AVTohiŠA DANA d.o.o. Adamičeva 12, Novo mesto tel.: 068/341-400 fax: 068/341-600 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT CASO yHl_UH3Ufti.ie.vH KN.I__.N1_H CESTA KRŠKIH 2RTEV 26 8270 KR5K0 r 4 lAFP) AFI _ Tel.: 060 3 d.o.o. Dob 8/67/-051,fa ova k: 61-588 P.S.C. SKOFLEK Vadnalova 8, Dobova Tel.: 67-043, fax: 61-940 ^_^_Nova KBMdd Podružnica BREŽICE ŠT.13 / LETO XVIII / 10. APRIL 1997 Poštnina plačana pri pošti Krško Telekom med dvema vrstama uporabnikov: Ko vroča kri pogreje kri tudi plačnikom računov 130 SIT TERME ČATEŽ _ Topliška c. 35, 8250 Brežice , lavnost ni koncert ob 10. obletnici Ženskega okteta Brestanica STRAN 5 Kaj pravijo strokovnjaki pri Telekomu?! Andersenu v spomin, odraslim v opomin, otrokom v poduk: Krška knjižnica se duši, povpraševanje pa še narašča Mednarodni dan otroške knjige (obletnica rojstva Hansa Christiana Andersena) je pred malčke v Krškem pripeljal pravljičarko Jano Stržinar ter Povodnjaka in Makovega škrata, pred Krčanepa... Krško, 1. aprila - Škratje, palčki, prijazne čarovnice -vsi skupaj so ugotovili, da je treba na tem svetu spremeniti in izboljšati mnogo stvari. Začeli so tako, da so najprej ustvarili novo pravljično deželo. Takšno, da so v njej čarovnice lahko brez skrbi dobre. Živijo v urejenih hišicah in sestavljajo nove čarovniške knjige. In kaj ima pri tem škrat Boltek? Ugotovil je, da je njegov vodnjak prenatrpan s smetmi, ki so jih vanj odvrgli ljudje. Ne pomaga več pospravljanje in razvščanje starih štedilnikov in koles na eno stran, gum na drugo... Noče več biti povodni mož in prosi dobro čarovnico, naj ga prečara v nekaj drugega. Ta si pa raje izmisli novo čarovijo in očisti vodnjak navlake... Vzgojno in za otroke iz vrtca napeto, da le kaj. Zato je krška knjižnica ob letošnjem mednarodnem dnevu otroške knjige tudi podarila otrokom leskovškega in brestaniškega vrtca gostovanje pisateljice, pravljičarke Jane Stržinar. Ob tem gostovanju smo se z Ido Merhar, direktorico knjižnice, pogovarjali o delu te ustanove in težavah, s katerimi se srečuje. STRAN 4 Zdaj pomlad je, zdaj cvetja čas, zdaj naj odmeva petja glas! Tako so z Gregorčičevim verzom članice Ženskega okteta Svobode Brestanica izrazile svojo predanost in ljubezen do petja in ga izbrale ter natisnile na vabilo, s katerim so vabile na jubilejni koncert, ki se je zgodil minuli petek. O čričku so zapele najprej. Tako kot on prodorno in vztrajno poje soncu in grozdju v pozdrav, so iz grl pevk zvenele pesmi, ki so enako lepo pele o pričakovanjih, ljubezni, obžalovanju ali naravi, zdaj odločno in resno, pa spet nagajivo, prikupno. Koncert je prevevalo prijetno sproščeno vzdušje, k čemer je veliko prispevalo tudi spretno vodenje Vide Kuselj, ki je z izbrano besedo znala med vsebino pesmic vtkati desetletno zgodovino okteta, predstaviti pevke in še izdati nekaj njihovih skrivnosti. Kašken glcijbeni ki.iik bi verjetno bolj strokovno opita! kristalno či-iost sopranov, nežno barvitost in žametne glasove altov, a poslušalci so čutili predvsem to, da so se vsi glasovi zlivali v čudoviti harmoniji, ki je segala v srca in dvigala razpoloženje. Ženski oktet Brestanica je nastal v januarju 1987. leta v zbornici osnovne šole v Brestanici. V kolektivu je bila pesem večkrat blažilni obliž ob stiskah, s pesmijo so popestrili prijetne trenutke: To sposobnost in ljubezen do petja pa je znala s svojo temperamentno odločnostjo in strokovno prepričljivostjo povezati v skupino učiteljica glasbe Stanka Macur, ki je zdaj že deset let pevka in umetniški vodja okteta. Ženski oktet je obogatil pevsko sekcijo Svobode Brestanica in je kot živi organizem, ki se spreminja. Pevke, ki so odšle, so nadomestile druge iz zbornice in kraja. Vse pa družita tudi volja in vztrajnost, saj je ljubezen do petja že zdavnaj postala tudi dolžnost in odgovornost. Leta so minevala in v njih so se nizali nastopi. Iz Brestanice in občine je njihov glas segel v Posavje, po domovini in celo preko njenih meja. V februarju 1995 so skupaj z moškim zborom iz Brestanice zapele Slovencem v Bilčovsu na Koroškem, še isto leto pa tudi na srečanju oktetov treh dežel v Suhi pri Pliberku. (Dalje na 8. strani) Novo upanje za krške stran 6 košarkarje? ° Sezona speedwaya se pričenja v Krškem V soboto ob 18. uri se bo s prvo dirko za državno prvenstvo, ki jo organizira domače AMD, na stadionu Matije Gubca v Krškem pričela U 0608/22-747 ISSN 1318-7791 771318" 779018 LanGuest d.o.o. ______ 06OŽ87-568 Mobitcl: 0609/625-087 RD d d TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA, TEL.: 061/125-10-14,125-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d d ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovlnotshna, Sava, Marcator, Krka, Pivovarna Laško, Lok, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL.: 0608/21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321-225 W- f9 KRŠI Avto Punta r KRŠKO, CKŽ 135c, TEL.: 0608/231-600 H J*\ 4 MATIČNA FARMA JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL S 16-LETNIMI IZKUŠNJAMI 2204 MIKLAVŽ »Tel.: 062/692-250 Postanite naš partner-začnite donosno delo dodatno ali poklicno PONUJAMO VAM: visoko kakovostne živali strokovno pomoč ZAGOTAVLJAMO: odkup živali ceno zanesljivo poslovnost Podrobnejše informacije dobite na brezplačnih seminarjih. Prijave: JESENICE NA DOLENJSKEM* Telefon: 0608/57-070. domača sezona tega atraktivnega moto športa, od katere vozniki AMD Krško pričakujejo ponovitev vseh lanskih uspehov, ko so osvojili moštveni naslov pa tudi tekmovanje v paroih. Izmuznil se jim je le posamezni, na katerega prisegajo letos in ni razloga, da jim ne bi verjeli. V soboto bo barve prireditelja branilo kar osem voznikov. Ob že uveljavljenih Gerhardu Lekšetu, Kresu Omerzelu, Izaku Šanteju, Denisu Štojsu, povratniku Romanu Špitalerju bodo prvič nastopili še trije novinci: 21 -letni Janko Sajovec s Senovega, 23-letni Franc Geršak z Glogovega Brodater leto dni mlajši Darko Žgalin iz Artič. Na krškem stadionu se torej obetajo zelo zanimivi boji, v ospredju pa bo vsekakor rivalstvo med Krčani in Ljubljančani. (ES) DRUGA STRAN NAS GLAS, 13 -10. APRIL 19&? PISMA BRALCEV Spoštovani gospod urednik in neznani avtor sestavka o mladinskih delavnicah! Ko sem v zadnji številki vašega časopisa v rubriki "Od tu in tam" uzrla naslov "Mladinske delavnice", sem bila zelo vesela, da se ponovno piše o tej dejavnosti in v meni so se zbudili mnogi prijetni spomini. Vendar se mi je ob branju vrstic vrnil tudi grenak priokus, ki ga najbrž poznajo mnogi entuziasti, ki predvsem z velikim osebnim angažiranjem vzpodbudijo neko dejavnost, potem pa se po dolgih letih za njimi izbrišejo sledi in se celo pozabi, da je bilo karkoli sploh narejeno, dokler se ne najde nekdo, ki že poznane stvari predstavlja kot nekaj povsem novega in zgolj kot plod lastnega dela. V omenjenem sestavku neznani avtor (če bi vedela, kdo je to, bi se gotovo ne odzvala na ta način, temveč bi se obrnila naravnost nanj in ga informirala, če gre zgolj za njegovo nevednost) namreč govori o tem, da se je projekt v Sloveniji začel v šol. letu 1989/90 in v nadaljevanju je razumeti, da takšne delavnice potekajo pod okriljem Centra za socialno delo že drugo leto. To je preprosto povedano izkrivljena resnica, ki zavaja spoštovane bralce vašega časopisa, ki si zagotovo želijo verodostojnih informacij, saj smo tudi v krškem CSD začeli z izvajanjem projekta že leta 1990, takoj po zaključenem usposabljanju in bili tako mod prvimi v Sloveniji, o čemer je vaš časopis pred leti že pisal. Prve mladinske delavnice v naši občini so potzekale v Brestanici, kjer so na osnovni šoli imeli veliko posluha za nov način preventivnega dela z učenci 7. razreda in kjer sem naletela na bogat odziv otrok, ki so danes že v zaključnih kletnikih srednje šole, niso pa še, kot pravijo mnogi med njimi, pozabili vseh izkušenj, ki so jih takrat pridobili. V istem letu, torej že leta 1990 , sva s takratno študentko socialne pedagogike Boženo Cizelj, projekt predstavili tudi krškim osnovnošolcem, ki so letovali v Nerezinah. V naslednjem šolskem letu se je projekt nadaljeval v Brestanici, nekaj mesecev za tem je Ana Pečar (takrat še študentka socialne pedagogike) začela voditi delavnice na osnovni šoli v Krškem, kolegica Irena Dvoršek, socialna delavka iz CSD pa je izvajala delavnice na Senovem. Vse delo je potekalo pod mojim mentorstvom, sama pa sem bila vključena v supervizijsko skupino v Ljubljani, kasneje pa je to prevzela Irena Dvoršek. V prvih dveh letih po uvedbi projekta v Sloveniji (mimograde: prvi akterji so bili nadobodniabsolventi psihologije, ki so se delavnic učili od svojih beograjskih kolegov) sem bila tudi aktivna članica razvojne študijske skupine, imenovali smo jo "generator", ki je imela za nalogo nadaljnje razvijanje projekta po vsej Sloveniji, razširitev na delo s starši, vzgojitelji, učitelji in oblikovanje novih delavnic. Tako sem julija 1990 tudi aktivno sodelovala v poletnem taboru Mladinskih delavnic. Krčani smo imeli torej klar precejšen vpliv na podobo celotnega projekta in smo uživali strokovni ugled med drugimi. Delavnice so bile velikokrat metoda dela s takratnimi prostovoljci in vesela sem, da so nekatere izmed njih danes same zelo uspešne izvajalke delavnic in lahko poleg znanja, ki ga imajo, mladostnikom posredujejo tudi svoje osebne izkušnje in prakso, ki so jo pridobile tudi na letovanjih ZPM leta 1993 in 1994 v Nerezinah, kjer so bile mladinske delavnice del programa za delo z otroki. Eden od mogoče malo bolj skritih dolgoročnih ciljev, da namreč "uporabniki" začno posredovati svoje znanje in izkušnje novim generacijam, je tudi na ta način, uresničen. Tudi sicer so bili doseženi kratkoročnejši rezultati našega dela zelo ugodni, kar posredno dokazuje tudi dejstvo, da je projekt sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in nenazadnje tudi dejstvo, da je projekt še živ. Kljub temu pa takratni pionirji projekta nismo bili vedno razumljeni v svojih prizadevanjih, naše lastno angažiranje je bilo prepogosto prezrto, zato se mi ob branju polresnic, pa četudi so nenamerno napisane, še toliko prej pojavi grenak priokus vsega lepega, kar smo doživeli, kar nas je bogatilo in kar smo dobrega naredili. Gordana Rostohar, dipl. psihologinja UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8 -13 URE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM MERVIN__________Salon pohištva MERVIN d.o.o.. Mostcc 6. 