogo 7.000 lir.
V spomin prof. Jožeta Peterlina darujejo za »Mladiko«: Diomira Fabjan; Marija Bratina; Vinko Levstik, Trat, hotel Bled, Rim po ,10.000 lir; Ema Križmančič; Marija Marc iz Bazovice; Francka Horvat ‘iz Buenos Airesa; družina N. N. dz Gorice vsak po 5.000 lir; Angela Hrovatin iz Trsta; N. N. dz Gorice po 3.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Sonja Hlača v spomin mame Alberte Čeh 25.000; razni
13.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Lorica Ban, Bane, v spomin moža Hermana 10.000; Zora Husu-Prelog na mesto cvetja na grob msgr. Ivana Omersa 5.000 Idr.
Za cerkev na Banah: Lorica Ban v spomin moža Hermana 10.000 lir.
Za svetogorsko svetišče: Kristina dn Zofija namesto cvetja na grob Olgi Prinčič 5.000; N. N. 5.000; hči Vida Prinčič 10.000 lir.
Za lačne po svetu: ‘N. N. Iz Rupe 5.000 lir.
Za ortopedsko nogo: Folicita V. v spomin prof. Peterlina 10.000; N. N. iz Gorice 20.000; Ana Coceana 5.000; N. N. 1.000; N. N. 10.000; Cilka K. 5.000; N. N. 2.000; N. N. 5.000 lir.
I IM IrstA
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob de-avnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 11. do 17. aprila 1976 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Chopin. 11.15 Mladinski oder: »Pravljica o črnem itmu«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik.
15.45	Nedeljski koncert. 16.30 Operetna fantazija. 17.00 šport in glasba. 18.00 »Polnoč je, doktor Schweitzer«. Drama. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslu-šavce. 18.15 Umetnost.... 18.30 Radio za šale. 18.50 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba za lahko noč.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 13.00 Postni govor. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Trideset let gledališkega amaterstva v naši deželi. 19.25 Za najmlajše. 20.35 G. Charpentier: »Luiza«, opera. 21.55 Glasba za lahko noč.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19j10 Družinski obzornik. 20.35 Simfonični koncert. 21.45 Glasba.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Popoldanski koncert. 17.00 KlavičembaJo.
17.20 Haydn: »Pomlad«. 18.00 Harfa. 18.15 Umetnost... 18.30 Slovenski znanstveniki na univerzi. 18.50 Slavko Osterc: Koncert. 19.10 človek pred rojstvom. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Budnost«. Drama.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 13.00 Postni govor. 17.00 Orgle. 17.20 Haydn: »Poletje«.
18.00	Kitara. 18.30 Kancertisti naše dežele. 1910 Slovenska povojna lirika. 19.20 Ve-zilo mojstrom iz preteklosti. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 13.30 Popoldanski koncert. 14.45 Komorne skupine. 15.45 Avtoradio. 16.00 Haydn: »Zima«.
17.20 Solistične skladbe tržaških avtorjev. 18.15 Umetnost... 18.30 Dvorak. 19.15 Laiki iz naše preteklosti. ,19.30 Angleški virgina-listi. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Polmrak«. Drama.
Ljubljanska TV
Spored od 11. do 17. aprila 1976 Nedelja: 10.45 Otroška oddaja. 12.20 Nedeljsko popoldne. 17.25 Cvetje v jeseni.
20.00	Salaš, nad. 21.05 Alkoholizem. 21.35 Šport. 22.10 Hokej ČSSR : švedska.
Ponedeljek: 17.15 Zgodbe o poluhcu. 17.30 Znameniti živalski vrtova. 18.10 Kače in plazilci. 20.00 »Zasluge«, tv drama. 21.25 Kratki filmi. 21.55 Hokej NDR: ZDA.
Torek: 17.20 Beethoven, Schubert. 17.35 Papirnati mesec. 18.45 Narodna glasba. 20.55 »Kontrapunkt življenja«. 21.55 Hokej SZ : švedska.
Sreda: ‘15.00 Namizni tenis Jugoslavija: ČSSR. 17.10 Otročka oddaja. 17.25 Pionirji fotografije. 18.10 Po sledeh napredka.
18.45	Prijatelji glasbe. 20.00 »Zemlja«, film. 22.00 Trio Osterc.
četrtek: 16.10 Hokej Finska: švedska. 17.25 Gvetlične pravljice. 17.40 Neiven, nad.
18.30	Avtomobil. 20.00 Mladi Garibaldi. 21.40 Glasbeni magazin. 22.25 Goli Evrope.
Petek: 17.20 Pisani svet. 18.10 Francoski zbori. 18.40 Čutila. 19.05 Kako uporabljamo slovar slovenskega knjižnega jezika. 20.05 Mali oglasi. 20.50 Psihokirurgija. 21.50 Šerif v New Yorku.
