/UREDNIŠTVO IN UPRAVA fABOR — LJUBLJANA Tel. čt. 33-85 — ček, rač. uprave 16.416 Leto H. IZDAJA FiZKUlTURNA ZVEZA SLOVENIJE Ste*. 41 MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK BREZ LJUDSKE OBLASTI NI LJUDSKE FIZKULTUREI OTVORITEV BALKANSKIH IGER V TIRANI Tirana, 6. oktobra. Otvoritev balkanskih iger, ki je bila določena za danes, je bila zaradi slabega vremena preložena na ponedeljek. Po balkanskih prvenstvih v smučanju, odbojki in košarki, ki je bila v Romuniji, v orodni telovadbi in streljanju, ki sta bili v Bolgariji, in v šahu ter plavanju v Jugoslaviji, nastopajo ta teden v Tirani na balkanskih igrah najboljši lahko-atleti In nogometaši Jugoslavije, Bolgarije, Albanije in Romunije. V petek zvečer so prispeli v Tirano jugoslovanska in romunska lahkoatletska in nogometna reprezentanca, ki bosta tekmovali na balkanskih igrah. Prebivalstvo Tirane jih je pričakalo in jih prisrčno pozdravljalo. Na trgu Skender-bega je reprezentancama pred. ogromno množico želel dobrodošlico predstavnik krajevnih oblasti, mladinci jizkulturniki pa so jim predali šopke cvetlic. Bolgarska lahkoatletska in nogometna reprezentanca je prispela v Tirano v petek zjutraj z letalom. V Tirano je prispelo poleg tega 200 delegatov raznih albanskih prefektur. Tirana je vsa v prazničnem razpoloženju in je okrašena s tisoč raznobarvnih žarnic. V, petek zvečer je bilo na trgu Skender-beg, ki je lepo okrašen z zastavami balkanskih držav, ljudsko rajanje. Spored prvega dne balkanskih iger v lahki atletiki je naslednji tek na 100, 1500, 400 m čez ovire in 4^(400 m za moške, 100 m za ženske, skok v višino, troskok, metanje granate in kopja. V nogometu pa je na sporedu tekma Romunija : Albanija, kt bi morala biti odigrana že danes. AUGUST PROSINEK (Jugoslavija) zmagovalec na dirki »okoli Romunije" Noben resničen patriot in zaveden državljan nove Titove Jugoslavije ne more in ne sme niti za trenutek pozabiti, kako velik pomen ima za nas dolgoletna narodnoosvobodilna borba- Vsa njena veličastna zgodovtina nam-kaže rojstvo narodov Jugoslavije- Iz te borbe je v krvi in na truplih stotisočev zra-lapolitična,gospodarska n kulturna svoboda, zrasla ljudska oblast, nastali vsi pogoji in vse možnosti za razvoj vsestranskega življenja, tako širokih ljudskih množic, kakor posameznikov. Teh pravic so čakali tisočletja naši pradedje jn očetje, m; smo jih dočakali, bodoči rodovi pa Tih bodo predajali drug drugemu v last. Eno teh pridobitev, ki se je poslužujemo in kj je pri srcu posebno fizkulturnikom. je naša nova prerojena fizkultura- V njej se izživljajo stotisoči, predvsem mladina., kateri je bilo včasih po starih protiljudskih, protinarodnih oblastnikih in njim odgovarjajočih rcžmih tako življenje ovirano in tudi onemogočano. V popolnem nasprotju z bivšo oblastjo je naša oblast, takoj ko je začutila potrebo Svojega ljudstva po fizkulturnem delovanju, pokazala zanj polno razumevanje. Podprla je te zdrave težnje za razmah in dvig fi/kulture in ji nudila vso svojo moralno in materialno pomoč. Do danes, v nekaj več kot enem letu in kljub temu, da se še borimo na polju obnove, je dala n. pr. več kot dva milijona za kritje velikih fizkulturnih prireditev, ki jih v stari Jugoslaviji nikdar nismo doživeli, za vzgojo fizkulturnega vaditeljskega kadra, omogočila vzpostavitev fizkultur-ne tovarne »ELAN« z namenom, da dobe fizkulturniki prepotrebno fizkulturno orodje in je v to svrho odprla Smilijonski kredit; nadalje je za dvig letalstva in gradnjo letal, ki jih bo že letos izdelanih trideset, omogočila ustanovitev tovarne in dala v to svrho 3 milijone, za obnovo planinskih domov pa dva milijona. Dala je fizkulturnikom iz agrarnega sklada zemljo, na katgri rastejo nova igrišča, stadioni in druge naprave. Ministrstvo prosvete je dalo 170.000 din za izvedbo enajstih učiteljskih fizkulturnih tečajev, na katerih se je usposobilo 343 fizkulturnih vzgojiteljev. Ministrstvo gozdarstva nudi fizkulturnikom dolgoročne brezobrestne kredite v obliki gradbenega lesa ^ gradnjo in obnovo fizkulturnih naprav itd. Vse to in kar še ni mogoče našteli, je dala naša oblast z» razvoj fizkulturnega gibanja. Vse to je dala brez moledovanja flzkulturn« organizacije, brez obljub. Vsi uspehi, ki smo jih dosegi; v fizkulturi, ki so jih izrazile posebno prire- ditve večjega obsega in koristi, ki jih ima danes skoraj vsa-ka organizacija, skoraj vsak fizkulturnik, izvirajo iz pomoči naših oblasti. Spričo teh dejstev bi bilo odveč ali celo neumestno, če bi moral kdor koli opominjati fiz-kulturnika, da naj pristopi k volitvam v ustavodajno skupščino ljudske republike Slovenije in da voli kandidate, ki so jih postavile organizacije OF. Odveč je danes prepričevati kogar koli o pravilni politiki in c’ljih naše fjzkulture, ki se dosledno skaladajo s pravilno in preizkušeno politiko OF. Kdor Se še danes, spričo takih in tolikih uspehov v fizkulturi hi sprijaznil z novo potjo fizkulturc, ta se bo težko ali pa celo nikdar sprijaznil niti s potjo OF, niti s pravilnimi ukrepi ljudske oblasti. Tak človek ne bo hodil z nami ampak se bo odtujil novi fizkulturi in s tem tudi OF, Danes se na volitve pripravljajo vse množične organizacije, Id Se veselijo z OF in vsem ljudstvom nove zmage. Ta zmaga bo velika in pomembna, velika in pomembna za naše slovensko ljudstvo, k; bo prvič v svoji zgodovini lahko dejansko z izvolitvijo svoje ustavodajne skupščine potrdilo, da je v nov; Jugoslavji enakopraven član drugim bratskim narodom. To potrditev je pri nas že dosegel makedonski narod, drugi mu bodo sledili. Ta zmaga bo bolela vse tiste naše notranje in zunanje sovražnike, ki sovražijo Jugoslavijo in se zaletavajo vanjo, kajti predaleč' v svet se blešči naša resnična de-mokracija, naša ' notranja ureditev, vsestranska, svoboda, ki vlada v naši državi in sožitje med našimi narodi. Pokriti hočejo Jugoslavijo s klevetami, da ne bi teh neprecenljivih dobrin in življenja v Jugoslaviji videli njihov; zatirani črni in beli narodi, da ne bi videli, kako sc živi v demokraciji in svobodi. To sovraštvo do naše notranje ureditve se izraža danes tudi na pariški mirovni konferenci. Ta zmaga bo tudi zmaga nas fizkulturnikcv. Ponosni nanjo, bomo še trdneje stopali po pot; OF, osvajali njen program. Se z večjo energijo bomo izpolnjeval; naloge, ki nam jih postavlja OF in naša oblast. Pomagali bomo naši oblasti, naši državi: Urejeval; bomo naše fizične in duhovne sile za obnovo in obrambno usposobljenost paše Jugoslavije. S tem se ■bomo oddložili naši zvezni integralni vladi, slovenski in jugoslovanski domovini, To so naše naloge, naši cilji, k; so nam jasni že od vsega začetka; visoka volilna zmaga, ki je pred nami, nam jih bo približala. vinko knol Bukarešta, 6. oktobra. Na kolesarski dirki »okoli Romunije«, ki se je začela 22. septembra in ki jo je organiziral bukareški športni Pst »Športni popular« z rumun-sko kolesarsko federacijo, je tekmovalo 70 kolesarjev, med njimi 7 Jugoslovanov, 6 Albancev, 7 Francozov, 1 Tržačan, vsi ustali pa so Romuni- Proga je bila dolga 1720 km in razdeljena na 11 etap s 4 dnevi odmora. Vodila je iz Bukarešte