8257 Dobova. tel.: 0608/61-058 Jr Jvl^J L rLt3 1 ; 'redsedstvo območne organizacije ZLSD Krško protestira ob nameravani prodaji plavalnega bazena ob tovarni celuloze in papirja Krško. Naša opozorila od začetka rušenja nekdaj uspešnega krškega gospodarstva žal niso bila uspešna, pa tudi danes še mnogi ne doumejo, kaj to pomeni. Pa ne padajo samo tovarne, posledice so mnogo hujše. a je res tako, kaže nameravano dejanje, ki bo imelo, če do tega pride, hude posledice za šport. Je resnično potrebno, da bo konec še ene bogate tradicije - krškega plavanja? To se bo namreč zgodilo, če uspe prodaja plavalnega bazena. Leta 1954 zgrajeni bazen je vseskozi dajal dom krškim plavalcem. Ni bil ravno najboljši dom, je pa bil dom, v katerem je bito vedno veliko življenja. Organizirani v plavalnem klubu so bili otroci obvarovani ceste in se naučili trdo delati. Ni nam vseeno, kaj bo z našimi otroki, zato pozivamo župana in Občinski svet Krško, da skupaj zagotovijo, da bazen v čim krajšem času preide v občinsko last, da ga končno pokrijemo in tako damo klubu, ki ima v svoji sredi izključno domače tekmovalce - z dobrimi rezultati, tisti pravi dom. Zasnova dela v bazenu bi lahko bila širša od sedanje, saj bi lahko služil programu šolskega plavanja, športnikom in tudi v rekreativne namene. Predlagamo, da ta problem obravnava Občinski svet na svoji prvi seji In ga končno soglasno razreši v korist občanov in plavalnega športa. Predsedstvo območne organizacije ZLSD Krško Delovno srečanje ob uvajanju 9-letne OS Dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, aktivno sodeloval Leskovec pri Krškem, 2. aprila - V prostorih OŠ Leskovec pri Krškem je bilo v sredo celodnevno delovno srečanje, ki ga je Ministrstvo za šolstvo in šport RS namenilo problematiki ob uvajanju devetletne osnovne šole v prakso. Dodati je potrebno, da je bilo to eno od šestnajstih srečanj v Sloveniji, ki jih omenjeno ministrstvo pripravlja z namenom, da bi ugotovili prostorske in kadrovske pogoje za uvajanje te novosti iz nove šolske zakonodaje. Tokrat so se ob organizacijskem sodelovanju leskovške šole zbrali župani in drugi predstavniki občin, ravnatelji osnovnih šol in vrtcev iz sevniške, krške, brežiške, škocjanske in šentjernejske občine. Imeli so odlično priložnost, da so aktualna vprašanja o uvajanju devetletne šole predebatirali z ministrom za šolstvo in šport kakor tudi z državno sekretarko, mag. Tejo Valenčič. V popoldanskem času so se delovnemu srečanju pridružili učiteljski zbor in vzgojiteljski zbor leskovške šole ter svet staršev iste šole. Popoldanska tematika je zajela vprašanja vsebinske (kurikularne) prenove, zato so aktivno sodelovali nekateri člani kurikularne komisije - med njimi dr. Ludvik Horvat. Predstavniki šol, vrtcev in občin so se na delovnem srečanju na najbolj neposreden in aktiven način srečali s tematiko, ki jo je nova šolska zakonodaja postavila v ospredje, (imi) Čez pet let, s šolskim letom 2002/2003, se devetletna osnovna šola uvede v vse oddelke 1. in 6. razreda (s prenovljenim programom za 7. razred) v Sloveniji. Že čez dve leti - v šolskem letu 1999/2000, bo poskusno uvajalo novosti 10 % slovenskih šol, tistih, ki bodo takrat izpolnjevali prostorske in kadrovske pogoje in ki si bodo pridobili soglasje staršev in ministrstva za šolstvo in šport. Mamin dan Poslikane steklene vazice, zgubane rože iz papirja, broške iz gline, portrete, čestitke in glasila so mame prejele za darilo od svojih otrok, učenci od prvega do četrtega razreda pa so za mame pripravili lep program. Iz učilnic se je slišalo nežno petje "Mamica je kakor zarja", igranje otrok na sintetizatorje, flavte, citre, trobento in harmoniko. Plesali so tudi Makareno, disco -fox in Poskočnega zajčka. In kako dobro mame plešejo Makareno? Otroci so se od srca nasmejali njihovemu mahanju z rokami. Otroci so tudi naslikali portrete svojih mam, ki so se morale prepoznati na sliki. Manjkalo ni tudi skečev in družabnih iger. Torej, bilo je lepo, kar se je na obrazih mater in otrok tudi videlo. (Novinarski krožek OŠ Dobova) Vsaka mama je prava mama Te besede Toneta Pavčka iz pesmi Mama so dale pečat prireditvi, ki jo je v soboto, 5. aprila pripravil Krajevni odbor SKD na Gori. Z njo smo našim materam želeli pokazati hvaležnost, za ves trud, požrtvovalnost in ljubezen, s katerimi usmerjajo naš korak in nas vodijo v življenje. Mladi iz gorske krajevne skupnosti smo pripravili kulturni program. Zaigrali smo Barrovo igrico Darilo za mamo ter recitirali nekaj Pavčkovih pesmi. Za glasbeno popestritev programa so poskrbeli Jasmina s citrami ter Lojzi in Mojca s harmoniko. Mojca je ta večer tudi prvič zaigrala domači publiki. Z Gibranovimi besedami "Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite..." smo zaključili naš program. Prav te besede pa so na kožo pisane našim mamam in starim mamam. Slišale so opojni klic ljubezni in mu odgovorile, ko so vstopile in vstopajo v avanturo dajanja življenja. Večer pa se s tem še ni končal, saj smo se v velikem številu zadržali pozno v noč. Za prijetno razpoloženje so še naprej skrbeli naši glasbeniki, mame pa so obložile mize z dobrotami, ki so ob dobri kapljici iz domačih goric še poboljšale praznovanje Materinskega dne. Razšli smo se enotnih misli. Takšna in podobna srečanja nas povezujejo in nam lajšajo breme vsakdanjega dela. ^m d.o.o. INZEHIRING-TRGOVINA Finžgarjeva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/61-746, Fax: 62-780 NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: PAPIROTI, vse iz papirja, Krško d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. ^ 1 Eifc&j NAŠ GLAS, 13 -10. APRIL 1997 IZ NAŠIH OBČIN Županje malo pristojnosti in še manj denarja Vsekakor bi ob odgovornostih radi tudi več pooblastil Renta še vedno čaka, a pred novimi uparjalniki bo vsekakor prišla na svetlo, tako kot odlagališče RAO Naš glas: Ekološka renta je za Posavje še vedno samo želja, jedrska elektrarna obratuje že vrsto let in z njo "funkcionirata" tudi njen negativni sloves ter vpliv na zmanjšano vrednost bivanjskega okolja okrog nje. Ali ima Posavje kakšne načrte za to, da si izbori rento? Morda ima kdo kak komentar na delo državnega sekretarja Borisa Soviča, ki bi moral pripraviti ustrezne podzakonske akte o tem, pa jih (očitno) ni. Siter: "Krovni zakon o varstvu okolja je sprejelo ministrstvo za okolje in prostor. Področna zakonodaja (varstvo voda, zemlje, zraka, ravnanje s komunalnimi, jedrskimi odpadki in tako naprej) ni bila sprejeta. Ustanovljen je bil sklad za dekomisijo, za katerega ne vemo, čemu služi, saj se ne uresničuje, Hrvaška mu nasprotuje. Ne vemo, kaj bo z denarjem iz tega sklada. Vemo, da v svetu obstajajo modeli nekega nadomestila, pa če govorimo o renti ali čem drugem, za področje, kj je v nekem radiusu oddaljeno od objekta, kakršen je jedrska elektrarna. Mi ne govorimo o renti, temveč o skladu stavbnih zemljišč, ki je bil zastavljen takrat, ko je bil in je takšen, kakršen je. Vemo tudi, da je še vedno prisotna težnja krajanov in občanov po neki osebni renti. Vemo tudi, da se bo v bodoče, v zvezi z nekimi investicijami in spremembami v nuklearni elektrarni, moralo malo bolj odprto spregovoriti o vseh zadevah, tudi kar se tiče te rente. Vemo, da so v nezavidljivem položaju v Dolenji vasi, ki je najbližja elektrarni in komunalni deponiji. Tam so tudi že postavili določene zahteve in nekatere izmed njih niso uresničljive na lokalni ravni, ker gre za odločitve države. Vemo, da se je v tem trenutku spremenil upravni odbor elektrarne. Iz nekdanjih 12 članov, kjer so bili po štirje člani iz Slovenije, Hrvaške in elektrarne, so ostali samo še štirje Hrvatje in štirje Slovenci. V tem upravnem odboru lokalna skupnost nima nobenega predstavnika. Spet smo torej odrezani in prepuščeni neki nemilosti centra in sosednje Hrvaške. Po mojem mnenju ti problemi presegajo zmožnosti odločanja in dogovarjanja na ravni lokalne skupnosti. Treba pa bo zadeve postaviti na čisto, ne glede na to, ali gre za uparjalnik, simulator ali karkoli drugega. Ponovno bo treba spregovoriti tudi o potencialnem odlagališču jedrskih odpadkov. Sedaj ga imamo, odpadki so tu, nihče pa v zvezi z njimi ne stori nič. Ti odpadki niso ovrednoteni, njihovo stanje ni kvantificirano, nihče jih noče, mi pa smo zaradi njih prizadeti. O vsem tem bo treba spregovoriti in upam, da nam bosta takrat stala ob strani ne samo Brežice ampak tudi Sevnica, ko bomo skupne, dorečene zahteve naslavljali na ministrstvo, vlado in njenega predsednika." Peternel: "Kratek bom. Občani Sevnice so pričakovali, da bo vsaj spodnji del občine dobil neke vrste rento. O tem ni bilo govora, čeprav je ta problem skušala sprožiti že prejšnja občinska skupščina. Povedali so mi, da je to boj z mlini na veter. Kaže, da je država samo poiskala lokacijo, kaj bo pa z občani v njeni okolici, ji pač ni veliko mar. Praktično nimamo sedaj nikjer nobene pobude, ne sodelujemo. Več smo pričakovali od te nove zakonodaje, te pa trenutno še ni. Povedal bom kar naravnost: naši občani si obetajo malo več od rente od savskih elektrarn, če bodo, kadar bodo in ko bodo. Sicer pa vemo, da je bil odgovoren za pripravo ustrezne zakonodaje državni sekretar za energetiko (Boris Sovič, op. avt.). Ne samo to. Ta državni sekretar je bil mnogokrat v Krškem, nekajkrat smo sedeli v hotelu v Krškem, kamor nas je povabila gospodarska zbornica, pogovarjali smo se o savskih elektrarnah, rudniku, nuklearki... Pa vendar ni dojel in čutil naše klime, našega dihanja, čeprav je bil kar nekajkrat med nami. Ni dojel, da bi bilo to treba narediti." Avšič: "Pri nas se to vprašanje pojavi vsaj nekajkrat na leto na občinskem svetu ali pa tudi v drugih okoljih. Krajani naše in sevniške občine so še toliko bolj prizadeti, saj krška občina vendarle dobiva neko nadomestilo. Čeprav gre ta denar preko sklada stavbnih zemljišč za občinski proračun, to sploh niso majhna sredstva. Mi kot prvi sosedi pravzaprav ne dobimo čisto nič. Na seji odbora za infrastrukturo pri državnem zboru sem odprl to vprašanje. Na srečo so me nekateri podprli, ker so iz okolij, kjer imajo tudi nekaj problemov: iz Kočevja, Škofje Loke. Na seji je bilo tudi celotno vodstvo ministrstva za okolje in prostor, ki je odgovorno za predpise s tega področja. Sprejeli smo sklep, da mora izvedbeni akt za nadomestilo prebivalcem, ki živijo na takem ogroženem področju, biti sprejet do konca letošnjega leta. Sklep smo sprejeli januarja letos, pomagal sem pri oblikovanju in na njem bom tudi vztrajal. Na podlagi številnih odgovorov gospodov iz Ljubljane sem se naučil, da mi ne mislimo prav. Res je namreč, da mi ne moremo zahtevati odškodnine zaradi nevarnosti, ki jih v okolju povzroča nuklearka. Če bi namreč to bilo res, bi bilo grozno in bi jo morali že zapreti. Odškodnino moramo zahtevati zaradi okolja, kjer je zmanjšana kakovost življenja, kjer je nenehno prisoten strah. Če pa bi bila nuklearka nevarna, nas ne bi bilo več tukaj ali pa ona ne bi obratovala. Dokler pa številni monitoringi zatrjujejo, da nuklearka obratuje varno in da nima škodljivih vplivov, lahko dobimo odškodnino samo zato, ker je nas vseeno strah živeti tukaj in to ima svojo ceno. Dvolično je, da se mi pogovarjamo s krajevnimi skupnostmi, katera je pripravljena sprejeti komunalno deponijo, ki bo zgrajena po vseh najsodobnejših varnostnih predpisih in z vso najsodobnejšo varnostno tehnologijo, ki je danes na razpolago. Ta deponija ne bo nič nevarna za okolje, pa se pogovarjamo o odškodnini za kraj, ki naj bi jo sprejel. Za nuklearko pa naj to ne bi držalo? Prepričan sem, da je danes nihče ne bi sprejel, če bi se pogovarjali o njeni lokaciji, ali pa bi bila ta tako draga, da nihče ne bi investiral v njo. Ker pa se je zgodilo takrat, ko se je in vemo, kako se je, imamo vsaj sedaj pravico nekaj zahtevati." Naše glas: Ko so krški delegati zavrnili izdajo dovoljenja za širitev sedanje deponije NS RAO pri nuklearki, so se prostovoljno odrekli odškodnini, odpadki so še vedno tu, samo čedalje več jih je... Avšič: "Da, samo črno deponijo imamo." Tel./fax: 0608/81-709 3.500 SIT/teden Državni sekretar za energetiko ni iz Posavja, ampak iz Posavja pravzaprav noče nihče v Ljubljano, ljudje od drugod pa v Posavju nimajo kaj iskati Naš glas: Imam kamenček, na videz malenkost. (Peternel: "Ga bomo že zdrobili, še tegal") Tistemu, ki ve, kako te reči tečejo, je povsem jasen pomen kadrov. Posavci nimamo v Ljubljani niti enega državnega sekretarja. Zakaj ga nimamo, in kaj smo naredili za to, da bi ga imeli? Peternel: "No, to je kamen, ob katerem se morda malo spotaknemo. Moram povedati, da o tem nismo dovolj razmišljali. Treba je tu biti pošten. Mi smo se vedno počutili, kot da smo tu doli odmaknjeni in da imajo lahko državne sekretarje in državno vodstvo samo Mariborčani in Ljubljančani, včasih tudi Primorci. Moram povedati, da pri nas še danes, ko to gledam, nimamo ene politične skupine, ki bi poskušala speljati to stvar. Župani nismo politiki, ubadamo se s cesto, s telefonom. Politične skupine, ki bi pa rekla: 'Fantje, Posavju je treba najti dva ali tri državne sekretarje!', pa ni. Nimamo lobija, ki bo rekel: 'Ti in ti bosta kandidirala!' Tako vsaj jaz gledam!" Avšič: "Ali lahko dodam še nekaj? To (lobi in človeka, op. avt.) smo tudi že skušali organizirati, potem se pa pokaže, da nimamo ljudi, ki bi bili pripravljeni iti v Ljubljano. To je pa drugi del zgodbe. O državnem sekretarju za energetiko smo se pogovarjali zelo resno, poskušali v smo delati tudi politično, moramo se pa zavedati, da ne moremo ponujati kar vsako ime, ki se nam pojavi. Tisti, ki hoče biti državni sekretar za določeno področje, mora imeti neke strokovne reference, nekaj političnega portfelja, vsega tega pa je v Posavju premalo. Če