Leto XLV - št. 55 - CENA 38 SIT EU GLAS Kranj, petek, 17. julija 1992 45 Tudi idealiste mineva - idealizem Nekatera visokogorska jezera so že močno onesnažena V vseh Triglavskih jezerih se ne vidi dno. Bled, 15. julija - Če so "večni idealisti" še upali, da so vsaj naša visokogorska jezerca čista in varna pred onesnaževanjem in škodljivimi vplivi civilizacije, je po zadnjih raziskavah Inštituta za biologijo tudi njih minil idealizem. Resnica je namreč vse prej kot prijetna: stanje jezer je precej slabše, kot so pričakovali strokovnjaki in kot je dopustno za to okolje. Ko so strokovnjaki Inštituta za biologijo pregledali kakovost vode v Triglavskih in Krnskih jezerih ter v jezeru na Planini pri jezeru, so jih po onesnaženosti razvrstili v štiri skupine. V prvo sodijo jezera, ki so nekoliko odmaknjena od planinskih poti in iz katerih je voda še povsem primerna za pitje. To so jezero pod Vršacem, drugo Triglavsko jezero in Mlaka pod Vršaki. V drugo skupino so uvrstili jezera, iz katerih je voda še primerna za pitje, vendar so v njih že opazili povečano koncentracijo nitratov in fosforja ter večjo porabo kisika. Gre za jezera, ki so blizu pla- ninskih postojank in poti: Zeleno jezero, jezero v Ledvicah in za Dupeljsko jezero. V tretjo skupino spadajo že močno ogrožena (oligotrofna) jezera - Močivec, Dvojno in Črno jezero, v katerih so razmere že celo slabše kot, na primer, v Bohinjskem jezeru. Jezera so "bogata" s hranili, njihova prosojnost pa je že manjša od njihove globine. Najbolj onesnažena (ogrožena) jezera, ki sodijo v četrto skupino, so Krnska jezera in jezero na Planini pri jezeru. Zanje je značilna močno povečana koncentracija hranil in prosojnost tri metre in pol v globino (še v Blejskem jezeru je zdaj boljša). V Krnskih, Črnem in Dvojnem (triglavskem) jezeru so opazili tudi nitaste zelene alge, ki so najbolj resno opozorilo za to, da je z jezeri nekaj narobe. Glavni viri onesnaževanja so turizem, pašništvo in onesnaženi zrak (padavine); ni pa še raziskano, koliko vsak od teh prispeva k skupnemu onesnaževanju. (Več na 2. strani.)* C. Za-plotnik /O ljubljanska banka riklM>iijd Skalica 1, Kranj Tel./fax 324-734 VOZILA OPEL IN FORD V ZALOGI V KRANJU Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMU Čigav bo begunjski Elan? Begunje, 16. julija - Agencija Reuter je sporočila (vest pa je kasneje potrdila tudi avstrijska agencija APA), da Privredna banka Zagreb, ki je lani v stečajnem postopku pridobila 70-odstotni delež v begunjskem podjetju Elan, prodaja svoj delež v Elanu. Hrvaška banka je že najela ustanovo GZ - Investi-tionsberatung AG fur Zentra-leuropa (članico avstrijske skupine Giro Credit), da bi ji svetovala pri prodaji deleža. Iz avstrijske ustanove so sporočili, da J* čas za prodajo deleža glede na odlično letno bilanco, ki pa je niso natančno opredelili, ugoden. Za nakup se že zanima nekaj podjetnikov, ne gre pa za prodajo pod kakršnimkoli pritiskom. Ko smo včeraj dopoldne poklicali v Elan, da bi preverili novico, ki sta jo najprej posredovali agenciji Reuter in APA, kasneje pa tudi Slovenska tiskovna agencija, so nam povedali, da se za odgovor lahko obrnemo v Privredno banko. V zagrebški banki so nam potrdili le to, da banka res prodaja svoj delež, sicer pa nam ni uspelo zvedeti, zakaj se je za to odločila, niti za kakršnekoli druge podrobnosti (vrednost 70-odstotnega deleža). • C. Z. Jesenice, 16. julija - Sava Kranj je danes na novi avtocesti Podmežaklo prikazala praktično delovanje blazine za dvigovanje bremen, ki jo izdelujejo v tej kranjski firmi. Za cela dva centimetra so dvignili 700 to« težko mostno konstrukcijo, zato, da so odstranili začasna ležišča in »posedli« most na stalna ležišča. Blazine za dvigovanje bremen so zaradi izredno majhne debeline in zelo velike dvižne sile, uporabne pri reševanju, v industriji in drugod. Prednosti gumenih blazin v primerjavi z drugimi napravami za dvigovanje so med drugim v tem, da ni potrebno skrbeti za izvore moči, uporaba je varna, blazina je majhna in enostavna za transport, pri uporabi ne nastaja hrup, vzdrževanje ni potrebno, blazina pa se lahko uporablja tudi pod vodo... D. S. - Eoto: Jure Cigler Spet višje pokojnine Ljubljana - Predsedstvo prejšnje skupščine SPIZ je kot začasno pristojno telo bodočega republiškega zavoda pokojninskega in invalidskega zavarovanja v sredo sklenilo, da se pokojnine in druge denarne dajatve (dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine za telesno okvaro, preživnine kmetom ter starostne tn družinske pokojnine, določene po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov) od 1. maja povečajo za 15,7 odstotka. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se pokojnine m večina drugih denarnih dajatev usklajujejo na osnovi uradnih statističnih podatkov o mesečni rasti plač vseh zaposlenih delavcev v republiki. Usklajene pokojnine in druge de* same dajatve pripadajo upravičencem od meseca, v katerem so se plače povečale. Glede na to, da so se maja v primerjavi z aprilom povprečne bruto plače zaposlenih zvišale za 15,7 odstotka, bodo upokojenci in upravičenci do denarnih dajatev ob povečanih julijskih izplačilih konec meseca prejeli tudi poračunano razliko za maj in junij. • H. J.. Milijarda tolarjev za nova stanovanja Ugodni stanovanjski krediti k —•*> 14. julija - Koncert Mihe Pogačnika in Miloša Mlejnika v I aPucinski cerkvi v Škofji Loki v sklopu mednarodnega festivala "RIART na Bledu. Popolna tišina je preplavila cerkev, pogovor JJ1^ violino in čelom je iskal idejo, smisel življenja in smrti ?eli nnsamp7nikii cn cp Hii«p vsph narodov. M. Z.. Dr. Dušan Plut - predsednik sveta TNP Bled, 15. julija - Ker je dosedanji predsednik sveta Triglavskega narodnega parka dr. Janez Drnovšek pred nedavnim postal predsednik slovenske vlade, je zaradi nezdružljivosti obeh funkcij zaprosil, da bi ga razrešili kot predsednika sveta TNP. Svet je na seji v sredo njegov predlog sprejel in za novega predsednika izvolil predsednika stranke Zelenih in člana republiškega predsedstva dr. Dušana Pluta, ki je ob izvolitvi dejal, da se bo v parku zavzemal za ravnovesje med varovanjem in sonaravnim gospodarjenjem. Od svojega predhodnika, zdaj predsednika vlade dr. Drnovška je za "popotnico" dobil zagotovilo, da bo država pri tem pomagala. • C. Z. Pol v vsa- posamezniku. Povezale so se duše vseh narodov. M. Z., foto: °na Kragelj IZREDNO UGODNO! Cement Salonit - Anhovo SAMO 431 SLT % Merkurjevo kartico pa že za 409 SLT. CENI STA Z DAVKOM! NA POČITNICE S TURISTIČNIM ZAVAROVANJEM ZAVAROVALNICE TRIGLAV Ker žjvlienie potrebu/e varnost nmm^m> fi>l m to Ljubljana, 16. julija - Stanovanjski sklad Republike Slovenije je na včerajšnji seji upravnega odbora sprejel sklep o tretjem razpisu stanovanjskih posojil. Razpoložljiva sredstva v višini 1 milijarde tolarjev so namenjena gradnji ali nakupu novih stanovanj, pa tudi razširitvi, prenovi ali sanaciji in večjim vzdrževalnim delom na že obstoječih. Vloge za pridobitev posojil bo sklad sprejemal do 30. oktobra letos. Posojilni pogoji so bistveno ugodnejši od bančnih, saj znaša realna obrestna mera samo 3 odstotke, maksimalna odplačilna doba pa je 15 let. Kot poudarja v.d. direktorica Sklada Mira Becele, se s tem razpisom začenja uresničevati poslanstvo sklada kot institucije, ki naj skrbi za strateško reševanje stanovanjskih problemov pri nas. Sedanji razpis je namenjen vsem slovenskim državljanom, ki svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo prvič, ali pa dosedanje stanovanje prenavljajo, sanirajo