skozi Pitesti. Cam-pulung, Fagaresi, Trgu Mureš, Cluj, Oradea Mare. Arad, Temišvar, Turn Severin. Crahivo, Sibiu, Brašov in preko Ploesfija nazaj v Bukarešto' Na vsak; etap] je prišlo do številnih težkih situacij, ki so jih morali tekmovalci obvladati na zelo težki progi. Naše moštvo je pokazalo veliko borbenost in vztrajnost- Večina naših kolesarjev je med d rko dobila težke poškodbe, toda vsi razen Pavlijc, ki je zaradi težke poškodbe odstopil že po prvih etapah, in Porcdskega, ki je odstopil šele v zadnjih etapah, kar je bila težka izguba za naše moštvo, so nadaljevali dirko do konca-Romuni, ki so vložili veliko truda za organizacijo to prve povojne kolesarske dirke in ki so poslali na tek-. movanje dve ekipi svojih najboljših kolesarjev; so se skrbno pripravljali. Največ nad so polagali V svojega najboljšega kolesarja Trajana Ciconba-na, ki jo v dobri formi. Francija je poslala zelo dobre kolesarje, med ka- terimi se je Emile Rolle plasiral kot četrti v dirki »okrog Franclje«, de-čim je na tej dirki že po nekaj etapah odstopil. ŠESTA ETAPA V G. etapi kolesarske dirke, okoli Romunije je na 167 km dolgi progi Oradea Mare—Arad—Temišvar zrna,. gal Jugoslovan Milan Poredski v času 4:32,26 ur. Vrstni red Ostalih dir- (Nadaljevanje na 5. strani) govatec Ha kolesarski cllrki »okoli Romunijo« | S tekmovanja JA za ZREN v Ljubljani dne 29. septembra v boji na 20 km Planinci — tekmujmo za ZREN Splošno ljudsko tekmovanje za fis-kulturni znak pod gesiem »Za republiko naprej« (ZREN) mora do temelja razgibati tudi vrste slovenskih gornikov. Ce smo sposobni zn vrhunske uspehe v zasneženih stenah, kjer vladala sneg in mraz, če ee ne plašimo prepadov in ipreves y/ naših nepristopnih stenah, moramo z borbenostjo pristopiti k temu vseljudskemu tekmovanju. Čas je, da prekinemo z zastarelostjo, stopit; je treba odločno korak naprej, naj bo tekmovanje »Za republiko naprej« nov kamen mejnik na naši poti. Približati se moramo liku pravega novega fizični turniko, ki je vedno in proti vsakomur pripravljen čuvati pridobitve osvobodilnega boja. Izven vsakega dvoma po je tudi. da nam bo splošna fizkulturna izurjenost v največji meri koristila pri dosegi naših vrhunskih uspehov, Slovensk; gorniki so vedno storili svojo dolžnotit-in jo bodo tudi to pot. 2e jih vidimo, kako trumoma hodijo v gore, letos v znoju, drugo leto ponosno s lizknll urnim znakom, ki si ga bodo priborili v plemeniti borbi, za katero so se usposobili na poteh, ki so jih vodile preko sten in grebenov naših veličastnih gora. Planinska pota so borbena pota in so premnoge usposobila, da bodo odločilno posegli v tekmovanje za ZREN. Želeli bi, da gorniki v polni meri izkoristimo uspehe, ki smo si jih priborili v prevesah in nad prepadi, ki jih dosegamo, ko smučamo v nevarnih spustih po snežnih strminah, ko nas ne plašijo bliski, ki parajo nebo n ne treeptamo. ko grom pretresa gore. Kakor se takrat čuje borbena pesem z naših gora, tako naj odmeva tudi sedaj, ko- se bomo borili za ZREN, plemenito -in tovariško. Drugo leto naj ne bo med nami nikogar,, kj ne bi bil ponosen lastnik zlatega znaka »Za republiko naprej«. Uspešen fizkulturni zlet v Ljutomeru . V soboto in nedeljo 21. in 22. septembra so imeli v Ljutomeru fizkut-turniki svoj zlet, na katerem so bile poleg uspelega javnega telovadnega nastopa tudi tekme v kolesarjenju, motoristiki, lahki atletiki, nogometu in namiznem tenisu. V nedeljo popoldne je bil telovadni nastop, na katerem so se posebno izkazale članice domačega društva s svojimi prostimi vajami. Pred zaključkom nastopa je vse goste in fiz-kuTturnike pozdravil predsednik FD Ljutomer tov. Horvat Joško, v imenu okrajnega ljudskega odbora tov. Mohorko in v imenu olcroži fiikul-turnega odbora Maribor in okrožnega aktiva Siovenjgradec tov. Gajnko Vinko, nakar je sedila himna »Hej Slovani«. Veliko udeležbo na tem našem prvem zletu so pokazali tiz-kulturnjki iz Korošice (Siovenjgradca, Mežice*’in Dravograda), želeti bi bilo, da ba se fizkuHurnemu gibanju v Prlekiji tud; priključita vstal-a, fiacultur-na društva iz okolice, ker le na ta način bomo lahko pri nas dvignili fizkulturo. V soboto so se pomerili igrale; na-tnižpega tenisa. Poleg igralcev domačega _društva ' so nastopili tudi člani FD Železničarje iz Maribora in FD Siovenjgradca. Zmagal je po zelo napetih borbah v finalu Medvešček (Železničar), drugi je bil Angkijter (2), tretji Horvat (Ljutomer) in četrti Ribič (2). Kolesarske dirke V nedeljo so bile najprej kolesarske dirke, na katerih ,ie tekmovalo tudi 13 kole--ir jev k LR Hrvat ske, iz LR Slovenije pa člani Slavenjgrotiča,, Krima, Bratstva in Svobode iz Ljubljane, J. Gregorčiča z Jesenic, Fesnice pri Mariboru ter FD Ljutomera. Dirkači so bili razdeljeni v 4 kategorije. V kategoriji turistov je zmagal na 12 km v času 33 minut Andne. Mlinar (FD Ljutomer), med turisti, ki so tekmovali na 16 km pa je bil prvi Zanoškar (FD Bratstvo) v času 39UU minut pred Jagičem iz Zagreba. V kategoriji mladincev je zmagaj na 48 km Korenič Emil (FD Jedin-stvo, Zagreb) v času 1:41,09, drugi jc bil Bat Zdravko (Lokomotiva, Zagreb). V glavni skupini na 80 km je zmagal Grabec Janez (FD Siovenjgradec) v času 2:30 min. pred Sevnikom (FD Pesnica), v glavni skupini na 84 km Anton Horvatek (FD Slaven, Zagreb) v času 2:40 min. in v glavni skupin: na 88 km čelesnik Gabrijel (Gradje. vinar, Zagreb), • Motorne dirke Prirejene so bile ludi motorne dirko, na katerih so bil; zmagovalci na slednji: . ' Motorji do 200 ceni, 4 km: Skrabar Evgen (FD Maribor) DKW 3:17 min.; moterj; do 300 ecm, 10 km: Horvat Albin (FD Maribor) Triumph 8:17 min. in motorji do 500 ecm, G km: Horvat Albin (M) Triumph 5:15 min. Poleg lega sta bili izvedeni še dve štafeti v teku .na 4 X 100 m, v katerih je med član; zmagala štafeta FD Siovenjgradca v času 51.2, med članicami pa FD Peca iz Mežice v času 61,2 sekunde. V odbojki je premagalo moštvo FD Siovenjgradca .moštvo FD Ljutomera s 15:5 in 15:6, v nogometni tekmi pa ie FD Ljutomer -premagal FD Gornjo I Radogono s 4:1 (1:1). LAHKOATLETSKI NASTOPI NA VASI Nedelja 29. septembra je bila določena za popularizacijo lahke atletike na našem podeželju. Fizkulturna društva v mestih so dobila nalogo, da gredo v naše vasi in z lahkoatletskimi tekmovanji propagirajo ne samo lahko atletiko, ampak fizkulturo na splošno. Čeprav do sedaj še nimamo vseh poročil o teh nastopih, lahko ugotovimo, da lahkoatletski dan na vasi ni uspel. Zaradi raznih ovir bo ta-prireditev ponekod izvedena sicer še„ ,le nedeljo ali dve pozneje, kar pa nikakor ne zmanjšuje neuspeha. Do. čim nekatera društva sploh niso čutila potrebe, da bi šla s svojimi tek,, movalei na podeželje, ponekod zopet na deželi niso čutili potrebe po takem tekmovanju in so prireditev slabo pripravili, kar je. pa najslabše je to, da v nekaterih krajih (to se je zgodilo nekje na štajerskem) sploh niso Imeli pojma, kakšen je namen te prireditve in so jo smatrali le za toliko važno, da so obenem priredil; tudi veselico, s katero niso počakal; niti toliko časa, da bi se tekmovanje končalo. Kljub vsem tem slabim dejstvom je ponekod tekmovanje