Gospodarsfvo. i3;nton P«re. K JEivinorelski enkstS. EL Li©»a«K>Tanje bikov je stara in t birSi Avstriji je bila edina ali vsaj najvažnejža praktična ustanova ¦ca pospefi«ranje živinoreje. Slonelo je do sedaj na glupem nanškem iormalizmu in plemenska vrednost bika se je istovetila z njegovo zunanjo lepoto in pravilnostjo barTnih lis ali nians (spromemb), ter spp polnjevala morebitni živahnosti in plodovitosti pri skakanjti. Xa bodofinost je potreben temeljit preobrat t naziraaju, kako iiaj bo omogoCeno licencovalni komisiji res pi-ar in čim najbolj zanesljivo presoditi resnično gospodarsko lepoto in pravo plemensko vred nost predstavljenega plemenjaka. Ce sprejmeš Cloveka v službo in ga hočeš postaviti na posebno odgo vorno mesto, se ne zadovoljiš le z utisom, ki ga nato Bapravi, »arvofi zahtevaš spričevala o šolanju, popis dotedanjega življenja ter mnenja njegovih dote »ianjih gespodarjev. Vse to mora zabtevati v drngi licencovftlna koraisija tudi pri bikih in drugih plfi menskih sa»cib, kajti le-ti zavzemajo najbolj odgo vorna mesta t živinorejskem napredku in od njih zavisi v najrefiiii aaeri hitrost dela ter zanesljivost uspeha. Lia»BcovanJ8 bikov in plemenskih samcev sploh, premovan.ie žiyine in takozvane sejrne za pleraensko Živino bi hilo prirojati istočasno, oziroma spojiti vkup. LicencoTalna komisija mora spoznati bikovo mater in morebiti tHii njegoro babico in očeta, tor imeti prilito presodili bikove potomce osobito dotlej, dokler ni •upati aa refl»o vodstvo in zanesljivost rodovnikov nli iirugffi zapiskOT, iz katerib bi bilo posncti bikovo plfmenafco iroflnost z ozirora na> podedov&nja koristnih lasfaosti. Vredao«! plomantJČnfi* btica asrrtei od dol gosti in čistesti njegove krvne črte ali po domače rečeno od starosti rodovine, seveda s predpogojem, da se slednja v danih krajevnih razmerah odlikuje po svojih koristnih lastnostih. Cim starša in po krvi zenafienejša je rodovina, tem zanesljivejše in v tem večji mari bo bik prenašal vse koristne lastnosti svoje rodovine na potomce — odtod izvira ma^aija križanja domače živine s tujimi pasmami, čim se je prezrlo vpiiv !..i-ujeviiii» razmer kot najodločilnejšega činitelja na vse pojave življenja. Mi nimamo starih, po krvi zenačenih in po posebnih koristnih lastnostih se od likujočih rodovin med našo živino, zato moramo računati s takozvano ,,individualno potenco" (njemu lastoa moč) pri plemenskiti živalih, kot činiteljem, ki je do gotove meje silnejši od krajevnih razmer in s katerim sd delali vsi oni, ki so ustvarjaii nove ali iz boljSevali stare pasine. Ce more liceuoovalna ali premovalna komisija spoznati individualno potenco (.njemu lastno moč) bikove matere glede koristnih lastnosti in presoditi, je-li predstavljeni bik podedoval po materi vse one zunanje znake, ki se ve6 ali manj s temi lastnoslini spajajo — kar je posebno važno pri prvokratnem licencovanju in premovanju mladih bikcov — ter končno se prepričati, je-li bik te znake prenesel tudi na svoje potomce, tedaj še le si more napraviti pravo sliko o bikovi plemenski vrednosti , oziroma njegovi individualni (njemu lastni) moči glede prenašanja koristnih lastnosti. Spojitev licencovanja, preinovaiija in plemeuskega sejma je neobhodno potrebna osobito v primeru, 6e se bodo delile ob priliki licencpvanja posebne ,,vzdrževalna nagrade" starejšim bikom, ki odprav ljajo svoje delo že nad navadno predpisano dveletno dobo. Nagrade vreden je le bik, ki se odlikuje po silni individualni potenci (njemu lastni moči) v prena šanju koristnih lastnosti na potomce, ne pa bik, ki opravlja le delo navadnega, Seprav prav plodovitega skakača in ki zato živinorejskemu napredku sam zase prav nifi ne koristi. Da more komisija to preso diti, ji mora biti predstavljeno primerno število nje govib moških in ženskih potomcev, ter vsaj njogova. mati, ako se je komisija ne spominja povsem dobro že iz prejšnjih let. Kratko povedano: ob priliki licencovanja se mora vršiti krajevna živinska razstava in se zato lahko ob tej priliki razdelijo