Poštnina plačana v gotovini
Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Rojina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju
LETO XVII. — 28. 11. 1973 — št. 11
tekstilec
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA T E K S T I L I ND D S -
IZ VSEBINE:
—	Periodični obračun za devet mesecev 1973
—	Proste sobote v letu 1974
—	Urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu
—	Predlog na ustanovitev začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj
—	Akcija »varnost prometa v naselju«
—	Ali smo pnitpravljeni na zdimo
—	Naša ženska etkipa prva
—	Izplačani OD v mesecu oktobru KRANJ — Nagradna križanka
Periodični obračun za devet mesecev 1973
Ugotovitve, dosežki In nekateri gospodarski kazalci ob prerezu poslovnega obdobja za 9 mesecev letošnjega leta, nam ponovno potrjujejo pravilnost in uspešnost gospodarjenja, ter prizadevanj za razvoj in splošen napredek celotnega delovnega kolektiva.
Pri tem nikakor ne smemo prezreti dejstva, da se je moralo precej poslovnih rezultatov nujno podrediti vplivu določenih gospodarskih ukrepov, ki so vsem pristojnim organom znani, pa se navzlic vsemu zavlačujejo in nikakor ne rešijo, kljub stalnim zahtevam tekstilne industrije o ureditvi določenih sistemskih vprašanj. Take dodatne obremenitve (npr. povečani % za nerazvita področja) za katere se v javnosti deklarirajo nasprotne težnje in na katere delovni kolektiv nima nikakršnega vpliva, občutno zmanjšujejo višino, angažiranje in delitev dohodka, saj v letošnjih 9 mesecih ta znesek presega 10 milijonov dinarjev oziroma 12,6 % doseženega dohodka!
Tako administrativno poseganje na področje ustvarjanja in delitve dohodka je pravzaprav v očitnem nasprotju z načeli o neposrednem odločanju in vplivu delavcev. Poleg tega pa so na višino dohodka delovale še naslednje po. stavke: negativne razlike zaradi razprodaje tkanin pod rednimi cenami, negativna razlika med izvoznimi in domačimi cenami pri izvozu, odobrene prodajne kondicije kupcem (rabati, Skonti in sl.) ter obračunane bančne obresti od najetih kreditov in zamudne obresti (ki so se napram lani dvignile od 8 % na 11 %!). Vse to nam je zmanjšalo dohodek še za nadaljnjih 49 milijonov dinarjev! Skratka, lahko podamo ugotovitev, da ti vplivi močno zmanjšuje, jo realno sliko ustvarjenega finančnega rezultata in njegove delitve.
Delati normalno v takih razmerah in pogojih in doseganje ugodnih poslovnih rezultatov je pravzaprav preizkušanje sposobnosti slehernega zaposlenega, ki naj bi prispeval svoj delež k uresničeva. nju skupnih ciljev in interesov. Naloge niso lahke, ter se lahko reče, da imajo zato vsi doseženi pozitivni poslovni rezultati toliko večjo vrednost.
Ko polagamo obračun o svojem delu v 9 mesecih, je treba navesti nekatere podatke, ki najbolj značilno kažejo, kako smo v tem času uspeli rešiti sprejete proizvod, ne načrte in kakšni so glavni gospodarski kazalci, še posebno ob primerjavi z istim obdobjem lanskega leta.
Celokupna načrtovana proizvodnja je bila ustvarjena z 99,5 %. V tej je bila udeležena proizvodnja preje z 98 %, proizvodnja tkanin
114,2	% in proizvodnja pletenin 16,3 %. V primerjavi z lanskim letom je opazen dokaj dober premik v kvaliteti asortimenta, ki je v globalu za več kot 2 % boljša. Količinsko je obseg proizvodnje preje nekaj upadel, vendar pa smo izboljšali povprečno številko preje od Nm 43,1 na Nm 46, kar pomeni za skoraj 3 % več baznih kilogramov kot lani. Tehnična
kvaliteta tkanin se je izboljšala za 3 %, delovna storilnost pa za 2,6 %.
Gibanje delovne sile, je tako kot lani, tudi letos dosti mirnejše. Odhodi in prihodi zaposlenih so se zmanjšali za skoraj polovico, če jih primerjamo s podatki izpred nekaj let, ko je bilo to vprašanje še kritično.
Osebni dohodek na povprečno zaposlenega je v 9 mesecih letos znašal din 1.996, kar je za skoraj 20 % višje od lanskega v istem obdobju.
Investicijska dejavnost v tem obdobju je potekala po začrtanih programih, predvsem v realizaciji rekonstrukcije predilnice, nabavi novih statev in pletilniške garniture, nabavi strojev za plemenitil-nico in dopolnitvi raznega obratnega in poslovnega inventarja. Pričeli smo tudi z dograditvijo samskega bloka v Stražišču, za kar je bilo vloženih cca 2 milijona dinarjev.
Rezultate komercialnega poslovanja lahko ocenimo za uspešnejše od lanskih, čeprav so se domači tržni pogoji nekaj poslabšali zaradi padca kupne moči prebival, stva, večjega uvoza tkanin in nestabilnih odnosov med kupci, trgovino in reprodukcijo. Kljub tem vplivom, je bil dosežen po vrednosti za 14 % večji promet pri prodaji na domačem trgu, dočim je bil izvoz višji za 50 % napram lani. V devizni vrednosti se je povprečna cena za izvoženi meter tkanine dvignila za 36 % kot posledica podražitve surovin iz reprodukcijskega materiala in spremembe notacije dolarja in evrop. skih valut, ter lastnih naporov za izboljšanje izvoznih cen. Do kanca leta bo potrebno z vso pozornostjo nadaljevati s prizadevanji za še boljšimi prodajnimi uspehi.
Količinske zaloge nedokončane prizvodnje so se napram lanskemu letu znižale za 20 %, po vrednosti pa, zaradi podražitev, soraz-memo malo. Zaloge ob koncu devetih mesecev so še vedno previsoke in jih bo potrebno občutno znižati, ker vežejo prevelika obrat, na sredstva.
Tekoči finančni odnosi imajo nadaljnjo težnjo po izboljšanju, kar lahko smatramo kot ugoden element, predvsem pri plasiranju razpoložljivih denarnih sredstev. Naj navedemo znižanje kratkoroč-nih kreditov za 26 %, obveznosti do dobaviteljev za 50 %, terjatev do kupcev pa za 20 %.
Z izboljšanjem lastnega gospodarjenja in izvedeno konverzijo kreditov za obratna sredstva, se je osnovna likvidnost podjetja iz. boljšala in je v ovkiru danih norm. Finančna likvidnost je napram lani boljša za 6 %, razmerje skupnih zalog do trajnih obrat, nih sredstev pa za 8 %. Tudi nekateri gospodarski kazalci poslovanja so dokaj ugodni, kar prispeva k nadaljnemu utrjevanju gospodarjenja podjetja, predvsem z vidika ekonomičnost, ki je boljša za 6 % jn rentabilnosti, izboljšane za 8 %. Gospodarska storilnost je porasla za 22% , družbeni proizvod za 14 % in družbena ren. tabilnost za 3%.
Ustvarjeni finančni rezultat in njegova delitev za devet mesecev sta prekosila poleg znatno povišanih materialnih stroškov (za 30 odstotkov) tudi za 20 odstotkov povečane osebne dohodke in za približno 6,5 milijona dinarjev obremenjen dohodek zaradi administrativnih predpisov in družbenih dogovorov in končno tudi za skoraj 2 milijona dinarjev večji ostanek dohodka kot lani.
Podan je torej določen optimizem, da bomo lahko še napredovali in dosegli ob koncu leta še boljše poslovne rezultate, če bomo svoje delo kvalitetno in z vso odgovornostjo nadaljevali, s spoštovanjem sprejetih načrtov in obvez, z boljšo delovno disciplino in korektnejšimi medsebojnimi odnosi.