ali nadomeščajo z novim. Razpis bo z vsemi podrobnostmi objavljen v Gorenjskem glasu; višina posojila bo omejena na 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja. Upravni odbor predvideva, da bo 700 milijonov tolarjev porabljenih za nakupe in gradnjo, 300 milijonov pa za prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževanja. " • 1 O BAB kakavovo olje za sončenje samo 370 SIT učinkovita zaščita pred soncem Droqesan Kranj s.n,ce 1919 Hurd na obisku Douglas Hurd, zunanji minister Velike Britanije, ki je predsedujoča država v Evropski skupnosti, je bil včeraj na obisku v Sloveniji. Obljubil je podporo naši državi pri vseh treh stopnjah povezovanja Slovenije z dvanajsterico. Hurd, predsedujoči ministrskega sveta ES, se bo zavzel za "hitra pogajanja s Slovenijo", kot je obljubil Milanu Kučanu, Janezu Drnovšku in Dimitriju Ruplu. NAMESTO KOMENTARJA Mamila dostopna tako rekoč vsakomur V osnovni šoli marihuana, v srednji že trde droge O uživanju mamil, zlasti med mladimi, kjer prednjačijo kraji na Obali, je zadnje leto, dve, v Sloveniji sicer precej govora, konkretno pa za preprečevanje narkomanije vsi poklicani - od družine do šol, sociologov, psihologov, zdravnikov, socialnih delavcev, policistov -še premalo storimo. Morda je še najkonkretnejši korak naredila slovenska Karitas, ki je v Planini pri Rakeku nameravala odpreti rehabilitacijski center za zdravljenje fantov, odvisnih od drog, pri Sv. Duhu pa center za dekleta. Kako neuki in nerazumevajoči so do soseščine skupnosti zdravljenih narkomanov krajani Planine pri Rakeku, je znano, dokler ne bo ustanovljene skupnosti za fante, miruje tudi zamisel za dom za dekleta. Da pa se nekateri za problematiko odvisnosti od ilegalnih drog, zlasti nujnosti preprečevanja, vendarle resno zanimajo, priča poslanska pobuda Vojke Štular in Isabelle Flego v zboru občin republiške skupščine. Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo odgovor. V njem med drugim pravi, da se organi za notranje zadeve in organi pregona s problematiko mamil najpogosteje srečujejo pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj, določenih v kazenskem zakonu SFRJ, to je neupravičena proizvodnja in promet z mamili ter omogočanje uživanja mamil. Tako je z določbo kazenskega zakona SFRJ (Slovenija še nima lastnega celovitega kazenskega zakona) kazenskopravno sankcionirana samo omejitev proizvodnje, predelave, nakupa, hrambe in prenašanja mamil zaradi prodaje, medtem ko nakup in uporaba mamil za lastne potrebe ni kaznivo dejanje. Kazenski zakon SFRJ določa kot kaznivo dejanje napeljevanje k uživanju mamil, dajanje mamil, dajanje prostorov za uživanje mamil. Ministrstvo za notranje zadeve ugotavlja, da se je lani močno povečal obseg organiziranih oblik kriminalitete pri zlorabi mamil. Tako je bilo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj v zvezi z zlorabo mamil prijetih 21 ljudi, odkritih je bilo 120 kaznivih dejanj in 158 prekrškov na podlagi zakona o proizvodnji in prometu mamil. Lani so organi za notranje zadeve zasegli 8723 gramov heroina, 845 gramov LSD. 10.000 gramov hašiša, 12.620 gramov marihuane. 1670 stebel konoplje, 22.085 gramov kokaina in 31 stekleničk heptanona. Po podatkih, kijih ima na voljo, ministrstvo ocenjuje, da to v praksi pomeni, da uživajo mamila (marihuano) že otroci v osnovni šoli, v prvih letnikih srednjih šol pa že bolj nevarna mamila. Ugotovitve kažejo, da so mamila praktično dostopna že vsakomur, kar se ne nazadnje kaže tudi v izjemno nizkem številu vlomov v lekarne (lani trije) in v poskusih ponarejanja receptov (samo dva), kar pa posledično pomeni, da je slovensko tržišče dobro založeno z mamili. V minulem letu se je uresničila tudi napoved prodora kokaina na naše tržišče, kar se odraža tudi v zasegu tega mamila. Očitno je tako naše tržišče, enako kot celotno evropsko, postalo tržno zanimivo za dežele proizvajalke in razpečevalce. Vse te ugotovitve je ministrstvo upoštevalo pri pripravi delovnega programa za letos, njegovo delo in učinkovitost bo odvisno tudi od nove kazenske zakonodaje. Večji poudarek bo namenjen preventivi (akcije na mejnih prehodih). Odkrivanje tovrstne kriminalitete pomeni s policijskega stališča enega od najzahtevnejših področij dela, saj se s trgovino z drogami ukvarjajo izključno organizirane družbe, ki imajo ogromno kapitala in pri delu ne izbirajo sredstev za dosego cilja. Tudi dokazovanje je zaradi načina delovanja izredno zahtevno opravilo, saj zahteva postopke in metode, kijih procesna zakonodaja, ki za zdaj še velja, doslej ni predvidevala. Za uspešno delo je zato potrebno dodatno zakonsko urejanje in dodatno usposabljanje policijskih enot, specializiranih za odkrivanje tovrstnega kriminala. Slovenska skupščina začela obravnavati volilno zakonodajo Problem bo potrebna sklepčnost Ljubljana, 16. julija - Zbori slovenske skupščine so danes začeli dvodnevna ločena zasedanja in z obravnavo predlogov temeljnih treh volilnih zakonov. Ker je za sprejem teh zakonov potrebna dvotretjinska večina, toliko poslancev pa se ni zbralo v nobenem od zborov, začetek zadnje faze sprejemanja volilne zakonodaje ne obeta posebno veliko. Na dnevnem redu tokratnega zasedanja zborov slovenske skupščine so trije osnovni volilni zakoni, po katerih bi z volitvami lahko konstituirali novi slovenski parlament v skladu s novo ustavo: Zakon o volitvah v Državni zbor. Zakon o volitvah v Državni svet in Zakon o volitvah predsednika Republike Slovenije. Ni znano, ali računajo, da se bo na glasovanju o predlogih zakonov, zbralo kaj več poslancev. Na poslanskih klopeh pa se je kljub temu znašlo veliko število predlaganih sprememb obravnavanih zakonov: kar 47 amandmajev in ti se še vedno vlagajo. Pretežno večino je že pred zasedanjem včeraj obravnavala Ustavna komisija, ki je predlagatelj te zakonodaje, in sprejela le tri, o dokončni usodi posameznih amandmajev pa bodo odločali poslanci z glasovanjem. V dosedanji razpravi, ki je bila, kot je to že običajno, mestoma tudi polemična, je izstopalo nekaj vsebinskih vprašanj, kjer bo medstrankarski boj najhujši. Veliko besed je bilo o možnostih malih in izvenparlamentarnih strank za enakopraven nastop na volitvah ter na kakšen način naj bi pripisovali ostanke glasov po prvi ugotovitvi volilnih rezultatov. Pri tem je Ustavna komisija ponudila tako imenovano "mehko varianto", ki gre v prid manjšim strankam. • S. Ž. Svet Triglavskega narodnega parka o stanju (visokogorskih) jezer Je program res samo "boljševistična izmišljotina" ? Bled, 15. julija - Svet Triglavskega narodnega parka je v osrednji točki dnevnega reda današnje seje obravnaval informacijo o stanju v Bohinjskem jezeru, v Triglavskih in Krnskih jezerih ter v jezeru na Planini pri jezeru. Kot je povedal Miha Bricelj iz Inštituta za biologijo, v Bohinjskem jezeru opažajo nekatere vrste modrozelenih alg ter bujnejšo rast večjih vodnih rastlin (predvsem v Ukanci); letos pa "odkrivajo" tudi nitaste alge, iz katerih je mogoče sklepati, da je del jezera že močno prizadet. Mladen Berginc iz javnega zavoda Triglavski narodni park je ob tem spomnil člane sveta, da je radovljiška skupščina (prejšnjega sestava) pred leti sprejela program za izboljšanje jezera, ven- dar se program slabo uresničuje in stanje v jezeru se celo poslabšuje. Program je med drugim predvideval uveljavitev večjega reda ob jezeru, ureditev kanalizacije in selitev nekaterih dejavnosti (kampa Ukane in šotorišča tabornikov) z obale jezera na nekatere druge, za okolje manj "nevarne" lokacije. Od programa