razpoložljive nagrade tudi kravam in teletom, nierjascem iii svinjam, ovnom in ovcam, žrebcem in kobilam in vsemu drugemu drobižu, ki prihaja pfi kmetijskemu napredku in premovanju v poštev. V bodočnosti prirejajmo torej redno krajevne , okrožne, deželne in državne kmetijske razstave, in premujmo in liceneujmo ob takih prilikah vse, kar je premovanja ali licencovanja vredno. Razstava naj bo vezana ria določen okoliš, kraj pa se naj vsako leto menjava. Ločeno delp različnih komisij znainena tra^lenje denarja, ker vsaka komisija nekaj stane, naj že potuje na račun države ali dežele ali okraja ali občine. Ni prav nobenega povoda, da bi se moralo kobile premovati le na konjskih razstavah, ali da bi se morali biki licencovati le spomladi in druga živina premovati le v jeseni — 5im imamo pred o6mi le cil), ki ga zasleduje ves kmetijski in živinorejski napredek, namreč zvišati neposredni užitek in z njim kmetsko blagostanje: zunanji blesk najsibo pri ljudeh ali pa pri živini, omamlja liki sreča sicer oči naivnežev in prislepari kedaj temu ali onemu tudi nekoliko pravega užitka, vendar je v splošnosti zavrefii, ker nlma trajnosti in zida na omejenost ali neumnost gotovega števila sobratov. Kupec plemenske živine si na razstavah ogle da razne premovane (licencovane) živali, jih primerja med seboj in kupi najboljše — če so naprodaj. Zivinorejec, ki je dobil nagrado ali vsaj ,,pohvalno priznanje", ima upanje, da bo žival na razstavi, zdru ženi s plomenskim sejmom, dražje prodal, kakor pa doma iz hleva. Zato je dan ali dneve razstave in licenciranja objaviti pravočasno v vseh listih. Tak dan tvori praznik za vse živinorejce v dotičnem razstavnom (licencovalnem) okolišu in vabilo na izlet vsem kupcem ali ljubiteljem lepe živine. Na razstavah so Clovek lahko veliko nauči — zato je tudi za vsako razstavo plemenske živine delati največjo reklamo v vsej pokrajini in državi, ter tako pripomoči do čim največ.je udeležbe živinorejcev, kupcev in ljubiteljev napredka. Zivinarajcif^ pozor pi"ed altnovko in rparkljovkol Ua B6 preprefii prenos kužne živinske boleznislinovke in parkljevke iz nemško Koroške in nemške Stajerske v Slovenijo, je izdala dežebia vlada za Slovenijo v Ljubljani naredbo: Dognano je, da je več okrajev Koroške in fftajerske, ki pripadajo Nemški Avstriji, zakuženih po slinovki in parkljevki. Ta kužna bolezen se nagloma 6iri in je zelo nevarna živinoreji. Zakuženi so skoro vsi okraji Koroške in Stajerske,. ki pripadajo Nemški Avstriji, zlasti okraji: Sv. Vid Spita), AVolIsberg in Sraohor na Koroškem , Judenburg, Hartberg, Nemški Lonč, Grad^c in Lipnica na Stajerskem. Da se prepreči prenos te nevarne kužne bolezni v Slovenijo, zlasti v naše obmojne okraje, ee do loCajo sledeče varnostno odredbe: 1. Strogo je prepovedan vsak uvoz parkljate živine kot goved, ovc, koz in prašičev bodisi po žo leznici ftli drugače iz vseh krajev Koroška in Stajerske, ki pripadajo Nemški Avstriji. 2. Pr«povedan Je vsalc pronaet s pa*k*Tjato 2tvirro va glatOTalnega p&ss B t b*s A in lufli namjpnhBav 3. Osebam, ki prLhajajo po svojein poklicu v dotiko s parkljato živino, torej: mesarjem, kialcem, gostilničarjem, živinskim trgovcem, rezarjem, kon,;a5ein itd., katerih bivališče je v enem navedenih političnih okrajev Nemške Avstrije, je strogo prepovedano, lioditi v Sloveniji od vasi do vasi ali od dvorca do dvorca v kakršenkoli namen. Za prestopke te naredbe so določene zelo ostre kazni. Naše kmetsko Ijudstvo naj vsak tozadevni pr&stopek v svojo lastno korist nemudoma naznani ob lastL ^ Posestnild mariborske okolice pozor! Se enkrat opozarjamo na velevažni shod, ki ga priredi prihoclnjo nedeljo, 5. septcmbra Kjiietijska podružnica v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesta). Začetek ob 9. uri dopoldne. Gospod inženir, ki vodi napeljavo električne sile iz Fale in vso! inštalacijo v mestu, bo okoliškim ;>osestnikom sam razložil vse, kar iim je treba vedeti, da si tudi raorejo dati napoljati elektricno moč na svoja posestva. S to močjo se bo