pa že je, pa takega človeka ne moreš prepričati, da bi kandidiral. Imeli smo že konkretna imena. Škoda bi bilo sedaj govoriti, ker bi kompromitirali določene ljudi, ampak imeli smo imena. Torej: daleč od tega, da nismo hoteli sodelovati. Le človeka nismo našli, ki bi hotel zagrabiti za energetiko." Siter: "Vsak izmed nas je imel nalogo, da se z določenim izbranim kandidatom pogovori, pa nismo imeli možnosti, da stvar premaknemo. Pa mislim, da bi bilo edino pravilno, da imamo državnega sekretarja, glede na energetski potencial, ki je že danes in ki se bo še v bodoče še povečal s prihodom savske verige. Tuje še rudnik... Sploh je pereč problem, da Posavje nima svojih kadrov v Ljubljani, ne le za državne sekretarje. Tudi v krogih bančnikov, sodstva in drugje. In mislim, da je to eden izmed vzrokov, zakaj lahko Ljubljana kot center gleda na nas zviška, kot na periferne ljudi, ki pridejo prosit." Iz vsega, kar so nam povedali naši sogovorniki, na podlagi svojih neposrednih izkušenj, lahko sklepamo, da so Posavci malo nori ljudje. Delajo in živijo namreč tam in v takem okolju, kjer nihče drug noče. Še mladi počasi bežijo v centre, čeprav imajo radi svoj domači kraj. A v njem žal nimajo kaj iskati. Povejmo nekaj podrobnosti. O člo-veku, ki so ga dobili iz Zagreba. Inženirju je bila tovarna všeč in odločil se je, da bi v njej rad delal. Gospa pa je zavrtala: Imate stano-vanje? Seveda gospa, stanovanje je! Kaj pa ribarnico, glasbeno šolo, plavalni bazen, opero v radiusu 50 km... Ne? Moj mož ne bo delal tukaj. Gospa je raje odšla nazaj v svojo podstrešno garsonjero. Ena izmed njih je celo dovolila možu, da je delal v tovarni. Ampak samo dokler niso bili otroci dovolj veliki za v šolo. Mož se je sicer upiral, da ga "od tu ne zvlečejo niti z devetimi voli", a gospa je sklenila: Tvoj sin bo hodil v glasbeno šolo in tvoja hči bo hodila k baletu! Odšli so! Seveda se v takih pogojih pokaže še dodatno smiselna borba za vsak kilometer dobre avtoceste proti Ljubljani, za hiter, sodoben in udoben vlak, ki ne bo potnikom polomil vseh kosti in vzel pol dneva za to isto pot, za čim več oddelkov glasbene šole, za baletno šolo, za še kak oddelek univerze... Saj je res kriza, a ko bodo delovna mesta, moramo mi imeti na voljo usposobljene ljudi, sicer jih bodo investitorji pripeljali od drugod. Nekaj tega bo že prinesla meja, ko se odpre, a marsikaj je odvisno predvsem od usklajenega delovanja posavskih občin, od velikih ambicij in sposobnosti, da se o njih dogovorimo ter jih uresničimo. Tudi v sporu z Ljubljano imamo v rokah dovolj argumentov. Treba je le odločnosti, volje in poguma. Začeli bi lahko celo z resnično dobro cestno in morda tudi avtobusno povezavo med vsemi tremi občinami. Da ne bo potnik imel občutka, da se vozi po nevarnih brezpotjih. Pa ne samo to: kako neki bi se poteh cestah umikali pred kakršnokoli nevarnostjo! (Ika) STUDIO BREŽICE o po s ni-j i KS Šentjanž očita občini nesodelovanje pri investicijah V tem mandatu še brez dodatnih investicijskih sredstev Pred prvo obravnavo odloka o letošnjem občinskim proračunu občine Sevnica so temeljni finančni akt temeljito proučili tudi v KS Šentjanž, ki v tem mandatu ni prejela še nobenih dodatnih sredstev za investicije oziroma, kot sami pravijo, na njihovem območju se niso izvajale nobene aktivnosti. Občini očitajo, da ni sodelovala pri investicijah, ki jih vodi sama KS, čeprav bi morala. KS Šentjanž je namreč druga največja krajevna skupnost v sevniški občini, po komunalnih problemih pa je kar na prvem mestu. Milan Jamšek, predsednik sveta KS: "Za investicije v lanskem letu krajevna skupnost ni dobila ničesar, čeprav bi občina morala poskrbeti za skladnejši razvoj vseh KS. Investicijski denar se vseskozi uporablja le v nekaterih KS. Opažamo, da se sredstva za investicije na nivoju občine zmanjšujejo oziroma so usmer-jena v večje projekte, ki se financirajo skozi srednjeročno obdobje. Naša krajevna skup-nost z 80 km makadamskih cest, s problemom vodooskrbe, javne razsvetljave, pločnikov, kanalizacije in s 3 mio SIT, ki jih dobi na leto, ne more financirati niti obveznosti do kredita za mrliško vežico, ob tem, da je vse delovanje brezplačno oziroma na bremenih posameznikov, ki so se pripravljeni vsemu odreči. Ob taki nadaljnji politiki občine do KS ne vidimo več izhoda in nadaljnjega napredka. Od občinskega sveta želimo, da položaj naše KS proučijo in se odločijo za nadaljnje postopanje, sicer bo v tej situaciji svet KS Šentjanž kot celota odstopil." Milan Jamšek, predsednik sveta KS Prva obravnava odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1997pa je pokazala, da so podobne težave še v kmetijstvu, zdravstvu, kulturi, športu In še kje. Žal pa ima proračunska vreča nekje tudi dno, zato je za povečanje posamezne postavke potrebno neko drugo pač zmanjšati. Kakorkoli že, občinski svet je na zadnji seji sklenil, da naj problematiko kozjereje, na katero je ob vseh ostalih kmetijskih panogah opozoril Srečko Ocvirk, predsednik odbora za kmetijstvo, obravnava matični odbor, ključ za razporeditev sredstev v krajevnih skupnostih naj ostane nespremenjen, na Svetu krajevnih skupnosti pa naj se obravnava ugodnejša varianta. Problematiko investicij v KS Studenec bo najprej obravnaval domači svet KS in s predlogom prišel na sejo občinskega sveta. Občinski svet je naložil občinski upravi, da do naslednje seje pripravi pregled vseh investicij v krajevnih skupnostih v tem mandatu. vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE M41C A.9.9. Ul. 3. julija 14, Senovo Tel.: 0608/71-520 Enkratna priložnost za vse, ki jih zanimajo triki čarodejev. Čarobni kovček je primeren za otroke in starejše, ki imajo željo s čarobnimi triki razveseliti prijatelje, gledalce, poslovne partnerj sošolce, itd. Na voljo imamo dva kovčka: s 100 (različnimi triki) in SO (različnimi triki), z rekviziti in seveda navodili, fih se lahko vsak trik tudi naučimo. Poleg kovčka vam nudimo tudi vse vrste igralnih kart. Pokličite nas! IGRALNE KARTE: Črni Peter, tarok, šnopc karte, clasic karte, avtomobili, cigajner, ženske, remi-dvojne, tarot. GOSPODARSTVO IN NEGOSPODARSTVO NAŠ GLAS, 13 - tO. APRIL »97 OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Avtoprevozniki Vse, ki ste prijavljeni na preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licence, ki bo v petek, 11. aprila 1997 v Osnovni šoli Leskovec prosimo, da se držite ure preizkusa, ki je napisana na dopisu, ki ste ga prejeli poleg računa. Na izpit morate prinesti osebni dokument (osebna izkaznica ali otni list...) ter potrdilo, da ste poravnali račun (plačana položnica). Območne obrtne zbornice Krško, Brežice in Sevnica vam želimo veliko uspeha pri izpltul V soboto, 12. aprila 1997 bo v okviru sejma Avto in vzdrževanje v Celju seminar na temo CEMT organizacija in dovolilnice, ob ti. uri v modri dvorani celjskega sejmišča, vabljeni. Tečaj o higieni živil in osebni higieni Območna obrtna zbornica Sevnica organizira za člane in pri njih zaposlene delavce v gostinstvu osnovni in obnovitveni tečaj o higieni živil in osebni higieni. Tečaj bo predvidoma izveden v času od 21. do 25. aprila 1997. Podrobnejše informacije za prijavo lahko dobite na Območni obrtni zbornici Sevnica, Pod vrtačo 17, do vključno petka, 11. aprila 1997. V okviru tečaja bo tudi posvet, namenjen vsem gostincem, na temo novega tobačnega zakona in pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih v gostinstvu. Kotizacije za posvet ni, o natančnem datumu pa boste sevniški gostinci nanadno obveščeni. Strokovna ekskurzija v Kamnik Območna obrtna zbornica Sevnica organizira za svoje člane in njihove družinske partnerje enodnevno strokovno ekskurzijo v Kamnik z okolico. Ekskurzija bo v soboto, 17. maja 1997. Člani plačajo 1.900 tolarjev, partnerji pa 2.935 tolarjev. Prijave z vplačilom zbira OOZ Sevnica, do vključno ponedeljka, 21. aprila 1997 oziroma do zasedbe avtobusa. Letovanje Območna obrtna zbornica Sevnica objavlja tudi razpis za letovanje v Lovranu pri Opatiji ter v kamp prikolici v kampu Jadranka v Izoli. Razpis bodo člani OOZ Sevnica dobili po pošti v teh dneh. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Seminar "Zniževanje bolniških odsotnosti" V večini primerov se je izkazalo, da delavci ne odhajajo na bolniško zaradi težkega dela ali slabih delovnih pogojev, temveč predvsem zaradi slabih in nezadostnih medsebojnih odnosov v kolektivu ter zaradi pomanjkanja motivacije. Tako je oblikovana učna delavnica, ki spodbuja zaposlene pri iskanju razlogov za zatekanje v bolniško ter jih spodbuja, da skupno proučijo možnosti za zmanjševanje odsotnosti. Na GZS Območni zbornici smo se odločili, da bomo s Centrom za tehnološko usposabljanje organizirali seminar na temo "Zniževanje bolniških odsotnosti". Minimalno število slušateljev je 12. Vsi, ki ste zainteresirani za seminar, dobite dodatne informacije na GZS OZ Posavje, tel. št. 22-387. Strokovna usposobljenost za cestno-prometno dejavnost Vse zainteresirane ponovno vabimo naj se prijavijo na seminar "Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licence v cestnem prometu". Seminar bo potekal od 2. do 06. junija 1997 v Krškem, v primeru, če bo prijavljenih kandidatov najmanj 20. Ostale informacije v zvezi s seminarjem dobite na OGZ Posavje, tel. št. 22-387. Kategorizacija nastanitvenih obratov GZS Združenje za turizem in gostinstvo organizira seminar "Kategorizacija nastanitvenih obratov", ki bo v sredo, 16. aprila 1997 ob 9. uri v GZS Območni zbornici Novo mesto, Novi trg 5. Namen seminarja je podrobna obrazložitev in izvajanje "Pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov" in doseganje večje tržne prepoznavnosti kakovostnih turističnih produktov nastanitve. Vse dodatne informacije dobite na GZS OZ Novo mesto, tel. št. 068/322-184. Otroški pevski festival Dobova, marca - V dobovskem kulturnem domu je potekal že četrti otroški pevski festival pod vodstvom Pavle Bunetič. Nastopilo je 15 pevcev v dveh skupinah. Zmagovalka skupine A (od prvega do petega razreda) je bila Tjaša Kranjc iz petega razreda, ki je s pesmijo 'Kako raste mama' zbrala zbrala največ točk. V drugi skupini pa je z velikim številom glasov zmagala pesem Še si tu in Katja Molan iz šestega razreda. Da je festival tako lepo potekal v nabito polni dvorani, so bili zaslužni tudi vsi sponzorji, ki so podarili praktične nagrade in denarno pomoč. Seveda pa ne smemo pozabiti skupine DUO PLUS in solistke Tadeje Molan. v drugem delu festivala so se učenci predstavili kot manekeni izdelkov Adidasa iz trgovine AFP in butika Sanja iz Dobove. Občinstvo v kulturnem domu je nastopajoče pozdravilo z burnim aplavzom, s prispevki od vstopnic pa bodo učenci Mladinskega pevskega zbora na koncu leta odpotovali na zasluženi izlet. (Novinarski krožek OŠ Dobova) so •*- **fffc Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23 174, 323300 Telefax: +386 68/342 094 Čas oddajan|a: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 In 24.00 uro. Vrhunski sokovi Pago odslej v mreži Vina Brežice: Z naravo do vrhunske kakovosti Vino iz Brežic je majhen, a prodoren kolektiv, ki nenehno skrbi za svojo kakovostno in drugačno rast, za tisti nekaj več, kar se včasih vidi zelo očitno, drugič pa ta "več" le zaznamo posredno Brežice, 3. aprila - "Moto našega podjetja je kakovost in v tem smislu je Vino iz Brežic eden največjih slovenskih proizvajalcev ekskluzivnih vin in ekskluzivnih osvežilnih maloalkoholnih in nealkoholnih pijač." Tako so si rekli v Brežicah in se potrudili za pridobitev še ene pogodbe. Od danes naprej je namreč Vino iz Brežic tudi ekskluzivni distributer proizvodov (sokov) podjetja Pago iz Celovca. Doslej smo lahko sokove znamke Pago srečevali predvsem v gostinskih lokalih, saj to celovško podjetje svoje osvajanje tržišča v vsaki novi deželi začne najprej med gostinci. Šele nato se loti drobne prodaje in v Sloveniji so za ta del posla našli distributerja v brežiškem Vinu. Paga se drži sloves velikega specialista za sadne sokove, zato si tudi Brežičani obetajo od sodelovanja z njimi nadaljnji napredek