IZDATA PP*'G0'RFN'.Y«:KTTTSK* - UREJUJ K UKEDNlSKI-GDEOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KP*MT PONEDELJEK, 24. nFrrn*up>\ 1962 St. 148 C I A L I S T I C N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA WT ATA' OD" TM7 KOT TE15NIK - OD 1.JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD l. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 - POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Zaposlovanju v več pozornosti v statutih % Direktorji gorenjskih zavodov g za zaposlovanje se redno sesta- • jajo na posvetih, na katerih 0 izmenjujejo izkušnje in uskla- # j "jejo delo, saj sam značaj % službe zaposlovanja ne dovo-% 1 j u je zapiranja v komunalne O okvire. Iz vsebine njihovega 4$ zadnjega posveta smo izbrali % razgovor o osnutkih občinskih 0 statutov. Ugotovili so namreč, 0 da zaposlovanje v njih ni ob-% ravnavan« ♦"vo, fcot bi bilo po- Pravzaprav bi bilo bolje rečeno, da so statuti to problematiko kar izpustili, saj štirje statuti zaposlovanju niso namenili niti enega člena, edino kranjski v svojem 63. členu določa takole: Občina p>tH. d* se zaji""'' nezaposleni ©**»-«' -n i^v«r-«.-iiiim daje denarno ju,*....... ,.v»-oi za f!*-okov- no usposabljanje oziroma prekvalifikacijo začasno nezaposlenih delavcev in opravlja poklicno usmerjanje. Politiko zaposlovanja vodi občinska skupščina delovne organizacije in zavod za zaposlovanje delavcev v Kranju. Na posvetu so izdelali predlog obravnavanja zaposlovanja v statutih občin. Ta bo posameznim zavodom služil le kot osnova za Bvojim razmeram prilagojene predloge, ki jih bodo posredovali komisijam za izdelavo statutov s prošnjo, da jih upoštevajo. Predlog priporoča, da bi statuti obvezovali občine, da bi le-te skrbele za usposabljanje mladine s psihofizičnimi okvarami in njeno zaposlitev, skrbele za rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov 4n za njihovo zaposlitev, pomagale službi za zaposlovanje, da se poklicno usmerjanje mladine in odraslih prilagaja njihovi individualni sposobnosti in zahtevam proizvodno - tehnološkega procesa in profilom delovnih mest. Nadalje so na posvetu menili, da bi bilo v statutih potrebno spregovoriti tudi o tem. da so poklicno usmerjanje mladine in odraslih dolžne opravljati tudi splošno izobraževalne in strokovne šole, delovne organizacije pa morajo ustrezno svojim potrebam posredovati službi za zaposlovanje delavcev osnovne in perspektivne potrebe po kadrih z ustreznimi profili, kar bo omogočilo ekonomičnost proizvodnje, racionalno zaposlovanje in smotrno usmerjanje mladine ter odraslih v poklice in na delovna mesta. Razen navedenih najdemo v predlogu še nekaj priporočil in verjetno jih bodo komisije z razumevanjem vnašale v osnutke statutov, I S. 1 Naša podjetja in zunanja trgovina Izvozniki kož, obutve in gumarskih izdelkov še vedno v težavah PODELITEV BOJNE ZASAVE — V soboto, 22. decembra, fe bila v vojšnici narodnega heroja »Staneta Žagarja« pomembna slovesnost. Generalni 'podpolkovnik RADE PEIIACEK je v imenu vrhovnega komandanta Josipa Broza - Tita izročil podpolkovniku MA> RINKU DRAGASU bojno zastavo. Po prejemu bojne zastave so pripadniki .TLA poslali tovarišu Titu zahvalno brzojavko. Te slovesnosti so se udeležili tudi številni vidni predstavniki družbeno-političnih organizacij. Naše kmetijstvo in preskrba prebivavstva Kovinske industrije ne bi mogli prištevati med tiste dejavnosti, ki so dobršen del svoje proizvodnje že usmerile na tuja tržišča. Za letošnje leto je bilo