Slovanske pravljice.
_________________                Priobčuje Nik.   Vrhov
ImLš 'ij 1^1 eki kralj je vzel sluvo od svoje ieae in šel na vojsko.  Kmaiu
||St!    I   I  po njegovem odhodu je dobila kraljica dva sina. Vesela ju je
^-   J                       bila vsa dežela.   Takoj  so  šli  poslanci  povedat kralju
U^^^H^^^fpe^     radostno novico.   Dvojčiča  sta  bila zdrava.   Rasla sta
U^^^^gjfft^i     kakor konoplj.i.  Enaka si pa nista bila.   Starejši je bil
živejši. Vedno bi bil  tekal po dvorišču,   skakal in tomljal   konjiča,  ki je bil
prav toliko star kakor on.   Mlajši   pa se je rajši igral na mehkih   preprogali,
se tiščal mamice   in   ni šcl drugam   kakor z njo na vrt.   Mati ni ljubila  sta-
MbhiK!Mt^MiK^mi fa^3E»^K h i^^^^^^^B^^BI
rejšega sinu, a mlajži je bil njen miljenček. DeČkoma je bilo sedem let, ko se je vrnil kralj z vojne. Z nepopisno radostjo je objel mater io oba otroka.
»Kateri je starejši  izmed  njiju  in   kateri   mlajši?«   vpraša oče kraljico.
Ona podvrže svoj^a ljubljenčka za starejšega. Mislila je narareč, da jo mož zato izprašuje, ker hoče vedeti, kdo bo kraljeval za njim.  Oče je sicer
./"^¦/> ,   ..              ^   246   .-*-.,__-----..
enako Ijubil oba otroka, toda ko sta dosegla mladeniŠka leta, se je uveril starejši sin, da je namenjeno kraljevstvo mlajšemu. Zato se mu je omrzilo živijenje doma in je sklenil, iti po svetu. NekoČ potoži svojo bolest in žalost konjiču in mu pove, da bi šel najrajši z doma.
Konj mu odgovori s človeškim glasom: »Če ti ni povšeči doma, idi po svetu, toda brez očetovega dovoljenja se ne gani od tod. Svetujem ti tudi, da ne jemlji nikogar s seboj in ne zajaši drugega konja kakor mene. Videl bož, da ti bo to v prid.«
Kraljevič se Čudi, čeŠ, kako je to mogoče, da govori konj po človeško. Vpraša ga, zakaj.
»Tega me ne izprašuj,« mu odgovori konjič. »Jaz ti bom varuh in sve-tovalec, če me boš poslušal.«
Kraljevič obljubi konjiČu, da se bo vsekdar ravnal po njegovem nasvetu in odide v grad vprašat očeta, sme li po svetu. Oče nikakor ni hotel pri-voliti, mati pa je bila takoj zadovoljna. Kraljevič ni odstopil od svojega naklepa, in oče je naposJed privolil. Takoj so se jeli napravljati služabniki s konji vred na pot; ali kraljevič se je branil sprernstva, rekoč oČetu: »Čemu mi bo toliko konj in Ijudi? Nekaj denarja vzamem s seboj in s svojim konjičem zdirjam sam po svetu; tako se ognem mnogim skrbem in težavam.«
Oče inu naposled pritrdi. Vse je bilo gotovo k odliodu. Konjič je stal osedlan pri vratih, gori v gradu pa je kraljevič jemal slovo od staršev in od brata. Vsi so bridko jokali. Poslednji hip se je uŽalilo srcc celo maleri, videč otroka, odhajajočega po svetu. Zabičevala mu je, naj gotovo ob letu pride dornov ali naj vsaj kaj sporoČi.
Uro pozneje je že jezdil kraljeviČ daleČ za glavnim mestom po širnem polju. Marsikdo bi mislil, da sedemnajstleten konj ne more biti tako Čil, da bi šc ugajal za ježo. Toda ta žival se ni starala; saj to ni bil navaden konj. Dlaka mu jc bila prav kakor žametasta, noge kakor strune, in poskočen je bil kakor srna. Dolgo sta potovala. KraljeviČ niti vedel ni, kam ga nese konjič. Zdajci zagleda stolpe krasncga mesta. Konjič krene s cestc preko polja k skali, stoječi blizu lepega gozdiča. Dospevii tja, udari s kopitom ob skalo, ki se odprc Široma. Oba vstopitn. Bila sta v lepi, prostorni staji.