v kakovosti pri lastnem delu. Razen široke palete vin, ki jih pridelujejo, šolajo in stekleničijo v njihovi kleti, in proizvodnje lastnega programa maloalkoholnih ter nealkoholnih pijač, imajo namreč v Vinu sklenjeno ekskluzivno distribucijasko pogodbo tudi s Schvveppesom. To je pomembno poudariti, saj se Schweppes gotovo ne bi lotil sodelovanja s partnerjem, ki ne bi bil sposoben zagotavljati potrebne stopnje kakovosti. Kakšen je novi Vinov partner? Pago je največji proizvajalec nealkoholnih pijač v Avstriji in v svojem programu ima razen sadnih sokov še tri vrste piva (Goesser, Zipper in Keiser) ter sodavice, imajo pa tudi ekskluzivno pogodbo s Schvveppesom. Seveda je bil na današnji predstavitvi poudarek predvsem na sokovih Pago. Za njihovo proizvodnjo nabavljajo samo najkakovostnejše sadje, zagotavljajo pa tudi strog nadzor v proizvodnji. Pago je bil sicer ustanovljen leta 1880 in najprej je proizvajal Kraherl (oranžado), leta 1930 pa je Jakob Pagitz prešel na sadne sokove. Blagovna znamka Pago je nastala šele leta 1950 (Pagitz + Obst, t.j. sadje), danes pa je Pago že pojem dobrega sadnega soka. Svoje sokove polnijo predvsem v steklenice po liter ali dva, redko v plastenke. Najbolj znane so dvadecilitrske stekleničke. Zakaj? Raziskave so pokazale, da je sadni sok "pravi" samo, če je v steklenici, po možnosti mora biti ta še zelene barve! Pa še nekaj: v Avstriji in sploh na zahodu je stopnja predelave odpadnega stekla zelo visoka, medtem, ko velja pranje starih steklenic za hudo ekološko breme. Zato je velik del embalaže Pago nepovratne. Nove steklenice so pač čiste in cenejše. Tudi v Sloveniji bodo najprej prodajali (nepovratne) stekleničke po 0,2 litra. Pago je lani prodal na tujih trgih 11,4 milijona litrov sadnega soka. V kratkem načrtujejo novo polnilnico v Španiji, z Vinom pa se še dogovarjajo o možnostih polnjenja nekaterih njihovih sadnih sokov v Brežicah. Za letos predvidevajo 10-odstotno rast prodaje svojih izdelkov in pri tem naj bi ravno Brežičani odigrali precejšnjo vlogo. Utemeljitev: poraba sadnih sokov v Sloveniji znaša 19,7 litra na prebivalca, kar je precejšen zaostanek za (recimo) Avstrijci, kjer ga popijejo kar 32 litrov. Vino Brežice bo sprva prodajal sok Pago v nepovratnih dvodecilitrskih stekleničkah in izbirali boste lahko med okusi črnega ribeza, marelic, banan, ananasa in zlatega multivitaminskega soka. Sčasoma se bodo na naše tržišče verjetno razširile še druge Pagove pijače: vitaminski napitki in sokovi za diabetike. Banka Cetfe je znižala obrestne mere za posojila in določila nove obrestne mere za depozite v skladu z medbančnim dogovorom Banka Celje je znižata obrestne mere za posojila za pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike ter za fizične osebe. Od 1.4. dalje znaša najnižja obrestna mera za kratkoročna posojila za pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike že od 7 % dalje, odvisno od dobe vračila posojila. Za dolgoročna posojila je najugodnejša obrestna mera 3,5 %. Pri posojilih za občane je ugodna sprememba pri stanovanjskih posojilih, kjer se je obrestna mera znižala za 3 % oz. 2 %. Pri najemu stanovanjskega posojila z depozitom znaša obrestna mera po novem 8 %, namesto dosedanjih 10 %, pri posojilu brez depozita pa se je obrestna mera znižala od dosedanjih 13 % na 10 %. Banka Celje je s 1.4. tudi uskladila pasivne obrestne mere v skladu z medbančnim dogovorom o omejevanju pasivne obrestne mere. Dogovor določa najvišje pasivne obrestne mere. Banka je določila nove obrestne mere do višine najvišjih možnih obrestnih mer. Andersenu v spomin, odraslim v opomin, otrokom v poduk: Krška knjižnica se duši, povpraševanje pa še narašča Mednarodni dan otroške knjige (obletnica rojstva Hansa Christiana Andersena) je pred malčke v Krškem pripeljala pravljičarko Jano Stržinar ter Povodnjaka in Makovega škrata, pred Krčanepa... V Valvasorjevi knjižnici in čitalnici smo izvedeli, da pri taki prireditvi za otroke ne gre za velik strošek. Bolj da je problem v tem, kako zagotoviti udeležbo otrok popoldne, ko bi jih morali pripeljati starši. Zato so se odločili za organiziran dopoldanski obisk vrtcev. Povabili so otroke iz leskovškega in brestaniškega vrtca, ker je v njihovo dvorano možno spraviti kvečjemu 50 - 60 otrok hkrati. Zato so obisk omejili na dve skupini male šole. Seveda je prireditev več, še več pa bi jih želeli tako zaposleni v knjižnici kot občinstvo. Lani je namreč krška knjižnica pripravila javno prireditev "Slovensko pesništvo upora", letos so medse povabili zdravitelja Marjana Kneza, predstavili so pesniško zbirko... Karkoli pripravijo, vsaka stvar pritegne svoj krog ljudi. Dvorana je vsakič polna in premajhna. Tudi ob tokratnem mednarodnem dnevu otroške knjige ni bilo dovolj prostora, da bi Jana Stržinar otrokom predstavila "Zaljubljenega zmaja". Za vso dejavnost je premalo ljudi in prostora. Ida Merhar, direktorica krške knjižnice: "Vsaka prireditev vzame ogromno časa, mi smo pa lani imeli 236.000 enot izposojenega gradiva in to je za nas skoraj 200-odstotna preobremenitev samo v izposoji. Na vsak način moramo podaljšati tudi odpiralni čas, saj sedaj ne zmoremo vse izposoje in ne obvladamo dela. Ljudi je pa premalo. Ob popoldnevih delamo dvakrat v Krškem in dvakrat na Vidmu. Po trije ljudje vsakič komaj zmorejo delo - tak je naval. Tudi sobote so se neverjetno uveljavile. Za to, da bi imeli odprto vsako popoldne, preprosto ni dovolj ljudi. Zato je tako malo prireditev, čeprav nas ljudje nenehno sprašujejo, zakaj jih v knjižnici ni več. Težko čakamo, če bomo dobili še kakšne nove kadre, po drugi strani pa potrebujemo še nekaj novih prostorov. Že tri leta prosimo zanje tudi na Griču, saj je tam in vLeskovcu že ogromno ljudi. Če bo poleg nastal še nov šolski center, se novemu izposojevališču (ali knjižnici) še toliko bolj mudi. S tem mislim predvsem prostor za knjižnico, za izposojevališče. Tudi za knjižnico bo namreč treba iskati novo rešitev, selitev, novogradnjo, ne vem. Vem le, da je tukaj preobremenjeno. Samostan je premajhen, že lani smo pripravili eno prireditev v parku, letos načrtujemo še eno. Vsekakor je škoda. Sedaj bi zelo rada povabila Toma Križnarja, pa si ga ne upam, ker vem, da ne bom imela kam dati ljudi." Knjižnica ima svojo publiko, svoj imidž in premalo prostora. V sedanjih prostorih obnovljenega samostana so osem let in spomin še vedno sega do otvoritve, ko so si vsi pomembni Krčani oddahnili, češ, sedaj smo rešili problem prostora v knjižnici. Nič kaj prijazno niso sprejeli takratnih pripomb ravnatelja NUK, Toma Martelanca o tem, da se je reševanje težav knjižnice v resnici šele začelo. Knjižnica je že iskala nove prostore po blokih na Griču (po stanovanjih), v domu upokojencev (tam so na voljo le še podstrešja, ki zanje niso primerna), zelo všeč jim je zamisel o morebitni vključitvi knjižnice v kompleks novozgrajenega šolskega centra... Senovo ima toliko prebivalcev, da bi nujno potrebovali izposojevališče tudi tam. Merharjeva: "Tam sicer še delujejo društvene knjižnice, ki imajo svoje knjige, novih pa ne kupujejo. Ni denarja, da bi zanje naročali cele kolekcije knjig, nekaj bi pa lahko naredili. Težava je seveda v denarju: po Sloveniji ugotavljamo, da občine večinoma svoj del denarja zagotavljajo sproti, medtem, ko država soploh ne zmore svojega prispevka. Kulturni minister (Peljhan) nam je tule, v Krškem, celo rekel, kaj da bomo s toliko denarja, saj tako nimamo prostora za knjige. Čeprav je jasno, da ljudje nimajo več denarja za nakup knjig in da se je zelo povečala izposoja strokovnih knjig. Da, za razliko od dolenjskih knjižnic, kjer je še vedno na prvem mestu leposlovje, je v Krškem prevladalo povpraševanje po strokovni literaturi. Fond knjig se je pri nas obrnil skoraj štirikrat, medtem ko predvideva standard vsaj dvakratni obrat. Vemo tudi, da imamo veliko zastarelih knjig, ki jih bo sedaj nujno odpisti." Pa še to: trenutni načrt prireditev v krški knjižnici predvideva predstavitev knjige Ivana Sivca, ki je lani izšla ob 90. obletnici Gregorčičeve smrti. Sodelovali bodo igralec Andrej Korent in citrar Miha Dovžan s pevko, prireditev pa bo v parku pred knjižnico, ob krškem občinskem prazniku. (Ika) SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. uro in ob nedeljah od 8. do 17. ure NAŠ GLAS, 13 -10, APRIL 1 TEMA TEDNA Telekom med dvema vrstama uporabnikov: Ko vroča kri pogreje kri tudi plačnikom računov Kaj pravijo strokovnjaki pri Telekomu?! Že nekajkrat smo, kar takole, med klepetom, naleteli na pritožbe nesrečnih plačnikov družinskih položnic, ki so potarnali nad visokimi telefonskimi računi in dodali: "Pa veš, kaj je bilo!?" Da, bili so klici na komercialne telefonske številke, ki imajo skupni začetek številke 090. Če gre za ustrezne številke izven države, so klicne številke sicer drugačne, računi pa so verjetno še malo bolj zasoljeni. Nimamo nič proti komercialnim linijam, le naročnikom, ki jih visoki računi motijo in si ne znajo pomagati, predvsem pa se zanje ne čutijo krivi, smo hoteli olajšati trnovo pot iskanja krivcev preko Telekoma. Pogosto namreč pomaga kar razgovor ali vsaj natančno diagnosticiranje domačega dogajanja. Seveda smo ob tem želeli pripraviti še zanimivo zgodbo za naše bralce. Zato smo začeli pri tistih, ki se pogosto znajdejo v precepu med lastniki komercialnih linij (za sproščanje, za čvek, za vroče zgodbice, za vedeže- vanje, za prodajo...), plačniki računov in tistimi, ki visoke račune povzročajo. Andrej Zupane je vodja PE Telekom v Novem mestu in pomočnik generalnega direktorja Telekoma Slovenije: "Telefonske impulze v centralah beležimo na števce, pri tem pa uporabljamo dve tehnologiji: starejšo, analogno, ki evidentira porabo samo na števcu, in digitalno. Na digitalnih centralah je spremljanje programirano, klice lahko spremljamo tudi v spominu telefonske centrale. Ker pa je ta spomin omejen, spremljamo samo tiste telefonske razgovore, ki so daljši od deset impulzov. Če naročnik želi, da njegov telefon v digitalni centrali spremljamo stalno, potem lahko to uredimo, vendar šele od trenutka, ko je izrazil tako željo. Za nazaj se ne da pridobiti podatkov. Seveda potem uporabniki niso zadovoljni, češ ta vaš izpis ni pravi, saj v njem ni natanko tistega telefonskega razgovora, ki sem ga jaz zanesljivo opravil. Zato si mora pač uporabnik naročiti izpis, ki mu ustreza. Problem se pojavi, ker pri analognih telefonskih centralah tehnologija ne omogoča take storitve, kot jo pri digitalnih in nam je zakonodaja tudi ne nalaga. Tudi v novem zakonu ne. Sedaj imamo 52 odstotkov digitalnih central, kar pomeni, da je v Sloveniji okrog 300.000 naročnikv še vedno vezanih na analogne centrale, ki takega izpisa ne omogočajo. Zato je treba pri reklamacijah najprej preveriti druge možne vzroke za povečano število impulzov. Možne so namreč napake na kablih: če so ti poškodovani med telefonskim razgovorom (npr. pri izkopu na trasi), impulzi tečejo. Tako napako odkrijemo, odstranimo in upoštevamo reklamacijo. Seveda lahko za nas to predstavlja precejšen strošek in če je nastal zaradi malomar-nosti, si škodo tudi zaračunamo. Druga možnost, s katero se srečujemo pri reklamacijah, je uporaba neatestiranih aparatov. V tem primeru reklamacije ne priznavamo. Enako je pri uporabi neatestiranih daljinskih telefonov. Ti nimajo zaščitnih kod, ki bi preprečevale dostop nekega drugega prenosnega telefona na posamezno bazno postajo. V tem primeru so si uporabniki sami krivi in take pritožbe zavrne tudi republiški inšpektorat." Andrej Zupane, vodja PE Telekoma v Novem mestu pokaže Izpis enega Izmed klicateljev, na katerem so zabeleženi vsi podatki in med njimi tudi tisti, ki pove, da so posamezni pogovori terjali med 300 in 450 impulzov. Krat 157 tolarjev na minuto! Na Izpisuje tudi vidno, da so se tovrstni razgovori "sami od sebe"prenehali4. decembra lani, ko je uporabnik po pošti prejel telefonski račun. Zanikanje računa oz. klicev tudi kadar obstajajo konkretni podatki... Zgodi se lahko, da naročnik ne priznava (praviloma) visokega telefonskega računa tudi v primeru, ko