& 162 let Gorenjski časnik od leta 194^ Prvi predhodnik tednik Gorfnjec ista iqoo PETEK, 6. novembra 2009 Leto LXli, it 88, cena 1,35 £UK, 19 HKK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih nakiada: 22.000 IZVODOV www.gorin skiglas.si Prava v • pomoc je v razvojna pomoc V visokotehnološkem podjetju Iskratel v Kranju so dobili večjo državno pomoč za razvojni projekt. Že prihodnje leto si obetajo iztržiti dvajset mill onov evrov. Štefan Žargi terega nameni Iskratel pov- je zelo težka naloga. Kratica ..............................................................................prečno letno dvajset milijo- KKJSS pomeni konvergenč- Kranj • "Za nas je to zgodo- nov evrov. Imamo svojo last- na komunikacijska. infra- vinski dogodek. Prvič v zgo- no znamko, ime, lastne pro- struktura za sodobne storit- dovini Iskratela smo dobili izvode m lastno tržno mrežo ve. kar pomeni razvoj izdel- večjo razvojno pomoč, ki po- na vzhodu, prizadevamo si kov, s katerimi naj bi klasič- membno vpliva na naš raz- ustvariti tržno mrežo tudi na no telefonsko (analogno te-vojni ciklus. Naš cilj je ohra- . zahodu. Od nadaljnjega raz« lekomunikacijsko) omrežje niti lastno blagovno znamko voja lastnih proizvodov in nadgradili v omrežje nasled-in lastne proizvode, ki jih ohranitve razvojnih delovnih nje generacije, ki temelji na IP (intemetnem protokoiu) in omogoča sodobne multi- kondpiramo, razvijamo, iz- mest je odvisen naš nadalj-delamo, tržimo in tudi pro- nji obstoj." Tako bi lahko str- dajamo sami. Nastopamo na trgu, kjer je konkurenca med svetovnimi velikani te- nili misL glavnega direktorja medijske komunikacijske Iskratela Andreja Polenca o storitve. V projektu, ki naj bi pomenu razvojne podpore trajal dobri dve leti, poleg lekomunikacijskih izdelkov razvojnemu projektu KKISS Iskratela sodelujejo še štiri in storitev surova, neizprosna, neusmiljena. Ključna so na torkovi predstavitvi. Razložiti preprosto, za podjetja: Marand, Perftech, Rap ing in Src.si. zato vlaganja v razvoj, za ka- kakšen projekt pri tem gre, ^ 17. stran Prikaz I s krate I ove nadgradnje telefonske centrale, ki njeno zmogljivost pedesete r i Bo črtanje denarja izzvalo proteste? Občina Šenčur svari vlado pred protesti in državljansko nepokorščino, če ne bo poiskala denarja za gradnjo ceste Britof-Hotemaže in krožišča za poslovno cono.' Simon Šubíc zmanjšali predvideni znesek čunskih postavk za omenje- ekstremnih oblik protestov ....................................... za regionalno cesto Britof- na projekta. "Ugotavljamo, in državljanske nepokoršči- Šenčur - Občina Šenčur je Hotemaže. V Šenčurju zato da bo v primeru neupošteva- ne, kot so protestna zbiranja, predsedniku vlade, vsem pri- zahtevajo popravek prora- nja naših zahtev prišlo do zapore cest, oi^anizirane demonstracije in druge podobne oblike izražanja upravičenega nezadovoljstva prizadetih občanov naše občine," med drugim piše v protestnem pismu. "Odziv na pismo je že bil, saj nas je poklical direktor direkcije za ceste in pojasnil, da spremembe v proračunu še ne pomenijo, da se prihodnje leto ne bo gradilo in da bodo sredstva za oba projekta v proračunu našli naknadno," je povedal župan Miro Kozel). ^ 5. stran stojnim ministrom in služ» bam, poslanskim skupinam in gorenjskim poslancem poslala protestno pismo zaradi drastičnega zmanjšanja predvidenih sredstev za pomembna projekta na držav« nih cestah na njenem območju v predlogu rebalansa državnega proračuna za leto 2010. Od predvidenega mili- ^ /ona evrov za krožišče za poslovno cono v Šenčurju na 3 cest Kranj-Moste je namreč 2 v popravljeni proračun uvrščeno samo še 29 tisoč ev* Od milijona evrov je v rebalansu državnega proračuna za rov, prav tako so znatno krožíšče pri poslovni coni ostalo samo še 29 tisoč evrov. ELEKTRONSKA BANKA ©BBS Do 20. novembra zastonj! Gorenjska^ Banka www.gbkr.si Evropsko prvenstvo v badmintonu M al a Berto n celi kjer deluje zelo uspešen ..................................V" Badminton klub Medvode. Medvode • Jutri, 7. novem- ki je pres^el Izvedbo tekmo- bra, bo ob 16. uri v Športni vanja. Na prvenstvu bodo dvorani Medvode slavnostno nastopile ekipe iz 39 držav z odprtje evropskega prven- več kot petsto udeleženci, stva v badmintonu za igralce Prvenstvo se bo končalo 15. do 17 let. To bo prvo prven- novembra s finali med posa- stvo za to starostno skupino mezniki. Katera bo naj- s popolnim tekmovalnim uspešnejša ekipa prvenstva, programom, kar pomeni, da pa bo znano n. novembra. se bodo za naslove evrop- Naslov prvakov branijo Danskih prvakov borile tako eki- ci. Slovenija bo v predtek- pe kot posamezniki. Gre za največji badmintons ki dogo- movanju v 8. skupini igrala z Avstrijo {ta tekma bo takoj dek v Sloveniji doslej, po- po slavnostnem odprtju pr-memben tudi za Medvode, venstva), Finsko in Anglijo. 88 GORENJSKA V Lescah blokov še ne bo Blokov, kakrine si je investitor zamislil za stavbo nekdanjega Merkurja v Lescah, zaenkrat le ne bo, moirost gradnje »eistanovanjskih stavb pa v prostorskem planu občine osuja. CC+ Skrbijo jih omejitve v parku Jstanovitvi regijskega psrka Kam-niiko-Savinjskc Alpe, ki nđj bi obsegal >lizu 25 lisoč hektarjev, nasprotujejo >r«dvsem lastniki zemljišč. Kot je po- :a2ala javna razprava, v parku ne vidi* O koristi, ampak le nove ome}rtve. 10 GC.^ Ločijo se tudi osemdesetletniki v Sloveniji se razveže vsaka četrta sklenjena zakonska zv^sa. "Razlog za je lahke prav vsaka stvar, ki jo nekdo od zakoncev navede kot nev» zdržno, ndjveđ(rat pa gre za r^asilje." ugotavlja M^tjs Sever, odvetnik iz Ra* dovljice. 11 ZADNJA Prva stoletnica v vasi v sredo je stoti rojstni dan praznovala Frančiška Rozman, po domaće GušCeva rnama iz Srednje vasi pn Coričah. Praznovanje bo trajalo vse do nedelje, ko se bodo ob njej zbrali tudi vsi domaČi. 24 VREME Dcmcs bo oblačno, občasno bo rahle deževalo. V soboto bo poveSni suho vrm\e, vendar bo ostalo prccg' oblačno. V neddjo ho oblačrio in dezrvno. 1/5 jutri: cHačno LT) \D 01 un m o r> r> i 4 k 2 POLITIK danica .zavri®g-gUis. si GORENJSKI GLAS petek, 6. novembra 2000 PREiEU SMO Vabilo je prišlo prepozno Janezu Janši prispdo šele na dan odkritja, to je 27. oktobra 2009, ob ij.jo. Ker je imel za ta dan že predhodni) dogovor- v Gorenjskem glasu Je bil J'"^ dne JO. oktobra 2009 na strani 2 objavljen prispei^ek avtorice Danice Zavrl Žlebir Stane v Krškem, kjer je bil zvečer v Kulturnem domu Krško tudi slavnostni govornik na kultur- Kavčič dobil spomenik «'Í^^' caje v prispevku med dru^m "-i«' «"»ika n. mogel zopisfllfl: "Ni pa bilo Janeza ^Premm.ft. Janše in Igorja Bavčarja, fci sta leta ]g88 izdala knjigo Kavčičevih dnevniških zapisov in spominov. " Nc^ pojasnimo, da je vabilo k predsedniku SDS Katarina Culiberg Služba za odnose z javnostmi SDS KRATKA NOVICA LjUBgANA Dvajset let SKD Prve dni novembra mineva dvajset let od ustanovitve Slovenskih krščanskih demokratov • SKD. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so ob tej priložnosti pripravili razstavo in k pogovoru povabili Lojzeta Peterleta. Načeta Polajnarja in Janeza Dularja. Ob obletnici ustanovitve SKD pa je sporočilo javnosti poslala tudi naslednica te stranke, SLS» ki je nastala z združitvijo SLS in SKD in si prizadeva za krepitev krščanskih vrednot v slovenski družbi tn zastopanje teh, ko gre za vprašanje družine, socialne pravičnosti in solidarnosti.. Eden glavnih pobudnikov združitve je bil tudi Ivan Oman, ki je skupaj z nekaterimi drugimi verjel, da se morajo krščanske vrednote in kmečke korenine povezati, da bo Slovenija ohranila svojo identiteto tn tradicionalne vrednote, sporočajo iz stranke SLS. D. Ž. M } arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas i Avtokarto prejme MIHA ZEVNIK Iz Cerkeli. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Vstopnice za koncert V petek, 13. novembra, se bo ob 19.30 v gledališču Toneta Ču^rja na Jesenicah pn/ič predstavila argentinska skupina javier Rodriguez Chensamble Argentino. Kot gost bo nastopil tudi znani basbaritonist juan Vasle. Če se želite potegovati za pet parov vstopnic, ki jih Gorenjski glas podarja naročnikom, odgovorite na vprašanje: Na kateri celini leži Argentina? Če želite, lahko napISete še glavno mesto in ka-tere države mejijo nanjo, Odgovore s svojimi podatki najkasneje do torka, lo, novembra, pošljite na: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj, ali na: kotícek(g>g-glas.sí. Če bo odgovorov več, bomo nagrajence izžrebali. Več o koncertu si lahko, preberete na strani 27. Likovni natečaj za dedka Mraza Cenjeni naročniki, pozivamo vas, da tudi letos prepričate svoje otroke ali vnučke. naj kaj lepega narišejo za likovni natečaj, ki bo potekal vse do konca novembra.' Tema, na katero naj otroci, stari do 14 let, IzŽivijo svojo domišljijo v katerikoli likovni tehniki a)i velikosti risalnega lista, je klasična: Zima, zima bela. Ta tema zajema prav vse, kar si otroci predstavljajo pod tem naslovom. Dvajset avtorjev najlepših, najizvirnejših ali najprikupnejših risb bomo za nagrado povabili, naj sè nam pridružijo, ko bo dedek Mraz obiskal Gorenjski gias. To bo v torek, 8. decembra. Ne pozabite, da morajo biti prav na vseh risbicah podatki o umetniku: ime in priimek, naslov in starost. Risbe nam pošljite na: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj, Zdaj pa le veselo na delo! Ne spreglejte novesa razpisa za izlet na strani 20I D. K. Vojaki živi in zdravi spet doma V torek se je z ameriškim transportnim letafom iz Afganistana prek vojaškega oporišča v Kirgiziji v Slovenijo vrnilo šestdeset pripadnikov n. kontingenta Slovenske vojske. Kljihova misija se je zaradi ogističnih težav zavlekla za dobra dva tedna. Danica Zavrl Žlebir Maribor, Kokra • Letalo je pristalo na mariborskem letališču, kjer so vojake pričakali njihovi svojci. Ti so še najtežje pričakovali vrnitev svojih dragih, medtem ko za vojake po bescdali namestnika poveljnika slovenskega kontingenta v Afganistanu, stotnika Miha Kuharja zamuda ni bila nič posebnega, tak je pač vojaški poklic. Misija, ki jo je ta skupina začela februarja letos in bi se morala končati po šestih mesedh, V Kokri so proslavili vrnitev krajana, častnika Miha Kuharja po devet mesecev trajajoči se je zavlekla najprej zaradi mirovni misiji v Afganistanu, volitev v Afganistanu, nazad- nje pa zaradi zapletov pri transportu v domovino. Toda sprejem. Cerkveni ženski silah posredno zagotavlja kako lepi dolini živijo in pevski zbor pod vodstvom varnost in mir v naši domo- kako dragocen je mir, ki ga ta zgodba se je srečno razple- Sonje Puzin mu je uvodoma vini. Valjavec pa mu je kot uživajo. Obljubil je, da bo v tla, šestdeset vojakov {med zapel slovensko himno, v na- enemu od ustanovnih da- • zimskih mesecih pripravil njimi sta bili tudi dve vojaki- daljevanju pa Še nekaj na- nov TD zaželel najprej zaslu-nji) se je živih in zdravih vrnilo domov. katerim rodnih domoljubnih pesmi, ženega počitka, nato pa po- skušal prikazati Ob vrnitvi voj akov niso sla- S krajšim nagovorom sta mu zaželela dobrodošlico novno aktivno vključitev v tamkajšnje društveno življenje. Domače prijetnem vzdušju, ob doma- vile le njihove družine, v vasi predsednik krajevnega odbo- vzdušje je pričarala še citrar- 5 glasbi Tomaža in Ožbeta Kokia so predstavniki tam- ra Stane Bergant in predsed- ka Francka Šavs s svojim Demšarja tei kajšnjega turističnega druš- nik TD Kokra Rok Valjavec. pevskim triom. Miha se je ških gospodinj dobrotah trajalo Stane tva, krajani in najožji sorod- Bergant je poudaril, da so vsem zahvalil za nepričako- janj< niki svojemu krajanu, Čast- Kokrjani ponosni na svojega van in topel sprejem in svoje je sp niku slovenske vojske Mihu rojaka, ki daieC od si oven- sovaščane opomnil, da se kot dokaz príložO tudi tole Kuharju priredili prisrčen .skih meja, v mednarodnih mogoče premalo zavedajo, v skupinsko fotografijo. Premiera podpisala arbitražni sporazum Danica Zavrl Žlebir Reinfeld» ma. Sporazum je terminsko janjih s sosedi je popolnoma Ljub^ana - V sredo sta predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor v Stockholmu sov n: podpisala arbitražni spora- ško, p zimi, s katerim sta po bese- vi EU dah slovenskega naredila pomemben korak k rešitvi jema čestital in dejal, da je zgrešen, ker predvideva zače- popustila, čeprav je premier znak po- tek arbitražnih postopkov Pahor s koalicijskimi part- sporazuma i poguma, šele po podpisu pristopne nerii zagotavljal, da Slovcni- pomogel k izboljšanju odno- pogodbe Hrvaške z EU. ja ne bo dvignila blokade s Hrva. k nadali v največji opozicijski hrvaških pristopnih poga-stranki SDS tudi menijo, da janj, dokler ne bo rešeno je Pahorjeva vlada v spora- mejno vprašanje med drža- V Sloveniji, kjer je podpis zum v zadnjem hipu vnesla vama. Opozicijske stranke do- takšno časovnico, da se z njo so že začele aktivnosti za re- sporazuma doslej napetih odnosov med živel podporo koalidje, pa vsi breme uveljavitve odločitve ferendum o arbitražnem sosedama, saj bomo na ta niso enako navdušeni. Opo- arbitražnega sodišča přena- sporazumu, predsednika način sposobni reševati tudi vsa druga, bistveno lažja od- Î stranke vsebinske prta vprašanja in poglobiti kument, ker izključuje medsebojno sodelovanje. Švedski premier Fredrik ša na naslednji mandat in vlade pa opominjajo na nje-naslednjo vlado. Očitajo govo izjavo. Češ da bo Odsto« tudi, da je Pahorjeva vlada iz pil v primeru, če bodo rezul- rabo načela pravičnosti pri priprave sporazuma doccla tatí referenduma kazali proti določanju» izključila opozidjo. V poga« arbitražnemu sporazumu. Slovenska vojska z odličnimi športniki Danica Zavrl 2 le sir Brdo - Na Brdu se je sestal Odbor direktorjev Mednarodnega sveta za vojaški* šport (CISM), med povabljenimi uglednimi gosti so bili tudi slovenski vrhunski športniki, pripadniki in pripadnice Slovenske vojske. CISM je bil ustanovljen ieta 1948 in je eno največjih mednarodnih združenj, za Mednarodnim olimpijskim komitejem največja svetovna £ o o večšportna organizacija. Združuje nadonalne delegacije iz 132 držav, med katerimi je odleta 1992 polnopravna članica tudi Slovenska vojska. Odbor direktorjev je izvršilno telo CISM. Na svetovnih vojaških prvenstvih. ki jih organizira CISM, Slovenska vojska sodeluje z 12 reprezentancami, pripadnice in pripadniki Slovenske vojske pa so do zdaj skupno osvojili že 121 kolajn, od tega 56 zlatih, 38 srebrnih in 27 bronastih. Na sliki slovenska vojaka - športnika, adet Primož Kozmus in strelec Raj-mond Debevec. i é V i GORENISKI GLAS petek, 6. novembra aooo Á KTU) k LNO in/a(g)g-ria5.si 3 Pomisleki o medvoški obvoznici Priprava Državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto Jeprca-Stancžičc-Brod je skoraj končana. MAI A BfRTONCtu Medvode • Člani občinskega sveta so se v torek na seji seznanili s potekom načrtovane štiripasovne ceste mimo Medvod, Id je del navezoval-ne ceste Jeprca-Stanei^če-Brod in razpravljali o tem. Traso» predvsem pa postopek priprave Državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju DPN), sta predstavUi Barbara Radovan in Barbara Bukovac Z Ministrstva za okolje in S prostor, Direktorata za prostor, Marjeta Vozelj z Ministrstva za promet pa je svetnike Ko bo zgrajena cesta jeprca-Stanežiče-Brod, bo skozi center Medvod bistveno manj prometa. seznanila z nadaljnjim načrtovanjem same gradnje. cilj je, da bi bila uredba spre- nje avtocest, ki bo prihodnje jo tudi v dvilni iniciativi Pir-Priprava DPN za to nave- jeta v prvi polovid naslednje- leto, dobili prednost. Roki niče. Slišati ie biio, da bo ta zovalno c^sto iz Gorenjftkp proti Ljubljani se je začela s ga leta." je pojasnila Rarban Radovan. Pričakovano svetni- gradnje bodo vsekakor doio- objekt uniČiJ podobo sotočja čeni. Zavedamo se, da je dveh rek, ki je simbol Med» pobudo ministra za promet ki niso izvedeli, kdaj se bo za- gradnja te ceste potrebna, če- vod, pa tudi. da bi bilo treba leta 2004. Vlada je traso potr- čela sama gradnja, saj za to prav je bil po uvedbi vinjet in razmišljati o navezovalni cedila marca 2007. "Konec cesto še niso določeni niti odprtju predora Šentvid za- sti Jeprca-Vodice, ki bi pro-prejšnjega meseca so bila za- roki gradnje niti niso zago- beležen padec prometa," pa met speljala iz Medvod. Od- ključena stališča do pripomb tovljeni viri financiranja. To je povedala Mar^ Vozdi. govor je bil, da je bilo v fazi in predlogov. S pripravo DPN dejstvo je dodatna spodbuda, Poleg vprašanj o začetku študije variant preverjenih in smo prišli že skoraj do konca, da bi bila uredba čim prej in poteku gradnje je bilo naj- vrednotenih šest variantnih Manjkata samo še dva kora- sprejeta, saj bodo odseki s več pomislekov o izbrani tra- rešitev te navezovalne ceste ka: pridobitev mnenj nosilcev pripravljeno dokumentacijo si mini obvoznice mimo in da so izbrali optimalno va» urejanja prostora in sprejem ob noveladji resoludje o na- Medvod z dvema mostovo- rianto. Gradnja ceste Jeprca- uredbc o DPN na vladi. MaŠ cionalnem programu grad- ma čez Savo, ki ji nasprotuje- Vodice pa ni predvidena. Največ brezposelnih Kra n j u Brezposelnost je v zadnjem letu najbolj zrasla na območju Škofje Loke. Bošttan Bogataj Škof ne razpolagamo. Če na zapo- Kranl • Konec oktobra je bilo (1032), Radovljica {983) in Tr- slitvenem pogovoru z brez- skok se je poselno osebo ugotovimo, da Največji jih, natakarjih), ekonomistih, vzgojiteljih predšolskih otrok ter strojnikih, gradbenikih, elektrotehnikih, kovinarjih in informatikih na vseh izobrazbenih stopnjah. Ves čas je prisotno tudi povpraševanje po delavcih v zdravstvu. Zaradi neusklajenosti iz- na Gorenjskem 6815 brezpo- ^odil v Skofji Loki, I selnih ali 69,7 odstotka več število brezposelnih kot v istem mesecu lani, v podvojijo, Prejšnjim« ji do zaključka pridobitve iz- obrazbene strukture prijav« obrazbe manjka le diploma, Ijenih prostih delovnih mest osebi svetujemo in ji posku- in brezposelnih oseb za za- Sloveniji pa skoraj 95 tisoč v evidenco brezposelnih na šamo pomagati oziroma jo polnitev določenih delovnih ali 51 odstotkov več kot lani. Gorenjskem na novo prijavilo spodbuditi, da Šolanje uspeš- mest med brezposelnimi Prejšnji mesec se je iz evi- 1118 oseb, med njimi 418 no konča," so nam odgovori- najpogosteje primanjkuje dence brezposelnih Zavoda iskalcev prve zaposlitve. Zani- li na Zavodu, Prejšnji mesec ustreznih kandidatov s po- RS za zaposlovanje Obraoč- malo nas je, koliko študentov, so delodajald najbolj povpra- klicno in strokovno izobra- ne službe Kranj odjavilo 778 dokončali