EVA
Proste sobote v letu 1974
Odbor za splošne zadeve je na svoji 16. seji dne 15. novembra sprejel razpored prostih sobot za leto 1974. V prihodnjem letu je planirano 266 obratovalnih dni. V tabeli so po posameznih mesecih označeni obratovalni dnevi v oklepajih. Vse ostale dni v letu 1974 pa bomo prosti in sicer: prostih sobot 33, ostalih prostih dni 4, nedelj 52 in državnih praznikov 10 dni.
R. S.
Razpored je objavljen na str. 3
Vsem članom kolektiva iskrene čestitke
29.
ob
novembru
prazniku
republike
uredništvo Tekstilca, Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije
V predilnici
Urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu
V našem glasilu je bilo že mno- razmerjih v združenem delu. Stvar zagotovljena udeležba delavcev v so določeni v temeljni organizaciji go napisanega o novi samoupravni	delavcev	je, da	se odločijo, koliko	vseh delih temeljne organizacije	s samoupravnim sporazumom,
ureditvi. Pisali smo tako o temelj-	samoupravnih	sporazumov bodo	združenega dela in njihove sindi-	Vse to bo treba torej vnesti v
nih organizacijah združenega de,a	sklenili.	Lahko	se vsa vprašanja	kalne organizacije.	samoupravni sporazum. Dolžnost,
'kot tudi o sklepanju samouprav-	urede z	enim	enotnim sporazu-	predlog samoupravnega sporazu-	delati na drugem delovnem mestu,
nega sporazuma o združevanju v mom, ali pa se sklene več samo- ma določijo delavci z večino gla-delovno organizacijo. V teh dneh upravnih sporazumov za posamez- sov vseh delavcev v dotični temelj
' na področja pravic in obveznosti ni organizaciji,
(kot smo npr. dosedaj imeli: pra-
se v našem podjetju končuje druga, — izredno pomembna — faza
nastopi le v primeru, če novo delovno mesto ustreza strokovni izobrazbi ter delavčevim delovnim samoupravni sporazum je skle- sposobnostim. Izjema velja le za
konstituiranja podjetja. Gre nam- vilnik o delovnih razmerjih, pra- njen, kadar dve tretjini vseh de- primer višje delovne sile. reč za sprejem in podpis samo- vilnik o delitvi osebnih dohodkov, iavcev v temeljni organizaciji pi- Posebna dotočila veljajo glede upravnega sporazuma o združitvi pravilnik o razdeljevanju sredstev smeno izjavita, da se strinjata s prehoda delavca iz ene temeljne TOZD v delovno organizacijo Tek- za rekreacijo, pravilnik o izobra- pravicami in obveznostmi, ki so organizacije v drugo. Pogoje in stilna industrija Takstilindus. ževanju itd.). S splošnim aktom določene v samoupravnem spora- primere za talk prehod je treba
Kot smo že večkrat omenili, je se bo odslej lahko urejal samo zumu.	urediti po samoupravnem spora-
temeljna organizacija združenega način in postopek uresničevanja Nastane vprašanje, kaj je s ti- zumu. Ob nastopu dela v drugi dela tista osnovna oblika združe- pravic in medsebojnih razmerij v stimi delavci, ki ne’podpišejo te temeljni organizaciji pa bo moral nega dela, v kateri delavci na ipod- združenem delu — če bo tako do- pismene izjave. Tak delavec ima delavec ponovno podpisati 'izjavo, lagi svojega dela neposredno in ločeno v samoupravnem sporazu- možnost, da v rolku, ki ga določi da se strinja s pravicami in obvez-enakopravno urejajo medsebojna	mu.	samoupravni sporazum, pismeno	nostmi, ki jih določa samoupravni
razmerja pri delu, upravljajo za-	Kar se tase postopka	pri	skleni-	izjavi svojo željo, da mu preneha	sporazum o medsebojnih razmer-
deve in sredstva družbene repro- tvj- samoupravnega sporazuma o lastnost delavca v temeljni orga- jih v združenem delu. dukcije ter odločajo o dohodku in medsebojnih razmerjih v združe- nizaciji( t. j., da mu preneha de- če je delavec odklonil delo na o drugih vprašanjih svojega uruz- nem delu, je poudariti naslednja lovno razmerje). Ce pa take želje drugem delovnem mestu, mu je beno ekonomskega položaja,	zakonska določila:	ne izrazi, pa tudi zanj veljajo vsa	po dosedanjih zakonskih predpi-
Ustavna dopolnila pri tem izrecno	pr^ pripravi predloga	samo-	določila samoupravnega sporazu-	sih delovno razmerje prenehalo,
zagotavljajo delavcem pravico, da	upravnega sporazuma	mora biti	ma.
po načelu enakopravnosti urejajo medsebojna razmerja v združenem delu in to s samoupravnim sporazumom.
Realizacija tega načela je bila dana z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, katerega je sprejela Zvezna skupščina v aprilu letošnjega leta.
Zakon je bä objavljen v Uradnem vp: listu SFRJ št. 22 z dne 19. 4. 1973. tlsta
Vsebina samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu
Novj zakon tega vprašanja ne ureja oz. nima nobenih določil za talk primer. Iz tega je sklepati, da tako odklonitev ne bi mogla biti sama po isebi razlog za prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. Taka odklonitev bi se lahko smatrala za kršitev delovnih ob-
Zakon navaja glede vsebine sa- no izvolijo delavci v temeljni or-	.	, ^	.	, , ,
moupravnega sporazuma dve vrsti ganizaciji. Tak organ je delavski	h, za batero se la lko
svet TOZD in pa odbor za ureja-	Pkrep', da delavcu preneha
*	**	miCrnrvpr nPlfl VPJ1 Tr rr/i»^irranQw
tista, ki se morajo urediti v nje medsebojnih razmerij v zdru-~~ “V	hoii-,-,,rt samoupravnem sporazumu in ženem delu, ki bo izvoljen pri bliž-
- tfcta„ glede katerih je prepu- njih volitvah. Kolegijski izvršilni
združenem
na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja v združenem delu. Ta medsebojna razmerja urejajo delavci v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom ter v skladu z ustavo, zakonom in ratificiranimi mednarodnimi konvencijami. Pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu ostvarjaio delavci v temeljni organizaciji združenega dela.
ščeno delavcem, da sami odločijo, organi TOZD, ki niso izvoljeni ne-ali jih urede v samoupravnem spo- posredno s strani delavcev, ne mo*
lastnost dedu.
V pogledu delovnega časa, odmora, počitka, dopusta in odsotnosti in bistvenih sprememb na-
rejo biti pooblaščeni, da odločajo pr™ doseda*j( ^ditvi Izjema • - -	velja te za letni dopust, ki mora
razumu.
Zakon navaja v 4, čl., da delavci o pravicah in dolžnostih delavcev. .	. ..	.	. ^	.	,
v temeljni organizaciji združenega Seveda se ta pravica še toliko	največ
dela urejajo:	manj lahlko da individualnemu po- " ’
način in pogoje pridobivanja slovnemu organu, lastnosti delavca v združenem de-
lu;
pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev pri delti;
določajo delovna mesta oziroma delo v okviru posameznega delov-
pa trideset delovnih dni. V delovne dneve je šteti seveda tudi proste sobote. Delavec pridobi pravi-Dosiej smo govorila o ustano- vico do letnega dopusta po tem, viitvi delovnega razmerja. Odslej ko mu preteče v temeljni organi tega seveda ni več. Novi zakon pril- zaoij.j določeni čas nepretrganega naša nov pojem: pridobitev lastno- deda, ki pa ne sme biti daljši kot sti delavca v združenem dedu. Za- šest mesecev.