se je doslej uresničilo bolj malo, po besedah Mladena Berginca verjetno tudi zato, ker so nekateri program ocenili kot "boljševistično izmišljotino" in ga spra- vili v predale. Berginc je opozoril tudi na to, da ljudje premalo vedo, kaj lahko v narodnem parku počnejo in česa ne, in ob tem nekatera množična obleganja Triglava (spominski pohod na Triglav, posvetitev kapele, pohod sto žensk na Triglav itd.) označil kot "hordne navade" Slovencev. Janko Jan, v radovljiškem izvršnem svetu odgovoren za prostorsko urejanje, je povedal, da tudi nova občinska vlada podpira program za sanacijo Bohinjskega jezera. Občina je nekatere naloge iz programa že uresničila, vendar pa zaradi finančnih težav le del tega, kar bi sicer morala. Po razpravi, v kateri je Anton Brancelj iz Inštituta za bio- logijo predstavil rezultate opazovanj visokogorskih jezer (rezultati kažejo, da je tudi stanje nekaterih od teh jezer že zelo kritično), so člani sveta sklenili, da bi v opazovanje poleg Triglavskih in Krnskih jezer ter jezera na Planini pri jezeru vključili tudi Kriška jezera in jezero v Lužnici in da bi poskušali razmejiti, koliko k onesnaževanju prispevajo zračne emisije, pašništvo in turizem. Svet tudi poziva radovljiško občinsko skupščino, da aktualizira program sanacije Bohinjskega jezera, Planinski zvezi Slovenije pa daje pobudo, da bi prednostno reševala probleme, ki v visokogorju največ prispevajo k onesnaževanju.© C. Zapio-tnik Sedmi pohod na Triglav Pokljuka, 17. julija - Pred Šport hotelom na Pokljuki je že vse pripravljeno za sprejem triglavskih pohodnikov, borcev in mladine, ki se bodo jutri, v soboto, okrog enih popoldne, vrnili iz Triglavskega pogorja. Tu bo velika kulturno-zabavna zaključna prireditev, prijateljsko in tovariško srečanje vseh Slovencev, ki dobro mislijo. Slavnostni govornik na prireditvi bo Milan Kučan, predsednik predsedstva RS. Sinoči je bila v prostorih Šport hotela že odprta razstava del slikarsko - kiparskega tabora, na katerem je sodelovalo 35 umetnikov, nekaj tudi iz zamejstva, obiskovalci pa si bodo ogledali tudi eksponate na temo "Triglav v NOB", dokumente o šestih dosedanjih spo- minskih pohodih ter nekaj dokumentov o partizanskem kulturniku Danilu Turku - Jocu. Razstavo sta omogočila SDP Slovenije in Socialistična stranka Slovenije. Jutri, v soboto, 18. julija, bo ob 10. uri skupščina in srečanje borcev SB 7. SNOUB Franceta Prešerna - Gorenjske brigade NOVS pri gostišču "Ob tabornem ognju". Dopoldne bodo domačini iz vasi pod Triglavom prikazali etnografske značilnosti, kot so planšarstvo, sirarstvo, sečnja, prevoz in predelava lesa, izdelava gorjuških pip, zvoncev in podobno. Od 13. do 14. ure bo za dobro razpoloženje igral ansambel Slovenija, sledil pa bo promenad-ni koncert godbe slovenske policije. Ob 14.30 se bo začel slovesni del prireditve, na kateri bo zbrani množici spregovoril Milan Kučan, predsednik predsedstva RS. V kulturnem delu bodo nastopili Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta in glasbeniki pod vodstvom Stanka Kjudra, godba slovenske policije, reci-tatorji, med njimi tudi partizanski kulturnik Aleksander Valič, oktet LIP Bled. Tu boste lahko slišali tudi triglavske fanfare. Po slovesnem delu pa bo za zabavo igral ansambel Slovenija. Vseslovensko srečanje borcev, aktivistov NOB, pla-nincev, tabornikov in vseh dobro mislečih Slovencev bo hkrati tudi izraz dobre volje i" počastitev več obletnic, predvsem pa obletnice samostojni Slovenije. • D. D. Do novega šolskega leta Gradbincem bo zelo vroče Ministrstvo za finance je maja letos predpisalo Odredbo o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije. Na tej podlagi pa je Ministrstvo za šolstvo in šport razpisalo investicijsko vzdrževalna dela na nepremičninah, s katerimi gospodari - med njimi je tudi 11 šolskih objektov na Gorenjskem. Kranj, 16. julija - Javni razpis za investicijsko vzdrževalna dela na zgradbah srednjih, višjih in visokih šol, fakultet in dijaških domov v Sloveniji je podpisal minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. V razpisu so postavljeni zelo strogi roki, kajti dela na skoraj 150 objektih po Sloveniji naj bi se začela še ta mesec, končala pa najkasneje do 31. avgusta, torej do začetka novega šolskega leta. Na Gorenjskem je 8 objektov srednjih šol, dva objekta kranjske Fakultete za organizacijske vede in dva dijaška domova, ki jim je v republiškem razpisu namenjen denar za nujna investicijsko vzdrževalna dela. Podjetjem in obrtnikom, ki bodo s svojimi najugodnejšimi ponudbami uspeli na javnem razpisu, se obeta vroče gradbeno poletje. Razpis vsebuje sistem fiksnih cen, kajti ministrstvo za šolstvo in šport je v njem opozorilo ponudnike, da ne bo upoštevalo valutnih in podobnih varovalnih klavzul. Na objektih srednjih šol 8 gradbišč Republiški proračun preko Sklada za gospodarjenje z nepremičninami pri Ministrstvu za šolstvo in šport namenja za investicijsko vzdrževalna dela na objektih gorenjskih srednjih šol 13,7 milijona tolarjev. S tem denarjem bo obnovljena strešna kritina na objektu kranjske Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve, urejena fasada ter inštalacija centralnega ogrevanja v Srednji šoli za trgovinsko dejavnost v Kranju, sanirana streha in urejeno prezračevanje delavnic v Srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli Kranj, toplotno izolirana streha ter obnovljena okna objekta Srednje mlekarske in kmetijske šole na Smled-niški 3 v Kranju, in nadaljevana obnova strehe kranjske Srednje gradbene šole. Republika poleg tega namenja relativno majhna srestva za sanacijo strehe, izolacije, odtokov meteorne vode in preprečitev drsenja stopnic objekta Iskre srednje šole Kranj, ureditev odtoka meteornih vod v Šolskem centru Škofja Loka na Podlubniku in za ureditev centralnega ogrevanja in odpraše-vanja v delavnicah Srednje lesarske šole v Škofji Loki. Ministrstvo je v razpis zajelo zgolj najbolj nujna vzdrževalna dela na osmih objektih srednjih šol na Gorenjskem, ki so namenjena preprečitvi novih škod zara- di staranja objektov - le dva gradbeno obrtniška posega pa bosta izboljšala pogoje za delo dijakov in učiteljev. Nekaj denarja tudi za dva dijaška domova Javni razpis republiškega ministrstva obeta pol milijona tolarjev tudi za obnovo oken na objektu Fakultete za organizacijske vede Kranj na Prešernovi in ureditev fasade objekta te fakultete na Tomšičevi"v Kranju. Na objektih višjih, visokih šol in fakultet v Sloveniji je ministrstvo v času do 31. avgusta namenilo denar za 40 gradbeno obrtniških posegov. Za dijaške in študentske domove pa javni razpis predvideva 20 investicij, ki bodo prinesle boljše pogoje bivanja dijakom oziroma študentom v novem šolskem letu. V dijaškem domu Srednje šole gostinsko-turistične in ekonomske usmeritve Bled je predvidena obnova centralnega ogrevanja, v dijaškem domu v Kranju pa obnova strehe, kopalnic, celotnega drugega nadstropja in nekaterih inštalacij - na obeh dijaških domovih na Gorenjskem bo vrednost investicijsko vzdrževalnih del 13,5 milijona tolarjev, od tega kar 13 milijonov' na objektu Dijaškega doma Kranj. M. V*- NARODNI DEMOKRATI NARODNI DEMOKRATI Škofje Loke vas vabimo v nedeljo, 19. 7., ob 15. uri na družabno srečanje s piknikom, ki bo pri Sv. Andreju v Hrastnici, pri Ruparju. Med gosti bodo ga. Alenka Žagar Slana, predsedniška kandidatinja, Anton Tomažič in drugi. VABLJENI Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak Direktor in glavni urednik: Marko Valjav«. Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lca Mencinger. Slojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Manja Volčiak, Cveto Zaploimk, Danica Zavrl-Z-ie^ Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografa: Gora/d Simk / Tisk: Podjetje DfcLO - It K. • Vj;i časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mošc Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, lelefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogi^ telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure: vsak dan 7.-17.00, / Časopis i/haja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RM1 23/27-92).__^/ Seja radovljiške vlade Laški Rovt se osamosvaja Stanarine bodo v tretjem četrtletju za 13,75 odstotka višje kot junija. Radovljica, 13. julija - Izvršni svet je na ponedeljkovi že nekoliko bolj dopustniško zaznamovani seji (težave s sklepčnostjo, krajši dnevni red in hiter konec seje) soglašal s predlogom, da se bohinjski zaselek Laški Rovt odcepi od naselja Polje in da tako, kot je bil že nekdaj, spet postane samostojno naselje Laški Rovt. Ker bo treba zamenjati hišne številke na dvanajstih stanovanjskih stavbah, bo preimenovanje občinski priračun "olajšalo" za 16.470 tolarjev. Izvršni svet je tudi sklenil predlagati občinski skupščini, da bi odlok o imenovanju novega naselja sprejela po hitrem postopku. Prvega julija je v Sloveniji začela veljati nova metodologija za oblikovanje stanarin v neprofitnih stanovanjih. Po tej metodologiji najemnina ne sme presegati 2,9 odstotka vrednosti stanovanja; le-ta pa se mesečno usklajuje z vrednostjo točke. V radovljiški občini so pri izračunu upoštevali najvišje možno povišanje in sklenili, da se stanarine v tretjem četrtletju v primerjavi z junijem zvišajo za 13,75 odstotka in da se v začetku zadnjega trimesečja po potrebi še popravijo. Izvršni svet je od strokovnih služb tudi zahteval primerjavo z ostalimi slovenskimi občinami. S seje kranjske vlade Najpogumnejši v obrestni pasti Kranj, 15. julija - Ker je predlog za brezobrestni odlog plačila obresti od posojil za razvoj drobnega gospodarstva na zadnji seji pred tednom dni vzbudil kar nekaj nesporazumov, zaradi katerih ni bilo zadovoljivega soglasja, je bila ta točka danes ponovno obravnavana. Predlog za brezobrestni odlog plačila obresti na kredite, ki so jih dobili posamezni novi podjetniki kot pomoč na začetku svoje poslovne poti - posojila naj bi bila ugodnješa zaradi polovične obrestne mere - je na zadnji seji vzbudil toliko pomislekov, da je glasovanje po razpravi pokazalo, da večina članov kranjske vlade s predlogom ne soglaša. Zato je vodstvo izvršnega sveta predlagalo, da z dodatno obrazložitvijo in konkretizacijo številk pokaže, za kakšne vrednosti gre, ter z dodatnimi utemeljitvami le predlaga sprejem predlaganega predloga odloga plačila obrest iz glasovanjem po posameznih primerih. V tokratni razpravi je bilo ugotovljeno, da so gospodarske razmere žal pač tako slabe - pri Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Jože Resman, je z ministrstvom za obrambo že dogovorjeno, da bo občina lahko vojašnico v Radovljici uporabila za svoje potrebe. Vojska, ki na Bohinjski Beli pospešeno obnavlja stavbe, želi za svojo dejavnost tudi plezalno steno. Objekte na Pokljuki bo delno obnovila letos, delno pa prihodnje leto. Čeprav izvršni svet na tokratni seji ni razpravljal o problematiki štipendiranja v občini, ker je ocenil, da je gradivo treba dopolniti še z nekaterimi podatki, pa je že zdaj jasno, da bodo v občini letos zelo skromne možnosti za pridobitev kadrovske štipendije. Osnovno šolo je končalo 411 učencev, srednjo 260, podjetja pa so za naslednje šolsko leto razpisala le 57 kadrovskih štipendij. Blejski LIP jih je razpisal 18, Veriga Lesce 14, SGP Gorenje Radovljica 6, Specerija Bled 5, Obrtno in gradbeno podjetje Bled 4. Štiri podjetja so razpisala po dve štipendiji, dve pa po eno. Ko so razpravljali o načrtu za ekološko kmetijstvo v Sloveniji, so pobudniku, Centru za gospodarsko svetovanje pri zasebnem podjetju Daleas iz Komende, predlagali, da naj načrt predloži republiški vladi, ki naj se o tem opredeli na državni ravni. Janko Jan, ki je v izvršnem svetu odgovoren za prostorsko urejanje, je dal pobudo, naj pristojne službe preverijo, kako poteka vračanje zemlje Gregorčevi kmetiji v Radovljici. Dejal je, da se ji vračajo tudi tako majhne parcele, ki ne bodo omogočale normalnega dela. • C. Zaplotnik Obnova zdravstvene postaje v Žireh nespametna Novogradnja le s soinvestitorji škofja Loka, 16. julija - Ali obnoviti sedanjo zdravstveno postajo v 'irovskem zadružnem domu ali se podati v novogradnjo, to je bilo osrednje vprašanje, s katerim se je v torek zjutraj spopadel škofjeloški izvršni svet. Novogradnja zdravstvene postaje je sicer načrtovana že nekaj let, potrdil jo je tudi občinski parlament, ki je v proračunu zanjo celo že namenil kar čedno vsoto denarja. Vendar je gradnja 'ani - predvsem zaradi pomanjkanja denarja - padla v vodo. Tudi v letošnjem občinskem proračunu ne kaže bolje. Da bi žirovski problem občinska vlada vendarle čim hitreje 'n hkrati racionalno rešila, je marca, ko naj bi bil objavljen že razpis za najugodnejšega izvajalca, naročila gradbenemu odbo-% ki ga vodi dr. Dušan Sedej, naj oceni možnost obnove sedanjih prostorov. Gradbeni odbor je konec junija opravil svoje de-J°- Ugotovil je, da bi bila obnova nespametna tako po denarni kot prostorski plati. Sedanja zdravstvena postaja v Žireh ima, brez garaže in kle-t'> le 238 kv. metrov neto površin, od tega 219 metrov funkcionalen. Za normalno delo bi rabili 643 kv. metrov oziroma 516 metrov neto funkcionalnih površin. Če bi zdravstveno postajo obnavljali in preurejali, bi za kvadratni meter (brez opreme) potrebovali približno 1200 mark, še vedno pa s tem ne bi rešili prostorske stiske. Prvi projekt nove zdravstvene postaje je bil delan - za tiste 7*8« primerno - zelo razkošno, na dobrih 1500 kv. metrih. Sedali« projekt, ki upošteva res samo minimalne standarde, je skrčen na okroglo 600 kv. metrov neto površine. S stališčem gradbenega odbora, da ne preostane drugega kot padnja nove zdravstvene postaje, so se v torek strinjali tudi člani škofjeloškega izvršnega sveta. Z denarjem, kolikor ga je za ta najden rezerviranega v letošnjem občinskem proračunu, bodo po-Jjrili pripravljalna dela, končno finančno konstrukcijo pa bodo skušali zgraditi s tem, da bodo povabili tudi potencialne soinvestitorje. Glede na možnost zasebne zdravstvene prakse, ki jo od-P'ra nova zakonodaja, bi bilo umestno iskati sovlagatelje med Pravniki. Kot je dejal Franci Mlinar iz Zirov, član izvršnega sve-■*» so se z njimi o tem že pogovarjali, vendar so dejali, da nimajo ~enarja, sedanji sistem kreditiranja pa takšnim (nedonosnim) na-'ožbam tudi ni naklonjen. • H. Jelovčan kii.bVobuu Sprejete nove stanovanjske najemnine Z večmesečno zamudo je bila končno sprejeta metodologija izračunavanja neprofitnih najemnin, ki stopi v veljavo s 1. julijem in po kateri naj bi najemnine dosegle v svojem letnem znesku 2.9 odstotka vrednosti stanovanja. Zato je izvršni svet občine Kranj na tokratni seji odločil, da se stanovanjske najemnine v občini Kranj s 1. avgustom povečajo za 38,1 odstotka, to pa je, ker so bile doslej te najemnine na Gorenjskem najnižje, tudi največje gorenjsko povečanje. V razpravi pred sklepanjem so ugotovili, da gre za srednjo pot med tržnimi zahtevami in socialno-material-nimi možnostmi, saj take najemnine še vedno ne pokrivajo stroškov vloženega kapitala. Zaradi povečanja stanarin bodo potrebna tudi večja sredstva