»Sedaj me ostavi tu,« veli konjič kraljeviču, »sam pa pojdi v bližnje mesto na kraljevi dvor. Delaj se, kakor bi bil nem. Kralj te sprejnie v službo; toda pazi, da ne črhnei, in se ne izdaŠ. Kadar ti bo treba česarkoli, pridi k tej-le skali, potrkaj trikrat, in skala se ti odpre.«
Kraljevič si misli: Moj konjiČ je premeten, on gotovo ve, Čemu mi bo to na korist. Vzame si obleko in odide. Blizu one skale je bilo glavno mesto. PrišedŠi tja, se oglasi na kraljevem dvoru. Kralj se ga usmili, videČ, da je nem, in ga obdrži pri sebi. Ugajal rnu je mladenič, ker je bil dober za rabo. Najsi je biio kakršnokoli delo v gradu, za vsako je prijel. Bii je ročen in ncutrudljiv. Kralj je baš potreboval pisarja. Nemt sluga je bil zato kakor nalaŠČ. Vsem se je prikuptl. Ker se je delal nemega in na vsa vprašanja odgovarjal samo »bajaja«, so mu vzdeli ime Bajaja. Nihče mu ni rekal drugače.
-s-.    247    t-e--
¦ —. Kralj je imel tri hčere, eno krasnejšo od druge. NajstarejŠi je bilo ime Zala, drugi Budinka in najmlajši Slavica. Pri teh deklicah je bil Bajaja naj-rajši. V njihovi družbi je smel biti po ves dan, saj je bii nem in vrhutega strašno rjavega, zagorelega obraza; kazila ga je tudi obveza, ki jo je nosil preko očesa. Ali bi si mogel misliti kralj, da bi se utegnil priljubiti kaki hčeri ? Toda kraljičnam je bil nemi mladenič po godu. Povsod je moral biti poleg njih. Vil jim je vence, prinašal kitice, zvijal zlate niti, risal ptiče in razne cvetice za vezenje. To jim je bilo povŠeČi. NajmlajŠi kraljični je stregel Bajaja najrajši. Kar je nji izgotovil, je bilo vselej najlepše. V Šali sta ji sestri nagajali. Stavice pa je bila sama dobrota in jima ni zamerila.
Bajaja je bil še malo časa na dvoru, ko nekega jutra stopi v dvorano, kjer je zajtrkoval kralj. Zagleda ga, sedečega za mizo in jako potrtega, Z znamenji ga povpraša, kaj mu je.
Kralj ga žalostno pogleda, rekoč: »Zakaj me vprašujeŠ, Ijubi moj? Ne veš li, kakšna nesreča nam grozi in kako bridki trije dnevi me čakajo?«
Bajaja odmaje z glavo, čeŠ, da ne ve, a z obraza se mu je bral grozen strah.
»Vse ti povem, dasi mi ne moreš pomagati,« izpregovori zopet kralj. »Pred nekaj leti so prihrumeli sem trije zmaji: eden devetogfavec, drugi osemnajstoglavec in tretji sedemindvajsetoglavec. Takrat je bila taka stiska v mojem mestu, da so se nam od groze kar lasje ježili. Ljudje so se skrivali, ker si niso bilt v svesti življenja. Sčasoma je posla vsa živina. Vse so po-dajali tem poŠastim zato, da bi prizanesle mestu; vendar so požrle mnogo ljudi. Ko so mi jele presedati tožbe, sem si dal poklicati na dvor čarovnico, da bi mi povedala, kako naj bi pogna] te pošasti iz dežele. Toda gorje! Oznanila mi je, da se jih odkrižam le, ako jim obljubim svoje tri ličere^ ki so se jele baš tedaj razcvetati. Misleč, da se vsaj za nekaj časa iznebim zmajev, sem jim obljubil to neslišano žrtev. Kraljica mi je od žalosti umrla, ko sem ji razodel grozno obljubo; ličere pa niso zvedele ničesar o tem. Tedaj so zmaji odŠIi, in nekaj let že ni bilo sluha o njih. Sinoči pa priso-piha pastir z novico, da so zmaji zopet blizu tu v tistem skalovju, kjef so bili nekdaj in da grozno rjovejo. Oj, jaz nesrečni oče, ki moram jutri Žrtvovati prvorojenko za svojo deželo, pojutnŠnjem drugo dete in nato tretje in potem bom kakor osamel beraČ!« toži kralj  in si ruje lase.