le uspelo in doseglo zaželjeni namen. V pozitivnem smislu lahko govorimo o tekmovanju v Trebnjem, na katerega je prišlo 15 lahkoatletov od FD Novega mesta. Tekmovanje je bilo prirejeno na travniku, ki se ga je primerno uredilo in zaradi tega seveda rezultati niso najboljši, kar pa v-tena primeru ni bistveno. V posameznih disdplinah so zmagali: v metu krogle (mladinci) Kovai-ik (T.) 10.88 m, na 100 m Košir (N. M.) 13.8, v skoku v daljino Rodič (NM) 4.67,’ v metu diska Kovai-ik (T) 28.15, v skoku v višino Jerman (NM) 1.40, na 1400 m Košir (NM) 4:54, v metu kopja Zorko (NM) 33.60. Med mladinkmi pa so zmagale v teku na 700 m Vogrinec (NM) 2:52, v metu krogle ista 6.16, v metu kopja ista 15.90, v teku na 60 m Gartner (NM) 11.1. Tudi FD Krim je imel tekme v nedeljo na svojem igrišču na Rakovniku, ki so bile namenjene ' zlasti mladini iz vasi na Barju ** ter za Galjevico in Rudnik. Zanimanje za tekmovanje je bilo izredno veliko m je v propagandnem pogledu doseglo popoln uspeh. Uspehi tekmovanja so bili naslednji: V teku na 100 m za člane je zmagal Hočevar Ciril (Krim) v času 13.3. Na isto razdaljo med mladinci je zmagal Gosti č Zdravko (K) v času 13.5, med pionirji na 60 m je bil prvi Rupnik Jože (K) 10.6, na isto razdaljo med pionirkam! pa Prime Sonja (K) 10.1. V teku na 2000 m za člane je zmagal v času 7:07 Mo. gušar Janez (K), v metu krogle za člane Eferl (Svoboda) z metom 11.23 m, med mladinci pa Stritih (K) z 10.42 m. V skoku v daljino je zmagal med član; Hočevar Matija (K) s 5.49, med mladinci Potočnik Miro (S) s 5.41, med pionirji Fuchs-jager s 3.55, med članicami Vehar Iva (K) 3.80, med mladinkami Matos Marija (K) 3.78 in med pionirkami Primc Sonja (K) 3.53 itd. Nekaj ljubljanskih lahkoatletov pa se je napotilo v Litijo, kjer je bilo včasih veliko zanimanje za lahko atletiko, žal tega po njihovih poročilih ne moremo trditi za to prireditev, ki je bila organizirana skrajno površno in ni nit; najmanj dosegla svojega namena. Ljubljanski železničar na Slovaškem V dneh 14. in 15. septembra je bil v Bratislavi kongres slovaških železničarjev, v okviru katerega je bil prirejen nogometni turnir, na katerem je sodelovalo tudi moštvo ljubljanskega železničarja. Na turnirju so igrala še moštva SK Bratislava, SK žilina in SK železničar iz Bratislave. Za nastop naših nogometašev je bilo v Bratislavi zelo veliko zanimanje, ker so pričakovali od naših igralcev dobro igro. Če sklepamo o uspehu naših, železničarjev po pisanju slovaških listov, moramo ugotoviti, da uspeh ni bil preveč velik, o čemer priča tudi posebno visok poraz v igri z SK Bratislavo 2:10. Res je sicer, da je trenutno SK Bratislava na 2, mestu v Češkoslovaški ligi in resen kandidat za prvaka, toda rezultat je kljub temu nekoliko previsok. Naši igralci. So pozneje sicer popravili slab vtis in premagali domače železničarje s 4:3 ter tako dosegli na turnirju drugo mesto. Zmaga naših igralcev bi bila v tej tekmi lahko še večja, če si ne bi že V prvem polčasu Razbornik I poškodoval roko, zaradi česar je moral braniti rezervni vratar. Poleg teh dveh tekem je ljubljanski železničar odigral še tekmo z reprezentanco slovaških železničarjev, ki se je končala neodločeno 2:2, kar našim igralcem tudi lahko štejemo v čast. Najvažnejša tekma, t. j. z Bratislavo, je bila zeio ostra. Igralci Bratislave so bili premočni posebno zato, ker so se bolj znašli na spolzkem terenu. Splošen vtis tekme je, da naši igralci niso imeli tako podrejene vloge, kot bi se to dalo sklepati iz rezultata. Vzrok velikemu porazu ‘moramo iskati tudi v veliki treni na- ših igralcev, ki so prvič nastopili v tujini proti tako močnemu nasprotniku. Končni vrstni red turnirja je bil naslednji: 1. SK Bratislava 4 točke, z razliko v golih 13:4, 2. železničar, Ljubljana 2 točki (6:13), 3. žilina 1 točko (4:5), 4. železničar, Bratislava 1 točko (5:6). Istočasno z nogometnim tekmovanjem je bil dvoboj v namiznem tenisu med SK železničarjem (Bratislava) in ljubljanskim železničarjem, ki se je končal z zmago domačih igralcev 15:1. V moštvu Bratislave je igral zelo dobro Marinko, ki je na koncu odigral ekshibicijsko igro Z Bogatajem. 15. septembra so naši igralci namiznega tenisa gostovali v Cifvu in izgubili 4:5. 17. septembra v Pov. Bistrici. Rezultat je bil 5:3 za naše igralce. 18. septembra so zmagali naši v Vrutkyju s 5:0. Tekmovali pa so tudi igralci odbojke . in sicer: 14. septembra ŠK železničar : FD železničar (Lj.) 3:0. 15. septembra turnir v odbojki na stadionu ŠK Bratislave med ŠK železničar (Bratislava), aktivom narodne banke, aktivom akademije in FD železničarjem. Naši 'igralci 'so dosegli 2. mesto/ 17. septembra so igralci odbojke gostovali v Trenčinu. Ljubljanski železničar je svoj nastop na tem turnirju končal z lepim uspehom, saj je navezal prisrčne stike z številnimi aktivnimi fizkulturni-ki in fižkulturnimi delavci js Slovaške, obenem pa tudi kot športni tekmec postavil dobrega nasprotnika in zavzel med štirimi udeleženci drugo častno mesto na turnirju. ftiter, vztrajen, spreten, močan fizknlturnik — nosilec fiz-kulturnega znaka! RAZVOJ PLAVALNEGA ŠPORTA 1946 NA OBISKU V FIZKULTURNEM MAGACINU tudi med tekmovalkami je viden velik napredek Če primerjamo naš ženski plavalni šport zuspehi moških plavalcev, ugotovimo, da smo v ženskih disciplinah plavanja za stopnjo nižje. Medtem ko se naši plavalci kosajo v svojih uspehih z najboljšimi v Evropi, spadajo plavalke v drugo kategorijo med evropskimi plavalkami. Edina izjema je prsna plavalka Mila Korpes, ki je za razred boljša od naših plavalk.in je med najboljšimi v Evropi. Kljub temu pa lahko letos ugotovimo med našimi plavalkami na nekaterih progah lep napredek. Zanimivo je, da so pri moških cstali na vodilnih mestih sko.ro sami stari tekmovalci, medtem ko na ženskih progah le redko izsledimo plavalko iz leta 1940. Med plavalkami imamo izključno nov kader, od katerega lahko pričakujemo velik razvoj. 1940 1:12,4 Beara 1:14,2 Fine 1:17,4 Dunič 1:17,4 Keržan 1:18,0 Jazbec povpreček: 1:15,9 Na 100 m presto smo od 1940. precej nazadovali v kvaliteti, kvantiteta tekmovalk pa je večja in boljša od predvojne. Na čelu lestvice je Dana Šuperina, ki se od leta do leta lepo razvija ter upamo, da bo" v kratkem dohitela prejšnje odlične šprinterke. Sušačanka Loparičeva jo od* lanske sezone naredila ogromen korak. Sko-ro 10 sekund izboljšanja je vsekakor lep razvoj. Največje odkritje plavalne sezene 1946. pa je Beograjčanka Miša Stanojcva. Njen nenavadno hiter vzpon nam priča, da imamo v njej plavalko evropske kvalitete. Za 1946 1:16,8 šuperina 1:18,4 Loparič 1:18,6 Stanojeva 1:18,8 Beara 1:18,9 Brbora 1:18,3 njo srečamo na lestvici že staro znanko iz predvojnih tekmovanj, Danico Bearo, ki letos ni megla razviti vseh svojih sposobnosti, ker je sredi poletja hudo zbolela ter zadnjo polo--vico sezone ni mogla nastopati. Prav gotovo bi ona znatno zboljšala lestvico na 100 metrov. Brbora je tekmovalka še izpred vojne, ki pa je šele letos razvila vse svoje zmožnosti. Od lanskega leta je na tej progi lep napredek v kvaliteti, saj bi bila lanska četrta ria lestvici, letos šele 21. v državi. 