za njihovo subvencioniranje, pri odplačilih odkupljenih družbenih stanovanj pa se bodo obroki povečali in torej odplačilne dobe skrajšale. Višja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Ker se je kranjska občinska skupščina odločila, da bo v tem letu sproti z rastjo cen poviševala tudi vrednost nadomestil za stavbna zemljica, je bil na današnji seji sprejet tudi sklep, da se vrednost točke za izračun nadomestil stavbnih zemljišč s 1. julijem poveča za 12,7 odstotka. tem je bilo opozorjeno na višino obresti, ki so narasle do višin, ki jih (kljub polovičnemu zmanjšanju) še tako obetavna poslovna dejavnost težko pokrije, na posledice strahotne nelikvidnosti, ki nas peha v povsem naturalno gospodarstvo ter tečaj tolarja, ki bo izvoznike vsak hip popolnoma onemogočil. Razmere so se torej poslabšale do te mere, da je postalo očitno, kot je ugotovil eden od članov izvršnega sveta, da so se tudi najpogumnejši in verjetno tudi najsposobnejši podjetniki, ki so prvi krenili na to rizično pot, očitno zainvestirali. Tudi zaradi razmerja do tistih, ki so iz proračunskih sredstev dobili nepovratna sredstva za odpiranje novih delovnih mest, v večini primerov pa v bistvu tudi gre za zbiranje zagonskega kapitala pri začetku nove obrti oz. drobnega podjetništva, so se danes z veliko večino odločili, da predlagani odlog plačila obresti sprejmejo. Ker gre z vidika vrednosti sredstev glede na proračun v bistvu za simbolične zneske, bi lahko ugotovili, da je šlo v tem primeru le za večjo (preobčutljivost pri odločanju, saj so se zavedali možnih očitkov na račun prelivanja javnih sredstev v zasebne roke.# §. Ž. Seja jeseniškega izvršnega' sveta S skupno akcijo do telefonov Jesenice, 16. julija - V zadnjih letih so na Jesenicah zgradili telefonsko omrežje po mestnih in primestnih krajevnih skupnostih, zdaj pa bodo telefone dobili tudi v Mojstrani in Ratečah. Tudi sredstva za demografsko ogrožena območja. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so potrdili poročilo o uresničevanju raziskovalnih nalog v letu 1991 in predlog sofinanciranja raziskovalnega programa za letos, kot ga je posredovala komisija za raziskovanje pri izvršnem svetu skupščine občine Jesenice. Komisija je med drugim ugotovila, da je potrebno rezultate nalog, ki so končane, spremljati še naprej, pri opredelitvi do nalog, ki se bodo sofinancirale v letu 1992 pa je treba podpreti predvsem tiste naloge, ki so blizu zaključka, da izvajalci teh nalog ne bi ostali na pol poti. Komisija meni, da bi bila najslabša in najmanj racionalna varianta prekiniti naloge tik pred njihovim zaključkom. Pri obravnavi poročila o uresničevanju razsikovalnih nalog v letu 1991 in prispelih prijav raziskovalnih nalog za leto 1992 -bilo je 19 prijav - je komisija sklenila, da predlaga sofinanciranje enajstim izvajalcem raziskovalnega programa v letu 1992. Jeseniški izvršni svet bo zborom skupščine občine Jesenice posredoval v obravnavo tudi problematiko financiranja izgradnje telefonskega omrežja v jeseniški občini. Že leta 1987 so podpisali samoupravni sporazum o izgradnji telefonskega omrežja po krajevnih skupnostih jeseniške občine. Na osnovi tega sporazuma so dogradili telefonsko omrežje v Žirovnici, v Centru II, v Podmežakli, v krajevni skupnosti Sava, na Hrušici, nabavili so telefonsko centralo za Žirovnico, Hrušico, Mojstrano in Rateče ter vozliščno telefonsko centralo na Jesenicah kot predpogoj za izgradnjo telefonskega omrežja v ostalih krajevnih skupnostih. Za izgradnjo telefonskega omrežja v Mojstrani in Ratečah so bile podpisane pogodbe z občani. Obe investiciji sta sodelovali tudi v natečaju in pridobili tudi sredstva za demografsko ogrožena območja: za Rateče lani v višini 5 milijonov 700 tisoč tolarjev in za Mojstrano letos v višini 5 milijonov 160 tisoč tolarjev, Proračun je za izgradnjo telefonskega omrežja Mojstrana in Rateče zagotovil 14 milijonov tolarjev. Vendar so potem prišli v položaj, da tekoče likvidnostne sposobnosti proračuna niso zadoščale niti za pokrivanje obresti, zaradi neplačevanja pa so izvajalci stalno grozili s prekinitvijo del. Po pogovorih in usklajevanjih je občini uspelo, da so zdaj obveznosti občine do PTT za izgradnjo telefonskega omrežja Mojstrana in Rateče v celoti poravnane.* D. Sedej Zbori skupščine občine Jesenice komaj sklepčni Na Lipcah grozijo s cestno zaporo Jesenice, 16. julija - Skupne seje vseh treh zborov skupščine občine Jesenice ni bilo, ker ni bilo dovolj poslancev. Na ločenih sejah posameznih zborov se je pri marsikaterem predlogu zapletlo, ker je bil zaradi majhne udeležbe »usoden« vsak glas proti. Zbori protestirajo, ker cestni odseki niso urejeni in so prometno nevarni. Vsi trije zbori skupščine občine Jesenice so bili minulo sredo spet na robu sklepčnosti - od 78 poslancev se je skupne seje udeležilo le 52 poslancev, tako da skupne seje ni bilo, seje so se lahko nadaljevale le po posameznih zborih. Na dnevni red so dodatno uvrstili odlok o javnih zavodih. Vzgojnoizobraževalna organizacija Jesenice naj bi se po tem odloku razdelila na devet javnih zavodov s tem, da se Delavska univerza izloči. Zato, ker so bili na meji sklepčnosti, je bil že en sam glas proti «usoden« za marsikateri predlog. In tako seje ponovila stara pesem. Spet na Jesenicah niso mogli izvoliti direktorja doma Franceta Berglja in ne ravnatelja muzeja in ne upravnika knjižnice. Nobena od kandidatk ni bila izvoljena, kar je pošteno pogrelo nekatere poslance. Ne zdi se jim sprejemljivo, da en sam glas kroji usodo imenovanju kandidatov, ki jih komisija za volitve in imenovanja šteje za primerne. Vsi kandidati se bodo morali spet javiti na razpis. V nadaljevanju je predsednica izvršnega sveta Rina Kli-narjeva obvestila poslance o delu izvršnega sveta med dvema sejama. Med drugim je dejala, da bo slovenska vlada o sanaciji slovenskih železarn in torej tudi o sanaciji jeseniške železarne razpravljala predvidoma 23. julija. Že zdaj pa je jasno, da bo sanacija najbrž terjala odpustitev več sto delavcev iz jeseniške železarne. Zdaj je na Jesenicah brezposelnih 2.189 oseb in je tako stopnja brezposelnosti 16-odstotna. Jeseniški izvršni svet je že protestiral ob odločitvi republiškega prometnega ministra, ki je zaradi pomanjkanja denarja ustavil vsa gradbena dela na slovenskih avtocestah. Ob avtocesti Hrušica - Vrba so problematični nekateri nedokončani odseki, predvsem odsek od Javornika do Blejske Dobrave. Ta odsek je prometno izjemno nevaren, na kar je dodatno opozoril tudi poslanec Franc Medja, obrtnik, ki je menil, da nihče gradbišča ne more in ne sme kar tako zapustiti. Krajani Lipe se bodo v skrajnem primeru odločili tudi za fizično zaporo prometa na Lipcah. Zbori so tako sprejeli zahtevo, da se morajo dela na najbolj kritičnih cestnih odsekih, predvsem na odseku Javor-nik - Lipce, brezpogojno urediti. Zapletlo se je tudi pri zazidalnem načrtu za Plavški Travnik - spet zaradi enega glasa proti. Po pojasnjevanju in razčiščevanju so načrt sprejeli, Karavanška skupnost pa bo med drugim zadolžena za promocijo prostora, ki je ena redkih priložnosti za gospodarski razvoj občine. Delegati zborov jeseniške skupščine so v nadaljevanju sprejeli tudi odlok o gradbeni ceni stanovanjske površine in stroških urejanja stavbnega zemljišča za letos, predlog programa gospodarjenja s stanovanjskimi sredstvi, s sredstvi stanovanjskih najemnin in najemnin poslovnih prostorov, ki so v lasti občine, program sklada stavbnih zemljišč in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Jesenice. Brez