Novi zakon ne pozna vec izraza	.	ctrnlknvnn Wo- bon pravi: lastnost delavca v zdru- Tudi v pogledu varstva delavcev
»Delovno razmerje«. Dosedanja ~h	noklirn oziro- ženem delu se pridobi ob pogojih, in še posebej žena, mladine in in-
ureditev je temeljila na konceptu,	. tpr rimee nosoie slede bi so določeni v temeljni organiza- validov ni pomembnejših spre-
tir. AViCtaiato HvP stranki —— na finii	_	.	d .	. Olii 7,HmT7önorrri titulo Qrulirvoi-il to- mpmV» nonratn tlftCAtloniim nrAtlrvi.
da obstajata dve stranki — na em strami delovna organizacija kot de-
delovne sposobnosti za vsako de- “Ü združenega dela Splošni za- memb napram dosedanjim predpi-lovno mesto (kadrovska struktu- 'bonski pogoj je 15 let starosti som.
lodajalec, na drugi strani pa de-	cktemizarik in zadovoljivo splošno zdravstve- Kar se 'tiče osebnega dohodka
v;	razmer- ra aedavcev oziroma sistemizacija —	_______•	„i ,,
iavec, ki stopa v »delovno razmerje« z delovno organizacijo. Doslej
delovnih mest)-	no stanje. Vse ostale pogoje (kot prav tako ni v novem zakonu Ika-
delovna mesta, Iki se zasedajo po npr. strokovna izobrazba, praksa, kih bistvenih sprememb. Posebej
rrHr-nTTrtrmnJ r.nrr»,> , + rl 1	1 F» Illy-» .tVrnunitl ila +A Hr, linn Ha
so se delovna razmerja urejala _s .	iral ai: se sicer iavno Posebni zdravstveni pogoji itd), bi bilo omeniti le to, da ima de-
statutom podjetja in s pravilni- J av]ia;„(javna chiava)- J določi temeljna organizacija samo- iavec pravico do osebnega dohodkom o delovnih razmerjih. Te j ,	ta na katerih imaio stojno. Da delavec pridobi lastnost ka, ki je sorazmeren uspehom
splošne akte je sprejemal delavski	.	,	'	-	■ d delavca v združenem delu, je po- njegovega dela in njegovemu oseb-
svet in delavci neposredno pri	A. (vodäna delovna mesto)- trebno dvoje in sicer: prvič, da je nemu prispevku, katerega je dal
sprejemanju niso sodelovali. Sedaj ,	^ merila a delitev sred- po Predhodni razglasitvi oziroma s svojim tekočini in minulim de-
pa se položaj delavca bistveno	e dohodke ter način javnem razpisu izbran za prosto lom in s tem pripomogel k pove-
spremeni. Delavec prostovoljno	-	• lačevania delovno mesto ter drugič, da pod- Čanju dohodka v temeljni organi-
združuje svoje delo z drugimi de- ^^ dohodk^ defavcev n PÄ ižjavo, da se strinja s pravi- zaciji.
.1--n-— oseonin uonoctKOv aeiavcev	- -	-	■	- ■ ■........ Navedeno določbo o upošteva-
'Iavci v okviru podjetja. Pravice in dolžnosti pa delavci urejajo s samoupravnim sporazumom o
osebnih dohodkov za nočno delo carni in obveznostmi, ki jih dolo	...
ali delo daljše od polnega delov- ča samoupravni sporazum o med- nju minulega dela je vsekakor
-------------- -,	- v nega časa-	sebojnih razmerjih v združenem smatrati kot program dolgoročme-
medsebojnih razmerjih v zdruze- raZDoreditev začetek in konec delu. Tako torej delavec pridobi ga bodočega urejanja. Doslej smo rv»m Heln T-, snnraTiim ima zna-	’	lastnost delavca v združenem delu. sicer že imeli nekatere oblike na-
nem delu. Ta sporazum ima zna- . ,	f ...
čai pogodbe, katero delavci skle- delovnega casa, pajo med seboj. Tako ne bomo
pogoje in način odmora, počit-
več imeli pravilnika o delovnih ka, dopusto m odsotnosti razmerjih, s katerim bi nekdo varstvo dela^ev prl delu' drug — pa čeprav delavski svet — urejal vprašanja, iki se tičejo pravic in obveznosti delavcev.
Pri tem je opozoriti še na neko posebnost, ki je v tesni povezavi z novo ureditvijo samoupravljanja.
Zakon namreč izrecno določa, da delavci urejajo pravice in obveznosti pri delu in iz dela neposredno in enakopravno v temeljni organizaciji združenega dela. Zakon izhaja iz stališča, da gre za tako pravico delavcev, katere oni ne morejo prenesti na druge organe.
Zato bi bä vsak dogovor ali sploš- m_ °r,fa™ a_ ni akt, s katerim bi se izvršb talk prenos ali deligiranje, ničen, pa čeprav b-i bil sprejet s soglasjem delavcev. Pravici, neposredno in enakopravno urejati medsebojna razmerja v združenem delu, se de lave; ne morejo odreči.
Kot smo že omenili, so se doslej
Tak delavec pa pridobi pravice im grajevanja za minulo delo — kot prevzema obveznosti iz združene- npr. dodatek za stalnost zapo-
_____	ga dela s tistim dnem, !ko začne slitve, nagrade za dolgoletno zapo-
posebno varstvo žena, mladine delati v temeljni organizaciji. Ce slitev itd. Načeloma pa ise je pr, in invalidov •	’	brez opravičenega razloga na ro- nagrajevanju oz. formiranju oseb-
pravice in' obveznosti delavcev Prei določen dan ne začne delati, nih dohodkov upoštevalo pred-da usposabljanja in izpopolnjeva- izgubi lastnost delavca v združe- vsem živo — tekoče delo. Delavci nja ustrezno potrebam združenega nem delu v dotični temeljni orga- so bili zainteresirani na splošno dela ter pogoje in način uveljav- nizaciji.