šolanja ševali po delavdh brez pokli« zbo s področja strojništva, brezposelnih. prejšnji mesec prijavilo na ca oziroma pomožnih delav- gradbeništva, kovinarstva, Največje Število brezposel« Zavod in kako jim pomagajo, dh, voznikih, delavdh s po- elektrotehnike, računalniS- nih iz Gorenjske je z Urada podatki o številu dročja trgovine (prodajalcih). za delo Kranj (3010)» sledijo Ijenih nekdanjih študentov gostinstva in turizma (kuhar- tva, gostinstva in turizma ter zdravstva. Cepljenje samo po vrstnem redu Suzana P. Kovačič Kranj • V repilnem rertru na Zavodu za zdravstveno ca Andreja Krt*Lab z ZZV Kranj. Na Gorenjski glas je bodo zaradi nove gripe morali hospitalizirati? Če bi bil včeraj poklical /oran Alif iz nepniten, na nisem, bi se ni," je povedala Krt Lahova. V ce p il ni h centrih morate izpolniti poseben obrazec, s svojim podpisom pa jamčite za točnost podatkov. "Ne moremo obremenjevati še vseh zdravnikov in Zg. BItenj, ujezilo ga je, da lahko ob prijavi za cepljenje preverjati podatkov o paci- varstvo (ZZV) Kranj naj bi se ni mogel naročiti na cep- tudiizmislii, dasemkronič- entih. Računamo na poš- bilo cepiva proti novi gripi ljenje, ker naj ne bi sodil v ni bolnik. Na Inštitutu za tenost ljudi in na njihov dovolj do konca prihodnjega rizično skupino. Povedal je: varovanje zdravja so mi po- moralni čut, " je še dodala tedna, ko pa naj bi predvido- "Pri svojih 52 letih sem rav- vedali, da bom na vrsti šele zdravnica. ma prispela nova pošiljka, no tako lahko rizična skupi- konec novembra ali v prvi "Zaradi povečanega zani- na, vsak dan imam veliko polovid decembra." Včeraj tik pred zaključkom redakdje so na portalu manja za cepljenje, pri kate- stika z ljudmi. Urejeno Na ZZV Kranj so poveda- 24ur.com poročali, da so v rem imajo prednost kronič« imam nadstandardno zava- li, da dosledno upoštevajo mariborsko bolnišnico spre- ni bolniki, smo odprli dodatno Številko za naročanje. Številki sla zoi 71 00 in ioi rovanje, pa ne samo eno, m sprašujem, kaj ne bo za zdravstveno zavarovalnico navodila, ki so jiK dobili, jeli moškega z novo gripo, "Pravično pa je, da cepivo ter mlajšega otroka, ki je na najprej dobijo tisti, ki so preiskavah in se zdravi tudi 71 62," je povedala zdravni- veliko večji strošek, če me dokazano najbolj ogrože- zaradi drugih težav. Cepivo za dvomljivce o sem prtd tednom dni delala anketo med na- od šestdeset ki, omejile cepljenje proti noui gripi s cepivom Pan- ključnimi sogovorniki, dremix proizvajalca GlaxoS- so večinoma povedali, da se ne mitkKJine; prav takšno cepivo bodo upili proti novi gripi, da je tudi Sloveniji. Omejili so se še za sezonsko gripo ne upi- ga zato, ker m omenjenih sku- jo. V ponedeljek je bil prvi dan pinah ljudi ni opravljenih cepljenja in v čakalnicah cepil- ustreznih raziskav o stranskih nih centrov je bilo resnično bolj učinkih upi^. Vendar pa dru- malo ljudi. Ako je v torek za ge evropske države niso sledile posledicami nove gripe v ljub- z^u Švia. Evropska agend- Ijanski Kliniki za infekcijske j a za zdravila meni, da raz- - bolezni in vročinska stanja merje med itorisimi in tvegçinji um ria k ronična bolnica, stara za nosečnice in otroke pn pan- od petdeset do šestdeset let, je demskih cepivih, za katera je završalo. Že naslednji dan je Evropska komisija izdala dovo- bila samo ena tele^nska linija ljenje za promet, ostaja pozitiv- za naročanje na cepljenje na no, zato ne ^reminja sprejetih Zavodu za zdravstveno var- priporočil. Enako stališče je v stvo Kraty premab. Naenkrat svojem najnovášem poročilu bi se kar vsi cepili. zavzela tudi skupina strokov- Smrtje bila šele tista, kije njakov za upljenje pri Svetovni predramila in prestrašila ljudi, zdravstveni organizaciji. Ko sta se pred približno ted- Če povem po pravici. Še da- nom dni pred televizijskimi ka- nes nisem povsem prepričana, merami cepila prof. dr. Franc ali se bom cepila. Doslej se ni- Strie in minister za zdravje Bo- sem upila niti proti sezonski mt Miklavčič, sta pokazala, da gripi, pa mi je rekel neki zdrav- cepivu zaupata. Njunemu nik, da bi se morala, ker je zgledu pa zdravniki in drugo smrtnost pri obeh enaka oziro- zdravstveno osebje niso mno- ma daje sezonska gripa lahko žično sledili, kar je zbegalo dr- Se hujša. Sctn torej na tehtnici, žavljane. Če se v velikem števi- tako kot še kdo, v katero smer lu ne cepi zdravstveno osebje bo šel jeziček, pa je odvisno od kot najvii^a avtoriteta na po- tega, kaj se bo dogajalo v pň- dro^u zdravja, kako naj cepi- hodnjih dneh in ali se bo vu zaupamo navadni ljudje? zdravstveno osebje vendarle u-Potem seje pojavila §e Švi- pilo v ve^em številu. Če me seča, zdravstveno urejena drža- veda nova gripa ne bo prtj po-va.. Tamkajšnje zdravstvene ložila v postijo in če bo Še v službe so sporočile, da so za no- pravem času res dovolj cepiva sečnice, otroke in osebe, starejše za vse, kot obljubljajo... Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA MsnjaVolčjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik» Danica Zavrl ŽIeWf UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boš^n Bogataj, AJenka Brun, Igor KavOč, Suzana P. Kovačič, UrSa PetBTTwl, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanowiik Simon Šubic, Cv«to Zapiotnik. Danica ZavHŽFebir, Štefan Ža^; stalni sodelavci: M arjana AhaSć, Maja Bertoncelj, Matjaž CregonČ, ^a Hartman Jože Koinjek, Milena Mildav6^ Miha Naglić, Jasna Paladin, Maketa Smolnikar, Ana Vd^ak OBLIKOVNA ZASNOVA lemej Stritar, IlovarStritar d.o.o. TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFI j A Tina Dok). Gorazd Kâvâé LEiaORICA Marjeta Vozlič VODJA OGLASNEGA TT^ENjA Mateja Zvižaj GORENJSKI CLAS {ISSN registrirana blagovna In storitvena znamkj ped 977^961 pri Uradu fiS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj In adajalel): Gorenjski gla^, d.ft o,, Krsni / Direlrtorica*. Marija Vol2jak / Naslov: 6l«iweisova cesta 4,4ÛC0 Krani / Tel,, 04/20142 00, 04/2014113, e-mail: ínfo^g-glat.sň mali oglasiosmrtnice: tel.: at/20) 42 47 / Delovni Čas: iorek in ^cmek od i. ào >7. ure, sr«da od S. do 1$, ure, petek od 8. do 14 ure, sobot«, nedelje in prazniki zapno / Gorenjski |(as je pohedmk. Izhij» cb tofluh in petkih, v nakladi 22,000 izvodov [ Redne pfitc|e: Moja Corenjski, letopis Gorenjska (enkrat lermacijskik sistemov povsem primerja z družbami iz najrazvitejših gospodarstev, so zametki tudi v Rudijevem vizionarstvu v tistem Času. Zaradi tega, Rudi, je v današnjem mozaiku uspešnega razvoja Ponovnega sistema Sava vdiko kamenâcov tudi tvojih. Za tvoje delo in tvoje izkušnje, ki so nam po tvojem odhodu ostale in rodijo obUne sadove, smo ti nekdanji sodelavci in celoten kolektiv Poslovne skupine Sava iz srca hvaležni. V imenu uprave Save, d. d., Vinko Perčič Radovljica Udeleženci )asne v Radovljici Udeleženci 4. likovnega srečar^ja Jasna 2009, ki je potekalo letos na Ptuju, razstavljajo v prostorih Gorenjske banke Radovljici. S svojimi deli se predstavljajo: Franc Bešter, Boleslav Čeru, Igor Dolenc, Marta Cašperlin, Edo GregorIČ, Boštjan Gunčar, Anton Kavčič. Mia Miheirč, Nejc Slapar, Vida Soklič, Negos Stepanjan, Alojz Štirn, Slavica Štirn, Ivan Žibert. Razstava bo odprta do 28. decembra. I. K, Jesfnicf Podarili zbrane igrače v vrtcu Angelce Ocepek na Plavžu na )esenicah so v torek tudi uradno predali na* menu obnovljene prostore. Prenova je potekala zadnji dve leti, v tem času pa so prenovili igralnice, sanitarije m uTiivatnice, obnovili streho nad celotnim vrtcem in nadstrešek nad vhodom. Po besedah ravnateljice Vzgojno varstvene organizacije J senice Zdenke Kovač so vsa dela stala okrog devetdeset tisoč evrov, denar pa je zagotovila Občina Jesenice. Ob tej priložnosti so centroma za socialno delo Jesenice in Radovljica simbolično predali tudi igrače in knjige, ki so jih zbirali malčki iz vrtca za otroke iz socialno ogroženih družin. U. P. pose eta! Paket PODJETNI 30 €/MIN fftfpMJ à&ifêUâ €/SMS €/MIN ir M i«r »iocouaiiyft Nokia $303 20 c na MKatu PODJETNI 30 ♦ > SI mob Nokia E75 140c ns paXetu PODJfTNl 30 mob Povej nekaj lepega 6 GORENJSKA -/©rg^- GORENJSKI GLAS petek, 6. novembra 2009 KRATKA NOVICA igubno V nedeljo blagoslov obnovljene cerkve Na zahvalno nedeljo, 8. novembra, ob 8. uri bo škof Anton Jamnlk blagoslovil obnovljeno župnijsko In romarsko cerkev Marije Udarjene v Ljubnem. V približno desetletju, kolikor je trajala obnova, so popolnoma obnovili zvonik, ostrešje in fasado ter okofi celotne stavbe zgradili odzračevalni ka* nal. Celotna obnova, ki je potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je vredna 230 tisoč evrov, večino denarja zanjo pa so prispevali župljani oziroma krajani v KS Ljubno; desetino je prispevala Občina Radovljica in prav toliko tudi ljubljanska nadškofija. M. A. LTH Castings d.o.o. Vinc^t» 2 I 51ákď)^ UM T ♦3864 5112 ITO i ] PlaitLjuU^ I UmciAdAS Si 1 JO^ jti^r« T43Ô6 1 5GOI8đO t F-.3aDl^lâfîO mtew AViw icncâibre /II mr#i infoOiAUxiCv Smo kokovosten in uspeSen prwzvajcilec flci?nih orodij in ulitkov iz magrteziíovíh in aluminijevih zlHin zo ovtomobil* s ko industrijo. K sodelovanju vabimo VZDRŽEVALCA MEHATRONIKA (m/z) Od kandidatov pričakujemo: jslrezoo zobrcizbo: stroim tehni< o nienif sirojr^illvo vMinosi in zonesljivosi pri delu zoždlene delovne izkulnje Nudimo vam: dinamično delo v prijehem kolekKvj mozno&t dodatnih Izobroževonj In dolgoročnega sodelovanja Defo bo potekalo v izmenah. Ponudbe i krotkim živfienrepisom in ustreznimi dokazili o izobrozbi poil|il6 no naslov; LTH Ulitki, d. o. o,, Kadrovsko službo, Lifosirojiko 46 Ljubifana, zo veČ informacij pa nas lahko pokličete po telefonij 01/5001 962 oli 01/5001 896. za kanalizacijo in vodovod V Občini Gorenja vas-Poljane bodo v prihodnjih letih za ureditev kanalizacije, vodovoda in čistilnih naprav namenili po 2,7 milijona evrov. BoJitan Bogataj milijona evrov do leta 2013," ....................................... je pojasnila Knifičeva. Danes Gorenja vas • Kristina Kni- sta v občini zgrajena že dva fic iz gorenj evaško »pol- kanalizacijska sistema janske občinske uprave je občinskim svetnikom na zad- (skupno 21 kilometrov) v Poljanah in Gorenji vasi, nji seji predstavila projekt kjer sta tudi približno 8o-Urejanja porečja Sore. Zgoij odstotno zasedeni mali čiše na odobritev čaka přibliž- stilni napravi. V Poijanah je no trideset milijonov evrov izdelanih i8o priključkov, v vreden projekt ureditve ka- Gorenji vasi 320. Občina se nalizacije in 6stilnih na- je zavezala, da bodo javni ka- prav, vrednost projekta v ob- nalizadjski vod zgradili tudi čini Gorenja vas-Poljane pa v Dolenčicah, Javorjah, Mu- znaša 2,6 milijona evrov. S ravah, Podvrhu in vasi Čete- tem denarjem bodo zgradili na Ravan. skoraj sedem kilometrov ka- Druga vloga projekta Ure- nalizacijskih vodov na relad- Janja porečja Sore pa je ureji Trebija-Podgora-Hotavlje- ditev preskrbe s pitno vodo, Gorenja vas in povečali Či- ki v primerjavi z ureditvijo stilno napravo v Gorenji vasi kanalizacije nekoliko za- Povečali bodo zmogljivost čistilne naprave v Gorenji vasi. (iz tisoč na 3100 poptilacij- ostaja. Prva vloga je bila skih enot). aprila lani zavrnjena zaradi Graditi naj bi začeli pri- previsoke vrednosti. "Neka- vod Trebija-Gorenja vas Hotovljo, tam bo tudi vodo-hodnje leto, in sicer kanali- tere investicije smo črtali, {manjkajoči odseki) in Vola- hran. Vodovodno omrežje zacijski sistem Hotavlje- novo vlogo pa sedaj pregle- ka-Hotavlje. bodo izboljšali tudi v Luči- Gorenja vas (vrednost 334 ti- dujejo na ministrstvu za Na Volaki bo zgrajen vo- nah (ureditev novega zajet- soč e^Tov) in čistilno napra- okolje in prostor. Kdaj bo dohran z rezervnim vodnim ja), kjer imajo predvsem v vo Gorenja vas (280 tisoč). projekt potrjen, je nemogo- virom za celoten javni vodo- sušnih obdobjih težave z do- "Skupno moramo na čistil- če napovedati," je pojasnila vod, vodohran pa bo zgrajen bavo pitne vode. Za oba zgo- no napravo priključiti 856 Kristina Knific. S tem pro- tudi na Hlavčih Njivah. Od- raj opisana projekta bo mo- občanov, kar pomeni, da jektom bo občina gradila vr- cep vodovoda gre v Gorenji rala občina na leto zagotoviti bomo morali zgraditi še se- tino na Trebiji, kjer je sedaj vasi čez reko Soro, tudi v To- približno 2,7 milijona evrov, kundarne vode in hišne pri- le površinski zajem vode, ki dražu bo zgrajen vodohran. kar pomeni, da gre za skoraj ključke oziroma v občin- je občasno moten in slabše Na območju Poljan bo zgra- edine investicije občine v skem proračunu najti še 1,2 kvalitete. Zgrajen bo vodo- jen vodovod od zajetja nad prihodnjih štirih letih. UniCredit • Vai partner in ponosni sponzor UEFA Champions League )0% priložnosti! Zae«te swtw r ^rnagov; ..... ! 0Ci ftnais UE^A C^m0ion>i iBHpue v malu 2010 Se {ladairv o ftnanćno -ormo 2 oaiemftm krddrtâ ludi do 20.CCO EUh lti moinoaro < pngrayijerv ?â w? PrWutiie noflometneniu wnejrurief^ oa www.unlcred « proí/t skmrll a 0 k, wwi rvo»? vf«« n »(«««'«m jetar rioofl o^wm âTBM << •oo'«^ TOMA tnc^w r r UDOMA. I« OMje pnoewâ n r» n> «v ecpraw« |vs4r»«tin Q UniCredit Banic ZiRl Prvim Visoko, drugim Kašča Občina Gorenja vas-Poljane je sosednji Občini Žiri predlagala menjavo solastniške-ga deleža na dvorca Visoko (n,3 odstotka) za deleže na objektu škofjeloške Kašče (15,59 odstotka). "Naše so-lastnlštvo v Kašči je nesmiselno, zato prodajmo delež na Visokem In vložimo v kak drug objekt v ŽIreh," je menila svetnica Vesna Kranjc, predlog pa so potrdili tudi nekateri njeni kolegi in dodali, da bodo kljub pobiranju najemnine s starim objektom le stroški. "Naša želja je skoncentrlra-ti lastništvo na Visokem, denarja za odkupe pa nima- mo,'* je povedal MIlan Ča* dež, župan občine Gorenja vas-Poljane, in tudi, da so veliko stroškov z dvorcem na Visokem že imeli, vendar z njimi niso obremenjevali drugih občin solastnic. Na poziv Petra Dolenca, da od dvorca Visoko tako ali tako ni nobene koristi, v Kašči pa je perspektiva, in Elizabete Rakovec, direktorice gorenjevaško-poljanske občinske uprave, da naj jih ne kaznujejo pri njihovih prizadevanjih, so občinski svetniki le potrdili menjavo pomembnih lastniških deležev. B. B. Svetniki zavrnili program varnosti Ana Hartman boljšamo, saj so bili predlogi ..............................................................................svetnikov na mestu. Dvo- Železnikl • Tako kot v drugih mim pa, da bodo svetniki do- občinah so tudi v Železnikih bili na mize bistveno druga- po zakonu o olDČinskem re- čen program, saj je v zakonu darstvu pripravili občinski o redarstvu jasno napisano, program varnosti, s katerim kakšen mora ta program na podlagi ocene varnostnih biti, in bo skupina pri pripra- razmer v obdni podrobneje vi vezana na predpisano me- določijo vrsto in obseg nalog todologijo. Program bo redarstva. Na zadnji seji so osnova za delo redarstva, ga obravnavali tudi občinski predstavlja predvsem okvir, svetniki, ki pa ga niso potrdi- samo vsebino pa mu bodo li, saj po njihovem vsebuje morali dodati redar, polidja, premalo konkretnih opera- SPV ... Sicer pa program ni tivnih predlogov in rešitev 'zacementiran', v skladu z na področju varnosti v cest- zakonodajo ga je treba vsako nem prometu in na javnih leto ovrednotiti in po potrebi površinah. Dogovorili so se, prilagoditi," je dejal Mihael da bodo sestavili posebno Prevc. Kot jedodal, sosvetni- skupino, v kateri bodo poleg ki program morda zavrnili zunanjega pripravljavca Sta- tudi zato, ker pripravljavca neta Mlakarja tudi svetniki Staneta Mlakarja zaradi zlo- ter predsednika Lokalne ak- ma noge ni bilo na seji ob- cijske skupine in Sveta za činskega sveta, kjer bi svetni- preventivo in varnost v cest- kom lahko odgovoril na po- nem prometu. Njena naloga misleke in pripombe. "Mis- bo pripraviti program z bolj lim, da so podoben program konicrctnimi rešitvami od sprejeli tudi v občini Gorenja predlaganih, potrjen pa mora biti do konca leta. vas-Poljane, saj imajo istega pripravljavca, pa tudi v dru- " Nobena tragedija ni, če gih občinah po Sloveniji so program ni bil sprejet. V sprejemali podobne progra-dveh mesecih ga lahko iz- me,'' je še dejal župan. l GORENJSKI GLAS petek, 6. novembra 2000 s:: •• •• •• •• •• •••••• vilma.stanovnik @g-éas.si 7 Mladi risi zbrani na Bledu Ta teden se je na Bledu najprej zbrala naša članska hokejska reprezentanca, ki je včeraj že odpotovala na turnir na Madžarsko, na Bledu pa na turnirju štirih dežel nastopa mlada reprezentanca do dvajset let, ki jo decembra čaka svetovno prvenstvo v Franciji. Vilma Stakovnik Bled • Na blejski ledeni ploskvi je bUo te dni še bolj živahno kot običajno» saj so na njej že od ponedeljka trenirali naši članski reprezentanti, ki jih od danes do nedelje Čaka nastop na panonskem hokejskem pokalu v Szekes-fehervarju. To bo prvi pripravljali turnir v novi sezoni, na njem pa bo naša repre- zentanca nastopila zeio pomlajena, saj se je moral se* lektor John Harrington odpovedati kopid igraicev, ki se ubadajo s poSkodbami, boleznijo ali pa so ob napornem ritniu v ligi EBEL preveč utrujeni. Tako so se se- Na blejskem ledu je te dni živahno, saj mlada reprezentanca nastopa na turnirju štirih lektorju opravičili vratarja dežel, člani pa so po pripravah že odpotovali na Madžarsko. Robert Kristan in Aleš Sila> brata Marcel in David Rod* ter branilci Klemen Pretnar» Žari bodo zagotovo nastopili naši danes pomerili s Hrvati, man, Niitfa Robar, AleS Re- Greg Kužnik. Boštfan Groz- z vsemi svojimi najboljšimi, jutri z Italijani, v nedeljo pa z mar, Tomaž Razingar, Mitja nlk, Andrej Tavželj, Igor le za Hrvaško ne vem, s Madžari. Ítvíc, Anže Ropret... na Ble* Cvetek, Nejc Berlisk, Jakob kakšnim moštvom bo nasto- Nastop na svetovnem pr- du pa sta nato zbolela še Sa-bahudin Kovačevič in Rok MLIovanovič in 7.