razprave so poslanci tudi sprejeli poročilo o višini in porabi sredstev turistične takse za lani in program dejavnosti za letos. # D. Sedej STRANKARSKE NOVICE Narodni demokrati Škofje Loke Preddopustniško srečanje Narodni demokrati Škofja Loke prirejajo pojutrišnjem, v nedeljo, 19. julija, ob 15. uri na Ruparjevi domačiji pri Sv. Andreju nad Hrastnico srečanje Narodnih demokratov, na katerem bo gostja kandidatka za predsednico Republike Slovenije Alenka Žagar Slana in podpredsednik ND Slovenije Anton Tomažič. Po krajšem kulturnem programu pričakujejo zanimiv pogovor o aktualnih političnih razmerah, srečanje pa naj bi se razvilo tudi v prijetno družabno prireditev. V kulturnem programu bo nastopil citrar, pričakujejo pa tudi, da bo zaigral tudi domačin Ivan Rupar, član znanega ansambla Rupar. Na srečanje, ki pomeni nekak zaključek aktivnosti pred dopusti, vabijo člane in simpatizerje. # Š. Ž. Socialistična stranka Radovljice Program je potrebno dopolniti Radovljica, 16. julija - Na seji občinskega odbora SSS Radovljica so minuli teden obravnavali teze za program SSS in ugotovili, da gaje potrebno še v marsičem dopolniti. Menijo, daje program premalo domiseln, razumljiv in razpoznaven tekst in da teoriji v takem dokumentu ni mesta. Po mnenju radovljiški socialistov je potrebno cilje programa razvrstiti drugače, saj mora program socialistov predvsem poudariti prizadevanja po socialni pravičnosti v pogojih pravne države in večstrankarske parlamentarne demokracije, kot pogoji za to pa so usklajen gospodarski razvoj tržne ekonomije, razvoj komunikacij in informacijskega sistema ter projekti, ki bodo upoštevali ekološke omejitve in racionalno rabo energije. Vodstvo stranke pozivajo, da pri nadaljnji pripravi programa v večji meri upošteva interese in mnenja članstva ter njihov dejanski položaj v vsakodnevnem življenju. Kot nam sporoča Brane Grohar, so se na istem sestanku odbora odločili tudi predlagati, da je v stranki socialistov potrebno spodbuditi vsestranske priprave na volitve, med drugim tudi oblikovanje predloga kandidata za volitve predsednika Republike. Kot svoj prispevek k temu so sprejeli pobudo, da se za kandidatko na predsedniških volitvah predlaga Darjo Lavtižar Bebler, ki na Gorenjskem med ljudmi uživa velik ugled. • Š. Ž. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Planšarska noč na Jezerskem Jezersko, 16. julija - V soboto, 18. julija, bodo Jezerjani spet organizirali Planšarsko noč z bogatim kulturnim programom, ki se bo začel ob 14. uri. Organizatorji bodo prikazali čas šaljivega vasovanja ovčarjev, ki jim je poletna noč dajala še posebno moč. Za oživitev starih časov bodo poskrbeli Bedanec, Koso-brin in vaški pastirci s svojimi ukanami in tudi brez Kekca in zvijač ne bo šlo. Alenka Bole - Vrabec bo predstavila Prešernovo Lepo Vido. Obilo bo tudi zabavnih iger za otroke z nagradami najboljšim, nastopila bo otroška folklorna skupina Jagodic, zvečer bodo ob jezeru zagoreli kresovi, ne bo manjkalo bogate gostinske ponudbe, ansambel Danila Čemernika pa bo poskrbel za ples...# D. S. Po poteh Udin boršta Korkica, 16. julija - Turistično društvo Kokrica organizira v nedeljo, 19. julija, že tretji letošnji družinski pohod. Začetek bo ob 13. uri pri brunarici Turističnega društva ob Čukovem ba-jerju. Tokrat se bodo sprehodili po bližnjem Udin borštu. Med potjo bodo turistični delavci pripravili družabno igro, udeleženci pa bodo izvedeli nekaj tudi o rokovnjačih, ki so se svoje dni zadrževali v teh gozdovih. Vabijo ljubitelje lahke hoje, da se jim pridružijo in preživijo nedeljsko popoldne na svežem zraku in v prijetni družbi. • J. Kuhar 100 let kranjskogorskega gasilskega društva Kranjska Gora, 16. julija - Gasilsko društvo Kranjska Gora bo v dneh od 17. do 19. julija praznovalo 100-letnico. V petek, 17. julija, bo popoldne koncert godbe na pihala, nato svečana seja v dvorani Lek, v soboto, 18. julija, bo ob 15. uri velika gasilska vaja s sosednjimi društvi ter gosti iz Avstrije in Italije, sledila bo veselica s plesom in srečelovom. V nedeljo bo ob 10. uri 18. tradicionalno tekmovanje gasilcev treh dežel: Koroške, Furla-nije - Julijske krajine in Slovenije, ob 14. uri bo gasilska parada, govori častnih gostov in podelitev republiških priznanj, sledila bo veselica, na kateri bo za ples igral ansambel Nika Krai-gerja. Najlepše darilo pa so ob stoti obletnici kranjskogorskim gasilcem prinesli pionirji, ki so se na prvem državnem mladinskem tekmovanju v gasilsko športno tekmovalnih disciplinah na Ptuju uvrstili na odlično tretje mesto. Na sliki: pionirji z mentorji in velikim prijateljem kranjskogorskih gasilcev Jože-tom Kotnikom. • Besedilo : Lojze Kerštan Praznik begunjskih gasilcev Begunje, 16. julija - Gasilsko društvo Begunje letos praznuje 110- letnico. Slavnostna prireditev bo od 14. do 16. avgusta v Begunjah. Društvo je izredno delavno in šteje 270 članov. Zgradili so nov dom, opremljeni so odlično, operativa je dobro usposobljena in imajo vrsto zlatih in srebrnih kolajn z evropskih, državnih, republiških, področnih in občinskih tekmovanj, da ne naštevamo vseh pokalov in diplom. Na letošnjem državnem tekmovanju so postali državni prvaki v treh disciplinah: člani A, članice A in pionirji. Obletnico bodo proslavili tudi tako, da se bodo srečali z gasilci iz Italije, Avstrije in Slovenije. Lep delovni jubilej: 40-letnica Gasilci v Srednji vasi praznujejo Srednja vas pri Šenčurju, 16. julija - S številnimi prireditvami ob koncu tedna bodo v Srednji vasi nadvse slovesno proslavili jubilej gasilskega društva Srednja vas. V zadnjih štiridesetih letih prizidek h gasilskemu domu, gasilska oprema in priznanja na tekmovanjih. Gasilsko društvo v Srednji vasi pri Šenčurju bo ob koncu tedna s slavnostno sejo članov, podelitvijo republiških priznanj, predstavitvijo kronike društva, blagoslovitvijo doma in fresk svetega Florijana ter veliko vrtno veselico s srečelovom in kegljanjem proslavilo lep delovni jubilej: 40-letnico društva. Ob tem jubileju smo se pogovarjali z dolgoletnim predsednikom Gasilskega društva Srednja vas Francetom Kernom. Franc Kern je predsednik društva že 32 let, obenem pa je tudi podpredsednik občinske gasilske zveze in predsednik krajevne skupnosti. Človek torej, ki je znal povezati dejavnosti v krajevni skupnosti, ki prav zato sodi med izjemno prizadevne in aktivne. »Ko so bili pred štiridesetimi leti v gasilsko društvo Srednja vas izvoljeni zelo napredni in delavni krajani, so se takoj odločili, da začnejo graditi gasilski dom ter bazen za požarno vodo,« pravi Franc Kern. »Nekaj let kasneje so kupili motorno črpalko in nekaj gasilskih oblek in razvili tudi svoj društveni prapor. Po nekajletni krizi so izvolili nov odbor, ki je z velikim elanom začel vzgajati gasilski kader in se lotil vseh drugih nalog v okviru društva. Sledile so obnove in adaptacije: dva vodna bazena, nabava novega avtomobila, nove motorne črpalke in pa nov prizidek k gasilskemu domu leta 1982. Gasilci iz Srednje vasi so tudi pri operativnem in preventivnem delu dosegali vidne uspehe: mladi gasilci so s svojim znanjem prinašali v društvo pokale kar trikrat zapored, ko so osvojili prva in druga mesta na tekmovanjih. Člani so se udeleževali občinskih gasilskih tekmovanj, organizirali so predavanja za krajane. Gasilci so bili vedno pripravljeni vsakomur pomagati in nikoli niso vprašali, kdo je potreben pomoči. Vsak, ki je le zaprosil zanjo, je je bil deležen. Ob tem našem jubileju, ki ga bomo praznovali, tudi z veliko gasilsko veselico v nedeljo, 