predvideno, naj bi na Gorenjskem vrednost izvoza te panoge predstavljala 6 odstotkov celotnega izvoza. Ker pa so mnoge okoliščine med drugim v veliki mori tudi zasićenost domačega trži'ča — prisilile podjetja kovinske stroke, da se močneje vključujejo v izvoz, se je omenjeni odstotek proti koncu leta hitro začel poviševati. Do konca novembra so podjetja presegla plan izvoza za 35 odstotkov, do konca leta pa ga bodo po sedanjih ocenah za 44 odstotkov. Plan za prihodnje leto predvideva še za 73 odstotkov večji izvoz od povprečne letošnje realizacije. Plan sicer še ni dokončen, vendar je zaradi večjih rekonstrukcij in drugih investicij mogoče predvidevati takšno povečanje izvoza. V letošnjem letu je imela največji plan izvoza tovarna Verig Lesce. Do konca novembra ga je Konferenca ObO SZDL Jesenice 22 prispevkov v razpravi Jesenice. 23. dec. — V delavskem domu je bila danes občinska konferenca SZDL občine Jesenice, kateri so med drugim prisostvovali predsednik GO SZDL Slovenije Albert Jakopič-Kajtimir, podpredsednik OO SZDL Ljubljana Martin Košir, predstvniki ObO SZDL iz Valjeva, Tolmina in predstavniki družbenih organizacij občine. Konferenca je potekala v zelo živahnem vzdušju. Udeležilo se je je 121 delegatov, od katerih jih je 22 sodelovalo v razpravi. — Razen poročilo predsednika ObO, ki je zajel zelo konkretne in dobro obdelane probleme, s katerimi se vsakodnevno srečujejo tako krajevne organizacije kot organi ob- občinskega odbora na območju komune, so delegati v razpravi načeli vrsto vprašanj, s katerimi se bo morala organizacija SZDL, še srečati. - Z. A. so dom na Krvaveti Krvavec, 23. dec. — Včeraj so v počastitev dneva JLA na Krvavcu odprii nov trakt planinskega doma. — Ob navzočnosti številnih predstavnikov družbeno-politične-ga življenja je imel krajši govor predsednik kranjskega planinskega društva Franjo Klojčnik, ki je opisal ves potek gradnje doma, njegov pomen v zadnjih 40 letih. Krajše govore sta imela tudi predsednik ObLO Kranj Jože Mihelič in zastopnik PZS Mirko Fetih. - C. presegla za 38 odstotkov, do zaključka leta ga bo verjetno za 47 odstotkov. Po vrednosti izvoza »sledi (seveda v precejšnji razdalji) tovarna kos Tržič, ki bo izvozni plan presegla za okoli 20 odstotkov. Plamen Kropa je v preteklih letih zelo malo izvažal, zato je bil tudi letošnji plan izvoza nizek. Težavam na domačem tržišču so sledila prizadevanja za plasman na tujem trgu in ne brez uspeha. Izvozili bodo dvakrat več, kot so predvidevali. Skoraj enak je bil plan izvoza tovarne pil Tržič in LTH Skofja Loka. Loške tovarne hladilnikov bodo plan izvoza do konca leta verjetno dosegle, tovarna pil pa bo zaradi raznih težav verjetno OStaiUt le na dveh odstotkih do sedaj realiziranega izvoza. Nekoliko drugače je z izvozniki industrije kož in obutve ter gumarske industrije. Rezultati izvoza so zelo neugodni; kot vzroke za to pocijolju navajajo pomanjkanje ustreznih surovin, zastarel strojni park in podobno. Planika in Peko sta imela enak plan izvoza. Planika ga bo do konca leta dosegla z okoli 44 odstotki, druga tovarna pa z 91 odstotki. Runo Tržič in Standard Kranj sta edini gorenjski tovarni te panoge, ki sta plan izvoza že presegli: do konca leta pa bosta po ocenah zabeležili 56.1 oziroma 36,7 odstotkov nad planom. Sava Kranj bo verjetno lahko izpolnila plan 62.5 odstotno. Na ta podatek precej vpliva to, da je gumarska industrija navezana na uvoz surovin in pomožnega materiala iz zahodnih držav, da domača kovinska industrija šc ni