íga Pavlin. pila. Tako bo težko zmago- venstvu v Frandji pa že med "Ekipa je od lanskega* na» vati, obljubim lahko ie, da se 14. in 20. decembrom čaka HČar. Tako bodo barve Slo- stopa na svetovnem prven- bomo potrudili po najboljših naše mlade rise, ki so se v to- venije na Madžarskem bra- stvu res zelo pomlajena, močeh," je pred odhodom rek zbrali na Bledu, kjer so nili vratarji Gaber Glavič, tako da |e bil te dni na Bledu povedal Kranjčan Ži^ Pav* trenirali pod vodstvom Da- Matija Pintarič in Andrej poudarek na uigravanju in lin, ki v letošnji sezoni igra nyaGelinasa in Gorazda Dri- Hočevar, napadalci Andrej taktiki. Trenirali smo dva- za italijansko ekipo Ritten novca ter te dni nastopajo na Hebar, Žiga Jeglič, Marjan krat na dan in zagotovo se Sport. Na turnirju na Mad- turnirju štirih dežel. Tako so Manfreda, Robert SaboBč, bomo na Madžarskem po- žarskem, kibozanašočian- se včeraj pomerili z Madžari, Miha Brus, Aleš Mušič, skušali predstaviti kot dobra sko reprezentanco prvi pri- danes ob iS. uri je na spore- Egon Murič, Žiga Pance, ekipa. Vem pa, da bodo Itali- pravljalni turnir pred april- du tekma s Francozi, jutri ob Boštjan Goličič, Matej Hoče- jani prišli na turnir v naj- skim svetovnim prvenstvom 16. uri pa še z mlado repre- vaj, Jure Kralj in Edo Tcrglav močnejši postavi, tudi Mad- divizije 1 v Ljubljani, se bodo zentanco Italije. Olimpijska izkušnja za veterane Na Gorenjskem bodo od 25. do 30. januarja potekale prve svetovne zimske igre veteranov, rok za prijavo pa so organizatorji podaljšali do 25. decembra. Vilma Stanovnik Kranj - Gorenjska z občino Bled kot uradnim gostiteljem ter občinami Kranjska Gora, Jesenice, Radovljica, Kranj, Šenčur, Cerklje, Bohinj in Tržič bo konec januarja gostila tako imenovane Svetovne zimske masters igre. Tekmovanja bodo potekala v šestih športnih panogah, in sicer v alpskem smu« čanju, biatlonu, hokeju na ledu, smučarskih skokih. teku na smučeh in kot pred- Tadej Valjavec bo na zimskih Igrah veteranov stavitvenem športu mdi v nastopil v smučarskem teku./ dvoranskem nogometu- Hokejski obračuni bodo na Ble- pričakovali le prijav slovenskih športnikov. Je pa zanimivo, da je med prijavljenimi športniki kar nekaj takih, ki se bodo pomerili v drugih športih, kot so nastopali v svoji tekmovalni karieri. Tako bo na primer Jože Šli-bar, svetovni prvak v smučarskih skokih, ki je leta 1961 v Planici poletel 141 metrov, nastopil v smučar» skem teku. Prav tako je med prijavljenimi tekači naš še vedno odliáii kolesar Tadtj Valjavec, olimpionik Miroslav Cerai pa bo nastopal v maionogometni ekipi,'" pravi Na igrah lahko nastopi djskih kriterijev, upoStevajo Petia FarčnikizSI SPORT-a, du, lesenicah in v Kranju, vsakdo, ki je starejši od 25 let se le staicstne kategorije med- kjer so prevzeli organizacijo tekme v slalomu, veleslalo- oziroma v nekaterih športih narodnih športnih zvez. tega največjega zimskega mu in superveleslalomu v starejši od 30 let To je lahko Kranjski Gori, biatlonski in nekdanji olimpijsld anagova-tekaški obračuni na Poklju- lec ali svetovni prvak, športnik Svetovne zimske masters športnega dogodka po števi- igre potekajo pod okriljem lu udeležencev v Sloveniji. Mednarodne organizacije Organizatorji tudi poudaija- ki, tekme v smučarskih sko- na državni ali lokalni ravrU, za masters igre, ki deluje jo, da so uradni raq>is podaJj» kih v Tržiču in Kranju, dvo- lahko pa tudi nekdo, ki ga pod pokroviteljstvom Med- šali do 25. decembra, saj si ranski nogometni turnirji pa bodo prav svetovne zimske narodnega olimpijskega ko- želijo, da se do takrat prijavi v Kranju, Radovljici, Kranj« igre na domačih deh navduši- miteja. še čim več domačih športnih ski Gori, Šenčurju, Cerkljah, leauddežbo.Naigrahsena "Zanimanje za igre pri navdušencev, ki si želijo do- Naklem in Bohinju. mreč nastopa brez kvalifika- nas je veliko, nekaj več smo živeti olimpijsko izkušnjo. Bieo Na veslaškem gradbišču je živahno v sredo in včeraj je organizacijski odbor za pripravo svetovnega pokala 2010 In svetovnega prvenstva v veslanju 2011 na Bledu gostil delegacijo Mednarodne veslaške zveze FISA. Vodje posameznih področij so odgovornim za prireditve na FISI predstavili novosti od zadnjega junijskega obiska. Pri tem je bil poudarek prt tehnični Izvedbi tekmovanj, logistiki (namestitve, promet, prehrana), izvedbi časomerllstva in te» levtzljskih prenosov. Največji napredek pri prenovi veslaške infrastrukture so člani delegacije lahko videli v Mali Zaki, saj se končujejo dela v čolnarni in telovadnici, že te dni pa se bodo začela dela za zunanjo ureditev veslaškega centra. Kot so povedali odgovorni pri V2S, se je njihov izvršni odbor na svoji zadnji seji odločil, da zveza z Bledom kandidira tudi za organizacijo svetovnega veteranskega prvenstva leta 2013. S tem bi nadaljevali zgodbo vračanja Bleda na zemljevid naj« elltnejšfh veslaških prizorišč, prav tako pa bi tudi izkoristili letos In prihodnje leto prenovljeno infrastrukturo. V prihodnjih letih predvidevajo tudi kandidiranje za redno organizacijo tekem svetovnega pokala. FISA pa je ravno te dni potrdila koledar mednarodnih regat In pn/enstev v letu 20^0. Bled bo poleg prve tekme svetovnega pokata [2S.-30. maja) tudi prizorišče tradicionalne, že 55. po vrsti mednarodne regate (11.-13. j^'^U^)» i^â poudarek na udeležbi mladincev in mlajših članov. V. S. Železniki Specialni olrmpijci na plavalnem turnirju jutri, v soboto, se bodo v Železnikih zbrali športniki z motnjami v duševnem razvoju. Nastopili bodo na že 10. tradicionalnem plavalnem turnirju Specialne olimpijade Slovenije. Tako v Železnikih pričakujejo 175 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije, saj bo turnir tudi priložnost za kvalifikacije za poletne svetovne igre, ki bodo leta 2on v Atenah. Tekmovalni del turnirja se bo začel ob 10. uri, še prej pa bo pred bazenom slovesno odprtje» ki ga bodo popestrile mažoretke iz Železnikov. Odličja najboljšim bodo podelili Športni asi Luka Špik, Roman Kejžar, Drago Frelih, 8laža Klemenčič in Ivo Čarman. V. S. PRVENSTVENA TEKMA RD MERKUR : RK JERUZALEM ORMOŽ Športna dvorana Poden MERKUR SOBOTA, 7.11. 2009, ob 20. uri boucc.l« »oiiitaki/c »•.«^.c'* WWW.201 Omasters&ames.coni oop čutim šport. 25. do 31. j^T^uar 2010 ■M IBU FIFA & tr fC ?ruavi se NA doziva svolo olimpijsko iikušfMO. Sodeluje Uhko vsak WWW.201 o master sgames.com SI SPORT d ao. Foslcwna cona A 37. $1-4203 SenCut. SIcpwi)ô rsl: +386 4 279 19 00, fate: +386 4 279 19 05 ififo®201 Omasiefioam«. com 8 I o 1 si mon. swbíc^g-gífls. si GORENJSKI GLAS petek, 6. novembra 2009 Policisti včeraj stavkali Policisti so izvedli dveurno opozorilno stavko. Simon ŠuBic nje zadeve Katarine Křesal ..............................................................................zahteva, da se takoj podpiše Kranj • Údiú Políujskegii sin- pugoUba o zagotavljanju dikata Slovenije in podporni- pogojev za sindikalno delo Id so včeraj med 13. m 15. uro v ministrstvu za notranje opozorilno stavkali» saj od zadeve, kakor predvideva vlade zahtevajo popolno od- pogodba o ureditvi medse- pravo ptačnih nesorazmerij v bojnih razmerjih med Poli- iavnem sektorju za obdobje cijo in Poiidjskim sindika- december žoog-november tom Slovenije. Zahtevajo 2011 po že dogovorjeni dina- tudi vzpostavitev socialnega miJd. Med stavko so bili na te- dialoga in da se z reorgani- renu samo policisti, ki so bili zacijo íd racionalizacijo po- na nujnih, interventnih nalo- lici je ne posega v pridoblje- •gah, ostali pa so se ti dve uri ne pravice njihovih članov. udeležili sindikalnega sestan- Podporo stavkovnim za ka o aktualnih problemih po- htevam je izrekla Konfedera-lidstov, je pojasni] Miroslav cija sindikatov javnega sek- Volmajer iz območnega poli-— torja SÍovenijě»^ ministrica djskega sindikata Gorenjske. Kresalova pa je dejala, da Od približno 9.500 zaposle- imajo policisti pravico do nih v slovenski polidji jih je stavke, njihove kritike pa okoli šest dsoč včlanjenih v označila kot upravičene. Po policijski sindikat. njenih besedah je policija pri Policijski sindikat poleg plačnih pogajanjih vedno potega od ministrice za notra- tegnila batko. I Z nožem nad prodajalko V ponedeljek je neznani moški oropal prodajalno na Kapucinskem trgu v Škofji Loki. Simon Šubic žavno tožilstvo v Kjanju. Ro- ..............................................................................par je bil po pripovedovanju Skofja Loka • Zamaskiran napadene prodajalke visok moški je v ponedeljek okoli od 180 do 185 centimetrov, i8. ure vstopil v prodajalno izredno suhe postave, svetle na Kapucinskem trgu v polti in temnejših oči. Oble- Skofii Loki, prodajalki za- čen je bil v temnejša oblači- grozil 2 nožem in od nje za- k • jakno in hlače, na glavi hteval denar, ki mu ga je pa je imel kapo z izrezoma tudi izročila. Po tem je stori- za oči. Policisti naprošajo lec prodajalno zapustil in vse, ki bi karkoli vedeli ode- zbežal z nekaj sto evri goto- janju, da pokličejo na Poli- vine. Policisti in kriminalisti cijsko postajo Škof|a Loka še zbirajo obvestila v zvezi z (tel št. 04/502 37 00), inter- opisanim dejanjem In bodo vendjsko številko 113 ali pa zoper storilca podali kazen- na anonimni telefon o8o- sko ovadbo na Okrožno dr- 1200. Zagorela tudi kuhinja V torek je 4vletni Leščan zakuril v peči v kuhinji. S kuril* nim oljem je polil iverne plošče v peči. pri vžigu se je ogenj razširil na kuhinjo. Ovadili ga bodo zaradi povzročit' ve splošne nevarnosti. S. Š. Tržlčan redno heroin Na kranjskem sodišču so ta teden nadaljevali sojenje sedmerici, ki naj bi tvorila mrežo preprodajaItev SIMOW §UBIC Kra n j po mnenju tožilstva bila ..............................................Stojčev, ki je soobtožene Na kranjskem domnevno zalagal s heroi okrožnem sodišču so ta te- nom, in Puzin kot najbol den nadaljevali sojenje do* aktiven prodajalec droge mnevnim preprodajalcem Deloval je predvsem v bliži droge: 44-îeaiemu Goranu ni gostilne Cilka v Kranju Puzinu> 32-îetnemu Mar- po kateri so kranjski krimi janču Stojčevu, jj-letnemu na listi tudi poimenovali Matjažu Omanu, 45-letne' svojo akcijo, mu Hariju Novaku (vsi iz Sodni senat pod vod- Kranja), 40-letnemu Bran- s tvom okrožne sodnice ku Bujanoviču iz Bistrice pri Tržiču, 3 6-letne mu Aleksandru HanžiČu iz Ta- Marjete Dvornik se je seznanil z vsebino nekaterih telefonskih pogovorov ob- bora in 49-letnemu Kranj- toženih, si ogledal videp-čamt-Vladimirju MsdijwJz posnetke tajnega opa zova- Kranja, ki naj bi zalagali nja in zasliši še nekaj prič. predvsem odvisnike v Kra- Za Puzina zelo obremenil- nju, Tržiču in Škofji Loki. na priča je bil Samir Č. iz Kriminalisti so jih po več- Tržiča, ki je senatu razložil, mesečni preiskavi, v kateri da je od njega redno kupo- so si pomagali s tajnim val drogo. Ponavadi sta se opazovanjem in prisluško- po telefonu dogovorila, kje vanjem telefonskim pogo- se bosta sestala in koliko vorom, prijeli aprila letos in denarja ima na voljo: "He- iili ovadili sloritve prek šti- roin sem večinoma kupoval risto kaznivih dejanj s po- za deset do dvajset evrov, dročja prepovedanih drog. kar je zadoščalo za dan ali V času preiskave naj bi pre- dva. Med novembrom lani prodali skupno okoli pet Id- in aprilom letos sem drogo logramov heroina in s tem kupil tudi po petkrat na te- zaslužili okoli ^30 tisoč ev- den. Takrat sem bil odvi- Obtoženi Coran Puzin naj bi odvisniku iz Tržiča redno rov. Glavna akterja naj bi sen, sedaj ne več." prodajal heroin. /Foio coraxdK^v«« Z avtomobilom zapeljal v Soro Simon Šubic sunkovito zavil nazaj prek ..............................................................................nasprotnega voznega pasu Skofja Loka - V ponedeljek na travnato površino, od ko- zvečer so v Soteski v Selški der je vozilo nato zdrsnilo v Sori našli mrtvega 25-letnika strugo reke Sore. Voznik je v iz Selc, ki je 2 osebnim vozi- nesreči umrl, v vodi nedaleč lom zletel z regionalne ceste od vozila so ga našli gasilci Škofia Loka-Železniki. Poli- PGD Škofja Loka in poklicni cija točni Čas prometne ne- gasilci iz Kranja. sreče še ugotavlja. Po sedaj Vzrok smrti bodo ugotovi- znanih podatkih se je nesre- D z obdukcijo, zaradi ugoto- ča zgodila od nedelje zjutraj vitve okoliščin prometne ne- do ponedeljka zvečer, so spo- sreče pa bodo opravili tudi ročili z Operativno komuni- analizo za ugotovitev mgre- kadjskega centra v Kranju. bitne prisotnosti alkohola. Po ugotovitvah poiicije se mamil ali drugih psihoaktiv- je 25-letni voznik z osebnim nih snovi pri vozniku. Opra- avtomobilom peljal po regio- vili bodo tudi izvedeniški nalni cesti proti Železnikom. pregjed vozila. Policisti bodo V Soteski je v izteku desnega o nesreči s poročilom obve- nepreglednega ovinka zape- stiii Okrožno državno tožil- Ijal desno z vozišča, nato pa stvo. PORHBIM KflR RRBIM Prestavite v nižjo porabo f VEDNO PORABIM. KAR RABIM je najugodnejši paket oskrbe z električno energiio v Sloveniji, saj vam omogoča plačilo glede na dejansko porabo ter stalen nadzor nad porabiieno energijo I Za več informacij pokličite na 080 22 04 ali kliknice na www. porabimkarrabim.sl elektro, Gorenjska Vulkanizerji zavihali rokave Simon Šubic ste plačali še nekoliko več. ..............................................................................Odložitev starih, obrabljenih lO^nj • Zaradi torkovega sne- gum je ponekod brezplačna, ga so se pred vulkanizerski- spet dru^e vam jo bodo žarami delavnicami že pojavile čunali. Enako velja za branje-čakalne vrste, čeprav je zim- nje pnevmatik pri vulkani« ska oprema na motornih vo- zerju. Zimska oprema je ob-zilih obvezna šele s 15. no- vezna tudi pred 15. novem« vembrom. Vsem, ki vas to brom, če se sneg oprijemlje opravilo še čaka, svetujemo, vozišča ali pa je to poledene-da se predhodno pozanimate lo. Za zimsko opremo oseb-o cenah pri vašem vulkani- nih vozil se štejejo štiri zim-zerju, saj se te kar precej raz- ske pnevmatike ( M-ř-S) z mi-likujejo. Za menjavo štirih nimalno-globino profila tri pnevmatik na jeklenih piatiš- milimetre ali štiri letne pnev-čih je treba na Gorenjskem matike z minimalno globino večinoma odšteti med 24 in profila tri milimetre in snež-30 evri, nekateri vam bodo ne verige v priboru. Sicer pa zaračunali celo več, le redki so v ponedeljek vzpostavili tudi 24-umo zimsko službo na državnih cestah. pa manj. Za menjavo gum na aluminijastih platiščih bo- Gorenjski Glas WWW.GORiNJSKÎClAS.Sl A AKTUALNO ZANIMIVOSTI ZGODBE KNJIGE IN LJUDJE RAZGLED Aktualno Ob ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe jih skrbijo omejitve. Stran lo Zgodbe V Ugandi so šole natrpane, mnogi pišejo kar na kolenih, ker ni denarja za mize. Stran 12 Zanimivost Andrej Debeljak - nekdanji duhovnik, ki zdaj živi družinsko življenje. Stran 13 10 Aktualno GG + petek, 6. novembra 2009 Stane Bergant, krajevni odbor Kokra: "V Kokri vidimo v krajinskem parku možnost razvoja in hkrati zavarovanja naravnih danosti. Takšne težnje obstajajo v srednjeevropskih alpskih Skrbijo jih omejitve parku Občine jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava ter Ministrstvo za okolje in prostor so leta 2005 podpisale sporazum o ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Po dvomesečni javni razpravi seje pokazalo, da ustanovitvi parka nasprotujejo zlasti lastniki zemljižč. Danica Zavri Žlebir Vlada je junija letos potrdila osnutek uredbe o regij« skem parku, ki naj bi zajel blizu 25 ÚSOČ hektarjev zemljišč. septembra in oktobra je v občinah potekala javna razprava, na javnih predstavit- državah, kjer se ljudje s podeželja izseljujejo. Da 1 ^ «o prebivalci morebitne- bi obdržali ljudi in ohranili kulturno krajino, pa . ^ , .J I I -u ^ ' M S teh obmoàj prisluhnili m- )e treba na)ti način, kako )ih motivirati. fonnacijam o tem, kaj jim park prinaSa in povedali svoja mnenja in pripombe. Zlasti lastniki zemljišč mu ostro nasprotujejo, saj v njem ne vidijo nobene koristi, nasprotno, prepričani so, da predstavlja nove omejitve. V občini Preddvor, kjer naj bi biJe v območje parka zajete kar tri četrtine površine občine, so prejšnji teden na občinskem Slavko Roblek, predsednik Agrarne skupnosti Bašelj: ''Izkušnje, ki jih imamo lastniki kmetijskih zemljišč z državnimi institucijami, so nas naredile nezaupljive. Krajinski park bi bila le še ena institucija yei, ki bi nas omejevala. le pri Naturi 2000 smo imeli veliko težav, ko smo želeli do planine narediti gozdno vlako." svetu sklenili da odstopajo Kokre bi bila v velikem obse^ zajeta v regijski park Kamniško-Savtnjske Alpe. od nadaljnjih postopkov, in sicer zaradi inazito odklonil- uredba upoštevati. Tako me- zaupljive. "Država pa s kra- temu bi težko verjel, da bomo nega stališča občanov in last- nimo, da je treba vanjo preliti jinskim parkom uvaja še eno s parkom lažje prišli do ev- nikov zemljišč. poslanstvo ustave, ki državi institudfo, Id bo ovirala naše Stanislav Bergant iz Kokre nalaga skrb za gospodarski, gospodarjenje. Lastnikov ropskega denarja: za vsak projekt namreč potrebuješ je eden od zagovornikov socialni in kulturni napredek kmetijskih zemljišč nihče ni svoj 50-odstotni lastni >dožek. ustanovitve regijskega parka prebivalstva v gorskih in hri- vprašal, vem pa, da v tujini Osebno in kot predstavnik in edini od občinskih svetni« kov, ki je v Preddvoru glaso- bovitih območjih. Dana bi morala biti možnost fleksibil- takšne parke ustanavljajo s agrarne skupnosti parku na-soglasjem lastnikov in z od- sprotufem: zaenkrat v park val proti takemu sklepu, n^a vstopanja in izstopanja škodninami, če so ti zaradi ne gremo. Ce pa se v prihod-"Morda smo se s tem prena- iz območja parka. Izrazitejši določb prizadeti. Udeležil nosti izkaže, da je to koristno, glili, lahko bi posredovali vse poudarek bi moraJ biti na lo- semse vseh zborov, ki so biii p gremo še vedno lahko zra- naše pomisleke in kritike in če jim drfava ne bi prisluhni- kalnem prebivalstvu, saj samo to ohranja kultimio po občinah sklicani za obra* ven. II vnavo uredbe o parku Kam- Kako bo postopek za ome A Miran Zadnikar, župan občine Preddvor: "Občina bi si na svojem območju želela imeti krajinski park, saj prinaša več prednosti, od možnosti razvoja do državnega nadzora. Občinski svet pa je sklenil, da se zaenkrat s krajinskim parkom ne strinjamo, vzpostaviti bi ga bilo mogoče samo v soglasju z lastniki." la. bi še vedno lahko odkloni- krajino. Ob primernih nara- niáko-Savinjske Alpe, in pov- njeni regijski park teke! nali," meni Bergant o sklepu vovarstvenih defmidjah bi sod so mu kmetje izražali na- prej? Na Ministrstvu za oko- občinskega svela, ki je sicer k morali prebivalcem dopuSČa- sprotovanje/' je dejal Roblek. Ije in prostor so nam odgovo- odločitvi o ustavitvi postop- ti gradnjq objektov tudi za "Razen omejitev nam lastni- rili, da se je postopek za usta« kov še dodal, da si s tem ne tržne namene (denimo male kom zemljišč park prav ni- novitev parka šele dobro za-zapirajo možnosti drugačne elektrarne) primernih di- česar ne prinaša. Za varova- čel, čeprav so nekateri dobili odločitve v prihodnje, kar pa menzij in zmogljivosti. Spod- nje narave je dovolj poskrb- občutek, da jc žc pri koncu. mora temeljiti na pobudi in s bujanje podjetništva v parku Ijeno že z Natiiro 2000, pri Po dvomesečni javni razpra- strinjanjem prizadetih obča- naj