dobi izpis klicev. Na izpisku je odtisnjen datum, klicna številka, čas trajanja pogovora, število impulzov v posameznem telefonskem razgovoru. Potem pa naročnik nekatere klice z izpisa priznava kot svoje, tistih, ki pričajo o razgovorih preko komercialnih linij, pa ne. Seveda ni logike in doslej smo s poglobljeno analizo in razgovori o gibanju članov v družini ugotovili, da so strošek vendarle povzročili domači. Andrej Zupane: "Če so ljudje objektivni in razmislijo ali preverijo, kateri izmed družinskih članov je kdaj doma sam in mu je telefon na voljo, kaj kmalu izsledijo tudi krivca. Včasih nam to tudi sporočijo, se opravičijo za povzročene sitnosti, vsaj pisno. Zelo pogosto pa se zgodi, da od dneva, ko zaradi pritožbe na domnevno previsok telefonski račun družini ali podjetju pošljemo izpis klicev, ti klici na komercialne linije preprosto prenehajo nekako sami od sebe, ne da bi dejansko našli ali pokazali krivca. Nemalokrat so vzrok visokemu računu (oz. njegovo pravilnost) ugotovili šele po tem, ko je uporabnik postavil 'zasedo' in zalotil kršitelja pri dejanju." Predsednik drugostopenjske pritožbene komisije je dipl. ing. Franc Žvagen. Prvostopenjska komisija namreč skuša ugotoviti možne napake v telefonskem računu, ki so nastale zaradi pomot pri prenašanju podatkov s števcev impulzov na zapisnike ali zaradi podobnih reči. Franc Žvagen: "Komisija ima tri člane, eden je tehnik, dva pa sta iz gospodarskega sektorja. Ko se stranka ponovno pritoži na pisni odgovor prvostopenjske komisije, z drugimi ljudmi preverimo tehnične podrobnosti na omaricah, napeljavah... V enem primeru je šlo za krajo impulzov preko priključitve na sosedove parice, v drugem je to krajo omogočil vlom v telefonsko omarico. V obeh primerih je šlo za klice na komercialne linije. Ker gre v bistvu za kriminalno dejanje, smo zadevo prijavili organom pregona. Manj problemov imamo tudi, odkar uporabniki z analognih central v nočnem času več ne morejo neposredno klicati komercialnih številk. To lahko storijo samo preko operaterja v Ljubljani, ki najprej zapiše njihove podatke in jih šele nato veže na želeno številko. In kljub temu postopku se še najde tu in tam stranka, ki trdi, da ni klicala na komercialno številko. Slišati je bilo tudi o tem, da so nočni čuvaji zlorabljali službene telefone za lastno zabavo. Ampak to je stvar lastnika oz. delodajalca, ki se odloči, če bo strošek poravnal ali ne. Vemo tudi, da so kar nekaj takih klicateljev izsledili." (Ika) Vprašanje je, zakaj je treba okrog tega toliko cirkusirati, zakaj toliko skrivnostnosti in (rekli bi) hinavščine pri vsem tem početju. Ne le, da ljudje tajijo svoje razgovore na t.i. vročih ali sprostitvenih telefonih. Tudi obnašajo se najraje tako, kot bi vsi verjeli v štorklje ali pa vsaj (dobesedno) v čebelice in metuljčke. Po drugi strani pa so anonimno pripravljeni priznati, da jih spolnost še kako zanima, da jim pomeni veliko in da se z njo tudi "veliko ukvarjajo". Kakšna nemogoča opredelitev za tako zabavno početje! Od kod ta (recimo ji) dvoličnost? Gordana Rostohar, diplomirana psihologinja: "S tem se nisem ravno veliko uvarjala, a gotovo je spolnost v družbi še vedno velik tabu. Zakaj je tako? Ta odnos preprosto prenašamo iz roda v rod. Ne sicer na verbalni ravni, ampak z obnašanjem gotovo. Poglejmo odkrito: kako se odrasli obnašamo, ko na televiziji naletimo na sceno s spolnim odnosom in so ob nas naši otroci. Večina se začne vsaj nelagodno presedati, če že takoj ne preklopijo programa. Otroci to gotovo opazijo. Nekdo mi je pred časom priznal, da preprosto ne more gledati takih prizorov skupaj s svojimi šestnajstletnimi otroci, ker ga je sram. Sram je realno dejstvo, ki ga je treba upoštevati in priznati. Spolnost je v družbi tabu, razgovor pomaga, treba pa je realno priznati tudi sram Vsekakor pa bi pri vsem skupaj veliko pomenil in pomagal ravno odkrit razgovor. Mladim je pač treba pomagati razjasniti razliko med spolnostjo kot suhim zadovoljevanjem nagona in ljubeznijo, odnosom med dvema človekoma, kjer pomeni spolni odnos izpopolnitev celote. Vedeti je treba, da so otroci preplavljeni z vsem tem. Končno, če jim ne omogočimo, da si tak prizor ogledajo v naši družbi, si ga bodo pa prihodnjič, ko nas ne bo, saj televizija svoje nadaljevanke ponavlja tudi v popoldanskih urah. Kaže pa, da se starši kaj malo pogovarjajo z otroki o tem, to opažam tudi v razpravah s svojimi učenci. Le tu in tam se kak očka s kakim fantom rahlo dotakne stvari, mame že ni poleg. Matere se ponavadi pogovarjajo s hčerkami. S tem ne mislim na (recimo) tehnično plat spolnosti, kontracepcijo in podobno ampak na spolnost kot intimni odnos. Vendar je ljudi (to priznavajo) sram govoriti o teh stvareh s svojimi potomci in sram je realno dejstvo. Z njim se je treba sprijazniti, ima domovinsko pravico, tudi o njem je treba spregovoriti." Gordana Rostohar izhaja iz klasične delitve med moškim in ženskim pristopom k spolnosti. Trdi, da pri ženskah potešitev spolne sle, nagona ni osnovno gonilo, medtem ko pri moških marsikdaj je tako. Zato se moški lažje "vključijo" v funkcioniranje take vroče linije: "Lažje se odločijo tudi za prostitutko, lažje se vživijo, zamislijo si lahko, da je njihova sogovornica na drugi strani žice navdušeno vzdihuje ravno nad njimi. Skratka verjamejo v avtentičnost njenega doživetja. Verjetno tudi nimajo namena, da bi plačevali masten telefonski račun. Zavedajo se, da je to drago in po možnosti načrtujejo čisto kratek telefonski razgovor. Vendar potem preprosto pozabijo na čas, delovati začne projekcija. Poslušalec projicira v svojo (nevidno) sogovornico vse svoje ideale in želje, ona pa samo dobro opravlja svoje delo. Minute, za katere ve, da se jih ne sme nabrati preveč, postanejo čisto kratke. Saj ni nikakršnih resnih raziskav o tem, kakšni ljudje kličejo na te vroče linije, ker so podatki o klicih strašno težko dostopni (In ljudje so nezaupljivi, op. avt.) Priznati pa je le treba nekaj: če bi vsi ti ljudje poiskali prostitutko ali kakšno drugačno obliko promiskuitetne spolnosti, bi se mogoče dobršen del njih celo okužil z aidsom, bolezen bi se širila še hitreje..." (Ika) Spolnost je sicer ljudem v kratek čas, a včasih so očitno pri njej tudi nebogljeni Jasno je, da ima radovednost neustavljivo moč in da je želja, izvedeti za lastno usodo, dobiti namig o tem, kako bi jo lahko vsaj malo vzeli v svoje roke, dovolj močan argument za to, da nekdo nenehno vrti številko vedeževalskih telefonov. Tisti, ki to zmorejo, gredo na razgovor k svojemu psihoanalitiku (na zahodu je to pač moderno), ali se posvetujejo s svojim zaupnikom, drugi, ki jim je to nedosegljivo, pa pokličejo vedeže-valko. Menda niti najbolj slavni in razvpiti ljudje, ki so svojčas držali svet v svojih rokah (in so ga nekateri modro vodili, drugi pa dodobra zmrcvarili), niso zmogli delati brez vedeževalcev, zvezdogledov, prerokov... Potem je povsem normalno, če se navadni smrtniki zatekajo k njim. Samo malo drago pride, če to prevečkrat počnejo po telefonu. Teh številk sploh nisem vrtel, ker raje vidim, da me življenje vsak dan sproti preseneča. Dosedanja presenečenja so bila namreč bolj take sorte, da za vsa, ki me še čakajo, raje ne vem. Kaj pa vroči razgovori, šepetanja, vzdihovanja... V strokovni literaturi in v laičnih zapisih smo že velikokrat zasledili trditev o tem, da je spolnost sol življenja, sila, ki poganja svet, najpriljubl-jenejši "šport" in razvedrilo živih bitij. To v številnih anketah priznavajo tudi sodobni homo sapiensi. Seveda pa so pri tem marsikdaj v škripcih. Premaga jih strah, negotovost, nerodnost v navezovanju stikov in še kaj. Kadar ni treba, prepreke rastejo kot deževni pragozd. Zaradi njih pa ljudje na koncu ostanejo brez partnerja ali si najdejo (so)člo-veka, s katerim se "po naravi ne ujemata". To sem dal v narekovaj ker je menda to lahko eden izmed argumentov za ločitev, ki jih priznava celo sodišče. Zatorej ni nič čudnega tudi, če se ljudje zatekajo k telefonskim linijam, namenjenim t.i. vročim pogovorom, z dražljivo, žgečkljivo ali morda tudi opolzko vsebino. Vse je stvar okusa, sodi pa tudi vse skupaj še vedno med normalno obnašanje. Torej ni patološko. Časopisi so polni reklam za tovrstne številke in poklical sem eno izmed njih. Oglasil se je avtomat, povedal (zasoljeno) ceno minute pogovora in me naprosil, naj odložim slušalko, če sem mladoleten. Potem seje oglasil ženski glas: "Čao pohot-než, jaz sem tvoja mala nimfo-manka!" Ups! Presenečenje je bilo tolikšno, da sem odložil V novomeškem Telekomu vedo povedati, da so fantje in dekleta kar Iznajdljivi, kadar je treba "preskočiti" ovire, ki jim jih postavljajo starši. Ne odnehajo niti pred zaklenjenimi telefoni, pač pa si napeljejo v svoje sobe skrivne linije, ki ostanejo skrivne le, dokler krepko zasoljeni račun ne pride v hišo. Fantje kličejo na t. i. vroče linije, dekleta pa menda hudo rade klepetajo z vedeževalkaml. Ni čudno. Samo v prvi letošnji številki revije Jana sem naštel 41 (z besedo: enalnštlrideset) reklamnih okvirčkov za različne vedeževalske in preroške telefonske številke. slušalko. Saj priznam svojo jezično naturo, tudi pri ženskah. Priznam tudi, da rad pogledam za lepim teleščkom, tudi pred dobro punco ne bi pobegnil. Priz-nam tudi, da že dolgo nobena ni niti malo rinila za menoj in sumim, da temu gotovo ni vzrok dejstvo, da ne nosim ročne ure, ampak žepno. Ampak "pohotnež", "nimfomanka"? Tjah, tega pa res nisem hotel in sedaj lažje razumem, zakaj mora biti človek polnoleten (bolje bi rekli "zrel"), če hoče klicati na nekatere izmed številk za vroče pogovore. Sicer si lahko dejansko ustvari o spolnosti (in nenazadnje o ljubezni ter odnosih med spoloma) kaj čudne predstave. Potem sem skušal navezati stik s puncami, ki delajo na vročih linijah in ne vprašajte me, zakaj nisem poklical fantov, čeprav se pojavljajo tudi reklame za telefone, pri katerih očitno sedijo fantje in so namenjeni puncam. Pač nisem punca! To početje se je pokazalo kot jalovo, saj nismo prišli dlje od mojih zagotovil, da jim bom (njihovemu podjetju in zaposlenim) zagotovil popolno anonimnost, tajnost imen, krajev, oseb... In njihovih napol obljub: "Pokliči jutri, ko bo prišel šef!" Šefa pa ni in ni bilo. Na koncu sem dobil občutek, da jim gre pri vsem skupaj le za to, da tečejo impulzi, pa četudi se pogovarjamo o regratu. Take spremembe jim nisem privoščil. Svoj denar naj si kar lepo zaslužijo s tistim, za kar so plačani. Zopet sem odložil. Poznava se že vrsto let, lahko bi si privoščila razgovor kar tako, v trenirkah ali zamazanih kavbojkah. Vem, da se je skušala pred tem razgovorom spočiti po napornem dopoldnevu in uredila se je tudi. Sedaj sedi pred menoj in se resno pogovarja o strokovnih rečeh, o človeški naturi, jaz vodim razgovor, skušam izluščiti bistvo, ne izgubiti niti, kar pri tako občutljivi temi sploh ni lahko. Ob vsem tem si vseskozi prizadevam, da mi pogled ne bi uhajal k njenim nogam. Dobro! Uide mi samo občasno, sicer pa se uspešno osredotoča na njen obraz, roke, ki gestikulirajo, brez težav sledim njenim mislim. Ampak potem oči od napetosti začnejo peči. povesim pogled in ta zopet pade na njene noge: "Zakaj se ves čas trudim, da ne bi gledal tvojih nog ? Saj si se končno sama oblekla za ta razgovor in če bi te kratko krilo motilo, bi si lahko oblekla daljšega ali nataknila hlače ? Lahko torej sklepam, da te moje ogledovanje prav nič ne moti. To je lahko jasno obema. Zakaj si te potem mirno ne ogledujem?" Pravega, določenega odgovora nisem dobil. Nekaj je bilo slišati o nenamernosti, o tem, da so tudi kolegico zadnjič vprašali nekaj podobnega, ampak odgovor sem si lahko poiskal predvsem v najinem razgovoru. Torej: kaže, da pred igranjem nedolžnosti ni varen nihče. ŠPORT NAŠ GLAS, 13 -10. APRIL W J L II I I I U l\ 1.SRL Krško - Prevent 22:28 (9:12) Krško: Bašič, German 3, Iskra 3, D. Urbanč 6, Kukavica 4, Kekič 2, Privšek 2, Čurak 1 AFP Dobova - Andor 34:32 (16:18) AFP Dobova: Denič, Oapo 5, Begovič 10, Voglar 5, Ocvirk6, Kranjc 3, Leveč 5 Lisca - Slovan 23:22 (11:10) Lisca: Marcola, Blagojevič 