Pavliha Pavle Pavliha Tudi pri čevljarju uboga Pavliha tako natanko, da jja ne obrajtajo Zdaj si najde Pavliha delo pri čevljarju, ki je rajši postopal, ka-kor delal, in rajši posedal v krčmi, knkor na svojem trinožniku. Ko se nekoč.spet odpravi pohaj-kovat, da Pavlihu kos usnja in mu reče, naj ga prireže. Na Pavlihovo vprašanje, po kakšni meri hoče ime-ti urezano, odgovori: »Urezuj de-belo in drobno. kakor vidiš pastir-je, ki gonijo na pašo!« »Prav,« odvrne Pavliha ter se spravi na delo takoj, ko odide čev-ljar zdoma. Vzame usnje in krivec ter nare-že iz usnja prašiče, vole, teleta, ov-ce, koze, kozle in še druge živali. Zvečer se vrne mojster domov in vpraša Pavliha, kaj mu je pripravil. Ali je debelo gledal! Prime se za glavo in reče: »Za bozjo voljo, kaj si vendar napravil?« »Kaj vam ni povšeč?« se začudi Pavliha. »Napravil sem vendar sa-mo to, kar ste mi ukazali.« »Kaj?« se zavzame čevljar. »Jaz da bi ti ukazal kvariti usnje?« »Ukazali, ukazali,« trdi Pavliha. »Rekli ste mi, naj prirezujem debe-lo in drobno, kakor vidim pastirje, ki gonijo na pašo.« »Eh!« se jezi mojster. »Rekel sem ti, da prireži velike in male čevlje, kakor jih nosijo pastirji, ki gonijo na pašo, pa da šivaj take čevlje le-po po vrsti.« »Glejte, mojster,« ga tolaži Pav-liha. »Če bi mi tako povedali, bi bi-\o vse dobro. Tako pa —« Rekši na-pravi žalostno lice, kakor da se sam ne more potolažiti spričo svoje ne-rodnosti. Mojster se nazadnje potolažj in odpusti Pavlihu škodo, ko rau ta obljubi, da v prihodnje stori vse, kakor mu ukaže. Kmalu potem mojster sam prire-zuje ter podaja prirezano usnje Pavlihu rekoč: »Na, šivaj lepo po vrsti male čevlje z velikimi!« Pavliha vzame blago, mojster pa ga gleda in vidi, kako jemlje Pavli-ha blago za male in blago za velike čevlje in vse to lepo sešiva. »Kaj spet počneš?« se razhudi mojster. »I, kar ste mi rekli,« nedolžno od-govori Pavliha. »Malo lepo po vrsti z velikim.« »Ti si mi pravi,« de šivar. »Vsc napraviš, kar in kakor se ti reče. ne poinisHš pa, kako je bilo mišljeno, kar se je rcklo!« »Res je.« na to Pavliha. »Zakaj vem, da kdor napravi, kakor so mu rekli, ga ne tepejo. Če pa ne, je na-robe.« »2e prav,« povzame mojster. »Viš, le da sem mislil sam malo dru-gače, kakor si razumel ti. Kar sem ti dejal. je bilo tako, da dodelai najprej par majhnih in potem par velikih čevljev, ali pa najprej par velikih in potem nar majhnih; zato sem rekel, da delaj lepo po vrsti. — Na, mu še reče, »vzemi zdaj dru-go delo v roke. Tu imaš kos usnja, ureži mi iz njega čevlje po kopitu!« Mojstru se je že mudilo v krčmo, zato vrže Pavlihu usnje in brž gre. Sedeč pri drugem poliču se v krčmi naenkrat zmisli, kako je na- 191 ročil svojemu pomočniku. Zazdi se urezovati po kopitu, pa sem si mi- mu, da bi ga ta spet lahko napak slil, da je vseeno, po katerem. in razumel. Hitro tedaj popije vino in sem vzel tisto, ki mi je bilo najbolj teče domov. Tu najde Pavliha, ki priroki.« »Bog te je dall« zakltče moj- besede znaš gristi in obračati, ka- ster. »Zakaj urezuješ vse po naj- kor se zdi tebi. — Ampak zdai mi manjšem kopitu? Pokaj nama bo plačaš usnje, ki si mi ga pokvaril.« toliko majhnih čevljev? Ali ne »O,« pravi Pavliha mirno, »stro- veš, da se mora prirezovati vedno iar vam gotovo rad udela in proda po večjih, ker se iz takega kosa šc tudi drugi kos.« Nato vstane, gre vedno lahko urežejo manjši?« skozi vrata, se obrne in še reče: »Na to res nisem mislil,« se zago- »Če se ne vrnem. vedite, da scm bil varja Pavliha. »Rckli ste mi sarao tukaj. Zbogom!« (Datje i>rih.)