Ijanja teh pravic;	Pri -tem je še omeniti, da uživa
pogoje dni način uporabe sred- zakonsko varstvo po novem zako-stev skupne porabe delavcev;
pravice in obveznosti iz minule- vm za piruoimev lasuios« ue- j ekonomski položaj delavca v
lavca v združenem delti. Pravico	-.-v,1	-i K„-n
predvsem za tekoči osebni dohodek, ker od Vlaganja v razširjeno reprodukcijo navadno niso imeli
„	,	.	, .	.	neposredne koristi. Ob takem sinu vsak kandidat ki se je po- stemu	bfl zagotovljen stabi-
tegoval za pridobitev lastnosti de^	J
ga dela in iz soHidamosti;	lavca v združenem	delu. Pravico	c+a	v
primere in pogoje, v katerih de-	ima, da zahteva izvedbo postopka	^tar®Jsld	letih, ker je bb cesto
lswv ni- W ilrvlinn ritinti na	*	.	.	*" 1 prestavljen na drugo delo z manj-
lavec sme ah je dolžan delati na	za varstvo pravic,	če smatra, da	$irn	noliTvlk-am	7anaHl
drugem delovnem mestu v temellj- i-" —-•	->-i  i—«—	Slm	osebnim	dohodkom.	Zaradi
je bil pri izbiri delavca kršen t novi zakon izrecno določa, predpisani postopek ali 'da dela- d 0	. h Hohadlni unr^
podlage, pogoje m način	prene-	vec, ki je bä izbran, ne izpolnjuje	št tekoče in minulo delo Na
nemadlru-tnOSti ddaVCa V	predpisanih pogojev.Doslej šota-	čeloma naj bi^e delavcu lagotovä
nem delu,	.	bo zaščito; uM le delavci, Jm so	,staMen 0^ebni dohodek, tako, da
. varstvo pravic delavcev iz zdru-	se pnglasih v okviru javnega raz-	bi se s trajanjem zaposlitve po-
zenega dela ta druga vprašanja u piša.	stopno zmaijš^val del^ ,tekoeega
medsebojnih razmerij v zdruze- Kar se tiče razporeditev na de- in povečevai' delež minulega dela nem delu. ^	_	lovno mesto oziroma kasnejših v njegovem osebnem dohodku. Se-
Kar se tiče posameznih določil premestitev ureja novi zakon tö veda pa je pri upoštevanju oz. ko-vsa vprašanja, ki se tičejo pravic novega zakona, je potrebno ome- takole. Delavec ima pravico, da riščenju minulega dela potrebno in obveznosti delavcev, urejala s niti predvsem tista, kjer gre za dola na delovnem mestu ,za fcate- upoštevati dobrine in prejemke, statutom in s splošnimi akti. Za- pomembnejšo spremembo napram ro je izbran. Na splošno je ome- ki se odražajo na celokupni- živ-bon	je	obvezoval	delovne	organi-	dosedanji ureditvi.	niti, da zakon opušča -sistem raz-	ljenjski in družbeni standard de-
zacije,_	da	določena	vprašanja	re-	Kar se tiče uresničevanja	pravic	porejanja oz. premeščanja delav-	lavca (kot npr.: stanovanje, stro-
gulirajo s statutom, druga pa s in obveznosti oziroma uveljavlja- ca z enega delovnega mesta na kovno izobraževanje, štipendiranje splošnim aktom. V posameznih nja pravic v posameznih konkret- drugo. To pa z ozirom na spreme- otrok, rekreacija, družbena pre-primerih je zakon odo izrecno na- nih primerih, stoji zakon na na- njeno vlogo delavcev, ki s sklenit- hrama, socialna zaščita itd. Kakih vaja! splošni akt, s katerim je bi- čdnem stališču, naj o tem odio- viljo samoupravnega sporazuma podrobnejših določM v predpisih lo treba posamezna vprašanja ure- čajo delavci neposredno in to bo- neposredno določajo pogoje za za sedaj še ni in je to vprašanje di'ti- _ _	disi v temeljni organizaciji ali pa delo na posameznih delovnih me- za sedaj v glavnem predmet raz-
Sedaj je vse to odpadlo. Splojš- v posameznem njenem delu — kot stih in tudi odločajo, kdo od njih nih obravnav. Smatrati ga je torej no pravilo je, da se vse pravice in npr. v delovni enoti. Ce je tako bo na kalkem delovnem mestu -de- treba kot dolgoročni program de-obvezhosti, k; izhajajo iz združe- določeno v samoupravnem spora- tal. Delavec mora delati na dru- la. Stvar delavcev v temeljni orga-nega dela, urejajo s samouprav- zumu, lahlko odločajo o teh zade- gem delovnem mestu le v tistih nizaciji združenega dela pa je, da nim sporazumom o medsebojnih vah tudi organi, katere neposred- primerih im ob tistih pogojih, ki odtočijo, kolikšen del dohodka,
ostvarj enega na podlagi minulega dela, se nameni za osebne dohodke, koliko pa za skupno porabo.
Kar se tiče odgovornosti delavca, ima novi zakon le par določb. Ndkatera dodatna določba bo prinesel republiški zakon, ki pa bo sprejet verjetno šele v začetku prihodnjega leta. Za sedaj se uporabljajo še nekatera določila prejšnjega Temeljnega zakona o ■delovnih razmerjih, ki pa prenehajo veljati konec tega leta. V glalv-nem pa bo to področje potrebno urediti v samolupravnem sporazumu. Določiti bo treba obveznosti delavca v združenem delu iin odgovornosti za kršitve teh obveznosti, katere kršitve se smatrajo za lažje in katetre za težje, postopek za ugotavljanje kršitev in organe za izvedbo postopka ter izrekanje ukrepov. Okrepi (disoiplinske kazni) še niso na novo določeni in jih bo določil republiški zakon. Vsekakor pa tudi novi republiški zakon ne bo dopuščal denarnih kazni. Ukrepe bodo lahko izrekli le delavci v temeljni organizaciji oz. v delovni enoti ali pa od njih neposredno izvoljen® organi.
Kar se tiče odgovornosti za materialno škodo določa novi zakon enako -kot je veljalo dosedaj, da mora delavec povzročeno škodo povrniti, če jo povzroči namenoma ali iz velike nepazljivosti. Novo pa je določbo, da mora delavec povrniti škodo, če namenoma ali iz velike nepazljivosti ni izpolni svojih obveznosti in je povzročil s tem zmanjšanje dohodka. Za tako zmanjšanje dohodka bo vsekakor odgovoren delavec, ki bo neopravičeno izostal z dela. Zaradi jasnosti pri obravnavnju konkretnih primerov je primerno, dati nekaj načelnih pojasmi. Zakon pravi, -da delavec odgovarja za škodo, katero povzroči namenoma ali iz velike nepazljivosti. Škoda je povzročena namenoma, če se je delavec zavedal, da bo s svojim dejanjem ali opustitvijo dejanja povzročU škodo in je pristal na to, da ta škoda nastane. Velika nepazljivost obstoja v primeru, če delavec pri svojem ravnanju ni uporabljal tisto pozornost in skrb, kakršno se v enakem primeru lahko zahteva od vsakega delavca običajnih t. j. poprečnih in normalnih sposobnosti.
Zgoraj smo omenili, -da po novem zakonu ni več ustanovitve delovnega razmerja. Prav tako pa tudi ni več prenehanja delovnega razmerja. Tudi tu novi zaikon prinaša novi pojem: prehanje lastnosti delavca v združenem delu. Tu imamo nekatere bitsvene spremembe napram dosedanjim predpisom.
Zakon zagotavlja pravico delavca, da svobodno združuje svoje delo z drugimi delavci. Zaradi tega preneha lastnost delavca v združenem delu praviloma le, če delavec to sam želi. Proti volji delavca se to ilahko zgodi le v posameznih, v zakonu točno določenih primerih.
Lastnost delavca v združenem delu preneha v naslednjih primerih:
—	po volji -delavca (to je, če delavec sam izjavi, da ne želi več delati v temeljni organizaciji. V tem primeru mora ostati na delu še toliko časa, kolikor traja ta-kozvani odpovedni rok);
—	po sporazumu z drugimi delavci (sporazum mora biti pismen);
—	neodvisno od volje delavca;
—	iko dopolni pokojninsko dobo štiridesetih let (moški), oziroma petintrideset let (ženska),
—	zaradi dajanja neresničnih podatkov ob nastopu dala,
—	zaradi težje kršitve delovnih dolžnosti,
—	če se začne postopek, da preneha temeljna organizacija oziroma delovna organizacija,
—	če odkloni delo na drugem delovnem mestu, iki se mu ponudi zaradi ukinitve njegovega -dotedanjega delovnega mesta, do katere je prišlo iz tehnoloških ali ekonomskih razlogov,
—	če odkloni delo na drugem odgovarajjočem -delovnem mestu, ko po javnem razpisu ni bä ponovno izhran na vodilno delovno mesto;
(Nadalj. na str. 3)
Predlog za ustanovitev začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj
Osrednje vprašanje našega nadaljnjega socialističnega razvoja |e uveljavljanje nove ustave. V samoupravni socialistični družbi dobiva tudi zdravstvo in zdravstveno zavarovanje enak samoupravni status, enake samouprav.
ne pravice in dolžnosti kot druga področja združenega dela.
Skupnost zdravstvenega zavaro. vanja Kranj in zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva Kranj menita, da je treba ne da bi počakali sprejem nove ustave
Urejanje medsebojnih razmer...
(Nadalj. z 2. strani)
—	po sili zakona;
—	zaradi popolne nezmožnosti za delo,
—	zaradi prepovedi opravljanja poslov na delovnem mestu, na katerem dela,
—	zaradi obsodbe na zapor, daljši kot šest mesecev,
—	zaradi izrečenega varnostnega vzgojnega ali varstvenega ukrepa, ki naj traja več kot šest mesecev,
—	zaradi prenehanja delovne organizacije,
—	zaradi prenehanja temeljne organizacije.
Novo je določilo o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu na podlagi pismenega sporazuma. Tak sporazum bo s strani temeljne organizacije sprejel izvoljeni organ, podpisal pa ga bo pooblaščeni delavec.
