(M.Pak) OROČILO O JUGOSLOVANSKEM &IMPOZIJU O URBANI GEOGRAFI I · Inštitut za geografijo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je organiziral drugi jugoslovanski simpozij o urbani geografij i, kateremu so organizatorji priključili tudi problemat iko o industrijski geografiji . Simpozij je inšti- tutu zaupala Zveza geografskih društ ev Jugoslavije, ki je v okviru svoje komi- sije za· znanstveno del o ustanovila med drugim tudi podkomisiji za urbano in za industrijsko geografijo, da bi n a teh področjih vzpodbujali raziskovalno delo. Enak namen je imel že p rvi simpozij 1970 . leta. Referati s tega simpozija, objavljeni v Geographici Slovenici 1, so p ri geograf!h in pri d rugih razisko- valcih naših mes t doživeli vel iko pozornost. že takrat smo v že lji po čim večji strokovni koristi simpozija povabili k aktivni udeležbi tudi strokovnja- ke iz tujine. Enak namen je imel letošnji simpozij . Hiter razvoj mest in industri je kot rrestotvorne funkcije sprerrlja v nekaterih d r ugih deželah intenzivno kompleksno interdisciplinarno raziskovanje , v katererr ima geografija kot prostorska veda posebno v l ogo. Pri nas tovrstna raziskovanja še vedno močno zaostajajo za raz- vojem mest in za potrebarri pri načrtovanju njihovega funkcijskega, prostorskega in strukturnega razvoja . Zato smo ponovno povabili k sodelovanju tudi strokov- njake iz tujine. Vsebinske je bil simpozij opredeljen z naslednjimi problemi s področja urbane geografi je: - predmet , cilji in metode urbane geografije , - razvej urbanih naselij, - funkcije urbanih naselij, - urbana ekonorrija , razvoj mreže urbanih naselij in njihova funkcijska struktura , - morfologija in fiziognomija urbanih naselij, - struktura urbanih naselij, - transformacija in sanacija urbanih naselij, - urbano prebiva l stvo. S področja industrijske geografi je pa z naslednjimi: - predmet, cilj in metode i ndus trijske geografije, - primeri preučevanja industrijskih objektov, incustrijskih naselij in industrij - skih regij, - vpliv povojne industrializacije v socialnem in ekonomskem življenju ter v prostorskem planiranju , - metode prognoziranja industrijskega razvoja. Simpozija se je udeležilo pre~ 100 strokovnjakov iz vseh republik in pokrajin ter iz zvezne republik? Nemčije in češkoslovaške. Referentov je bilo 37 , od tega s področja urbane problematike 26 in industrijske 11. Skupina referatov z načelne p roblerratiko je obravnavala probleme opred~litve tipcv· urbanih fenomen ov , ekološke p robleme v urbanem sistemu , probler., morfološ- ko-fiziognomskega kriterija v urbani geografiji , raz iskovalne metode urbane geog rafije, plansk~ vidike preobrazbe nase lij v urcaniziranih obnočjih, cena zemljišča v m?stih in porren urbanih n ase lij v vojnih pogojih . Druga p roblemska skupina r eferatov je obravnavala vse funkcijske, strukturne in prostorske probleme mestnega p r Ls tora. Prav pri tovrstnerr preučevanju je vrzel največj a, kar se je pokazalo tudi v skr omnerr š tevilu sicer zelo tehtnih referatov. Obravnavani so bili vplivi i ndustrijske de lovne sile na Frostorski razvoj n a prirreru Maribora , vrednotenja izrab~ mPstnega prostora v Ljubljar.i, 41 geografski problemi javnega prometa v Zagrebu, problerri urbanizacije Beograda, funkcijske spremembe mestnih središč v dolini Zahodn~ M0rave, urbani razvoj Peti in Banja Luke ter razvoj Bratislave v okviru njene metropolitanske regije. Skupaj z načelno protlematiko naj bi bilo to vsebinsko jedro srečanja jugo- slovanskih urbanih geografov. Pokazalo naj bi obseg in kvaliteto opravljenega dela ter nakazale tudi smernice nadaljnjemu pospešenerr.u delu na tem področju. Sama diskusija na zaključku je potrdila vt::.se, ki smo jih dobili med simpozijem: da je na tem področju daleč premalo storjenega, da se prirrarno s temi problemi ukvarja premalo geografov in da se tako potrebe razvoja stroke kot potrebe raznih uporabnikov teh rezultatov, med njirri tudi izobraževanje, dal?.