100 m prosto x 1945 1:14,2 Beara 1:19,3 šuperina 1:20,3 Vasič 1:26,0 Roje 1:27,0 Loparič 1:21,4 1940 6:23,7 Dunič 6:30,5 Fine 7:02,0 Lipska 7:06,0 Engl 7:13,0 Tarasova povpreček: 6:51,0 400 m presto 1945 6:35,8 šuperina 7:01,8 Roje 7:02,6 Vasič 7:08,6 Kufrin 7:37,6 Kobelli 7:04,3 1946 6:06,4 Stanojeva 6:13,2 Loparič 6:19,6 Beara 6:20,0 šuperina 6:20,7 Štamfl 6:16,0 ' Med žgnskami je letes gotovo največji napredek v plavanju na 400 m prosto. V zgodovini jugoslovanskega plavalnega športa je plavalo doslej le 13 tekmovalk pod 7 minut, letos, v eni sezoni, pa je ta rezultat preseglo kar 15 plavalk. Na čelu lestvice je 17 letna Miša Stanojeva, ki je šele letos začela z vadbo plavanja pod vodstvom našega starega rekorderja Luke Ciganoviča. Od tekme do tekme je svoje rezultate tako zboljšala, da je postala na koncu sezone dvakratna državna prvakinja. Posebno dober je njen rezultat na 400 m, ki je tretji najboljši čas v Jugoslaviji sploh. Izgleda, da bomo v njej imeli prihodnje leto drugo Jugoslovanko, ki bo plavala pod 6 minut. Na dragem mestu je tudi tu Loparičeva, ki pa na državnem prvenstvu ni izpolnila pričakovanj' in je izgledalo, da je bila že nekoliko pretrenirana. V majhnih presledkih si slede nato Beara, šuperina in Du-brovčanka štamfl. Zanimivo je, da ima letos peta na tej progi boljši čas kot leta 1940. prva. že to kaže stoodstoten napredek. Na tej pr,cgi so se tudi najbolje uvrstile naše mlade predstavnice iz Ljubljane. Na 7. mestu je 14 letna Juvančičeva s 6:30,3, na 8. pa Pelanova (6:35,0). (Dalje.) Obenem z razvijajočim se fizkul. turnim gibanjem je rasla v Sloveniji tudi potreba po telovadnem in šport, nem orodju, oblekah, obutvi in ostalih fizkulturnikom meobhodno potrebnih pripomočkih, Zato so vsi fizkulturniki res z velikim veseljem pozdravili letos 1. ju. nija otvoritev Fizkulturnega maga-cina v Ljubljani. Pisane in žive barve krojev, teniški loparji, nogomet, ni čevlji in žoge, boksarske rokavice, loparčki in mize za namizni tenis, lična kopja, diski, sprinterice, telovadni copati, nahrbtniki, krušne torbe, plezalne vrvi in še mnogo drugih stvari premoti mimoidočega, da pozabi, kam se mu mudi in se zadrži pred izložbo na Mestnem trgu št. 10 dalje časa kot je nameraval. Zanimale so me nekatere podrobnosti In stopil sem v trgovino. Znašel sem se sredi prave kopice Vsakovrstnega orodja, krojev in obutve. Uslužni prodajalci so m; do potankosti pokazali vse potrebščine, ki jih imajo na razpolago, nakar mi je vodstvo Fizkulturnega magacina povedalo še razne zanimivosti, iz katerih je bilo razvidno, koliko truda je bilo treba vložiti, da imajo danes naši fizkulturniki na razpolago že to-l ko lepega orodja, obutve in obleke. Vodstvo magacina si je postavilo za glavno nalogo ne samo, da v čim večji meri lahko zadosti potrebam naših fizkulturnikov, ampak tudi, Tekme za ZR v Novem mestu Fizkulturno društvo Novo mesto je pričelo s tekmovanjem za ZREN. V nedeljo, dne 28. sept. je bilo .tekmovanje iz I. grupe v hoji, na progi Nova mesto—Kronovo, na razdaljo od 10 in 20 km.' Prva skupina je potrebovala za svojo pot (10 km) 1 uro 36 min, ter je prišla na cilj strnjeno; prav tako druga skupina, katera je tekmovala na 20 km ‘ in je prikorakala na cilj v času 2 uri 40 min. Tega tekmovanj« so se udeležili tudi pripadniki naše Armije, katerih veliko število je dalo našim tekmo, valcem spodbudo za nadaljnje tekmovanje. Po končanem tekmovanju vsi tekmovalci - z veseljem pričakujejo dru- da b9do predmeti, ki jih prodajajo, res kakovostni in kar je tudi važ.no, tako poceni, da jih bodo mogli nabaviti tudi društva In aktivi ter posa.. mezniki, ki ne razpolagajo z velikimi sredstvi. To jim je deloma tudi uspelo, saj so se znižale cene za 10—309/o, kar je gotovo pomemben uspeh. Kako so naši fizkulturniki potrebni raznih potrebščin, je najboljši dokaz ogromen porast poslovnega prometa, ki je poskočil' v primeru s prvim mesecem za okoli 50O:l,V Da bi svoje zaloge še izpopolnil, vzdržuje Fizkulturnj magacin’ zveze z vsem; produktivnimi: zadrugami in podjetji, ki izdelujejo telovadne in športne potrebščine, poleg tega pa bo skušal dobiti nekatere stvari tudi iz tujine. Vodstvo poziva fizluilturna društva ter poedince, da postanejo člani zadruge. Nadalje poziva, naj si smu-čarji pred zimsko sezono pravočasno naroče smuči, čevlje in obleko, prodajali pa bodo tudi sanke. Po vsem, kar sem videl in slišal, lahko rečem, da je Fizkulturn; magacin fizkulturnikom res netibhodno potreben in da jim je napravil v tem kratkem času velike usluge. Vzrok temu moramo iskati tudi v tem, da je skoraj vse osebje in vodstvo navdušeno za fizkul^.iro ter opravlja svoje delo s tem večjim veseljem. —li— EN v Sloveniji go tekmovanje, ki bo 8. oktdbra dopoldne na Stadionu in sicer tek 60 ih 100 m z moštvi igrali brez vsakega sistema. Poleg tega je bila igra precej ostra iif odigrana v zelo počasnem tempu, čemur je bil deloma kriv tudi težek teren, Domači igralci so imeli pred vrati več ugodnih prilik, da bi rezultat znižali, ki jih pa niso znali izkoristiti. Sodnik Kos je sodil dobro in objektivno. * ZOPET SAMO ENA TEKMA V ZVEZNI LIGI Lokomotiva : Kvarner (Beka) 5:0 (3:0) Reka, 6. oktobra. Danes je domači Kvarner odigral svojo drugo tekmo v zvezni ligi, v kateri sodeluje kot gost in sicer proti zagrebški Lo-konrotivi. Lokomotiva je danes zaigrala odlično in je zmagala z visokim rezultatom. Posebno je bil razpoložen 'napad Zagrebčanov, kateremu so uspevale vse akcije. Gole za Lokomotivo so dosegli Krnič, Habič, Koželj, BlažetiČ in Božikovič. Tekmo je dobro vodil reški sodnik Milossa. Gledalcev je bilo le okoli tisoč. Svojo prvo tekmo v zvezni ligi je Kvarner odigral v prvem kolu v Nišu. proti železn’čarju, kj se je, -končala z rezultatom 1:1 (1:0). * : i Univerzitetni reprezentanci Zagreb-Beograd 4:3 Beograd, 6. oktobra. Danes je bila na stadionu CDJA odigrana finalna tekma za prvenstvo univerz Federativne ljudske republike Jugoslavije v nogometu in sicer med reprezentancama zagrebške in beograjske univerze. Zagrebčani so nastopili v postavi: šimunič, Dubravčič, Pilko, Marol, Devič, Mihaljevič, Mrčič. Ka. cijan, Golob, Put.nik, Strugar. Beograjčani pa: Mrkušič, Popovič, Pe. šid, Mijakovič, Veljkovič, Radako-vič, Diklič, Djajič, Šečerov, Ivkovič, šapinac. Zagrebško moštvo je bilo ves čas igre v premoči in je zasluženo zmagalo. Gole za zagrebško univerzo so dosegli Kacijan 2, Strugar 1, avtogol pa je dal Vasiljevič. Za Beograjčane je Šečerov dosegel 2 gola, Ša-pinec pa enega. Tekmo je sodil beograjski sodnik Dinič. Tako je zagrebška univerza postala nogqmet-nt prvak jugoslovanskih univerz. NEPRIČAKOVANA ZMAGA BORCA NAG SVOBODO Ljubljana, 6. okt. Danes je bila v tekma med Borcem in ..Svobodo. Na igrišču Železničarja se je zbralo pičlo število gledalcev, ki razen borbene igre niso videli nič posebnega. Po računih na .papirju je bila favorit današ-nje tekme Svoboda, vendar so se do-gdiikl na igrišču tako razvijali, da je Borec zasluženo odnesel ztoago in dve važni točki. Ne eno ne drugo moštvo ni pokazalo pričakovane igre. Njuna edina odlika v prvem