pripravljena izdelovati potreben material za gumarsko industrijo in še nekatere druge ovire. S. Obširni gozdovi in steljišča v trikotniku med Trato, Jeprco in Mejo bodo v dveh, treh letih odstopili prostor najobsežnejšemu strnjenemu kmetijskemu posestvu v našem okraju. To namreč predvidevajo ureditveni načrti za kmetijsko proizvodnjo na Sorskem polju in o tem so se pred dnevi že pogovorili na posvetovanju v Skofji Loki. Ta obrat je predviden med železniško progo in glavno cesto na Dobravah, kjer bodo s krče- Gospodarjenje in strokovnost po naših kolektivih v Ne več koliko, marveč kako Ob naročilih podjetij za razne seminarje, analize in drugo strokovno pomoč Naročniki raznih anket, seminarjev, analiz in podobno želijo dvigati kvaliteto izdelkov in se močneje uveljavljati na trgu. Prej so vsi težili samo za večjo proizvodnjo, za večjim obsegom, za večjim številom izdelkov, ne glede na to, ali so ti izdelki šli v prodajo ali pa so obtičali v skladišču. To je v bistvu povedal direktor zavoda za izobraževanje kadrov In proučevanje organizacije dela v Kranju MITJA KAMUSlC v pogovoru o dejavnosti te ustanove. Zavod je že zdavnaj preraste! okvire našega okraja in sprejema naročila iz vseh krajev Slovenije in tudi iz drugih republik. Samo približno 30 odstotkov uslug opravlja za Gorenjsko, 70 odstotkov pa za druge kraje. Izmed vseh uslug je po vrednosti približno 4!) odstotkov za razne šole, seminarje in tečaje oziroma za izobraževanje kadra, ostalo pa za razne raziskave, proučevanje in urejevanje organizacijskih metod v proizvodnji, iskanje in oblikovanje meril In oblik delitve dohodka in podobno. Pri vsem tem pa naročniki vse bolj iščejo načine, kako bi dosegli večji ekonomski uspeli, kako bi izboljšali kvaliteto itd. V teh težnjah je bilo letos tudi precej naroČil za raziskovanje trga. Tega v prejšnjih letih ni bilo. Zelo ustaljena je oblika raznih seminarjev. Teh imajo vsak teden po dva do tri. Na vsakem seminarju pa je približno 25 do 30 slušateljev. To dokazuje, da gre letno skozi njihove seminarje (kjer seveda ni šolskih počitnic) okrog 2.500 ljudi. Z neprestanim proučevanjem stanja in razmer po kolektivih in organizacijah jim namreč ni težko ugotoviti, kakšni seminarji so potrebni. Tako i naredijo načrt za seminarje, za Visakega določijo učni program in zagotovijo strokovni kader. Potem obvestijo podjetje o vseh pogojih in zahtevah in vabijo na udeležbo. Ce je veliko interesentov, se seminarji ponavljajo in (Nadaljevanje na 2. str.) njem nerentabilnih gozdov pridobili v nekaj letih okrog 230 hektarjev zemlje. Marsikdo, zlasti pa kmetje iz gorskih predelov, kjer zemljo obdelujejo z lopato, so zmeraj zmajali z glavami, češ da je škoda take lepe ravnine za steljnike in gozdove. Ta misel je vse bolj dozorevala posebno v današnjem razvoju, ko je nujno treba priti do večjih kmetijskih površin in z uporabo tehnike zagotoviti potrošnikom zadostno, kvalitetno in ceneno prehrano. Ko so strokovnjaki začeli raziskovati omenjeno področje, so se zavzeli za uresničitev dane misli. Zlasti še, ker so tam v glavnem brezovi gozdovi in ker je na nekaterih območjih samo 60 kubičnih metrov lesa na hektar, kar je trikrat manj kot v naših povprečnih gozdovih. Hkrati pa je ta zemlja po svoji sestavini zelo primerna za kmetijske kulture in po rahlo valoviti legi povsem ugodna za vsako strojno obdelavo. Kot je predvideno, bodo tam naredili dve p i tal išči oziroma živinorejski farmi. Precejšnje površine pa bodo imeli za pridelovanje krompirja. Pri