rtu VALVASORJEVA KNJIŽNICA ura INTSmil? d.o.O.. trgovsko podjetje KUko. ASkerčevo t. Slovenca, tel./tax: 0608/21-876. 21-861. 22-090. 22-064 AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655^ IN ČITALNICA 68270 KR5K0 k«/nicr» OBMOČNA ENOTA KRŠKO ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 32 • LETO XVI • 4. OKTOBRA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT Izjava za javnost Normalni pogoji za delo v koaliciji Občinski odbori Liberalne demokracije Slovenije, Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke in Slovenske nacionalne stranke, ki so pretekli teden oblikovali koalicijo, želijo v izjavi za javnost sporočiti, da so v skladu s koalicijsko pogodbo, v kateri je dogovorjen skupen interes v dobro vseh prebivalcev občine, že opazni rezultati prizadevanj. Marija Begunka izginila "Masi športniki'95" "Občinski svet ima svojega predsednika in podpredsednika, ki sta izvoljena v skladu s sprejetimi občinskimi akti. Sprejet je tudi občinski proračun. Konstituirati smo začeli organe občinskega sveta, ki jih do sedaj ni bilo ali pa so bili začasni. Skratka, po devetih mesecih ugibanj, kako bo delala občinska uprava, so sedaj izpolnjeni pogoji za normalno delo župana in občinskega sveta," so zapisali v izjavi za javnost. Ob tem pa občinski odbori omenjenih strank ugotavljajo, da tako novo stanje v občinski politiki ne ustreza političnim strankam, ki niso pristopile h koaliciji in ne soglašajo z osnovnimi načeli večine demokracij po svetu. Menijo, da je možno zagotoviti tudi napredek, če se ne upošteva določenih predlogov in se preneha s sklepanjem neproduktivnih kompromisov. O odhodu nekaterih svetnikov z 10. seje občinskega sveta pa razmišljajo takole: "Odhod svetnikov tistih strank, ki niso v koaliciji, je oslabil kvaliteto pluralne vsebine naslednjih točk dnevnega reda. Zavedamo se, da se v demokratični družbi upošteva vsako legalno izraženo mnenje, zlasti če je to argumentirano. Kot tako ima seveda vse možnosti, da ga večina v takšni ali drugačni obliki sprejme. Smisel koalicije pa je seveda v kar najbolj ustvarjalnem delu občinskega sveta." Vse koalicijske stranke si bodo v skladu s koalicijsko pogodbo prizadevale, za udejanjanje tistega, kar je v pogodbi zapisano in obljubljeno volilcem in občanom občine Brežice. "Hkrati pa bomo zagotavljali svetnikom vseh političnih strank zastopanih v občinskem svetu konstruktivno sodelovanje pri vseh odločitvah pomembnih za našo lokalno skupnost," so še v izjavi za javnost zapisali občinski odbori LDS, SKD, SLS in SNS. (Galex) OP v mnogobojih Brežičani najuspešnejši AK FlT Brežice je na stadionu Portovald v "Novem mestu pripravil mnogobojsko državno prvenstvo za leto 1995. Najuspešnejši so bili brežiški atleti, ki so bili najboljši v moški, ženski in ekipni konkurenci. V pionirskem šesteroboju je Traj-kovski osvojit 14., Erkič pa 16. mesto. Med pionirkami je Če-pinova zasedla 8. mesto. Pri mlajših mladincih je zmagal Ivan Kostevc, 9. mesto je pripadlo Trseliču in 10. Furerju, Pri starejših mladinkah je naslov državne prvakinje pripadel Suzani Kos, 3. mesto Barbari lljaš. Danijel Volk je med starejšimi mladinci osvojil 4. mesto. Vladka Lopatic je osvojila 1. mesto med članicami, medtem ko je Gregor Podvinski osvojil 5. mesto. (Galex) ?fcRMA*f OBVESTILO Vpis v 1. letnik visoke upravne šole v Krškem BO. Prijavite se lahko do 10.10. 1995 na Posavski center za permanentno izobraževanje Krško, Dalmatinova 8. Tel. 0608/31-152 in 22-811. Dolenja vas, 29. septembra - V noči s četrtka na petek je neznani storilec na silo odprl železna vrata dolenje-vaške kapelice in odnesel kip tamkajšnje zaščitnice Marije Begunke. Kriminalisti naj bi bili storilcu že na sledi, vendar pa je govoriti o tem še prezgodaj. Minil je komaj dober mesec od spominske proslave v Dolenji vasi, ko so tamkajšnji ljudje postorili vse, da bi vas slavnostni dogodek pričakala kar se da ozaljšana. Tako so zgradili tudi novo kapelico, vanjo pa postavili kipec sv. Marije, zavetnice vseh beguncev. V četrtek ponoči je neznani storilec vdrl v kapelico in odnesel dragoceni kip. Kam, se še ne ve. Kanonik Janez Zorko je povedal, da mu je žal, da se je to zgodilo, da pa' so v isti noči tudi na Kozjanskem izginili nekateri sakralni predmeti, kar pove, da je kradla verjetno dobro organizirana skupina. Zadevo raziskujejo kriminalisti UNZ Krško, kaj več pa bomo lahko zvedeli po končani preiskavi neljubega dogodka, (dama) Civilno služenje vojaškega roka tudi v bolnišnici? Brežice, septembra - Slovenska ustava in Zakon o obrambi omogočata civilno služenje vojaškega roka tistim osebam, ki zaradi ugovora vesti ne želijo služiti vojaškega roka v oboroženem sestavu obrambnih sil. Ker se za civilno služenje šteje tudi opravljanje poslov, ki imajo značaj humanitarnega dela (delo v domovih ostarelih občanov, delo v bolnišnicah in podobno), je direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko pisno obvestil Ministrstvo za obrambo in pristojni upravni organ Občine Brežice, da je Splošna bolnišnica Brežice pripravljena sprejeti na delo hkrati tudi po več tovrstnih vojaških obveznikov. Ti bi pri njih opravljali predvsem določena pomožna dela, kot so transport bolnikov, transport hrane, prenašanje pošte in druga pomožna strežniška dela v bolnišnici. Ministrstvo za obrambo doslej sicer še ni dalo odgovora na to ponudbo, razpolagajo pa s podatki, da so tudi v Brežicah posamezniki, ki bi želeli kot vojaški obvezniki na takšen način služiti vojaški rok. (Galex) ti M KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 SflEZKE Trg Izgnancev U ttL OGOS 62-236 tax O6O8 I td- OS 33+5S. tax OS BO-B-47 ?Uuj»k> onta 22 tu. oa BKeo-77 MARIBOR Partiivnki c 3-5 ceue UuMlanska c 3« M. 063 28-936 f»* 063 MW Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8? do 19* In na vseh enotah pošte I f™f t ^1 r^ i. POOtLAitlHA INVISTKUSKA DRUilA Lanska akcija za izbor "Naši športniki" je naletela na težave, ker imajo pač ljudje neomejeno domišljijo in so si sposobni izmisliti brez števila tint Tokrat bomo torej glasovnice - ku-pončke v Našem glasu številčili že od začetka, upoštevali bomo samo tiste, ki bodo v uredništvo prihajali sproti in ne bomo upoštevali fotokopij. Sicer pa nas lanska izkušnja uči, da se nima smisla boriti proti množici idej, pač pa je bolje prisluhniti in sodelovati z njo. Akcija "Naši športniki" je namenjena izboru priljubljenih športnikov z območja, ki ga pokriva Naš glas (Posavja) in (seveda) povečanju prodajanosti časopisa. Veste, spoštovani bralci: naša akcija živi od prodaje časopisa in oglasnega prostora in mora za svoje preživetje kar krepko poprijeti za delo. Zato upamo, da boste z razumevanjem sprejeli naš poizkus, da bi nekaj koristi od akcije imeli tudi mi. Skratka: izrezane in izpolnjene kupone - glasovnice nam pošljite najkasneje v desetih dneh po izidu vsake številke Našega glasa na naslov: Naš glas, CKŽ 23,68270 KRŠKO. Na ovojnico obvezno pripišite "Naši športniki". Sedaj je še prezgodaj, da bi govorili o priznanjih za zmagovalce in morebitnih nagradah za glasovalce, a tudi za to bomo poskrbeli. Vi, spoštovani bralci, športniki in navijači, samo pošiljajte glasovnice. Uredništvo >€>€>€>€ >g >g >g >g >¦L GLASUJEM Kupon št. 1/95 - za našega športnika .................. - za našo športnico ........................ - za ekipo (moško ali žensko). Priimek in ime ...................................... Naslov Kraj Razpravljali in sklepali o zapiranju rudnika Krško, 27.septembra - Velika udeležba predstavnikov RRPS, sindikata Rudnika Senovo, GZS, OGZ Posavja, MGD Savaprojekt in KS Senovo daje upanje, da so vsak po svojih močeh in kompetencah pripravljeni pomagati pri reševanju problemov, ki bodo nastali z zapiranjem Rudnika Senovo. OS je formiral posebno komisijo za spremljanje m izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika Senovo v zapiranju. Komisija je pripravila predlog sklepov, ki jih je obrazložil vodja delovne skupine Silvester Go-renc. V sklepih so določili naloge, ki naj jih izvajajo posamezni udeleženci tega procesa. 1. Vodstvu rudnika v zapiranju nalagajo, naj poleg nalog, predpisanih v ustanovitvenem aktu (uredbi) poskrbi za čimprejšnjo . registracijo nove firme, za postavitev take organizacijske sheme, ki bo prirejena potrebam in nalogam zapiranja in za kar najbolj humano razreševanje ka-drovsko-socialne problematike. OS meni, da so primerni načini razreševanja delavcev: a) upokojitve po predpisih iz leta 1969 vključno z dokupom zavarovalne dobe; b) s primernimi odpravninami, ki naj ustrezajo možnostim za začetek samostojnega dela; c) s prekvalifikacijo in za- poslovanjem v podjetjih, ki bodo nastala v okviru razvojnih programov. Ob tem bi morali preučiti premoženjsko delitveno bilanco in ugotoviti ustreznost. OS meni, da bi morali znotraj stroškov zapiralnih del najti tudi sredstva za uvajanje novih razvojnih programov. 2. Savaprojekt Krško je izdelal program zapiranja Rudnika Senovo. Del programa se nanaša na razvojne programe. To je nedokončan projekt, ki ga bo potrebno nadaljevati. Smotrno je, da Savaprojekt še naprej intenzivno išče programe, še posebno take, ki bi lahko postali nosilci za razvoja cele doline. V celoti pa OS podpira tisti del programa, ki se nanaša na ureditev infrastrukture na Senovem. 3. Za kakovostno in hitro reševanje nastalih problemov je izrednega pomena aktivno sodelovanje organov občine Krško. Ti morajo prvenstveno, v okviru svojih pristojnosti, ustvarjati in-frastrukturne pogoje, sodelovati pri reševanju kadrovsko- socialnih vprašanj, iskati možnosti za pridobitev novih programov, pridobitev potencialnih investitorjev. V aktivnosti naj vključijo vse gospodarske in druge strukture v regiji in državi, poslance, predstavnike političnih strank in posameznike, ki lahko na kakršen Nadaljevanje na 8. strani 1 [2 DRUGA STRAN NAŠ GU\S 32, 5. OKTOBER 1995 J ZSSS - novi časi, nova organiziranost ______Seja Sveta Območne organizacije sindikatov Posavja v senci priprav na I. konferenco ZSSS______ Krško, 28. septembra - Na konferenci, sklicani ob koncu meseca septembra, naj bi na podlagi kongresnih listin zakoličili organiziranost ZSSS. Ob aktu o organiziranosti bo na dnevnem redu tudi predlog možnih sprememb splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Območne organizacije morajo za članstvo in organizacije v podjetjih opravljati vse naloge, kot so zapisane v statutu ZSSS. Akt o organiziranosti je nedavno obravnaval tudi Svet ZSSS in določil besedilo, o katerem naj bi sklepala konferenca. Kriteriji za oblikovanje območnih organizacij temeljijo na racionalni organiziranosti in smotrnem trošenju članarine. Območne organizacije morajo za članstvo in organizacije v podjetjih opravljati vse naloge, kot so zapisane v statutu ZSSS. Območne organizacije morajo pokrivati eno ali več upravnih enot. Nekatere težnje po ohranitvi dosedanjih organizacij še niso presežene, zato so konferenci lahko predložene tudi nove različice. Vendar pa po mnenju Vlada Rožiča in Marjana Urbanča iz Območne organizacije sindikatov Posavja bistvenih sprememb v načinu dela in sami organiziranosti sindikata ne bo. V. "V Posavju imamo- nekako največ problemov. Poleg štirinajstih stečajev posavskih podjetij, od tega jih je bilo kar devet iz kovinske veje, pa imamo še dvanajst povsem odprtih problemov, katerih reševanje nas še čaka. Naše delo se zaradi novega organiziranja ZSSS ne bo dosti spremenilo. Pravzaprav bo naša naloga še naprej pomagati in sodelovati pri reševanju težav, § katerimi se srečujejo delavci, naši člani. Stiska ljudi je velika, tilga pa, kot kaže, nekateri nikakor nočejo razumeti. Včasih se zdi, da smo vsi skupaj brez moči, toda skupno ocenjujemo, da je presežnih delavcev v Posavskih podjetjih le ne bo več veliko, kar je bilo zelo značilno za obdobje zadniih treh ali štirih let, ko je bilo v regiji ob delo nekaj tisoč ljudi," je o trenutnem položaju v Posavju med drugim povedal Vlado Rožič. V Posavju ima ZSSS kar 14.300 članov in nima prave konkurence. V obdobju med dvema sejama, od spomladi do jeseni, so morali postati pozorni in se aktivno vključiti v reševanje Livarstva Dobova, Kovinarske, Kovinoplasta, Metalne, TSS-a, SOP-a, podjetja Pionir, Sigmat, Jutranjka, Žaga Sevnica in še nekatera, manjša, a zato nič manj pomembna podjetja. Marjan Urbane je ocenil, da gre velikokrat tudi za določene nepravilnosti in nespoštovanja vodilnih, kar se rešuje predvsem na sodiščih, ki pa zadeve le prepočasi rešujejo. "Mnoge prisilne poravnave ali stečaji ne prinesejo tistega, kar največkrat pričakujemo tako delavci kot mi. Pri reševanjih tak- šnih problemov se šele na sodišču ugotovi, kaj lahko, skupaj z delavci, sploh dosežemo. Ni malo primerov, ko se šele takrat pojavijo upniki, za katere prej nismo vedeli, in zahtevajo, kar jim pripada. Prav lahko se zgodi in se tudi je, da potem celotna zadeve poprime drugačen, za nas neugoden tok, tako da se veliko zadev, ki jih je sodišče že začelo reševati, potem zaustavi. Zakaj se to dogaja, vemo. Vemo in zavedamo pa se, da nerešen primer za nas predstavlja neuspeh, zato še kako pritiskamo, da se posamezni primeri na sodiščih le ustrezno zaključijo," je menil Marjan Urbane, (dama) SKD - potrebni zaradi vsebin in oblik življenja Na Gori je bil ustanovljen krajevni odbor SKD, ustanovnega zbora pa so se, poleg uglednih gostov, udeležili tudi mnogi krajani Gora, 29. septembra - V gasilskem domu na Gori bi se moral po ustanovnem zboru tamkajšnjega krajevnega odbora SKD večer nadaljevati z okroglo mizo na temo "Problematika kmetijstva", z gostom dr. Jožetom Ostercem, ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo. Minister Osterc se večera zaradi izredne seje slovenske vlade ni mogel udeležiti, povabilu pa se je odzval bivši ljubljanski župan Jože Strgar. Ustanovnega zbora krajevnega odbora SKD Gora so se udeležili tudi predsednik OO SKD Krško in krški župan Danilo Si-ter, tajnik občinske uprave Vinko Bah in poslanec v DZ Franc Čer-neiič. V uvodu je Danilo Siter zbrane pozdravil in dejal: "Tudi današnji zbor je rezultat prebujenja slovenske demokracije. 25.1.1990 je bil ustanovni zbor OO SKD Krško, danes pa ustanavljamo deseti krajevni odbor SKD v občini. Smo člani največje stranke v občini, tako po članstvu kot tudi po številu sedežev v občinskem svetu. Ponosni smo, da je krščanska demokracija tudi v slovenskem in evropskem prostoru ena najmočnejših strank, zavezana tradicionalnim vrednotam Evrope in njeni kulturni dediščini." Po končanem pozdravnem govoru krškega župana so krajani, člani in simpatizerji stranke, predlagali in nato izvolili vodstvo krajevnega odbora SKD Gora. Za predsednika so izvolili Lojzeta Kerina, svetnika v občinskem svetu, člani predsedstva pa so postali Jože Levičar, Lojze Kerin (oba L.K. predstavljata različni osebi; op. avt.) in Franc Gunčar. Ker se minister Osterc okrogle mize ni mogel udeležiti, je seveda ni bilo, krški župan pa je zbra- nim obljubil, da bo, in če bo le možno, tudi kmalu. V nadaljevanju so zbranim spregovorili župan Danilo Siter, ki je pojasnil predvsem delo, naloge in vlogo občinske uprave ter opozoril na razliko, ko v bivši občini ostajata dve, med seboj povsem ločeni upravi, občinska in državna uprava. Franc Černelič je predstavil delo v državnem zboru in povedal, da poslance čaka še vroča jesen, saj je na vrsti odločanje o zelo pomembnih držav- nih zadevah, kot je razprava o osnutku proračuna za leto 1996, tekoča realizacija letošnjega proračuna, zakon o popravi krivic, izgnanci in še nekatere vroče teme. Jože Strgar pa je povedal, da se je stranka SKD nekako že začela pripravljati na držav-nozborske volitve, ki bodo prihodnjo jesen. Odkar ni več župan, je v stranki prevzel mesto koordinatorja del posameznih strankinih komisij, teh pa je pri SKD kar trinajst, (dama) Danilo Siter, Jože Strgar in Franc Černelič na ustanovnem zboru krajevnega odbora SKD Gora Športna poštna torba Še o receptu za uspeh Tenis kluba Krško?! Odgovor na dopis Tekmovalne komisije Karate zveze Slovenije Kaj je recept za uspeh? Nagnati najboljše igralce iz kluba? Ne! Prilastiti s) sredstva sponzorjev za tekmovalce? Tudi ne! Recept po gospodu Janiju Lon-gu, predsedniku Tenis kluba Krško je preprost. Tekmovati navidezno, pa kaj bo bo, glavno, da je cilj dosežen, pa naj bo ta načel, moralen ali ničen. Tako se je v ligi igralo po Longo-vem načelu ati morali, da krškim tekmovalkam doma v Krškem splun >» uho treba igrati, ker se je po njegovem tekma lahko predala kar po telefonu hi to v korist nasprotnika, ki ga v Krško sploh ni bito, ker bi pač stroški potovanja bili previsoki (ekipa Kamnika). Dobro! Do tu načela! Sedaj pa morata! Za gospoda Longa so naslednji teden morale tekmovalke (ker je bila to ista skupina) lagati v Portorožu, da so tekmo v Krškem igrate in izgubile (tekmovalna komisija TZS). To naj bi bil recept za uspeh?! Naslov v uredništvu Z ozirom na to, da sem ugotovil, da je bil dopis, ki mi ga je Tekmovalna komisija Karate zveze Slovenije poslala 15.9.1995 namenjen predvsem javnim medijem in ne meni, vam tudi jaz pošiljam odgovor za njihovo pisanje. Karate klub Sevnica je po višini finančne podpore na drugem mestu v v naši občini, kar demantira trditev, da njihovih uspehov ne priznavamo. Poleg finančne podpore, jim nudimo prostor za vadbo - brezplačno; Športna zveza Sevnica refundira nagrade trenerjem v višini, ki je možna glede na skromna proračunska sredstva; za vsa tekmovanja, ki jih je priredil Karate klub Sevnica, je v večini primerov sredstva za pokale in priznanja prispevala Športna zveza Sevnica; Športna zveza Sevnica je v letu 1994 predlagala Karate klub Sevnica za najvišje občinsko priznanje, ki ga je le-ta tudi prejel; če ste bili na državnem prvenstvu, ste pač morali opaziti, da se je Športna zveza Sevnica pojavila med sponzorji prireditve. Nihče v Športni zvezi Sevnica ne nasprotuje udeležbi Karate kluba na evropskih tekmovanjuh, vendar naj se udeležba na njih pravočasno finančno pokrije, ne pa da se pred V gradu Razvojno-poslovni svet LDS Mokrice, 29. septembra - Člani Razvojno-poslovnega sveta LDS so se zbrati v Mokricah na delovnem sestanku, z namenom, seznaniti se s predvidenimi vladnimi ukrepi za preprečitev nepravilnih privatizacij in Oškodovanja družbenega premoženja In s predlogom za revitalizacijo območja Slovenske vasi. Prisotne so pozdravili Peter Rigl, predsednik Razvojno- poslovnega sveta, Borut Mokrovič, direktor Term Čatež, in župan občine Brežice Jože Avšič, ki je poudarit, da je občina Brežice uspešna in ena redkih liberalnih na tem koncu Slovenije. Poudarit je, da so Brežice obmejna občina, ki z več kot 60 km meji na državo Hrvaško. V občini je JLA zaposlovala več kot 2.000 ljudi. Od tega jih je bilo v Remontnem zavodu Bregana zaposlenih okoli 1.000. Bivši remontni zavod ima dobro infrastrukturo, idealno lego za razmah dejavnosti, ki naj služijo ljudem, občini in državi. O vladnih ukrepih je spregovoril mag. Tone Rop, državni sekretar v MEOR in vodja vladne skupine: privatizacija poteka dokaj normalno v približno 1.000 podjetjih. Problemi so v tistih podjetjih, kjer privatizacije iz različnih vzrokov (kadri, programi, divje privatizacije in podobno) nI mogoče izpeljati. Takih podjetij je približno 400 in tam je