Potrt odide Bajaja h kraljičnam. Kako se prestraši, ko jih zagleda. Vse so bile črno oblečene in obrazov bledih, kakor iz belega mramorja. Druga poleg druge so sedele in prebridko plakale, boječ se za mlado življenje. Bajaja jih tolaži, češ, da se jim gotovo najde rešitelj. Ubožice ga niso po-slušale, jokajoČ neprenehoma. Tudi po mestu je bilo vse klavrno in pobito, ker so podložniki ljubili kraljevo rodbino. Vse hiše zlasti pa kraljevi grad so bile popete s črnim suknom.                                                                              ___,
Bajaja Šine skrivaj preko polja k skali, ker je imel konjiča zaprtega. Trikrat potrka na skalo, ki se mu odpre. On vnide, pogladi konjiča po leskeči grivi, ga poljubi na belo liso, proseč: »Po dober svet sem prišel k tebi, dragi konjič moj, in če mi pomoreš, bom srečen za vselej.« Nato začne pripovedovati, kaj se je zgodilo v gradu.
Rojstvo našega Gospoda
H>*    250    *~
»Vse to že vem,« odgovori konjič, »in zato sem te piivedel setnkaj, da bi pomagal kraljičnam. Jutri zarana pridi in tedaj ti povem, kaj ti je storiti.«
Neznansko vesel hiti Bajaja v grad. Ko bi ga bil kdo opazil, bi mu bil lahko v zlo štel njegovo radost. Dobro, da ga ni videl nihče. Ves dan se ni ganil od kraljičin in si prizadeval na vso moČ, da bi jih pomiril; a ni se mu posrečilo.
Drugo jutro je bil že o prvem mraku pri skali. Konjič ga pozdravi, veleč: »Pod mojim žlebom dvigni kamen in kar najdeŠ Umkaj, vzemil«
Bajaja stori, kar mu je ukazal konjič, in zvleče iz jame, skrite pod kamenom, veliko skrinjo. Konjič mu veli, naj jo odpre. Ko dvigne pokrov, vzame iz nje tri krasna oblačila, meč in konjsko uzdo. Prva obleka je bila rdeča, obšita s srebrom in z demanti; njeni trdi deli so bili iz leskeČega jekla, na šlerau pa bela in rdeča perjanica. Druga obleka je bila vsa bela, vezana z zlatom, oklep in šlern sta bila zlata, perjanica bela. Tretja je bila svetlomodra, s srebrom, z demanti in biseri bogato obšita; perjamca ji je bila bela in modra. Naposled vzame iz skrinje še meč, vtaknjen v noŽnico, leskečo se od dragih kamenov. Tako se je lesketala tudi konjska uzda.
»Te tri obleke so tvoje,  toda  najprej si vzemi rdečo,« opomni konjiČ.
Bajaja se napravi, si opaše meč in vrže uzdo konju črez glavo.
»To ti povem, da se ne smeš bati in me razjahati. Le udrihaj po po-Šastih ia se zanašaj na svoj   meč,«   ukazuje   konjič,  stopajoč iz skalne  staje.
V gradu je bilo v tem žalostno slovo. Množica Ijudi je spremljala ubogo Zalo iz mesta. Ko so bili že blizu skalnega brloga, stopi kraljična z voza, omedli od strahu in se zgrudi na zemljo. Zdajci pridirja konj. Na njem sedi vitez z rdečo in belo perjanico. Ljudem ukaže, naj odstopijo in odvedo kraljiČno, njega pa ostavijo samega. Gledalci so radi izpolnili ta ukaz, a kraljična ni hotela oditi. Videti je hotela, kakŠen bo konec.
Komaj prispo na bližnji vrh, se mahoma odpre skala, da se je vse streslo. Devetoglavi zmaj prilomasti iz brloga, oziraje se po plenu. Zdajci priskoči Bajaja, potegne meč in z enim zamahljajem odseka zmaju tri glave. Pošast se zvija in premetava, bfjuje ogenj in sika strup daleč okolo; toda juoak se ne meni zato, seka in seka, dokler ne odrobi zmaju vseh devet glav. Truplo potepta konjič s kopiti.
Ko je bil zmaj mrtev, se obrne kraljeviC in odjaŠe, odkoder je prišel. Cudeč se gleda Zala za njim. Kar se spomni, da oČe čaka doma; zato se naglo vrne z vso družino v grad. Kdo bi mogel popisati ladost očetovo, ko je zagledal hčerko živo, in radost sestrn, upajočih, da morda tudi njima pride na pomoč kak re»itelj. Bajaja jima zopet prigovarja in z znamenji napoveduje resitelja. Dasi sta se bali drugega dne, vendar sta bili veselejši in se živo pogovarjali z Bajajo.