tem pa je delna ovira, ker so to gozdovi oziroma steljniki zasebnih lastnikov. Kmetijsko posestvo Skofja Loka, ki bo to delo izvajalo in se zatem razširilo na te površine, bo lastnikom na prostovoljni osnovi dajalo v zameno gozdove enake vrednosti na dru-(Nadaljevanje na 2. str.) Skofja Loka, 23. decembra — V okviru praznovanja občinskega praznika je bilo danes dopoldne slavnostno odkritje spominskega obeležja — »vešterskega mlina«. Odkril ga je predsednik ObO ZZB Marjan Zadnik, postavila pa krajevna organizacija ZB Skofja Loka. Komemorativne slovesnosti so se udeležili sekretar ObK ZK Franc Urevc, predsednik ObO SZDL Ciril Jelovšek in številni predstavniki družbeno-političnih organizacij, Id so položili vence, ter pripadniki JLA, ki so izstrelili tri častne salve. V »vešterskem mlinu« — koi priča spominska plošča — je že 1943. leta delovala partizanska ten-nika. Bila je izdana in nemški okupatorji so jo 8. februarja 1944. leta zažgali. V njej so živi zgoreli Silva Janša-Darja, Pavel Gosar, Matevž Markič in inž. Beno Andervolt. Današnjo slovesnost so spremljali godba Svobode, pevci iz Virmaš in recitatorji gimnazije. — S. Skr. ||a Prebiravci Gorenjske obiščite od 22.-29. XII. 1962 M NOVOLETNI SEJEM t prostorih delavskega doma t Kranja TE DNI PO SVETU # PREDSEDNIK TITO SE JE VRNIL Z ODDIHA V SZ Predsednik FSRJ Josip Broz-Tito se je v soboto vrnil z obi3ka iz Sovjetske zveze, kjer je bil s soprogo in spremstvom na oddihu. Po pregledu častnega bataljona je tovariš Tito govoril zbranim Beograjčanom o obisku v Sovjetski zvezi. Poudaril je, da so bili povsod prisrčno sprejeti in da je obisk v mnogočem prispeval k okrepitvi prijateljskih stikov med obema deželama. % HRUSCOV BO S SOPROGO OBISKAL JUGOSLAVIJO Med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi je generalni sekretar ZKI Josip Broz-Tito povabil predsednika ministrskega sveta ZSSR Ni kito Hruščova, naj s soprogo obišče Jugoslavijo. Hruščov je povabilo »prejel, vendar čas obiska v Jugoslaviji še ni določen. % UREDNIKA REVIJE »DER SPIEGEL« SO IZPUSTILI Zvezno sodišče v Harlsruhe je pogojno izpustilo na prostost urednika revije »Der Splegel« Konrada Ahlersa, ki so ga pred dvema mesecema aretirali v Španiji, češ da »ogroža varnost države«. Kot vemo, jc bil pobudnik za njegovo aretacijo zahodnonemški obrambni minister Strauss. O DRUŽBENI PLAN ZA L. 1963 Zvezni izvršni svet je na svoji Zadnji seji sprejel predlog družbenega plana za leto 1963. Predlog jc zasnovan na pobojih gospodarjenja v letu 1962. ZIS je sprejel tudi Več odlokov za izboljšavo gospodarjenja v kmetijstvu. O NOV SATELIT V VESOLJU V Sovjetski zvezi so Izstrelili nov satelit »Kosmos 12«, ki obkroži zemljo v uri in pol. O PREPOZNALI SO USTASA S TELEVIZIJE Ustaša, ki sta minuli teden v televizijski oddaji komentirala napad na oddelek za zaščito jugoslovanskih interesov pri švedskem veleposlaništvu v Bad Godesbergu, se imenujeta Miroslav Peran in Nahid Kulenovć. Oba sta znana zloglasna ustaša, k sta sodelovala proti NOB. UucHe in dogodki • f.uidie in dogodki * Liudie in dogodki © Liudie in doeoHki « $/■>">' .A Po enaindvajsetih dneh bivanja v Sovjetski zvezi jc modri vlak S predsednikom Titom zopet obstal na beograjski železniški postaji. Naš predsednik republike se s svojega potovanja po Sovjetski zvezi vrača s pomirljivim ob- šlevana in razumljiva. Vtisi, ki smo jih s poti predsednika Tita zbrali med njegovim bivanjem meti sovjetskim prebivavstvom, v tovarnah, v mestih, na ulici in med