6, Rantah 2, Plazar 3, Sečki 8, Lupše 2, Simončič 2 KOŠARKA Krško - Kemoplast 95:74 (50:36) Krško: Jeklin 44 (18:19), Murovec2, Bošnjak 7 (2:4), Nakič24(2:2), Ademi 12 (4:6), Krajcar 2, Vukič 4 ROKOMET STRELJANJE Leskovčani zaradi pomanjkanja denarja ostali doma V Murski Soboti je v soboto potekal predzadnji, sedmi turnir državne pionirske lige, katerega pa se zaradi prazne blagajne niso mogli udeležiti strelci leskovske Kanje, ki so po šestih krogih zasedali visoko drugo mesto. S tem so izgubili vse možnosti za skuno zmago in potrditev dejstva, da se z mladimi najbolje dela v Posavju, saj so poleg njih v konkurenci 24 ekip na visokem četrtem mestu mladi tekmovalci SD Kruno Brežice, ki tokrat zaradi slabega dne niso izkoristili velike možnosti za osvojitev drugega mesta na turnirju in so bili šele četrti. Brežicani so tudi tokrat nastopili z ekipo pionirk, med katerimi se je z novim osebnim rekordom 169 krogov posebej izkazala 13-letna Anita Rancinger. Rezultati - pionirji ekipno: 4.Kruno Brežice 514: posamezno: 7. Iztok Zakovšek 175, 21. Edi Zakovšek 171, 29. Matjaž Sotler 168 itd.; pionirke: 8. Kruno Brežice 459,18. Anita Rancinger 169, 34. Vesna Kržan 148, 34. Silvija Podvinski 142. (ES) Dejan Zupane za petami Debevcu V soboto je bilo na Ptuju 43. finalno tekmovanje najbolj množičnega slovenskega strelskega tekmovanja v streljanju z zračnim orožjem, memo-rial Franca Planinca oz. Zlata puščica, kot se še imenuje. V finalu so s puško nastopili tudi trije strelci leskovske Kanje, med katerimi se je najbolj izkazal Dejan Župane, ki je z izvrstnim rezultatom 591 krogov zaostal le za enim najboljših strelcev na svetu, Ljubljančanom Rajmondom Debevcem. Župane je v dveh serijah zadel vseh 100 možnih krogov, v dveh pa po 99. Prvo mesto je izgubil zaradi slabše 4. serije, ko je zadel "le" 95 krogov. Pri pištolarjih je zmagal Brežičan v vrstah ljubljanske Olimpije, Robert Kranjc. Rezultati - puška: 1. Debevec (Olimpija) 595, 2. Župane 591, 21. Zorič 574, 35. Fridl (vsi kanja) 564; pištola: 1. Kranjc (Olimpija) 573,14. Ajster (HM Sevnica) 546. (J.A.) Kemijski naslov Zupancu V nedeljo so se na regijskem prvenstvu v Novem mestu pomerili člani in članice, v Leskovcu pa mladinci in mladinke. Po pričakovanju je pri članih zmagal Leskovčan Dejan Župane, medtem ko Leskovčani in Sevničani v ekipni konkurenci niso nastopili, tako da je zmaga pripadla Iskri iz Semiča. Rezultati - člani: 1. Župane (Kanja) 583, 2. Petrin (HM Sevnica) 578, 3. Zorič (Kanja) 576, 4. Hrovat (HM Sevnica) 574; mladinci: 1. Fridl 580, 2. Mlakar 570, 3. B. Arh 564; članice: 1. Grabnar (HM Sevnica) 373; mladinke: 1. Š. Arh 381, 2. Kelhar (HM Sevnica) 358. (J.A.) Pokal Posavja 97 PPS Posavje Krško jes pomočjo ostalih posavskih klubov za praktično streljanje v soboto uspešno organiziral otvoritveno tekmo pokalnega prvenstva Slovenije v praktičnem streljanju, ki je bilo na strelišču Radna pri Boštanju. Zanimive tekme, ki je bila sestavljena iz petih strelskih nalog, se je udeležilo 47 strelcev iz petnajstih slovenskih klubov. Med revolveraši je zmagal Dušan Levičar (PPS Krško), drugi posavski tekmovalci pa so dosegli naslednje rezultate: 5. Ludvvig Dvojmoč (Dvbjmoč Krško), 11. Milan Venek (Kondor shoot Senovo), 12. Janko Božič, 24. Jože Kvartuh (oba PPS Krško). Ekipe: 6. PPS POsavje Krško, 7. Kondor Shoot Senovo, 9. CPS Krško. (J.B.) MALI NOGOMET Artičani molje jo dalje Pričel se je spomladanski del brežike občinske lige v malem nogometu. Jesenski prvaki, nogometaši Artič so le uspeli najti sponzorja, tako da bodo odslej nastopali z imenom bifeja Vandrovček iz Pisec in če bodo tako nadaljevali, kot so pričeli, jim naslova prvakov ne bo mogel vzeti nihče. Prvovrstno presenečenje prvega spomladanskega kroga so pripravili Selanci, ki so gladko premagali tretjeuvrščeni Studenec iz Sobenje vasi. Rezultati: GH Cepin - Elektronic 3:0, Vandrovček - Videoteka Sony 5:0, Sela - Studenec 7:4, Partizan - Maksi 5:4, Beli konjiček -Bijou bar 7:2, Olimp - Bizeljsko 4:3. Vrstni red: 1. Vandrovček34, 2. Beli konjiček33,3. Studenec 25,4. Olimp 22, 5. GH Cepin 21, 6. Bizeljsko 19, 7. Partizan 16, 8. Bijou bar 13, 9. Sela 12, 10. Sony 9, 11. Elektronic 5, 12. Maksi 3. (ES) Blondv želi zajezditi Belega konjička V malonogometni ligi Cerklje-Krška vas so bila na sporedu srečanja 3. kroga, v katerem so najizdatnejšo zmago dosegli letos izvrstni nogometaši Blondvja, ki tako skupaj z Belim konjičkom ostajajo na čelu lestvice. Izidi: Gorica - Jurček 7:5, Blondv -Kolibri 14:2, Sobenja vas - Gazice 2:1, Beli konjiček - Sušica 8:1, Boršt - Natalija 4:2, Cobreki - Vahčič Cerklje 5:15. (ES) Tokrat drugače: poraz Krškega in zmagi AFP Dobove in Lisce V nadaljevanju rokometnega prvenstva, ki gre počasi h koncu, so za spremembo od prejšnjih treh krogov v soboto zmagali rokometaši iz Dobove in Sevnice, med tem ko so Krčani s porazom proti Preventu zapravili enkratno priložnost za osvojitev prvega mesta v skupini B in s tem ugodnejšega izhodišča pred boji za naslov prvaka. Kljub temu pa so bred Krčani še vedno vse možnosti za uvrstitev med najboljšaštiri slovenska moštva, le v zadnjem krogu ne smejo kloniti v Ljubljani proti Prulam. Zadostuje jim že remi. Drugača pa je z zmagama Dobovčanov in Sevničanov. Pri prvih je šlo le za čast, saj se z zadnjega mesta v skupini ne morejo več premakniti, med igralci Lisce pa po zmagi nad Slovanom le še tli nekaj upanja, da bi si ob ugodnem razpletu v zadnjih dveh krogih priborili možnost dodatnega boja za obstanek. (ES) Krško - Prevent: V derbiju 5. kroga play offa so Krčani na domačem igrišču izgubili od nasprotnika, ki so ga pred dvema tednoma povsem nadigrali v Iskra in Vertovšek skušata zaustaviti Leskovška, razplet pa opazujeta Čurak ter Kukavica. ATLETIKA Devet zmag Sevničanov na krosu v Radečah Spomladanskega krosa v Radečah so se udeležili tudi mladi tekači sevniškega atletskega kluba in v različnih starostnih kategorijah od letnika 1987 navzgor zabeležili devet prvih, štiri druga in eno tretje mesto. Na krosu so poleg sevniških nastopili še tekači iz radeške in trboveljske občine. Za AK Sevnica so zmagali: Maja Bregar, Branka Virtič, Marko Bregar, Mario Droždan, Aleš Kozole, Tjaša Hribar, Domen Kralj, Janja Pungerčar in Zvonka Bregar. Druga mesta so osvojili Marko Virtič, Adrijana Virtič, Marina Bunarkič in Gregor Vopdenik, tretji pa je bil Peter Ameršek. PLES Velik uspeh mladih plesalcev PPK Lukec Med mladinci kar trije pari v finalu v latinskoameriških ter dva v standardnih plesih - Mitja in Jasmina osma v standardnih plesih, še ena zmaga za Sebastjana in Urško, Jernej in Maja četrta v LA plesih V soboto se je državnega plesnega rating turnirja v standardnih in latinsko ameriških plesih, ki je potekalo v Litiji udeležilo tudi devet parov iz PPK Lukec. Nekaj parov je doseglo do zdaj svoje najboljše rezultate na tako pomembnem tekmovanju. Rezultati so pokazatelj dobrega strokovnega in načrtovanega dela na daljše časovno razdobje, kar je tudi zagotovilo za še boljši napredek naših mladih tekmovalcev, ki se vse bolj približujejo najboljšim slovenskim parom. Naši pari so zasedli naslednja mesta - mlajši pionirji: Luka Vodlan in Maja Bromše 2. v ST in 3. v LA plesih; mlajši mladinci: Mitja Puntar in Jasmina Zakšek 8. v ST in 13. v LA plesih, Peter Toporišič in Tina Strgar 13. v ST in 19. v LA plesih, Marko Babic in Sanja Antolič 16. v LA in 19. v ST plesih, Uroš Škoberne in Mojca Peterkovič 21. v ST in 25. v LA plesih; mladinci: Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar 1. mesto v LA in 2. mesto v ST plesih, David Kozmus in Maša Piki 5. mesto v ST in 6. mesto v LA plesih, Jernej Ferme in Maja Lesjak 4. mesto v LA in 10. mesto v ST plesih ter Klemen Škoberne in Staša Puntar 9 mesto v ST in mesto v LA plesih. (PPK Lukec Krško) gosteh. Ekipa Preventa iz Slovenj Gradca je v tem srečanju dokazala, da so le premočan nasprotnik za ekipo Krškega. Krčani so spet razočarali polno dvorano gledalcev. Kolektivna igra, ki je krasila ekkipo Krškega v jesenskem delu tekmovanja in v enem delu nadaljevanja je povsem izginila. Vsak igralec poizkuša sam, vse skupaj pa se končuje z . napakami, ki jih nasprotnik zlahka kaznuje. Predvsem igra v obrambi, ki je bila temelj uspehov krške ekipe, je tako nazadovala, da domačih igralcev več moč prepoznati. Tako bo na koncu velik uspeh, če bo uspela obržati vsaj drugo mesto v skupini in na koncu igrati končnico za 3. mesto. Za to pa je potrebna zmaga v gosteh proti Prulam, česar so igralci Krškega gotovo sposobni, seveda s povsem drugačnim pristopom kot so ga imeli na zadnjih tekmah. (J.A.) AFP Dobova - Andor: Že na začetku srečanja v Dobovi so bili gledalci presenečeni, saj je Dobova nastopila brez najboljših Mijačinoviča in Stojakoviča, na trenerski klopi ni bilo Ostreliča, v prvi postavi pa je namesto Deniča pričel vratar Kostevc. Kljub vsem naštetim pa so domači presenetili gledalce s prvo zmago v play offu. Igra sama sicer ni bila na kdo ve kako visokem nivoju, saj sta se ekipi v glavnem posvečali le napadu. Za zmago nad Andorjem so zaslužni vsi igralci, vse pohvale pa tudi trenerju Verstovšku, ki je tekmo vodil. Vsi igralci so vedeli, zakaj so na igrišču in so si zmago priborili s srčno in borbeno igro. Sicer pa je bilo v dvorani slišati mnogo govoric o velikih spremembah, ki naj bi po prvenstvu nastale v tem klubu. (J.A.) Lisca - Slovan: Zmaga Seničanov nad Slovanom daje temu moštvu še nekaj upanja, da si v kvalifikacijah izbori obstanek. Tekma je bila vseskozi negotova, saj je bil rezultat kat 21-krat izenačen, pobuda paje bila večji del srečanja na strani domačih, ki so s fanatično borbenostjo dokazali, da znajo tudi zmagati. Če bi Sevničani izkoristili še vrsto stoodstotnih priložnosti, bi lahko zmagali z dosti višjo razliko. Pri Lisjakih sta najbolj navdušila Blagojevič in Sečki, ki sta ob odličnih obrambah Marcole in Senice ter ob pomoči ostalih soigralcev pripeljala "načeto" barko Lisce do dveh novih točk. (Midva) Kadeti Lisce v finalu Z zmago nad Pyramidio iz Moškanjcev z 29:21 so si sevniški kdeti že zagotovili nastop v finalu, saj imajo pred zadnij krogom že tri točke prednosti pred Rudarjem iz Trbovelj. Zadetke so dosegli: Mlakar 4, Dražetič2, Dernovšek 1, Novšak 3, Ošlovnik 1, Požek 9, Mikerevič 5, Šinkovec 4. (L.M.) KOŠARKA Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, osma med mlajšimi mladinci. Novo upanje za krške košarkarje V soboto so v drugem krogu krški košarkarji, okrepljeni s povratnikom (že drugič) Ivom Nakičem, z lahkoto premagali presenečenje letošnje A-2 lige, Kemoplast iz Šetjurja, ki ima v svojih vrstah najboljšega drugoligaškega strelca Huseina Kahvedžiča Ta se zaradi dobre obrambe domačih v Krškem ni nametal, zato pa je svoje strelske in druge sposobnosti v najlepši luči pokazal domači dirigent VValter Jeklin, ki tako kot v soboto v Krškem še ni igral. Ob 80-odstotnem metu in 44 koših je zelo dobro vodil igro svojega moštva ter soigralcem s izbranimi besedami vlival samozavesti, kadar so bili v krizi. Ta je tokrat "napadla" zlasti Murovca in Krajcarja, ki sta pokazala manj, kot je bilo pričakovati. Da je Ivo Nakič kljub temu, da je klub že nekajkrat zapustil in se spet vrnil, med krškim občinstvom še vedno zelo priljubljen, se je videlo tudi ob nekaterih njegovih prav neverjetnih napakah, ki mu jih občinstvo ni zamerilo, ampak ga je pričelo glasno spodbujati. Ko bo Ivo spet tisti stari, je verjeti, da Krcanom v tej skupini, v kateri si bodo najboljša štiri moštva priborila pravico nastopanja v A-1 ligi še za naslednjo sezono, nihče ne bo kos. V soboto zaradi poškodbe noge ni nastopil Leon Kralj. (ES) GIMNASTIKA GDRAIN Krško Prvi rezultati so že vidni Dobro leto je minilo od ustanovitve Gimnastičnega društva RAIN Krško, ki kot amaterska športna organizacija združeje vse ljubitelje gimnastike v krški občini. V prvem letu je bila dejavnost društva usmerjena v popularizacijo ženske športne gimnastike s poudarkom na tekmovalnem športu po programih republiške panožne zveze. Tako društvo ob množičnem programu gimnastike v okviru programa