Samovoljna zapustitev dela v novem zakonu ni predvidena posebej kot osnova za prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. Po dosedanjem pravilniku o delovnih razmerjih in statutu podjetja se je smatralo, da je delavec dek> samovoljno zapustil, če je neopravičeno izostal z dela pet zaporednih obratovalnih dni. Na podlagi tega se je izdala ugotovitvena odločba, s katero se je ugotavljalo, da je delovno razmerje prenehalo zaradi samovoljne zapustitve dela. Odslej to ne bo več možno. Dleavec, ki bo neopravičeno izostal z dela, bo s tem zagrešil težjo kršitev delovnih dolžnosti in bo proti njemu treba uvesti disciplinski postopek ter izreči ustrezen ukrep — lahko tudi prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. Tak ukrep pa bo lahko izrekel le organ, ki je bil neposredno izvoljen s strani delavcev.
Posebej pa je poudariti, da po novem zakonu delavcu ne more prenehati lastnost delavca v združenem delu, če je dz tehnoloških ali ekonomskih razlogov prenehala potreba po njegovem delu v temeljni organizaciji združenega dela. Takemu delavcu je treba zagotoviti drugo delovno mesto v
isti ali v drugi organizaciji združenega delia. Le če delavec odkloni delo na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovnosti, mu kot posledica lahko preneha lastnost delavca v združenem delu. Ukinitev delovnega mesta ali zmanjšanje števila delavcev na posameznem delovnem mestu torej ni več osnova za prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. Taka zaščita predstavlja v svojem bistvu tudi določeno obliko priznanja minulega dela delavca.
Na koncu je prav, če na kratko omenimo še kazenske določbe. Zakon navaaj celo vrsto prekrškov, za katere se kaznuje temeljna organizacija združenega dela in odgovorna oseba v dotični temeljni organizaciji. Kazen torej ne grozi več podjetju, marveč temeljni organizaciji. To pa je tudi razumljivo, 'kajti urejanje pravic in obveznosti iz združenega dela je prepuščeno delavcem v temeljni organizaciji. Eden od prekrškov je tudi ta, če se v temeljni organizaciji s samoupravnim sporazumom ne uredijo pravočasno pravice m obveznosti, kot to zahteva zakon.
Delavci v organizaoijah združenega dela morajo svoja medsebojna razmerja v združenem dedu urediti v skladu z določbami novega zakona do konca leta 1973.
Na kraju le še ena ugotovitev. Določila prejšnjega temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki so začasno še ostala v veljavi, prenehajo veljati z 31. 12. 1973. Do takrat bi moral biti sprejet tudi republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Ta zakon bo sprejet, kot glase sedanje informacije, šele v začetku prihodnjega leta. Ker pa marajo delavci v temeljnih organizacijah urediti medsebojna razmerja do konca letošnjega leta, bo treba tozadevni sporazum po sprejemu republiškega zakona v prvi polovici prihodnjega leta spreminjati oziroma dopolnjevati in to vsekakor zopet po dokaj zahtevnem postopku, ki velja za sprejem sporazuma. S takim urejanjem s strani zakonodajalca pa delovni ljudje vsekakor ne morejo biti povsem zadovoljni.
s samoupravnim sporazumom ustanoviti začasno skupnost zdrav, stvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva z namenom, da takoj zagotovimo kar najugodnejše pogoje za sporazumevanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva.
S tem samoupravnim sporazumom uspostavljamo začasno skupnost, ki naj zagotovi svobod, no menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločanje o izvajanju in financiranju zdravstvenega var. stva v skladu s skupnimi interesi, ki naj uresničuje druge skupne interese, do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti zdrav, stvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva skladno z novo ustavo SRS.
S predlaganim samoupravnim sporazmuom opredeljujemo kot najvišji samoupravni organ začasne skupnosti skupščino delegatov skupnosti, ki jo sestavljata zbor delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva in zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva.
Z začasno skupnostjo želimo skupno in pravočasno začeti z obravnavanjem in oblikovanjem izhodišč za izvajanje in financira-nje zdravstvenega varstva v 1974. letu, skladno z novimi ustavnimi načeli. Z ustanovitvijo te začasne skupnosti hkrati omogočamo ustreznejšo pripravo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, ki ga bodo obravnavali in sprejeli delavci in drugi delovni ljudje ne. posredno in po svojih organizacijah združenega dela in skupnostih ter delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo zdravstveno varstvo.
Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj, kot ga je sprejel iniciativni odbor, objavljamo z željo, da z njim seznanimo vse delovne ljudi in da dajo nanj mo. rebitne pripombe in dodatne predloge.
Iniciativni odbor za ustanovitev interesne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva, s sedežem v Kranju, Stara cesta 11, bo obravnaval pripombe in dodatne predloge prispele do 30. 11. 1973.
Kranj, 14.11.1973
Iniciativni odbor za ustanovitev SIS zdravstvenega zavarovanja in varstva
OSNUTEK
Z namenom, da povežemo delovne ljudi — uporabnike zdravstve.
nega varstva in izvajalce zdravstvenega varstva ter dosežemo kar najbolj ustrezne pogoje za sporazumevanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva, uresničujoč načelo XXI. dopolnila ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, sta ■sprejela skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja Kranj na seji dne	in zbor
delegatov 'izvajalcev zdravstvenega varstva Kranj na seji dne
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj 1.
Skupščina skupnosti zdravstve. nega zavarovanja Kranj in zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva Kranj ustanovita začas-(Nadalj. na str. 5)
Akcija »varnost prometa v naselju«
Komisija za prometno varnost v našem podjetju želi seznaniti vse zaposlene, posebno pa voznike motornih vozil, na prometno preventivno in vzgojno akcijo pod geslom »varnost prometa v naselju«.
Akcija se je začela prvega novembra in bo trajala do 31. januarja 1974. Namen akcije je preventivnega in vzgojnega značaja vseh uporabnikov naših cest, od voznikov motornih vozil pa do pešcev.
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je poslal priporočilo vsem svetom (in komisijam) v občinah, da glede na cestno prometno problematiko v tem letnem času (jesen—zima) sami pripravijo najustreznejši program akcije.
Naša komisija za prometno varnost v podjetju je tak program že sprejela in ga takoj začela tudi izvajati, pri. čemer jo je vodilo načelo »skrb za družbeno zaščito občanov v prometu«.
Komisija bo pogosto izvajala kontrolo vseh motornih vozil na področju podjetja. Vozniki oziroma lastniki motornih vozil bodo opozorjeni na morebitne tehnične napake ali neustrezno opremo vozil (zlasti gum). Če opozorila ne bodo zalegla, bomo imetnike takih vozil javili prometni miilioi. Poleg gum bo komisija kontrolirala tudi luči, zavorni in kretalnd mehanizem.
Znano je, da so v tem času nagle in dostikrat nepričakovane vremenske prilike (deževje, megla, poledica in sneg) zelo pogosto tudi med pogoji za večje število prometnih nesreč, zato je tudi osnovni vzrok, da tako kot drugje po svetu, posvečamo tudi pri nas vse več pozornosti organizaciji in izvajanju učinkovite preventivne in vzgojne dejavnosti pa tudi ostrejšemu ukrepanju, zlasti napram očitno agresivnim udeležencem v cestnem prometu, ki s svojo neobzirno vožnjo ali kako drugače povečujejo število prometnih nesreč. Prvi pogoj za varno vožnjo je seveda brezhibna tehnična opremljenost vozil, posebni poudarek pa naj v tem času velja previdnost, obzirnost, strpnost in tovarištvo na cesti.