polčasu je bila borbenost, v drugem delu igre pa je še ta popustila. Na trenutke sla enajsterici Svobode in Borca predvedli tehnično in kombinatorno zadovoljivo igro, toda to so bili le kratki odlomki devetdeset minut trajajoče prvenstvene borbe. Pri Svobodi se noben del moštva ni mogel uveljaviti. Obramba z vratarjem je bila nesigurna in (udi k rilska vrsta je kazala pomanjkljivosti. Napad je v prvem delu igre še kolikor toliko zadovoljil, zato pe .je po odmoru skoraj dopela odpovedal. Moštvo Borca je zaigralo v svoji običajni formi in je k zmagi mnogo pripomogla njegova sigurna obramba. Kratek potek tekme je Lil naslednji: Svoboda se prva znajde na terenu in je lijem napad večkrat pred nasprotnikovim golom, vendar ue more doseči uspeha. Po naglem S tekme Borec : Svoboda, Desno krilo Svobode Potočnik daje drugi gol »a Svobodo Nogometno prvenstvo Bosne in Hercegovine Sedmo koto republiške lige Bosne in Hercegovine je prineslo veliko presenečenje. Prvo društvo na lestvici, zen'ški Čelik, je doživelo poraz. Ostali rezultati so bili naslednji: Sloboda (Tuzla) : Bratstvo (Travnik) 5:5 in Jedinstvo (Bihač): Proleter (Teslič) 5:1. Po četrti zaporedni zmagi je prevzel vodstvo na lestvici sarajevski Udarnik z 10 točkami, 2. je zeniškj Čelik z 9 točkami, 3. banjaluški Borac z 8 točkami itd. LETO LJUDSKE OBLASTI - LETO USPEHOV V FIZKULTURIZ Ljubijjančeini so občudovali teniške mušketirje Ljubljana, 6- oktobra. Na teniških Igriščih FD Udarnika pod Cekino-vim gradom so bile včeraj popoldne in danes dopoldne ekshibicijske igre naših teniških mušketirjev Mitiča. PaJade in Puučeča, ki so razen tega uspelo in je PaJada ponovno uveljavil Svojo premoč. V prvem nizu je Palad-a vodil 2:0, nakar je Punčec izenačil. Palada je zopet dosegel dva gmesa prednosti, potem pa je Punčec znižal na 4:3. Oba naslednja ga. Igralei z ljubljanskega turnirja, on drugo rumunsko ekipo. Izmed francoskih dirkačev se udeležuje d'rtke samo 5o Watershote. DESETA ETAPA Včeraj so tekmovali v predzadnji, to je 10. etapi na 142 km dolgi prog] Sibiv.—Brasov- Prvi je prispel n» c lj zopet Šotmun in sicer v času 5:03.54 ur; S. Water-hote. 3- Prosi, nek. 4. Norfagian (Romunija). 5. je bil Strain (Trst). Vrstni red po tej etapi ie bil naslednji: 1. Prosinek 55:25,10 ur, 2. VVatershetc 55:43.15, 3. Ciconba.it 55:46.33, 4. Bat- Iver je Poredski. k: je bil med prvimi, po 9. etapi odstopil od nadaljnjega tekmovanja je med moštvi prevzela vod--tvo Romunija A s časom 169:13,46 ur. 2- Jugoslavija, 169:37.13. 3. Romunija B 178-13,17. ENAJSTA ETAPA V današnji 11. etapi na progi Brasov—Bukarešta jc prispel prvi na c I j Francoz M. Wateršlinte v času 5:12.36 ur, drugi je bil Prosinek, 3-Strain, 4 Šolman, 5. Bat. Zmagovalec na, dirki okoli Romunije med posamezniki je" postal P rosi n c k (J u g o slavij a) v skupnem času 60:38.31 ur, 2- je VVater-■ hote (Francja). 3. Ciconban (Romunija), 4. Slrain (Trst). 5. Bat (Jugoslavija). Med moštvi je zasedla prvo mesto Romunija. A s čdsum 185:17.07 ur pred Jugoslavijo, ki ima skupni čas 185:29,41 ur- EK10TNO F1ZKULTUH,N© GIBANJE — PLOD OSVOBODILNE BORBE! Stran 6 POLET g1 tv. 41 FIZKULTURA V SOVJETSKI ZVEZI Prvenstvo ZSSR v motoristi!« Na prvenstvu ZSSR v motoristiki za leto 1946. so bili doseženi naslednji rezultati: Motorji do 125 ccm, na razdaljo 1 km z zaletom: Korzintin (Moskva) 30,65 sek. (povprečna hitrost 117,455 km), kar je nov sovjetski rekord. Motorji do 250 ccm: Kirrilov 27,00 (133,333 km na uro). Do 350 ccm: Matjivšin (M) 23,40 sek. (153,846 km na uro). Do 500 ccm: šumilkin (Leningrad), 21,29 sek. (169,093 km na uro). Do 750 ccm: Gringaut (M) 21,29 sek. (169,093 km na uro).- Do 600 ccm s prikolico: Silkin (M) 25,67 sek. (140,241 km na uro). šele v 17. letu starosti se je Kapi-talina Vasiljeva naučila plavati v dobrem slogu. Ko je dobro obvladala plavanje na boku, se je posvetila cravvlu, v katerem je mogla v začetku preplavati največ 50 do 60 metrov, že čez leto dni pa se je naučila med plavanjem pravilno dihati in je preplavala 100 m v zelo dobrem času. 1:25 min., s čemer je dosegla normo- I. razreda. Leta 1937. je prvič tekmovala na prvenstvu ZSSR v plavanju. Od takrat je minilo 9 let in v tem času je zmagovala na številnih tekmah. Od vseh pa se najbolj spominja tekem za prvenstvo ZSSR leta 1937, na katerih je na 100 m prosto s časom 1:20 dosegla 6. mesto v državi. Nagrada za ta njen prvi uspeh je bil znak s sliko plavalcev in njenim imenom. Ta prva športna nagrada 'ji je ostala za vedno najdražja. Ko je stopila v visoko- šolo za trenerje v Leningradu, je zabeležila svoj prvi rekord in sicer na 200 m na boku v času 3:08 min., kar je bil leningrajski rekord. Po končanih študijah je bila kot mastavniča poslana leta 1939. v glavno mesto Jčrmenije Irevan. Tam se je Vasiljeva navdušila za smučanje in v tej fizkulturni panogi dosegla velike uspehe. Kmalu je izboljšala jermenske rekorde na 3, 5 in io km .z rezultati 17:03 min., 26:10 min. in 56:15 min. Končno na je po štiriletnem odmoru začela zopet vaditi plavanje. Prvi njeni nastopi so ji zopet prinesli zmage na za-kavkaški spartakijadi leta 1943. Pred drugo spartakijado je Vasiljeva potovala v Moskvo rna zasedanje. V tem času se je vrnil s fronte eden od najboljših trenerjev v državi, tisti, ki je treniral Semjona Bojčenka, 1 km z mesta Motorji do 125 ccm: Korzinin .42,72 sekund (84,269 km), v 250 ccm: Ki-rillov 36,15 sek. (99,589 km) do 350 ccm: Matjušln 30,77 sek. (116,997 km), do 500 ccm: šumilkin 30,37 sek. (118,538 km), slo 600 ccm s prikolicami: Silkin 36,30 sek (99,137 km). • že.nske 1 km z zaletom, slo 125 ccm: Brit-kova 38,59 (93,288 km), do 250 ccm: Tumanjan 29,54 (121,868), slo 500 ccm: Trocevskaja 25,07 (143,597), 1 km z mesta: do 125 ccm: Britko-va 47,65 (75,550), do 250 ccm: Ožoli-na 42,85 (84,014), slo 350ccm: Meša-Lcva . 33,22 (108,368), do 500 ccm: Skobelj 32,39 (111,145). to je Andrej Vanjkov. Ta je postal takoj pozoren na velike sposobnosti Vasiljeve. Opozoril jo je na gibe, s katerimi je po nepotrebnem trošila moč in ji pokazal, kakšno mora biti pravilno delovanje nog. Že čez nekaj dni je Vasiljeva. izboljšala svoj rezultat na 400 m za več kot 10 sekund. Vanjkov je tako postal njen trener. Potem ko je dosegla na drugi zakavkaški spartakijadi osem prvenstev (na 100 in 400 m prosto, 100 in 200 m na boku, 100 in 200 m prsno ter 100 in 200 m hrbtno), je Vasiljeva odšla leta 1944. za .stalno v Moskvo. Na tekmovanju 3. avgusta 1945 je hotela izboljšati rekord Zinaide šelešnjeve na 300 m. Poskus se ji je popolnoma posrečil. Preplavala je 300 m v prostem slogu v času 4:08 min., s čemer je izboljšala sovjetski rekord na tej progi. Takrat je b'la stara 27 let. Tudi letos je postala zmagovalka ZSSR v plavanju na 200 m (2:40,5) in. na 400 m (5:51,8), oboje v prostem slogu, svoj čas n a 400 m pa je še izboljšala na 5:40,6 min. * Aleksej žigalov, prvak ZSSR v skokih v vodo Prvenstvo ZSSR za leto 1946.