Gimnastika 2000 Gimnastične zveze Slovenije goji tudi akrobatiko, A, B in C program gimnastike za mlajše in starejše pionirke ter kadetinje in mladinke. Redna vadba, ki poteka za vse kategorije trikrat na teden v telovadnici OŠ Jurij Dalmatin, že prinaša pozitivne rezultate, tako tekmovalne kot tudi promocijske. V društvu se zavedajo, da je vsak začetek težak, predvsem z vidika pridobivanja prostorov za vadbo in gimnastičnega orodja, kajti kljub gimnastičnimentuziastom, ki jih v krški občini ne manjka, je financiranje tovrstne aktivnosti še vedno problem številka ena. Vseeno pa so se tekmovalke GD RAIN Krško v letošnjem letu udeležile že dveh kvalifikacijskih tekem za nastop na državnem prvenstvu. Na obeh tekmah je najboljši rezultat dosegla Simona Gnidica, ki je v Ljubljani zasedla 14. mesto z najboljšo oceno 8,30 na parterju in v Mariboru 15. mesto z najboljšo oceno 8,30 na gredi, kar je zelo razveseljivo ob dejstvu, da se Simona z gimnastiko ukvarja komaj šest mesecev. V drugi polovici aprila čaka tekmovalke RAIN-a že zadnja kvalifikacijska tekma v Kopru, na kateri bodo poskušale mlade gimnastičarke še izboljšati svoje rezultate. Ta petek Upravni odbor GD RAIN Krško pripravlja posvet o razvoju ženske športne gimnastike v občini Krško ter predstavitev C in B programa z video demonstracijo, na katerega so povabljeni ravnatelji in učitelji športne vzgoje osnovnih šol krške občine. Več o tem v prihodnji številki. (GAIex) KOLESARSTVO Kolesarji Savaprojekta s polno paro Kolesarji krškega Savaprojekta so se minuli teden udeležili večjega števila dirk v Italiji in na Hrvaškem ter dosegli naslednje uvrstitve: - San Casianu (Italija), starejši mladinci: 23. Dejan Žnideršič; nastopilo je 158 kolesarjev iz Italije in Slovenije. - Staranzano (Italija), mlajši mladinci; 20. Roman Plahuta, Primož Četrtič se je zapletel v skupinski padec 200 m pred ciljem in se lažje poškodoval; - Vitorio Veneto (Italija), člani, 165 tekmovalcev iz Italije , Slovenije, Hrvaške in Ukrajine: 47. Andrej Gimpelj, Baloh in Poljanšek pa sta v izredno težki dirki na cilj prispela v drugi skupini. Najboljši Slovenec (25.) je bil Krčan v dresu Roga Igor Kranjec. - Opatija, mlajši mladinci: 7. Primož Četrtič, Roman Plahuta in Alan Pernar prispela v drugi skupini; starejši mladinci: 17. Dejan Žnidaršič; člani: 12. Damjan Četrtič (izjemen uspeh nadarjenega Senovčana!), T. Malik, M. Baloh in A. Poljanšek prispeli na cilj v drugi skupini, zaradi bolezni Gimpelj ni nastopil. - Zgonik (Italija), dečki: 8. Gregor Kodrič, Tovornik, Arh, Zalokar in Fridl so prišli na cilj v drugi in tretji skupini. NAŠ GLAS, 13 -10. APRIL 1997 ŠPORT- OBJAVE - KRONIKA ŠOLSKI ŠPORT Žogo najbolje brcajo v Krškem V Brežicah je tamkajšnja Športna zveza pretekli teden organizira la področno prvenstvo srednjih šol v malem nogometu. Nastopilo je šest srednješolskih ekip, največ uspeha pa so imeli srednješolci iz Krškega, ki so osvojili prvo mesto, medtem ko so bili brežiški gimnazijci tretji. Izidi predtekmovanj: SŠ Krško - Gimnazija, Brežice 1:0, Gimnazija Brežice - SŠ Črnomelj 1:1, SŠ Krško - SŠ Črnomelj 3:0; za tretje mesto: Gimnazija Brežice - ESŠ Novo mesto 4:1; za prvo mesto: SŠ Krško - ŠC Novo mesto 5:3 (po PLAVANJE Brat in sestra Jevnik najuspešnejša Zimski bazen Golovec v Celju je gostil nad 500 plavalcev mlajših kategorij iz Hrvaške in Slovenije. Plavalni klub Vitacel Celulozar je s 23. člansko ekipo kljub "bazenskim problemom" tudi tokrat uspešno zastopal posavske barve. Prvo prijetno presenečenje je v dopoldanskem delu s 3. mestom na 100 m prosto in časom 0:59,72 pripravil Tomaž Jevnik (I.83), njegova sestra Nika (86) pa je v isti disciplini s časom 1:09,01 osvojila 7. mesto. V kategoriji mlajših deklic na 50 m prsno sta Dolores Žičkar (87) s petim (0:47,43) in Maja Marušič (87) z 8. mestom (0:48,43) opozorili, da se v klubu pojavljajo novi talenti. V popoldanskem delu je Nika Jevnik na 100 m delfin s časom 1:18,13 krškim plavalcem priplavala še drugo bronasto kolajno. V isti disciplini se je Kristina Klemenčič (85) s časom 1:20,83 uvrstila na peto mesto. V zelo močni konkurenci se je potrdil tudi Rok Kerin (83), ki je bil na 200 mešano četrti (2:31,28), na 100 hrbtno pa sedmi (1:10,12). Trenerji Ina Govedarica, Silvo Potočnik in Boštjan Baje so bili zadovoljni tudi z ostalimi razultati krških plavalcev, ki se že pripravljajo na poletno sezono. (I.G.) NOGOMET Krčani in Brežičani s spremenljivo srečo V H. krogu so brežiški člani namučili favorizirane Šoštanjce, Krčani pa so bili prosti - Polovičen start krških mladincev v 2. SML, brežiški kadeti so bili v Šmarju zelo blizu točke -Uspehi brežiških dečkov doma proti Uniorju In krških proti Dravinji. Usnjar (Šoštanj) - Brežice 2:0 (0:0); Brežiški nogometaši so presenetili favorizirane gostitelje in v prvem polčasu bili boljše moštvo na igrišču. Z malo športne sreče bi ta del tekme lahko končal s kakšnim zadetkom v mreži Šoštanjcev. V zelo izglednih priložnostih so bili najprej Deržič, potem še Verstovšek in Slakonja. V drugem polčasu so domači igralci počasi prevzemali pobudo in v 65. minuti srečno prišli do prvega zadetka, kmalu pa so izkoristili še eno napako brežiške obrambe ter v 70. minuti povedli z 2:0. NK Brežice: M. Polovic, Merslavič, Pešec, Jalovec, B. Polovic, Račič, Zofič, Verstovšek (Fuks), Deržič (Kožar), Slakonja, Vračun (Hrandek). Krško - Beltrans (Veržej) 2:2 (0:1). Krški mladinci so startali v spomladanskem delu 2. SML nepričakovano slabo, remi proti Beltransu, zadnjeuvrščeni ekipi lige je vse prej kot uspeh. Na strani je dejstvo, da Krčani niso nastopili kompletni, (manjkali so trije člani prve postave) in zelo slabo sojenje sodniške trojke na kodo Krčanov. V krški ekipi, razen Paniča, ni bilo razpoloženega igralca. Prvi so povedli gostje. Krčani so se dolgo mučili in neštetokrat bili v priložnosti za izenačenje. To je končno uspelo Paniču v 60. minuti, isti igralec pa je v 64. minuti dosegel tudi svoj drugi zadetek. To je bilo obdobje polne dominacije Krčanov, ki jo žal niso kronali s še kakšnim zadetkom. V 76. minuti so gostje iz prestrogo dosojene 11 -metrovke dosegli izenačenje. V zadnjih minutah tekme je Ribič rešil Krčane poraza. Nastopili so: Ribič, Prosenik, Mujakič, Šetinc, Bakič, Pavlovič, Dvorančič, Mlakar, Sotlar, Panič, Zorko. Brežiški kadeti so na startu kadetske lige ONZ Celje gostovali v Šmartnemu in izgubili 0:1, zato pa so bili starejši in mlajši dečki zelouspeni. Starejši so premagali Uniorja iz Zreč z izidom 2:1 (strelca sta bila Hotko in Ajster), mlajši pa pramagali Zrečane premagali 4:1. Trojni strelec je bil Mitrovič, enkrat je zadel Zmavc. Tudi krški dečki so uspešno startali v 10. krogu. Starejši so se z ekipo Dravinje iz SI. Konjic razšli neodloheno 1:1. Strelec je bil Rusič. Mlajši so visoko in zasluženo premagali istega nasprotnika. Trikrat je zadel Nadarevič, po enkrat Pilipovič, Barkovič in Urbanč. Minuli teden so bili zelo aktivni veterani Brežic in Odreda iz Kozjega, ki so odigrali tradicionalno srečanje, tokrat v Brežicah. Boljši so bili Brežičani in z zadetkoma Lazanskega (2) in Prevodnika (2) premagali športne prijatelje iz Kozjega z rezultatom 4:1. V nedeljo je bilo Krško domačin nogometnemu srečanju reprezentanc ONZ Celje in MNZ Maribor za letnike 82 in 83. Mlajši Mariborčani so Celjanom pokazali pravo nogometno lekcijo in zmagali visoko 8:0. Barve celjske reprezentance so branili Brežičani Slovenc in Vukosavljevič, ter Krčan Džinič. Tekma med letniki 82, ki je bila bolj izenačena, se je končala neodloheno 1:1. Za celjsko reprezentanco so zelo uspešno nastopili Krčani Rusič, Zalokar, Sintič in Papež, (pilip) MALI OGLASI Delnice Krke, Petrola in ostale odkupimo za gotovino in pridemo na dom. Informacije 041/669-221. Kupimo oziroma vzamemo v najem gostinski lokal v Krškem aH okolici (do 30 km). Plačilo v gotovini. Tel.: 31-462 (vsak dan od 18. do 20. ure). Poslovni prostor (26 m2) na lepi lokaciji na Vidmu, primeren za trgovino ali biro, dajem v najem. Cena in pogoji najema po dogovoru. Tel.: 31-802 (zvečer). V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerne za pisarne ali za predstavništvo, na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8 x 11 m), primeren za skladišče ali mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Tel: 71-420. V najem vzamem stanovanje v Brežicah. Tel.: 77-489. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2), ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. V Brežicah prodam enosobno stanovanje(40 m2) Tel.: 62-261 (po 16. uri). Prodam enoinpolsobno stanovanje v Krškem na Vidmu -telefon, KATV, centralno ogrevanje - 46 m2 Cena700 DEM/m2. Tel.: 32-292 (po 17. url). Pritožbe, grožnje in napadi na policiste Ogroženi so tudi policisti V lanskem letu so na Upravi za notranje zadeve Krško prejeli 88 pritožb zoper njihove delavce. Rešenih je bilo 86 pritožb, od tega 11 utemeljenih. Kot vzroki pritožb so bili navedeni uporaba prisilnih sredstev, mandatno kaznovanje, nedostojno vedenje, neukrepanje, netaktni postopek, ukrepanje zoper storilca prekrška, zaljenje in grobo ravnanje. Pri vzrokih pritožb, zaradi katerih so se državljani odločili, da izkoristijo z ustavo zagotovljen institut nestrinjanja z delom in odločitvijo državnega organa, je razvidno, da je največji delež pri konkretnih konfliktnih situacijah, ko je šlo za ukrepanje policistov zoper kršitelje, izrek denarne kazni na kraju prekrška ali uporabo prisilnega sredstva zoper storilca kaznivega dejanja oziroma prekrška. V preostalih vzrokih so zajeti različni pritožbeni vzroki, kot so zavrnitve na meji brez represivnega ukrepanja zoper tujca, "Kino servis" Brežice 10., 11., 12. in 13. IV. ob 18.30 url in 14. In 15. IV, ob 18.30 In 20.30 url: 101 DALMATINEC, komedija 10., 11., 12. in 13. IV. ob 20.30 uri: JERRV MACUIRE (*), romantična komedija 16. IV. ob 20.30 uri: VSE V REDU, erotična komedija (*) DTS: 6-kanalni digitalni ton Kulturni dom Krško A. IV. ob 20. uri in 13. IV. ob 18. uri: SPACE JAM. animirana-Igrana komedija Kino Kostanjevica 12. IV. ob 20. uri: SPACE JAM, animirana-igrana komedija 13. IV. Ob 20. uri: SLEEPERS, psihološka kriminstka Kino Šentjernej 11. IV. ob 18. uri: SPACE JAM, animirana-igrana komedija Ti. IV. ob20. uri: SLEEPERS, psihološka kriminalka zbiranje obvestil v zvezi kaznivega dejanja, posredovanje podatkov sredstvom javnega obveščanja, preveritve različnih dogodkov idr. V letu 1996 so na UNZ Krško prejeli tudi pet groženj zoper zaposlene. Po oceni strokovne službe je mogoče govoriti o zelo veliki stopnji ogroženosti zoper pooblaščene uradne osebe, ko gre za grožnje po življenju zoper posamezne delavce UNZ Krško. Pri majhnih stopnjah ogroženosti je zančilno, kar je bilo v razgovorih s storilci tudi potrjeno, da so grožnje največkrat izrekli v fazi močnega razburjenja oziroma pod vplivom alkohola in v teh primerih ni bilo ukrepov. Pred dnevi so policisti na lokalni cesti Orehovo - Sevnica, na križišču lokalne in regionalne ceste izven naselja Boštanja ustavili in kontrolirali voznika N.J., roj. 1973 iz Sevnice, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti ter imel močan zadah po alkohola. Preizkus z alkotestom je pokazal 1,64 g/kg alkohola v izdihanem zraku, zato mu je bilo prepovedana nadaljnja vožnja. Pri kontroli je bilo tudi ugotovljeno, da je vozil v času prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja. Ker so ga policisti čez pol ure ponovno ustavili, ob postopku pa se ni pokoraval njihovim ukazom, so morali "možje v modrem" uporabiti fizično silo in odrediti pridržanje do iztreznitve. Pri kaznivih dejanjih preprečitve uradnih dejanj uradni osebi ob izvajanju uradnih nalog so policisti v desetih primerih uporabili prisilna sredstva, in sicer fizično silo in sredstva za vezanje in vklepanje. Policisti so morali uporabiti prisilna sredstva za dosego izvršitve uradne naloge pri raziskovanju kaznivega dejanja v enem primeru, pri urejanju cestno premetnih predpisov v šestih primerih in trikrat pri vzpostavljanju javnega reda in miru. (GAIex) Motorist podlegel poškodbam V sredo je 25-letni PA. iz Sel pri Dobovi vozil neregistrirano motorno kolo Suzuki 1100 po lokalni cesti Bukošek - Dobova. Ko je v naselju Sela pri Dobovi pripeljal v neposredno bližino gasilskega doma, kjer cesta preide iz ravnega dela v levi pregledni ovinek, hitrosti motornega kolesa ni prilagodil lastnostim in stanju ceste. V ovinku je pričel z motornim kolesom zavirati, pri tem pa je zadnji del motorja zaneslo v desno na neutrjeno travnato bankino. Po 7 m vožnje oziroma bočnega drsenja po bankini je trčil v betonski robnik mostička dovozne poti do stanovanjske hiše. Ob tem je motorno kolo odbilo in po 12,30 m padlo na vrt pred naslednjo stanovanjsko hišo. Voznik je v nesreči zaradi zadobljenih poškodb umrl. BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 31. marca do 7. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Ana Stopar z Rožnega - dečka (dvojčka), Anica Polajžer iz Podturna -deklico, Darja Bostič iz Brežic - deklico, Tatjana Slovenec iz Cor. Skopfc - deklico, Darja Baškovič iz Dol. Skopic - dečka, Ida Kodrič iz Brežic -deklico, Marija Derstvenšek z Mrzle Planine • dečka in Zalbije Karimanl • dečka, čestitamo! KOSTAK d.d KRŠKO OBVESTILO OBVEŠČAMO VSE OBČANE, KI SO VKLJUČENI V REDNI ODVOZ ODPADKOV DA BOMO IZVAJALI AKCIJO ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV PO NASLEDNJEM RAZPOREDU 14.04.1997 15.04.1997 16.04.1997 17.04.1997 18.04.1997 21.04.1997 22.04.1997 23.04.1997 24.04.1997 25.04.1997 - PONEDELJEK - TOREK - SREDA - ČETRTEK - PETEK - PONEDELJEK - TOREK - SREDA - ČETRTEK - PETEK KS KRŠKO KS BRESTANICA KS KRŠKO POLJE KS PODBOČJE KS RAKA KS SENUŠE KS VELIKI TRN KS GORA KS LESKOVEC KS DOLENJA VAS KS ZDOLE KS SENOVO KS KOPRIVNICA KS KOSTANJEVICA KS VELIKI PODLOG POBIRALI BOMO SAMO KOSOVNE ODPADKE IZ GOSPODINJSTEV. MEDNJE SODIJO: -POHIŠTVO - BELA TEHNIKA - SANITARNI ELEMENTI - IN DRUGI KOSOVNI PREDMETI IZ GOSPODINJSTEV. KOSOVNE ODPADKE JE POTREBNO PRIMERNO ZLOŽITI IN POSTAVITI POLEG ZBIRNIH MEST ZA GOSPODINJSKE ODPADKE DO 7. URE ZJUTRAJ NA DAN ODVOZA. KOSOVNE ODPADKE BOMO ODVAŽALI SAMO DOLOČENEGA DNE! Ugodno prodam dvosobno stanovanje v Trnju v Brežicah. Tel.: 62-602. Ugodno prodam dvoinpolsobno stanovanje v Krškem. Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 87-070, 22-537. Prodam dvoinpolsobno stanovanje (69 m2) na Papirniški 13 a v Krškem. Možnost vselitve aprila. Cena 975 DEM/m2. Tel.: 32-354 (Stane Urbanč). Prodam trosobno stanovanje v Brežicah (67 m2) v tretjem nadstropju. Cena 900 DEM/m2. Tel.: 61-193 ali 61-619 (popoldan). Večjo domačijo z vrtom in gozdom (v kosu 30 a) v Dobravi pri Podbočju zamenjam za stanovanje. Voda, elektrika in telefon na parceli. Sončna lega. Asfaltni dovoz do parcele. Tel.: 78-000. Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Na Trški gori nad Krškim prodam manjšo hišo s 75 a travnika (oddaljenost 500 m od križišča na mostu). Tel.: 61-864 (popoldan). Prodam ali oddam v najem vinograd 1.500 trt, strojna obdelava na Bučerci. Tel.: 33-574. Prodam garažo zraven črpalke na Vidmu. Tel.: 21-621 (dopoldan) Božo. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam zastavo 101 GTL 55, registrirana do 9/97, lepo ohranjena. Cena po dogovoru. Tel: 063/38-390. Prodam yugo 45, letnik 12/89, prevoženih 72.000 km, rdeče barve, registriran do konca leta, nove gume, radio, elektronski vžig. Cena2.700 DEM. Tel.: 64-659(po 18 uri). Prodam yugo 45, letnik 1987, prevoženih 72.000 km, registriran do marca 1998, nove gume in radijo. Cena 1.500 DEM. Tel.: 71-308. Prodam tovoto corolla 1,3 DX. letnik 1988, registrirano do 2/98, prevoženih 74.000 km, garažirano, prvi lastnik. Cena po dogovoru. Tel.: 31-093 Prodam škodo favorit 136 L, letnik 12/91, prevoženih 90.000 km, euro kljuka, dobro ohranjen, registriran do 12/97. Cena 4.800 DEM. Tel.: 67-333. Ugodno prodam škodo favorit LX, letnik 9/93, prva lastnica. Cena Tel 75-024 po dogovoru, (popoldan). Prodam fiat tipo 1,4 SX, z veliko dodatne opreme. Tel.: 70-036. ' Prodam BT 50, letnik 1987, dobro ohranjen. Cena 550 DEM. Tel.: 32-719. Prodam otroški sedež za avto, voziček in posteljico z jogijem. Tel.: 22-285. Prodam dobro ohranjeno otroško posteljico z jogijem. Tel.: 32-900. Prodam stolček s hojico, avtosedež in stajico. Cena po dogovoru. Tel: 063/38-390. Prodam dve mizi, ena manjša, ena večja - okrogla (110 x 110) in štiri stole, cena 15.000 tolarjev. Tel.: 71-420 Prodam ojačevalec in gramofon Sansui, zvočnike Celestion (2 x 100 W) in čez 700 LP-jev najboljše ročk glasbe 70., 80. in 90. let. Tel.: 33-890 Prodam stekleno hladilno omaro za v trgovino in elektronsko tehtnico (še pod garancijo). Tel.: 33-328. Prodam kombiniran štedilnik (3 plin + 1 elektrika) in zmrzovalno skrinjo (310 I). Tel.: 32-414. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel.: 56-168(kličitedo8. ure zjutraj). Prodamo 2.000 rabljenih strešnikov, vrsta Strešnik Dobruška vas. Cena po dogovoru. Tel: 21-278. Prodam bizeljsko belo in rdeče vino, kvalitetno. Cena po dogovoru. Tel.: 51-420 (zvečer). Kupim otroško kolo Rog - Kekec. Tel.: 70-469. Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Sprejem kakršnokoli delo v dopoldanskem ali popoldanskem času po 3 do 4 ure dnevno v Sevnici (pospravljanje, pomoč). Naslov v uredništvu. Naraglav Alojzija, s.p., Upravljanje z gradbeno mehanizacijo, Rožno 24,8280 BRESTANICA, sporočam, da preneham opravljati dejavnost Storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo dne 16. aprila 1997. ZADNJA NAS GLAS, 13 - 10 APRIL 1997 Krški avtosejem slavil jubilej Krško, 6. aprila - Lepa in sončna nedelja je bila kot naročena za organizatorje krškega avtosejma. Številni obiskovalci, prodajalci in kupci so prišli počastit 5-letnico sejma in uživat ob jeklenih lepotcih številnih evropskih proizvajalcev. Na voljo so bili številni rabljeni avtomobili v cenovnem razredu od 500 do 18.000 DEM. Registracijske številke iz cele Slovenije so pokazale, da se je krški avtosejem uveljavil v celi državi. Svojo vitalnost je sejem že dokazal, saj je obstal v zelo težkih pogojih delovanja in v času težke gospodarske krize v Posavju. Vztrajnost obeh Petakovičev se je izplačala. Daljnjega leta 1992 je malokdo predvideval preživetje in obstoj sejma. Pet let ni tako dolgo življensko obdobje, ampak za krški avtosejem je zelo svetla obletnica. (pilip) Letni koncert Simfoničnega orkestra GS Krško Simfonični orkester Glasbene šole Krško, ki ga vodi prof. Drago Gradišek, vljudno vabi na letni koncert, ki bo v soboto, 12. aprila 1997, ob 19. uri v krškem kulturnem domu. Simfoniki bodo izvajali dela Schuberta, Dvoraka, Saint Saensa, Sibeliusa, Mancinija, Schonberga in J. Gregorca. Kot gostje bodo nastopili člani Mladinskega plesnega gledališča iz Zagreba. Občinska pevska revija Zveza kulturnih organizacij Sevnica organizira občinsko pevsko revijo, ki bo v petek, H. aprila 1997, ob 20. uri v Kulturni dvorani v Sevnici. Predstavili se bodo Moška vokalna skupina Lira iz Krmelja, vokalna skupina Corona iz Boštanja, Oktet Jurij Dalmatin in MePZ Lisca, Jutranjka ter Primož Trubar iz Loke. Revijo bo strokovno ocenil prof. Edvard Goršič. Prodaja vstopnic bo uro pred revijo na blagajni dvorane. ŠENTJERNEJ ^"~ GSM ^Šmarje 13 »tel.: 068/81-118 * fax:068/81-119^ Izgradnja novega mostu v Brestanici Pred tremi leti smo že poročali o mostu na trasi rudniške železnice Senovo - Brestanica, s katerega so domačini odstranili elemente ozkotirne železnice, ki je prečkala potok Brestanica. Povod za to dejanje je bilo razočaranje, jeza in obup nad nemočjo, pa tudi protest proti ležernosti, s katero se odvijajo dogovorjene naloge in obveznosti, da se pripravi vse potrebno in izda soglasje za nadaljevanje regulacijskih del na potoku Brestanica. Izvedba omenjene regulacije in vzporedno tudi rekonstrukcija Ceste na ribnik sta namreč predstavljali prioritetno nalogo KS Brestanica, ki je četrta največja KS v krški občini. Ped dnevi smo se na lastne oči prepričali, da je investicija končno stekla in o starem železniškem mostu ni ne duha ne sluha. Na tem mestu namreč že poteka izgradnja novega mostu, ki bo namenjen za ves promet do elektrarniškega črpališča. Manjši, stari most, preko katerega se je do sedaj odvijal promet, bodo porušili zaradi regulacije potoka oziroma sanacije brežine, ki jo bo izvedla novomeška vodna skupnost. (GAIex) 15. jublejno srečanje mladih tehnikov Škocjan, 4. aprila - Na 15. jubilejnem srečanju mladih tehnikov Bele Krajine, Dolenjske in Posavja ter hkrati na 20. jubilejnem srečanju mladih tehnikov mestne občine Novo mesto, Škocjan in Šentjernej so nastopili tudi krški in sevniški amaterji. Učenci OŠ Jurij Dalmatin in Savo Kladnik so tekmovali v lovu na lisico, v kateri mora tekmovalec v čim krajšem času odkriti s svojim oddajnikom skrite "lisice". Rezultati: 1. Marko Ogorevc, 2. Marko Hribar (oba Sevnica), 3. Cvetka Mavsar, 4. Boštjan Plevnik (oba Krško). Koncert vokalne skupine Corona Vokalna skupina Corona iz Boštanja bo ob 10-letnici delovanja priredila koncert v obliki režirane predstave -musicala. Koncert bo v soboto, 12. aprila 1997, ob 19. uri v Kulturni dvorani Sevnica. Predstavili se bodo z izborom ljudskih, renesančnih in umetnih pesmi ter popevkami in znanimi evergreeni. Predprodaja vstopnic bo v sevniški občinski knjižnici in uro pred koncertom na blagajni dvorane. Slavnostni koncert Nadaljevanje s 1. strani Zaradi čistih glasov, dodelanih interpretacij ter pestrega in zanimivega programa so povsod navdušile poslušalce, s sproščenostjo in neposrednostjo so pridobile veliko prijateljev. Na jubilejnem koncertu so prejele Gallusove značke, ki jih ZKO Slovenije podeljuje pevcem za zvesto prepevanje. Svoj koncert so dekleta zaključila s Pticami. Kot se njihovi glasovi potope v nemirno spokojno spokojnost večera, so se pevke porazgubile med poslušalce in se z njimi simbolično zlile v celoto, ki pa ji v srcu še odzvanja pesem. Bil je čudovit koncert. (Margareta Marjetic) Šolsko tekmovanje v matematiki Evropski matematični kenguru V petek, 21. 3. 1997, je na krški srednji šoli potekal prvi krog šolskega tekmovanja Evropski matematični kenguru. Tekmovanja se je udeležilo 12 dijakov v prvi skupini (1. in 2. letnik) in 16 dijakov v drugi skupini (3. in 4. letnik). V svojih skupinah so bili najuspešnejši - prva skupina: 1. Darko Zakrajšek E1B, 2. Samo Furst E1A, 3.Mirsad Mujakič E1B, 4. Ljubo Vovčko S2A; druga skupina: 1. Matija Pire E3B, Mitja Kožar E3B, 3. Borut Skinder, 4. Jure Kurnik E3B. Vsi omenjeni so osvojili več kot 50 točk. Najuspešnejša v obeh skupinah bosta prejela knjižni nagradi. Obveščamo vse dijake, da bo državno tekmovanje 17. in 18. maja, pred tem pa bomo imeli na naši šoli izbirno tekmovanje, ki bo 12. 4. Vsi zainteresirani dijaki se lahko prijavite pri svojem učitelju matematike. (Franc Leben, prof.) Brežiški sejem obrti in podjetništva Občina Brežice, območna obrtna zbornica, Občinska turistična zveza in Turistično društvo Brežice organizirajo BREŽIŠKI SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA od 25. do 29. junija 1997 X Brežiški sejem obrti in podjetništva EVIDENČNA PRIJAVNICA Na sejmu bomo sodelovali z naslednjimi proizvodi in storitvami:____________________________________ - opremljen prodajno-razstavni prostor (6m2 in več) po 8.000 SIT/m2 * - kotni opremljen prostor (15 m2 in več) po 9.000 SIT/m2 * - neopremljen zunanji prostor (15 m2 in več) po 3.500 SIT/m2 * - neopremljen zunanji gostinski prostor (20 m2 in več) po 5.000 SIT/m2 * * V ceni je vključen prometni davek. _nv _m2 _m' m2 Opremljen prodajno-razstavni prostor obsega: predelne stene, talno oblogo, napisno tablo, 2 m pulta, mizo s stoli, razsvetljavo, električni priključek, obešalnik in koš za smeti. Ime (firma): _ Naslov:____ Oseba za stike:. , telefon: Vaša davčna številka: Prijave sprejemamo do zasedenosti prostora. Žig in podpis: kovinOte jne enote po Slove asorti S** Ban *** o baterija za nizko tlačni bojler... 14*790 sit se začne m Ho tuš kad Estap 80 x80, bela.......6.790 sit jdtr!rrttBw - keramične ploščice Breda 33 x 33. .1.138 su/m keramične ploščice Kupa 20 x 20.. 1, siw