potrebno nekaj narediti, da se bo lahko izpeljala. Težave teh podjetij so s strani opozicije in nekaterih medijev pre-zentirane, kot daje zanje kriva vlada. Ponekod gre resnično za kriminalna dejanja, ki niso sankcionirana, ali pa sploh niso bita odkrita. Z ustanovitvijo komisije pa vlada Želi odločno presekati gonjo proti podjetjem, če ni upravičena; če pa je, pa bo storila vse, da ustrezni organi ukrepajo, če prihaja do nepravilnosti, lahko komisija poseže tudi v upravljanje podjetja. S takimi dejanji bi lahko drugim normalnim in dobrim thmam omogočiti poslovanje brez pritiskov in lova na čarovnice. Komisija se zaveda svojih pristojnosti in velike moči, ki jo lahko črpa iz Zakona o privatizaciji Skla-dovih podjetij in Zakona o zaščiti upnikov. Prvi posega v avtonomnost podjetij, saj je agencija pristojna za nameščanje direktorjev. Pregled komisije se lahko v vsa- ver RAMOVŠ C~i direktor: 6ILVA FRIC ^jiEvmaSp ng.agr [-VRTNARSTVO - CVETLIČARNA "SILVA" -TERMOTEHNIKA Ribniki 38 68290 SEVNICA tel. (0808) 81 - 368 , 81 - 3201 fu. (0608) 81 - 365 kem podjetju opravi ne gtede na datum privatizacije, kar pomeni, da se lahko tudi v vsakem privatnem podjetju opravi kontrola poslovanja do privatizacije. V komisiji se zavedajo tudi slabih strani posegov, saj lahko Z nepremišljenostjo uničijo podjetje Drugi zakon pa ščiti javni interes v primeru oškodovanja z nezakonitim prenosom kapitala na škodo upnikov. Vlada se zaveda problemov in je trdno odločena, da zastavljeno nalogo izpelje. Druga točka srečanja je bila namenjena revitalizaciji Slovenske vasi. Predlog revitalizacije sta predstavila Valant iz LB in Petan v imenu Občine Brežice. V predlogu liberalci predlagajo, da se na ozemlju bivšega Remontnega zavoda ustanovi nekakšna brezcarinska podjetniška cona. Lega območja je naravnost idealna, saj teži na meji in je te 20 km oddaljeno od milijonskega Zagreba. Občina ima nadpovprečno rast v turizmu, trgovini, obrti, drobnem podjetništvu. Leži na prehodnem ozemlju, z veliko frekventnostjo na mejnem prehodu Obrežje (če pogledamo prehode tovornjakov, lahko ugotovimo, da je v juliju mejo prečkalo kar 650 kamionov na dan, kar je 50% več kot v Dolgi vasi). Z izgradnjo novega prehoda in sedežem carinarnice bo to zagotovo eden največjih mejnih prehodov. Mejni prehod Obrežje II leži neposredno ob kompleksu Slovenska vas, ki se razprostira na 15 ha s 14.000 kvadratnimi metri pokritih površin. Ena tretjina jih že deluje, v kar je občina vložita Že znatna sredstva. Cona je pomembna za razvoj občine, ki si bo prizadevala dobiti gospodarsko cono v občinsko last Dobiti bo potrebno sposobnega in finančno močnega upravljalca cone. Konzorcij za revitalizacijo dela pri pripravi dokumentacije, ki bo pripravljena do pomladi. Takrat pa bo potrebno idejo čim hitreje realizirati. Podobne gospodarske cone naj bi zraste še v Kopru, Mariboru, zgornji soški dolini in še kje. Cone so lahko generator za večji razmah podjetništva, zato jih člani Razvojno- poslovnega sveta podpirajo. Na srečanju je govoril tudi dr. Dimovski, predsednik UO sklada za razvoj, ki se je osredotočil na spremembo statuta sklada, ki daje upravnemu odboru več pristojnosti. (Toni) SE PRI PO RO ČA not C* TELSAT d.o.o. \ t^ SATELITSKE IN KLASIČNE ANTENE 1 CPB 20, 68280 BRESTANICA, tel. 0608 79-207 odhodom, oziroma po vrnitvi s pritiskom na Športno zvezo Sevnica poizkuša izsiliti dodatna sredstva na račun drugih panog. Za svoje delo odgovarjam Izvršnemu odboru Športne zveze in Skupščini Športne zveze Sevnica, vsekakor pa niste vi (Tekmovalna komisija Karate zveze Slovenije) kompetentni, da presojate mojo prisotnost oziroma neprisotnost na državnem prvenstvu. Vsekakor vam priporočam, da se pred pisanjem tako žaljivih odgovorov prepričate o vseh dejstvih, saj se vam lahko zgodi, da bodo naslovniki takih dopisov poiskali zadoščenje drugje. Na sestanku Izvršnega odbora Športne zveze Sevnica in tudi v javnih medijih so bili s strani trenerja karate kluba negirani uspehi Rokometnega kluba Lisca, ki uspešno deluje že 37. leto, Atletskega kluba Sevnica, ki ima v svojih vrstah tudi državne prvake in reprezentante in Planinskega društva Lisca, ki v svojih vrstah združuje cca. 800 članov, od tega pretežno otrok in mladine, zato sem čutil dolžnost, da na sestanku, ki gaje sklical Karate klub in na katerega so bili povabljeni tudi novinarji, te klube zaščitim in pojasnim svoje videnje. V svojem pojasnilu nisem nikogar užalil, z novinarjem nisem niti spregovoril, kaj šele, da bi z njimi "manipuliral", zato tudi ne čutim potrebe, da bi se komurkoli javno opravičeval. Športni pozdrav! Tajnik Športne zveze Sevnica Borut Bizjak NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. i. C NAŠ GLAS 32, 5. OKTOBER 1995 IZ NAŠIH OBČIN D Osma seja občinskega sveta _____Krško prekinjena_____ S sklepom svetnikov vzpostavili kontrolo nad porabo proračuna Krško, 27. septembra - V obširnem dnevnem redu je bilo poročilo o izvajanju proračuna občine Krško druga vsebinsko najbolj pomembna točka. Pričakovati je bilo, da bo ob tej točki največ hude krvi, saj opozicija že nekaj časa opozarja na neracionalno trošenje občinskega proračuna in nezakonito razpolaganje z avtomobili, stanovanji in na nezakonito zaposlovanje. Uvodničar Branko Kovačič, načelnik občinskih financ, je prikazal stanje proračuna in zagotovil, da je bilo planiranje realno. Največji problem predstavlja zagotavljanje prihodkov. Celotni proračun za leto 1995 naj bi zagotovil prihodke v skupni vrednosti 2.865.626.000.00 SIT, realizacija po osmih mesecih znaša le 1.305.515.462.00 SIT ali 45,6%. Največje odstopanje je pri polnjenju sklada stavbnih zemljišč. Poročilo so podali: mag. Drago Fabjan v imenu matičnega odbora za proračun, Ivan Ur-banč v imenu odbora sklada stavbnih zemljišč, Branko Vodo-pivec v imenu odbora za komunalo, Silvester Gorenc v imenu odbora za družbene dejavnosti in Franc Bogovič v imenu odbora za kmetijstvo. Najbolj kritične pripombe so prišle s strani mag. Fabjana, ki je opozoril na pomanjkljivosti: neizveden popis občinskega premoženja, neopredeljena delitev med DU in OU, slaba evidenca o vložkih v podjetja, nerealizacija proračuna (morala bi biti okrog 66%), neenako poravnavanje obveznosti do upnikov, nezakonitost zaposlovanja, način dodeljevanja uspešnosti, uporaba službenih vozil in drugo. Kar nekaj svetnikov se je dotaknilo sklada stavbnih zemljišč. Vodopivec, Dvoršek in Urbanč so zagovarjali striktno plačevanje obveznosti. Svetnik Franc Lapuh pa je nasprotoval načinu izterjave in zahteval selektiven pristop. Opozarjal je na probleme v kovinskopredelovani industriji. Socialne posledice bodo lahko zelo hude. Cilj vseh mora biti ustvarjanje in zaposlovanje, ne še večja brezposelnost. Na zahteve sta odgovarjala tajnik občine Vinko Bah in župan Danilo Siter. Povedala sta, da je težko prilagajati kriterije, ne vidita pa ovire za to, da se firmam pomaga na druge ustrezne načine. O porabi proračuna je razpravljal svetnik Gorenc, ki meni, da proračun ni realno planiran. Meni, da je situacija skrajnje resna. Zahteva, da se z ministrstvi razčisti o možnostih finančne izravnave. Meni, da se sklad stavbnih zemljišč porablja za proračunsko porabo, moral pa bi se v udeležbi proračuna zmanjševati. Kritiko je naslovil tudi na nadzorni odbor, ker je slabo opravil svoje delo, saj na celo vrsto postavljenih zahtev ni odgovorov; meni, da odbor ne razume svoje statutarne funkcije. Svetnika Žiganteja je zanimalo, kako bi lahko občina živela od sredstev dejanskih prilivov brez sklada stavbnih zemljišč. Na koncu razprave so svetniki sprejeli 10 predlogov sklepov, zavrnili pa samo enega. Med drugim so tudi sklenili, da mora župan dobiti soglasje za vsako odtujevanje premoženja, ki v proračunu ni striktno definirano. *Po teh sklepih je predsedujoči prekinil zasedanje in sporočil, da se bodo na kolegiju strank dogovorili za nadaljevanje seje in svetnike o tem pisno obvestili z vabili. (Toni) 7// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ k Šmarje 13 l 068/81-118 PL. NOVO MESTO Ljubljanskac. 27 068/323-000 ObeinsHi svet Brežice Storjen pomemben korak naprej Imenovana predsednik in podpredsednik sveta - Občinski proračun sprejeli brez opozicije________ Brežice, 28. septembra -Brežiški občinski svet je po vrsti neuspeSnih poskusov iz časa pred dopusti, ko je že kazalo, da svetniki 30-članskega kolegija, sestavljenega iz predstavnikov šestih strank, ne bodo znali pokazati dovolj znanja in politične modrosti pri iskanju najboljših možnih rešitev za takšno krmarjenje občinske barke, ki bi zadovoljilo vsaj glavnino njenih potnikov, na četrtkovi petumi deseti seji vendarle dosegel pomemben korak naprej. Prvo presenečenje je čakalo že ob prihodu v prostore nekda- njega dijaškega doma, kjer svetniki običajno krojijo usodo občine in občanov. V noči pred deseto sejo so menda točno opolnoči sklenili koalicijo občinski odbori strank Liberalne demokracije Slovenije, Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske nacionalne stranke ter Slovenske ljudske stranke. Tako so Brežice postale prva občina v Sloveniji, kjer skupaj nastopata sicer večna nasprotnika LDS in SLS. Na drugi strani pa so se v opoziciji znašli skupaj poslanci Socialdemokratske stranke Slovenije in Združene liste socialnih demokratov, kar je tudi svojstve- Pravna država in uprava Pred dnevi je v Portorožu potekalo II. srečanje upravnih delavcev Slovenije, ki ga je organizirala Visoka upravna šola Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Društvom za upravne znanosti Slovenije. Naslove srečanja je bil Pravna država in uprava, kar je še posebej poudaril v uvodnem referatu predsednik Ustavnega sodišča Slovenije dr. Tone Jerovšek. Na seminarju je bilo predstavljenih 18 referatov, ki so obravnavali aktualna vprašanja lokalne samouprave v Sloveniji, razsežnosti razvoja ideje o delitvi oblasti po slovenski ustavni ureditvi, zakonodajne veje oblasti, uveljavljanje nove organiziranosti državne uprave na lokalni ravni, splošni upravni postopek, ki je instrument jamstva pravic ali njihovih omejitev itd. Poseben poudarek pa je srečanje namenilo menedžmentu v državni upravi, kajti podjetniška miselnost je vedno bolj prisotna tudi na tem področju. Še posebej zanimiv pa je bil referat dekana Visoke upravne šole dr. Mihe Brejca, ki je prikazal primer uvajanja nekaterih značilnosti sodobne organizacijske paradigme v slovensko državno upravo. Poudaril je predvsem pomen političnih odločitev na delovanje državne uprave. Če med političnimi silami obstaja soglasje o tem, da je potrebno nek državni organ "pustiti na miru" ali če zanj nimajo interesa, obstajajo možnosti za kakovosten razvoj tega telesa. Ker pa se politične sile dogovorijo o delitvi interesnih področij državne uprave, po vsakih volitvah pa lahko pride do sprememb pri teh delitvah, prihaja do tega, da se zaradi stalnih kadrovskih sprememb spreminja tudi organizacija, odnosi med ljudmi ipd. Kadar postanejo politični kriteriji kadrovanja pomembni tudi na nižjih nivojih, ni več bistvena nobena organizacijska zasnova niti sodobna tehnologija, kajti najpomembnejše je, da so na položajih "naši" ljudje. Takšna ravnanja največ prispevajo k eroziji državne uprave. Prav zaradi slednjega bo naslednje, III. srečanje upravnih delavcev Slovenije potekalo na temo relacije med politiko in državno upravo, kar bo še posebej pomembno v letu drža vno-zborskih volitev. Slovenska državna uprava mora biti neodvisna od politike, pa bomo pravna država. Na svidenje prihodnje na posebnost. Da je bil doseženi strankarski dogovor zares nujen, je še najbolj pokazala torkova izredna seja sveta, ko razhajanja med mnenji strank niso dala pametnemu dogovarjanju nobenih možnosti. Zato tokrat koalicija, ki z dvajsetimi glasovi v občinskem svetu nima več resnega nasprotnika, ni imela nobenih težav pri močno zapozneli izvolitvi predsednika in podpredsednika občinskega sveta. Tako je predsedujoči, najstarejši svetnik Ivan Živič, prepustil mesto dr. Slavku Sušini (LDS), za podpredsednika pa je bil izvoljen dr. Zvonimir Škofljanec (SKD). Zaplet pa je nastal pri imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ko opoziciji ni uspelo prepričati nasprotne strani, da bi v navedeno komisijo sodila tudi dva njihova člana. Ker so bili tudi tokrat preglasovani, so predstavniki ZLSD in SDSS menili, da na nadaljevanje poteka seje ne morejo več vplivati, zato so jo užaljeno zapustili. Tako so se ostali svetniki šele po treh urah in pol prebili do obravnave predloga občinskega proračuna, kjer so najprej obravnavali več kot dvajset dopolnil, od katerih so jih več kot pol zavrnili ali pa so jih predlagatelji umaknili. Ob pol deveti uri zvečer pa so milijardo 333 milijonov 364 tisoč tolarjev težak proračun, ki pa mu za pokritje vseh načrtovanih odhodkov manjka skoraj 90 milijonov, vendarle sprejeli. Še najbolj zadovoljni bodo lahko kmetje, ki so jim svetniki na osnovi sprejetih dopolnil namenili dodatnih pet milijonov tolarjev. (ES) Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 *r^^CK, ča» oddajanja: ^\^ K^ Ob sobotah oddaja- **> ^5 mo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mod 8.30 In 24.00 uro. Bodo v sevniški občini vodo odslej razkuževali z UV iarki? Deseta redna seja sevniškega občinskega sveta na Studencu v znamenju razprav o polletnih poročilih o delu nekaterih podjetij ODGRNJENA ZAVESA Na seji sevniškega občinskega sveta je podal polletno poročilo o delu javnega podjetja Komunala Sevnica njen direktor Miro Dobov-šek. Direktor je povedal, da so v polletnem obdobju v podjetju pridelali 2 mio SIT izgube, da pa je vseeno še kar zadovoljen s poslovanjem. Tega nikakor ni mogel razumeti svetnik Ješelnik, ki je tudi direktor, in svojega kolega vprašal, kako misli do konca leta odpraviti manjko, ki so ga tudi sicer načrtovali. Direktor Komunale nekako ni znal odgovoriti, direktor sevniškega Mercatorja pa tudi ni več drezal vanj. Sevniški svetniki so kar nekaj časa posvetili razpravi v drugi obravnavi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Sevnica in zaključili, da je dopolnjen odlok zadovoljivo pripravljen ter ga takšnega tudi sprejeli. Nastala pa je zadrega. Kako bi z odlokom najlažje seznanili vsa gospodinjstva v občini in vsakega posameznika, pri tem pa tokrat ne bi uporabili radia, ampak bi tekst odloka napisali in objavili. Kako bi bilo to najboljše, se je notorično vprašal eden izmed svetnikov? Dilema je huda ves čas, spomnite se in uporabite N.. .. Na ustanovnem zboru KO SKD Gora je Jože Strgar razmišljal o preteklosti in zbrane spomnil na svetlo tradicijo evropske krščanske demokracije, saj je tudi po drugi svetovni vojni prispevala največji delež pri obnavljanju porušene Evrope in postavljanju in uveljavljanju njenega gospodarstva. "Kako pa je pri nas, v Sloveniji," se je vprašal Jože Strgar in tudi odgovoril: "Tudi v Sloveniji se naša stranka zavzema za pravicoin napredek. Stremimo k spremembam, ki so nujno potrebne, kot se to že nazorno kaže. Naša velika priložnost so prihodnje volitve poslancev državnega zbora, ko bomo Slovenci morali storiti tisto, kar smo naredili že dvakrat, pa bili potem izigrani. Še bolj pa bomo morali biti pozorni, da leta 1997, ko bomo volili predsednika države, ne ponovimo tako usodne napake in spet izvolimo napačnega človeka." "Vlada bi rada direktno odločala na področju celotne Slovenije, zato je tudi prišlo do reforme lokalne samouprave," je na Gori povedal župan občine Krško Danilo Siter. "Država, t.j. vlada, želi imeti v svoji pristojnosti izdajo vseh osebnih dokumentov in dovoljenj, torej še vedno vodi in nadzoruje vse upravne postopke v vsaki občini. Kaj je pri vsem tem sploh ostalo v pristojnosti občine? Če vemo, da sta povsem samostojni Geodedska in Vojaška uprava, vodeni direktno iz Ministrstva za okolje in prostor oz. Ministrstva za obrambo in da je državna uprava, imenovana Upravna enota, vladna izpostava v občini pod nadzorom Ministrstva za notranje zadeve, potem v pristojnosti občin ostane vse drugo. Financiranje vrtcev, zdravstvene dejavnosti, vzdrževanje in gradnja komunalnih objektov, prostorsko planiranje, knjižnice, društva in še kaj." Zakonitost bi bila lahko tudi koristna. Krški občinski svet se je zapičil v porabo proračunskih sredstev, nato je skušal pooblastiti za nadzor te porabe ustrezno komisijo, ki naj bi dajala soglasja k porabi nedefiniranih postavk; a z druge strani so podvomili v pravilnost takega prenosa pooblastil, češ: brez dvotretjinske večine ne gre. Predsedujoči je dilemo hitro razčistil in ugotovil, da za tako sklepanje o nadzoru zadostuje navadna večina, medem ko je za marsikaj drugega pa res bila potrebna dvotretjinska. Koliko rudarjev so zaposlili na občini? Vprašanje je krškemu županu postavil svetnik Gorenc - v kontekstu kar dveh pomembnih točk dnevnega reda. šlo je za zapiranje rudnika in proračunsko porabo, v kateri je bilo veliko besed porabljenih tudi za zaposlovanje (brez sistemizacije). Logično se je zdelo, da bi z zaposlovanjem lahko pomagala tudi občina. V rudniku dela veliko pridnih ljudi, ki bi lahko opravljali različna dela, med njimi bi se lahko našel tudi kakšen hišnik. Gorenc je ugotovil, da kljub temu niso zaposlili nobenega rudarja. Studenec, 27. septembra -Sevniški svetniki so se tokrat zbrali na Studencu, kjer so večji del razrave posvetili tekočim problemom in zadevam, ki krojijo vsakdanjost v občini. Tudi tokrat so uvod seje s kulturnim programom popestrili najmlajši krajani KS Studenec. Po končani seji so si svetniki ogledali sirarno Kozjerejske zadruge Capra. Studenec in področje celotne krajevne skupnosti leži na gričevnatem področju med reko Savo in Krko, posejano je z mnogimi sadovnjaki in vinogradi, ljudje pa se pretežnoVukvarjajo s pridelovanjem mlekfl in mesa. Tokrat večji del obravnavanih zadev le ni bil v toliki meri posvečen samo KS Studenec, čeprav smo izvedeli, da je potrebno še veliko tega postoriti. Odpraviti divja odlagališča, asfaltirati še cca. 5 km cest, organizirati odvoz odpadkov in smeti, skratka, tudi krajani KS Studenec so si zadali veliko nalog, ki pa jih nameravajo tudi uresničiti. Med pomembnejšimi temami so bile vsekakor razprave, ki so Nsledile poročilom o delu javnih podjetij Plinovod Sevnica, Komunala Sevnica in javnega zavoda Radia Sevnica. Andreja Flajs ostaja v.d. direktor podjetja Plinovod Sevnica do 31. 12. 