* v skokih v vodo je Osvojil z veliko premočjo mojster športa ZSSR Aleksej žigalov iz Moskve, ki je v 10 skokih dosegel 164.82 _tpčk. Pred 15 leti je žigalov kot gledalec prisostvoval plavalni tekmi Moskva—Leningrad, ma kateri so nanj napraviti najgloblji vtis skoki v vodo. Zadivil ga je zmagovalec Boris Anu-frijev, takrat eden od najboljših moj. strov v skakanju, ki je pozneje po- stal njegov trener, žigalov je dal sam sebi besedo, da bo postal mojster v skokih in je začel marljivo trenirati, že naslednjo leto, to je leta 1932., je dosegel drugo mesto na nekih velikih tekmah. Leta 1933. je žigalov osvojil prvenstvo Moskve v skokih z deske z zmago nad Borisoni Anufri-jevim, dočim je bil v skoku s stolpa drugi. Drugo leto je žigalov že osvojil prvenstvo ZSSR in nato stalno osvajal razna prvenstva.. Posebno značilno za žigalova je njegovo snidenje s prvakom Francije Einckelom leta 1937. v Moskvi v katerem je žigalov slavil zmago. Prvak ZSSR trenira zelo često in marljivo. Mesec in pol pred tekmovanjem trenira celo vsak dan. Njegovi posebno težki skoki so n. pr: 1 in pol salta s spiralo na zaključku, dalje pol spirale nazaj in 1 in pol salta itd. Vsakodnevna specialna telovadba, redno življenje in sistematično treniranje omogočajo prvaku, da je stalno v kondiciji in da zmaguje v najtežjih tekmovanjih. Korolev (ZSSR) je bil najboljši boksar na vseslovan-skem prvenstvu v Pragi ......... Pogled na stadion Dinama v Moskvi v času Vsezvezne fizkultume parade Kapltalina Vasiljeva — rekorderka v plavanju PRED FINALOM ZA DAVISOV POKAL Ameriški teniški igralci se boje Avstralcev Po poročilih iz Amerike je razvidno, da se Američani precej boje Avstralcev, s katerimi bodo o bcžiču igrali v finalu Davisovega pokala. Kapetan ameriškega moštva Wal-ter Pate, je kljub zmagi 5:0 nad švedsko, zaskrbljen.. Posebno je bil v srečanju s Švedi nezadovoljen z igranjem ameriškega para Talbert-Mulloy, ki je zmagal v 5 setih le z veliko srečo. Tudi igra Farkerja ga na tem tekmovanju ni zadovoljila in ga zelo skrbi, kako se bo obnesel proti Bromwichu, katerega smatra danes za najboljšega teniškega igralca na svetu, čeprav že dolgo ni igral izven svoje domovine. Posebno se boje Američani Avstralcev v igri parov, ker sta bila Avstralca Pails in Geoffry Brown že itak finalista na letošnjem turnirju v Wim- bledonu, sedaj pa sta celo izgubila tekmo v Sytineyju proti Bromvvichu in' njegovemu novemu partnerju Sig-\Vellu in sicer gladko v 3 setih. Američani zaradi tega nimajo velikega upanja, da bi na božični finalni tekmi dosegli v igri parov kak uspeh. Zelo pa se seveda tudi boje v igri posameznikov Bromvvicha, čeprav trenutno smatrajo sestavljale! tablic najboljših svetovnih teniških igralcev za najboljšega Američana Kramerja. V zvezi s tem je zanimiva izjava Šveda Bergelina po končani polfinalni tekmi za Davisov pokal v Ameriki, da je namreč Kramer za razred bolj-•ši kot je bil v VVimbledonu. Prav zaradi tega tudi lestvice, ki jih že sedaj sestavljajo, ne bodo mogle veljati po finalni tekmi za Davisov pokal, ker se bo dalo šele takrat točno določiti najboljše igralce. žensko prvenstvo Amerike v atletiki in plavanju V Buffalu v Ameriki je bilo v avgustu žensko prvenstvo v lahki atletiki- Kako malo zanimanja posvečajo v Ameriki ženskemu športu, priča samo 7000 gledalcev na tel prireditvi in zelo slabi uspehi zmagovalk- V teku na 50 m je zmagala Aliče Cochman v času 6,5 sekund. Na 100 m ista v času 12,3 pred znano Poljakinjo Walasziewiezevo. ki se je med tem že vrnila na Poljsko. V teku na 220 yardov (201 m) pa je zmagala Poljakinja v času 26,3 sekund- V teku na 80 m čez ovire_ je zmagala Nancy Ccopenvight v času 12,2 sek., v skoku v višino so skočile . 152 centimetrov Cochman, Coopervvight in Wallrawn, v skoku v daljino je dosegla drugo zmago Wallasziewicze. va. ki je skočila samo 5,25 m. V metu'diska je zmagala Dorothy Dodson z metom 31,20 m in prav.tako v metu kopja in.krogle z rezultatom 36,53 metrov oziroma 11,87 m- Kot vidimo iz teh rezultatov, je ženska lahka atletika med vojno v Ameriki zelo nazadovala, saj so bile Američanke takrat med najboljšimi na švetu- Na prvenstvu Amerike v plavanju za ženske so bili doseženi 3 novi rekordi. Nancy Merkel iz Portlanda je v mešanem plavanju na 300 m (100 rp prosto, prsno in hrbtno) dosegla nov rekord v času 4:29,9 mi'n-, s čemer je izboljšala stari rekord Brannano-ve iz leta 1939- z 2,2 sekunde. Suzana Cimmermanova je preplavala 200 m hrbtno v 2:48,7 minutah ter izboljšala za 0,9 sek. rekord Ele-afiore Holusove. Branda Halsepjeva iz Los Angelesa pa je preplavala 100 m prosto v ča- I su 1:07,2 minuti, kar je za 0,3 sep kunde boljše od rekorda Anne Kurti?-sove, ki je zmagala na tem prvenstvu v plavanju na 1500 m prosto v časti 22:08,1 minut, kar je za 15 sekund boljše od obstoječega rekorda- VValasziewiczeva (Poljska), ki se je pred kratkim vrnila iz Amerike, je uspešno nastopila na dvoboju Poljska : CSR, na katerem je med drugim dosegla s 12,2 sek. nov poljski rekord v teku na 80 m čez ovira $ A H SSiSSi Turnir za državno prvenstvo Jugoslovanski šahovski Savet je odredil, da se prične finalni turnir za letošnje državno prvenstvo ' dne 10. novembra v Zagrebu. Termin je bil prestavljen tako, da bosta lahko dr. Trifunovič in Gligorič, ki igrata na turnirju v Pragi, tudi sodelovala. Neposredno pravico do udeležbe v finalu imajo lanski prvak dr. Trifunovič ter prejšnji prvaki Kostič, Pirc in dr. Vidmar. Na podlagi ljubljanskega semifinala so se kvalificirali za finale inž. Tekavčič, inž. Vidmar ml., Rabar, šubarič, inž. Kindij in Božič. Iz beograjskega semifinala pa pridejo v turnir Gligorič, kap. Markovič, Simonov6č, Tot, S. Vukovič in Milič. Turnir naj b( torej imel 16 udeležencev, vendar manjše spremembe v sestavi niso izključene. Na turnir sta vabljena tudi dva sovjetska predstavnika, vendar je njuna udeležba dvomljiva, ker se bo istočasno vršil tudi turnir za sovjetsko prvenstvo. Ni izključeno, da bo v Zagreb povabljen še po en čehosiovaški in bolgarski mojster. Turnir za prvenstvo ZSSR Komite za fizkulturo in šport v ZSSR je odredil, da se prične tur-. nir za sovjetsko šahovsko prvenstvo dne 1. decembra v Moskvi. Pravico neposredne udeležbe na turnirju imajo samo prvak Botvinnik in vele. mojstri Keres, Smislov in Boleslav-ski. Vsi'drugi, velemojstri in mojstri, morajo igrati najprej v semifinal-nih turnirjih, ki se prično 15. oktobra v Moskvi, Talinu in Tbilisiju. Iz teh turnirjev bo potem po nekaj zmagovalcev sprejetih v finale. Z ozirom na izredno moč sovjetskih šahistov bo turnir za sovjetsko prvenstvo verjetno največji šahovski dogodek leta. PRIZNANJE SOVJETSKIM MOJSTROM ZA USPEH V GRONINGENU Komite za fizkulturo im šport pri vladi ZSSR je z ozirom na izredni uspeh sovjetskih zastopnikov na mednarodnem turnirju v Groningenu odredil, da prejmejo vsi sovjetski udeleženci turnirja, Botvinnik, Smislov, Flohr, Boleslavskj in Kotov posebne častne diplome in denarne na- grade. Vodji ekipe mojstru Veresovu je bila izrečena pohvala. Komite je nadalje odredil, da bo izšla knjiga z vsemi partijami turnirja v Gro-ningenu. Popravek k tabeli iz Groningena. V zadnjem kolu je Boleslavski partijo s Christoffelom dobil in ne remiziral, kakor je prvotno pomotoma poročal radio. S tem je sovjetski velemojster Boleslavskj dohitel Flohra in deli z njim VI.