Ta akcija pa ni namenjena samo voznikom motornih vozil, temveč so vanjo zajeti tudi pešci, ki lahko s svojo discipliniranostjo veliko pripomorejo, da bo na naših cestah manj nesreč kot doslej. Pešci so prav tako udeleženci prometa, zato so enaka opozorila namenjena tudi njim. Za pešce je važno predvsem naslednje opozorilo: pešec naj hodi po levi strani ceste v smeri hoje; cesto naj prečka previdno in pravilno. Tudi za pešca velja opozorilo na obzirnost, strpnost in tovarištvo na cesti, zlasti na prehodih in izven prehodov za pešce. Vsakodnevna črna kronika naših cest nas opozarja, da je pri nas vse preveč krvnega davka v prometu. Čuvajmo naša življenja s previdnostjo in postanimo previdni in disciplinirani udeleženci v prometu.
M. K.
Proste sobote v letu 1974
Legenda*
JANUAR (22)
FEBRUAR (22)
MAREC (22)
APRIL (22)
Q - prosta sotota ZA - praznik
□ - drug prost dan
MAJ (23)	JURIJ (22)
N	6	13	20	27	3	10.	17	24	.3	10	17	24 31		7	14	21 28		5	12	19.	26	2	9	16'	23 30
P	. 7	14	21	28	4	11	18	25	4	11	'18	25	1	8	15	22I29		6	13	20	27	3	10	17	24
T /	\ 8	15	22	29	5	12	19	26'	5	12	19	26'	2	9	16-	23 7Ö		k 7	14	21	28	4	11	18	25
S
Č
P
S
3	10 17 24' 31
4	11 18 25
5	©>© @
7 14 21 28 22
4 11 18
JULIJ (22)
N 7 14 23
P I 8—T5"
T 2	9 16 23 30
S 3 10 17 24 31
Ö A11 18 25
28 22 29
© ©
AVGUST (22) SEPTEMBER (22) OKTOBER (23)
9 16 23 30 10 17 Zk 31
© 18
NOVEMBER (22) DECEMBER (22)
4 11 18 25	1	8 15 22 29
P
S
5	12
6	O)
26
'5 12 19 26"
6	13 20 27
7	14 21 28
8	15 22 29
>0
2	9 16 23 3Ü"
3	10 17 24
4	11- 18 25
5	12 19 26
6	13 20 23
7	(M)
6	13	20	27
7	15	21	28“
1	8	15	22	29
2	9	16	23	30
3	10	17	.24	31
^ 21
3 10_17_24 '5 II 18 25'
5	12 19 26
6	13 20 27
7	14 21 2ß
8	15 22 ■9 16 23
1__8_ 15_ 22_ 29
'2 '9 16 23 ÜÜ“
3	-10 17-24 DT
4	11 18 25
5	12 19 26
6	13 20 2 7 14
Pomoč za ozimnico
Ali smo pripravljeni na zimo?
Letošnje leto je tekla v naši državi organizirana akcija za oskrbo z ozimnico. Organizirale so jo sindikalne organizacije z namenom, da se družinam z nizkimi osebnimi dohodki pomaga pri nabavi ozimnice. Kako je potekala ta akcija v našem podjetju, vam danes poročamo v posebnem članku zgoraj. V pogovorih, ki smo jih opravili na temo »ozimnica« z nekaterimi našimi delavci, ni bil naš namen, ugotavljati uspeha te akcije, temveč smo želeli zvedeti, kako se je ta ali oni stvarno pripravil na zimo, kakšne možnosti je imel za to. Tako so nam odgovorili:
ÌYjniKa «amar
Štefka štilec — adjustirni oddelek
Z ozimnico sem letos kar dobro preskrbljena. Krompir sem kupila pri kmetu, jabolka pa sem nabavila v podjetju. Od podjetja sem dobila tudi pomoč za nabavo ozimnice, ki mi je bila zelo dobrodošla, saj sem kupila trajno žarečo peč.
Alojz Gole
Ančka Oman — telefonistka Z ozimnico sem dobro založena. Krompir sem kupila pri privatniku, nekaj jabolk v Podvinu (II. klasa po 3,80 din za kg), nekaj pa v podjetju. Za kurjavo mj ni potrebno skrbeti, ker imamo v bloku, kjer stanujem, centralno kurjavo. V našem bloku imamo ob nalivih zaradi talne vode večkrat poplave. Zaradi tega so kleti vedno nekoliko vlažne in se mi ozimnica prav dobro drži.
Dana Smrekar — gravura Podjetje mi je dodelilo 500 dinarjev za pomoč pri nabavi ozimnice, katere sem bila zelo vesela. Tako sem lahko kupila krompir :n nekaj jabolk pri zasebniku. Jabok ka, katera je preskrbel sindikat, so bila takrat že prodana, ker prej nisem imela denarja.
Milka Hafnar: — del. pri bobna-sto sušilnem stroju Z ozimnico sem letos kar dobro preskrbljena. Krompir sem dobila pri očetu na domu, jabolka pa pri kmetu po 3,50 din v Bašlju. Žal sem jabolka nabavila prej, kot pa so jih prodajali v podjetju, saj bi jih sicer kupila tukaj. Menim, da bi morali v podjetju malo preje poskrbeti za jabolka oziroma vsaj obvestiti delavce, da bodo jabolka lahko kupili v podjetju. Tako pa so jih mnogi nabavili že preje, čeprav islabša in niti cenejša. Tudi s drvmi in premogom sem se že založila. Čakam le še na ETA ozimnico, ki imam naročeno pri sindikatu in upam, da jo bodo tudi kmalu dobavili1.
Valentin Češenj — pomočnik pri egalizirki
Letos sem nabavil le najnujnejšo ozimnico — krompir in kurjavo, za jabolka pa nimam denarja.
Oba z ženo sva zaposlena v Tek-stilindusu in imava 3 otroke. Ker gradimo hišo, se moramo odpovedati prav vsemu, kar ni nujno, zato živimo skromno iz dneva v dan.
Glede sindikalne akcije za pomoč pri nabavi ozimnice pa bj pripomnil le to, da je bila bolj površno izvedena. Po mojem mnenju bi morali podrobneje pregledati socialno stanje delavcev, ker je veliko delavcev, ki bi bili' še bolj potrebni pomoči.
Jožica Zakojič — delavka v ko-smatilniei
Za letošnjo zimo sem se oskrbela z najnujnejšo ozimnico to je s krompirjem in kurjavo. Jabolkom sem se morala odpovedati, ker pač ni denarja. V podjetju so sicer prodajali jabolka, vendar pa so bila za marsikoga predraga, čeprav bi jih z veseljem kupil.
Alojz Gole — kosmatilec
Nabavil sem lei najnujnejšo ozimnico. Z ženo imava 3 otroke v starosti od 7—12 tet. Vsi so torej šoloobvezni in lahko si predstavljate, koliko stroškov sem imel, da sem jih oskrbel s šolskimi potrebščinami1, kje pa je obleka in obutev. Žena je 'bila več mesecev v bolniškem staležu, zato je naš družinski proračun tako majhen, da razen krompirja in kurjave nisem mogel nabaviti ničesar več za ozimnico. Glede pomoči, ki jo je odobri delavski svet v zvezi z akcijo sindikata za pomoč pri nabavi ozimnice, pa sem mnenja, da je je bila slabo organizirana oziroma izvedena itn je sprožila nezadovoljstvo ne samo pri nas, temveč tudi po drugih obratih. Mnenja sem, da bi morali bolj natančno pregledati, kdo je potreben pomoči.
R. S. Jožica zukojic
Valentin češenj
Glede na to, da cene osnovnib življenjskih potrebščin tudi letos naraščajo hitreje, kot pa se dvigajo osebni dohodki, in da talko stanje najbolj prizadeva delavske druži-ne s sorazmerno nizkimi osebnimi dohodki, je po vsej državi na pobudo sindikata tekla organizirana akcija za nabavo cenene ozimnice.
V zvezi s item je aktiv predstavnikov občinskih svetov zveze sindikatov sprejel poseben akcijski program, izoblikovan, v naslednjih sklepih:
1.	sindikalne organizacije se bodo po regijah dogovorite, 'kaj bodo smatrale za tako imenovani paket ozimnice in kako bodo nastopale nasproti bankam in trgovinskim organizacijam pri kreditiranju nakupa ozimnice.