1995, vodilnim pa so svetniki naložili, da raziščejo možnosti plinifikacije tudi v Boštanju. Tudi razprava o delu podjetja Komunala Sevnica je izpostavila nekaj neprijetnih vprašanj za direktorja Dobovška, medtem ko so se svetniki dokaj pozitivno odzvali na ponudbo Komunale Sevnica, ki napoveduje skorajšnjo spremembo v načinu razkuževanja pitne vode. Dosedanji nezdravi način, kloriranje, naj bi nadomestili s povsem nespornim razkuževanjem z ultravioletnimi (UV) žarki., Tudi po poročilu o delu javnega zavoda Radio Sevnica so svetniki zavzeli enotno stališče, da je potrebno poskrbeti za nemoteno delo in predvajanje ter podprli namen zapolsenih, da bi v kratkem prišli do celodnevnega predvajanja. Seveda bo za to potrebno premestiti oddajnik na primernejše mesto, omenjena pa je bila Lisca. V nadaljevanju so svetniki sprejeli še nekaj predlaganih sprememb, ki se skoraj v celoti nanašajo na izvajanje in potek nekaterih pomembnejših del, ki se v občini v tem trenutku izvajajo, na vprašanja in pobude svetnikov pa bo občinska uprava, kot ponavadi, odgovore pripravila do naslednje seje občinskega sveta, (dama) H GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 32, 5. OKTOBER 1995 J Območna geodetska uprava pripravila tiskovno konferenco Slovenija v kampanji sanacije Astrogeodetske mreže v Bohor, 29. septembra - Območna geodetska uprava Sevnica je predstavila svoje delo, ki je poleg običajnih nalog geodetov usmerjeno tudi v nekatere za Slovenijo vitalne naloge, in sicer akcijo sanacije Astrogeodetske mreže, ki zajema tri naloge: izdelavo primerljivega koordinatnega sistema, merjenje tektonskih premikov in vključevanje naših letališč v evropski sistem satelitske navigacije. Delo so predstavili v ekspertni skupini za določitev meja in povedali tudi nekaj besed o svoji organiziranosti in denarnih težavah. GPS opazovanja na Javorniku Vključevanje v Evropo zahteva veliko prilagajanja. Žal naši dosedanji standardi niso najbolj primerljivi. Tudi astrogeodetska mreža zahteva spremembe in je ena od pogojev prilagajanja. V Sloveniji je 34 vrhov s trigonometričnimi točkami, ki tvorijo astrogeodetsko mrežo. Eden od njih je tudi Javomik na masivu Bohorja. Na vsaki od teh točk je ekipa, ki tri dni neprekinjeno opravlja meritve: vsakih 15 sekund radunalnik zabeleži pozicijo glede na položaj satelitov, vsaki dve uri pa tudi metereolo-ške podatke in jih shrani za kasnejšo obdelavo. V svetu obstajata dva med seboj nezdružljiva sistema satelitske navigacije, razvita za vojaške potrebe. Svoje prednosti sta ponudila civilnim ustanovam, ki jih s pridom uporabljajo. V Evropi je v veljavi ameriški sistem, ki temelji na podatkih 24 satelitov. Stridnevnim merjenjem in opa-zij^anjem je natančnost meritev v toleranci 1 mm. ¦i Zdajšnja kampanja ima nalogo, pripomoči k izdelavi primerljive astrogeodetske mreže, vzpostaviti sistem merjenja tektonskih premikov in na novo določiti koordinate naših letališč (satelitska navigacija). V Sloveniji so problem instrumenti, saj jih imamo samo osem (GURS 4 in Rudnik Velenje 4). Pri meritvah sodelujejo strokovnjaki inštitutov iz Nemčije, Italije in Avstrije. Strokovnjaki iz Nemčije so s seboj prinesli kar 26 instrumentov. Na terenu je tako oprema v vrednosti več kot 3 mio DEM. Na Javorniku imajo ekipo treh strokovnjakov, med njimi je eden iz Nemčije, opravljajo meritve druge faze - v vzhodni Sloveniji, v prvi fazi pa so meritve opravili v zahodnem delu Slovenije. Delo so končali v ponedeljek, 2. oktobra. (Toni) •V-*^ Tu smo doma - zaupajte certifikat Viziji Kako vložiti certifikat v Vizijo Spoštovani lastniki certifikata Radi bi vam olajšali vpis certifikatov, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje, tudi po pošti, vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo 1 ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov, Novi trg 5, 68000 Novo mesto: - izpolnjeno in podpisano pooblastilo, - certifikat (obvestilo SDK) 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo 1 pooblaščeno investicijsko družbo d.d., Novo mesto, Novi trg 5 do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije 1 pooblaščene investicijske družbe d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe. Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: ________________SIT Datum_______________________________ Kraj__________________________________ Podpis imetnika certifikata ali enega od staršev za mladoletnega otroka Geodeti Slovenije in Hrvaške Bohor, 29. septembra - Določanje meje je mukotrpno delo, ki se vleče ponavadi več let. Zahteva dobro pripravo na različnih ravneh. Slovenija meji na štiri države s skupno mejo 1340 km. Mejo z Italijo, Avstrijo in Madžarsko imamo določeno, žal nimamo dokumentacije, ki je ostala v Vojno geografskem institutu v Beogradu. Dokumentacijo smo dobili od sosed in sedaj poteka obeleževanje meje z novimi ,ALVO\ UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavceir 3. Breice Tel/Fax: 0608 61-629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE Windows 95 upgrade 17.990,00 SIT VVindovvs 95 15.990,00 SIT <& M* *o\' df* <*\ v> io* J«L? pfcRMA*- Posavski center za permanentno izobraževanje Krško objavlja PROSTO DELOVNO MESTO ORGANIZATORJA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Pogoj: - VII. stopnja izobrazbe družboslovne smeri, - organizacijske in komunikacijske sposobnosti. Prijave in informacije: Posavski center za permenentno izobraževanje, Dalmatinova 8, Krško. Tel.: 0608/31-152 in 22-811. Mesarstvo Bobič tudi v Krškem Bogata ponudba mesa in mesnih izdelkov iz lastne proizvodnje Krško, 1. oktobra - Mesarstvo Bobič, ki se lahko pohvali s 30- letno tradicijo, prihaja v Krško iz novonastale občine Ško-cjan. Prvega oktobrskega dne smo bili priča otvoritvi mesnice in okrepčevalnice na Vidmu, v prostorih nekdanje gostilne Ce-tinka. Večji del prostorov je namenjen mesnici, kjer bo na voljo bogata ponudba mesa in mesnih izdelkov iz lastne proizvodnje, od klobas, pečenk, svežega mesa, narezkov, do posebno ugodnih nakupov drobovine, svinjskih polovic in slanine. Ob otvoritvi je v imenu kolektiva Mesarstva Bobič Škocjan spregovoril Pavel Bobič, zbrane je pozdravil krški župan Danilo Siter, nove prostore pa je blagoslovil kanonik Janez Zorko. Nova mesnica bo popestrila krško ponudbo mesa in mesnih izdelkov, vzpodbudila konkurenco med prodajalci in dvignila kvalitetno raven, ki jo kupci pričakujejo pri nakupu. (Galex) slovenskimi oznakami. Več preglavic pa imamo s pogajanji z Republiko Hrvaš ko, kjer je potrebno mejo šele določiti in jo potem tudi označiti. Meja se določa na pogajanjih ustreznih meddržavnih organov. V primeru določanja meje s Hrvaško so ustanovljene tri komisije: diplomatska komisija (dr. Si-moniti), mešana komisija (dr. Celer) in strokovna komisija (ing. Lazorko). Geodeti sodelujejo v slednjih dvehin ves čas poudarjajo, da ne določajo meje, temveč le primerjajo mape (državna meja po mejah katastrskih občin) in ugotavljajo skladnost meja - ugotavljajo lastninsko mejo. Najprej so preverili skice katastrskih občin ob celotni meji in ugotovili, da je približno 80% meje usklajene, pri 20% pa prihaja do prekrivanja ali lukenj. Ugotovljene probleme so klasifir cirali po sektorjih. V Posavju imamo kar dva neusklajena sektorja. Po pripovedovanju geodetov sta to dva najlažja sektorja od enajstih spornih. Strokovna komisija je že obdelala peti sektor in na njem pridobivala izkušnje za reševanje bolj zahtevnih sektorjev. Največ neskladij je ob Sotli, povzročila pa jo je regulacija; spornih je okrog štiri ha ozemlja. (Toni) © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Največji katalog slovenske obrti Manjši gospodarski subjekti si ponavadi težko privoščijo draga promocijska gradiva - še manj pa nastop na uglednih sejmih v tujini. Da pa bi svojim članom olajšali prodor na trg, se je OZS odločila ponuditi praktičen in zelo pregleden katalog ponudbe slovenskih obrtnikov, s katerim bo obrtniška ponudba v sliki in besedi na najcenejši možni način prišla na prave naslove doma in v tujini. Katalog, kakršnega slovenska obrt še ni imela, se bo imenoval "Ponudba slovenske obrti", natisnjen pa bo kar v 12.000 izvodih. V katalogu lahko sodelujete vsi obrtniki ne glede na dejavnost ali status. Izberete lahko poljubno velik prostor, pri čemer velja opozoriti na izjemno nizko ceno, ki je pač posledica dejstva, da je obrtna zbornica neprofitna organizacija. Obrtna zbornica ga bo prvič uporabila na sejmu IHM v Muenchnu, kjer vlada zadnja leta veliko zanimanje za sodelovanje s slovensko obrtjo. Naročilnico za vpis v katalog "Ponudba slovenskih obrti" lahko dobite na območnih obrtnih zbornicah v Posavju ali v septembrski reviji Obrtnik. Slovensko bavarska poslovna konferenca V okviru bavarskega tedna v Ljubljani bo ponovno priložnost za navezovanje poslovnih kontaktov naših članov z nemškimi podjetniki. Slovensko-bavarska poslovna konferenca bo v četrtek, 5. oktobra 1995, od 9. do 15. ure v prostorih stolpnice bivše Iskre, Trg republike 3, Ljubljana, v konferenčni dvorani. Tisti, ki izkazujete interes za razgovore s posameznimi bavarskimi podjetji, izpolnite prijavnico, ki jo dobite na vaši območni obrtni zbornici. Seja izvršnega odbora 00Z Brežice V četrtek, 28. septembra 1995, je v Domu obrtnikov v Brežicah potekala redna seja Izvršnega odbora OOZ Brežice. Na seji je tekla obravnava o številnih zadevah obrtništva. Na sejo so bili povabljeni tudi inšpektorji, in sicer: sanitarna, tržna, inšpekcija za delo in inšpekcija za varstvo okolja. Inšpektor dela se je opravičil, medtem ko se ostali inšpektorji seje niso udeležili niti opravičili. Obrtniki smatrajo, da bi kljub novi organiziranosti inšpekcijskih služb sodelovanje zbornice in posameznih inšpekcij lahko prineslo le pozitivne učinke. Škoda le, da ne mislijo tako tudi inšpekcijske službe. Na seji je bilo tudi dokončno določeno, da vzpodbujamo tudi rekreacijo obrtnikov, zato bo od 2. novembra dalje organizirana rekreacija vsak četrtek od 19.30 do 21. ure v telovadnici OŠ Brežice. Obrtnice in obrtniki vljudno vabljeni, da se povezujete tudi na rekreativnih srečanjih in tako poskrbite za telo in duševno počutje. Podporo je na seji dobilo tudi izobraževanje za potrebe obrti in vzporedna znanja. Tako je zbornica odločila sofinancirati obrtnikom izobraževanje na področju računalništva, pridobivanja znanj tujih jezikov in v večernih šolah podjetništva, marketinga in prodaje, ekonomike in financ ter v odprtem študiju podjetništva in managementa. Več o izobraževanju boste obrtniki OOZ Brežice izvedeli v pisarni zbornice, prejeli pa boste tudi pisna obvestila. AVTOKLEPARSKO PODJETJE MT@M)M-h™ *~ PARTIZANSKA CESTA 13 • 68281 SENOVO Telefon: 0608/70-150 Prodaja vozil DAEW00 in MITSUBISHI Možnost nakupa staro za novo. Nakup na kredit do 4 leta Ljubljanska borza Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so minuli teden v začetku nihali na mestu, potem pa so vidno upadli v četrtek. To vseeno ni spodbilo optimizma borznih posrednikov, saj so nekaj takega tudi pričakovali. V petek pa so se tečaji spet obrnili navzgor, vendar niso nadoknadili izgubljenega, tako da je Slovenski borzni indeks v primerjavi s tednom nazaj izgubil dobrih 40 točk oziroma 3,3 odstotka in je v petek znašal 1.192,23 točke. Borzni poznavalci menijo, da bo za nadaljnjo rast tečajev na borzi potreben opazen priliv svežega kapitala. Sedaj so tečaji nekoliko višji in za rast tečajev pri tej ravni je potrebno več kapitala. Minuli teden pa je marsikoga presenetila 1,3 odstotna infracija v mesecu septembru. Tega so lahko veseli imetniki tolarskih depozitov v bankah, saj bodo tako lažje preboleli višjo vrednost nemške marke v primerjavi s tolarjem. Temeljna obrestna mera oziroma revalorizacijski del obresti, ki se izračunava kot trimesečno povprečje, bo za oktober znašala 0,7 odstotka. Vlagatelji, ki so se odločili za bančno vezavo za daljše obdobje, so še vedno bolje naložili prihranke kot imetniki deviz, saj je letna stopnja inflacije precej višja od rasti tečaja za marko. Tečaj redne delnice Dadasa se je minuli teden znižal za 3,4 odstotka, za 3 odstotke je tudi cenejša redna delnica borznoposred-niške hiše Nika. Tečaj redne delnice Term Čatež je v petek znašal 799 tolarjev, kar je za 0,2 odstotka manj kot teden nazaj. Edina delnica, ki se je podražila je prednostna delnica UBK banke, in sicer za 6 odstotkov. Prednostni delnici Kreditne banke Triglav in Primofina sta minuli teden izgubili 7 oziroma 6,7 odstotka vrednosti (NANI) C NAŠ GLAS 32, 5. OKTOBER 1995 KMETIJSTVO D Odlok o financiranju proračuna za Kmetijstvo Določena sredstva la kreditiranje in regresiranje O novem krogu in novi obliki finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane Ministrstva za kmetijstvo smo se pogovorili z inž. Jožetom Kramerjem, vodjo Kmetijske svetovalne službe Krško "Sredstva v obliki regresov so namenjena za plemensko živino: telice, svinje, merjasce; nekaj tudi za drobnico, ovce in koze. Vsa ostala kmetijska proizvodnja pa je v glavnem (od hlevov do večjih investicij) vezana na kredite. Novost pri sadjarstvu: zahtevki se vlagajo na Ministrstvu za kmetijstvo, vzpodbuda pa je vezana predvsem na pripravo terena. Proračun se od lanskoletnega bistveno ne razlikuje. Sredstva so namenjena kot nepovratna le še v obliki regresov. Namenjena so predvsem nabavi kakovostne plemenske živine. Pri nabavi plemenskih telic kombinirane pasme država namenja sredstva oz. premijo pod pogojem, da so telice 100 dni pod kontrolo mlečnosti. Nato območni kontrolorji naredijo seznam plemenskih telic, ki pridejo v poštev za regres, postopek pa se dalje vodi preko Živinorejsko-gospodarskega zavoda Celje, razumljivo, saj spadamo, kar se tiče selekcijske službe, k Celju. Določena sredstva so namenjena tudi kot spodbuda pri pitanju. Stimulira se prodaja pitanca. Država regresira glede na področje, na katerem kmetija leži - odvisno od tega, ali je področje nižinsko ali hribovito. Zahteve za premije vlagajo v glavnem organizatorji odkupa - zadruge ali tisti, ki se s tem ukvarjajo. Stimulacija se dodeljuje vedno na osnovi računa in količine prodanega mesa. Določen del sredstev je namenjen tudi za pospeševanje odkupa in zmanjševanje prekomernih zalog žive govedi v hlevih, glede na območje, kjer kmetija leži. Ta ukrep je nov, in sicer je bila za nižinsko območje premija v mesecu juliju 8.000 SIT na pitanca. Ta se bo med letom zmanjševala in bo za nižinsko območje znašala okrog 2.000 SIT za pitanca. Torej, pri pitanju imamo dve premiji, in sicer; glede na to, kje kmetija leži - stimulacija na oddanega pitanca (ki se pač spreminja), in premija, ki jo država namenja za pitance - stimulacija glede na meso pri prodaji. Nadalje so sredstva v živinoreji določena tudi za prašičerejo. Regresira se nabava plemenskih svinj. Kmetje lahko nabavljajo plemenske svinje na selekcijskiti farmah, ki imajo ustrezno pasmo svinj (linija 12) ali pa jih nabavljajo preko vzrejnih središč - kmetij, ki imajo urejeno selekcijo. Tu država regresira plemenske svinje - 7.000 SIT za nebrejo plemensko svinjo, za brejo pa 18.000 SIT. Zaradi izrazite konkurence, ki se pojavlja na terenu, je prodaja nebrejih svinj dejansko skoraj nemogoča, saj so dražje in je tako tudi povpraševanje po njih večje. Pred leti so nabavo plemenskih svinj regresirale tudi občine, tako bo krška občina v letošnjem letu namenila za nebrejo plemensko svinjo 8.000 SIT regresa, za brejo pa 12.000 (za 80 brejih in 1000 nebrejih plemenskih svinj). Možno je pridobiti tudi regres za plemenske merjasce. Regresi so odvisni zopet od tega, za kakšno vrsto merjasca gre. če so visokoka-kovostni - dvakrat testirani - 45.000 SIT po svinji, če so enkrat testirani, pa 30.000 SIT po svinji. Intervencije v živinorejstvu so na eni strani podprte s strani države, po drugi strani pa tudi občinski proračun predvideva sredstva, namenjena kmetijstvu. Tako je tudi za plemenske telice v občini namenjen regres, in sicer 40.000 SIT po telici. V glavnem je regres namenjen za tiste telice, ki so bile kupljene na kmetijah, ki imajo vodeno selekcijo; se pravi, da so telice rejene iz A- oziroma B- kontrole. Nadalje so stimulacije s strani države namenjene tudi za konjerejo. Država daje regres za plemenske kobile z A- oziroma B- rodovnikom. Teh intervencij je količinsko sicer nekoliko manj, čeprav se na našem področju konjereja množično širi. Premija za B-rodovniško kobilo znaša 12.000 SIT, za A-rodovniško pa 36.000 SIT. Vloge se zbirajo na Kmetijski svetovalni službi v Krškem. Odvisno od tega, za katero vrsto regresa gre, je takšna tudi oblika subvencije. V primeru plemenskih svinj, če so bile nabavljene v vzrejnih centrih, je republiški regres (7.000 SIT) že odbit pri prodaji, občinski regres pa se uveljavlja preko svetovalne službe. Kmet mora prinesti račun in konsignacijski list, ki potrjuje, da gre za prodajo svinje z znanim poreklom. Novost pri živinorejski proizvodnji je pač ta, da je država razpisala javni razpis, pri čemer regresira obrestno mero - mali r od kreditov - za različne namene. Pri tem smo imeli v Krškem, pa tudi v Posavju, velik naval, ker je bilo možno pridobiti kredit praktično za vse: nakup zemlje, hleve za govedo, prašiče, drobnice, konje, nakup mehanizacije, dopolnilne dejavnosti, objekte za proizvodno skladiščenje in trg, rastlinjake, plastenjeke, nakup plemenskih telic ter objekte za obdelavo in pripravo semena. Možno je bilo pridobiti sorazmerno velike vsote, prednost pri kreditu pa so imeli tisti kmetje, ki imajo kredit že odobren pri določeni banki, in se ta koristi že v tem letu. Kredit, ki si ga je kmet pridobil, je moral imeti obrestno mero r + 12 ali nižjo, če pa so bili kreditni pogoji višji, investitor ni mogel kandidirati za razpis. Ugodnost, ki jo ponuja država, je ta, da bo na osnovi izdelanih programov država tistim, ki jim bo odobrila kredite, realizirala 80 odstotkov obrestne mere r. Banka bo dvakrat na leto vložila zahtevek na ministrstvo in tako kmetu uveljavljala regres - 80% od obresti. Dejansko bo kmet dobil denar na roke. Ukrep je novost in je tudi pokazatelj, da se bo v bodoče država obnašala pozitivno do kmetijstva. Seveda pa je država ponudila ugodne kredite za tiste kmetije, ki so sposobne in imajo dovolj strokovnega znanja, ki so ustrezno opremljene, imajo dovolj zemlje... Te bodo lahko kredite tudi vračale. Ukrep se bistveno razlikuje od prejšnih nepovratnih sredstev, ki so kmeta nekako razvajala in so bila pogosto nekako stran vržen denar; sedaj pa, če dobiš ugoden kredit, ga boš tudi vrnil in sredstva prav gotovo pametno vložil. Pri trajnih nasadih in vinogradih, ki se prav tako množično obnavljajo, so stvari nespremenjene. Država daje določena sredstva pri nabavi sadilnega materiala. Regresira v glavnem nabavo trsnih sadik, cepljenk in sadnih sadik. Do regresa so upravičeni tisti, ki izpolnjujejo določene pogoje; minimalna površina za jablane in vinograde je 60 arov, za jagode 10 arov, za lupinasto sadje 20 arov; pogoj je tudi urejen investicijski program. Država namenja sredstva za aglomeracijska dela, ki se za hektar gibljejo nekako od 1.500 do 1.600 DEM. Postopek je nekoliko daljši, saj se vodi preko javnega razpisa. Regres za trsne sadike oziroma za sadike se uveljavlja preko svetovalnih služb ali drugih finančnih organizacij. Potrebno je le priložiti račun o nakupu, deklaracijo sadik ali materiala in izjavo svetovalne službe, da gre za za obnovo nasada. Tudi stimulacija v okviru občinskega proračuna namenja sredstva za urejanje trajnih nasadov, vinogradov in sadovnjakov, pri čemer so v letošnjem proračunu namenjena sredstva, za 20 hektarjev vinogradov 150.000 SIT, za 15 hektarjev sadovnjakov pa 120.000 SIT. Določena sredstva so v okviru občinskega proračuna namenjena tudi za urejanje kmetijskih zemljišč, nekaj tudi za vzpodbudo aglomeracijskih posegov na kmetijah (manjše aglomeracije — do 30 hektarjev) in urejanje pašnikov. Ome/iimo lahko tudi sredstva, namenjena za izobraževalni program, ki poteka preko svetovalne službe in ostalih služb, stimulacije za delo Društva kmetic Krško ter Društva podeželske mladine. Občina regresira tudi razne