19. julija, bi se rad zahvalil vsem krajanom, ki so nam s prostovoljnim delom in prispevkom stali ob strani in nam vedno priskočili na pomoč. Predvsem krajani so zaslužni za napredek požarnega varstva v vasi, zato jim gre ob jubileju vsa naša zahvala« • D. S. Krajevna skupnost Bled praznuje Obiskovalci Bleda so ljubitelji narave Bled, 16. julija - Krajevna skupnost Bled praznuje svoj krajevni praznik. Sodelovanje z vsemi, ki skrbijo za razvoj in urejenost kraja, saj se zavedajo, da so obiskovalci Bleda ljubitelji krajine. Krajevna skupnost skrbi za parke. Treba bo urediti prometni režim okoli jezera. V krajevni skupnosti Bled bodo 17. julija prvič v svobodni in neodvisni Sloveniji proslavili svoj krajevni praznik, ki ga sicer praznujejo v spomin na dogodke leta 1941. O problemih in uspehih krajevne skupnosti smo se pogovarjali s predsednikom sveta Martinom Merlakom. potrebuje obvoznice v smeri Bohinja in v smeri Gorij, Pokljuke in Jesenic. Ta razbremenitev bi bila nujna predvsem zaradi hotelskega središča, saj res ni prijetno, da goste navsezgodaj budi avtomobilski promet. Naslednja naloga je bila zaščita jezera v tem smislu, da Riklijevi dnevi na Bledu V petek, 17. julija, v soboto, 1. julija, in v nedeljo, 19. julija, bodo na Bledu zanimive prireditve v okviru Riklijevih dni. V petek, 17. julija, bodo ob 12. uri postavili stojnice s trgovsko in gostinsko ponudbo, ob 17. uri bo nastop ansambla Tomaža Iskra s triom in pevko, ob 20. uri nastop plesnega orkestra jeseniških železarjev. ob 20.30 uri prikaz Riklijeve dobe s prihodom Riklijevih gostov, ki se pripeljejo na Bled. Ob 21. uri bo modna revija v trgovskem centru. V soboto. 18. julija, bo poleg stojnic ob 17. uri nastop ansambla As. ob 17. uri koncert malih vokalnih skupin na gradu Grimšče in ob 20. uri spet prikaz Riklijeve dobe, ko je Rikli popeljal svoje goste na izlet po Bledu. Ob 21. uri bo prižiganje lučk na jezeru in nastop pihalne godbe na pihala Gorje z vmesnim nastopom malih vokalnih skupin v pletnah na jezeru. V nedeljo. 19. julija, bodo na Bledu še vedno stale stojnice z bogato ponudbo. Ob 17. uri bo prikaz Riklijeve dobe, ko se bodo gostje poslovili od Riklija. Vse se bo dogajalo na prireditvem prostoru od hotela Park do Festivalne dvorane. Ob 18. uri bo nastop ansambla As. V nedeljo zvečer pa bo ob 19. uri še koncert gojencev šole Blaženke Arnič. Ponudbe na stojnicah bodo vse dni prireditve do 23. oziroma do 24. ure.% D. S. AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj •VSAK PONEDELJEK 216-245 »Po volitvah decembra 1990 smo se v krajevni skupnosti predvsem odločili, da se v prid nadaljnjega razvoja in razreševanja aktualnih problemov čimprej povezujejo vsi tisti v kraju, ki so za to najbolj odgovorni: Turistično društvo Bled, hotelirji in krajevna skupnost. Le tako krajevna skupnost tudi ne bi bila osamljena ali sama sebi namen, temveč bi lahko resnično reševala zadeve, ki so v kraju najbolj aktualne in bi bili zadovoljni tako krajani kot tisti, ki prihajajo na Bled. Časi so postali vedno težji, denarja ni, zaradi usihanja turističnega prometa je vedno manj tudi turistične takse. Zakaj bi še tiste moči, ki so ostale, drobili? In tako smo kljub izrednemu pomanjkanju sredstev vendarle lahko povsem a|i vsaj deloma rešili nekaj aktualnih problemov tako s področja komunalne infrastrukture kot na drugih področjih. Dokončali smo nekaj del, ki so se začela prejšnja leta in si zastavili nekaj novih nalog. Na področju komunalne infrastrukture smo predvsem zaključili z akcijami iz minulih let: asfaltiranje ulic in pločnikov, medtem ko so bile pri prometni ureditvi Bleda precejšnje težave. Lani smo na Bledu doživeli pravo »invazijo« domačih kopalcev ob vikendih in nujno je bilo treba poskrbeti za ustrezen prometni režim in za zaščito blejskega jezera. Proučevali smo več variant in vedno so se pokazale za neuresničljive ali premalo učinkovite. Prišli smo do spoznanja, da Bled nujno bi tudi krajevna skupnost prispevala v tistem delu, kjer bi lahko: morda samo s čiščenjem jaškov in drugimi komunalnimi deli. Večni problem je seveda kanalizacija, ki se iz večine hiš na območju ob jezeru steka vanj. Dogovorili smo se, da bi problem onesnaženja blejskega jezera lahko deloma rešili z ureditvijo prvega dela kanalizacije na trasi Rečica, na to pa bi se postopoma priključevali drugi. Naložba niti ni tako velika, še bolj racionalno pa bi ravnali, ko bi obenem gradili tudi obvoznico. Zato, ker so strokovne meritve pokazale, da bi lahko v jezero speljali več vode, bi bilo umestno, ko bi vanj speljali vse potoke, ki zdaj tečejo v kanalizacijo. Del prometnega režima ob jezeru predvideva, da bi zaprli cesto za promet od Zake proti Mlinem, vendar so krajani temu nasprotovali. Ta cesta zaenkrat ostaja dvosmerna, s tem, da od vile Bled do Zake ni dovoljeno parkirati. Prizadevamo si tudi, da bi manjša kopališča registrirali posamezni podjetniki, jih zadovoljivo opremili s sanitarijami in vsem drugim. Morda bomo že letos to uspeli v Zaki. Skratka: cesta okoli jezera naj bi bila v prihodnosti zgolj in le namenjena za sprehode, kar pa bo vsekakor dolgoročna akcija. V minulih letih so na Bledu položili asfalt na vse ceste in poti. Letos smo uredili Cesto narodnih herojev pod Golf hotelom, kjer so parkirni prostori za delavce in uslužbence Martin Merlak Bleda, da tako vendarle več ne parkirajo pred vrati trgovin, lokalov, hotelov. Za ta predel smo porabili kar veliko sredstev. V krajevni skupnosti pa si tudi prizadevamo, da bi uredili centralni park Bleda, od Toplic do grajskega kopališča. Krajevna skupnost skrbi za nasade, Čiščenje, klopi, razsvetljavo in ne nazadnje tudi revitalizacijo parkov, ki so stari in jih bo nujno treba obnoviti. Pripravljamo kataster, iz katerega bo razvidno, da je v parkih na Bledu okoli 200 različnih dreves - vsekakor solidna osnova za vodnik po blejskih parkih, kajti blejski turistični delavci vedo, kako tuji gostje znajo ceniti krajino. Morda se še vedno premalo zavedamo, da so obiskovalci Bleda veliki ljubitelji neokrnjene narave in krajine, kar bi nam ob boljši urejenosti lahko služilo kot odlična promocija Bleda. Na Bledu ne skrivamo, da bi po novi lokalni samoupravi radi imeli svojo občino; upra- Kljub težkim razmeram in nenehni finančni stiski je krajevni skupnosti Bled uspelo uresničiti več akcij na komunalnem področju. Asfaltirali so del Zagoriške ceste in del pločnika na Ljubljanski cesti pri križišču Union. Cesto narodnih herojev, del Gregorčičeve ceste, ki povezuje spodnje in zgornje Dobe. del Selske ceste do meje s krajevno skupnostjo Ribno in del Gradnikove ceste. Prepleskali so nadstrešnice na avtobusnih postajališčih pri Unionu. na Mlinem, Rečici, Jermanki in avlo krajevne skupnosti Bled, uredili odvodnjavanje meteornih voda v kanalizacijo na Rožni ulici, izdelali so in montirali informativno tablo na lokaciji pri Unionu, postavili varnostna ogledala, koše za smeti, parkovne premične klopi. Poskrbeli so za letno in spomladansko sajenje parkovnih gredic... vni organi naj bi bili v »stan« blejski občini. V tej stavbi so že nekatere turistične in druge dejavnosti, v njej pa bomo oživili tudi poročne obrede, zato prav zdaj obnavljamo sobe. Poročni ceremonial bo v tej stavbi zelo zanimiv, saj bo po poročni svečanosti par vstopal na drugi strani v park, kjer ga bo čakala kočija. Na tem delu parka nameravamo postaviti tudi fontano in ga dokončno urediti. Letošnji praznik krajevne skupnosti Bled bomo obogatili z Riklijevimi dnevi - prikazali bomo, kako je deloval Arnold Rikli, ki je pred 137 leti bival na Bledu. Zanimivo je, da se v srednji Evropi oživlja ideja po združevanju mest, ki lahko ponudijo zdravo okolje. Znova se je obudila staroogrska zamisel, ki je povezovala kraje, ki so zdraviliško pomembni. In tudi Bled ima vse možnosti, da se pridruži tem mestom, ki tvorijo nekakšno »transverzalo« alpskih zdraviliških mest...