dalo razsvetljevati vso hišne prostore, goniti vse vrste strojev, likati perilo i dr. Potemtakem je uporabA lalske elektri6n» sile za vsakega posestr.ika niariborsko o kolice na.jvečjega poraenu; raditega vabilo na shod ponavljanio. Sme pa priti vsak, ld se za stvar zanima, Tudi ženstvo naj ne izostane. Invalidski davek. V državnem prora6unu za leto 1920-21 najdemo dva nova davka in sicer invalidski davek in davek na poslovni aii kupftijski promet Dohodki inval|idskega davka se bodo porabili za invalidske podpore. Ta davek se bo pobiral od svote vseh neposrednih ali direktnih davkov, kot od zemIjiškega, hišnega, pridobniBSkega, dohodninskega in pJafiarinskega davka m se bo pobiral sledeče: Do 80 K direktnega davka bo plačati 8 K invalidskega ciavka, do 200 K 24 K, do 400 K 48 K, do 800 K 9(5 K, do 1200 K 148 K, do 2000 K 248 K, do 2800 K 348 K. do 4000 K 500 K, do 6000 K 756 K, do 8000 K 1040 K, do 12.000 K 1680 K, do 16.000 K 2400 K, do 20.000 K 3200 K, do 28.000. K 4760 K, do 40.000 K 7200 K, do (30.000 K 11.400 K do in 80.000 direktnega davka pa 20 %. Na invallidski davek ne bo prav nobenih doklad. Ta davek dobimo gotovo, ker je finančnl minister že dobil nalog, da izdela pravilnik za razdelitev in pobiranje invalidskega davka. Ponarejeni bankovcl. V naši državi krožijo v promotu zelo dobro pouarejeni 20 dinarski ali 80 kronski bankovci, katerih je od pristnih zelo težko razločevati. Sjjl-ošna barva ponarejeuih bankovcev le bolj svitla in boljoranžna, doCLra je temeljna bf.rva pristnih bankovcev bolj roza barve. Tukaj je troba največje pozornosti. Predno sprejmeš kak tak ban koveo, dobro ga primerjaj s pristnim, ali pa vprašai veščaka, da ne boS trpel škode. Torej naSe kmetsko Ijudstvo, pozor! llmelj. Zatec, dne 25. 8. 1920. Tu Se ni pojasnjen semenjski položaj, ker trgovci čakajo, kaj bode čefioslovaSka vlada določila glede fzvoza hmelia; za sedaj se plačuje vseskozi po 3000 K č. za 50 kg (to je 10.500 K (naših) za 100 kg). Na semenju v Niirn bergu je čvrsta kupč-ja po 2300—3000 mark za50kg «<to je 9200—12.000 nažih K za 100 k^). 1finarstwo. Jngoslavlja še nima svojega strokovnega glasila za vinarstvo, kjletarstvo in vinsko trgovino iz katerega bi črpala inlormacije zase in orientirala inozemske vinske trge. Zato je še mogo&e, da pišejo novopefieni — jugoslovanski židi iz prejšnje Ogrske v nemške strokovne liste {>oro(5ila, kjer pravijo, da sc bo letošnji mošt dobil v Jugoslaviji po dve kroni ln morda — §e cenej«. Celioslovaška nlma skoraj nobenib. vinograflcn-, xalo je navezana na uvoz. Vsled bojkota Madžarske je bil prekinjen uvoz vina iz te države, sedaj pa se je začela vinska trgovina zopet živahno razvijati, kakor kažejo prošnje vinskih trgovcev na ogersko vlado za izvozna dovoljenja. V preteklem tednu je bilo strokovni komisiji za vinski eksport v Budimpešti predloženih nad 20,000 prošenj, večinoma za izvoz vina na — CehoslovaŠko. Jugoslavija pa spiP Nem ška Avstrija je baje z odlokora finančnega ministr stva od 12. avgusta t. 1. št. 40 Vlg. 112 dovolila prost izvoz prazne vinske posode za nakup vinat lefli So viada pri nas uvozna prepoved, mi ni znano, vse kakor pa bi se morala odpraviti, da se olalikoči promet ined oberaa državama. Nemška Avstrija je dosedaj porabila največ našega vina1 in ljudstvo j© navajeno na našo kapljioo. Ogrska vlada je dovolila z odlokom St. 67101920 prost izvoz vinskega mošta — zavretega in n»v zavretega, od 5. septembra do 31. oktobra 1920. Kupcem in prodajalcem ni treba Cakati po ve6 tednov in mesocev na izvozno dovoljenje, ampak zadostuje, da predložijo pobotnico črez prodano vino v znesku, ki odgovarja inozemski valuti. Za vsak lifor izvoženega roošta pa se mora plačati 1 K 50 v. Iz Jugoslavije bi bil izvoz eenejši, kajti prr nas znaša izvozaa carina samo 5 dinarjev za hektollter, to j« 20 K ali 20 vin. za litor. T-u.Ii naga država bi morala dovolijt! prost izvoz vinskega mošta, vsaj od 20. septembra flo 1*. novembra t. 1. Seveda bi morala v tem slučaju tudi skrocti za potrcbne vagone.