vodilnimi sovjetskimi voditelji, so pozitivni v vsakem po- lž obsežne zbirke vtisov, ki so jih v teh dneh zapisali naši novinarji, ki so spremljali tovariša Tita na njegovi poti po Sovjetski zvezi, je mogoče povzeti, da so sovjetska družba vse hitreje razvija. Dosežki njihove ustvarjaj« čutkom, da so se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo vsestransko izboljšali In se bodo v prihodnje razvijali v skladu z načeli, ki sta jih obe deželi razglasili za temeljne v odnosu do zunanjega sveta. Predsednik Tito 6« s svoje poti po Sovjetski zvezi VTSČa s prepričanjem, da so naša stališča tudi na Vzhodu bolj upo- glcdu, v nekem pogledu pa so za nas celo presenetljivi. Vtisov je veliko — in to neposrednih, ki smo jih dobili ob stiku našega predsednika s sovjetskimi državljani, in posredni, ki jih lahko ocenjujemo po uspešnosti izmenjave mnenj v uradnih in pol-uradnlh stikih mod jugoslovanskimi in sovjetskimi voditelji. nosti na industrijskem in tehničnem področju -so povsod vidni in je nemogoče prezreti silen ustvarjalni zamah. Iz tega zapažanja je mogoče napraviti drugi prevladujoč vtis, da sovjetski človek in sovjetska vlada težita k miru. Kljub sredstvom, ki jih morajo nalagati za oboroževanje in ki ne dajejo nobenih ekonomskih kori- sti, je napredek v Sovjetski zvezi zlasti v industriji ogromen. Ta napredek bi bil seveda še večji, čo velikih vsot ne bi odrivali za izdatke, ki nimajo ekonomskega značaja. Razgovori med oddihom tovariša Tita v Sovjetski zvezi so bili vsestranski. Odkrito so se dotaknili vseh odprtih in važnih vprašanj. Tovariš Tito je te svoje pogovore takole opisal: »Razgovar-jali smo se o vprašanjih, ki ovirajo ali bi lahko ovirala naše odnose. Razgovarjali smo se tudi o tem, kaj bi nam v tem pogledu koristilo, da bi sc lahko naše sodelovanje razvijalo v smeri, ki ustreza interesom naših držav.« Na koncu razgovora s skupino jugoslovanskih novinarjev je predsednik Tito tudi povedal, da se mora naša država kot socialistična dežela s svoje strani izogibati vsemu, kar bi lahko kalilo odnose z drugimi soHallstičnimi državami. ->Cc bi včasih«, je dejal tovariš Tito. »kje drugje, v katerikoli državi tudi šlo za določene elemente ali ravnanje, ki nam ni všeč, sodim, da mi kot komunisti ne bi smeli dramatizirati stvari, ampak bi morali stvarno presojati dejstva in od-stranjevati takšno stvari na prijateljski način.« Perspektive jugoslovansko-sov-jetskih odnosov so bile do sedaj najboljše v razširitvi trgovinske Izmenjavo in širšega gospodarskega sodelovanja. Sodelovanje na gospodarskem področju se je M nekaj let nazaj ugodno razvijal"-Pokazalo pa se je, da je še veliko neizkoriščenih možnosti. Imamo resnične možnosti za povečanje trgovinsko izmenjave In razširitev medsebojnih stikov. To sodelovanje pa bo privedlo tudi do razširjenih stikov na političnem področju. Z. T. Uudie in dogodki © I.fudie in dn«n?*M • IJ»»dle in doo-odki © Liudie in dogodki • Liudie in do^^M T *- Ce to zahte skupne o ® (Nadaljevanje s 1. strani) gih območjih po okolici, tako da posamezniki, ne bodo prizadeli. Glavno je. da bi dosegli postavljeni cilj, kar pa sahtevajo skupne korisii vseh potrošnikov. Kmetijsko posestvo Skofja Loka se bo s tem močno okrepilo in tako lahko prevzemalo vse večji del bremena pri zalaganju trga in pri preskrbi prebivavstva z določenimi živili. Sedaj ima to delovalne zemlje. Se ta zemlja pa posestvo samo 130 hektarov ob- Ne več koliko, marveč (Nadaljevanje s 1. strani) organizirajo v več krajih in