analize; zemlje, krme... ter vinske ceste, obresti za posojila..." (Ne-na) CRPOV (I) Ministrstvu ie zmanjkuje denarja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja razvoj podeželja na dva načina: z intervencijami za ohranjanje kmetijstva in pridelave hrane ter s celostnim razvojem, ki ga v kraticah imenuje CRPOV. Intervencije so znana oblika sofinanciranja kmetijske pridelave - nekoč so tako razdeljevali nepovraten denar ali kredite za gradnjo hlevov, danes pa je tovrstna pomoč namenjena predvsem za nakup plemenskih živali in semenskega materiala. CRPOV pa spodbujajo z denarno pomočjo tako, da sofinancirajo projekte, ki povečujejo možnosti prebivalcev za večanje dohodkov, hkrati pa sofinancirajo urejanje podeželskega prostora, da bi izboljšali infrastrukturo, polepšali videz vasi in domačij, s čimer bi pripomogli k zadrževanju mladih na podeželju in k ohranitvi enakomerne poseljenosti države. Ideja CRPOV je tako široka, da zajema vsa področja življenja, zato se kaže potreba po vključevanju drugih ministrstev. Zaenkrat na ravni države deluje za razvoj le kmetijsko ministrstvo, deloma pa se vključuje pri podpiranju projektov Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, saj je mnogo projektov naravnanih predvsem v razvoj turizma na vasi, ki je najbolj zaželena dopolnilna dejavnost na podeželju. Vsekakor za razvoj dopolnilnih dejavnosti še ni dovolj idej, saj se v mnogih projektih omejujejo le na turizem in predelavo hrane. Pri tem vprašanju bodo morali podeželani pokazati največ podjetnosti in izvirnosti, sicer bodo razvojni projekti izgubili svoj smisel in od njih ne bo druge koristi kot nekaj kilometrov asfalta. Ključni problem razvoja vasi ali območja so vsekakor ljudje, tako zaradi idej kot zaradi projekta. Vendar pa je stanje na področju CRPOV že okrnjeno. Projekti Knežja vas, Braslovče, Remšnik in še nekateri, ki so danes paradni konj tega ministrstva, so bili uvedeni takrat, ko še ni bilo konkurence na tem področju. Nihče pa ne pove tega, da so ti projekti uspeli zato, ker so bili izdatno podprti z denarjem od ministrstva. Trenutno je stanje popolnoma drugačno. Uvedenih je že približno 60 projektov CRPOV v Sloveniji, od tega na ministrstvu ocenjujejo, da je 80 odstotkov uspešnih. Vendar pa, kot je sedaj videti, nekatere na ministrstvu nalašč zadržujejo, kajti denarja za to namreč zmanjkuje. To dejstvo potrjuje tudi projekt CRPOV Pi-šece, ki še danes ni dobilo potrdila recenzijske komisije. Prihodnjič CRPOV Kapele. (Galex) Brežice, 30. septembra - Na redni tedenski prašičji sejem v Brežicah so tokrat pripeljali 215 prašičkov, mlajših od treh mesecev, in jih po ceni 320-350 SIT/kg žive teže prodali 122. Prodali pa so tudi 35 od 64 starejših, za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 200-230 SIT. Lovsko kinološko društvo Posavje - Krško Lovsko kinološko društvo Posavja - Krško je bilo ustanovljeno 8. decembra leta 1978. Društvo deluje po teritorialnem principu in obsega lovišča v občinah Brežice, Krško in Sevnica in danes združuje 300 članov. Cilji in naloge so usmerjene predvsem v vzgojo dobrih kinologov oziroma dobrih vodnikov, rejcev in delavnih članov na kinološkem področju. Lovsko kinološko društvo Posavja vsako leto sestavi program dela in organizira najmanj sedem do osem kinoloških prireditev, s katerimi v polni meri zadostijo potrebam, ki izhajajo iz Zakona o varstvu in gojitvi divjadi ter upravljanja z lovišči. Poleg strokovnih predavanj društvo skrbi za reprodukcijo pasjega naraščaja, saj vsako leto registrirajo do 100 mladičev. Predsednik LKD Posavje - Krško Alojz Arko: "Naše društvo je tesno povezano tudi z lovskimi družinami, saj imamo v vsaki lovski družini kinologa, ki je član upravnega odbora in v glavnem vse komunikacije potekajo preko njega. Prav zaradi dobre organiziranosti in prepričanja lovcev imamo že nekaj let, glede na številčnost psov in velikost lovišč, največ psov v državi." (Galex) UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE NA DOM BLAGO VAM ZASTONJ DOSTAVIMO MERVIN_________Salon pohištva MERVIN d.o.o., Mostec 6 68257 Dobova, tel.: 0608/67-583 Memorial Bogdana Sežuna Uspešni tudi posavski psi ptičarji Ob zaključku memoriala Bogdana Sežuna so se vodniki predstavili s svojimi ljubljenci - ptičarji, ki so jih pridno ubogali. Sledila je podelitev pokalov. Dobrava, oktobra - Lansko leto je Kinološka zveza Slovenije dodelila organizacijo kinološke tekme za memorial Bogdana Sežuna za leto 1995 Lovskokinološkemu društvu Posavje - Krško. Prireditev, ki je trajala dva dni se je pričela pri lovski koči LD Brežice v Dobravi, kjer je potekal tudi zaključek. Tekmovanje lovskih psov ptičarjev je potekalo na loviščih LD Brežice, Čatež in Cerklje ob Krki. Psi so se preizkusili v treh predmetih, in sicer poljsko delo, ubogljivost in prinašanje. Med petnajstimi ptičarji se je najbolje odrezala nemška kratkodlaka ptičarka ENI Obreška z vodnikom Rudijem Rakušem s Ptuja. Drugo mesto je osvojil ptičar Ba-. sko Gozdarjev z vodnikom Ja-% nezom Žabkerjem iz Dobove, tretje mesto pa je prav tako odšlo na Ptuj. Organizator je nagradil tudi najboljšega posavskega psa oziroma njegovega vodnika v posameznih disciplinah. Pri poljskem delu jeliil najboljši Bik Obreški (vodnik Dušan Jurkas), v vodi se je najbolje znašel Basko Gozdarjev, pri prinosu plena pa se je izkazal ERO Ča-teški (vodnik Branko Smrekar). (Galex) S TRŽNIC BREŽICE KRŠKO SEVNICA JAKA it 14 16 JABOLKA no 100 120 HRUŠKE 260 250 260 OROZDJE 2*0 220 290 KTVI sto «00 560 BANANE L 1M 100 110 LIMONE «. 2M 220 210 POMARANČE 200 220 200 BRESKVE 260 250 240 NEKTARINE 320 300 2*0 LUBENICE 50 60 40 PARADIŽNIK 300 250 190 PAPRIKA 170 160 160 peterSilj 320 350 300 0HROVT 220 200 190 SOLATA 250 220 220 KROMPIR 40 30 30 KORENJE 170 1*0 140 POR 320 300 2*0 ČEBULA tO 70 100 ČESEN 2*0 250 2*0 FIŽOL (ZRN.) 2*0 300 300 SVEŽE ZEUE 60 30 60 CVETAČA 320 390 330 OREHI 1,000 1,200 1,000 OPOMBA: VZETE SO NAJNIŽJE CENE, KOLIČINE SO IZRAŽENE V KILOGRAMIH d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 32, 5. OKTOBER 1995 J V.. PROGRAM V CLUBU TERNOPOLIS OD SREDE, 4., DO SOBOTE, I. OKTOBRA SREDA,4.10. Plesnaglasba 22.00-01.00 ure Vstopnine NI ČETRTEK, 5.10. Evergreen party 21.00-01.00 ure Vstopnina: 200 SIT PETEK, 6.10. Srebrna krila SOBOTA, 7.10. Disco show ODPIRALNI CAS ŠALOMA IGRALNIH AVTOMATOV: PONEDELJEK-CETRTEK 17.00-01.00 ure PETEK 17.00-04.00 ure SOBOTA 12.00-04.00 ure NEDELJA 12.00-01.00 ure JACK POT - 250.000 SIT D ^/ OVEN 21.3.-21.4. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 4. IN II.IO.IOOS V poslovni sferi boste odlično delovali, posebno, če se izkažete kot pravi diplomat: strpno in popustljivo, hkrati pa ne smete preveč odstopati od svojih zahtev. Možno je, da boste neko plačilo dobili kasneje, kar vas bo spravilo v slabo voljo. Dobro bi bilo izobraževati se. Ker ste slabe volje, se tudi zapirate vase in ne pustite drugim, da pridejo do vas. To je sicer v redu, ker s tem ne obremenjujete drugih, po drugi strani pa bi bilo dobro, če se vam kdo ponudi v pomoč, da se mu izpoveste o vsem, kar vas muči. To je najboljše zdravilo. Utegne se zgoditi, da se boste morali odločati o stvareh, ki vam lahko povsem obrnejo življenje: ali na glavo ali na noge, je vaša izbira. Vsekakor se bo dogajalo na področju odnosov z nasprotnim spolom. Ali boste nekoga sprejeli ali pa ne, je vaša stvar. Težijo vas stvari, ki ste jih doživeli in jih nočete deliti z nikomer, ker se vam zdijo grde. Na ta način jih le tlačite, v resnici pa na vas delujejo vedno močneje. Zaupajte se partnerju in če njemu ne zaupate (tedaj se vprašajte, čemu potem takšna zveza), poiščite nekoga, ki vas bo razumel. Precej ste nestalni in spremenljivi, kar ni ravno vaša odlika, kaže pa, da ste v notranjosti razcepljeni in še sami ne veste, kaj hočete. Želite si mnogih stvari, pa jim ne znate pristopiti in želite si pravzaprav preveč, da bi vse zmogli in zato ste razočarani. V denarju boste, kot ponavadi, imeli srečo, morda še večjo, tako da si boste lahko privoščili nekaj, česar si do sedaj niste mogli. Dobro je deliti srečo z drugimi in svojim bližnjim lahko podarite kakšno stvar. Njihovo veselje bo potem tudi vaše. K vam bo morda prišel kak sorodnik in bo skušal izkoristiti vaš dobri finančni položaj, vi pa dobro razmislite, predno mu boste dali, posebno, če je znan kot nezanesljiv. Pri delu boste odlični, natančni. Morda boste šli na poslovno potovanje, ki se bo izkazalo kot zelo uspešno. Včasih boste osamljeni, a ste kar sami krivi za to. Zelo boste občutljivi na to, kar drugi pravijo o vas, in to lahko v vas zbudi prav sovražne reakcije. Pazite se in se raje dobro poglejte v ogledalo. Gotovo ste res takšni, kot vas vidijo drugi. Napačne finančne poteze vam lahko povzročijo izgube. Če ste pričakovali, da boste prišli do denarja kar tako, po sreči, ste se pošteno ušteli. Sreča ni slučajna in je tudi zanjo treba kaj storiti. Do drugih bodite strpni, posebno, če imajo povsem nasprotno mišljenje kot vi. Poskrbite za svoje zdravje, da ne bo prepozno. Ali veste, da niti navaden prehlad ni posledica virusa, temveč nečesa globokega v vašem umu - na primer nesprejemljivost do drugih ljudi. Zato se zapirate vase, ne prenašate kritike, zamerite in bolezen je tu. Nekomu boste pomagali, da se najde, da začne drugače razmišljati o sebi in svetu. Vi ste vsekakor pravi naslov za to, saj ste daleč naprej od drugih, kar zadeva svobodo mišljenja. No, ni pa rečeno, da zato to, kar mislite, tudi delate. To sta dva pojma. Delo vas bo reševalo iz čustvene stiske, kar je začasno dobro, a še vedno ne dovolj. Delo je le umik pred sabo in svojimi problemi, ki se vedno izražajo v odnosu do ljudi, posebno do partnerja. Resnično boste morali storiti nekaj, kar vas bo potegnilo iz tega stanja. BONO f?«3 ŠKORPIJON 24.10.-22.11. KOZOROG 23.12.-20.1. Kulturno ustvarjanje r Brežicah Slikarska kolonija na Žlegerju Vabilu galerije Meke, da se udeležijo slikarske kolonije, so se odzvali mnogi znani slovenski slikarji - Žleger je prav primeren kraj za likovno ustvarjanje Žleger pri Brežicah, 28. septembra - Galerija Meke že tretje leto soustvarja kulturno dogajanje v Brežicah. V tem času so priredili preko dvajset razstav mnogih znanih umetnikov, pred dvema letoma so organizirali humanitarno akcijo za bolnišnico Brežice, sedaj pa se je njihovemu vabilu na slikarsko kolonijo odzvalo kar nekaj zananih slovenskih likovnikov. Slikarske kolonije, ki so jo pri Meketovih tudi načrtovali zadnje dni meseca septembra, so se udeležili Jože Kotar, Milan To-dič, Jože Marinč, Jure Cihlar, Marjeta Godler, Cvetka Miloš, Savo Sovre, Ismair Mujezinovič, Jože Tisnikar in še nekateri, vsi pa so od 27. do 30. septembra živeli in ustvarjali na domačiji Lesovih na Žlegerju pri Brežicah. Nastala dela bodo razstavljena 27. oktobra v sklopu prireditev ob brežiškem občinskem prazniku. Jože Kotar je na vprašanje, zakaj se udeležuje takšnih kolonij, odgovoril: "Ta del Posavja, je po mojem mnenju nekakšna siva lisa v Sloveniji. Tu imam v ATLETIKA II. tek ob Krki Kostanjevica, 1. oktobra - 11. teka ob Krki se je letos udeležilo okoli 220 športnikov, ki so lahko tekli v treh disciplinah: na 10 km dolgi progi, 21 km, na novo pa so uvedli 7,5 km dolgo progo. Potekale so po KS Kostanjevica in Podbočje. Generalni pokrovitelj teka je bil Kobra d.o.o. iz Šentjerneja. Eden izmed glavnih organizatorjev, ki je bil tudi pobudnik za pričetek te prireditve v Kostanjevici, Matjaž Zajelšnik, je dejal, da je tudi letošnji tek minil v popolnem navdušenju med tekači, ki so bili zadovoljni s celotno organizacijo. Boris Kuzmin iz Brežic: "Letos sem tekel že desetič, moj čas je bil 1:16:50, s čimer sem zadovoljen. Pogrešal pa sem srednješolsko mladino, saj ugotavljam, da se mladi premalo udeležujejo vzdržljivostnih športov." Aleš Cvar iz Krškega: "Letos tečem že četrtič, moj čas je bil 1:17:14. Za ta tek se nisem posebej pripravljal, tečem pa redno vsak teden. Pričakoval sem več domačinov iz Krškega in Brežic. Rezultati: V malem maratonu na 21 km sta zasedla 11. in 12. mesto Boris Kuzmin in Aleš Cvar; na 7,5 km 20. mesto Miran Hervol iz Krškega, 21. pa Polde Bučar iz Kostanjevice. Nastopilo je kar nekaj posavskih tekačev, ki so se uvrstili v zlato sredino. (Lea) I. ulični tek za pokal Sevnice Sevnica, 1. oktobra - Prvi ulični tek za pokal Sevnice je pripravil AK Sevnica in je zelo dobro uspel. Privabil je skoraj 200 tekačev iz 20 klubov in šol. Prva mesta so osvojili predstavniki šestih slovenskih klubov, najuspešnejši pa so bili domači tekači s petimi zmagami. Rezultati: cicibanke 700 m I.86 in mlajše - 1. Virtič (Sevnica), 2. Zakšek (Brestanica); cicibani I.86 in mlajši - 5. Virtič (Sevnica); mlajši pionirji I.84/85 - 1. Kralj (Sevnica), 2. Dular (Krško), 3. Plazar (Sevnica); Mlajše pionirke I.84/85 - 1. Mavsar (Krško), 4. Pinoza, 8. Jere (obe Sevnica); pionirji 1.400 m I.82/83 -1. Veber, 6. Vodenik (oba Sevnica); pionirke I.82/83 - 6. Pungerčar, 7. Radej (obe Sevnica); starejši pionirji 1.80/81 - 2. Divjak-Zalokar (FIT), 3. Papež, 4. Knez, 5. Keber (vsi Sevnica); starejše pionirke 1.80/81 - 1. Radišek, 2. Tomažin (obe Sevnica); mladinke + članice - 5. Bregar (Sevnica); mladinci I.76 in mlajši - 1. Grojzdek (Sevnica); družinski tek - 3. Virtič, 4. Cimperšek, 5. Bregar, 6. Jere. (Galex) Prvi kvalifikacijski plesni turnir Na prvem kvalifikacijskem plesnem turnirju, ki je potekal v Ajdovščini, so plesalci PPK Lukec dosegli naslednje uvrstitve: pionirji - 3. mesto v ST in 5. mesto v LA plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 5. mesto v ST Iztok Urbanč in Katja Zakšek, 7. mesto v ST plesih Bogdan Špoler in Štaša Puntar; pionirji razred C - 11. mesto v ST in 13. mesto v LA Jaka Piltaver in Tina Korber; ml. mladinci - 5. mesto v ST in 3. mesto v LA sta zasedla Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar. (Galex) mislih predvsem stališče nekaterih, ki prav tako pritrjujejo, da se v vašem koncu premalo dogaja. Ta del Slovenije je lep in predvsem zelo zanimiv za slikarje. Zato smo se nekako združno odločili, da tudi mi prispevamo k širši predstavitvi vaše krajine." Tudi Jože Marinč je dejal, da se rad udeležuje slikarskih kolonij, seveda če ima čas: "Udeležil sem se že več podobnih kolonij v Avstriji, Madžarski, Sloveniji in Hrvaški. Sedaj sem tu, skoraj doma in se skušam vživeti v ta prostor. Skušam doživeti Brežice, okolico in vso dolenjsko pokrajino, strniti misli in jih prenesti na platno ali papir. Z delovnimi pogoji pa sem, to moram povedati, zelo zadovoljen." "Smisel slikarskih kolonij je, da se slikarji med seboj spoznavamo in družimo. Prav je, da včasih ustvarjamo v naravi, tako, kot je to tukaj. Smisel takšnega dela vidim v tem, da se drug od drugega še vedno kaj novega naučimo. Verjetno si niti ne predstavljate, kako je lepo biti zunaj, ne pa v ateljeu, kjer so pogoji za delo sicer boljši, narava pa ostaja narava. V njo se vsi vračamo, ali ne?" je povedal Milan Todič. Jure Cihlar: "Sam najraje slikam v naravi. Že kot študent sem si zapomnil besede enega izmed profesorjev, ko nam je dejal, da naj pojdemo v naravo, češ da bomo tam našli vse barve in vse teme tega sveta. Ta profesor se ni motil tudi tedaj, ko je rekel, da v slikarstvu ni nič dokončnega, je pa vse večno. Danes sem še posebno zadovoljen, saj sem se spet srečal s cenjenimi kolegicami in kolegi." Tudi Marjeta Godler je bila videti zadovoljna: "Slikarskih kolonij se ne udeležujem. Rekla bi, da sem tu bolj slučajno. Moram pa reči, da je kar prijetno. Zavedam se, da je pri ustvarjanju na slikarskih kolonijah veliko več spontanosti, kot je je pri ustvarjanju v ateljeju, morda pa je zato tudi nekaj več površnosti, ker mislim, da za resno delo le potrebuješ več časa in dobre pogoje. Je pa zadeva zanimiva še iz enega vidika. Delo, se pravi slikanje je proces, ki ga spremljaš in ga spremljajo tudi kolegi, v galeriji pa lahko vidimo le končan izdelek." (dama) fe Tel.: 0608/41-110, 41-370 Fax: 0608/41-110 GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA. Trg svobode 1 NOVO! NOVO! NOVO! Osem sob, vključno z recepcijo in stopniščem, v celoti prenovljenih v višji standard, s šestnajstimi ležišči, apartmajem, prho, kadjo, kabelsko TV (30 programov), hladilnikom, konferenčnim salonom z do 25 sedežev, restavracijo z bogato ponudbo in posebno sobo z do 15 sedeži. Zaposleni bomo poskrbeli, da se bodo gostje (tudi Vaši poslovni partnerji) pri nas počutili prijetno. Cene so zelo konkurenčne. M svidenje v hotelu Ajdovec. Se vedno brez naslova nedelja, 24.9. Najel sem nove prostore, na Mi-lavčevi 3 v Brežicah, in danes je potekala selitev opreme;... selitev narodov pričakujem naslednji teden. ponedeljek, 25.9. Ljubljana 1. Nekaj tednov nazaj je z vedrega neba padla odločitev, da je v Brežicah potrebno narediti nov studio - in danes sem šel po "nakupih". Oprema je blazno draga in v začetku se bo potrebno zadovoljiti s tistim, kar je najbolj potrebno. Sicer pa mi nabava studijske opreme dela največ težav, saj ob tako hitrem razvoju elektronike nikoli ne moreš biti toliko pameten, da bi kupil res optimalno zadevo, ki ne bo čez leto ali dve že zgodovina. In še nekaj je, vsak od strokovnjakov, ki sem jih vprašal za mnenje in nasvet, mi je povedal svojo teorijo; in zdaj naj jaz razmišljam, kaj je prav in kaj ni. torek, 26.9. Ljubljana 2. Zopet po nakupih, tokrat tistih normalnih... potrošniških. Prvič v življenju se bom dal v obleko, kar najbolj od vseh čudi mene. Na finale Miss '95 pač ne moreš v Streetball opremi. Ker sam nimam tovrstnih izkušenj, sem za "botro" prosil Marijo. Stara Ljubljana je bila najina, točneje kupila sva jo. Missice, pazite se, Edi prihaja in to v novi obleki (se že tresejo... seronja). četrtek, 27.9. Ljubljana 3. Na svoji drugi oddaji na Gami sem poleg Krunota in Termopo-lisa dobil še generalnega sponzorja, pivo Bavaria; da napišem po resnici, jaz nisem dobil še nič. Še vedno zbiram občutke in signale poslušalcev, saj so prvi nastopi pred novo publiko oz. pred novimi poslušalci vedno najtežji; do sedaj je vse v najlepšem redu, na trenutke celo še boljše. petek, 28.9. Končno doma. Začele so se zaključne priprave za otvoritev "Bele hiše" v Krškem, to je "nadimek" za novo poslovno zgradbo Alufinala. Otvoritev "Bele hiše" bo v soboto, 7.10. Pa naj še kdo reče, da ne sledim zahodu, že vidim naslovnice časopisov "Milan Kučan na obisku v Beli hiši". No, Dušan mi je prepustil vsaj eno prijetno nalogo poleg nekaterih neprijetnih; na vsaki otvoritvi so potrebne tudi hostese... z veseljem jih bom izbral. sobota, 29.9. Prvič v novi obleki, prvič s kravato in prvič z opranim avtomobi- lom se ustavim pred hišo z zelenim pokrovom na smetnjaku in rožami okoli njega (signalizacija). Popolnoma nevsakdanja situacija in v enem trenutku se mi je začel vrtet en drug film; veste, tisto, ko se prvič pojavite pred starši svoje punce, ali pa ste jih prišli celo vprašat za roko njihove hčere... "ej, ej, ej, kud si na-valio?" Samo na finale za Izbor Miss Slovenije '95 gremo. V krogu imenitne in eminentne Krunotove in Marijine družbe, med katerimi velja predvsem omeniti Grega Benedika (ex smučar) sva se z Rebeko znašla na Ptuju, nekje v sedmi vrsti, čeprav je bila obljubljena ena od prvih treh. Pa kaj, saj smo vse videli, pa