Drugi dan so odvedli Budinko k zmajevi skali. Tudi nji se je zgodilo kakor starejši sestri. Ko so bili prišli k skalnemu brlogu, so zagledali viteza z belo perjanico, prijahavšega od daleč. Srčno se je lotil osemnajstoglavega zmaja in ga ugonobil.   Zmagalec je oddirjal  kakor  prvi  dan.   Ko se je bila
-*¦*   251    f*-
kraljiČna vrnila v grad, je bilo vsem žal, da se niso mogli zahvaliti juna-škemu vitezu.
»Ve nista prosili viteza,« reče Slavica, »da bi bil šel z vama; jaz pa pokleknem predenj in ga tako dolgo prosim, dokler me ne usliŠi.«
»Čemu se smeješ, Bajaja?« vpraša Zala, videč na smeh se drzečega nemega mladeniča. Namesto odgovora začne Bajaja skakati po sobi, dajoč na znanje, kako se veseti onega viteza.
»Neumnež, saj ga še tu ni,« odgovori Zala.
Tretji dan so peljali iz gradu Slavico. Kralj satn je šel z njo. Ubožici je trepetalo srce od groze, misleč, kako jo pogoJtne zmaj, ako ne pride reŠitelj. Zdajci se razlegne radostni krik, da se že bliža vitez. Kakor prva dva j zmaja je ubil Bajaja tudi tretjega, dasi bi bila s konjem vred skoraj omedlela, tako sta se bila utrudila. Kralj in Slavicti poprosita viteza, naj bi šel z njima v grad; toda on ni hotel iti. Slavica poklekne predenj, ga prime za rob pri obleki in prosi tako milo, da je jelo kraljeviču utripati srce. AU konjiČ se mahoma spusti y dir, in o vitezu ni bilo sluha.            , w w                .  . v    ¦
-»*   252   t*-
Žalostna, da se ne more hvaležno izkazati svojemu reŠitelju, se vrne Slavica z očetom domov. Vsi grajski so pričakovali viteza, ali tudi lo pot so se prevarili.
Sedaj so bili zopet vsi srečni, toda ne dolgo. PriŠla je nova Žalost v kraJjevi grad. Nekega dne je sosednji kralj napovedaj vojno. Kralj se je jako prestrašil te novice, vedoč, da je sosed dokaj močnejši od njega, Nemudoma napiše liste na vse strani, in kraljevi sli se razkrope z njimi na vse štiri vetrove vabit kneze in vso veliko gospodo b kralju na posvet. Gospoda pride. Kralj jitn pojasni svojo stisko, proseč jih pomoči. Za plačilo jim obeta svoje hčere. Kdo bi se pač obotavljal ob taki obljubi ? Vsi se razidejo z zagoto-vilom, da pridejo o pravem času s svojtmi vojskami. Vsa dežela se je pri-pravljala na boj. Kralj je hotel sam vesti svojo vojsko na bojišče. Predzadnji dan se zbero knezi k veliki gostiji na kraljevem dvoru. Kralj se poslovi potem od jokajočih hčera in veli Bajaji, naj pazi na vse. Bojna trobenta zapoje, in vsi odrinejo na vojsko.
Bajaja je izpolnoval kraljevi ukaz. Na vse je pazit in se hkrati trudil( kolikor nm je bilo moČi, razvedriti kraljične. Nekega dne se mu zazdi, da je bolan. Zdravnika, ki rnu je hotel pomagati, ni maral; dejal je, da si pojde sam po zdravilne korenine, ki mu bolj pomorejo nego vsa zdravila. KraljiČne so si mislile, da je blazen, in ga pustile, da je šel. Toda njemu ni bilo mar za korenine, ampak šel je k svojem konjiču, da bi se posvetoval z njim, ali naj bi priskočil kralju na pomoČ v vojni. Konjič se je razveseJiJ, ko ga je bil zagledal. Ukazal mu je, naj si obleče belo obleko, naj vzame meč in naj ga zajaše, da pojdeta na bojišče. Bajaja ga je v znamenjc hvaležnosti poljubil.