2.	Sindikati bodo poskušali po svojih močeh storiti vse, da se potrošniški trg normalno oskrbi za letošnjo zimo s potrebno kurjavo.
3.	Kot prvi kriterij za pridobitev posojila, namenjenega za nabavo ozimnice, bodo sindikalne organizacije uporabljale mesečni osebni prejemek na «družinskega
kriterij pa prejemanje otroškega dodatka.
Glede na navedeno je tudi naš tovarniški sindikat pristopil k realizaciji teh sklepov. Po konzultacijah z občinskim sindikalnim svetom Kranj so se izdelali kriteriji dn kategorje upravičencev ter razredi, po katerih naj 'bi se delila pomoč za ozimnico. Tako sta prišli v poštev dve kategoriji upravičencev: matere samohranilke, ki imajo mesečni osebni dohodek na družinskega člana pod 900 dinarjev, ter tisti zaposleni, ki prejemajo višji otroški dodatek, pa imajo ravno tako pod 900 din prejemkov na družinskega člana. S to selekcijo smo skušali zajeti kategorijo najbolj socialno ogroženih, zato smo pri izračunih upoštevali osebni dohodek v mesecu septembru in višino otroškega do-dodatka. Po skupnem seštevku smo izračunali prejemek na družinskega člana.
Nadalje smo se domenili, da se postavijo 3 razredi, in sicer:
a) 1. razred vključuje tiste, ki imajo mesečni osebni prejemek na družinskega člana 500 din — ti upravičenci prejmejo na družin-
Delitev malice v obratu
b)	2. razred vključuje tiste, ki imajo mesečni osebni prejemek na družinskega člana od 500 do 700 dinarjev — ti upravičenci prejmejo na družinskega člana 200 dinarjev.
c)	3. razred Vključuje tiste, ki imajo mesečni osebni prejemek na družinskega člana od 700 do 900 dinarjev — ti upravičenci prejmejo na družinskega člana 150 dinarjev.
Po izračunih smo ugotovili, da potrebujemo v podjetju za ta namen 75.000 'dinarjev sredstev. Delavski svet podjetja je nato na predlog sindikalne organizacije sprejel Sklep, da se odobrijo sredstva iz Sklada skupne porabe s tem, da sindikalna organizacija razdeli denar delavcem kot pomoč za nabavo ozimnice.
Za vsak obrat je bil izdelan .poseben seznam upravičencev, ki je bil .predhodno dan na vpogled vsem izvršnim odborom sindikata delovnih enot. Le-ti so morali sezname pregledati in ugotoviti, če so vsi delavci, zajeti v seznamu, upravičeni do pomoči. Tako je bila vsem delovnim enotam dana možnost, da črtajo tiste upravičence, ki so bili sicer po izračunu zajeti, vendar pa zaradi kakšnih dodatnih zaslužkov ne bi bili potrebni pomoči, oziroma, da vpišejo take delavce, ki po naštetih kriterijih niso prišli v poštev, njihovo socialno stanje pa je vseeno groženo.
Tako je dobilo v podjetju pomoč 111 delavcev. Od tega je prejelo 14 upravičencev po 250 dinarjev na družinskega člana, 42 upravičencev po 200 dinarjev na družinskega člana ter 50 upravičencev po 150 dinarjev na družinskega člana.
Skušali smo biti čim bolj objektivni, čeprav je prišlo do nekaterih napak in negodovanj^ zaposlenih, .predvsem tistih, ki so bili zaradi selekcije izločeni. Letošnja akeja sindikatov zasluži vso pohvalo in lahko rečemo, da je uspela in tudi njen namen.
Ančka Oman
Kaj pripravlja
Obe skici predstavljata značilnosti letošnje zimske mode. Obleke so udobne in poudarjajo ženskost. Materiali so mehki in prijetni za otip, barve živahne, veliko je kombinacij.
Prva Sikica prikazuje tako imenovano X linijo. Tako krojene obleke delujejo elegantno zaradi oprijetega pasu. Rokavi so široki in visoko vstavljeni, ramena poudarjena, krilo zvončasto, gumbi
Pariz za zimo
dekorativno veliki, dvojni šivi. Poseben poudarek dobi obleka z mehkim širokim ali ozkim pasom.
Druga skica prikazuje ravno krojeno obleko, ki se imenuje tuba ali etni linija. Rokavi so široki in ravno vstavljeni, kar je posebnost tega modela. Ovratnik je visok in precej velik. Tudi ta model ima poudarek na dvojnih šivih.	MaK
Predlog za ustanovitev...
(Nadalj. s 3. strani)
no skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj.
2.
Najvišji organ začasne skupnosti je skupščina delegatov skupnosti.
Skupščino delegatov skupnosti sestavljata dva zbora:
zbor delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva in
zbor delegatov delavcev — izvajalcev zdravstvenega varstva.
3.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana opravlja naloge zbora delegatov — upo. rabnikov zdravstvenega varstva, zbor delegatov zdravstvenih delavcev Kranj pa zbora delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva — delavcev v organizacijah na področju zdravstva.
Oba zbora sa enakovredna in ne more priti do preglasovanja.
4.
Skupščina delegatov skupnosti oziroma oba njena zbora enakopravno opravljata predvsem tele zadeve:
1.	sprejemata na podlagi medsebojnih in družbenih interesov program in načr.te zdravstvenega varstva;
2.	na podlagi vzajemnosti in so-lidarnosti odločata o sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo;
3.	sprejmeta finančni načrt in zalključni račun o sredstvih potrebnih za zdravstveno varstvo;
4.	sklepata samoupravne sporazume o financiranju zdravstvenega varstva z organizacijami združenega dela in drugimi dejavniki;
5.	volita izvršilne in druge organe in določata njihovo pristojnost;
6.	opravljata druge zadeve iz pristojnosti skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj, določene v statutu te skupnosti.
5.
Skupščina delegatov skupnosti (oba zbora) na prvi seji izvoli predsednika in dva podpredsednika skupščine ter izvršilni odbor, kd šteje 14 članov.
Vsak zbor skupščine izvoli predsednika in namestnika pred-
sednika zbora. Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsednika skupščine ter predsednika obeh zborov.
6.
Skupščina delegatov Skupnosti (oba zbora) sprejme poslovnik o delu skupščine, s katerim določi postopek za delo zborov, za usklajevanje stališč, za sporazumevanje in o pristojnosti predsedstva skupščine.
7.
če zbora po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne dosežeta sporazuma o zadevi, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov.
8.
Statut Skupnosti zdravstvenega zavarovanje delavcev Kranj (Ur. list SRS, št. 47/70) dn 'na njegovi podlagi izdani splošni akti ter statut Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) in na njegovi podlagi izdani splošni akti ostanejo do nadaljnjega v veljavi.
Skupščina delegatov skupnosti po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta oziroma drugih splošnih aktov, lahko z začasnimi sklepi spreminja in dopolnjuje ter usklaja statut oziroma druge splošne akte iz te točke samoupravnega sporazuma.
9.
Ta samoupravni sporazum ne posega v druge pravice, pristojnosti, Obveznosti in terjatve skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj.
10,
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmeta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj in zbor delegatov zdravstvenih delavcev Kranj.