Sobota: 13.25 Hokej Švedska : NDR. 16.00 študij na univerzi. 16.20 Policilinder in dolgi nos. 20.00 »Časovna stiska«, film. 22.50 Hokej SZ : ČSSR.
Veliki teden v Gorici
Slovenski verniki v Gorici bodo obhajali veliki teden takole:
na oljčno nedeljo ob 9. uni petje pasijona med .mašo na Travniku. ‘Pri Sv. Ivanu mod mašo ob 12. uiri blagoslov oljk.
Veliki četrtek:	ob 20. uri pri	Sv.	Ivanu
maša v spomin	zadnje večerje; sledi	če-
ščanje Jezusa v	grobu in sicer	od	21.	do
22. ure za žene	,in dekleta, od	22.	do	23.
ure za može in	fante.
Veliki petek: ob 7. uri v stolnici sv. križev pot; ob 17. uri pri Sv. Ivanu obredi velikega petka; ob 20. uri pri Sv. Ignaciju zadnja positna pridiga.
Velika sobota: ob 19.30 obredi pri Sv. Ivanu.
Velika noč: ob 6.30 vstajenje in maša v stolnici.
Prihodnja številka Katoliškega glasa bo izšla na 8 straneh in z velikonočnimi voščili. Podjetja, društva in ustanove prosimo, da sporočijo voščila vsaj do torka
13.	aprila opoldne.
Maša za cerkveno edinost bo v ponedeljek 12. aprila ob 19.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
Občina števerjan. Da bi mogla podporna ustanova ECA čimbolj natančno in nepristransko pregledati stanje v zvezi z dodeljevanjem podpor, potrebuje informacije o gospodarskem stanju vseh starih in novih užitnlkiov. Prizadeti naj se javijo na tajništvu ECA v občinskih prostorih, da izpolnijo posebno vprašalno polo.
SKPD »Hrast« iz Doberdoba bo tudi letos na velikonočni ponedeljek 19. aprila priredilo »PRAZNIK POMLADI«. Pričel se bo ob 10. uri dopoldne z razstavo slik Antona Mihelčiča in z odprtjem buffeta. Popoldne ob 14.30 prijateljska tekma v odbojki med ženskima ekipama »Hrast« iz Doberdova in CUS iz Trsta. Ob 16. uri nastop folklorne skupine iz Sovodenj. Ob 18. uri koncert ansambla »Igo Radovič«. Sledi prosta zabava ob zvokih istega ansambla.
Koncert postnih pesmi bo v Sv. Križu pri Tirstu na oljčno nedeljo ob 16. uri. Peli bodo isvetokriški, openski in proseški cerkveni pevci. S koncertom se bo zaključila duhovna obnova, ki jo vodi jezuitski pater Radogost Grafenauer.
Postni govori. V velikem tednu bo govoril na radiu Trst A v torek 13. aprila župnik Firanc Vončina «Dopolnjeno je«, v petek 16. aprila pa g. Tone Bedančič »Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo«. Oba govora sta ob 13. uri.
Prof. Alojz Rebula bo predstavil na ponedeljkovem večeru DSI (ul. Donizetti 3 v Trstu) knjigo J. Ratzingerja: »Uvod v krščanstvo«. Delo, ki je pred kratkim izšlo v ‘slovenskem prevodu, je vzbudilo veliko zanimanja med slovenskimi bralci. Začetek ob 20.15.
Gledališče »Komedija« iz Zagreba bo v priredbi SSG gos tovalo v gledališču Ros-setti v Trstu z roak-opero Guibec-beg (Kmečki upor iz leta 1573). V petek 9. aprila je nastop ob 20.30 za abonma red A, B, E dn J, v soboto 10. aprila prav tako ob 20.30 za red D, H in I, v nedeljo
11.	aprila pa ob 16. uri za red C in G ter za gorniški abonma.
Beneški pasijon bo izvajalo društvo »Rečan« v Ljesi v nedeljo 11. aprila ob 16. uri. Beneški pasijon obsega pesmi v beneškem narečju in recitacije. Spada med stare spomenike ljudskega ustvarjanja v Slovenski Benečiji.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
Franca Žgavec
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja. Posebna zahvala župniku msgr. dr. F. Močniku, pevskemu zbore, darovalcem cvetja in vsem, ki iso ga spremljali k zadnjemu počitku ali kakorkoli počastili njegov spomin.
žalujoči: žena Julka, hčeri Franka in Marija z družino
Gorica - Peč - Col, 3. aprila 1976