tudi če ne bi; zopet sem zadel vrstni red. To se mi je letos zgodilo že tretjič, po obeh polfinalih sem tudi na finalu že na začetku napovedal vrstni red, ki se je na koncu pokazal kot pravilen. (Edi) C NAŠ GLAS 32, 5. OKTOBER 1995 RAZVEDRILO D PA SE SLIŠI... Odštekani Parni Valjak r Termopolisu Endurance okrog Čateža je bilo zelo odmevno slovensko tekmovanje v vzdržljivostnem jahanju. Večina konj je preizkus prestala, tiste, ki ga niso, pa je veterinar izločil. Izločili so tudi nekaj lokalnih poti. Načel - zmehčal jih je dež, jezdeci in konji pa so jim do konca spustili kri. Ker take poti običajno urejajo in oskrbujejo njihovi uporabniki iz lastnega žepa, so seveda sedaj ogorčeni in pritiskajo na svoje organe lokalne oblasti. Če to ne zaleže, bodo verjetno pritisnili na čateškega gostitelja Zevnika, ki je navdušeno napovedal še množico podobnih tekmovanj. Ni pa takrat verjetno še vedel, da bo moral za vsako tekmovanje poiskati novo progo, ker bo ona prejšnja, razdrta, postala za tekmovalce še dodatno ogrožujoča. Domačih vinogradnikov in vaščanov pač ne bo vedno našel v spanju. Da, da, turizem so res ljudje... Prijazna gospa z Vidma je prekinila razgovor z gostom, ker je pri vratih pozvonilo. Vrnila se je z vrečko ter pripomnila: "Dal mi je strup za podgane, naj ga nastavim v klet. Nisem hotela, saj imam mačka in nočem, da se zastrupi, pa mi je rekel, naj kar vzamem, da je zastonj..." Prosimo inšpektorje, da tistega, ki deli ljudem strup, poučijo (če je treba, tudi s kaznijo), da strup ni nekaj kar tako, da ga morajo strokovno nastaviti, poučiti stanovalce o ravnanju z njim, občasno preverjati njihovo delovanje (koliko ga manjka) in ga na koncu tudi odstraniti, t.j. pobrati in odnesti. Namesto mačka, ki ga je seveda tudi škoda, bi strup lahko našli tudi otroci... In če osebek, ki strup deli, vsega tega ne ve, mu takega dela absolutno ne bi smeli zaupati. Brežiški kino slovi po svoji novi super stereo zvočni opremi. Štos je v tem, da se to v dvorani med projekcijami filmov ne pozna samo po kakovosti tona, ampak predvsem po glasnosti. Mladi obiskovalci filmskih predstav seveda ne opazijo nič nenavadnega, saj tudi sicer nimajo nič od glasbe, ob kateri tudi fizično ne občutijo tresljajev - zaradi glasnosti. Ostali folk pa ob silovitosti zvoka, ki pada nanj, počasi ugotavlja, da sploh ni imel predstave o tem, kar se je v šoli učil pri fiziki. Ko namreč sedaj prfoksi pridigajo o tem, da ima zvok energijo in da so trombe jerihonske porušile obzidje, bi bilo bolje, če bi učeči se mladini rekli: "Kar pojdite v brežiški kino, pa boste energijo zvoka občutili na lastni koži, ne samo na bobenčkih." V nekaterih turističnih krajih v krški občini nekateri že znajo izkoristiti "turističnost" kraja - z najemninami za poslovne prostore. In to take brez osnovne komunalne ureditve. Eni znajo, ni kaj! Sevniški svetniki so se zbrali v gostilni Jane na Studencu in sejali, kar bodo kmalu tudi sami poželi. Na sejah občinskega sveta ponavadi ni časa za smešne domislice, še manj za neresne pogovore. Tudi tokrat so bili obraz/ skoraj vseh svetnikov smrtno resni. Tu in tam se je kdo opogumil in s kakšno smešno izjavo ali postavljenim vprašanjem skušal izzvati smeh oziroma veselejše razpoloženje. "Ne glede na to, da imamo sejo v gostilni, bi prosil, da ne kadimo," je bil previden svetnik Klelemina. Res se je nekaj svetnikov temu nasmejalo, a so se še v istem trenutku prižgale vsaj tri cigarete. Smešno, ni kaj. V prehodnem obdobju, ki se mu je reklo socializem, so v državi, kakršna je že pač bila, maltretirali tudi poštene borce in borke, ki so morali ob večjih državnih praznikih izobešati državne zastave. Eden pomembnejših praznikov naj bi bil 29. november, zato so takrat "inšpektorji za preverjanje izobešenih zastav" preverjali, kdo tega ni naredil. Kmalu po praznikih so tiste, ki zastave in praznika niso dovolj spoštovali, poklicali na zaslišanje in mnogim naložili dokaj visoke denarne kazni. V Sevnici pa se še vedno radi spomnijo primera, ko so enega izmed "velikih" borcev kaznovali z denarno kaznijo, ta pa je dosegel, da mu jo je plačala tamkajšnja borčevska organizacija. Danes bi temu lahko rekli - predpranje (umazanega) denarja. Zabavna je bila kontaktna oddaja na radiu Sraka v petek popoldne, ko je voditeljica vsem, ki so poklicali v studio, izpolnila glasbeno željo. Ko je poklical nek poslušalec iz okolice Novega mesta in si zaželel pesem Parnega valjka, ga je voditeljica vprašala, če se bo zvečer odpravil na njihov koncert. Fant ni vedel, kje bodo Zagrebčani igrali, zato je vprašal: "Ja, kje pa je ta koncert?" "Ja, ne vem točno," se je sprenevedala voditeljica, "nekje v okolici Novega mesta, če se ne motim," mu je odgovorila. Parni valjak je minuli petek preigraval v Termopolisu, to pa je v okolici Term Čatež in ne nekje na Dolenjskem, kot se to zdi voditeljici radia Sraka. Na Gori so v petek zvečer ustanovili krajevni odbor SKD Gora, kamor so povabili tudi ministra za kmetijstvo in gozdarstvo, dr. Jožeta Osterca. Dragega ministra žal ni bilo, ker je ravno za petek popoldne dr. Janez Drnovšek sklical izredno sejo vlade RS. Ko je Danilo Siter, župan občine Krško, ki se je ustanovnega zbora udeležil kot predsednik 00 SKD Krško, zbranim povedal, da se skupnega srečanja in okrogle mize na temo "Problematika kmetijstva" minister dr. Jože Osterc ne bo mogel udeležiti, je eden izmed zbranih prav resno vprašal: "Župan, ja kaj smo potem prašiča zastonj zaklali?" Vprašanje je bilo na mestu, izzvalo pa je tudi precej smeha. Toda možakar je bil še vedno zelo resen. "No, se je pa vabilu na naš večer odzval bivši župan Mesta Ljubljana Jože Strgar, ki pa je prav tako naš rojak in ga med nami lepo pozdravljam," je pojasnil Danilo Siter, to pa je, kot se je pokazalo, zadovoljilo tudi nadvse resnega radovedneža. V Dolenji vasi se je v četrtek ponoči zgodilo prav tisto, česar so so vaščani najbolj bali. Iz novo zgrajene kapelice v središču vasi so ukradli sveti kip Marije begunke, matere božje. V kakšno begunstvo je zavetnica morala, ne vedo niti kriminalisti. Po nekaterih ugibanjih je kipec že v Evropi, drugi pa spet verjamejo, da ga bodo našli oziroma, da jo bo tisti, pri kateremu se je slučajno Marija znašla, lepo vrnil in se pokesal. Bomo videli. Pokazalo se je, da tudi železna, kovana vrata in ključavnica ne moreta obvarovati vrednosti, ki so jo v kapelici postavili na tamkajšnji oltar. Marija begunka. Pri pogledu na prazen prostor na oltarju je res nekaj simboličnosti. In resnice. Čatež, 29. septembra - V nočnem klubu Termopolis so nam tudi ta petek postregli z odlično skupino, saj so v goste pripeljali legendarno hrvaško skupino Parni Valjak, ki so se tokrat predstavili malo drugače in sicer v unplugged oziroma akustični verziji. Prvi takšen koncert so imeli v Mladinskem kulturnem centru v Zagrebu. Tam so posneli tudi koncertne spote v akustični verziji, ki jih lahko zadnje čase spremljamo na domačih televizijah. Na ta način so obudili že znane uspešnice, kot so Kao ti, Uhvati ritam, Jesen u meni, Lju-bavna... Tudi v Termopolisu je sedem glasbenikov, ki so nastopili v petek, dobro ogrelo občinstvo, ki ga ni bilo malo. Med znanimi obrazi smo lahko v klubu Termopolis med ostalimi zasle- dili tudi direktorja borzne hiše spremljevalko, poslanca v ca ter generalnega direktorja Nika Braneta Šušteršiča s državnem zboru Marjana Šetin- Term Boruta Mokroviča. (Cole) V Posavju je bil minuli vikend v glasbenem pomenu zelo pester. Paradiso je gostil vodilnega hrvaškega "utrganca" Dina Dvornika, samo nekaj kilometrov stran v Termopolisu se je skupina Parni Valjak predstavila v svoji unplugged verziji. V Paci-ficu je gostoval Vlado Kreslin, ki se je pred svojim nastopom pojavil na odru v Brežicah, kjer so nastopili mariborski Lačni Fran-zi. Vlado je s svojo pojavo v Zoranovi pesmi Prosim čakaj me dobro "podkuril" do tedaj "mlač-. no" množico. Koncert se je nadaljeval v vsesplošnem prepe- vanju dobro poznanih hitov, ki jih ni zmanjkalo v dve uri trajajočem koncertu. Žal je bil koncert, ki ga je organiziral Forum Ustvarjalcev Kulture Brežice, časovno omejen, saj ko se je vse dobro začelo, se je tudi končalo. Tako Franzi niso mogli pokazati vsega. Lahko pa upamo, da se bo Predin pojavil kaj kmalu kje blizu, ko bo promoviral svoj najnovejši izdelek Napad ljubezni z Ambasadorji užitka. Nekoliko drugačen pa je bil nedeljski koncert, ki se je zgodil v Boštanju pri Sevnici. Začele so Maže iz Krškega (ex Stuff), za njimi Nizozemci ZOOL in na koncu duet Eugene Chadbour-ne, ki je sodeloval z Butthole Surfers, in Jimmy Carl Black, ki je poznan kot sodelavec legendarnega Franka Zappe. Kot novost omenimo še najnovejši video Demolition Group U tvojim očima, ki so ga promo- cijsko prikazali v TV oddaji Tok Tok. Odličen video je delo Saša Podgorška, ki pravkar končuje spot na pesem You never cry. Ob izidu slednjega sledi tudi video prvenec čateških ...A je to!, te dni pa svoj avdioprvenec končujejo Spiritual Pvrotechnics, ki bo izšel pod naslovom The material empire is dvning. (Mr.Yozo) . SLAŠČIČARNA 3 IVANKA KOŠAK 1 7 TRUBARJEVA 3 ŠENTJERNEJ \, V TEL:(068) 81 860 V IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT PO NAROČILU. SLAŠČICE, DOMAČ S1AD0LED, SADNE. KUPE EN OSTALE DOBROTE. DEL.ČAS VSAK DAN 6-19 OB PONEDELJKIH ZAPRTO SE PRIPOROČAMO! Žejni Zoran (v ospredju) in Lačni Franz. Nagradna križanka LESNE GALANTERIJE LOPATIC Pokrovitelj tokratne križanke je Lesna galanterija Lopatic d.o.o. z Dolenje Pirošice 3b, kjer vam napravijo vse vrste lesnih izdelkov, Miran Lopatic pa ljubiteljsko izdeluje tudi pasje utice ter vam napravi celo pesjak. Za nagrado tokratne križanke je pripravil pasjo utico tipa Medo, primerno za pse velikosti nemškega ovčarja. Srečni izžrebanec pa jo bo moral iti sam iskat na Piro-šico. Rešitve križanke - geslo v okvirčkih - nalepite na dopisnico in pošljite na že znani naslov: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško, sprejemali pa jih bomo do vključno sobote, 14. oktobra. Upoštevali bomo samo iz časopisa izrezane okvirčke! Veliko sreče pri reševanju! ^LPOh ii TRGOVINA: B Milavcev 3. Brežice TeL/Fa*: 0608 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office AVTO IOLA MKM z inštruktoricama Marijo in Marino vas pričakuje na telefonsko številko 06081 75 762 ali mobitel 0609/ 631 228. ________ * ^Si NAŠ GLAS POZITIVNA EIEK1R0DA IGRA S KARTAMI PGA1EU HANSSON TRPINČENJE ANTUN MATOŠ NOROST 2 /\V\ /v^'/T DELNI Z10M 10 i. j U L U" U- I —-L METULJ ZOČESa NA KRILU ZMRZNJEN SNEG PRITRDIL-NIČA 11 TRST 3 HOKEJ. KOŠČEK BORILNI ŠPORT SESTAVIL BOJAN MACUR VNETJE ŽLEZ SLAB BRZICA HUNSKT KRALJ KRAJ PRI AJDOVŠČINI ENAKO HAT.) TKM01/. ZA KDNJ^ 1 • 1 6 MESTO 3 NEMČIJA OKRASNO DREVO 4 PRITOK RENA VISOKA KARTA ZBIRKA PODATKOV 7 GOSPOD. MORJA PODPIS BREZBARVNI PUN BELS. ZDRAVIL OTOK ČAROVNICE KFKE FRANC. ZDRAVNIK (JACOUES) POKRAJ. V GRČIJI KRALJEVIČ Z MAHA-BARATE IGRALKA 5 PERGAM. KRALJ ZOLAJEV ROMAN EDOM PERZUA \ HLADNO OROŽJE DEL STARE PAIEST1NE TURŠKI VEUKAŠ TAN1AL MESTOV AUgUST CESAREC 9 IVAN RIBNIKAR oTOl NAUK O VSEBINI LIKOVNIH DEL 8 'U 12 KRAJ PRI N.MESU TROPSKI KUŠČAR 1 Ž 3 4 6 6 7 S 9 5 10 5 11 12 d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 32, 5. OKTOBER 1995 J 1, NA KRATKO: Hapelci se predstavljajo *V nedeljski oddaj)! Po domače STUDIO Rkea Sil via CESTA KRŠKIH ŽRTEV 88 08270 KRŠKO TEL.: OOOS/2 1-78 1 FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO Sveto pismo med kulturo in zgodovino do konca oktobra V Krško, 25. septembra - V razstavnem prostoru Valvasorjeve knjižnice so odprli razstavo Sveto pismo med kulturo in zgodovino, ki jo je zasnovala slovenska misijonarka Vilma Stolz ob 400-letnici Dalmatinove Biblije, leta 1984. Razstava je po nastanku le dve leti potovala po vseh slovenskih krajih, zdaj pa so jo ponovno obudili k življenju. Razstavo, ki v več sklopih predstavlja nastanek, sporočilnost in življenje tega vsezajemajočega besedila, je predstavil pastor Binkoštne cerkve v Ljubljani Mihael Kuzmič. Obiskovalci so si poleg razstavljenih panojev ogledali še izvode različnih izdaj svetega pisma, (nic) Faksimilc deželopisae karte Vojvodine Kranjske v "Valvasorju" Krško, 26. septembra - Območna enota Zavarovalnice Triglav že nekaj časa sodeluje z Valvasorjevo knjižnico, in sicer z darili knjig Valvasorjeve dobe. Tokrat je knjižnica bogatejša za karto dežele Kranjske Janeza Dizme Florijančiča pl. Grienfelda iz leta 1744, katere faksimile je v 450 oštevilčenih izvodih izdala založba Slovenska knjiga in v kateri je prvič v javno izdanem delu omenjen Triglav. O mejnikih kartografije slovenskih krajev je spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Ivan Stopar, predstavitve pa se je udeležil tudi prvi sekretar ruskega veleposlaništva Aleksander Striga-nov. (nic) Razstava Staneta Jarma v Kostanjevici Kostanjevica, 29. septembra - V galeriji Božidarja Jakca so v grajski cerkvi pripravili razstavo akademskega kiparja Staneta Jarma, ki živi in dela v Kočevju. Umetnika je predstavil dr. Ivan Sedej, ki je med drugim Jarmovo delo označil tudi takole: "Jarmovi kipi, pa naj gre za monumentalne sohe ali malo plastiko, so fas-cinantne tvorbe, ki nas s svojo pojavnostjo in sporočilom silijo k zelo ostri opredelitvi in nas na pretresljiv način pritegujejo v okvire lastne logike. Zato je zelo težko pisati o umetnosti Staneta Jarma tako, kot velevajo konvencije." Za glasbeno spremljavo je poskrbel Ljubljanski kvartet saksofonov, (nic) Delavci vodnega gospodarstva urejajo senovški potok s pritoki Senovo, oktobra - V zadnjih dneh septembra so delavci Vodnega gospodarstva začeli z urejanjem senovškega potoka. Ne gre za klasično regulacijo, saj so dela usmerjena predvsem v poglobitev in utrjevanje spodjedenih nabrežin. Potok urejajo gorvodno od firme TES. Trenutno opravljajo dela v višini domačije Hribersek. Dela bodo zaključili z ureditvijo dela Dovškega potoka in potoka do Rudnika Senovo. (Toni) Slovenska geodetska mreža - AGN Trebelno, 29. septembra - V petek je Geodetska uprava Slovenije na geodetski točki 1. reda, na Zglavnici pri Trebelnem, pripravila tiskovno konferenco o opazovanju astrogeodetske mreže (AGM) na področju vse Slovenije. Ta obsega 34 trigonometričnih točk 1. reda in 11 geoidnih točk, ki so osnova za izdelavo kart, meritev in navigacije. Opazovanje so izvedli z metodo GPS (satelitska geodezija), potekalo pa je neprekinjeno 72 ur z mednarodno udeležbo strokovnjakov, (nic) Y Kozjem izpeljali tradicionalni steklarski ples Kozje, 30. septembra - V Kozjem so uspešno izpeljali tradicionalni steklarski ples, ki je posrečena simbioza veselja in sreče. Veselja zaradi veliko plesa in glasbe, podkrepljenega z dobro kapljico, sreče pa zaradi vsakokratnega srečelova, po katerem je ples tudi dobil večji del imena. Letošnji je bil še posebno bogat. Zadela je vsaka srečka in ni bilo nič neobičajnega, če so srečneži odnašali tudi več tisoč tolarjev vredne kristalne izdelke. Za prijetno razpoloženje je skrbel ansambel Nasmeh, za gostinsko ponudbo pa bife švajger iz Kozjega. (Toni) Mladi gasilci tekmovali za pokal PGP Krško Krško, 1. oktobra - Prostovoljno gasilsko društvo Krško je bilo organizator tradicionalnega tekmovanja mladih gasilcev za pokal PGD Krško. V začetku meseca požarne varnosti se je tekmovanja udeležilo 17 ekip gasilskih društev iz krške občine. Tekmovali so v dveh kategorijah, v starosti od 7 do 11 let (5 ekip) in 11 do 14 let (12 ekip). Vse ekipe so izvajale vajo s hidrantom in štafetni prenos vode. Med mlajšimi ekipami so bili najuspešnejši: 1. PGD Krško, 2. PGD Senuše in 3. PGD Prekopa; med starejšimi pa: 1. PGD Krško, 2. PGD Senuše in 3. PGD Senovo. Vse ekipe so pokazale visoko raven znanja in usposobljenosti. (Toni) PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. Pihalni orkester Kapele praznuje v letošnjem letu 145. obletnico delovanja. Osrednje prireditve so bile konec julija, ko se je slavnosti v Kapelah udeležilo osem orkestrov iz Slovenije in zamejstva, predvsem pa veliko ljubiteljev te glasbene zvrsti iz Posavja in Dolenjske. To praznično leto je Pihalni orkester Kapele zabeležil še s televizijskim snemanjem v samem centru kraja, saj je bila posneta panorama Kapel s krajšim zgodovinskim opisom, voditelj Jože Galič se je o zgodovini orkestra in načrtih za prihodnost pogovarjal s predsednikom in dirigentom, orkester pa se je predstavil z eno skladbo. Ob dejstvu, da se pihalni orkestri zelo redko pojavljajo na televiziji, so Kapelci seveda zadovoljni, da jim je tudi ta projekt uspel. Posnetek bo na sporedu 8. oktobra v oddaji Po domače, ki je na sporedu TVS 1 vsako nedeljo med 17. in 19. uro. Vabljeni k ogledu! —————— ?««M**, "I*M OBVESTILO Posavski center za permanentno izobraževanje obvešča, da ima še nekaj prostih mest na tečajih tujih jezikov, in sicer angleškega jezika 1. In II. stopnje, italijanskega jezika I. stopnje in nemškega jezika I. in II. stopnje. Prijavite se lahko do 6.10. 1995 na Posavski center za permanentno izobraževanje Krško, Dalmatinova 8, po telefon 0608/31-152 in 22-811. Nekaj prostih mest je še v tečajih za strojnika centralnega ogrevanja in težke mehanizacije. Alpinizem S katrco v Dolomite Člana Posavskega alpinističnega kluba Aleksandra Voglar in Andrej Sotelšek sta v začetku avgusta odpotovala v italijanske Dolomite, kjer sta imela v načrtu preplezati več težkih alpinističnih smeri. Takoj prvi dan vstopila v južno steno tritisočaka Tofana, in sicer v smer Constantini-Apollonio, 500 m, VI+/ A2. Andreju je uspela prosta ponovitev smeri z oceno 6b+ oz. 7+ po lestvici UIAA. (Prosta ponovitev pomeni, da si pri vzponu za napredovanje ne pomagaš s tehničnimi pripomočki, ti pomagajo le za varovanje. Že če si le enkrat pomagaš s klinom ali kako drugače, se tak vzpon ne šteje za uspešno prosto ponovitev smeri.) Smer je bila zelo zahtevna, saj vertikala ni popustila celih 500 metrov, vmes pa sta morala preplezati še trimetrsko streho, kjer je bilo tudi najtežje mesto v smeri. Na vrhu pa ju je za nagrado pričakala huda nevihta s strelami, sodro in snegom. Naslednji dan, namenjen počitku, sta preživela v plezališču Cinque tor-ri, kjer je Andreju uspelo preplezati več težkih športnih smeri do ocene 7b+, o čemer pa je bilo nekaj že napisanega v prejšnji številki časopisa. Zaradi zelo slabega vremena sta v naslednjih dneh opustila načrte v Marmoladi in Civetti ter se odpravila na Passo Sella. Tam sta kar v dežju vstopila v Shoberjevo smer (V+/A1), 180 m, kjer je Andreju zopet uspela prosta ponovitev z oceno 6a+ (7-), Sandra pa si je enkrat pomagala s klinom, kar pomeni, da je smer preplezala "tehnično". Naslednji dan sta v lepem vremenu vstopila v Zenijevo zajedo (V+/A2), 150 m. Za smer velja, da so jo večinoma plezali tehnično, z napredkom športnega plezanja pa so tudi take smeri začeli ponavljati prosto in tudi Andreju je uspel tak vzpon. Najtežji je bil zadnji raztezaj, kjer sta morala preplezati večmetrski previs, težavnosti 6c+ (8-). Potem se je vreme dokončno pokvarilo in glavni cilj, smer Casin-Rat-ti, 6c+, 500 m, je propadel. Med po-vratkom domov sta se ustavila pod našo najvišjo, to je triglavsko steno in v njej prosto preplezala klasično kombinacijo smeri Helba in Čopov steber, kjer je najtežje mesto ocenjeno s 6b (7), dolžina smeri pa je 1.000 metrov. Posebno velja pohvaliti za preplezano smer Sandro, saj ni dosti deklet v Sloveniji, ki bi jim uspel tak vzpon v tako zahtevni smeri. Tako se je uspešno zaključila njuna desetdnevna počitniška turneja po Dolomitih in Julijcih, ki sta jo kljub slabemu vremenu dobro izkoristila. (PAK) Kulturni dan na gradu Podsreda Koprivnica, septembra - Ob prvem kulturnem dnevu so šolarji višjih razredov OŠ Koprivnica obiskali podsredčki grad, kjer so jim vodičke povedale, da je to eden starejših gradov na Slovenskem, zgrajen v 12. stoletju. Vse do današnjega časa je bil večkrat dozidan in je v zadnjem času tudi že razpadal. Grad je v veliki meri obnovljen in kot tak nudi dobro osnovo za prikaz zgodovine teh krajev. V njem je več stalnih zbirk: steklarski muzej, muzej lončarskih izdelkov... V tem času je na ogled zelo odmevna razstava Gotika na Kozjanskem, del razstave Gotika na Slovenskem. Učenci so si ogledali še črno kuhinjo in slavnostno dvorano. Po ogledu zbirk pa so obiskali umetniško delavnico in se poizkusili v izdelovanju umetnin iz gline in mavca ter v slikanju z ogljem. (Toni) rnr»Srrn[l, i < Časopis za Posavje in okolico W3MM' uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.............................................................................