IZ IŽANSKEGA OBMOČJA
Društvo kmetskih fantov in deklet
1. del                         .
Skorajda pozabljamo na JDruštva kmetskih fantov in deklet, (DKFD), katera so se ustanav-ljala v začetku dvajsetih let. Časovno obdobje, katero ni kaj dosti odmaknjeno, pa vendar do-volj, da jih ob pospešenem političnem, tehnič-nem in gospodarskem razvoju zanemarjamo.
Miselnost takratne inteligence je namreč bila, da kmetu znanje ni potrebno. Še naprej naj obdeluje zemljo, tega znanja pa ima že tako ali tako dovolj.
Še zdaleč pa ni bila istega mnenja preprosta kmečka mladina. Zavedala se je, da spone časa postajajo vedno bolj ozke. Nemudoma se mora-jo osvoboditi vsega zastarelega in preživelega.
Na Ižanskem smo že pred prvo svetovno voj-no priča prvetnu hotenju po izobrazbi. Vsa zah-vala gre naprednemu župniku in pisatelju Franu Saleškemu Finžgarju. V Želimljah je organiziral prvo izobraževalno društvo »Luč«. *¦ Vojna je za nekaj let onemogočila nadaljni razvoj izobraževalnih društev, tako po njej pa so se v Golem, Turjaku in Škrilju ustanovila
izobraževalna društva katera so se kasneje prei-menovala v DKFD.
Njihovi načrti in cilji so bili jasni. Zavedali so se, da jim primankuje veliko uporabnega zna-nja, katero je bilo za nadaljni razvoj kraja in kmečkega gospodarstva nujno potrebno.
V DKFD so bili vključeni vsi tisti naprednja-ki, kateri so se zavedali pomembnosti kmečkega dela in njihove stanovske pripadnosti. Kmalu so spoznali, da od cerkve nimajo kaj dosti pričako-vati. Potrebno jim je bilo uporabno in praktično znanje.
Vse pogosteje so organizirali tekmovanja in povorke. Tekmovanja so bila spretnostnega značaja. Tako so se fantje pomerjali v košenju, cepenju drv, gozdarskih veščinah ipd.
Dekleta pa so imela tekmovanja žanjic, tka-nja, pletenja, kuhanja in peke.
Navidezno nedolžna tekmovanja bi rekli. Pa vendar je v vrste DKFD stopalo vedno več mladih. Posebno še takrat, kadar so tekmovanja organizirali prav v tistem času, ko se je cerkev trudila s cerkvenimi obredi in maševanjem.
Društva so imela veliko oporo v glasilu Gru-
da. Pričelo je izhajati že leta 1924. Drznost in iskrenost glasila je prav osupljiva, saj že takrat na posebno takten in neposreden način komen-tira vsaj takratna aktualna in politična dogaja-nja.
Citiramo le nekaj odlomkov glasila, tako da bo slika še jasnejša:
»DKFD si je zastavilo za glavno nalogo orga-nizirati naš kmečki naraščaj in mu dati v tem možnost skupnega delovanja in medsebojne vzgoje. Dolžnost društva je, da skrbi za praktič-no vzgojo, oz. izobrazbo kmečke mladine v vseh gospodarskih strokah, za izboljšanje gmotnega, socialnega in kulturnega položaja našega kmeč-kega stanu. Vzbuditi moramo stanovsko zavest in kmečki ponos...«
»Kdor ne bere sam, sili s svojo nevednostjo in neizobraženostjo v roke Ijudskim izkoriščeval-cem, ki ga izmozgavajo do smrti...«
Izredno zanimiv je odziv Grude na aktualna politična dogajanja v svetu. Lepo in razumljivo komentira špansko državljansko vojno v letu 1937:
»Vmešavanje Nemčije proti zakoniti španski vladi je koristna generalu Franku, nemška avia-cija je v tem prednjačila...«
Vsa DKFD so se povezovala v Zvezo kmet-skih fantov in deklet.
Pri vsem tem pa cerkev ni stala ob strani.
Tako je kler preko katoliške akcije vršil najra-zličnejše pritiske preko župnikov na vodstvo ZKFD in društev.
Zaradi očitkov brezverstva in proticerkveno-sti je poslal dr. Jože Novak 20. 6. 1929 ljubljan-ski škofiji resolucijo.
Iz nje citiramo: »Zveza se ne more pri seda-njih razmerah kot celota podrediti katoliški ak-ciji, ker bi s tem izgubila na potrebni samostoj-nosti... Kjerkoli bodo zveza in njena društva srečala dušnega pastirja, polnega ljubezni do bližnjega, brezoblastnosti, maščevalnosti in enostranske zaslepljenosti, povsod tam bodo zveza in njena društva lepo sodelovala...«
Po tej resoluciji se stvari niso bistveno spre-menile. Vsi naprednjaki in člani društev so bili še vedno »črne ovce med pravimi verniki«.
, Dela društev so kmalu dobila močan komuni-stični vpliv, tako nastajajo SKOJ-evci, ki so prvi polnili vrste partizanov in izvedli veliko drznih akcij med NOB.
Prvo DKFD na območju današnje občine Vič-Rudnik je bilo ustanovljeno že leta 1923 na Brezovici,- takoj za njimi pa se ustanovijo po celotnem Ižanskem. (se nadaljuje)
Ivan Jevc -Čufi