— VII. mesto. Christoffei pa je s 5 točkami ostal sam zadnji. ■ 'furnir za prvenstvo ZDA Dne 26. oktobra se prične turnir za prvenstvo Zedinjenih držav ameriških. Kaže pa, da Fine in Reshev-sky ne bosta igrala na turnirju. Stavila sta namreč tako visoke denarne zahteve, da zanje še mso našli kritja. Vsi ostali znani ameriški mojstri pa se bodo turnirja udeležili. Vsa ameriška reprezentanca, ki je v Moskvi igrala proti ZSSR, je že z letalom preko Stockholma odpotovala nazaj v Ameriko. Po mnenju dr. Euveja in drugih je najboljšo igro v matchu ZSSR—ZDA podal Smislov v partiji z Denkerjem. Igra 25 letnega Smislova daje slutiti, da bo mladi sčvjetski velemojster dosegel še izredne uspehe v mednarodnem šahu. Sicilijanska obramba. Beli: Smislov črni: Denker 1. e2—e-i, c7—c5, 2. §bl—c3, SbS —c6, 3. g2—g3, g7—g6, 4. Lfl—g2, LfS—g7, 5. d2—<33, e7—e6. v (Partija se je pričela v smislu fi-anketnega sistema sicilijanske obrambe. črni hoče utrditi na d4 skakača in zato rajši razvija drugega skakača na e7, ne pa na f6.) 6. Lel—e3, Sc6—d4 ? (Preuranjena poteza, ki pa je bila že Cesto igrana. Smislov je našel zanjo ovrženje, ki ga je že ponovno uporabil na sovjetskih turnirjih. Bolje za črnega je d6.) 7. Sc3—e21, d7—d6, (Slabo je Se2:, 8. Sc2:, Lb2:, 9. Tbl, Da5+ ?, 10. Ld2; Da2:, 12. Tb2:, Db2:, 13. „Lc3! itd.) 8. c2—c3, Sd4—c6, (Relativno bolje je Se2:. Tako je izgubil črni samo čas. kar beli izrabi za akcijo v središču.) 9. d3—d4, c5:d4, JO. Se2:d4, Sc6: d4, 11. Le3:d4, e6—c5, (Tako ostane črnemu n,a. d6 trajno slaba točka. ‘Boljšo potezo pa je bilo že težko a-.";) 12. Sg8—e7, 13. Sgl—e2, 0—0, 14. 0—0, Lc8—e6, 15. Dell—<12, Dd8—c7, 16. Tfl—el, f7—f5, 17. c3— c4!, f5:e4, 18. Se2—«3! (Beli fino preprečuje, da bi se črni s d5 razbremenil. Kmeta na c4 seveda ne bi bilo dobro vzeti.) » 18. ... Se7—f5. 19. Sc3:e4, Sf5:e3, (Bolje bi bilo Sd4, s čimer bi bil vsaj slabi kmet d6 krit.) partije 20. Dd2:e3, h7—h6, 21. Tel—dl!, Tf8—d8, 22. Tal—cl, Ta8—c8, 23. b2—b3, b7—b6, 24. Se4—c3, Dc7—e7, 25. Lg2—d5! (črni je fiksiral svoje kmete na črnih poljih in je s tem oslabil bela polja. Zato menja beli bele lovce in potem prepričevalno dokaže premoč skakača.nad črnim lovcem.) 25. ... Kg8—h7, 26. Ld5:e6, De7: e6, 27. Tdl—d3, Tc8—c7, 28. Tel—dl, Tc7—f7, 29. Sc3—e4, Lg7—f8, 30. Td3—d5, De6—g4, 31. Tdl—d3,’ (če beli takoj vzame na d6, sledi Ld6:, 32. Td6:, Ddl:+ in črni ima v dveh trdnjavah naprani dami preveč proti izgledov.) • 31. . .. LfS—c7, (Kmeta ni bilo več mogoče dobro kriti. Beli bi prej ali slej odločil z b4 in nato c5.) 32. Se4:d6, Le7:d6, 33. Td5:d6 Td8 —fS, 34. DeS:e5! (Beli je izredno fino izračunal, da s tem razpletom dosege odločilno prednost.) 34. .. . Tf7:f2, 35. T<16- d7 + , Tf2— f7, 36. Td7:f7 + , Tf8:f7, 37. Td3—d8, (Z grožnjami mata spravi beli črnega počasi v nujnico. Zanimivo je, da kijub odprti poziciji črni ne more podvzett nobene protiakcije.) 37. ... Tf7—g7, 3ST De5—c8, g6— g5, 39. Dc-8—hS + , Kh7—g6, 40. TdS —d6 + , Kg6—f7, 41. Dh8:h6, (Beli je dobil še drugega kmeta, kar v naslednjem precizno izkoristi do zmage.) 41. ... Dg4—f5, 42. Td6—dl!, Df5 —c5 + , 43. Kgl—g2, Dc5—e7, 44. Tdl —fl +, Kf7—gS, 45. Dh6—f6, De7-.-e8, 46. Df6—f5, g5—g4, 4^. Tfl—f2, DeS—e7, 48. Df5—d3, Tg7—g5 49. 172 -02, De7—f8. 50. Dd3--e4. ’Tgr —g", 51 De4—<15+, Df8—f7, 52. Te —e6! črni se vda. Beli bi bil lahko seveda tudi menjal damo, poteza v partiji pa je bila še močnejša, črni mora namreč sedaj vleči eno izmed figur, pa potem 'beli v napadu takoj odloči. V partiji dr. 'Tartakoiver-Botvinnik v Groningenu je nastala po 41. potezi belega pozicija na diagramu. (Beli: dr. Tartakower: Klil, Sb6 kmetje a2, b2, f2 (5); črni: Botvjnnik: Kd6, Sf3, kmetje g4, h3, h6 (5). Kljub materialnem ravnovesju v končnici je Botvinnik partijo odločil v svojo korist s fino izvedenim mat-nim napadom: 41. ... h6—h5, 42. Sb6—c4+, Kd6 —d5, 43. Sc4—e3 + , Kd5—e4 44. a2 —a4, Ke4—d3! (Ne takoj g3, ker beli žrtvuje skakača, pa potem s prostima kmetoma izsili remi.) 45. Sc3—d5, Kd3—e2, 46. Sd5— f4+, Ke2:f2, 47. Sf4:h3+, Kf2—fl!, (Zopet ne gh3:, 48. a5, Kg3, 49. a6, pa črni ne izsili pravočasno mata. Sedaj pa grozi g3.) 48. Sh3—f4, g4—g3, 49. Sf4—g2, Kfl—f2, 50. a4—-a5, h5—h4, 51. Sg2 —f4, Kf2—fl, 52. Sf4—g2, h4—h3, 53. Sg2—e3 + , Kfl—f2, 54. Se3— g4 + , Kf2—e2, beli se vda. Mat je neizbežen. DOMAČE VESTI V Domžalah je igral 12- t, m. ama. terski prvak Slovenije v okviru Kulturnega festivala kamniškega okraja simultanko- Izmed 23 udeležencev so jih postavile Domžale 11, Radomlje 5. Komenda 6 in Lukovica 1- V 4% urah igre je Germck dobil 16 partij, izgubil pa 7, in sicer proti Frigi. d;ju, Kvasu, Likarju in Zupančiču mlajšemu (vsi Domžale), Riharju (Komenda), Beringu in. Virjanlu (oba Radomlje). Šahovski Vjcsnik, jugoslovanski šahovski mesečnik, je pričel izhajati Urejuje ga mojster VI. Vukovič, sodelujejo pa dr. Trifunovič, Pirc, Gli. gorje i. dr. Vprvi številki so na 20 straneh m. dr. obdelani turnirji naših federalnih edinic, match Moskva— Praga in zadnji sovjetski" turnirji. List izdaja šahovska Centrala v Zagrebu, Stross‘mayerov trg 3. Posamezna številka stane 20 din, naročnina za 3 mesece pa 48 din. Pri Šahovskem odboru Slovenije (Ljubija na, kavarna «Slon») je list na razpolago s popustom za naročnike po 16 din za številko. Koncem meseca izideta skupno 2. in 3. številka, ki bosta obdelali semifinalne turnirje zc drž1, prvenstvo match ZSSR— An^ln*' :tr] Te dni je izšla druga številka »Šahovskega Vjesnika«. Na 16 straneh prinaša poročilo o turnirju za prvenstvo JA in o vzhodnem seml-finaiu za državno prvenstvo v Beogradu. ?Ia 3. številko je napovedano poročilo o semifinalu v Ljubljani .n o ruiinrju v Groningenu. • Fizhulturni savez Jugoslavije izreka PRIZNANJE šahovski reprezentanci FLR Jugoslavije, ki je v sestavi • 1. n. 2. Jemec Stane (Ž) 14:49,8. 3. Blatnik Franc (Ž) 15:13,2; turni motorji do 250 ccm (3 krogi): 1. Puhar Franc (ž) 19:10v4. 2. Ponikvar Leo (Ž) 19:10,6. 3. Gorjup Mirko (ž) 20:12,2; športni motorji tlo 250 ccm (3 krogi): 1. Jakše Rafael (ž) 20:37,8, 2. Stuzzi Valter tKamnik) 21:32, 3. Hrast Mirko (Kranj) 21:33,2; turni motorji do 200 čc.m (2 kroga): 1. Mrak Jože '(ž) 14:20,2, 2. Rajhman Ivan (J. 500 ccm (3 krogi): 1. Simčič Rafael I * : . SiliS Z motornih dirk v Podutiku (ž) 19:28,2, 2. Ponikvar Leo (Ž) Gregorčič, Jesenice) 15:04, 3. Artač Ivan (Ž) 15:06; turni motorji do 19:36,8; turni motorji do S50 ccm (2 kroga): 1. Puhar Franc (&) 13:25,6, 2. Gorjup Mirko (Ž) 13:57,2, 3. Pirkmajer Mirko (ž) 13:57,6; športni motorji do 350 ccm (3 krogi): 1. Trampuš Emil (K) 18:52,8, 2. Puhar Franc (ž) 19:36,2 minut Najboljši čas dneva je dosegel Trampuš Emil (FD Kamnik) s povprečno brzino 62 km na uro. Najbolj napeta, do zadnjega trenutka neodločena dirka je bila v kategoriji turnih motorjev do 250 ccm, v katerih je v prvih dveh ikrogih vodil Puhar, nato ga je na klancu prehl tel Ponikvar in šele v zadnjih me. trih pred ciljem zopet Puhar. Mednarodni šahovski turnir v Pragi Praga, 6. oktobra. V sredo se je v Pragi začel mednarodni