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) Cerkljanski pevci praznujejo jubilej Moški pevski zbor KD "Planina" Cerklje ob Krki praznuje visok jubilej - 25. let delovanja. Cerkljanski pevci ob tej priložnosti pripravljajo jubilejni koncert v kulturnem domu v Cerkljah v soboto, 7. oktobra, ob 19. uri. Ob jubilantih se bosta predstavita tudi dekliška skupina KD "Oton Zupančič" Artiče in Oktet "Kranjci" Krška vas. Ljubitelji lepega petja vabljeni! Didaktična slikarska razstava "Likovna zgodovina danes*4 Posavski muzej Brežice in Gimnazija in ekonomska srednja šola Brežice vabita na otvoritev didaktične slikarske razstave brežiških gimnazijcev "Likovna zgodovina danes" v četrtek, 5. oktobra 1995, ob 19. uri v Galeriji Posavskega muzeja Brežice. Program bosta z glasbenim nastopom popestrila sedanja dijaka Martina Živič (šolo petje) in Rok Lopatic (klavir). Razstava bo na ogled do 26. oktobra 1995, in sicer od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Na potepu pri sosedih Samobor, septembra - Po krajšem premoru smo spet odšli na potep po Samoboru, starodavnem hrvaškem mestecu. Med drugim smo obiskali tudi njihov sejem, na katerem dobite prav vse. Tu se prodaja od stare krame pa vse tja do najnovejših telefonskih, radijskih in drugih aparatov. Kar je najpomembnejše, stvari resnično niso drage. Za enako blago velja enaka cena. Le z Romi se lahko okrog cene dogovarjaš in na koncu so ti pripravljeni za blago vprašljive kakovosti zelo spustiti ceno. Kot smo pred časom že poročali, ima Samobor več časopisov in od nedavnega je njihov štirinajstdnevnik Samoborski list postal tednik, ki je vse bolj in bolj kvaliteten. In za konec še nasvet. Če nameravate obiskati samoborski sejem z avtomobilom, vam priporočamo, da ga pustite malo stran od sejma, kajti kljub plačani parkirnini boste zelo težko našli prostor za parkiranje. (Božidar Zore) Investicijska vlaganja v javne zdravstvene zavode Brežice, septembra - Poslovodstvo brežiške bolnišnice si je zelo prizadevalo, da bi bila tudi njihova bolnišnica uvrščena med zdravstvene zavode, katerim bi se po Zakonu o investicijah v javne zdravstvene zavode zagotavljala sredstva za določene rekonstrukcije oziroma prenovo in dograditev obstoječih objektov. Kljub vsem prizadevanjem jim to ni uspelo, tudi z amandmaji poslancev iz Posavja ne. Sprejeti zakon o investicijah sicer ne navaja več konkretnih zdravstvenih zavodov oziroma objektov, ki se bodo rekonstruirali s sredstvi po tem zakonu, kljub temu pa se v praksi uporablja spisek vlaganj, ki je bil se- Nadaljevanje si. strani stavni del predloga omenjenega zakona. Na vztrajne večkratne pripombe sveta zavoda brežiške bolnišnice, da je tudi Splošna bolnišnica Brežice pripravljena odvajati 20 odstotkov sredstev amortizacije od leta 1994 do leta 1999, če ji bo dano zagotovilo, da bo uvrščena v program investicij, je Odbor za investicije v javne zdravstvene zavode, katerega predsednik je prim. dr. Jože' Arzenšek, posredoval odgovor, da bodo obveznosti za njihovo bolnišnico opredeljene po sprejetju Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, ko bo opravljena uvrstitev bolnišnice v program investicij. (Ga-lex) Razpravljali o lapiranju rudnika koli način pomagajo. 4.Rudnik zapira vlada, zato je prav, od vlade in pristojnih ministrstev zahtevati sodelovanje pri čimprejšnji razrešitvi problema. OS jim predlaga, da dopolnijo izdano Uredbo o ustanovitvi družbe Rudnik Senovo... OS predlaga, da se med dejavnosti družbe zapiše tudi obveznost za uvajanje novih nadomestnih programov. Nadalje OS pričakuje pomoč pri iskanju nadomestnih projektov in tudi, da bo vlada zagotovila proračunska sredstva potrebna za zapiranje rudnika. V razpravi so sodelovali gostje in svetniki: Aljoša Kink - RRPS, Galeša - GZS, Zebre - MGD, Drmič - Savaprojekt, Šribar -sindikat Rudnika Senovo, svetniki Budna, Lešnjak in Žigante ter župan Danilo Siter. Svetnik Lešnjak je s svojo razpravo izzval novoimenovanega direktorja Hermana Kuneja, da bi predstavil svoj program dela pri zapi- ranju rudnika. Takega programa Kunej ni predstavil, ker ne obstaja, je pa povedal, da bo njegovo delo kup kompromisov in težkega prilagajanja. Podrejeno bo zagotovitvi socialne varnosti zaposlenim in izvedbi predpisanih nalog. Z ustreznimi programi se da zagotoviti bodočnost prebivalcem doline. Poudaril pa je, da brez povezav in sodelovanja vseh ni rešitve. Svetnik Budna je predlagal, naj se v komisijo OS vključi tudi predstavnik podobne komisije, ki dela v KS Senovo, kar so svetniki sprejeli. Predsednik sindikata Rudnika Senovo šribar ugotavlja, da ne ve kaj naj sporoči delavcem. Ugotavlja, da bo imel sindikat resen pogovor z novim direktorjem. Še prej pa mu bo dostavil spisek čakajočih, ki pa bodo po zagotovilih direktorja RRPS Aljoše Kinka še naprej na čakanju do končne razrešitve problema. (Ton') C NAŠ GLAS 32, 5. OKTOBER 1995 KRONIKA - ŠOLA D Teden športa na sevniški osnovni šoli Po vsej Sloveniji poteka akcija Teden športa. Na Sava Kladnika Sevnica odprli vrata vseh športnih prostorov Sevnica, 27. septembra -Med 22. septembrom in 1. oktobrom poteka po vsej Sloveniji akcija "Teden športa". Na Osnovni šoli Savo Kladnik Sevnica so tako odprli vrata vseh športnih prostorov, da bi se lahko kar največ navdušencev preizkusilo tudi v novi športni dvorani. Za športnike je bilo kar dobro poskrbljeno, bi rekli. Za starše in otroke so pripravili turnir v odbojki, tekmovanje v metanju trojk in tekmovanje v streljanju sedemmetrovk. V sodelovanju s Teniškim klubom Sevnica so pripravili tudi turnir parov (učenec in eden od staršev), v dvorani TVD Partizan so organizirali turnir v namiznem tenisu, Karate klub pa je svojo dejavnost predstavil v mali telovadnici na šoli. Učenci, predvsem tisti, ki se radi šprtno udejstvujejo, lahko nemoteno uživajo ob igranju nogometa, rokometa ali košarke. Skupina učencev petih in šestih razredov je na šolskem igrišču igrala nogomet, (dama) Ob golu na severni strani igrišča je nastal tudi tale posnetek. NEK ponovno priklopljena V torek, 26. septembra, ob 00.36 je bila Nuklearna elektrarna Krško ponovno sinhronizirana z omrežjem. Po samodejni zaustavitvi 25.9.1995 ob 10.22 je bila odkrita napaka na tokokrogu napajanja izolacijskega ventila glavne pare, ki je že odpravljena. Elektrarna bo postopoma zvišala svojo moč proti 100% v skladu s predvidenimi postopki. Croiil sinu in icni 24. septembra ob 00.30 so policisti iz Krškega na policijsko postajo pripeljali L.V. (1939) iz Krškega in ga pridržali do iztre-znitve. L.V. je v zasebnem stanovanju vinjen grozil sinu in ženi ter sina skuša! večkrat udariti z roko. Žena in sin sta ob 22.40 stanovanje zapustila in poklicala policiste. Po prihodu v stanovanje so ti kršitelja opozorili, naj ne razgraja več in naj ne grozi, vendar je po njihovem odhodu s tem nadaljeval. Kmalu je postal tako glasen, da je to začelo motiti tudi ostale stanovalce. Ko so policisti vrnili, so L.V. preizkusili z elektronskim alkotestom. V izdihanem zraku je pokazalo, da ima v krvi 1,5 g/kg alkohola. Ker so policisti ocenili, da bi L.V. lahko s kršitvami nadaljeval, so ga odpeljali in pridržali do iztreznitve. Dvakrat se ga ustavili Na lokalni cesti pred naseljem Drnovo so 24.9.1995 ob 03.40 policisti ustavili C.J. (1967), voznika osebnega avtomobila Zastava 750, iz Blance. Ko so policisti C.J. ustavili, so z elektronskim alkotestom ugotovili, da je vozil osebni avtomobil pod vplivom alkohola, saj so mu ga izmerili kar 1,11 g/kg. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo. Vendar pa C.J. prepove- di ni upošteval, saj ga je policijska patrulja ponovno zaustavila ob 05.10 v Krškem. Tokrat seveda policisti niso verjeli njegovi obljubi, da ne bo več vozil, zato so ga prepeljali na policijsko postajo, kjer ostal do iztreznitve. Zgorelo ostrešje hiše 28. septembra 1995 so ob 00.34 gasilci GZ Brežice od policistov sprejeli obvestilo o požaru v Orešju, kjer je gorela stanovanjska hiša v lasti F.F (1940) iz Orešja. Do požara je prišlo še iz neznanega vzroka. Na kraj požara so kmalu prispeli gasilci GD Bizeljsko in gasilci GD Orešje, za njimi pa še gasilci iz Kapel. Požar je gasilcem uspelo pogasiti, zgorelo pa je ostrešje stanovanjske hiše. Škoda po nestrokovni oceni znaša 2 mio SIT. Umrl ukleščen v vozilu Devetindvajsetletni voznik juga 45 F.š. iz Sel pri Dobovi je 1. oktobra okrog šestih zjutraj vozil iz smeri Drnovega proti Čatežu ob Savi. Na ravnem delu ceste pri Bregah je zapeljal na nasprotni vozni pas ter naprej na neutrjeno travnato bankino v obcestni jarek za odvodnjava-nje. Zaustavil se je šele pri betonski ograji nadvoza, kamor se je tudi čelno zaletel. F.Š. je ukleščen v avtomobilu na kraju nesreče umrl. Ob S.IOO letnici Rajhenburga še Dan OŠ Brestanice Brestanica, 29. septembra -Prav na ta dan, leta 1895, beležimo prvo pisno omembo Rajhenburga v darovnici cesarja Arnulfa. To pa je bil tudi razlog, da je OŠ prav na ta dan priredila svoj dan. Njihov kulturni program je zajemal proslavo, v katero so vse obiskovalce popeljali skozi zgodovino Brestanice, s skeči in folklornimi plesi predstavili stare običaje in v njih zajeli tudi staro govorico. Zgodovino NOB so predstavili v pesmih krajana Milana Šošterja in prireditev zaključili s pesmijo Nad Brestanico grad se star dviguje M. Zagorska. Štiri učenke sedmih razredov pa so se preizkusile še v zgodovinskem kvizu. Po pestrem kulturnem programu si je bilo moč ogledati bogato razstavo, za katero so informacije in material zbirali že od spomladi. Predstavili so star razred in vse vire o šolah v Brestanici, zlato knjigo učencev, oblačila iz prejšnjega obdobja - veliko slikovnega materiala ter pomanjšano maketo kraja z začetka tega stoletja. Opremili so staro kuhinjo, glavni poudarek pa so dali na videz "hiše" v kmečki hiši z vso opremo, sceno pa je opremil krajan Janez Kavčič. Brestanica je bila trg, zato so učenci pripravili tudi predstavitev trškega salona. Zbrali so mnogo starih receptov, s pomočjo staršev pa so nekaj že skoraj pozabljenih jedi in pijač tudi pripravili in vsakdo jih je lahko poskusil. Urška Ubleis, ravnateljica osnovne šole: "Učenci so s pomočjo učiteljev vložili veliko truda ob pripravah na ta, za nas poseben dan. Največje zadovoljstvo smo doživeli danes, saj se je današnje slavnosti udeležilo izredno veliko staršev, krajanov in mnogo drugih. Vsem krajanom in sponzorjem se za kakršno koli pomoč iskreno zahvaljujemo." (Lea) SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Mednarodni dan gluhih v Kopru Koper, 30. septembra - Zveza gluhih in naglušnih Slovenije je kot vsako leto organizirala mednarodni dan gluhih, ki se ga je udeležilo tudi medobčinsko društvo občin Sevnica, Krško in Brežice. Tajniki društev so bili povabljeni na sprejem k županu, ostali udeleženci pa so lotevali družabnih aktivnosti in se z ladjo popeljali na izlet do Izole. Na srečanje je prišlo tudi nekaj predstavnic slovenskega političnega življenja; Danica Simšič, Štefka Kučan in Rina Klinar. . O priliki velja še povedati, da je članica posavskega društva Gordana Grame na evropskem prvenstvu gluhih v italijanskem Bolzanu zasedla odlično šesto mesto, (nic) Cesta na Selih ie v sanaciji Sela pri Raki, septembra - Cesta na Selih je bila že dlje časa problematična zaradi posedanja ob robu. V zadnjem času pa je zaradi slabega vremena prišlo do večjega zrušenja, tako da so morali cesto za težki promet zapreti. Delna zapora bo trajala predvidoma do srede oktobra, saj se je Cestno podjetje Krško že lotilo sanacije. Pri odkopu so naleteli na 4-5 metrov globok • nepropusten, plazovit sloj, nevšečnosti pa se še sproti razkrivajo. -(nic) mmnmnMM V času od 25. septembra pa do 2. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Irena Prah iz Dvore - Polonco, Klavdija (vložek iz Drenovca pri Bukovju - dečka, Gabrijela Kosmat iz Laduč -dečka, Sandra Filipčič iz Jesenic na Dolenjskem - deklico, Fatima Saramati iz Dolenje vasi - dečka, Slavica Bračun iz Razteza -dečka, Antonija Kranjc z Dobrave - deklico in Jožica Kvaetuh iz Brežic - deklico. Čestitamo! Kostanjevišk i otok dobiva novo podobo Cvetličarka Cirila Arh bo kompletno cvetličarno preselila na novo lokacijo - Na potrebno dokumentacijo so čakali pet let Otočani se trudijo vsak po svoje in olepšujejo svoje domove in okolico. Kar nekaj jih je, ki se ukvarjajo z zasebno dejavnostjo in na ta način oskrbujejo prebivalce z vsem potrebnim. Mnogi sodelujejo v raznih društvih, tako da si nekako prizadevajo za lepši in boljši turistični jutri. Želja pre-nekaterega Kostanjevičana je, da bi otok zaprli za vsa motorna vozila. Tako bi lahko zasebniki predstavljali svojo prodajno mrežo tudi na ulici, pred hišo, turisti pa bi se lahko sprehajali in posedali na otoku. Seveda bi bilo prej potrebno zgraditi obvoznico. Še nedavno tega je stara, podirajoča se hiša kvarila videz Ulice talcev, sedaj pa je na tej lokacija zrasla popolnoma nova stavba. Leta 1990 sta parcelo na Ulici talcev 17 kupila Cirila Arh in njen sin Janko, ki je trenutno na specializaciji v Švici. Gospa Cirila ima sedaj cvetličarno v najetem lokalu, ki pa je premajhen za njeno široko ponudbo. "Danes bi bila lahko že na svojem, pa sem morala pet let čakati na vse papirje, najbolj je zavlačevalo spomeniško varstvo. To je obupno! Z deli na parceli smo začeli šele 25. marca letos, hišo pa smo hitro sezidali, tako da je bila 10. avgusta že pod streho. Je v stilu, v kakršnem je bila prvotna hiša, s pe- timi frčadami, majhnimi okni... Spodaj bodo poslovni prostori, kjer bom imela cvetličarno v razširjeni ponudbi - z vsemi storitvami, ki sodijo zraven - zgoraj pa bo imel sin stanovanje. Dela je bilo veliko in ga še je, stroški pa so bili že do sedaj ogromni. Samo papirji, vse do gradbenega dovoljenja, so stali 5.500 DEM, kje pa je še vse ostalo!" Cvetličarka Cirila, ki ie polna energije, želi že 8. marca prihodnje leto stranke sprejeti v svoji novi prodajalni na Ulici talcev 17. Tudi ona upa, da bo ulica nekoč brez tranzita in bo lahko delček svoje ponudbe razstavila tudi zunaj, pred hišo. (Lea) Osem luksuznih sob Sevnica, 27. septembra - V navzočnosti občinskega vodstva, gospodarstvenikov in predstavnikov izvajalcev del je direktor hotela Ajdovec izročil namenu osem obnovljenih sob. V njih je 16 ležišč, sobe pa so v resnici tako urejene, da bodo sevniški poslovneži lahko brez zadrege vanje namestili svoje poslovne partnerje. Potreben denar za obnovo je kolektiv hotela Ajdovec zagotovil iz lastnih sredstev in to sploh ni edina njihova naložba, saj so lani obnovili npr. delikateso, razen novih sob pa ima hotel sedaj t^di lepo urejeno recepcijo. « Še majhna pobuda:'morda ne bi bilo napak, če bi hotel (nekoč) organiziral kako primerno likovno kolonijo ali EX tempore. To je najcenejši način nabave novih slik, te pa bi k novim sobam dejansko pritisnile piko na i. (Ika) vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA OODAJA in po NOVICAH ŠPORTNIPRECLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE STUDIO BREŽICE A D I D P 0 S H J I rw ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 32, 5. OKTOBER 1995 J KOŠARKA KK Interier : KK Republika 77 t 74 (18:41) Tekma je bila vseskozi izenačena in borbena. V 8. minuti so igralci Interiarja povedli s petimi točkami (16:11), potem pa so Postonjčani dosegli delni rezultat in v 12. minuti vodili 18:15. Domači so se kasneje le nekoliko zbrali in zaigrali bolje ter do konca polčasa ustvarili 4 točke prednosti (38:34). V drugem delu so prvi dve minuti igralci Interierja dosegli 7 točk, Postonjčani pa nobene in prednost zadržali vse do 19. minute, ko je bil rezultat le za točko v prid domačim košarkarjem. V zadnji minuti je bilo veliko nervoze in prekrškov, vendar domačini niso popustili, igrali so boljše in zmagali s tremi točkami razlike. KK Interier: Zaturovski 10 (1:2), Kraljevič 13 (5:7), Krajcar 2, McDonalds 18 (5:7), Nakič 20 (4:4), Ademi 12 (6:10), Kralj 2. (J.A.) i A-l SKL Rezultati 5. kola: Satex - Iskra Litus 80:76 (68:68, 36:36), Idrija - Smelt Olimpija 84:75 (35:28), Interier Krško - Republika 77:74 (38:34), Triglav - Rogaška Donat Mg 93:96 (48:54), Kovinotehna Sav. - Helios 79:75 (44:35), Litostroj - Bavaria Wolltex 106:83 (46^9) Kovinotehna Sav. 5 4 1 450:383 9 Idrija 5 4 1 406:347 9 Smelt Olimpija 5 3 2 393:357 8 Litostroj 5 3 2 430:405 8 Interier Krško 5 3 2 402:396 8 Bavaria Wolltex 5 3 2 410:432 8 Rog. Donat Mg 5 3 2 386:410 8 Satex 5 2 3 415:408 7 Helios 5 2 3 383:394 7 Iskra Litus 5 1 4 257:307 6 Triglav 5 1 4 378:433 6 Republika 5 1 4 305:343 5 Pari prihodnjega kola: Iskra Litus - Bavaria Wolltex, Helios - Litostroj, Rogaška Donat Mg - Kovinotehna Sav., Republika - Triglav, Smelt Olimpija - Interier, Satex - Idrija. ROKOMET 1, Kriki KD Savaprojekt Krško posegajo po najvišjih uvrstitvah KK Brežice - KK Prebold 7!»: O5 (43:19) Gostje so pričeli srečanje z 0:4 in to je bilo tudi njihovo edino vodstvo. Tudi tokrat so Brežičani tekmo odločili ob koncu prvega polčasa, ko so povedli za 15 točk. V drugem polčasu so z dobro igro v obrambi obdržali vodstvo in zanesljivo zmagali. KK Brežice: Rozman 22, Jalovec. Antotovič 24, Horžen, Šantel. Krivokapič 12. Stergar, Rostohar 3, Bah, Marčetič 9, Krose!) 