č pred doseženo stopnjo razvoja tega delovnega področja geografije. Zato ni ne navadno, da je bil, podobno kot v zadnjem času pri vseh simpozijih s socialnogeografsko problematiko, poudarjen regionalni proces urbanizacije, gle- dano z različnih problemskih aspektov. Referati o prebivalstvu občinskih središč v SR Hrvatski, spremembi notranje strukture mest BIH, specifičnosti urbanega fenomena v BiH, razvoju urbanih naselij v črni gori, funkcionalni diferencira- nosti centralnih naselij SAP Kosova, razveja socio-ekonomskih regij v Hrvatski, funkcijah urbanih naselij osrednje hrvatske, razvoju in strukturi urbanega p~e- bivalstva Makedonije, razlikah v stopnji urbanizacije med prebivalci različne narodnosti na Kosovu pomenijo korak naprej v tovrstnih preučevanjih regicnalnih problemov, predvsem pa so v njih obdelav::. novi problemi in novi dejavniki urba- nizacije kot regionalnega procesa. V zadnjih petnajstih letih geografski problemi industrije niso bili regionalno in kvalitetno tako kompleksno obdelani kot na tem sirr.poziju. Govorili so o raz- voju povojne industrializacije v Jugoslaviji, učinkih povojne industrializaci- je na ekonomsko in prostorsko ureditev, i ndustr ializaciji sarajevsko-zeniške regij e , izbiri lokacij industrijskih obratov, učinkih industrializacije v rranj razvitih območjih, o industrializaciji Kosova, o vplivu indu~trializacije na razvoj Ohridske kotline, o vplivu industrije na urbanistični razvoj Koprivnice, o lokaciji industrije v ZRN in o industriji Beo~rada. Skromno števi lo r efer en- tov o industrijski problematiki kaže na to, da v geografiji zanjo ni bilo do- volj zanimanja, čeprav je vpliv indnstrije na region?lni razvoj primaren. Iz spoznanja o potrebah in dosežkih na obeh obravnavanih področjih geografije izhaja tudi resolucija, ki postavlja n2slednje zahteve: - več teoretičnih in metodoloških študij s tega področja ter več s melosti pri uporabi moderne tehnike, - več pozornosti je treba posvetiti vprašanjem morfologije, socialno - funkcio- ~ nalne diferenciacije in razvoju mest, - več pozornosti je treba posvetiti preučevanju ekonomsko geografskih proble- mov mest, oskrbi, lokaciji industrije, medrepubliškemu projektu na področju urbane geografije, · - več komparativnih študij za vso državo, - poenotiti je treba strokovne izraze iz urbane geografije , - posebno pozornost je treba posvetit::. preučevanju ruralnih naselij, - obe področji je treba bolj usmeriti v preučevanje za potrebe splošnega ljud- skega odpora. Udeležba na simpoziju, referati, diskusija in končno resolucija kažejo na potrebo geografov po poglobljenem pristopu k preučevanju urbanih naselij in industrije. To potrebo kaže tudi večkrat izražena želja po pogostejšem delov- nem srečanju, ki naj bi to delo vzpodbujalo, povezovalo in kvalitetno dvigalo. Referati bodo tiskani v Geographici Slovenic::. številka 10, ki bo vsekakor ko- risten priročnik tudi učiteljem geografije na srednjih ::.n osnovnih šolah. 42