bi bilo v takšnem obsegu, kateri se srečujemo z veliki- vi, ko so imeli vsi zainteresi« nov in lastnikov zemljišč. Kje Bergant vidi prednosti mu standardu primeren eksi- nimo v agrarni skupnosti že- porabe na vsebino uredbe, regijskega parka? "Kot mlad stenčni razvoj prebivalcev. In leli do pianine, kjer imamo meje parka in notranjih var- da bi omogočilo življenjske- mi omejitvami Tako smo de- rani možnost dati svoje pri- 0: alpinist sem veliko hodil v za- Če so ti zaradi kakih posebnih hodne Alpe in tam videl, zahtev varstvenega režima pašnike, zgraditi gozdno ko, primemo za dostop s stvenih con, si bodo na ministrstvu vzeli Čas za analizo Na uredbo o regijskem parku Kamniško*Savinjske Alpe je v času javne razpravç prispelo več pripomib. Med podporniki regijske^ parka sta krajevna skupnost Kokra in mlade družine iz zaselka Kokra - Polana, nasprotujejo pa ji skupina lastnikov kako živijo ljudje na zaščite- prikrajšani (denimo uporaba traktorjem, Za tristo mexov pripomb in pripravo stališč nih območjih. Narava je bila obvarovana, kljub temu da so ta območja živela od turizma, okolica lepa, naselja urejena, standard ljudi je bil dober. Prebivalci so imeli interes vlake smo potrebovali cel šop do njih, kar bodo storili sku- dokumentacije z različnimi paj z občinami in strokovni- soglasji in imeli težave z in- mi službami. Kjer bodo pri- špekdjo, zavod za gozdove pa šli do skupnega stališča, da je škodnino. Terjamo pa tudi je ocenil, da v širšem interesu to potrebno, bodo tudi po- takšno upravljanje parka, ki takšna gozdna vlaka ni po- pravili meje. šele ko bo vse določenih materialov pri gradnji, ki povečuje stroške), bi morala država poskrbeti za določeno nadomestilo ali od- ostati v teh krajih. V Kokri se večjo pozornost daje prebival- trebna. Ko hodimo po drugih skupaj uskJajeno z občina-zadnja desetletja srečujemo s cev, lastnikom, kmetom, krajih, denimo po območju mi, bodo šli v nadaljnji po- propadanjem kmetij in odse- podjetnikom ..." Triglavskega narodnega par- stopek. *'ObČine se v tem Ijevanjem ljudi v dolino. Tež- Bergant tudi razume, da ka, pa nam ljudje tudi govori- času še niso odločale za ali nje v vseh srednjeevropskih nekateri lastniki nasprotujejo jo o težavah, ki jih imajo 2ara- proti regijskemu parku, pač alpskih državah so usmerje- regijskemu parku, saj to te- di omejitev v parku. Menda pa so dale konstnJctivne pri- ne k ohrajiit\i poseljenosti in melji na preteklih izkušnjah tam kmet, ki se ukvarja s pombe z,namenom izboljša- kulturne krajine. Treba je z državo, ki je bila pogosto bi- kmečkim turizmom, ne nja uredbe. Za končne odlo- najti način, kako ljudi motivi- rokratska, nedostopna in ne- more zgraditi večjega števila čitve bo še dovolj časa in ka* rati, da ostajajo v teh krajih, razimievajoča za potrebe lju- parkirišč za svoje goste. Last- kršno koli vnaprejšnje zavra- Sam v uredbi o krajinskem di, njeni postopld pa neživ- niki zemljišč ob predlaga- čanje procesa ustanavljanja parku Kamniško-Savinjske Ijenjski. Predsednik Agrarne nem regijskem parku ugotav- brez analize pripomb oz. po- zemljiši v dolini Kokre, krajevni odbor Alpe vidim možnost za raz- skupnosti Bašelj Slavko Ro- ljamo, da nam ne bo právnič pravkov uredbe bi bilo ne- Bašelj in tamkajšnja agrarna skupnost» ljubljanska nad škofi j a in AS Meščanska korporacija Kamnik. vo). Krajevni odbor Kokra, ki blek, potrjuje, da je lastnike koristil. Že sedaj, ko država spametno," so nam odgovo-uredbo podpira, je občini in zemljišč na tem območju uporablja našo zemljo (deni- rili na ministrstvu na vpraša- ministrstvu vendarle naslovi! prav dosedanje ravnanje drveč pripomb, ki bi jih morala žavnih institudj naredilo ne- mo za lov), ne dobimo nobene odškodnine ali rente. Tudi nje, kako so se v drugih oblinah odločili glede parka. i GG + petek. 6. novembra 2009 11 Razveze T v • • Ločijo se tudi osemdesetletniki V Sloveniji se razveže vsaka četrta sklenjena zakonska zveza, kljub temu pa naša država po pogostosti razvez še vedno sodi na rep Evropske unije. Po podatkih Eurostata je bilo namreč lani le v Italiji (0,9) manj razvez na tisoč prebivalcev kot v Sloveniji (1,1), najraje pa se zakonsl hiša. Će eden od ravni kot pred tridesetimi katero zakonsko zvezo. Mo- nekdanjih partnerjev potem leti. Vse več je namreč zu- ški po drugi strani v zakonu ves čas spreminja oziroma najzakonskih skupnosti, pri radi obupajo zaradi psihič- dodaja nove premoženjske 5 katerih razveze - ko se part- nih težav svojih žena. "Pov- zahteve, iahko postopek tra- v «J s nerja razideta • niso potrebne. Še vedno pa je treba do- sem banalnih razlogov za razvezo Še nisem imel v ja v nedogled." reči delitev skupnega pre- svoji praksi, čeprav te neka» moženja, dodelitev otrok, tere stvari vseeno preseneti- Pred po ročna pogodba preživnino... io. Na primer, da se nekdo m možna Razveza je boleč in stre- odloči za ločitev pri osem Na vprašanje, pri kate- sen trenutek, saj gre ven- desetih, kot razlog za razve- rem vprašanju se spor med darle za konec skupne poti zo pa navede, da ga je žena zakoncema večkrat zaostri, dveh zakoncev. Razideta se izgnala iz skupne postelje pri dodelitvi otrok ali razde- lahko sporazumno, sicer pa in iz kuhinje." v tožbenem postopku. "Še nekaj let nazaj so sodniki poskušali sprta zakonca prepričati, naj še enkrat premislita in se potrudita, da- Eno leto za sporazumno razvezo litvi premoženja, Mitja Sever pojasni, da se okoli vprašanja dodelitve otrok v varstvo in vzgojo zakonca redko dolgo prepirata. "Pri Ko zakonca ugotovita, da tem vprašanju se zakonci Po podatkih vpisnika za družinsko pravdne zadeve na Okrožnem sodišču v Kranju, na katerem potekajo vsi postopki razvez na Gorenjskem, je bilo letos do konca oktobra vloženih 87 tožb za razvezo zakonske zveze in 83 predlogov za sporazimino razvezo. V letu 2008 je bilo vloženih 83 tožb za razvezo in 99 predlogov za sporazumno razvezo zakonske zveze. Podatid kažejo, da se je letos zmanjšal delež sporazumnih razvez. Šest sodnikov, ki na kranjskem (;odi.^ču rešuje družinske zadeve, |e lani rešUo 337 statusnih zadev (razveze, očetovstvo, preživnine, dodelitve otrok), do konca oktobra 2009 pa že 330 statusnih zadev. Letos so rešili tudi 254 nepravdnih družinskih zadev. nes pa teh poskusov ni več. skupno življenje ni več vendarle podredijo mne- Kdor se odloči ločid, se tudi možno, se lahko odločita za njem avtoritete, bodisi cen- bo. Razlog za ločitev je lah- sporazumno razvezo. V tra za socialno delo bodisi ko prav vsaka stvar, ki jo ne- tem primeru je treba skleni- kasneje sodnemu izveden- kdo od zakoncev navede kot ti notarski sporazum, v ka- cu, če se mnenje centra za se jim maščuje, ker se v po- določen delež že ustvarjene- "Sodna praksa je tu zelo ne- ncvzdržrio, največkrat pa te rem se dogovorita o nači- socialno delo izpodbija. Si- stopku razveze niso bile ga skupnega premoženja," usmiljena in sodniki le red- gre za nasilje, skoraj vedno nu delitve skupnega premo- cer pa so v skoraj vseh pri- pripravljene pogovarjati. Si- razlaga odvetnik. ko znižajo višine preživni- moškega nad žensko. Tedaj ženja, razrešiti je treba merih otroci do štirih let cer pa preko sodišča ni mo-pogosto predlog za razvezo vprašanje, kdo postane ali dodeljeni mami, razen če goče izsiliti, koliko stikov z pride v paketu, skupaj s pre- ostane najemnik skupnega povedjo približevanja in stanovanja, in tudi, ali ima- ne gre za aJkoholičarko, duševno bolnico ali nezrelo predlogom o nepravdnem ta zakonca med seboj kakš- osebo. Očetje se morajo postopku na pripustitev ne preživninske zahtevke, precej bolj potruditi, da jim otroki morajo imeti starši, ki jim otroci niso bili zaupani v varstvo in vzgojo." Pri delitvi premoženja skupnega stanovanja v iz- Sledi vložitev predloga za sodišče, ponavadi gre za med nekdanjima zakonce- situacijah se pokaže kako- ključno rabo šibkejši stranki," pojasnjuje Mitja Sever, odvetnik iz Radovljice. Razlogi za razvezo so, kot smo že omenili, največkrat sporazumno razvezo na sodišče. Če se zakonca ne mo- Prerekanje med nekda- ne, pa čeprav je nekdanji za-njima zakoncema, kaj konec, ki jo je dolžan plače-komu pripada, lahko precej vati, izgubil zaposlitev. Zni- ogreje tudi ozračje v sodni žanje preživnine ponavadi dvorani. "Seveda včasih zav- uspejo doseči le v primeru re tudi kri. V takih kriznih nesreče s hudimi posledicami, hude bolezni ali dveh, treh otrok v novi zvezi. Če sodnice, dodeli otroke." Po ma je pomembno, da gre za vost odnosa, kakršen je bil izkušnjah sogovornika so premoženje, ki sta ga za- med partnerjema že v za- se preživnina ne plačuje, se A ^ reta dogovoriti, komu bodo ženske precej principielne, konca ustvarila v času traja- konski zvezi. Pogosto se po- sproži izvršilni postopek. v varstvo in vzgojo zaupani otroci, bo ustrezno mnenje zato se nekatere želijo ne- nja zakonske zveze z de- rušijo vse meje dostojan- Če ta tri mesece ni uspešen, kdanjemu možu maščevati lom. Predporočne pogodbe, stvenega obnašanja, zakon- se lahko stranka obrne na konkretna šikaniranja ene- pripravil center za sodalno s preprečevanjem njegovih kot jih poznajo drugje, pri ca se med seboj obkladata s preživninski sklad, kjer ga partnerja nad drugim, delo. Ko sodišče to mnenje srikov z otroki. "Sčasoma, nas nimajo pravne vredno- krepkimi izrazi. Seveda je dobi minimalno preživni- zato najbrž ni čudno, da naš pridobi» se opravi narok, do- ko se čustva mnirijo in part- sti, saj vnaprejšnjega dogo- precej odvisno tudi cxl avto- 110." Izmikanje plačevanju sogovornik v nekajletni ka- loči se preživnina, nato se nerja zaživita vsak svoje živ- vora o delitvi še neustvarje- ritete sodišča, koliko besed- preživnine je sicer kaznivo rieri še ni doživel, da bi so- izda sodna odločba in plača ljenje, pa tudi ženske veli- ' nega premoženja zakon ne nega dvoboja dopušča." Se- dejanje, za katerega je'za- dišče kakšen zahtevek za sodna taksa. "Postopek raz- kokrat ugotovijo, da bi bilo razvezo zavrnilo kot neute- veze, kjer ne prihaja do za- fino imeti vsaj en prost dan dovoljuje. "Se pa podpisujejo sporazumi, v katerih ver pretepu med nekdanji- grožena kazen do enega ma zakoncema še ni bil pri- leta zapora. "Včasih ie bilo meljen. "Nepremostljive pletov, je končan v pribiiž- na teden, da bi kam odpoto- partnerji ugotovijo, kakšno ča: "Do njega hitreje pride v potrebno sodišču dokazati razlike v svetovnih nazorih no letu dni," je razložil od- vata s svojim novim part- premoženje že obstaja pred kakšnih sosedskih sporih. izmikanje, sedaj je dovolj zakoncev ali kakšne druge vetnik. nerjem in podobno. Tedaj nastopom zakonske zveze. Takrat čustva Še hitreje po- dokazati, da nekdo ne pla- filozofske zadržke, ki bi bili Precej dlje Uhko trajajo rade zahtevajo od nekda- Prav tako je možen kasnejši divjajo." čuje preživnine, čeprav bi to razlog za razveze, še nisem razveze, za katere je bila njih možev, naj pogosteje sporazum, s katerim zakon- Pogost pojav je izmikanje zmogel. A običajno sodišče zasiedil. V teh primerih za- vložena tožba. V takem pri- skrbijo za otroke. A večkrat ca drug drugemu priznata plačevanju preživnine. . izreče pogojne obsodbe." 12 GG + petek, 6. novembra 2009 Zgodbe Delavnica za vzgojiteljice Učiteljice $0 se preizkusile tudi v praktičnem delu. Iz srca A frike Prostovoljke iz Dru^va Edirisa Slovenija v mestu Kabale na Jugu Ugande izvajajo projekt opismenjevanja ugandskega ljudstva z naslovom Sposobnost branja • okno do znanja. Marta SatleR stave o ljudstvu Bakiga. Hišo 2 šolanjem naučili uporabljati prejšnji teden pridobile na eni - velikim napisom Edirisa, v ka- knjige. V državi. Iger prebival- od izbranih vaških šol. Poicaza- Pred nami je nov dan in ne- tero že ndaj let vidijo vstopati stvo tako hitro narašča, so šole le smo jim nekaj posnetícov o strpno p pričakujemo. V me- predvsem belce - muzungu, so prenatrpane in mnogi pišejo tem, kako smo delali, in tudi stu Kabale, na jugu Ugande, do zdaj gledale le od daleč in na kolenih, ker m denarja za risbe, ki so jih narisali o vsebini kjer izvajamo projekt Sposob- pojma niso imele, kaj se tam mize. Preden se naučijo toliko knjige otrod prvih dveh razre- dc^ja. Za muzej, Id govori o an^eŠČine, da lahko berejo in dov, ter lepe knjižice, ki so jih skoraj pozabi jeni zgodovini nji- se izražajo - ponavadi je to v izdelali oirod ttetjega in &trte- nost branja • okno do znanja, smo danes v Edirisini stavbi z imenom The Home spet gosti- hov^p ljudstva, nikoli niti sli» srednji šoli, so že zamudili tisti ga razreda. Njihova nalc^ je tdjice, Na delavnico smo pova- šaJc niso. Z velikim zanima- čas, ko pri otroku lahko vzbudi- bila, da si izmislijo in napišejo bile vzgojiteljice, predstavnice njem so spremljale razlage, saj mo veselje do branja. svojo zgodbo, jo tudi ihistriiajo iz 40 vrtc^ v mestu. NaŠ pro- Moses ve o vsakem predmetu Predstavile smo jim našo ter na platnico »napišejo naslov jekt, ki ga sofinancira Ministr- povedati zanimivo zgodbo, naj- knjigo Hišica z dvema okno- in svoje ime. Končrti izdelki s stvo za zunanje zadeve RS, je bolj jih je pa nasmejal, ko je ig- ma, ki smo jo izdale prav za ta presenetili tako učitelje, kot namenjen v prvi vrsti spodbu- ral vra^, ki poskuša od obisko- projekt in ob pogledu skozi nas, ki smo ddavnice vodile, janju bralne kulture na pode» valca s svojo magijo dobiti tudi magični okni primerja živije- otrod pa so bili neizmerno ve- želskih osnovnih šolah, vendar kaj za bogove in seveda kot po- njeotrokv Ugandi z ži^jenjem seli, ko smo jih slikale s knji^ se tukaj ponavadi stvari hitro srednika tudi zase - kozo ali otrok iz Slovenije. Knjiga je na- mi v rokah. Tukaj namreč last- razvejo in mestni urad za šol- vsaj kokoŠ. pisana v treh jezikih: sloven- n^ razmišljanja ne spodbuja- stvo nas je zaprosil, če lahko iz- V predavalnico so se skozi skem, angleškem in rukigi, jo, saj je v razredu včasih sto in vedemo vsaj po eno delavnico našo Galerijo izdelkov domače zato jo otrod lahko začnejo bra- več otrok, ki predvsem besedo tudi za njihove učitelje in v^o- obrti vrnile vedrih obrazov in ti v osnovni šoli že takrat, ko ra- ža besedo ponavljajo za učite- jitdje. vedele smo, da zdaj lahko za- zumejo le matemi jezik, in na- Ijem. Vse je pripravljeno, prostor čnemo - uro in pol kasneje, kot daljujejo v angleščini, ko je nji- Prepričane smo, da bodo je nairpan s stoli, vendar misli- smo nameravale. Po predsta- hov besedni zaklad dovolj bo- tudi učiteljice iz mestnih šol mo, da bo vseeno šlo. Včeraj vitvi projekta in pomembnosti gat, pa še takrat lahko oba jezi- loijigo pri svojem delu z vese-smo prostovoljke iz Društva lokalne^ jezika za kulturo ne- ka primerjajo, kadar pomena Ijem uporabljale, saj imajo možnosti za popestritev pouka zelo malo. Seveda so si vse že- Edirisa Slovenije gostile udte- k^ naroda smo predavale o kakšne besede še ne poznajo. Ijice in na začetku smo mislile, koristih, ki jih za vsakdanje živ- Učiteljice so nas pozomo po- da iz te^ ne bo niČ Ob predvi- ljenje prinaša sposobnost brati slušale in tudi zavzeto sedelo- lele, da bi obislode tudi njihmx) denem času smo stale pred in razumeti, kaj prebereš. V vale na praktiôii delavnid, šolo, vendar je žal časa prema- s^vbo in vsako lepo oblečeno Ugandi je bralna kultura zelo kako je možno knjigo uporabi- lo in jih ne moremo vključiti v žensko, ki se je ustavila nekaj na nizkem nivoju, saj v lokal- ti v učnem procesu in kaj vse se naš preoram. Odhajale so prav metrov prcd\diodom v nasled- nem jeziku Rukiga, čeprav ga lahko ob branju naučimo. Se- tako zadovoljne, kot so t)iii za- nji vň. smo dobesedno z\idde • govori milijon šeststo tisoč pre- veda pa so bile najbolj vesele, dovoljni učitelji osnovne šole noter. Prav sramežljivo se ob- bivalcev, razume pa menda ko smo vsaki poklonile knjigo Ryahirengye, s katerimi srr.o našajo, gledajo v tla in komaj celo deset milijonov, knjig sk> in priročnik o izvedbi praktič- pet dni na delavnicah spremlja- odgovorijo na tvoj pozdrav. rajda ni Knjige v angleščini, Id nih delavnic za spodbujanje le, česa vsem so zmožni njiho- Led je bil prebit, ko jih je Mo- je uradni jezik v Ugandi in zato branja na različnih nivojih zna- vi učend od prv^ do četrta ses, naš vodič po muzeju, od- tudi v šolah, pa berejo le redki nja. Govorile smo tudi o izkuš- razreda, če jih spodbujaš in ver-Za najmlajše nismo bile dovolj zanimive • ta nàm je kar ušla. peljal na brezplačen c^ed raz- posamezniki, ki so se že med njah z delavnic, ki smo jih jameš vanje. Ministrstvo za zdravje je bolnišnicam že spomladi priporočile ukrepe za finančno vzdržnost, med drugim naj bi racionalizin mrežo dežurnih mest, porabo zdravil, zmanjšali obseg * nadumega dela, pregledali vse podjemne in druge p<»odbe.. Varčevanj e zdravstvu V Zdravstvenem domu Škofja Loka in na Zobni polikliniki Kranj bodo leto zaključili v rdečih številkah Tudi Psihiatrična bolnišnica Begunje napoveduje manjšo izgubo» Suzana P. Kovačič stimuladj Bled - Na nedavnem dvanajstem jesenskem srečanju so uspešnosri iz prihodkov na so reforme nujne. trenutek še ne čutijo, da pa podjemne in druge pogod- be,'' je povedala direktorica trgu. Med enotami zavoda Predsednica Društva eko- Direktorata za zdravstveno zagotovo nomistov v zdravstvu Neven ekonomiko Elda GregoriČ Ro- Družtva ekonomistov v ključili leto v Zdravstvenem ka Banovič je dejala, da je gelj in dodala: "Sploèna bel« zdravstvu razpravljali na domu (ZD) Škofja Loka in zdravstvenih stori gospodarske krize izvajanja na Zobni polikliniki Kranj, lahko druge manevrskega p stm znotraj zdravstvenih za r. "Zelo dobro obfutiTnn zdravstvo Gorenjske (OZG) pozitivno. Vzrokov za to je kako težko je tretji največji javni zavod na primami ravni drugim znižanja priznanih sredstev zaradi nišnica Jesenice, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj in Bolnišnica Golnik so napovedale pozitivno poslovanje za leto 2009 in ji, zaposluje 720 ljudi. Prvič varčevalnih ukrepov Vlade v teh oteženih razmerah je RS. nekoliko ''boljša organi- stim, kai denarjem, ki ga dobimo tudi za prvo polletje niso izka-zdravstvene zavarovaJiuce zale izgub. Psihiatrična bc4 deÝiimf v zadnjih petnajstih letih je uspešnost poslovanja zavoda OZG negotova. "Ocenjujem, Škofja Loka", ki pa finančno da bomo do konca letošnjega ni pokrita, preveč zobnih leta poslovali okoli pozitivne tehnikov v Zobni polikliniki in ti- nišnica Begunje je poslovala čeno pozitivno v prvem polletju, do pričakujejo od zdravstvenega konca leta napoveduje manj- sistema. Strukturne spre- šo izgubo, ki pa ni