9, Kajba. (J.A.) RK Interier : RK Zrinski Čakovec 17 : 18 (14:14) Rokometaši v 1. SRL so minuli vikend počivali, saj je slovenska reprezentanca nastopila na kvalifikacijski tekmi za nastop na EP. Premor so mnoge ekipe izkoristile za prijateljske tekme in tudi igralci Interierja so gostili rokome-taše iz Čakovca. Izgubili so z zadetkom razlike, vendar pa je potrebno povedati, da je trener Zovko dal priložnost prav vsem igralcem, ki običajno igrajo manj. Pri Interierju je bil najboljši Cvijič, ki je bil osemkrat uspešen. V domači ekipi je nastopil tudi reprezentant BIH Edhem Sirčo, ki je nova okrepitev krške ekipe in bo uradno prvič nastopil po decembrskem prestopnem roku. RK Interier: Imperl, Škof, Mašič 4, Deržič S., Deržič I. 1, Sirčo 2, špende 2, Cvijič 8, Dragar, Kukavica 3, Bogovič, Urbanč 2, Martiničič, Iskra 4, Levičar, Keše 1, Božič. (J.A.) RK Lisca - RK Veg rad Velenje 17 :19 (13:14) V prvem kolu druge državne lige so rokometašice sevniške Lisce gostile ekipo RK Vegrad Velenje in izgubile. Čeprav so domače dobro začele, se je prvi polčas končal z vodstvom velenjskih rokometašic, med katerimi nastopa tudi nekaj igralk prve ekipe Velenja. V nadaljevanju tekme je bil rezultat večkrat izenačen, domaČe igralke pa v drugem delu niso izkoristile pet sedemmetrovk, tako da so gostje na koncu zmagale. Pri domačih se je izkazala Petra Sintič s 7 in mlada Daniela Brestovac s 4 zadetki. Uspešne so bile še Planine (1), Držanič (1), Rozman (3), Sinkovič (4) in Dražetič (7). V predtekmi so se pomerile starejše sevniške pionirke in igralke RK Zagorje. Boljše so bile domačinke in zmagale z rezultatom 23:8 (13:3). Za ekipo starejših pionirk so nastopile: Nunič, Štojs, Glas (9), Selak (1), Kjučavšek, Gabrič, Pozderc (1), Zahirovič, Krošelj (1), Brestovac (6) in Bevc (2). (Galex) Sevniški kade«! uspešni v Litiji V tekmi za državno prvenstvo kadetov so rokometaši Lisce gostovali v Litiji in premagali domače moštvo Inženiring Šarbek z rezultatom 21:18 (10:9). V izenačeni tekmi s številnimi napakami in odlično obrambo domačega vratarja so za sevniške kadete nastopili: Medved, Požek (11), Močivnik (3), Krištofič (2), Božič (2), Fele (1), Demovšek (1), Mikerevič (1), Novak, Mlakar, Dražetič in Krejan. (Galex) HK Krško - MK Dra vinJa 3 :1 (0:0,0:0) V drugem krogu članskega pokala MNZ Celje je tretjeligaš iz Slovenskih Konjic moral priznati premoč Krčanov, čeprav je bil po rednem delu rezultat neodločen. Po izvajanju enajstmetrovk je zmaga pripadla domačim, saj so bili uspešni Rabič, Zakšek in Molan V., domači vratar Stritar pa je ubranil dve enajstmetrovki. HK Krško - NK Odred 6 : O (1:0) Po večletnem premoru starih športnih prijateljev so morali Kozjani le čestitati domačim igralcem za visoko zmago. Strelci za domače: Pire 2, Murn, Molan V., Molan M. in Zakšek po 1. NK Rreiice - MK Usnjar O : 1 (0:1) V tretjem letošnjem srečanju ekip iz Brežic in Šoštanja so gostje tokrat mnogo lažje prišli do zmage in tako upravičili vlogo favorita. Pokazali so, da so močna in dobro uigrana ekipa, ki v letošnjem prvenstvu MNZ Celje igra najboljši nogomet. (Pilip) Rezultati letošnje sezone so obrodili sadove. Krški kolesarji Savapro-jekta so na vseh slovenskih in tudi mednarodnih tekmovanjih posegali po najvišjih mestih. Svojo odlično pripravljenost so potrdili tudi pred dnevi v Krškem, kjer je potekal 7. kriterij mesta Krško in 4. kolesarska dirka za "Nagrado Savaprojekta". KD Savaprojekt šteje 29 aktivnih tekmovalcev, ki nastopijo v šestih kategorijah (pionirji - dečki A, B in C ter st. mladinci, mladinci in člani). Pred kratkim je z mesta trenerja iz več razlogov odstopil Stojan Kajba, trenutno po ekipo vodi kar izvršni odbor. Vendar je to le začasna rešitev. Krški kolesarji so v drugi polovici septembra nastopili na DP na dirkališču v Kranju in zabeležili naslednje uvrstitve: Uroš Dular je na 2.000 m dolgi progi osvojil 1. mesto pred večnima tekmecema Ribičem in Mrvar-jem, Aleš Čepon pa je pristal na 13. mestu. Uroš se je odlično odrezal tudi na 1.000-metrski progi z 200 m šprin-ta, kjer je zasedel 2. mesto, Dejan Žnideršič pa 9. mesto. Le malo je manjkalo (0,85 sekunde), da bi Dular osvojil medaljo tudi na 500 m dolgi progi, saj je na cilj prikolesaril četrti. Žnideršič je osvojil 16., Čepon pa 17. mesto. V kriteriju dečkov A pa je naslov državnega prvaka osvojil Gregor Zagorc. Na kriteriju mesta Krško in kolesarski cestni dirki za Nagrado Savaprojekta tudi člani KD Master Team Krško. Na kriteriju pri dečkih A se je najbolje odrezal Igor Abram (17. mesto), pri dečkih B Luka Divjak Zalo-kar (14. mesto) in pri dečkih C Tomaž Sotošek (5. mesto). Na cestni dirki je Igor Abram zasedel 42. mesto med mlajšimi mladinci. Kolesarji KD Master Team so nastopili tudi na DP na dirkališču v Kranju, kjer je Peter Sambol med mlajšimi mladinci zasedel 9. mesto na 2.000 m dolgi progi in 12. mesto na 500 m dolgi progi. Uroš Dular Kriterij mesta Krško, ki je štel tudi za Pokal slovenskih mest in Pokal Frutabela, se je odlično končal za tekmovalce KD Savaprojekta. Med dečki A je Zagorc z zmago le še potrdil, da je najboljši v svoji kategoriji in tako zmagal tudi v Pokalu Frutabe-le. Tudi drugo mesto na dirki in v pokalu je osvojil krški tekmovalec Primož Četrtič. Med dečki B se je najbolje uvrstil Andrej Prevejšek, in sicer na 9. mesto. Njegov brat Tadej je v dirki zasedel 4. mesto, skupno pa pristal na 3. mestu. Mlajšemu mladincu Urošu Dularju tokrat ni šlo najbolje, saj je zasedel zanj skromno 9. mesto. Ekipno so tekmovalci Savaprojekta osvojili 1. mesto v Pokalu Frutabela. Na nedeljski cestni dirki je imel izredno smolo starejši mladinec Se-bastjan Gregoršanec, ki je zaradi nesrečnih okoliščin (na Goleku mu je počila zračnica) odstopil, čeprav je bil na najboljši poti, da bi posegel po točkah za Pokal Slovenije. Pohvaliti velja člana Jožeta Zupanca, ki je bil na domači progi izredno motiviran, nekaj časa je celo vodil, na koncu pa SD Leskovec ima novega pokrovitelja Kanja d.o.o. in Strelsko društvo Leskovec odslej združeno proti uspehom - Podpis pogodbe o sodelovanju sebej bi se rad zahvalil Antonu Mirtu, Krško, 28. septembra - Strelsko društvo Leskovec že več let dosega dobre rezultate v streljanju z zračno puško, še posebej dobri rezultati pa so bili doseženi v zadnjih dveh letih, ko je strelcem v sezoni 1994/95 uspelo zmagati v II. slovenski strelski ligi in se uvrstiti v I. ligo. Dva naslova državnih prvakov. Na letošnjem državnem prvenstvu so športniki SD Leskovec osvojili dva naslova državnih prvakov, tri druga mesta, v skupnem seštevku pa so bili uvrščeni na II. mesto, takoj za ljubljansko Olimpijo. Ponosni so na dve stvari: da nastopajo v članski konkurenci z mladimi, po starosti pa med člane sodi samo en strelec, in da so vsi strelci domačini. Takšno tekmovanje seveda zahteva velika finančna sredstva, zato so v SD Leskovec poleg že nekaj stalnih pokroviteljev potrebovali tudi generalnega sponzorja, ki so ga našli v podjetju Kanja d.o.o. oziroma v razu-mevajočem direktorju Igorju Avscu. pleskarju iz Leskovca, ki nas je v lanski sezoni finančno podprl in tako omogočil nastopanje v II. strelski ligi. Danes pa je za SD Leskovec spet velik dan, saj smo podpisali pogodbo o sodelovanju s podjetjem Kanja d.o.o. Brege. Šele sedaj lahko resno razmišljamo o strelski prihodnosti, za katero pa nas ob takšnem rodu mladih, a dobrih strelcev, ni strah." %%fffiffif%&%&% Ob tej priložnosti je prdsednik SD "Kanja" Leskovec Jože Arh povedal: "Zahvaljujem se vsem, ki so že do sedaj pomagali in na kakršen koli način prispevali k našim uspehom. Po- Igor Avsec Tudi direktor Kanje d.o.o. Igor Avsec je povedal, zakaj so se za takšno sponzorstvo odločili: "Kot podjetje se želimo kar se da najbolj vključiti v okolje, v katerem delujemo. Če v nekem kraju tržiš in ustvarjaš dobiček, je prav, da del tega vlagaš tudi tako, kot ga bomo mi. Vlagati mislimo v mlade, perspektivne strelke in strelce ter jim na tak način pomagati uresničiti njihove želje." Zelo pohvalno sta o SD Leskovec spregovorila tudi ravnatelj osnovne šole Ivan Mirt, ki je izrazil zadovoljstvo, da se mladi učenci in dijaki v velikem številu pridružujejo raznim športnim društvom in klubom, in poslanec v DZ Branko Jane, ki je Jožetu Arhu izrekel priznanje za njegov dolgoletni trud, ko svoj prosti čas posveča športnemu vzgajanju mladih, (dama) OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Visoka zmaga sevniških šakistov V prvem kolu II. slovenske šahovske lige - vzhod so šahisti ŠK Milan Majcen Sevnica gostili ekipo ŠK Griže iz Savinjske doline. V vsaki ekipi so nastopili štirje člani, članice in mladinec. Za začetek je visoka zmaga s 6:0 za sevniške šahiste dobra vzpodbuda pred nadaljnimi tekmovanji. Rezultati: Povše - Vombek 1:0, Kranjec - Krstič 1:0, Mesojedec - Lorbek 1:0, Kuzmič - Blatnik 1:0, Grilc - Grobelnik 1:0, Glavač - Germ 1:0. (J.B.) prerasel okvire sedanje organiziranosti, tako da bo potrebno v prihodnje tudi nekaj spregovoriti o projektu kolesarstva v krški občini, pa tudi na širšem področju Posa-vja. (Galex) Primož Četrtič osvojil odlično 10. mesto v konkurenci 31 najboljših slovenskih kolesarjev. Manjkalo je le šest najboljših kolesarjev, ki so se pripravljali za nastop na SP v Kolumbiji. KD Savaprojekt je po številu tekmovalcev in po njihovih uspehih že Gregor Zagorc Na obeh krških dirkah je nastopilo okoli 230 tekmovalcev vseh kategorij iz vseh slovenskih kolesarskih klubov. Tekmovanje je odlično pripravilo KD Savaprojekt, kar potrjuje tudi izjava staroste slovenskega kolesarstva Zvoneta Zanoškarja, ki je pohvalil izredno organizacijo. Vendar pa takšnega tekmovanja ne bi bilo mogoče pripraviti brez pomoči številnih sponzorjev in občine Krško. Na sliki: start kriterija pred krško občinsko stavbo. KOLESARSTVO 5. krog na dirkališču Kranj, 30. septembra - Na 5. krogu na dirkališču v Kranju so krški pionirji dosegli naslednje uvrstitve: dirka na izpadanje - dečki C 3. mesto Prevejšek, dečki A 3. mesto Četrtič, 4. mesto Zagorc; kriterij -dečki A 3. mesto Zagorc. V skupni razvrstitvi petih dirk so se uvrstili takole: dečki A - 1. Zagorc, 4. Četrtič; dečki B - 6. A. Prevejšek; dečki C - 4. T. Prevejšek. (Galex) Velika nagrada Lenarta Lenart, 1. oktobra - Na zelo zahtevni progi (1.500 m), s tremi spusti in desetimi zavoji 90 stopinj sta kolesarja KD Savaprojekt zasedla naslednji mesti: dečki B - A. Prevejšek 7. mesto, dečki A - G. Zagorc 2. mesto. S to dirko so pionirji zaključili letošnjo sezono, ki je bila za krške kolesarje več kot uspešna. To potrjuje že samo podatek, da je Gregor Zagorc na zadnji letošnji dirki osvojil 30. pokal letos. (Galex) STREUANJE Pokal občine Krško Mladosti Strelsko društvo Kanja iz Leskovca je organiziralo deseto tradicionalno tekmo v streljanju s serijsko zračno puško. Pod pokroviteljstvom občine Krško se je tekme udeležilo kar 28 ekip s 94 posamezniki. Izmed posavskih strelcev so se najbolje odrezali strelci Heroja Maroka iz Sevnice, ki so zasedli odlično 8. mesto, strelci Kanje pa so bili s krogom manj na 10. mestu. Rezultati ekipno: 1. Mladost Zagreb (1.731), 2. Trbovlje (1.731), 3. Portorož (1.720)... 8. Heroj Marok Sevnica (1.701), 10. Kanja Leskovec (1.700). Domači so zasedli naslednje uvrstitve: 14. Župane (Kanja) 576, 18. Hrovat (Marok) 574, 22. Umek (Marok) 573, 32. Grabnar (Kanja) 564, 38. Zorič (Kanja) in Fridl (Kruno) 560. (J.A.) Izredna skupščina Krško, 30. septembra - Pridobitev novega generalnega sponzorja in dopolnitev imena je bil vzrok za sklic izredne skupščine PK Celulozar. Člani, ki so se zbrali, so v skladu s statutom odločali o dveh točkah dnevnega reda: 1. Dopolnitev imena z imenom glavnega sponzorja in 2. Zamenjava člana IO. Predsednik PK je člane seznanil, da je IO PK Celulozar dobil novega generalnega sponzorja, s pomočjo katerega bi naj občutno izboljšali pogoje treninga in dela v plavalnem klubu. Vitacel Ljubljana je pristal na sponzorstvo in s svoje strani podpisal pogodbo. Po tej pogodbi bo poleg denarja prispeval tudi toplo vodo, kar bo občutno popravilo pogoje treninga. Sklic skupščine je bil potreben, saj je po statutu edino skuščina pristojna za spremembo ali dopolni- PK Celulozar Krško tev imena kluba. Predlagal je, da bi bilo novo ime Vitacel celulozar Krško. Prisotni člani kluba so soglasno potrdili spremembo. Sklenili so, da o spremembi obvestijo PZ Slovenije in vse klube. V drugi točki pa so najprej razrešili neaktivnega člana IO PK Stambola in na njegovo mesto imenovali Jožeta Kosa, direktorja IR Inženiring iz Krškega. (Toni) Krški plavalci na Nadiarskem Na mednarodnem plavalnem mitingu je med 170 plavalci nastopilo tudi devet mlajših dečkov in deklic PK Celulozar. Rok Kerin je v disciplini 100 m hrbtno zasedel 3. mesto, Jaro Kovačič pa je osvojil 2. mesto v disciplini 200 m kravi. (Toni) C NAŠ GLAS 32, 5. OKTOBER 1995 OBVESTILA - REKLAME S ODPADKI SO SKRB VSEH NAS! Odpadki so vse snovi ali predmeti v kakšnem koli stanju, ki jih ne moremo ali ne želimo uporabiti, jih ne potrebujemo, nas motijo ali nam celo škodujejo. V vsakem gospodinjstvu nastajajo komunalni odpadki, kot na primer ostanki embalaža, konzerve, steklovina, manjši kovinski, tekstilni, papirni in plastični odpadki ter pepel, kosovni odpadki in posebni odpadki. Velike količine odpadkov nastajajo tudi v gospodarstvu, posebej še v industriji. Način ravnanja s komunalnimi odpadki za območje občine Krško je zapisan v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško (Ur.list RS, št. 40/ 92). Določeno je, da bomo v čim večji meri skrbeli, da odpadki ne bi nastajali; nastale odpadke je potrebno zbirati, kovinske odpadke in ostale sekundarne surovine pa vračati v ponovno uporabo. Ostanek odpadkov je potrebno kontrolirano odlagati na primerno odlagališče. V skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško urejamo reden odvoz odpadkov, ki bo postopno zajel celotno območje občine. V reden odvoz odpadkov mora biti vključeno vsako gospodinjstvo. Odpadke je dovoljeno odlagati samo v tipizirane posode in kontejnerje. Naši odpadki so naša skrb, za to smo vsi dolžni zanje skrbeti! V času odvoza posodo z odpadki postavimo na od-vzemno mesto. Prav tako smo dolžni vzdrževati red in čistočo na zbirnih mestih, torej tam, kjer stojijo posode za odpadke. Dolžni smo tudi plačevati stroške ravnanja z odpadki. Neuporabno pohištvo, iztrošeni gospodinjski aparati, ostanki vozil in koles, neuporabna stanovanjska oprema, školjke, kadi, pipe, ipd. so kosovni odpadki. Te po predhodnem obvestilu odvažajo dvakrat letno, spomladi in jeseni, ko poteka akcija zbiranja kosovnih odpadkov. Odpadke na območju občine Krško zbira in odvaža komunalno podjetje KOSTAK Krško, Le-skovška cesta 2a (tel. 21-244). Edino legalno odlagališče komunalnih odpadkov v naši občini je odlagališče pri Spodnjem Starem Gradu. Upravljalec tega odlagališča je KOSTAK Krško, ki odlaga vse zbrane komunalne odpadke na to mesto. Odpadke lahko na odlagališče pripeljejo in odložijo tudi občani sami, in sicer brezplačno. Delovni čas deponije je vsak delovni dan od 7. do 21. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. V kontejnerje pred vhodom na deponijo pa je možno komunalne odpadke odložiti kadar koli. Odpadke, ki jih je možno uporabiti v nadaljnji predelavi (kovinski odpadki, bela tehnika, stari avtomobili, papir, steklo), se lahko oddajo Surovini Maribor, delovni organizaciji za zbiranje in predelavo odpadkov, poslovna enota Krško (tel. 22-607), katere lokacija se nahaja v Krškem, na Cesti 4. julija 134a (ob železniški progi). Delovni čas je vsak delovnik od 7. do 15. ure. Odpadki se lahko odložijo v kontejnerje na območju poslovne enote tudi izven omenjenega delovnega časa. Odpadke odpeljejo tudi na klic po dogovoru, nekatere vrste odpadkov, ki predstavljajo sekundarno surovino, tudi odkupujejo. Star papir pa zbira in odkupuje EKOPA, podjetje za zbiranje, sortiranje in odkup starega papirja, ki se nahaja v Krškem, Tovarniška ulica 12 (tel. 21-110). Delovni čas podjetja je vsak delovnik od 7. do 15. ure. Maloodkup papirja (do 1.000 kg) opravljajo na sedežu podjetja. Za večje količine papirja (nad 1.000 kg) pa zagotovijo odvoz v skladu z dogovorom. Redni odvoz odpadkov je trenutno organiziran na 70 odstotkih območja občine Krško in se postopno širi tudi na ostala njena območja. Na žalost ugotavljamo, da se vsa gospodinjstva ne vključujejo v odvoz. To nas skrbi, zato apeliramo na tista gospodinjstva, ki na območjih organiziranega odvoza nanj še niso prijavljena in ki nimajo ustreznih posod, da to uredijo čim prej, saj bo po odloku v nasprotnem primeru sledilo kaznovanje zaradi nespoštovanja določil. Kakršno koli odlaganje odpadkov v okolico ali naravo je divje in nedovoljeno! Takšno odlaganje je po Zakonu o varstvu okolja (Ur.list RS, št. 32/93) in po občinskem odloku kaznivo. Na podlagi popisa in na podlagi ocene je na območju občine Krško 700 večjih in manjših črnih odlagališč, kar je grozljiva številka. Veliko se jih nahaja na območju Krškega polja, ki je eden največjih rezervatov pitne vode v Sloveniji. Onesnaževanje podtalnice ima lahko velik vpliv na zdravje ljudi in živali in na vo-dooskrbo velikega dela občine Krško. Črna odlagališča je potrebno počistiti! Občina Krško izvaja postopno sanacijo črnih odlagališč odpadkov. Prednostno se čistijo tista odlagališča, ki se nahajajo na območjih pitne talne vode. Čiščenje zahteva velika finančna sredstva. Žal nekateri občani teh prizadevanj ne spoštujejo in še vedno odlagajo odpadke na črna odlagališča ter že počiščene površine, in to kljub opozorilnim tablam. Kot posebej problematično naj izpostavimo črno odlagališče v opuščeni gramoznici pri črpališču pitne vode Drnovo. To je bilo že večkrat počiščeno, gramoznica pa se postopno za-sipuje z neškodljivim, nevtralnim materialom (zemljina, jalovina, nevtralni gradbeni material). Na- meščene so bile tudi opozorilne table, ki prepovedujejo odlaganje odpadkov. Na osnovi zbranih podatkov ugotavljamo, da na to območje še vedno odlagajo odpadke nekateri prebivalci, predvsem z območij naselij Le-skovec, Veniše ter Drnovo, in to kljub temu, da imajo ta naselja organiziran odvoz odpadkov. Opozorimo naj, da bodo kršitelji kaznovani v skladu z obstoječo zakonodajo, obenem pa bodo plačali stroške odstranitve odpadkov. S skupnimi močmi si prizadevajmo, da bo naša dežela urejena in čista! Darko Anžiček, dipl.biol. OBČINA KRŠKO FILMSKI SPORED "Kino servis" Brežice 4. in 9. X. Ob 20. uri in 5», 6., 7. in 8. X. ob 18. in 20. uri: CONGO {dts), pustolovski 10. X. ob 18. in 20.15 uri: UMRI POKONČNO BREZ OKLEVANJA (dts), akcijski (dts) - DIGITAL SOUND Kulturni dom Krško 5. X. ob 19. uri, 6. X. ob 20, uri in a X. ob 18. uri: ČAS DEKLIŠTVA, melodrama Kino Kostanjevica 7. X. ob 20. uri: CAMIULA, drama 8. X. ob 20. uri: BRADYJEVA KL.APA, komedija Kino Šentjernej 6. X. ob 19. in 21. uri: BRADY-JEVA KLAPA, komedija OBČINA KRŠKO ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Krško, Cesta krških žrtev 14 Datum : 29.9.1995 Oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Krško na podlagi 4.člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem ( Ur.l.RS, 26/91 in 13/93 ) objavlja JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM I. PREDMET NAJEMA so poslovni prostori v objektih v Krškem, Cesta krških žrtev 23, na Senovem, Titova 98, in v Koprivnici - stara šola. II. IZHODIŠČNA - IZKLICNA CENA Poslovni prostor najemnina najemnina v sit/mes v DEM/mes 1. Senovo, Titova 98 v velikosti 86,37 m2 73.217,00 847,00 2. Krško, Cesta krških žrtev 23 v velikosti 20,70 m2 17.958,00 216,30 3. Krško, Cesta krških žrtev 23 v velikosti 52,20 m2 45.827,50 552,00 4. Koprivnica, Koprivnica 1 v velikosti 247,43 m2 80.673,00 971,73 III. NAMEMBNOST POSLOVNIH PROSTOROV Poslovni prostor je namenjen storitveni in poslovni dejavnosti, izključena pa je možnost opravljanja storitvenih dejavnosti, ki vplivajo na okolje, kot so hrup, smrad, vibracije ipd. IV. TRAJANJE NAJEMA Najemno razmerje se bo sklepalo za nedoločen čas. V. VARŠČINA Licitanti so dolžni položiti na ŽR Občine Krško, št. 51600- 630-8013042 varščino v višini treh izklicnih najemnin. Varščina se uspešnim licitantom vračuna v najemnino, neuspešnim pa vrne v 8 dneh po licitaciji. Licitantom, ki zamudijo pričetek licitacije, varščina propade. VI. ČAS IN KRAJ JAVNE LICITACIJE- Licitacija bo v sredo, 18. 