Zbor delegatov zdravstvenih delavcev Kranj Predsednik Skupščina
skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj Predsednik skupščine
Naša ženska ekipa prva
V okviru letnih športnih iger sameznikov za naslov občinskega Občinskega sindikalnega sveta prvaka v plavanju za leto 1973. Kranj je bilo v sredo, 7. novem- Prijavljenih je bilo 126 tekmovaL bra že letošnje drugo prvenstvo cev iz 18 podjetij in ustanov tako, ekip sindikalnih organizacij in -po- da je bila konkurenca zelo moč-
Tekstilni industrija »TEKSTILINDUS« Kranj
VAS VABI K SODELOVANJU ZARADI MOŽNOSTI ZAPOSLITVE NA NASLEDNJIH PROSTIH DELOVNIH MESTIH:
—	smemalka
—	mikalka
—- posluževalika raztezalk
—	previ j alka osnove
—	natikalka votka
—	težak I
—	premogair I
—	razMadalec dohoda blaga
—	čistilka prostorov
—	transporter
—	II. pomočnik tiskarja
—II. pomočnik na razpenjalno-sušilnem stroju Osebni dohodek na teh delovnih mestih se giblje od 1.650,— do 1.800,— din.
Zaposlenim nudimo:
—	v času dopustov možnost letovanja v našem počitniškem domu v Novigradu, Bohinju ali na Krvavcu po ugodnih cenah,
—	možnost prehrane (malica, kosilo, večerja) v delavski restavraciji podjetja,
—	možnost napredovanja in priučevanja za delovna mesta: tkalka, predica din pletilja,
—	perspektivne možnosti za samska stanovanja. Kandidati za zaposlitev se lahko javijo vsak dan od 6.
do 14. ure v kadrovskem sektorju podejtja osebno ali pa pošljejo pismnene ponudbe.
L. P.
Izplačani OD v mesecu oktobru
Za opravljenih 184 rednih ur je znašal poprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v podjetju 2.166,10 din.
Poprečni osebni pa je naslednji:	dohodek po	delovnih enotah
Delovna enota	oktober 1973	poprečje januar-oktober
Predilnica	1.881,02	1.790,48
Tkalnica I	1.953,20	1.779,29
Tkalnica II	1.977,80	1.792,02
Plemenitilnica I	2.109,10	1.956,79
Plemenitilnica II	2.091,23	1.894,76
Gravura	2.356,16	2.202,05
VEO	2.472,23	2.258,55
Uprava	2.628,09	2.391,67
Zahvale
Ob praznini, ki je nastala ob nenadni izgubi našega ljubljenega skrbnega moža in očka
ALBINA BERNARDA
se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem in prijateljem, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani in pomagali.
Posebno zahvalo sem dolžna Mirt Stanetu, Krt Jožetu, obratovodji predilnice tov. Borisu Pertotu in Podgornik Danici. Posebej se zahvaljujem za zbrano denarno pomoč, za darovano cvetje, za spremstvo na njegovi zadnji poti in poslovilni govor ob odprtem grobu. Vsem, ki so mi izrekli sožalje in sočustvovali z mano, iskreno hvala.
Žalujoča žena Ivanka in hčerka Nataša
na. Kot že na prvem prvenstvu spomladi je bila tudi na tem najmočneje zastopana maša ženska ekipa v postavi: Podgornik Lea, Jakopom Sonja, Bajželj Anica im Štromajer Iva.
Tudi moška ekipa v postavi: Judež Rajko, B alderman Boro, Hlebec Rudi in Fireder Danko je bila dobro pripravljena.
Tekmovanje med posamezniki se je odvijalo po starostnih skupinah, in sicer v stilih cravl, prsno, hrbtno in delfin. V skupini A 25 m cravl je bila najboljša Baj-željnova (0:17,6), v skupini A 25 m prsno pa je bila prva Štromajer-jeva (0:23,4). V moški konkurenci je izstopal naš Balderman v disciplini 50 m cravl, saj je dosegel odlično 3. mesto s časom 0:29,6. V ženski štafeti 3 x 25 m pa je premočno zmagala maša ekipa v postavi Podgornik, Štromajer, Jakopin s časom 1:01,2. Tako je v končnem vrstnem redu ekipnega tekmovanja premočno zmagala naša ženska ekipa, ki je zbrala 75 točk, drugouvrščena ekipa IBI pa 38. Med moškimi ekipami pa je v hudi konkurenci dosegla naša solidno 6. mesto (24 točk), saj je bilo za nami še deset ekip.
Rezultati posameznikov
II. tekmovanja
Ženske: A 25 m cravl: L Bajželj (Tekstilindus) 0:17,6; 2. Štromajer (Tekstilindus) 0:21,6; 3. Jocif (Iskra) 0,24,0.
ženske: B 25 m prsno: L Kobal (IBI) 0:21,4; 2. Štular (IBI) 0:21,9;
3.	Rakovec (IBI) 0:21,9; ... 5. Podgornik (Tekstilindus) 0:24,8; ... 8. Jakopin (Tekstilindus) 0:27,0.
Ženske: A 25 m prsno: L Štromajer (Tekstilindus) 0:23,4; 2. Jocif I. (Iskra) 0:23,8; 3. Jocif M. (Iskra) 0:33,8.
Štafete — ženske 3 x 25 m: 1.
Tekstilindus 1:01,2 (20 točk), 2. IBI 1:05,8 (18 točk) 3. Iskra 1:10,0 (16 točk).
Moški: A 25 m cravl: L Mohorič (obrtniki) 0:27,1; 2. Velilkanje (obrtniki) 0:28,4;	3. Balderman
(Tekstilindus) 0:29,6; ... 8. Judež (Tekstilindus) 0:31,7.
Moški: A 50 m prsno: 1. Sieve (ZD) 0:38,0;	2. Naglič (Iskra)
0:39,8; 3. Marinček (Iskra) 0:40,2;
4.	Balderman (Tekstilindus) 0:40,8; ... 6. Judež (Tekstilindus) 0:42,4 ... 8. Fireder (Tekstilindus) 0:51,8
Štafete — moški 4 x 25 m: 1 Zdravstveni dom I 0:52,6 (20 točk), 2. Obrtniki 0:55,4 (18 točk), 3. Iskra I 0:55,6 (16 točk), ... 6. Tek. stilindus 1:01,2 (10 točk).
Ekipni rezultati
II. tekmovanja
Ženske: L IBI (38 točk), 2 Tekstilindus (36 točk), 3. Iskra (33 točk)
Moški: L ZD (43 točk), 2. Iskra (35 točk), 3. Obrtniki (31 točk),...
5.	Tekstilindus (18 -točk) itd. do 11 ekip.
Ekipni rezultati za leto 1973: (I.
im II. tekmovanje)
Ženske 1. Tekstilindus (75 točk), 2. IBI (38 točk), 3. Iskra (33 točk).
Moški: 1. ZD (91 točk), 2. Iskra (64,5 točk), 3. Obrtniki (57 točk), ... 6. Tekstilindus (24 točk itd. do 16 ekip.
Tako je naša ženska ekipa dokazala, da imamo v naših vrstah plavalke, ki so daleč pred ostalimi plavalkami v kranjskih kolektivih, ki že več let načrtno razvijajo znotraj podjetij to vrsto športa.
Tekmovanje je bilo v organizaciji komisije za plavanje pri ObSS v Kranju v zimskem bazenu. Pokale dn diplome bodo prvo-uvrščeni prejeli na zaključni prireditvi letnih športnih iger ObSS Kranj v decembru.
A. O.
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem v komercialnem sektorju in sindikatu uprave za prečudovito darilo, ki so mi ga poklonili in mi bo ostalo v trajnem spominu. Vsem skupaj želim še mnogo uspehov pri delu.
Franc Bogataj
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem predilnice II, ter sindikalni organizaciji za lepa in bogata darila. Vsem članom kolektiva pa želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
Polajnar Rezka
Tudi v
kegljanju prvi
V okviru VII. letnih športnih iger ObSS Kranj je bilo na kegljišču »Triglava« organizirano prvenstvo Kranja v kegljanju. Naša ekipa je s 459 podrtimi keglji do-, segla zasluženo prvo mesto. Več o tem vam bomo poročali v prihodnji številki.
A. O.
NAGRADE:
Rešitve oddajte najkasneje do IS.
1.	50,00 din	12_ 1973 v skrinjice pri vratarju ali
2.	40,00 din	v uredništvu Tekstilca.
3.	30,00 dim
Nagradna križanka