opravičili« vendar va. II Minishstvn nide ob pogoju, da bomo re- zdravstvu manjkanje zdravje je bolnišnicamže spe- obetajo tudi z zdravstvene alizirali sprejete varčevalne zdravnikov v ZD Kranj, kar mladi priporočijo xikrepe formn ukrepe evrov. Nabor ukrepo zahteva več nadur," je povedal jože Velemik. direktor lahko privarčujemo zavoda OZG, in dodal, da miežo dežuriiil) finančno vzdržnost, med dru- Ijajo vsaj to, da se vsesplošna gim: "naj bi racionalizirali dostopnost do potrebnih in samo pri materiaJnih stro- kriza še traja zdravil ških nilrl strokovno opravičljivih zdravstvenih storitev ne bo slab- dumega deia, pregledali vse šala ... GG + petek, 6. novembra 2009 13 Zanimivost Nismo žrtve y samo v • ucimo se Tudi svoje življenje nel(danji duhovnik Andrej Debeljak, ki zdaj živi družinsko življenje v okolici Radovljice» vidi kot pot, na kateri se uči. Mariana Ahačič tretja, ko je iz njega izstopil. Pot svetlobe Tudi v življenju zunaj Cer- so pripravljeni pc^edati vase in se spreminjati." ■ "Pri slednji odločitvi sem si Radovljica • "V življenju se vzel več časa kot pri drugi/' mi dogajajo samo stvari, ki pravi. BU je starejši, imel je P^^« ^sto, kar najbolj ^^ • ... jih potrebujem, da se iz njih več izkušenj, zato se je dobro zna in kar najraje dela: svetuje spremenili nekaj naučim/' vedro poko- zavedal posledic, ki jih bo ^ pomaga ljudem. Ustenovil mentira svojo prav nič obi- njegova odločitev prinesla je podjetje, ki ga je poimeno- p^ jg j^j^j ra^xnišlja], vpra- čajno življenjsko pot petin tri- tako njemu kot njegovim val Pa svetlobe. "Zato, ker je §am, da je bil izstop iz Cerkve desedetni Andrej Debeljak, bližnjim. A pravi, da se zdaj, življenje pot in če đovek ubira y tem smislu v bistvu umik. psiho terapevt, ki šele slabo ko iivi družinsko življenje. P^vo pot, hodi v svetîobi - je y xnoň\ svojo ^odbo tam leto živi običajno družinsko počuti mirnega in zadovolj- bolj srečen, bolj zadovoljen, iz- speljati do konca? "Saj sem jo. življenje v okolici Radovlfice. nega. kar pomeni, da se je polnjen, živi v rniru in v har- Leta premišljevanja o tem, kaj Januarja bo namreč minilo prav odločil. "Ob smrtnih po- moniji. Ljudem pomagam, da storiti, so bDa seveda težka leto dni, odkar je takrat še steljah, kjer sem biJ tako po- prek pogovora pridejo do zato. ker je sebe najtežje spre- župnik Andrej, magister psi- gosto kot duhovnik, sem se sebe. dobijo drugačen pc^ed minjati. Pri vseh drugih je hologije, vernikom v svoji naučil, da je v življenju naj-župnijj na Koroški Beli pove- pomembneje slediti svoji no- na življenje, da razumejo, da niso žrtve. Nihče namreč ni lažje. Gre za pomembne odločitve, ki zaznamujejo ne le dal, da zapušča cerkev. i Najpomembneje je slediti veri in prepričanju tranji veri in srcu. To je vse. žrtev, v življenju se nam doga- tebe, pač pa tudi druge, in kar ostane na koncu, in prav jajo samo stvari, ki jih potre-- zato je še kako dobro.vedeti, nič od tistega, za kar se ljud- bujemo, da se iz njih nekaj na- zakaj nekaj narediš, kako se Andrej Debeljak: "Bil je čas, da obrnem nov list v knjigi" je pogosto trudimo v življe- učimo. Res pa je, da mnogi odlodš. Zdo dobro sem ražnju: slavo, ugled, denar. Veli- raje trpijo, kot da bi se vpraša- mislil, kakšni so bili razlogi, o BI o 13 O O "V življenju sta le dve dej« kokxat sem bil pretresen ob 11, kaj se morajo naučiti. Življe- da sem se odločil za duhoviu- stvi popolnoma gotovi - prvo tistem, kaj so mi ljudje pove- nje je pač šola; če se v n\é\ nič- šld poklic, kaj sem potreboval je rojstvo in driago smrt. dali tik pred smrtjo; nekatere • esar ne naučimo, postane le Še in zato nimam nobene zame- Vmes so prelomnice • priJož- med njimi sem pozna) veliko težje, še bolj grozno. In takrat re do cerkve. Zelo jo spoštu- nosti, ko sprejemaš odločitve letmkosemseznjimipogo- zbolimo." jem, ravno tako, kot zelo spo- za pot, po kateri hodiš," pra- varjal na smrtni postelji, je Pra\i, da k njemu po pomoč štujem vse iskreno verujoče vi. Njemu se je prva prelom- bilo, kot bi govoril s popolno- ponavadi pridejo ljudje, Id so ljudi. Nisem jezen, nc čutim niča zgodila, ko je imel pri ma drugim človekom. Pre- pripravljeni nekaj storiti zase. manka. Bila je moja šola, veii- šestnajstih tako hudo pro» den človek imire, se mu sp> Takšni, ki so že malo razmiš- kokrat lepa, velikokrat težka, metno nesrečo, da je bil kli- znanje razširi. Dojame stva- Ijaliini^otovili.danimajood- prinesla ni je veliko izkušenj, nično mrtev. Druga, ko se je ri, ki jih je imel pred nosom, govorov za stanje, v katerem a zdaj je čas, da obrnem nov odločil za duhovniški poklic, pa jih nikoli ni videl." so. Marsikaj so že poskusili in list v knjigi. " V življenju sta le dve dejstvi popolnoma gotçvi • prvo je rojstvo in drugo smrt, vmes so prelomnice. Andreju se je prva prelomnica zgodila, ko je ime! pri šestnajstih tako hudo prometno nesrečo, da je bil klinično mrtev; druga, ko se je odločil za duhovniški poklic, in tretja, ko je iz njega izstopil. EVRDPSKD PRVENSTVO V BADMINTONU DO 17 LET kuropban Q^OMIKtON CKAMP^OMftMI 1 5t NOVEMBER âPORTNA OVDRANA MCDVOOC - SLOVCNIJA Gorenjski Glas MEDUODE www.posta.si Osebne poštne znamke Izberite svojo n&j]jub.^ fotografijo h) Icto&njim boži(ao-DOvolCCÙJï^ voSčilom dodajte svoj pećat z »eboo polmo znamko. Odslej lahko izbirate med enajstimi olí\1rjÍ. Rok izdelav« iUiArnkje 14 dni. Ifxformaaje in Dan>Či)o oM^mib poštnih zjiâmJ( na: 02 449 2244, oa oseboe.zTijmke«^postal ali OA WWW.p09t9tM Zanesljivo vsepovsod HJ rOŠTA SLOVENIJE POŠTA IN RNANCE 14 GG + petek, 6. novembra 2009 Na robu Bojanova zgodba o thm, kako pasti in znova vstati Avtobus je pravkar speljal postaje # SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic víilena Miklavčič usode tudi držal. Žal pa je že tako, da človek obrača, Bog obrne, in Če koga preveč razvajamo, tudi ne zra ceniti tistega, kar dobi v dar," je v svoje pripovedovanje vpletel še eno življenjsko misel Bojan. Trudil se je, da ni nikogar prizadel, da je vsakemu pomagal in če so ga prosili za denar, ga je postil» če so ga prišli iskat, naj priskoči na pomoč pri rid a vi vikenda, je to storil. Bolelo ga je» ko so la, da sta rojena drug za drugega. "To so bili moji najsrečnejši dnevi. Čudilo me je le, da se ral spet bežati drugam, mi je bila zoprna," razlaga razloge za svojo spremembo Bojan. Bil je tih in delaven, zaradi občutka odgovornosti je v službi kmalu napredoval. Ko so nekoč postavljali montažno hlŠo, se je zbližal z domačo hčerko. Po značaju sta si bila zelo podobna, oba sta i ska] a samoto in ko sta se nekoč, pri malici, zapletla v pogovor, sta ugotovi- da bi ji bilo to po volji. Prav tako nisva govorila o tem, da me je pogrešala, kajti v petnajstih letih me je videla ko» maj- kdaj. Na kakšnem pogrebu ali pa na poroki. Na dolgo in široko je govorila o mojih bratih in sestrah, kako so v življenju uspeli, kako so si dobili pomembne partnerje, še najbolj ponosna pa je bila na brata, ki je delal v Bruslju. Ko sera le prišel do besede, sem ji omenil, da bi motike nad očimovo teto Na ljubljanskem sodisču so začeli soditi 31-letnemu Damjanu Gubancu iz okolice Vodic, ker naj bi v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti poskušal umoriti 81-letno očimovo teto iz Srednjih Jarš pri Domžalah. Z motiko jo je večkrat udaril po glavi, da je padla po stopnicah v klet. Misleč, da je mrtva, jo je potem zavil v polivinil in ijuho, nazadnje pa zapustil njeno hišo. Žrtev, ki sta jo šele naslednji dan ob obisku našla znanca, se zaradi izredno hudih mu tudi tisti, ki jim je šel na roko, rekli Bojanček, kot da bi ga s tem želeJi ponižati in podcenjevati. "Vse sem slišal in vse opazil, tudi podcenjujoče poglede žensk, s katerimi sem želel navezati stike. Ko mi je nekoč ena v obraz zabrusila, da lahko prepirljivcema, kot sta pride. Nato se je obrnila od jo moja bodoča žena rada ^^^ ^^ ^edno zdravi V bolnišnici m )0 vzdržujejo spoznala. Skomignila je zra- v umetni komi. Po mnenju sodnega izvedenca meni. češ pa kaj potem, naj psihiatra ima obdolženi trajno osebnostno bila njena starša, rodi tak otrok. Panjega bi še bilo prenašati. mama pa je bila neznosno sitna, saj se je vtikala celo v naše delo. o katerem bi se ji krave smejale, če bi pa kot računovodkinja ni 'Tistega dne sem tudi prenehal s pisanjem novoletnih voščil in ko je imela mama rojstni dan. sem se jokal zraven telefona, ker sem želel slišati njen glas. a bil sem dovolj trmast, da je nisem poklical. Veste, to so težke šla z Bojančkom v kino, sem spoznal, da je napočil čas, da grem in zamenjam okolje. To je bilo sicer težko, saj sem Še zmeraj Čutil odgovornost do svoje učiteljice, pa tudi plaie nisem imel slabe. Naneslo je tako, da sem dobil službo bliže domu. srce mi je trepetalo, ko sem pomislil, da se bom vozil v službo skoraj mimo hiše, v kateri sem se rodil, ampak usoda je tako hotela in jaz sem ji sledil. Tega, koliko pomeni človekova hvalež« nost, sem se zavedaj še čez po! leta. kajti nihče od tistih, imela pojma. Meta mi je ves čas govorila, naj je ne poraj- tam, da taka paČ je in da bi ji ustregel, sem se raje ugrizni] v jezik, kot pa ženski odgo- motnjo» zaradi katere je bil tudi med napadom z motiku v stanju bistveno zmanjšane prištevnusti. Gubanec • policisti so ga prijeli šele teden dni po dogodku - je v zagovoru dejal, da ga je očimova teta tega dne zmerjala z drogerašem, kar pa da vstal, niti kave nisem popil saj občasno pokadi le kakšen džojnt, in tedaj do konca, in se poslovil. Pa 1 ga je začelo stiskati v prsih. "Dobil sem mravljince v glavo, in ko se to zgodi, ne vem, kaj počnem," je povedal. štedilnika in mi odločno povedala, da mi ne bodo mogli dati nič dote, ker sta z očetom vse, kar sta imela, razprodala zato, da so lahko otroci študirali. Počasi sem ko bi mi vsaj rekla, pa pridi še kdaj, vljudnostno ali kar tako. mi ne bi bib tako voril kaj pikrega. Meta je po- hudo, kot mi je bilo, tako pa stala moj sončni žarek in ko sva se začela pogovarjati o poroki, me je nekoč pobarala, zakaj je ne odpeljem pokazat svojim domačim. Bil sem šokiran ob tej ideji, sploh ji nisem hotel poveda- ... Sedel sem v avto in po licu so mi pritekle solze. Ne takrat in ne danes, nikoli pravzaprav, mi ni bilo jasno, kaj sem staršem naredil hudega, da sta se do mene * obnašala, kot bi bil izme- ti, da se domačim izogibam ček. O tem srečanju Meti že več kot petnajst let. Vseeno pa sem po najinem pogovoru, nekoč po službi, potrkal pri mami in oČetu. ki sem jim delal zastonj, jim Malo me je stisrilo pri srcu. velikokrat tudi odstopQ stanovanje. Če se s svojimi ljubicami niso imeli kje shaja- kajti vidno sta se postarala, živela sta sama, kajti vsi otroci so se že odselili od doma. ti, me ni niti poklical, niti Mama me je, kot da bi bil stvari, ki pustijo sledi v duši kako drugače niso hoteli na- kakšen naključni tujec, pova- m nezaceljene rane, ki jih ne pozdravi niti Čas. Zaklel vezati stika z menoj. To me bila v kuhinjo na kavo, me je zelo boielo in sklenil sem. sem se, da do svojih otrok da bom drugačen. Ni mi ne bom nikoli tak, da jih bom ljubil, pa ni važno, bilo do tega, da bi se tudi v novem okolju iz mene nor- spraševala o tem, koliko zaslužim. kje živim, delam ... Imelo me je, da bi jo objel in se ji zjokal na rami, toda niti kakšni bodo. Tega sem se čevali, kajti misel, da bi mo- z enim gibom ni pokazala. nisem nikoli pripovedoval, sva pa prišla na vljudnostni obisk in ko je mama videla, da je Meta zelo prijazna in tudi lepo urejena, se je toliko omehčala, da se je za pol ure odtrgala od brkljanja okoii štedilnika in se usedla za mizo ter se pogovarjala z njo ... Na poroko pa sta prišla le dva brata in sestra, drugim se ni zdelo wedno. da bi me vsaj poklicali in mi ob tej odločitvi zaželeli veliko sreče ..." (se nadaljuje) Zakaj so domače naloge koristne? Zavašnika iščejo tudi v tujini Ljubljansko sodišče je razpisalo mednarodno tiralico za Robertom Tomasom Zavašnikom, lastnikom diskoteke Lipa v Spodnjih Pimičah> pred katero so pred štirimi leti v veliki gneči umrla tri mladolebia dekleta. ZavaŠnik bi moral namreč že junija sesti za zapahe, vendar se še vedno spretno izogiba roki pravice. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je že lani obsodilo na pet let zapora zaradi povzročitve splošne nevarnosti, ker je preslabo poskrbel za varnost prireditve, ' scKlbo pa je maja letos potrdilo tudi višje sodišče. Odhodu v zapor se je Zavašnik najprej skušal izogniti s prošnjo za odlog prestajanja kazni, ki pa jo je sodišče zavrnilo, odtlej pa ga ni več nihče videl. Damjana Smid moj pogled Poglejmo danes Še glavne igralce. ki nastopajo v filmu o domaČih nalogah. To so otroci in mladostniki. O tem, daje pisanje domačih nalog njihova dolinost. pač ne bomo razpravljali. Tako kot ne razpravljamo o tem. ali se umivajo ali ne. Vsak starš ve, zakaj in kako bo spodbujal določeno dejavnost pri otroku. Otroci, ki nočejo pisati domačih nalog in so pri tem dokaj nesamostojni, naj bi imeli za to določeno Čim bolj stalno uro. Kajti koristnost domačih nalog se kaže tudi v tem, da otroku nalagajo neko obvezo in stalnost. To dvoje pa je pomembno tudi v življenju. Prav določena ura otroka na- je držimo, bolj bo otroku pri- Sla v navado. Ve^a kot je navada, bolj smo razbremenjeni magajmo in mu pokažimo, kako naj se loti problema. Z našimi rešitvami otroci ne starši. Poleg tega se otrok tako bodo pridobivali ne na samo- uči načrtovati svoj čas in če več kot pol ure ali eno uro jamra, se pogaja za domačo stojnosti ne pri znanju. Mlajši k ot so otroci, več p otreb ujgo naše pomoči pri organizaciji nalogo, slej kot prej spozna, časa in pri iskanju načinov re- da tako zapravlja svoj čas. Prav je, da otroka na to tudi ševanja, pisanja naloge. Starejši kot so, bolj jim lahko pre- opozorimo in ga spodbujamo puščamo to kot njihovo doli- k bol) intenzivnemu pisanju naloge. Mogoče bomo pri ne- nost, seveda, če smo jim to privzgojili. Za pridobivanje katerih otrocih za to potrebo* učnih navad so najpomemb- vali daljši čas, drugi pa bodo hitr^'e samostojni. Otroci prehitro obupajo in rečejo, da ne znajo. Takrat ne berimo naloge namesto njih, ampak naj otrok prebere navodila naglas in naj pove, česa ne. zna ali ne vaja na stalnost in bolj kot se razume. Sele potem mu po- nejša prva štiri leta šolanja, zato je koristno, da smo takrat bolj dosledni, da več spremljamo otrokov način dela, da vztrajamo pri kvalitetno opravljenih nalogah. Veliko otrok je površnih, hitrih in iščejo bližnjice do rešitev. Minuli teden trije mrtvi Na slovenskih cestah so se v minulem tednu zgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom v katerih so trije udeleženci izgubili življenje, sc sporočili z Generalne policijske uprave. Najpogostejša dejavnika prometnih nesreč sta bila neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Na Gorenjskem so policisti prejšnji teden obravnavali 24 prometnih nesreč, v katerih je bilo lažje ranjenih devet, huje pa dve osebi. Zaradi prevelike vinjenosti so pridržali pet voznikov. V Sloveniji je letos v prometnih nesrečah umrlo 156 oseb (185 v enaikem obdobju lani), od tega na Gorenjskem 22 oseb (lani 13). GG + petek, 6. novembra 2009 15 Knjige in ljudje Knjige in knjigoljubi (19) Iconotheca Valvasoriana Miha Naglič in 17. stoletja. Valvasorjevo - življenje je v vseh pogledih Iconotheca Valvasoriana» O Valvasorjevi grafični pripadalo drugi polovici 17. 17 zvezkov, uredil Lojze upravičeno ponašajo vsi, ki jo že imajo, pa tudi naša država kot celota. zbirki, imenovani Iconot- stoletja, razpeto med osla- Gostiša, izdala Fundacija Zbirka je bila velik podvig heca Valvasoriana, smo v linami srednjeveške misel- y Valvasorja pri našem časopisu že pisali, nosti in vizijo nove, sred- ca-tit t« ui* o „ . ••JI 1 SAZU, L ubliana 2008, Povod za ta zapis le tzid ka- n)eevropske znanosti m talœa zbirke, ta pa je bil na- umetnosti. Vsestranska ''»'"P'et velja tisnjen zato, da ta prestižni razgledanost je učenega evrov knjižno-likovni projekt po- moža spodbujala k iskanju -------- in tehnične možnosti tudi - velik tiskarski podvig, Ti- spremi na 61. mednarodni in zbiranju raznovrstnih skana je na Švedskem pa- knjižni sejem v Frankfurtu, materialnih dokazov in za- je v njeni vlogi internet, pirju, izdelanem iz gojene- kjer je bila Iconotheca zvez- pisov, ki jih je potem hra- "Na splošno je grafika v 17. ga drevja, brez klora, brez da slovenskega paviljona in nil in urejal na svojem gra- stoletju postala najbolj optičnih belil in brez kis- zbudila veliko pozornost. du Bogenšperku. Imel je uveljavljeno komunikacij- lin, skratka naravi prijaz- Ob tem še naslednja zani- izjemno knjižnico z 2534 sko sredstvo. Kazala je vse: no. Zbirka je natisnjena v mivost: v zagrebški Biblio- naslovi, raznovrstne mate- od svetopisemskih prizo- eni, dveh ali petih barvah tako v času, ko ]e nastajala. kot v Gostiševi izdaji. "Po» natis zbirke je bil ne glede na današnje modeme čase ^^ Lojze Costiša, glavni urednik največjega kniižnega podviga na Slovenskem 1 Foto Poion» mui saida sin teki Metropolita ni, ki hrani matične, astronomske in izvirnik, je katalog frank- kartografske naprave, zbir- rov, vojnih strahot in folklornih značilnosti do tehnike ofset. Posebne težave so bile v knjigovezni- furtskega knjižnega sejma ko rudnin in mineralov ter zemljevidov, srednjeve- ci: iz 17 Valvasorjevih zvez-iz leta 1688, v katerem Val- vsemogočih raritet in sta- ških mest, živalskega in kov je bilo v teku časa iztr- vasor najavlja izid Slave voj« rin- V takšen miizej je sodi- rastlinskega sveta, skratka: ganih 282 listov. To je po- vodine Kranjske. Valvasor la tudi grafična zbirka." vse, kar se je tedaj imeno- menilo, da so morali 282 se je torej 321 let pozneje Zanimivo je tudi dejstvo. vaJo življenje in narava." listov posebej natisniti in vrnil v Frankfurt na zelo re- da je bila ta zbirka spočeta In kako je zbirka prišla v ročno obrezati. za knjigo- prezentativen način. na Gorenjskem. "Valvasor Dr. Lojze Gostiša, vodja jevo vnemo za grafiko smo Zagreb. "Po izidu Slave je Valvasor obubožal. Prodal veza pa 282 oziroma 28.200 prilog pri nakladi tega zahtevnega projekta in zasledili že nekje sredi 17. je svoje imetje: gradove sto izvodov. Moral jih je gla\Tii urednik zbirke, jo je stoletja, J05t dodatr>egd izobraževanja in napredovanja. 