Precej časa je že trajala vojna. Kraljeva vojska je jela pešati. Veliki sovražni sili ni bilo moči dalje kljubovati. Na drugi dan bodi glavna bitka, ki odloči, kdo bo zmagal in kdo bo porazen; tako so ukrenili. Vso noč je dajal kralj ukaze. Poslal je sle tudi k hčeram z naročilom, kaj naj storc, ko bi bili premagani. Zjutraj se priporoči Bogu, in vojska stopi v vrsto. Zciajci zabuČe trobente, orožje zažvenkeče, strelice sikajo, bojni hrum se razlega po Širni dolini. Kar se prikaže na konjiču mladeniČ, belo oblečen, z zlatim Šlemom in z belo perjanico, hiteč na sovraŽnika. V rokah mu je velikanski meč, s katerim tako strašno seUa neprijatelje, da so bili vsi zbegani, misleč: sam peklenšČek sc je prikazal in mlati po nas. Kraljeva vojska se osrči in hrabro pritiska za vrlim junakom. Sorražniki se začno umikati, in ko junaški vitez ubije njihovega voditelja, se razkrope kakor čreda brez pastirja. Beli vitez je dobil na nogi majhno rano, ki mu je okrvavila obleko. Kralj zapazi to nezgodo, skoči s konja, razlrga svoj plašČ in mu sam obveže krvavečo rano, proseč ga, naj stopi z njim v šotor. Vitez pa se mu zahvali, izpodbode konja in izgine. Kralj se je komaj zdržal solza, tako mu je bilo žal, ker se tnu je že četrtič odtegnil vitez, ki mu je bil dolžan toliko hvale. Zmagovalec se je vračal domov z velikanskim plenom. Vriskaje so ga pozdravljali v glavnem mestu. V gradu so se vrstile različne slavnosti in veselice.
»Nu, oskrbnik, kako si pazil na naš dom, ko sem bil na vojski ?« nagovori kralj Bajajo.
Hw    253    *-
Bajaja pokima, da dobro. Kraljične pa so se jele smejati, in Slavica je rekla: »PritoŽiti se ti moram, oče, /.aradi tvojega oskrbnika, ker je bil nepo-sluŠen. Zbolel je, in naš zdravnik mu je ponujal dobro zdravilo, on pa je dejal, da si pojde sam po korenine. Odšel je. Dva dni ga ni bilo nazaj in sedaj se je vrnil hrom in bolj bolan nego je bil prej.«
Kralj se obrne k Bajajh ki se mu oasmeje in zavrti na peti, kakor bi mu hotel pokazati, da mu ni prav nič. Ko so kraljične zvedele, da je njihov rešitelj zopet pomagal očetu v boju, jim ni bilo po godu moŽiti se s knezi, ker so si mislile: saj vendar morda pride oni vitez po katero.
Kralj je bil v zadregi, kako naj izvede obljubljeno plačilo. Kar je bilo njegovih knezov, mu je vsak pomagal, kolikor je mogel. Vsi so se hrabro borili v vojni. Komu naj da hčere v zakon? Kralj premišljuje, pa si izmisli pripomoček, ki bi morda ugajal vsem. H knezom stopi, rekoč: »Prijatelji, obljubil sem, da dam svoje hčere tistim, ki mi bodo najbolj pomagali v vojni. Ali vi ste mi bili vsi zvesti pomočniki, in zato hočem ukreniti tako, da nikomur ne storim krivice. Stopite v vrsto! Moje hčere bodo vrgle vsaka po eno zlato jabolko s pomolov. H komur se dokotali jabolko, bodi mož kraljične, ki ga je zalučila. Ali ste zadovoljni?«
Vsi so pritrdili. Kralj sporoči ta ukrep kraljiČnam, ki so ga odobrile, da ne osramote očeta. Lepo se napravijo, vsaka vzame zlato jabolko, in vse stopijo na pomole, pod katerimi so bili razvrščeni knezi in gospoda. Med gledalci tik ženinov je stal tudi Bajaja. Prva vrže Zala. Jabolko se prikotali baš nememu slugi k nogam; toda Bajaja se ogne in jabolko se strklja k ' nekemu krasnemu knezu, ki ga vesel pobere in stopt iz vrste. Sedaj zaluči Budinka. Kakor prvo se kotali tudi drugo jabolko k Bajajeviin nogam, ali nemi sluga se niu zopet tako spretno umakne, da zdrči k drugemu krasnemu gospodu, ki ga ročno pobere in se pokloni nevesti. Naposled vrže Slavica. To pot pa se Bajaja ne umakne jabolku, nego ga vesel pobere, hiti v grad, poklekne pred kraljiČno in ji poljublja roko. Slavica se mu iztrga in uide v svoje sobe, bridko jokaje, ker bo morala vzeti netnca za moža. Kralj se srdi, gospoda mrmra; ali kar je, to je, in se ne more izpremeniti. Nato je bila gostija. Po gostiji je bila napovedana viteška igra, kjer naj bi razdeljevala nagrade ena izmed nevest Pri gostiji je sedela Slavica vsa potrta in ni črh-nila besede. Ženina Bajaje ni bilo. Kralj je mislil, da je morda razžaljen ušel. Vsem se je smilila ubožica. Da bi jo razvedrili, jo naprosijo, da bi ona delila nagrade.