podobno. Prav pri tem pa, kot pravijo v zavodu, je čutiti potrebo po neki organizirani pomoči manjšim kolektivom. Uslug ee v glavnem poslužujejo večja podietja, zlasti industrija. Mali kolektivi, zlasti iz trgovinske, obrtne, gostinske in drugih strok pa skoraj ne pridejo zraven. In prav tem je pomoč najbolj potrebna. Zato menijo, da bi morali v okviru zbornic in drugih organov zbirati neki sklad in pomagati tem kolektivom, da bi izboljševali svoje poslovanje. K. M. Nagrade za avtorje tehničnih izboljšav Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v jeseniški Železarni nenehno deluje in veča število svojega članstva. Posamezni člani društva dosegajo lepe uspehe s predlogi za tehnične izboljšave. Pristojna komisija je na zadnjem zasedanju obravnavala kar 17 novih izboljševalnih predlogov, izmed katerih jih je 10 pozitivno ocenila in nagradila njihove avtorje s skupno nagrado 1C7.000 dinarjev. Niko Bernard ln Jože Gračnor sta prejela za koristno izveden predlog za izboljšan jo organ iznoijc prevoza s kamioni in železnico 40.000 dinarjev je zelo razkosana na posamonih parcelah po Zmincu, Dragi, v Lipici, v Stari Loki in drugod, kar hudo ovira proizvodnjo. Kljub temu pa so že letos dali na trg 40 ton pšenice, 200 ton krompirja, 1C8 ton pitane govedi. 124.000 litrov mleka in drugo, kar že precej pomeni. Celotni ureditveni načrt kmetijske proizvodnje na Sor'krr.i polju predvideva tri obrate po 400 hektarov in dva obrata po 150 hektarov zaokrožene obdelovalne površine z ustreznimi objekti. Prvi objekt med Zabnico in Bit-njem bodo začeli graditi že prihodnje leto. Izdelani so že vsi načrti in zagotovljena sredstva za investicije, ki je predvidena na 145 milijonov dinarjev. Zaokroženo posestvo pa bodo tam pridobili z arondacijo ln ne s krčeniem oziroma s prostovoljno zamenjavo posameznih parcel z individualnimi kmetovavci. Vse to seveda v našem skupnem interesu. K. M. Po petdesetih lotih je Skofja Loka dobila novo sodobno doma, ki so jo ouprli v počastitev občinskega praznika urejeno lekarno v prostorih zdravstveneS3 Nekaj podatkov o I proizvodnji semenske krompirja na Gore v/ Ci] 0 Semenski krompir je posprav- nagrade. Nagrado 22.000 dinarjev , q ljen in uskladiščen, priprave za sta prejela Rudolf Kalan in Franc Os en k zn. predlog izboljšave oboka v normalizirani peri OTOP na Javorniku. Pa tudi OStftli, ki so z izboljševalnimi predlogi prispevali k cenejšemu, nemotenemu in varnejšemu obratovanju so bili primerno nagrajeni. Priznan.in naj bi bila spodbuda za sodelovanje na področju izumite! jistva in novatorstva v prihodnje in pa za- © pridelovanje semenskega krom-© pirja v prihodnjem letu pa so 9 že v polnem teku. Zato ne bo © odveč nekaj podatkov o tej pro-15 izvodnji v letošnjem letu. Prav gotovo je najvažnejši pojav v lctoTn.il proizvodnji semenskega krompirja na Gorenjskem naraščanje površin, posejanih s se-monckim krompirjem. Letos smo namreč dosegli največjo površino to, da bi se vrste društva izumi- j potrjenega semenskega krompirja toljev in avtorjev tehničnih iz-1 v zadnjih petih letih (obdobje 1058 boljšav še pomnožile. — U. —1962), in sicer 153 ha. Posebno je Kranj, 22. decembra — Danes dopoldne so v prostorih delavskega doma Odprli novoletni potrošniški sejem. Letošnja novoletna gospodarska prireditev se prinaša ničesar novega, po zunanjem videzu sodeč je vsebinsko celo nekoliko manjša. Vendar pa so se ljudje že navadili na to, da se na takih prireditvah da marsikaj dobro kupiti ln zato je bilo na sejmu