2d postimo: MANAGERJA za PRODAJO (m/ž) Pogoji: • zaposlimo v7trajr>o, odločno in urejeno o$ebo, ' nujne so odlične trien^ske in organtzdcijske sposobnost«, - izobrazba najmanj VI. stopnje in 5 let ustreznih delovnih izkuSenj • aktivno znanje nemškega in angleikega jezika. Podrobnosti o razpisu si fahko preberete na www.rodex.eu/podieti&^ OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Savska c. 10 4264 Bohinjska Bistrica Svet šola Svet soie OS dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica na osnovi 58. čl. 20FVI (Ur. L. RS, št. 16/2007) razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Za ravnatelja Sole je la^iKu inieiiuvan. Kdur iiiia iidiii^nj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za ućitelia ali svetovalne^ detavca na šof. na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima na)n>anj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oz. najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravr^ateljsKi izpit. Ne glede na določbo 1. odst. razpisa je za ravnatelja ^hko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobKi najkasneje v enem letu po začetku m^data. Če ravnatelj ravnateljskoga izpita ne bo opravit v roku iz prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu. Izbrani kandidat bo imenovan z^dobo 5 let. Rok za prijavo kandidatov je 8 dni od objave razpisa. Kandidat mora k prijavi predložiti program vodenja zavoda. Predložiti pa mora tudi potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, kr se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno ka-zen zapora v trajanju več kot 6 mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spojno nedotakljivost (107. ačl. ZOFVI). Pisne přizve z dokaziti o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdilo o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti ter program vodenja zavoda) s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, Savska c. 10,4264 Bohinjska Bistrica-s pripombo "Prijava na razpis za ravnatelja". Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Gorenjski Glas « D O O WWW.CORENjSKIGLAS.SI Î Skupaj poisclmo n^boU prijaznoga po it nega uslužbenca/ko! Veoetno ste kar presenečeni, kadar se vvasem poštnem naturalni ne znajde nic, niti en sam oglasni tetak. Šele takrat pomislinv), kako zek> emo odvisni od pošt« ozironta nj^ih postnih delavcev. Morda niste vedeti, da pisnx>nose za dobavo postnih pošiljk na Gorenjskem opravijo 8.996 Kilometrov poti na dan. Od tega 569 kilometrov pes. 985 kiloR-etnDv s kolesi, 1599 kilometrov z motoni in 5.843 kibmetn:^ z avtomobili. Pošte na Gorenjskem pa obišče od 5.000 do 15.000 uporabnikov na dan. OsurtiM podattó. mar ne? Ker Gorenjski glas enakomerno pokrrva območje Gorenjske, pri-r^ašsgo pa ga pismonoše, ki jih marsikateri naročnik vsaj vsak torek in petek težko pričakuje, vas vabimo k sodelovanju. Izpolnite glasovnk)0 In nam jo do 24. novembra posijite na: Gorenjski glas, Bieiweisova cesta A, Kranj, ali nam pišite na; K0ticek@9-glas.si. Tako bomo z vašo pomočjo tzbraii r>ajprijaznejšega poštnega usluzbenca/ko. ki bo nagr^en z zasluženim letovanjem. Deset Tied va<% pa bo prejelo pmkijćne nagrade. jih pod^juie Posta Sbvenije (osebne znm^, l^na mapa znamk). Glasujem Poáta': Moji podattó: * ce ne na kđen ónenaínpoiTikspcérnegsiwvcá, ehHo vpišete samo 02 oOmoč^ InaskM Hiv dosiMâ 006îl;ke. Gorenji Glas <7 POSTA SLOVEMIE A « I 9 I i8 KMETIJSTVO cvetc. zaplot n ik G0REN)SK1 GLAS petek, 6. novembra 2009 Kranj Izbrali bodo I no vati v nega mladega kmeta Zvezâ slovenske podeželske mladine in kmetijsko gozdarska zbornica bosta jutri v Lenartu izbrali Inovativnega mladega kmeta, kandidatka Društva kranjske in tržiške podeželske mladine za ta naziv je Andreja Jagodic s Police pri Kranju. Prireditve se bodo zato udeležili tudi člani društva. Za njih je cena šest evrov, za druge pa 25 evrov. Prijave sprejema še danes, v petek, Rok Roblek (tel. št. 040/35 22 8i . C Z. Kranj Začelo se je usposabljanje o varstvu rastlin v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj so ta mesec začeli obnovitvena usposabljanja iz varstva rastlin. Kot so ob tem sporočili iz zavoda, bodo kmete in druge izvajalce ukrepov varstva rastlin povabili na usposabljanje z osebnimi vábili. Vsem, ki so pridobili potrdila o usposabljanju v letih 2003, 2004 in 2005, priporočajo, da se obnovitvenega usposabljanja zaradi uskladitve evidenc na fitosanitarni upravi udeležijo pri isti ustanovi, ki jim je izdala prva potrdila. C. Z. Kranj Društvo kmečkih žena vabi na tečaj telovadbe Društvo kmečkih žena Kranj vabi na tečaj telovadbe, ki bo pod vodstvom fizi ote rape vtke potekal vsako sredo do začetka marca v Vita centru v Naklem. TeČaj se bo zaČel v sredo, za prv^o skupino od 20. do 21. ure, za drugo in tretjo pa od 21. do 22. ure. Cena tečaja je 50 evrov, prijave niso potrebne. C Z. Stara Fužina Predavanje o osteoporozi Društvo kmečkih žena in deklet na vasi občine Bohinj bo v torek ob štirih popoldne pripravilo v dvorani v Stari Fužini predavanje o osteoporozi. Predavala bo Vasiljka Kokalj iz Zdravstvenega doma na Jesenicah. C. Z. novim letom novo vodstvo Vodenje Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd bo z novim letom prevzela Barbara Žbontar, dolgoletni direktor Jože Skumavec pa se bo upokojil. cvtto Zaplotuik Bled • Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled je na seji 12. oktobra med petimi kandidati, ki so se prijavili na razpis» za novo direktorico zadruge imenoval Barbaro Žbontar iz Lesc, ki je v zadrugi zaposlena kot vodja programa hortikulture. Na direktorskem mestu bo s 1. januarjem prihodnje leto zamenjala Jožeta Skumavca, ki se bo upokojil. V začetku decembra bo tudi izredni volilni občni zbor, ria katerem bodo zadružniki izvolili no« ve ga predsednika zadruge se je letos Še za dva zmanjša' lo. Odkup lesa bo letos nekoliko manjši kot lani, a bo ekonomski učinek zaradi prodaje lesa le zanesljivim plačnikom in nabave nove kompo- Zadniga je letos prodala prostore na Prešernovi cesti oa Bledu, kupila pa je kompozicijo za nakla« danje in prevoz lesa. ter nov upravni in nadzorni Direktor )oze Skumavec odbor. zicije za naldadanje in prevoz lesa boljši. "Cena lesa je biia v začetku leta slaba, trenutno pa je dokaj dobra, saj se za svež, kakovosten les približuje tísd iz leta 2007," pravi Skumavec in dodaja, Kot je povedal (ože Sku- gojev, plačala pa jim je tudi prva dvilna žrtev osamosvo- da je obseg knjigovodsko fi- avec, zadruga tudi letos dvodnevno ekskurzijo v Prek« jitvene vojne za Slovenijo. dobro posluje in ne občuti murje, kjer so si ogledali posledic gospodarske kri2e. kmetijsko živilski sejem v Odkup živine je letos sicer nekoliko upadel, vendar nančnih storitev letos celo rahlo porasel, občutno pa se je povečalo zanimanje za na- Poslovno leto bo zaključila Gornji Radgoni, svetovno pr- predvsem zaradi zmanjšanja kup balkonskega cvetja in pozitivno in brez evra posoji- venstvo oračev, gojenje orhi- pitanja na območju zadnage. trajnic. Kot novost so letos la-Že zdaj zadružnikom del dej, šunkamo in vinsko klet Mleko odkupujejo še od šest- uvedli servisiranje kmetij- dobička ("ristomo") vrača v ter se v Radgoni poklonili ro- indvajsetih rejcev, število sldh in gozdarskih strojev na obliki boljših prodajnih po- jaku Janezu Svetinu, ki je bil kmetij, ki oddajajo mleko, pa terenu. VARČEVANJA à'-it t i ^ ZATO, KAR HOČEM. > > . • > C ^ r: ^:^' • k.--v- ::: A " 4 .1 .M --^T.^î^o^cw:: »'"00.1 \ rvi'son C C" ; B.inkurNt^r (T) oso 17 50 .^•.■,v. Vn Sk TOI varčevanje Nova KBM . v TA. <1/ \ Predraga prekinitev pogodbe Enostranska prekinitev koncesijskih pogodb za upravljanje državnih gozdov bi bila za državo predraga poteza, stala bi jo od petdeset do šestdeset milijonov evrov. Cveto Zaplotnik drej Draáler, generalni direk- in gozdov, pripravlja pa tudi ....................................... tor direktoráte za gozdarstvo, spremembo uredbe o konce- Ljubljana • Predstavniki ne- lovstvo in ribištvo, so na mi- siji za izkoriščanje gozdov v katerih gozdarskih podjetij nistrstvu naredili izračune, državni lasti. Na očitek, ki ga in kmetov so prejšnji teden kaj bi pomenila enostranska je bilo slišati na protestu, češ pred parlamentom protesti- rali, češ da država prodaja les ^ dobičkonosnosti poslovanja gozdarskih družb, iz državnih gozdov po netrž- . , .. . 1 • 1 - .t « nih cenah in da s takšno ne- ^ koncesi)0 za izkonščan,e državnih gozdov, le lo j alno konkurenco povzroča pol® 2ala. da koncesijska dejavnost vnaprej ne zagotavlja škodo podjetjem. Od države visoke dobičkonosnosti. so zahtevali, da to stanje, ki ■ - traja že od lete 1996, uredi in prekinitev pogodb, vendar so da je sklad dovoljeval prodajo da za les iz državnih gozdov ocenili, da bi bila to predraga gozdnih sortimentov nepo- vzposiavi tržne razmere. Na poteza, saj bi država mor^ sredno kupcem brez javne ministrstvu za kmetijstvo, koncesionarjem izplačati od dražbe, na ministrstvu odgo- gozdarstvo in prehrano so petdeset do šestdeset milijo- varjajo, da konc^ionar lahko pojasnili, da koncesijske po- nov evrov odškodnine. Da bi prodaja les tudi tako, brez godbe o upravljanju z držav- izboljšali gospodarjenje z dr- dražbe, vendar mora za to nimi gozdovi veljajo za obdo- žavnimi gozdovi, ministrstvo pridobiti pisno soglasje skla- bje dvajset let, to je do leta predlaga spremembe zakona da in skladu omogočiti vpo- 2016. Kot je ob tem dejal An- o skladu lonetijskih zemljišč gled v prodajne pogodbe. Strahinj O sodelovanju v kmetijski prehranski verigi V okviru mednarodnega projekta Uvedba veljavnih In novih predpisov glede kakovostne hrane za administracijo in prakso bodo danes» v petek> od 9. do 16. ure v Biotehniškem centru Naklo v Strahlnju strokovna predavanja o sodelovanju v kmetijski prehranski verigi, za konec pa bo na to temo še pogovor, na katerem bodo sodelovali predavatelji ter direktorji nekaterih zadrug in živilskih podjetij. Na predavanjih bodo predstavili nizozemske, avstrijske in slovenske izkušnje, med njimi kot primer dobre prakse tudi kranjsko klobaso, ki je zaščitena z geografsko označbo. C. Z. 6REZj£ Prireja mleka v prihodnje Goved o rej s ko društvo Zgornje Gorenjske vabi v torek ob 10. uri v dom krajanov na Brezjah na predavanje o prireji mleka v prihodnje. Pre-daval bo Franci Pavlin, specialist za ži\^norejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. C. Z. » « i t à GORENJSKI GLAS petek, 6. novembra 2000 i m/o(g)g-gioj.5i 19 PLANtNSKI izlet: SLEME (2077 m) V» V naročju spice Pašna sezona je že nekaj časa končana, zato sem se vrnila na mojstranški kolenogriz. Saj se spominjate, da me je lani slabo vreme in podivjani bik odvrnil od nadaljevanja poti? Stala sem v objemu ene špice in gledata proti drugima dvema. ÏEUNAÎUCTIN Mojstraníki koknogriz, kot baba. pred nami pa bo nizka vzpetina Grančiše (843 m). Strmina r^am še vedno ne bo rada rečem strmi poti, ki dala dihati Kamenje in šodr vodi do Vrtaške planine boste od nas zahtevala previ- (1426 m), me je po več kot den in trden korak. Razgled letu dni spet zvabil, da ga je že s tega dela poti čudovit, prehodim in končno osvo- saj se pod nami kaže dolina jim Sleme, piramidasto pri- Vrata, s Cmirom, Vrbanovi-ostren razglednik. Slemen je mi špicami in Rjavino. Po v naSih gorah kar nekaj, zato pribli&o dveh urah hoje doga bom poimenovala kar Vr- sežemo leso, ki oa^ačuje za-taško Sleme. Dviga se nad četek Vrtaške planine. In tu-Mojstrano» sicer rahlo skrit kaj se pot, končno, malo po-zaradi mogočnih vršacev, ki loži. Do pastirskega doma na dominirajo v njegovi okolici, Vrtaški planini je Se nekaj Pogled s pomola proti današnjemu cilju. Sleme je vrh v Zapeljemo se do konca minut zložne hoje. sredini. Mojstrane, proti dolini Vrat Pot nadaljujemo mimo Pri zadnjih hišah na levi stra- doma kar naravnost preko bližje. Sledi rahel spust in Peč, Dimniki, Macesnovec. ni je na koncu manjše parki- travnika, kot nas tudi usmeri- vzpon čez travnate Njivice rišče, kjer parkiramo in se jo markadje. na katere mora- Lahko gremo kjerkoli, kajti kovec, je videti nizko pod odpravimo približno 50 me- mo biti pozorni malo višje, sledenje zdo redkim markad tiov nazaj po cesti in zavije- kjer pot zavije ostro levo v jam je brez pomena. Doseči jo v vseh svoji čudoviti veri- mo levo v breg na markirano gozd. Vzpon se nadaljuje po moramo vrh grebena: torej pot, ki pa v tem spodnjem gozdu, ko nas pot pripelje na Najvišji vrh Mežakle, Jerebi- nami. Karavanke se pokaže- 'emo po nekako najmanj gi; mc^očna Kepa z okoliškimi vrhovi kar vabi, da jo po- delu nima nobene markad- večjo jaso, ki jo v zgornji po- naporni poti> Id nas pripelje novno obiščemo, V ozadju, v je. Sledimo markiranemu lovici prečimo in nadaljuje- do roba grebena, s katerega se Avstriji, pa Dobrač in daleč kolovozu in po slabih 10 mi- mo vzpon po gozdu. Iz gozda nam odpre čudovit pogled zadaj slovenski Veliki K3ek nutah se znajdemo nalcrižiš« stopimo na razgledni pomol, proti martuljški skupini vrša- 02. Grossglockner. ĆU, kjer je na drevo pritrjena ki nudi balzam za od; triglav- cev, z mogočnim Špikom, in tablica, ki označuje pohodni- sko pogorje z mogočno Steno v dolino Bel^ potoka. Ško pot številka 14. Na tem se pokaže v vsej svoji mogoč- Na grebenu se obrnemo Ko se začnemo spuščati s Slemena, lahko spotoma obiščemo še Vodo Sleme križišču zavijemo levo. Pot se nosti. Pri pomolu se pot rah- levo in sledimo stezi, ki nas (2029 m) in Vrtaški vrh bo začela strmo dvigovati. lo spusti v desno in nekaj pripelje na vrh VrtaŠkega (1898 m). Do prvega vodi Sledil bo odsek, ki je običajno časa poteka skoraj vodoravno Slemena, kjer nas pričaka grebenska pot, le da name- blaten. Pot se bo obrnila levo po macesnovih iglicah, (esen- vpisna knjiga in dih jemajo- sto proti Njivicam nadaljuje- ' in se začela vse bolj strmo ska idila! Z zmernim vzpo- či razgled. Sleme namreč mo po grebenu kar narav- dvigovati. Kakšna je strmina, nom se vzpnemo do travnate- leži v samem naročju Kuko- nost, Vrtaški vrh pa je kopa, bo odtno po povišanem pul- ga pobočja pod Vrtaškim vr- ve špice, ki je pred nami kot kj smo jo ob vzponu obšli, zu, aii pa ob vrnitvi, ko nas hom, na katerega nas tudi na dlani. Vmes je sicer gîo- Vrnemo se po poti vzpona bod9 že začela boleti kolena. usmeri oznaka na skali. A mi boka škrbina in Vrh nad. in pazimo na kolena, kajti Ko bo strmina za malenkost nadaljujemo kar naravnost, Mužid. To je svet, Id je pov- popustila, bomo hodili po tnimo vodnega zajetja za živi- sem neoznačen; upajmo, da kamniti poti, ki je speljana no, skozi dobro vidno pot sko- bo še dotgo. Z vrha se nam bomo to še kako občutili, okoli skal. Pri prvih se nam zi ruševje. Prečimo ruševje. odpre ogied na vse strani: Nadmorska višina: 2077 m bo odprl prelep razgled na pot zavije desno in takrat pred Kukova špica, Stenar, Stena Višinska razlika: 1427 m Mojstrano in Dovje, za kate- seboj spet zagledamo naš vrh, s Triglavom, Cmir, Vrbano- Trajanje; 6 ur rim se bo videla Dovška ki nam je z vsakim korakom ve špice, Rjavina, Luknja Zahtevnost -kirk*-* strmina ne popusti in če imamo težave s koleni. IV Vrtaška planina s planšarskim stanom Gorenjska 96 MHz RADIO ZA R A D O v D H E Komorni molkf pevski zbor Davorina )enka Cerklje na Gorenjskem k .11 ě 4 IJ li i), i) mm ii mm m m m a m AemdfOfnyut>frim ^KD OMni vile ru ( p^tr^Acm 0 1 * Ifilliilh'illii 9 USI s mi (svCUs Nedelja» 8. novembra 2009,ob 17. uri v cerkvi sv. laneza Krstnik» na Zgornjem Brniku Poje, pojo zvonovi Koncert pesmi na temo zvonov \ s i ^ i I Jedi za jesenske dni lOO KUHARSKI RECEPTI Janez Štrukilj Solata z olivami narezan sir in del naribanega 4 rezine polnozmaUga kruha Zavitek z jabolki, korenja ter narahlo premeša- hrez skorje. Sestauim: 4 žlice majoneze. Serviramo na krožniku. grozdjem in skuto na pol in odstranimo košči- ce, jih nekoliko prepražimo na sladkorju in v rumu. Jabolka olupimo» naribamo in nekoliko prepražimo na sladkorju, skuto pa pretlad- 20 dag mlcdega sira, 20 črnih ^^^ katerega smo prej položili Priprava: Na maščobi pre- Sestavine: 40 dag namenske OÍJV, 2 naribana korenčka, 2 Ust oprane in osušene zelene pražimo sesekljano iebulo moke za testo, okisana slana srednje velika paradižnika, na- solate in preostanek korenja. ^^ česen, očiščen, opran in voda po potrebi. rezana na krhlje, 2 mladi čebu- p^ p^ zjožimo črne oli- poljubno narezan ohrovt ter Nadev: S dag mada ali mar- mo. Posebej pa na maščobi li, 2 srednje velika blanširana zelena - nareza na r\a tanke rezanu,, 4 lírtí zelene solaU, pol ve in na krhlje narezan para- olupljen in narezan krompir, garine, 20 dag sladlcoija. 20 prepražimo presejane drob- dižnik. Okrasimo s krispije- ohrovtovih listov otre- dag grozdja, 60 dag dušenih tine. Na pomokanem prtu vuni rezmarm m veiicami dl baizamičnega hsa, pol dl peteršUja ter Hsti zelene. oljčnega olja, 4 tanki krispiji, sol, poper, malo omake tabasko bimo m liste narežemo na jabolk, 12 dag pretlačene skute, testo razvlečemo, premaže-take rezance ter jih skuhamo rum, drobtine, kisla smetana, mo s praženimi drobtinami. posebej. Prepraiene sestavi- vanilin sladkor. ne zalijemo z vodo in vinom. přetlačeno skuto in prepra-ženimi jabolki ter prepraže- ali čilija, mali Šopek drobnjaka Kremna juha iz ohrovta solimo, popramo, dodamo Pnprava: Iz moke in mlač- nimi grozdnimi jagodami. in peteriilj za dekoracijo. Priprava: Majonezo, sesek- rožmarin tn kuhamo do ne okisane vode naredimo Testo zvijemo v štrukelj in .^««rtaump; jo dag ^riega mehkega. Zelenjavo pretlači- čvrsto vlečeno testo, ga do- ga damo na pomaščen pe- Ijano miado čebulo, nareza- ohrovta, 20 dag krompirja, i mo s paličnim mešalnikom, bro obdelamo in premaže- kač. Pečemo v pečid pri 180 no zeleno» sol, poper, olje, žlica margarine, 2 srednje veli* popravimo okus, dodamo mo z oljem, da se na vrhu ne stopinjah Celzija 40 minut. pekočo omako, kis in tanko ka čebula, 2 stroka česna, sol, odcejene kuhane liste ohrov- n^ieâi skorjica. Pustimo ga Pečenega narežemo in po- narezan drobnjak zmešamo poper, mala vçica rožmarina. v skledi. Dodamo na kocke belo vino po okusu, 1,501 vode. ta in ponudimo s popečeni- mi kruhovimi kockami. počivati približno pol ure. tresemo s sladkorjem v pra-Grozdne jagode prerežemo hu. 4 4 t t J 20 HALO-HALO, KAŽIPOT GORENJSKI GLAS petek» 6. novembra 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 v F^i^u 01K (cSlI • 4o ponaleljU m ^(nXado II00 ure* ocImv in ponudb t njbnXi' Cz/edno Mám JANEZ ftOZMAN S.P. • R02MAN BUS, LANCOVO 91,4340 RADOVgiC^04/^15a49JzMi:MAD2AR5KETOPUŒ 11 • 1,12., 17.12.-20. 