Siavica pristane. Oospoda sedi krog igriŠke ograje, nasprotniki se kosajo, kdo bo premagal, kar naznani glasnik, da je prijahal na konjiČu vitez, ki želi, da bi ga pustili k igri. Kralj privoli, in na igrišče prijezdi vitez v modri in srebrni opravi s srebrnim šlemom, na katerem je vihrala bela in modra perjanica; toliko da niso od veselja vzkliknile kraljicne, zagledavši junaško postavo svojega rešitelja. Vitez se jim pokloni in se spoprime s knezi. Nobeden mu ni bil kos. Vse je premagal. Slavica se dvigne s sedeža, nesoča mu zlat pas. Vitez zdrsne pred njo na kolena,  in   ona mu  obesi na
-*¦   254   *+•
vrat pas, kt ga je sama vezla. KraljiČna povesi oči, ko ji šepne vitez: »Krasna nevesta, Še danes se pidiva!«
Kralj z obema nevestama vred pristopijo, da pridrže viteza in se mu izkažejo hvaležne za vse dobrote; toda on poljubi bliskoma Slavici roko in izgine. Tej pa so vedno šumele po glavi besede, ki jih je bil pošepetal. Zopet so se gostili gospoda, ali Slavica je sedela v svoji sobici in ni hotela iti med goste.
Mesec je svetil, ko je poslednjikrat odnašal konjič svojega gospoda od skalovja. Pod gradom skoči Bajaja z njega, ga poljubi na vrat in liso, in konjič mu izgine izpred oči. Nerad je izgubil naš vitez zvestega prijatelja, ali zato ga je Čakalo krasno nadomestilo.
Zami&Ijena je sedela Slavica; mučila jo je misel, ali pride pač vitez. Kar odpre hišna vrata in pove, da bi Bajaja rad govoril s kraljično. Slavica ne črhne. Glavica ji omahne na blazine. V tem hipu jo prime nekdo za roko; ona vzdigne gUvo in zagledn pred seboj krasnega junaka — svojega reŠitelja.
»Ali se srdiŠ na svojega ženina, ker se skrivaŠ pred njim ?« jo vpraŠa Bajaja.
»Zakaj  me vpraŠuješ, saj nisi moj ženin,« ŠepeČe Slavica.
»Sem, deva, pred teboj stoji nemi Bajaja, ki je tebi vezal kitice, otel smrti tebe in tvoji sestri in pomogel očetu v vojni. Jaz sem tvoj ženinl«
Kajpada se Slavica ni srdila nanj. Malo hipov pozneje se široma odpro duri v dvorano, kjer je bila gostija, in vanjo stopi Slavica z vitezom v beli obleki in z zlattm šlemom ter predstavi očetu svojega Ženina, nemega Bajajo. Oče se razveseli, gostje se čudijo, sestri pa gledata po strani Slavico. Tedaj Šele se je razvnelo pravo veselje. Pili so na zdravje zaročencev do belega dne.
Po svatovščini odide Bajaja s Siavico k svojim staršem. Pa kako se prestraši, ko zagleda vse mesto popeto s črnim suknom. Takoj povpraša, kaj pač to pomeni, in zve, da je umrl mladi kralj. Brzo gre v grad tolažit starše. Misltli so, da je že mrtev, ker ni bilo o njem nobenega sluha. Kako se raz-vesele njegovega prihodal Zapet se je naselila radost v grad. Meščani so odstrantli črno sukno in ga zamenjatt z rdečim v znamenje veselja. Namesto umrlega brata je postal Bajaja kralj in užival s svojo Slavico do smrti neizkaljeno srečo.