takoj po otvoritvi veliko gledavcev ln kupcev In kaj na sejmu lahko gledamo ln kupimo? Smuči, konfekcijo, pletenine, čevlje, perilo blago, različne odeje, razne vrste sladkarij, igrače, sadje, alkoholne pijače pa morda še kaj. razveseljivo, da so bile letos potrjene pomembne površine semenskih nasadov krompirja na socialističnem sektorju. Razen tega so bili nasadi semenskega krompirja na socialističnem sektorju primerno posajeni ter oskrbovani in smo z njih dobili najkvalitetnejši semenski krompir na našem področju. To vse pa je dokaz, da sc je družbeni sektor kmetijske proizvodnje uveljavil tudi na področju pridelovanja semenskega krompirja in postal najpomembnejši činitelj te proizvodnje pri nas. Drug, prav tako razveseljiv pojav v letošnji proizvodnji semenskega krompirja na Gorenjskem pa je — zadovoljivo zdravstveno stanje prijavljenih nasadov semenskega krompirja. .Komisije za potrjevanje semenskega krompirja običajno izločijo 25 ali več procentov prijavljenih nasadov semenskega krompirja, ker njihovo zdravstveno stanje ne ustreza predpisanim normam. Na našem področju pa so komisije izločile le 21 odet. prijavljenih nasadov semenskega krompirja. Se važnejše pa je, da je bilo v A razred, to je najboljši razred za semenski krompir v množični proizvodnji pri nas, potrjenih kar 92 ha ali 60 odst vseh potrjenih nasadov. Predvideni pridelek semenskega krompirja na teh površinah znaša 754 ton, to je nekaj več kot polovica vsega semenskega krompirja potrjenega letos v Sloveniji v A razred. Potemtakem je bila Gorenjska letos največji pridelo-vavec semenskega krompirja v Sloveniji. Končni rezultati potrjevanja semenskega krompirja na našem področju so naslednji: Potrjeno ha v razred pirja v letošnjem letu. Predvsem se številni proizvajavci niso mogli -prijaznit; z ranim izločevanjem okuženih rastlin krompirja iz semenskih nasadov. Odlašali so s tem delom celo do cvetenja krompirja. Povsem razumljivo je, da so bili taki semenski nasadi potrjeni v nižji razred, zakaj V semenski proizvodnji velja načelo, da rastline, okužene z virusnimi boleznimi, odstranimo iz nasada čimprej. Druga velika pomanjkljivost naše proizvodnje semenskega krompirja pa je odlašanje z uničenjem cime oziroma ranim izkopom srednje poznih in poznih sort krompirja. To odlašanje omogoča Ustttlm ušern. da prenašajo okužbo. Zato bomo v prihodnje skušali te pomanjkljivosti odpraviti vsaj na socialističnem sektorju. To je namreč edina pot za dosego še veliko večjih uspehov v naši proizvodnji semenskega krompirja. Ing. MILOŠ KUS Dzsel !et uspešnega delovanja Jeleni leta 1952 so se na Wff nicah prvič zbrali mladi ljubitel.11 folklore in nastudirali gorenjski narodne plese. Ansambel .se .1° razvijal; od časa do časa je M** dobil poklicnega koreografa in uspeh ni izostal. Gostovanja V° raznih krajih domovine, pred in°^ zemskim občinstvom na Bledu, Avstriji in' Italiji so" lop ^ok* plodnega delovanja. Letos jesenl ški ansambel narodnih P*66 praznuje 10-letnico svojega del°" vanja. Uspeh, ki so ga dosegli v de^T tih letih, je pokazalo 40 m1a^t-plesavk in plesavcev na 6lavno-nem večeru narodnih plesov v P°J čaetitev 10-letnlce, ki je bil s:noy v Cufarjcvem gledališču. NajlcP-^_ nagrada članom ansambla na^°". t nih plesov Svobode »Tono Cut^0 na Jesenicah je vsekakor pov*' na turnejo po Franciji, kaiTJ_ bodo šli v začetku prihodnjega _ ta. Tam bodo slovenskim izseljen cem priredili pet samostojni nastopov. — U. Mladina v Naklem je dobila nove klubske prostore Sorta