10.1995 od 13,00 uri v sejni sobi D Občine Krško. VII. INFORMACIJE Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Oddelku za gospodarske dejavnostivobčine Krško, Krško, Cesta krških žrtev št. 14 pri ge. Preskar Stanislavi, tel. 0608/ 22-771. VIII.DRUGI POGOJI Zainteresirani licitanti so dolžni pisno prijaviti udeležbo na licitaciji najmanj tri dni pred njenim pričetkom ter priložiti naslednje listine: - program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnesti in število zaposlenih, - obrtno dovoljenje ali dokazila, da pogoje zanj izpolnjujejo oz. overjen izpisek iz sodnega registra. Brez pisne napovedi in prilog ter plačane varščine udeležba na licitaciji ni mogoča. Zastopniki oz. pooblaščenci morajo pred pričetkom licitacije predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje. Najboljši ponudnik se izbere po naslednjem licitacijskem postopku, ki ga je opredelila komisija, na podlagi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov, na svoji seji, dne 29. 9. 1995: 1. licitacijski krog: kdor bo ponudil najvišjo mesečno najemnino, s tem da je v prvem licitacijskem krogu možen najmanjši dvig po 10 DEM oz. tolarska protivrednost, 2. licitacijski krog: kdor bo ponudil najvišji znesek mesečne najemnine, s tem da ponudi najmanj enoletno predplačilo, 3. licitacijski krog: kdor bo ponudil največji znesek mesečne najemnine, s tem, da ponudi najmanj dveletno predplačilo. Najboljši ponudnik se izbere v tretjem licitacijskem krogu. V vsakem licitacijskem^krogu je najmanjši možen dvig 1o DEM oz. tolarska protivrednost. če je ponudnik samo eden, se licita<^ja izvede po prvem licitacijskem krogu. V primeru predplačila prizna občina najemniku prenominacijo tolarskega zneska v DEM, ki ga obrestuje po 8.5% realni obrestni meri, glavnica se zmanjšuje za znesek mesečne najemnine, no-minirane v DEM, vse do končnega poračuna predplačila z obrestmi za najemnino lokala. Nato nastopi za najemnika redna mesečna obveznost poravnavanja najemnine. $ Vsa razmerja med tolarjem in DEM, ki izhajajo iz tega razpisia, se oblikujejo na podlagi srednjega tečaja Banke Slovenije.-Na dan prijave razpisa je bila veljavna tečajnica št. 187 od 28. 9. 1995. Tolarske izklicne cene se na dan licitacije oblikujejo na podlagi tistega dne veljavne tečajne liste. Načelnica Ivica Puntar, dipl.oec. 58-letna, urejena! Gre starejši ženski v pomoč in družbo. Na relaciji Brežice-Ra-deče. Pod šifro: Vse po dogovoru. 5 km iz Sevnice prodamo vinograd z zidanico. Tet,: 061/713-855. Pesniško zbirko Ančke Sal-mičeve Moja pesem lahko naročite po telefonu 33-327. DELO (perspektivno, dobro plačano) redno ali honorarno - nudimo štirim sodelavcem na širšem območju Posavja. Pogoj: srednja ali višja izobrazba, telefon, avto. Informacije na telefon 0608/62- 293 (od 9. do 12. ure). Prodam stanovanje v Krškem (84 m% Cena po dogovoru. Tel.: 31- 550. Najamem garsonjero aH enosobno stanovanje v Krškem. Tel.: 21-110 int. 152 (dopoldne). Prodam kozolec dvojnik na šest oken. Tel.: 87-504 Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Tel.: 33-608, Prodam viso club. letnik 1982, reg. do avgusta 1996. Cena: 100000 SIT. Tel.: 33-608 V Krškem najamem dvo- ali t ros obno opremljeno stanovanje. Zaželena telefon in KATV. Tel.: 062/412-829. ' VULKANIZERSTVO, OPTIKA, rOftAVllO GUM, TKGOVINA Rostnharieva 62, 68270 Krfko, Slnvenia tel.: (0608) 21-407, f»x: (0608) 32-410 SAVA, BARUM, MICHELIN, GOODYEAR, DUNLOP, VREDESTEIN. ALUMINIJASTE "FELGE" GUME ZA MOTORJE, OSEBNE AVTOMOBILE IN TRAKTORJE. '"iPAPIROTI NudimouslugeGRAPICNEGAOBLIKOVANJAIN TISKA-NJA V KNJIGOTISKARSKI IN 0FFSETNI TEHNIKI v eno- ali večbarvnem tisku: prospekti, brošure, katalogi, časopisi, koledarji, etikete, različni obrazci... • Porabniki nevtralnih ŠPECERIJSKIH IN MANUFAK- TURNIH VREČK lahko vrečke naročijo kadarkoli, saj jih imamo vedno na zalogi. Za potiskane vrečke pa se bomo dogovorili o dobavnem roku. Enako velja za ponudbo VREČK ZA KRUH iz 40-45 gramskega rjavega rebrastega natron papirja, ki jih lahko tudi potiskamo. • Potiskamo OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE za potrebe trgovskih hiš, manjših trgovin in cvetličarn v eno do pet barvnem tisku v fleksotehniki. Prav tako ustrežemo vašim potrebam po fleksotisku na tripleks folijah. • Vsem uporabnikom SPIRALNO NAVITIH KARTONSKIH CEVI lahko ponudimo kakovostno izdelane kartonske cevi različnih dimenzij po zahtevah kupcev. • NOSILNE VREČKE v treh osnovnih formatih ter vrečke brez ročajev v ENO ali DVOSLOJNI izvedbi nosilnosti od 0,5 do 10 kg iz belih ali rjavih kraft papirjev. Zaradi spoznanj o prijaznosti papirja je povpraševanje tolikšno, daje potreben predhodni dogovor za rok dobave. • Zagotavljamo vam dober servis in ugodne cene. Če smo pri Vas vzbudili zanimanje za našo ponudbo, prosim pokličite nas in potrudili se bomo, da zadovoljimo vaše potrebe iz papirnega dela sveta. PAPIROTI, Vse iz papirja, Krško d.o.o. Tovarniška 14, 68270 KRŠKO Telefon: 0608/22-002, 22-009 • Telefax: 0608/22-284 rn ZADNJA NAŠ GLAS 32, 5. OKTOBER 1995 J Naša anketa: Brei učinkovitega nadzora gobam slabo kaže Gobe so bile nekoč v domeni poznavalcev, vsak kraj je imel svoje gobarje in vsak izmed njih je imel svoja rastišča. Nato je gobarjenje postalo vsesplošno razširjen šport, od pomirjujočega sprehoda po naravi se je razvil v gonjo za gozdnimi sadeži, ki so bili krivi samo tega, da so rasli. Malokdo izmed tistih, ki so iz gozdov spravljali polne košare ali kar prtljažnike gob, je pomislil na lepoto narave, na blagodati, ki jih sodobni, mehanizirani družbi zagotavlja gozd. Večina je hotela samo gobe pa pika. Poznavalci so hoteli ljudi obvarovati pred nevšečnostmi z neužitnimi gobami, pa so izdajali natančne priročnike, snemali kakovostne oddaje in množica instant gobarjev je rasla. Končno je začel vrag prihajati po svoje. Gobe se niso več mogle braniti, saj so ljudje večinoma nabirali samo užitne, medtem ko so vse ostalo pomendrali in gobarjenje je poprijelo razsežnosti ropanja. Gobe so postale ogrožena vrsta, z njimi pa tudi gozdovi, začenši s podrastjo. Končno je vmes posegla država z zakonom o gobar-jenju, ki je omejil dnevno količino nabranih»gob na dva kilograma, prepovedal uničevanje podrasti... Ko bom$ imeli še učinkovitejši nadzor nad uresničevanjem določil tega zakona, bo zmaga vsaj delno zagotovljena. Dotlej bo zadeva prepuščena posameznikovi (gobarjevi) vesti, presoji in strahom pred klopi z boreliozo. Do takega sklepa nas lahko pripeljejo tudi srečanja naših novinarjev z gobarji, ki so ali niso hoteli dati izjave za našo anketo. K temu je treba dodati še spopad domačih gobarjev in naravo-varstvenikov s plenilci gob iz drugih držav, različne interese živilsko-predelovalne industrije in tistih, ki si s prodajo gozdnih sadežev zagotovijo nekoliko debelejšo rezino vsakdanjega kruha, črni trg z gobami... Če upoštevamo vse te navzkrižne interese, lahko samo še ugotovimo, da pravega varstva gobe še dolgo ne bodo imele in da v gozdovih še lep čas ne bo učinkovitega nadzora. Zato opozorilom, naj gobarji vendarle upoštevajo določila zakona in naj nabrane gobe služijo v domači kuhinji predvsem kot dodatek k hrani ali kot začimba, ne pa kot osnovno živilo, ker so težko prebavljive, dodajmo samo še anekdoto. Ta kroži po Senovem, med prijatelji Mahovnetovega Milana starejšega. Kot strasten planinec je bil zadolžen za kuhinjo v enem izmed planinskih taborov. Otroci so bili v nedeljo še na pohodu, starši so prišli na obisk: "Fino, boste lahko vsaj v miru pojedli. Poskusite tole gobovo župco!" Seveda so bili starši navdušeni, beseda je dala besedo: "Ti Milan, kaj pa imaš za ene gobe? A si jih sam nabiral?" Vprašanje je bilo bolj retorično, saj so vsi vedeli, da je Milan izkušen gobar. "Ah ne, to so mi otroci zjutraj nanosili, pa sem kar narezal. Zato sem hotel, da prvo vi poskusite... Saj so v redu, a ne?" Zgodba pripoveduje, da so se v tistem trenutku vse žlice za hip povesile, (ika) Sebastjan Blatnik iz Studenca: "Moram povedati, da nisem ravno vnet gobar. V gozd se sicer večkrat odpravim, vendar imam takrat druga opravila, za gobami pa gledam zgolj slučajno. Poznam gobarski zakon in vem tudi, kako naj bi se gobarji vedli. Ko gobe rastejo, je težko ostati pri dveh nabranih kilogramih, zato lahko gobarji na ta način preverjajo tudi samega sebe. Ali se lahko tudi v najbolj pristni naravi obnašamo človeka dostojno? Morda pa!" Nermin Selimbašič iz Sevnice: "Sem iz Bosne, sedaj pa z materjo živiva v Sevnici. Morda se zdi smešno in čudno, toda gob sploh ne nabiram. Tega nismo tudi nikoli počeli. Prijatelji in sošolci se večkrat, zlasti pa, kadar gobe rastejo, pogovarjajo, kako so jih nabirali. Sam jim verjamem, verjamem pa tudi, da je to prav lep hobi. Prav lahko se zgodi, da se jim bom kdaj tudi pridružil. Takrat se bom skušal seznaniti tudi z gobarskim zakonom, sedaj ga žal ne poznam." Alojz Arko, predsednik Lovskega kinološkega društva Posavje - Krško: "Tudi lovci smo zavzeli svoje stališče okrog gobarskega zakona. Menimo, da je zakon ekološko pravilno naravnan in zato tudi lovci osvešamo nabiralce gob. Dejstvo pa je, da je divjad v gozdu vznemirjena, predvsem v času maj-oktober, ko je gobarska sezona, in se žival zateče na bližja polja. Prisotnost človeka v gozdu se jasno čuti." Nekoč so sibirski šamani poznali skrivnost pripravljanja močnega zvarka, katerega glavna sestavina (beri učinkovina) so bili deli navadne rdeče mušnice. Sprva so napitek uporabljali zgolj v obredne namene, kasneje pa so ga pričeli prodajati premožnejšim Sibircem za zabave, ki so jih prirejati za izbrano družbo. Baje je zvarek deloval tako močno, da so koristi od njega imeli tudi revnejši sloji hedonistov, ki so z vedri vztrajno čakali pred hišami bogatinov in vanje lovili sleherno kapljico urina, ki so ga ti vsake toliko časa prišli odtočit. Je potrebno posebej povedati, kaj so storili z urinom? Miran Lopatic, izdelovalec lesne galanterije z Dolenje Pirošice: "Gob ne hodim posebej nabirat, ker za to nimam veselja. Sva pa z ženo včasih hodila v bližnji gozd in sproti kaj nabrala; jurčke, lisičke in turke, drugega ne. To smo potem spekli ali vložili ali uporabili za omako. Gobe, ki jih ne poznam, pa pustim pri miru." Dunja Smolej iz Krškega: "Gob ne nabiram, ker se bojim klopov, ki prežijo v gozdu. So nevarni, saj te lahko okužijo z borelijo ali meningitisom. A tako in tako gob ne maram preveč. To je tudi razlog, da nisem strastna nabiralka gob. Jem le vložene šampinjone in tiste na piči. Drugače gobe nabira vsa družina, tako da meni res ni potrebno iti v gozd." Skoraj vsako indijansko pleme v južnoameriških džunglah je poznalo (ali pa še pozna) kakšno noro gobo, ki jih z ustrezno uporabo dvigne visoko nad tla. Tako se na primer v nekem plemenu soočajo pogumnejši možje, ki dobro prežvečene koščke glive pljuvajo preko votle palice drug drugemu v naravnost v požiralnik. Da ne bi kdo Zgrešil, kaj? Vili Jurečič, tajnik krške OO ZLSD, s Senovega: "Zelo rad nabiram gobe, zato izkoristim vsak prosti čas in se odpravim v gozd. Nabiram okrog 15 vrst gob, največ pa jurčke, lisičke, dežnike, kukmake, bisernice, karželjne in druge. Divjih gob ne uničujem, kar je v naših gozdovih redkost. Nabrane gobe pripravljam sam v različnih oblikah, od svežih, suhih, vloženih do surovih. Z uredbo vlade sem seznanjen in jo upoštevam." Dejmo gospodje črvi, se maCo vas gre ven Andrej Zurc iz Globočic pri Kostanjevici, dijak: "Ko pride gobarsko obdobje, se tudi jaz odpravim kdaj pa kdaj v gozd, saj jih je v naši okolici kar veliko. Nabiram le tiste gobe, ki jih poznam: lisičke, dežnike, ajdovčke, jurčke, karželjne. Poznam pa nekaj stalnih mest, zato se vedno odpravim najprej tja. Z gobarskim zakonom sem delno seznanjen in ga tudi upoštevam." Kulturni dom Krško vabi k vpisu abonmajskih predstav Kulturni dom Krško vabi k vpisu abonmajskih predstav sezone 1995/96. Abonma lahko vpišete od 2. do 16. oktobra 1995 v tajništvu KD Krško, vsak delavnik od 7. do 15. ure. Informacije in rezervacije lahko dobite na telefon 0608/21-495. Ugodnosti za abonente so stalni sedež, zagotovljena cena s popustom, mesečna osebna obvestila o kulturnih prireditvah v Kulturnem domu Krško. KD Krško Vas vabi k vpisu abonmaja, ki Vam prinaša tudi vabljive novosti. Abonma KDK so razdeli na modri - večerni (abonma za odrasle), rumeni - sončkov (za otroke od 5 do 10 let starosti in starše) ter zeleni - glasbeni (za mladino in starše) abonma. Vse abonmajske predstave so tudi za izven! Modri - večerni abonma zajema šest rednih predstav ter sedmo kot darilo abonentom. Cena abonmajske vstopnice 1.-15. vrsta 5.600 S|T, 16.-20. vrsta 5.200 SIT. Plačate lahko v dveh obrokih (čeki). Predstave bodo ob sobotah in izjemoma ob petkih. Odločitev za modri abonma je modra odločitev! Rumeni - sončkov abonma zajema štiri predstave (cca. 45 minut). Cena abonmajske vstopnice je samo 1.500 SIT (redna vstopnica bo 600 SIT). Pričakujejo, da se bodo starši in otroci odločili za novi abonma. Predstave bodo med tednom ob 17. uri. Omogočite svojim "sončkom" svet domišljije, veselja in sreče! Zeleni - glasbeni abonma zajema šest koncertov s komentarjem ter sedmega kot darilo abonentom, mladim ljubiteljem glasbe ter staršem. Cena abonmajske vstopnice je samo 2.500 SIT (redna vstopnica bo 600 SIT). Vabljeni otroci in starši k vpisu abonmaja! Koncerti bodo med tednom ali v soboto ob 18. uri. Vabljeni v čarobni glasbeni svet! V program KDK bodo vključili tudi štiri kulturne prireditve ljubiteljskih skupin KD občine v sodelovanju z ZKO Krško! Kulturni dom si pridržuje pravico do spremembe programa! TeL:O6Oe/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice Xbun# Ob kofetku V Sloveniji imamo zelo visok« en učenja tujih Jezikov in ko bodo šolanje zaključili otroci, ki se sedaj angleščine učijo po vrtcih, bodo ta jezik tekoče govorili. V srednjih šolah pa bo treba razmišljati že o uvedbi drugega tujega jezika, verjetno nemščine" pravi Majda Kolšek z jezikovne šole Most v Krškem. Profesorica Majda Kolšek je v Ljubljani doštu-dirala germanistiko in generacije krških srednješolcev so jo poznale kot učiteljico angleškega jezika. Pred štirimi leti je, po upokojitvi, ustanovila lastno šolo tujih jezikov, "Most d.o.o." in v njej poučuje predvsem nemščino, potem šele angleščino. "Angleščina mi je bila vedno ljubša, a v svoji sedanji šoli samo z njo ne bi mogla shajati. Ljudje se namreč angleščine učijo že od osnovne šole dalje in mislijo, da jo znajo tudi takrat, kadar je ne obvladajo, medtem ko je zadnja leta začela prodirati zavest o potrebi po poznavanju nemščine." Angleščina je sicer svetovni jezik, a Nemci so nam blizu, z njimi imamo veliko stikov in treba se je sporazumevati. Tisti, ki so kdaj bili pri profe- sorici Kolškovi na jezikovnem tečaju, vedo povedati, da se med urami dobesedno razdaja, da je enkratna pedagoginja in strokovnjakinja. Gotovo je to eden od vzrokov, da se zadnje čase učilnice v okviru šole Most čedalje bolj polnijo, oziroma, da ima sedaj Majda Kolšek s svojimi sodelavci toliko dela, kot ga zmore. V začetku pa je imela kar nekaj težav z nelojalno konkurenco različnih šu-šmarskih (neregistriranih) jezikovnih šol. Zato tudi vseskozi poudarja, da zanjo delajo samo zelo sposobni in strokovno neoporečni kadri. Ali razmišlja o širitvi šole: "Ne, nikakor. Rada učim, širitev pa bi pomenila povečanje obsega menedžerskega dela opravil in tega nočem." Angleščine se na tečajih učijo otroci na nižjih stopnjah, pred pričetkom jezikovnega pouka v šolah, odrasli potrebujejo bolj nemščino. Za delo z otroki mora biti pedagog posebej usposobljen in to Kolškova ve, zato si vsake počitnice "sposodi" Julijano Mahne: "Julijana je za delo z otroki čudovita, je najboljša in ima tudi dobre uspehe. To, kar počne tu poleti, dela sicer redno v vrtcu v Ljubljani." Kdaj bo naš sistem toliko zrel, da bo katera izmed vzgojiteljic (ki bodo postopoma vse morale doseči višjo stopnjo izobrazbe) v vsakem vrtcu usposobljena tudi za to, da se z otroki igra v angleščini ali nemščini? To je seveda stvar nacionalnega sistema, morda izobraževalne politike in ambicioznosti vsake posamezne občine, ki lahko nekaj ljudi pošlje na usposabljanje za delo z majhnimi otrgki ali ne. Sicer pa Majda Kolšek misli, da sedaj zapuščajo šole generacije otrok z zelo dobrim znanjem tujega jezika: "Imamo tudi dobre učbenike in maturanti lahko svoje znanje primerjajo s Cambridge Certificat of Proffeciencv (mislim, da je to ta stopnja). Upam, da smo dokončno presegli tisto, ko so nas v okviru usmerjenega izobraževanja silili, naj v srednjih šolah učimo strokovni jezik. Človek se mora najprej znati v nekem jeziku sporazumevati, potem šele lahko dograjuje strokovni del. To se je pokazalo tudi sedaj, ko mladina lahko strašno hitro zapopade raču- nalniški jezik, težave pa ima s splošnim sporazumevanjem. Kljub temu mislim, da se bližamo stanju, kot ga imajo Švedi: angleščina bo pri nas postala vsesplošno razširjen in samoumevno uporabljan tuji jezik in postopoma se bomo lotili nemščine. Še nekaj je pri otrocih: blazno hitro zapo-padajo vsako novo stvar in kar vpijajo znanje, skozi leta se jim to dograjuje in nabira. Velik je tudi pomen t.i. poletnih jezikovnih šol: tisto, kar otrok v šoli z muko pridobi, poleti na prijeten način utrjuje. Tega se pri nas vse premalo zavedajo. Odrasli so, po drugi strani, na tečajih obremenjeni s seboj, z ostalimi težavami, so v zadregi, zato jim gre počasneje in naredijo, kolikor pač lahko ali kolikor morajo. Pa še strošek šolnine pogosto sami poravnajo, zato morajo tudi z njimi na jezikovnih tečajih delati strokovnjaki." Majda Kolšek sodeluje tudi z Američanko, Suzanne Brems ("Če smo natančni, je ona našla mene"), ki kot t.i. native speaker v Brežicah uspešno vodi dramski krožek - povsem prostovoljno in brezplačno. Za Most Prof. Majda Kolšek: "Na področju učenja tujih jezikov vlada v Sloveniji zakon Divjega zahoda. Obstaja jezikovna šola v Ljubljani, ki vsak dan v oglasu obljublja slušateljem, da bodo v 40-urnem tečaju obvladali toliko jezika, kot se ga otroci naučijo v osnovni šoli in v nadaljnjih štiridesetih urah še tisto, kar predvideva program za srednje šole. Učitelji bi torej morali biti skrajno nesposobni, če ne bi v šoli zmogli otrok naučiti več kot toliko, zato je to seveda povsem neresna obljuba. Ravno tako jezikovne šole, tudi v naši okolici, kjer učitelji že desetletja niso videli kakega seminarja, čeprav se tudi naša stroka razvija in napreduje, literatura se posodablja..." vodi gospa Bremsova dva tečaja: skupino za osmi razred, kjer je veliko zanimanja in punčke v petem razredu, ki so že bile dve leti pri Kolškovi: "To je najnižja stopnja, s katero je ona kdaj delala in zato se bo morala še posebej potruditi". Ko je pred leti prvič ponudila tečaj s tujim, native učiteljem, ni bilo pravega odziva, vendar: "Tisti bum tujih jezikov, ki je bil doslej v Ljubljani, se sedaj seli k nam." (Ika)