šahovski •turnir, na katerem sodelujeta tudi naša zastopnika dr. Tr.ifcmovič in Gligorič. Turnir je pod pokroviteljstvom predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša. Ob priliki svečane Otvoritve je imel govor češkoslovaški minister ‘socialne politike dr. Zdenek Nejedlj. Nato je predsednik češkoslovaške šahovske zveze objavil, da ^se Sovjetski šahisti ne morejo udeležiti turnirja zaradi svojih obveznosti v domovini, nakar j.e bilo žrebanje udeležencev turnirja, ki so dobili naslednje številke: dr. Tartakover 1, Gligo-rič 2, Najdorf 3, Šajter 4, Goiombek o, (jr. Trifunovič C, dr. Katetov 7, Rolia-č.ek 8, Stoltz 9, Foitys 10, Žita 11, Pach-niiHi 12, Guimard 13, Kotnauer 14. V četrtek so se v poslopju praške občine začele prve igre. Rezultati 1. kola so bili naslednji: Šajter je premagal svojega rojaka Žito. Istotako J,e dr. Katetov premagal Rohačka. Dr. Trifunovič je izgubil svojo prvo partijo proti Stoltzu. Ostale partije so bile prekinjene in so se končale v petek dopoldne. Foltys je v partiji proti Go-lombekti žrtvoval trdnjavo in je v 53. potezi matiral svojega nasprotnika. Gligorič je premagal Guimarda v 60. potezi. Najdorf je predal partijo čeho-slovaškemu prvaku Pachmanu v 48. potezi. Partija dr. Tarkakower-Kott-nauer je bila odložena, ker dr. Tarta-kovv.er ni prispel iz Pariza. Zvečer ij.e bilo igrano II. kolo. Foltvs je po energičnem napadu proti dr. Trifunoviču dobil partijo v 40. potezi. Šajter je v 40. potezi izgubil partijo proti Pachmanu, potem ko je nepravilno žrtvoval figuro. Partija med dr. Katetovim in Stoltzom se je po 31. potezi končala remi. Partije Najdorf-Guimard, Golombek-Zita, Kottnauer-Rohaček so bile prekinjene. Partija med Gligoričem in dr. Tartakowerjem je bila odložena, ker dr. Tartakover še ni prispel v Prago. Po II. kolu je bilo stanje naslednje Foltys in Pachman (oba ČSR) 2 točki, Stoltz (Švedska) .in dr. Katetov (ČSR) 1 in pol, Gligorič (Jugoslavija) in Kottnauer (ČSR) 1(1), Šajter (ČSR) 1, dr. Tartakovver (Francija) (2), Žita in Rohaček (oba ČSR), Goiombek (Anglija), Guimard in Najdorf (oba Argentina) (1), dr. Trifunovič 0 točk. Včeraj so v III. kolu igrati: GUgo-rič-Koltnauer, Šajter-Guimard, Goloty-b.ek-Pachman, dr. Trifunovič-Zita, dr Katetov-Foltvs, Rohaeek-Stoltz in dr. Tartakovver-Najdorf. RAZPIS prvenstva Slovenije v (eku čez drn iu strn za telo 1916. Po sklepu zadnje skupščine FZS ho prvenstvo Slovenije v tekli čez ilrn in siril za leto 1946- v Novem mestu v nedeljo 211. oktobra. Prvenstvo izvede okrožni tizkulturni odbor v Novem mestu Pričetek tekmovanja ob 15. na Marofu. Dolžina proge "za nad 18 let stare člane, je 3500 m, za nad 18 let stare članice 900 m. za mladince v starosti med 15, do 18- letom 1200 m, za mladinke stare 15 do 18 let GOO m. Tekmuje se za prvenstvo posameznikov in »kupin. Za prvenstvo članskih in mladinski skupini je treba javiti najmanj po 4 tekmovalce -oziroma tekmovalke. Sestave prijavljenih skupin ee na dan tekmovanja no smejo izmenjati. Tekmovanja se lahko udeleže pripadniki fizkulturnili društev in aktivov iz Slovenije. Društva oziroma aktivi morajo prijaviti posamezne tekmovalce ali določene skupine z navedbo poedincev najkasneje do 16. oktobra na naslov Okrožnega fizk irlt urnega odbora v Novem mestu. Pravočasno prijavljenim oskrbi preroditelj prebrano in prenočišče, stroške" pa krijejo tekmovalci sami oziroma društva. Strokovni odbor za lahko atletiko pri FZS AH že poznaš vse norme za fizkulturni znak! Propagandni lahkoatletski miting v Novem mestu Novo mesto, 6. oktobra. Na stadionu je priredilo danes dopoldne domače društvo propagandni lahkoatletski miting, na katerem so tekmovali tudi lahkoatleti iz Ljubljane in Celja. Doseženii so bili nekateri precej dobri rezultati, med katere moramo šteti zlasti tek članic na 60 m ter* skok v daljino članov in članic. Uspehi tekmovanja so bili naslednji: T»lt 60 m članice: 1. Fosineik Vera (Olimp, Celje) 8.8; 2. Gradišar Dagmar (O) 8.8; 3. Rehar Fani (O) 8.8. Tek 100 m člani; 1. Podlogar (Edinost) 11.5; 2. črepinšek (O) 11.9; 3. Šturm (Udarnik) 12.0. Daljina, članice: 1. Majcen Milka (O) 4.79; 2. Posinek Vera (O) 4.65U 3. Gradišar Dagmar (O) 4.63. Daljina, člani: 1. Podlogar Drago (E) 6.26; 2. Črepinšek Lojze 6.03; 3. Pribošek Franc (U) 5.53. Višina, članice: 1. Posinek Vera (O) 1.34; 1 Knez Ivanka (O) 1.30; Mitič je teniški prvak Jugoslavije V ponedeljek je Mo končano tekmovanje za naslov teniškega prvaka Jugoslavije. Prvenstvo si je popolnoma zasluženo priboril Drago Mitič, drugo mesto je zasedel Pala- MITIČ da, čigar odlična igra in zmaga nad Punčecem Je bUa presenetljiva. Na tretjem mestu je Punčec, četrti pa je Šarič, ki je nudil našim trem mušketirjem precej odpora. Rezultati iger so bili: Mitlč-Palada 6:3, 6:2, 6:3, Mitič-šarič 6:3, 6:0, 6:2, Mltič-Punčec 6:0, 7:5, 6:1, Palaila-šardč 6:3, 6:4, 6:3, Palada-Punčec 6:3, 6:2, 6:0, Punčec-šarič 6:2, 10:8, 6:3. V Igri dvojjc sl je naslov prvaka države osvoji! pat’ Mltič-Punčec z zmago nad parom Palada-šarič 7:5, 6.:2, 6:4. Novi teniški prvaki Slovenije V torek je bilo v Ljubljani zaključeno tekmovanje za teniško prvenstvo Slovenije. Novi teniški prvaki za leto 1946. so postali: v skupini A moških posamezno Ro-z-boršek, v Skupini B Čebular, med ženskami posamezno Mairova, v moških parih Banko-dr. Blelvvels, v mešanih parih Banko-Jermanova in v mladinski skupini Čebular. V izpopolnitev našega poročila preteklo nedeljo navajamo še rezultate finalnih iger. V skupini A moški posamezno sta se v finalu srečala Kazboršek (železničar Lj.) in Škapin (Udarnik). Igra se je končala z zmago Razborška 6:4, 6:3, 6:3. V skupini B moških posamezno je v finalni igri zmagal Čebular nad Suharjem 6:2, 6:0. V moških parih so se v zaključni igri pomerili Banko-dr. Bleivveis : Dacar - Kazboršek. Zmagal je prvi par z rezultatom 3. Gartner Darinka (Novo mesto) I. 25. Višina, člani: 1. Špindler (U) 1.62; 2. Pribošek (U) 1.62; 3. in 4. Gunde in Dolenc (N. m.) 1.52. Tek 800 m, članice: 1. Zamuda Marija (O) 2:43.6; 2. šikedelj Štefka (N. m.) 3:03.5. Tek 1000 m, člani: 1. Ferluga (O) 3:06.7; 2. Grabar (O) 3:11.7; 3. Polutnik (O) 3:11.9. Krogla, članice: 1. Majcen Minki* (O) 7.37; 2. Gartner Darinka (N. m.) 6.83; 3. Zamuda Marija (O) 6.26. Krogla, član11: 1, Pribošek (U) II. 63; 2. Golc (O) 11.23; 3. Osetič (O) 11.01. Disk, člani: 1. Uršič (O) 33.66; 2, Golc (O) 32.36; 3. Novak (N. m.) 31.55. Met kopja, članice: 1. Rehar Fani (O) 27.10; 2. Knez Ivanka (O) 22.40) 8. Gradišar Dagmar (O) 21.86. 8:6, 6:1, 9:7, 8:6. Finalno igro mQi šanih parov so igrali Banko-,Jerina, nova : Dacar-PeČovnikova. Zmagi*) je par Banko »Jermanova 6:Ž, 6:4 Med mladinci sta finale igrala Čebu» lar in Suhar, Zmagal je Čebular 7:5) 4:6, 6:1. Prvenstvo Srbije v tenisu V teniškem prvenstvu Srbije j®1 med ženskami zmagala v finalu Mb lica Leovič nad Sijadjijevo s 6:0, 6:1. Prvaik Srbije med mladinci jč postal Milutinovič (Novi Sad), teli je v finalu premagal Milojkovičar (Beograd) s 6:3, 6:3. V finale čla. nov posamezno se je plasiral Bojo. vič (Beograd) z zmago nad Milojk kovičem (Beograd) 6:2, 6:2, 8:6, d