A B C saskia 31,7 3,1 0,0 friihmolle 3,1 0,0 0,0 sirtema 0,4 0,2 2,4 polianec 1,3 0,6 0,0 bintje 20,6 11,3 5,7 cvetnik 17,4 9,6 0,5 križanci 6,6 5,4 0.0 merkur 4,1 13,4 9,2 ▼oran 1,6 0,3 0,0 capella 5,0 0,0 0,0 Ne smemo pa pozabiti tudi na nekaj večjih pomanjkljivosti pri pridelovanju semenskega krom- Klub mladih v Naklem obstaja že dobrih pet let, toda doslej je deloval v skrajno neprimernih razmerah. Selitve, noogrevani prostori, nerazumevanje nekaterih, skratka — zapreke, zaradi katerih klub ni mogel zaživeti tako, kot je mladina v Naklem želela. Sele letos pa jc uspelo najti tudi za mladino prostor v kulturnem domu. Takoj so pričeli z adaptacijo prostorov in ob pomoči sveta Svobod iz Kranja, domače krajevne skupnosti in SZDL jim jo uspelo, da so si urodili klubske prostore, ki služijo lahko kot vzor vsem klubom mladih na Gorenjskem. Novi klubski prostori so bili odprti 29. novembra. Da eo svoj namen dosegli, nam dokazuje vedno večja obisk mladine in pionirjev v klubu. Revije, dnevno časopisje, radio, televizor, šah, »kratka dovolj oblik razvedrila za vsakogar. Seveda se klub mladih v Naklem s tem ni zadovoljil. 2e ob otvoritvi so priredili izredno uspel literarni večer o Sim<^, Jenku, preteklo soboto pa e° ganizirali predavanje o »eoa ■ neprilagodljivosti mladine*. J- v za ta predavanja se m]adllX,c, Naklem zelo zanima, zato so suu nili, da bodo skušali VSpO«*" tudi- tesnejše sodelovanje z _ lavsko univerzo in tako PodoC^ predavanja, prirejati kar *•.(, rodno. Glas o kvaliteti nJjJ°Uj predavanj so jo naglo razsir, so pred kratkim prejeli va°11" Podvina za gostovanje z 1"» nim večerom o Simonu JenKu. Poudariti moramo še, d* mladinci prostore 8 '[ & atovoljnlm delom, P«^".^^ tudi vsa sredstva, ki so bua kluba mladih. Omenimo naj, je celotna preureditev j** okrog 700.000 din » * u tudi finančno največ P^J^d krajevna skupnost, svet o iz Kranja in Socialistična zve T. n, decemhrn 10 Prodam 3 leta starega konja. Podbrezje ~30 5054 Ugodno prodam dobro ohranjeno lovsko puško - dvocevko brez petelina »Hamcrles« 16x15. Ogled V soboto popoldne in nedeljo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku 5110 Prodam 13 tednov brejo svinjo. Olševek 33, Preddov.r 5111 Prodam plemenskega vola 400 kilogramov težkega, 2 svinji po 8 tednov breji in prašiča za zakol težkega 100 kg. Zg. Brniki 28. Cerklje 5112 Prodam svinjo brejo 18 tednov In 2 prašča za zakol. Lahovče 13 5113 Kupim dinamo za stC anerni tok 3 do 5 KM. Helena Jenko, Dvorje 58, Cerklje 5)14 ostalo Podjetje za PTT promet Kranj sprejme kvalificirano kuharico Za vodenje mlečne kuhinje. Ponudbe pošljite naslovu. Nastop službe je možen takoj 5115 Prodajalna Sipad Kranj išče Skladišče za pohištvo v Kranju. Interesenti naj se /.glasijo pri »Si padu« 5069 Karamboliran volksvvagen ali flat 600 kupi avto kiepanstvo, Gasilska 16, Stražiščc 5116 KNJIGARNA »SIMON JENKO« KRANJ sporoča vsem 6v6jim cenjenim odjemavcem, da bo v dneh 3., 4. in 5. januarja 1!)63 trgovina zaprla zaradi opravljanja letne inventure. - Se posebno prosimo kreditne odjemavce. da si svoje potrebščine nabavijo čimprej ter sc s tem izognejo gneči pred novim letom. f) Zelo ugoden nakup NOVOLETNIH DARIL se vam nudi v prodajalni DELIKATESA KRANJ in v njenem paviljonu na NOVOLETNEM SEJMU. f) Organizacijam nudimo pri nakupu NOVOLETNIH DARIL pri plačilu v gotovini ali s čekom poseben popust. DELIKATESA KRANJ. $ Darila vam po želji pakiramo in ODPREMIMO primerno za dedka Mraza in novo leto. DELIKATESA KRANJ.