'i2.:TRSTnS. ivj BERNARDIN: 15. IM8. iv; RIM 19. n,-22.11.; TOPOLSČICA: ja 11.: MAIHINOVANJ E: 14,11.; gUTOM ER-802IĆN1 PROGRAM: 25.12. • 26. u.; PALMANOVA • TOVARNA ČOKOLADE: 1.12.; ŽIV^ lAStKE V RAZKm2lU: 26.12; 2.1.2010 Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Kako se pri vas reče Lancovo * Srečanje, ki bo potekalo v okviru projekta Kako se pri vas reče in kjer boste pregledali hišna imena» ki ste jih nabrali za krajevno skupnost Lancovo, bo v Kulturnem domu na Lancovem (i^ncovo 30] v ponedeljek ob iS. uri. V knjižnicah za otroke SkoQa Loka*jesenska pravljica bo na spofedu vtorek ob 17.30. Sovodenj • V knjižnici bo pravljica Neke zimske noči danes ob 18. uri. Corniški večer Hoja je slika Domžale • Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale vabita na gorniški večer Hoja je slika z Danilom Cedilnikom • Denom, ki bo danes ob i8. uri v Knjižnici Domžale. izleti v neznano Preddvor • Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 14. novembra, na izlet v neznano. Prijave in Informacije: Mateja Udovč» tel.: 041/322 490 do četrtka, 12. novembra. Pohod h Krivi jelki Naklo* PohodniSka sekcija Društva upokojencev Naklo vabi jutri, 7. novembra, na pohod od Trnovca v Zgornjih Dupljah do Krive jelke v UdinborStu. Zbirališče pohodnikov bo ob 9. uri pri Trnovcu. Skupno bo za okrog 3 ure hoje. Po Gregorčičevi poti Šenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v nedeljo, 8. novembra, na pohod po Gregorčičevi poti [Branik). Informacije in prijave zbira do petka, 6. novembra, Franci Erzin, tel. 041/875-812. Na martinovanje Kokrica • Društvo upokojencev Kokrica vabi na martinovanje v Vodalah pri Mokronogu, kjer pridelujejo izvrsten cviček. Prijave 2 vplačili sprejemajo v pisarni društva v torek, lo. novembra, med 9. in lo. uro. Informacije po tel.: 041/256 8ii. GG I IZLET I TOREK, 17. NOVEMBRA Izlet Prekmurje Gorenjski Glas Dragi Glasovci, obljubili smo vam, da bomo takoj po martinovem zd vas pripravili pester celodnevni izlet ki se bo začel ob 6. url na avtobusni postaji v Radovljici. Ob 620 se bo avtobus ustavit pred Creino v Knnju, ob 630 pa na Prlmskovem. na avtobusni postdji pred Mercator centrom. Naš pr/i jutranji postanek bo na Trojanah, k^r bomo pomalicali, potem pa se nam bo že mudilo naprej. Ko bomo prispeli v Lendavo, se bomo v spremstvu bkainega vodiča sprehodili skozi mestno jedro, si ogledati novo gledališko In koncertno dvorano in f sinagogo, eno od treh v Sk)veniji, ki je na- jpomembnejši kulturni spomenik lendavske židovske skupnosti. Nato se bomo odpeljali do Lendavskih goric, kjer stoji kapelica sv. Trojice 2 mumijo. Posebnost kapelice je, da so med kopanjem temeljev Z9 to kapelico odkriti truplo viteza Mihaela Hadikd, ki se Je ohranilo vse du ddri«:». Naužiti se boste lahko tudi razgleda na prostrano panonsko nižino, s kosilom nas bodo pričakali vTennah Ler>-dava. Po kos>lu bomo ie zaplavali vnjihovih bazenih in se okoti 18. ure odpravili proti domu. Prihod v Kranj načrtujemo okoli 21. ure, v Radovljico cfvaiset minut kasneie. Cena izleta: 36 € Cena vključuje: prevoz, matico, oglede, kosilo in kopanje. « Ne pozabiti vzeti s sabo: brisače, kopalk indobre volje! Za rezervacijo čim prej pokličce: 04/201 4241. Organizator Izleta je Tur)st{čr>a agencija Od is« HIŠA KULTURE I GG s Klemen Jelinčič Boetaje bil rojen leta 1973. Kóje bil star 18 let seje preselit v Izrael, kjer Je na univerzi v Tet Avivu diplomiral Iz antropologije in sociologije. Po vrnitvi v LJubljar^o je leta 2009 na FilozoBki ^kuheti še doktoriral iz zgodovinsldh znanosti na temo Judje na Slovenskem v srednjem veku. Ukvarja se s prevajanjem leposlovja in pisanjem knjig. Po knjigi Kratka zgodovina Judov, ki je razprodana, bo v kratkem na prodajne police prišla še knjiga Judje na Slovenskem, ki na kratek in jedrnat način opisuje dva tisoč let judovske zgodovine do sodobnega živijenja Judov pri nas. 4 Če se želite z avtorjem srečati, ste prijazno vabljeni na predstavitev knjige Judje Gorenjskega a las a boste na dogodku izvedeli veliko zanimlvegal Vstop prost Po Levstikovi poti od Litije do Čateža jesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira v soboto, 14. novembra, planinski izlet po Levstikovi poti od litije do Čateža. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do petka, 13. novembra, do 12. ure. Kranj • Iz Društva upokojencev Kranj obveščajo, da je pri prejšnjem razpisu za pohod od Litije in ČateZa pri datumu prišlo do napake in da bo izlet v soboto, 14. novembra. Od Litije do Čateža ali do Krnskih jezer Radovljica • S Planinskim društvom Radovljica se lahko udeležite dveh pohodov: 14. novembra od Litije do Čateža in prav tako 14. novembra spominskega pohoda do Krnskih jezer, ki je posvečen žrtvam Soške fronte. Prijavite se lahko po tel.: 03V345 209 ali 04/531 55 44. obvestila Govorica gledališča Radovljica < jutri bo od 11. do 13. ure v prostorih Blejskega mladinskega centra, Trubarjeva 7, stavba starega Vrtca Bled. potekala brezplačna delavnica za otroke od 7. do 11. leta Govorica gledališča. Otroci bodo preko pravljic in igre spoznavali svet, se sprostili in znebili odvečnega strahu. Skupaj s pravljičnimi junaki bodo preko igre vstopili v svet gledališča. Meritve krvnega tlaka^ holesterola in sladkorja Žirovnica - Društvo upokojencev in Rdeči križ Žirovnica obveščata, da bodo preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi v mesecu novembru v torek, lo. in 24. novembra, od 8. do io. ure v Čopovi rojstni hiši. Po možnosti ne zajtrkujte. predavanja Psihiatrični bolnik in postavljanje meja Radovljica - Predavanje Psihiatrični bolnik in postavljanje meja, ki ga bosta vodili psihiatrinja Pika Bensa iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in medicinska sestra Ljubica Volk, bo v ponedeljek ob 17. url v prostorih Sentgora Radovljica, Kranjska ulica 3. * Otroci imajo dve stari mami in dva stara očeta Brezje • V Romarskem uradu na Brezjah se bo danes ob 19. uri nadaljeval cikel pogovorov z dr. J ožetom Ramovšem s skupnim naslovom Sožitje med rodovi. Tretje predavanje ima naslov Otroci imajo dve stari mami in dva stara očeta. Ruarda Šenčur - Gledališče Šenčur vabi na potopisno predavanje o Ruardi, ki bo danes ob 20. uri v župnišču Šenčur (predavalnica). Delovanje hospica • duševne stiske in izgube Žirovnica • Iz Društva upokojencev Žirovnica vabijo svoje člane in simpatizerje na predavanje pod naslovc>m Delovan« je hospica • duševne stiske in izgube, ki bo v torek ob i8. uri v Gostišču Osvald. Predavala bo Ana t^arija Pupis. koncerti f med Radovljica - Kvintet Tivoli Lesce in Ivloški pevski zbor Jepa Saško jezero vabita na koncert koroških narodnih in umetnih pesmi z naslovom Korošci med Gorenjci, ki bo danes ob 20. uri v Baročni dvorani Graščine v Radovljici. Kitarski koncert Maria Kurtjaka Žiri • Kitarski koncert Mana Kurtjaka se bo začel danes ob 19.30 V galeriji DPD Svoboda. predstave Kam pa kam, kozliček Radovljica ■ Danes bo ob 17. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici otroška lutkovna predstava Kam pa kam, kozliček v izvedbi Lutkovnega gledališča Zajec. Vražja vdova Bukovica • Jutri bo ob 19. uri v dvorani na Bukovici gostovala dramska sekcija DU Sovodenj s komedijo Vražja vdova. Zmago Batina mesar za vse večne Škofja Loka • Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v Špas teater na ogled komedije Zmago Batina mesar za vse večne. Odhod Je 24. novembra ob 18.30 izpred avtobusne postaje. Prijave sprejemajo na društvu. i i r t 4 à GORENJSKI GLAS petek, 6. novembra 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info@s-^as.si 21 SPOROČILO O SMRTI Svojo Življenjsko pot je sklenil naŠ upokojeni sodelavec . Anton Bezlaj - roj. 21.12.1921 Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci Odeje škofja Loka OD&O)KA*TgKMA0SMECAK()00A1. ORŽAVNE ODBOjKARSKE UCE jutri, V soboto, 7. novembra 2009, bo v ŠD Planina v Kranju ob iS. uri tekma osmega kroga odbojkarskega državnega prvenstva moških. Odbojkarj Astec Triglava se bodo pomerili z ekipo Svit Unimetal. Na tekmo vabimo Čim veČ navijačev in ljubiteljev odbojke. asiec SiM www.coreniskiglas.si WietsW RednS cena . 21,95 fcVJft na« Gorerisid Gas Več na www.gorenjskiglas.si/Oa2ipot i Mali oglasi PETKOVA PRIREDITEV Gostje' LulKarnica Koper KUZEK IN MUCA Polok, 6, novembra 2009, ob 17.30 uri v Klice Kr9ce. Glavni trg 22 J ! SOBOTNA MATINEJA Oostujd: Teat&r Lampa âVIGOLIN Sobota, 7. novembra 200d, ob 10, uri v Preidfnovem gledališču rvi Vivn 1 JkM 14CI CoFenjskiCIas mbtva qêê^K í^iÁS^ mp oounisxa vtncm«ťm>.^a parcela 660 ma, prodamo. Cena 2^0.000 EUR. ŽELEZNIKI, 4SS stanovanje, 87 ma, letnik 1950, kompletno ada:^tirdno 2006 (rtova streha, ^sada, lesena okna, sanitarije), k stanovanju spa* data dve Vleti in shramba na pod-strešju, prodamo. Cena 110.000 KOKRA* prodamo opuščeno kmetijo na zeb veliki parceli, 31.897 ms, hiU »n gospodarsko poslopje pouebno obnove. Posestvo se prodaja kot celota. ZK In dokumenti urejeni. Cena 125.000 EUR. Muzikál Broadwdy Nâjboi) poznana ulica Broadway se nahaja v New Yorku. To je bil tudi pravilen odgovor, ki bo Valentino Bizjak iz Kranja in Branka Šturma iz Kamne Gorice popeljal na ogled predstave, ki bo to soboto. Nagrajencema Čestitamo! Vasovanje s Podokničarjem To prireditev» ki bo v petek, 6. novembra, si bodo v paru ogledale: Marinka Pečar iz Škofje Loke» Darinka Mezeg iz Gorenje vasi, Tončka Ojsteršek iz Kranja, Ivanka Maček iz Žabnice in Angelca Bukovec iz Kranja. Sicer ste nam vsi sodelujoči v nagradni igri poslali raznovrstne izvirne odgovore, kakšen praznik je marti* novo, za kar se vam zahvaljujemo, nagrajenkam pa čestitamo. LOTO Rezultati S6. kroga -2S. oktobra 2009 n, \2,20, 24. 27,28 m 26 Lotko: $ 81 41 9 Loto PLUS: 12,13,17.23, a8,29,35 in 6 Predvideni sklad 87. kroga za Sedmico; 400.00O EUR Predvideni sklad za Lotka; 7ÇO.OOO EUR Predvideni sklad PLUS: 100.000 EU R domplan Oomptin djl., Bieiw«>soi3 1 A, 4000 Kt«ri > I MvMdomolen Z dorrici^n^ïcimcL-tn «i Izvedba celovitih geodetskih storitev po ugodnih cenah: «geodetski načrti • uredřtev meje (dela meje) . izravnava meje • parcelacije (delitev, združrtev) . označitev meje v naravi r evidentiran/e zemljišča pod stavbo • sprememba bonitete zemljišča »vpis stavbe m dela stavbe v kataster stavb »zakoiičbe objeVtov, komunalnih vodov, cest > komasacije stavbnih zemljišč Pokličite nas na telefon 03t/695*484ali se oglasite na sedežu podjetja! BANOVANJE Pt^OOAMO Kranj, Šorlijevo naselje, dvosobno v ML nadstr. iz mere 64.82 m2. L izgr. 1968. kopalnica v celoti obnovljena, ostalo potrebno obnove, cend 106.000,00 EUR. Kranj, Vodovodni stolp, dvosobno v IV. nadstr. izmere 54,74 mz, I. »zgr. 1963, prenovljeno 1. 2003 • okna. kopalnica, cena 95.000,00 EUR. Kranj, Zlato polje, trisobno v I. nadstr. v izmeri 79 mz, I. izgr. 1953. prenovljeno I. 2004 • okna, kopalnica, tlaki, CK na plin, dve kleti, vselitev po dogovoru, cena 107.000.00 EUR. Preddvor, enosobno v mansard izmere 4^00 mz, v hi$l so samo Itin* stanovanja, I. izgr. i960, stanovanje izdelano 1.1991, CK. cena 79.500.00 EUR. STANOVANJE ODDAMO V NAjEM Kranj, Orulovka, m Ajša visoko prilična hiša tlorisa 30 mz na parceli velikostí 50cm2, L izgr. 1951, v celoti prenovljena in opremljena 1.2009, v pritličju • kuhinja, jedilnica z dnevno sobo, WC. v nadstr, - pomožni prostor !n kopalnica. C K, največ za dve osebi vseljivo takoj, cena 630,00 EUR/mesečno + stroí^i + 2X varščina. HIŠE • PRODAMO Krarjj, staro mestno jedro, enonad» stropna s 120 mz stanovanjske povriine na parceli velikosti 262 mt, I izgr. 1935. prenovljena I. Z002-okna^ vse instalacije, kopalnica, CK na olje, dvorišče, kjer je možno parkiranje za dva avtomobila, terasa s 113 m2 vrla, cena 208.000.00 EUR. TrsteniV, na izredno lepi sončni i, medetažna s 300 m z uporabne stanov. povrSIne na parceli velikosti 1144 mz, L izgr. '999, nd 439.000,00 CUR, v kaie*i je vključena tudi vsa oprema izdelana po meri. Gorenjska, Cegelnica pri Naklem, vi* sokopritlična, tlorisa S,5 x 8 ms na parceli velikosti 539 mz, I. Izgr. 1939, delno obnovljena 1.1994 • okna, streha, kopalnica. WC, garaža, vii priključki, CK na olje, ZK urejena, cena 143.000,00 EUR. * POSLOVNI PROSTOR • PRODAMO Tržič, v centru mesta na glavni ulici, pritJiČje v izmeri jo ma, I. izgr. 1900, že delno prenovljen, primeren za rteživl- sko Imovino, cena 47.000,00 EUR, VtK£NO. PRODAMO Trstenik-Orle, zidan, vi tlorisa 46 mz na parceli velikosti 47$ m2, lepa sončna lokacija, garaSa, dostop tlakovan, ob vikendu tudi manjla brunarica, I. izgr. 1997» ce^^a 240.000,00 EUR. PARCELA-PRODAMO Kranj, proti Naklemu, v industrijski coni v izmeri 5957 mz za pwzvod-njo, skladišča, parktrilče, cena I44 EUR/mz in še pribl. 18 EUR/mz :a komunalni prispevek. tel.: 201 42 47 i fax: 201 42 13 I : e-mail: mafioglâsiS^g-qlas.si e ogláse sprejemairiD: za objavo v petek * v sredo do 17.30 in za objavo v torek do petka do 13.30! Delovni ponedeljek, torek, četrtek neprekinjeno od 8. do 17. ure, yeda od 8. do 18., v petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM KRANJ-okolica: 51.87 m2. mansarda većstan. oDjekis, fasten vhod, obn. I. 06, aolastništvo na parceli. 79.000 eiir, SVHTREd. o. o., Nazoijevaul, 3. i. «051/237-031 ; eooe6i4 : ENOSOBNO stanovanje, 42 m2 * \ klet, 1. nad, v$i priKijučKi, popolnoma : adaptirano 09, Kranj - cenler (poleg • Pizzerije Romano), takoj vsdljfvo. : $9.000 eur. «040/853^74 t oom&so « i ENOSOBNO stanovanje, 49 m2 • klet, 2. nađ., vsi prikJjučKj, popolnoma : adaptirano 09. Kranj - center (poleg ' Pizzerije Romano), takoj vseljivo, : 79,000 eur, «040/S53-374 • 8006653 řSSST, d. 0.0., nepremični ns^ družba, KoroSka cz, Kranj, Telefon; 236 73 73 Fajc Z36 73 70 ^•po&ta: infb(9fèsst.si Internet www.fřsst.si KRANsI - okolica; 1S, 45.42 m2 v nad. večstanovanjske hiše obn. I. 09, inima okolica, ćudovH razgled, 69.000 eur. SVET RE 0. o. O,, Nazorjeva ui. 3,, 061/237-031 ŠKOFJA LOKA • Podlubnik; 3 S. 76.85 m2, delno obn. I. 06. 10/12. razgled na oKoliéko naravo, ZK urejeno 112.000 eur, SVET RE d. o. o., Nazor-ieva ul. 13, Krani, « 051 /237-031 : TRISOBNO Stanovanje. Kranj, Ranina : I. 87,44 m2. adap, 04, ZK, T2, osna : podog.,«041/466-683 KUPIM UREJENA družina Kupi ali najame 3S stanovanje na oDmočju Vodovodnega stolpa ali Zlatega c»ol|a. Vseljivo najkasneje v decembru, « 041/421-820 ODDAM : G ARSO N J ERA Ptenioa - Kranj. 2 5 m2 • opremljena, «030/927-560 ENOSOBNO in dvosobno stanovanje, v Ljubnem, samski osebi, najem s stro-sKi 300 eur. 3 mesece predplačila, « ENOSOBNO stanovanje, 46 m2, bal* kon, 3. nad.. Skolja Loka, « 041/ 234^92 W97tt DVOSOBNO stanovanje * Met * drvarnica, cca. 60m2 v bloku, Jesenice, Tavtaneva uiica (pn parku), « 04i / 649-914 »0067 IS DVOSOBNO STANOVANJE Koroška Bela, v celoti obnovljeno In opremljeno, « 040/935-183 8000563 V STANOVANJSKI HIŠI v Kranju oddamo stanovanie, 115 m2. z balkonom, resni najemniki pokličite po uri, « 040/521-912 GG naročnine 04/20142 41 e-polta: narocnine@g-glas,si www.q0renjskjglâs.si HIŠE PRODAM DVOSTANOVANJSKO hièo z vrtom, v Kranju in dvojno gara^^o, možen nakup tudi polovkje hiée. « 041/947-677 KRANJ : hisa 168.68 m2 s štirimi IS stan., obn. I. 09. garažni prostor, možen nakup posameznin enot. eur, SVET R£ d.0,0., Nazor^eva ul. 3. Kranj, «051/237-031 90Wei7 gekkoprojekt nepremičnine br^ 79a, 4000 Kranj info-nepi^^itoprojekusi www.gekkoprojekta 04 2341 999 031 67 40 33 podnart. novogradnja, 3. PGF. P-vM, 112 m2, parcela 661 m2. cena 159.000 eur, « 041/744-709 900e&20 STAREJSo hilo na Visokem. 120 in2 In 110 m2 dvorišča, « 040/322-309 900S813 POSESTI_ NAJAMEM_ travnik ali niivo, « 041 /263-728 POSLOVNI PROSTORI ODDAM PISARNO, 25 m2, na Planini 3, « 031/811-931 » « MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GORENJSKI GLAS petek, 6. novembra 2009 PLATlSĆA. 6UME za različne avte. ved dimenzij, malo rojeni akumulator-il, tř 041/722^25 KU PI y AVTOSfDEŽ za Me9an Coupe (za voznkaK « 04/25-2t-606 »0672« QRADBINI MATERIAL QRADBEHi MATEIIIAL PROOAH SMREKOVE deske, plohe, ćesnjeve plohe, dtreéne fetve in bankíne. Tt 04/2&O3-088 03l/343-l$1 STfíEéNA kritina« pločevinasta - 5 EUR / m2 in Sramac 0,56 EUR na kos. «040/464-118 KURIVO PftODAM DRVA - metr^ qW razzagand. mo^na dostava. « 04i/7i&0id ORVA - meiara: bukev, gaber, javor, íesen. hrast, něžnost razreza in dostave. cena 40 ELfi, « 070/32;W)33 BUKOVE butare 100 kosov, « 041 /620-9d6 BOM?» DRVA bukova, suha, 200 rn3, možen razrez in dostava, cena 44 eur/m3. V 031/818-679. 351/616-879 DRVA bjkova, delno suha, cena 45 eur, možon razroz in dostavo. 040/338-719_ SUHA drva, «041/593-863 SUHA bukova řrva, O 031/S55-5Se, Luka SUHA hrastova drva, cena 48 eur, « 03V245-415 ooeerii STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PftODAM KUHINJSKO pohištvo, odlično ohranjeno, v obhki črke L. rjdv^^e barve. «040/161-491 OMARO za dnevno, nizka z vitnnama, moderen dizajr,, bela, vsi predali na tiho zapiranje, « 041 /543-876 eooea?? GOSPODINJSKI APARATI_ PftOe^AM POMIVALNI Stroj Baukneht, malo rabljen. uoodno. IT 04/25-31-759 ZAMRZOVALNO CMParo Goren|e. Staro sedem let, brezhibna. « 05V441-722 00 REVA NJE, HLAJENJE PRODAM GORILEC Thyssen, rabJjen, « 031/ 639-258 SPORT, REKREACIJA PRODAM SMUČARSKE čevlje it. 36 in s^učl, dolzira 118 cm, « 031/605-162 9000737 BIUARO, TKW, « 031/206-724 TURIZEM PRODAM LESENO hišo vTermah Čatež. 47 m2. 2 etaži, adaptirana 08. opremljena, oarevanie. oarktnû. « Û3Y /A^.'Wno STARINE KUPIM STAR mearsKi ponk, omaro, Sk/lnjO, mizo in ostale stare predmete, « 031/870-35T 9D0«4fl ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM MLADE mucke, lahko lixji pripeljemo, « MLADE mucKe, « 041/672-096 90CM62 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM SAM O NAKLADALNO prikolico SIP 25 in zgrabl^nik SIP 2B0 in kupim Reform kosilnico, «031/343-177 SEKULAR za zaçanle drva s koritom in mizo. « 04/20-46-578, 031/812- 210 oocee74 TRAKTOR ètofB 402,1. 79. 2300 ur in rotacijsko kositnco SIP bntev 135, vse breznibno. « 001/441-722 TRAKTOR T. V.. l8KM,staretsi. odltč-rcolwjen, «031/460-289 0006713 KUPIM IZRUVAČ krompirja na tresala In motorno žago Husqvarna ali Stihi, « 04/51-82-643 MMMO TRAKTOR UntvarzsJe, Zetor, ëtore a fahko tudi v sJabšem stanju« pUićh lo tako). « 041 /849-676 9C0SSÍ4 TR0S1LEC za hlevski gnoj in BSC kosilnico, «041/865-^75 VRTAVKASTO brano Cimos, lahko v slabáem stanju, O 031 /604^916 PRIDELKI PRODAM 200 8AL sena in otave, « 031 /299-742 6ELI jedilni krompir in za krmo, « 04/23-12-309_tootm BELIiedîIni kromoir. « 031/635-437 BRI NOVE jagode, ^eio kvalitetne, očišćene, pakjrđr)« pc 30 kg, i dostavo 1.60 eur/kg, « 041/410-350 »C671& JABOLKA hruške, krompir, jabolčni sok in zelje {ludi n ari M mo h Kmetija Matijovc. Jeglič. Podbrerje 192. « 04/53^1-144 JEDILNI krompir, belifîanain rdeči desire in triole ter krmni krompir, okolica Kranja, « 041/971-508 ir. « 031/ JEDILNI in krmni krorrplr Deli innJeći, «031/229-057 JEDILNI in krmni 745-612 KOLERABO in rumeno 041/205-929 KRMNI krompir, « 040/607-451 KRMNI krompir po 5 centov« « 04/23-10-562 « KRMNO korenje, « 04/25-21-538 «0070? KROMPIR jedilni in krmni. « 031/ 585-345 9oo8 H leta, prvič brejo in telico dko, staro dve leti, « 04/25-41-146 KRAVO simentalko. drugič mesecev, težka cca. 600 kg a njem za bikca, « 041/951-224 io, 6 me- KRAVO simemaiko s teletom, « 031/316-609 PFLAŠIČE, težke od 170 do 200 kg, krmi je ne z domačo km^o, « 040/610-958 ŠTIRI bikce. CB. 031/361-219 stare en iresec, « TELICO v 9. mesecu brejosti, « TEUČKO slmentalko, stans 10 dni In dn^bni krompir. « 041/918-316 TEUČKO cimcntâlko, &taro tri lodoe, « 04/51-33-281 TEUČKO siment^ko. stanD t9 mesecev. « 04/25-03-204 TELIČKO simenlalko. stan) 10 dn 04/25-05-520, 031/307-2G9 TELIČKO križanko, mesni tip. « 041/275-447 TELIČKO, mesne pasme, staro i2 dni. «041/962-860 0ooa/i& TELIČKO simentalko, slaro 3 mesece. « 04/53-31-280 00C9r» VEČČB bikcev, «031/768-629 6006703 VEČ TEŽKIH praáičev, domača krma, « 051 /320-608 KUPIM BIKCA simontakïa, starega i3o 14 dni. «041/266-284 BfKCE Od 200 do 300 kg. plačihs tako;, O 031/622-529 SIMENTALCA za rejo. dO 3 t9dne starega, « 031/563070 1 VISOKO t)re}o telico - slmer«;ilkn, 031 /585-345 OSTALO PRODAM TRAKTORSKE verige, 28 col, « 04 Y/784-126 eooesdi POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI 00 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUbi ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOjENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO. Kukovec s.p., Mlinskd 22,2000 Maribor, ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM DELO dobi dekle aii tant v strežbi in copeK. Klub Kovač. Glavna c. i, Naklo. « 031/339-003 ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorii6a, ograje, kamnite èkarpe In dimnike, kvaJitetno, hitro m poceni. SGP Beni, d. o, o,. Struževo 7. Kranj. « 041/561-838 DELO PICOPEKU, s.p.< Planina 3, 4000 041/335-979 n Fislrrc Kranj, « flOOÉSIÛ SIMPATIČNO dekle, tahko srednjih let, odgovorno za delo v strežbi 2ap> slimo, sobote fn nedelje prosto. Kavni kotiček Čuk. Kidričeva 47, Kranj, « ASFALTIRANJE in tlakovanje, strojni izkop terena; prevzem komplel gradbenih del novo gradnje In adaptacije, izdelava fasad, izdelava èkarp, AES, d.o.o.. Sadnikan^a ui. 4, Kamnik. « 051 /823^5, 031 /803-144 TKAHSPOiniR T1IČEK dJA Vam ponujam PflElOZE ZA 8 OSEB po Sloveniji in v tujino. VOZILA da)»n M V NAJEM. Za vse infom^je se obrnite na tine.p levfi ik^g mali.com 041 710 927 eoness? REDNO ali honorarno zaposlimo ome-jano število ljudi za prodajo dobrega prodajnega artikla na terenu Slovenije. plačito z6k> dobro. Warmont Rado Ovčar. s. p.. Kaîuhova ul, 4, Sto Konjice, «041/667-958 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p.. Senično 7. Križe, tel.; 59-55-170, 041/733-709; zatjzije, roloji, r> lete, lamelne zavese, plise zavese, ko mamikt. markize, wiArw.asiertk8.net već na http://olderjl STE IZGUBILI SLUŽeO? Pridružite se pnjetri skupini zastopnikov na terenu. Pomagali vam bomo! Int. od ponedeljka do petka od 15. do 16. ure na tel. 070/521-553. Jancomm. d. o. Rehie 54, POHIŠTVO POMERJ ZAPOSLIMO disponenta za organize cijo prevozcv 2 znanjem angleškega tn nemškega jezika, Agro mobíí d.o.o.. Letališka ul. 37. Šenčur «041/69S- 3 AVTOST£KLAJefov6an,d. o.o.,Ža^>• níca 24, zaposlim sodelavca za zame-njavoveln^brsAskih stekel. Pogoji: urejenost, natančnost, izkušnje in voznilkl izpit, zaželeno, «041/756-186 I vrata - ograje otroške sobe dnevne sobe kopalnice spalnice kuhinje i B S % iiČEM OdMTt B V rt o 3 IZDEUVA PODSTREŠIJ, Knauf izvedba, Velux stresna okna. leseni nadstreški, Kfemenc Dragomtr s.p., VokJo 18, Šervčur, «041/771-637 »oeseo KOMPLETNA adaptacrja stanovanj in kopalnic, vodovod, centralna, elektrika. keramika, knaut, pleskarska dela. Kopalnica samo v 7 dn^! Jani In Metka Rep. d. n. o.. 3odeéič 43 a, Loka, « 041/757-109 SVETOVANJE iz an^lskih kart po telefonu. Patricija Kolarić, s. p.. Za žago 2, Bled, « ZASEBNI STIKI 45 - LETNI, iščem damo. 3CM5 let za skiera ^nrtna dnjžabna pcteper^ ko se Kâi vec, « 070/69&«31 aeasfžs SKROMEN, pf^azen, uspeâen poc«Mz ctictom, isce zvesto purtco za stocrodeb r aitefie, « 031 /807-376 ZENITNA POSREDOVALNICA za v«e generacije, zaston; za mlade ženske. «031/505-495 RAZNO PRODAM IŠČEM DELO, čiščenje, gospodinjska BEUENJE In glajenje sten, odstranj^ dela, pomoć starejšim osebsm, Kranjz okolico, «051/605-303 dCC6U7 DUO ROLO iêée delo na obleln^an, pon:^kah z zabavno In narodno glasbo, « 041/224-907 vanje lapet, antigiviCnl prainazt, barva' nje oken. vrst, dekorativni ometi in opleski. kvalitetno In ugodno, Pâvec vo, s. p., Podbfezje 179. Naklo. « 031 /392-909 STORITVE DELAM vsa gradbena dela. novogradnje. adaptadje. fasade, notranje om^ te, betonske škarpe, z vašim aii našim malerialom, Bab^ MIlos, s. p.. Be-giinjska c. 9, Lesce. « 041 /622-946 BUHER kosilnico in zimske gume Sava EsWmo, 163-65 15 col, «051/213- 206 at»97a ČEVLJI Scarpa, ŠL 43,100 eur, kcJesâr-ska îctia za potiT.'anje. 25 eur. t«^ lopar. 20eijr, 9041/-424-164 »»724 KOVINSKO cisterno za kurilno ol}e, z vso opremo, 1.600 I, rabljeno, « 031 /666-463 sooew? PODARIM NUDIM ADAPTACLiE. novogradnje od temc-Jja do strehe. Notranje omete, lasace, kamnite škarpe, urejanje in Itakovanje dvorišč, z našim ali vašim materiatom, SGP Byfyqi SKALA, d. n. o., Stniževo 3 a, Kranj, « 041 /222-741 ADAPTACIJE kopalnic, vodovodne storitve, zidarska dela. polaganje ke'a-mičnih ploščic, montaža kopalniške opreme, Pugel) Uar^n, s. p., Hotaslia 34, Poliane nad Škof jo Loko, « 041/541-266 ûûûury DELAM VSA GRADBENA DELA, adaptacija kopalnic, predelne stene Knauf, fassderska dela. slikopleskar- sKa, čiščenje poslovniti (xostorov, p^ pust na vsa dela 10%, Tro - Cabrio s.p., Kidričeva 43, 4000 Kranj, « 001/427-127 MOMll IZDELAVA podstrešnih stanovanj po &stemu Knaut, montaža strešniti oken Veiux in polaganje laminatov, izd. bn> naric in nadstreškov. Damjan Mesec, s. p., Jazbine, Poljane, « 041/765-842 eoosag? ŠIVALNI Stroj 04/20-22-603 , v okvari, « GG naročnine 04/201 42 41 e-poitd: narocnine@g-gias.si www.gDren)skic|las.si osmrtnica Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustiJa naša draga Roza Rakovec iz Rakovice 24 od nje s« bomo poslovili danes, v petek, 6. novembra 2009. ob 13. uri na Mestnem pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od n. ure dalje v poslovilni na tamkajšnjem pokopališču. žaJujog'^s.si 23 Ni ga več na vrtu. nt v nič več glas se njegov ne sliši. Jn čt lučke na grobu upihnil ho vihar, v noiiH srcih je ne ho nikdar. ZAHVALA Ob izgubi našega dragua moža in očeta Antona pibra Zg. Bela 3. Preddvor se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatei* jem, sodelavcem in znancem za izrečena sotalja» darovano cvetje in sreče. Zahvala tudi g. župniku Mihu Lavrincu za lepo opraNdjen obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Navček. ŽaJujoČi: žena Ani in hčerka Renata Zg. Bda. 30. ^obra 2009 ZAHVAIA V sredo» iS. oktobra, smo se poslovili od drage sestre Antonije Mali roj. Markun iz Kranja ZAHVALA V $0. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče. brat in stari ata Franc Korbar Kogfir imaš rad. mkcii r\t umre... U daleč, daleč je Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sovaŠČanom, znancem, sodelavcem iz Veyance Kranj, Sava Tires, CSS Škofja Loka, Iskratel Electronics. RTC Krvavec, županu, svetnikom, občinski upravi občine Cerkije in prijateljem iz Mopedtoura Zalog za izrečena ustna in pisna sc^ja. podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Pose- t>ef se bi radi zahvalili duhovnikoma g. Gradišku in g. Novaku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala gre tudi Ivanu Pavlinu za poslovilne besede. Žalujoči: žena Angela, sinovi Janez, Franci» Peter in )oŽe ter hčerka Marinka 2 družinami, brat Jo2e in ostalo sorodstvo Glin je. 2. novembra 2009 ZAHVALA i Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Zahvala osebju Doma upokojencev Kranj za skrb in nego. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem islaena hvala za izrečena sožaJja. darovano cvetje in sveče Hvala pogrebniku, praporščaku in trobentaču. Sestra Dragica Golnik, oktober 2009 Ob nenadomestljivi in boleâ izgubi naše drage mami, mame in tašče IvicE Eržen roj. Povšin z Bleda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom. znancem, sodelavkam in sodelavcem Zavoda RS za zaposlovanje, območna služba Ljubljana, in Osnovne šole A. T. Linharta Radovljica za vso podporo, izrečena sožaija. darovano cvetje, sveče in svete maše. Za zdravstveno osiabo se zahvaljujemo medicinskemu osebju bolnišnice Jesenice in bolnišnice Golnik. po$et>ej dr. Alešu Rozmanu. Lepa hvala gospodu Župniku dr. Janezu Ambrožiču in gospodu Antonu Novaku za slovesen pogrebni obred. Hvala gospe Mileni Čelik za poslovilne besede- Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste se v tako velikem Šteriiu poklonili njej v spomin in jo pospremili k mirnemu počitku. Spominjali se je bomo z ljubeznijo in velikim spoštovanjem. Vedno ho z nami! laka, Blaž, Janita, Lidija in Božo Bled. oktober 2009 ZAHVALA V SPOMIN Danes minevata dve leti Dr. Bojan Košir ^ > v večernih urah zadnjega dne meseca oktobra se je izteklo vsebinsko izredno bogato tuzemsko življenje naŠe mame Marije-Ane Turk Nisi pozabil namp, videla sva se na Brezjah 10. maja dopoldne, obleien v temno modro obleko. Objel si me in rekel mami rad te imam, mami rad te imam. Moja žena boš do konca, moja žena boš do konca. Povedala sem mu vse obtožbe, ki so letele nanj. On me je poslušal. Nazadnje je sedel v kuhinji, žalosten m sva se pogovorila. Z mano živiš naprej in me spremljaš, nikoli ne boš pozabljen. Žena Anica CiU je izpolnjen. pot je dokonča na ... V zadnje slovo naši upokojeni sodelavki Cvetki Košir profesorici ekonomskih predmetov S svojim delom je vtisnila neizbrisen pečat številnim generadjam mladih Njena delavnost in ustvarjalnost sta se prenašali v šolske okolje in potrjevali v vidnih rezultatih. Vestno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu. Predvsem zadnja nekajtedenska bolezen in posebej pogrebno slovo nam je njenim najbližjim pretresljivo pokazala njeno veličino, zlasti ob doživetju ter spoznanju, kako številni ste io spoštovali, cenili, jo razumeli: predvsem sovaščani Pšačani tudi tisti. ki ste že leta odsotni iz Plate; kako skrbno je biJo do nje zdravstveno osebje, posebej njen dolgoletni osebni zdravnik dr. Belehar. tako slabno razumevajoča dr. Ravnihar, zdravniške sestre, kot tudi ob krajši hospitalizaciji zdravstveno osebje Bol* nišnice Jesenice • oddelek za interno nego. Posebno hvaležnost pa Njeni dolgujemo župniku župnije Cerklje na Gorenjskem g. Stanetu Gradišku za duhovno oskrbo in spremstvo, od še Maminih krepkih let preko hude preizkušnje v hudi bolezni pa vse do groba. Prav'prisrčno hvala za vso slab in pomoč ob izvedbi izjemno dostojanstvenega krščanskega pogreba. Na tem mestu se prav posebej še enkrat zahvaljujemo sosedom in sovaŠčanom za vso nesebično pomoč. Res dejavno zaslužni ste Še mnogi. Najbolj nas je ganila toiik^a uddežba vseh, ki ^ se prišli sp<^tlji-vo poslovit od naše Mame ter jo pospremit na njeno zadnjo pot. Prelepo petje Cerkvenega MePZ Andreja Vavkna ter kvarteta Krt in v srce in um segajoč nagovor g. Antona Slabeta, ki je ob somaševanju pogreb tudi vodil, sta nas prevzela: in hkrati mdi pozvala, da Še naprej ohranjamo njenega neskončno povezovalnega duha. ki nas je vedno združeval. Hvala tudi pogrebni službi Pogrebnik Dvorje. Niti slutili nismo, koliko lolažilnega in vrednostno dragocenega nam ho ob Mamini smrti dano doživeti in ot>čutiti. Kolektiv Ekonomsko-storitvenega izobraževalnega centra Kranj Vsi njeni Pšata, 2. novembra 2009 24 GORENJSKI GLAS petek. 6. novembra 2000 Anketa Solidarnost je nekaj normalnega Ana hajotpian J i i « • • « « • « A « h Ob tednu solidarnosti, ki ga Rdeči križ Slovenije vsako leto organizira med 1. in 7. novembrom, smo mimoidoče v Kranju povprašali, ali so tudi sami solidarni do drugih in na kakšen način. FoiorTina Dokt Pavle Subie: ^'Navadil sem se, da vsako leto kupim voščilnice združenja umetnikov, ki jih rišejo z usti ali nogami. Nekaj časa sem redno denar namenjal tudi za otroke v Afriki." Hasija Gani6 "Pomoč ljudem v stiski je nekaj normalnega. Odzove m se na položnice Rdečega krj-ža, denarno pomagam žrtvam naravnih nesreč in revežem na ulici, oblačila odnesem v Humanine zabojnike." Simon Vrabelj: 'Vedno rade volje priskočim na pomoč vsakemu, ki me prosi. Sicer pa sem prav danes v knjižnico odnesel knjige, ki jih sam ne potrebujem več." Dragana Stan kov ič: "Ljudem v stiski pomagam na različne načine. Večkrat sem že nakazala denar za otroke v Afriki. Oblačila, ki Albina Hafnen "Kot upokojenka z nizko pokojnino denarno ne morem pomagati ljudem v stiski. Na Rdeči križ tako odnesem jih ne potrebujem več^ dam : materialne dobrine, na pri- v Humanine zabojnike." : mer čevlje." Prva stoletnica vasi Minulo sredo je stoti rojstni dan praznovala Frančiška Rozman iz Srednje vasi pri Coričah Vilma Stanovnik Srednja vas pri Coričah -Guščeva mama, kot Franči-ško Rozman poznajo v Sred« nji vasi pri Goričah, se je ro- dUa 4. novembra 1909 pri Mežnarju v bližnjem Zalogu. Že pri dveh letih je ostala brez očeta, ki je umrl pri gašenju požara, pri sedemnajstih pa {e Izgubila še mamo. Tako so otroci ostali sami, in ko se je Frančiáka leta 1930 omožila z Jurijem iz Srednje vasi, je zanjo moral podpisati najstarejši brat janež Konc. Nato je vsa leta kot gospodinja živela v Srednji vasi, kjer jo sosedje še se* daj poznajo kot izvrstno kuharico, ki je znala speči imeniten kruh in potico. Z možem jurijem sta Cuščevo mamo Frančiško Rozman so prav na stoti rojstni dan obiskali in ji za jubilej v imenu imela štiri otroke: Mirka, kranjske občine čestitali kranjski podžupan Stane Štravs in Nada Bogataj, predsednik Francko. Marinko in Stane- Krajevne skupnosti Coriče Mladen Dubravka, predsednica RK Goriče Alenka Stern in ta. Frančiška je vdova že 22 članica RK Goriče Alenka Likozar. let, vendar pa ji §e malo ni dolgčas, saj ima tudi osem paj s hčerko Tejo doma skr- naši vasi kar nekaj takih, ki čeva mama včeraj dobivala vnukov in'štirinajst pravnu- bi za mamo. Mama Franâ- so dočakaii častitljivo sta- tudi od sosedov. Danes jo kov. "Mama je kar zdrava, ška je navadno dobre volje, rost, pa ne pomnimo, da bi bodo obiskali šolarji iz pod-ima le težave s koUd, tako da tudi minulo sredo, ko je kdaj proslavljali katerega od ružnične šole v Goričah, vsi je sedaj ře peto lefo na vo^Č* praznovala stoti rojstni dan, stoletnikov," je bilo sliSati ob domači pa se bodo ob njej ku," pravi sin Stane, Id sku- ni bilo drugače. "Čeprav je v dobrih željah, ki jih je Guš^ zbrati v nedeljo. Dobrodelna tombola za Zavod Zarja župnija Železniki vabi na 17. dobrodelno tombolo, ki bo v nedeljo ob 15. uri v Športni dvorani v Železnikih, izkupiček tombole bodo izročili Zavodu Zarja, ki je namenjen osebam po nezgodni poškodbi možganov, njihovim svojcem in preventivnemu delovanju v širšem družbenem okolju. A. H. V nedeljo bo zahvalna nedelja Katoliška Cerkev praznuje prvo nedeljo po prazniku vseh svetih zahvalno nedeljo, letošnja bo S. r^ovembra. Zahvalna nedelja je zahvala za dobro letmo, za zdravje, dobroto in vrednote. Slovenski škofje so ob letošnji zahvalni nedelji na vernike naslovili posebna pisma zahvale za podporo Cerkvi. 1. K. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo, nad okoli 800 m bo rahlo snežHo. V soboto bo povečini suho vreme, vendar precej oblačno. V nedeljo bo oblačno in deževno, nad okoli 800 m bo snežilo. Ag«nC'|« ti okolte. zt met^roloeio PFTEK * t f t 9 9 9 é 2/4®C ; SOBOTA ; cC!) i 1/5^0 NEDELJA Zagreb o 7/3*0 O Reka 13^8'c Jesenke Prr šoli namestili nadzorne kamere v največji jeseniški osnovni šoli Osnovni šoli Toneta Čufar- ja Jesenice, ki jo letos obiskuje 623 učencev, so bili zaradi vandalizma prisiljeni namestiti več nadzornih kamer Kot je povedala ravnateljica šole Branka Ščap, so bile stene šole nenehno popisane z grafiti, ob vikendih pa so se v okolici Šole dogajali pravi "pikniki". Odkar imajo kamere, seje stanje močno izboljšalo in vandalizma je bistveno manj, ugotavlja Ščapova. Nakup kamer je plačala Občina Jesenice, ki je financirala tudi ureditev nadstreška nad klančino za invalide ter obnovo sanitarij in garderob pri notranjem šolskem bazenu. Šola je namreč ena redkih, ki ima šolski bazen, v katerem plavalno znanje nabirajo tako učenci kot številni zunanji uporabniki. Vse naložbe so stale okrog osemdeset titóč evrov. U. P. Ž mr Žirovd bodo izstopili iz LTO Blegoš Leta 2000 so Lokalno turistično organizacijo Blegoš po tedanjem zakonu o pospeševanju turizma soustanovile obči* ne na Škofleloškem. V Žireh so z vodenjem in rezultati LTO Blegoš v zadnjih letih nezadovoljni, vsako leto so jim za delovanje namenili manj denarja. Župani so se junija sicer dogovorili, da ostane zavod v enaki obliki kot sedaj, s tem pa tudi u,46^odstotno sofinanciranje Občine Žiri (16.500 evrov). Ob obravnavi tega predloga na zadnji seji občinskega sveta pa so svetniki občinsko upravo pozvali, da Občina Žiri izstopi iz ITO Blegoš In odprodá ustanoviteljski delež, saj menijo, da za i6 tisoč evrov v Žireh za turizem naredijo več. Predlog so podprli vsi svetniki razen Germane Pivk, sicer tudi podpredsednice Turističnega društva Žiri. B. B. Slovens k» )avornik PoŠta v novih prostorih Pošta na Slovenskem Javorníku se je preselila v nove. sodobno opremljene prostore v stavbi Turista. Poštna poslovalnica je skoraj še enkrat večja kot doslej, ob stavbi je dovolj parkirnih mest, na pošto pa bodo brez težav lahko prihajali tudi Invalidi. "Strankam je na voljo sodobno opremljeno postno okence s Širokim spektrom poštnih in drugih storitev," je poudaril Miran Čehovin, direktor kranjske poslovne enote Pošte Slovenije. Krajani Slovenskega Javornika in Koroške Bele bodo na pošti lahko sprejemali tudi priporočene pošiljke, pošta pa bo odprta dlje kot doslej, in sicer med tednom do 17. ure. U. P. / RADIO KRANJ d.o.o. SlrîtdrjevH ul. 6. KRANJ rpLE^CVW (04) 2«1 (04) 281 (04) rosi) fax: (04) <04) 201 momui MQCftÉJJSW «ukajk i^ûmsi/ nmHu f *d lokranjeradl^rMl^l WWW. r a d i o^kra ni. SI à -i