« • D-Sedej Kakšen je bil Arnold Rikli? Rikli je goste »malo stradal«... Bled, 16. julija - Igralci jeseniškega gledališča bodo ob koncu tedna na Bledu tri dni prikazovali, kakšen je bil v resnici Švicar Arnold Rikli. Bo šlo malo bolj na šaljivo plat, kajti Rikli se ni nič kaj dobro razumel z domačini in tudi z gosti je bil neizprosen... Rado Mužan iz amaterskega gledališča Tone Čufar Jesenice skrbi za programski del prvih Riklijevih dni. ki bodo v okviru praznovanja krajevnega praznika letos na Bledu. Rado Mužan je znan kulturni delavec in odlični igralec, zato verjamemo, da bodo Riklijevi dnevi imenitni in vredni ogleda. Kako bodo pravzaprav pripravili prikaz dela Arnolda Riklija, Švicarja, ki je zdravil na Bledu premožne obiskovalce iz vse Evrope. O tem pravi Rado Mužan takole: »Lani smo se na Bledu odločili, da nekako nadaljujemo z lansko prireditvijo Veseli blejski dnevu Ko smo premišljevali, kaj bi bilo najbolj izvirnega, smo se odločili za Arnolda Riklija - povsem blejski, naš je, njegov prispevek je velik in tudi gradiva o njem je kar precej. Zato, ker je bil Švicar Arnold Rikli dokaj svojevrstna osebnost, se je bilo vredno potruditi in ga tudi drugače predstaviti Ne skrivamo, da ga bomo predstavili bolj na šega v način, saj so o njem še živa nekatera prav dovtipna pričevanja. V teh treh dneh bodo Riklijevim metodam in delu amaterski gledališ-čniki iz gledališča Tone Čufar posvetili po eno uro predstave na dan. Začelo se bo tako. da bo Rikli v primernem kostumu tedanjih dni na Bledu sprejel svoje goste, ki se bodo pripeljali s kočijo. Sprejel jih bo na svojem improviziranem domu in jim predpisal metode zdravljenja: shujševalne kure, izlete. In bomo prikazali tudi to, kako pravzaprav Arnold Rikli ni bil preveč naklonjen domačinom, z njimi se je vedno nekaj »kregal«; zdaj ni bilo to prav postavljeno, zdaj je to in ono motilo njegove goste. Naslednji dan bomo prikazali, kako jih je vozil na izlete in na fitness promenado, ki jo je imel na Straži. Znano je, da je zagovarjal kuro: zrak, voda in sonce in celo nekakšne odprte kolibe je imel ob jezeru, kjer so njegovi pacienti ponoči spali. Tisti, ki so se zdravili, so morali hoditi okoli bosi in napol oblečeni in taki bodo tudi igralci. Tretji Riklijev dan bodo obiskovalci lahko videli, kako seje poslavljal od svojih gostov, ki so bili z njegovimi kurami bodisi zadovoljni bodisi nezadovoljni. Pravzaprav je Rikli to evropsko gospodo, kije bila preveč obilna, na Bledu «malo stradal«; pripovedujejo, kako so mu gostje, ki niso mogli zdržati, ponoči uhajali k domačinom na klobase... In seveda domačini so takoj zaslutili »dober kše/t« pa so ob slovesu vabili goste, naj pridejo naslednje leto k njim. Na dobre klobase.. Če nam bo uspelo in bodo obiskovalci zadovoljni,« zaključuje Rado Mužan. »bomo morda prikaze Riklijevcga dela na Bledu pripravil/ali skozi vse leto... • D. Sedej PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR In vendarle so kazni za spolno nasilje nad otroki Sodišče strogo do morilcev otroških duš Kranjsko sodišče je izreklo sodbi v dveh primerih spolnega nasilja nad otroki; prvi obtoženec je obsojen na najvišjo kazen petnajst, drugi na dvanajst let zapora. Kranj, 16. julija - Na Temeljnem sodišču v Kranju sta bili prejšnji mesec dve tajni glavni obravnavi proti obtožencema, ki ju je sodišče spoznalo za kriva več kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok, mlajših od 14 let. Prvi obtoženec, ki je za sprostitev svojega spolnega nagona izkoriščal posvojenko in lastno hčer, je bil obsojen na najvišjo zagroženo kazen, to je skupaj petnajst let zapora. Sodba je že pravnomočna. Drugemu obtožencu, ki se je spolno izživljal nad hčerko, je sodišče prisodilo enotno kazen dvanajst let zapora. Ob tem je treba podčrtati, da za kazniva dejanja spolnega nasilja nad otroki, ki so odkrita in dokazana, sodišča posegajo po visokih kaznih. Storilci torej ne ostajajo nekaznovani, čeprav je seveda po drugi strani res, da še tako visoka kazen ne more popraviti posledic umora otrokove duše. Medtem ko je bilo spolno nasilje nad otroki pri nas še pred nekaj leti tabu tema, pred katero je bilo "najvarneje" lice-merno zatiskati oči, je zdaj odkritih in dokazanih dejanj čedalje več, čedalje več se jih konča tudi na sodišču. Tega ne moremo pripisovati samo naraščanju kriminala te vrste, saj je njegov obseg dejansko neznan (vemo pač samo za odkrite primere), kot večji osveščenosti, znanju tistih, ki takšna dejanja odkrivajo. V Sloveniji so v zadnjih desetih letih odkrili 990 kaznivih dejanj spolnega nasilja nad žrtvami, mlajšimi od 14 let, samo lani 93! Pri odkrivanju je naju- spešnejša policija, medtem ko so centri za socialno delo, šole, zdravstvo, sosedje slabši opazovalci. Le v osemnajstih odstotkih primerov pa so spregovorile žrtve same. Dejanja spolnega nasilja nad otroki je najtežje odkriti prav v družinah. Kar v 85 odstotkih odkritih primerov je storilec spolnega nasilja nad otrokom član otrokove ožje družine ali kdo, ki ga otrok pozna in mu zaupa. 94 odstotkov storilcev je moških. Žrtve so veliko pogosteje deklice kot dečki, njihova starost je različna, med njimi so celo dojenčki. Spolni napadi se običajno ponavljajo in lahko trajajo več let. Otroci zaradi sramu, včasih tudi občutka sokrivde, redko naravnost povedo, kaj se jim dogaja, čeprav iščejo izhod in skušajo bližnjim na različne načine sporočiti, naj jim pomagajo. Prav zaradi nepoznavanja, neosveščenosti pa se pogosto zgodi, da tisti, ki so jim tihi otroški klici na pomoč namenjeni, le-teh ne opazijo ali ne razumejo prav. Znaki, da je nekaj narobe in da se z otrokom dogaja nekaj hudega, so običajno: huda potrtost, nenaden padec učnega uspeha, samomorilski poskusi, beg od doma, za otrokovo starost preveč zrelo seksualno vedenje, neobičajen strah pred moškimi, nesposobnost navezovanja normalnih stikov z vrstniki in podobno. Strokovnjaki pravijo, da matere pogosto vedo, kaj se v družini dogaja, vendar niso sposobne ničesar storiti, ker ne 061/441-993 SOS telefon za ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA VSAK DAN od 18. do 23. ure znajo ah si ne upajo. Samo življenje družine, kjer prihaja do spolnega nasilja nad otroki, je dostikrat specifično, običajno gre za zelo zaprte družine in pogosto noče nihče v soseščini videti, kaj se v njih v resnici dogaja. Storilci kaznivega dejanja spolnega nasilja nad otroki niso bolni ljudje, kot marsikdo zmotno misli. Res pa je, da gre v večini primerov za ljudi, ki se težje spopadajo s problemi življenja, pogosto imajo težave z zaposlitvijo, alkoholom in podobno, težave imajo tudi v svojih običajnih spolnih stikih. Svet doživljajo kot ogrožujoč in nevaren, v otrokovi družbi se čutijo manj ogrožene, močne. V republiškem ministrstvu za notranje zadeve so lani izdali posebno brošuro o spolnem napadu na otroka, ki je namenjena predvsem otrokom in vzgojiteljem (staršem, učiteljem). V njej razlagajo, kaj je spolni napad na otroka, kakšne metode zločinci uporabljajo (prevare, podkupnine, grožnje, fizično silo), svetujejo pa tudi, na koga naj se žrtve obrnejo po pomoč. Če jih starši ne slišijo ali nočejo slišati, naj povedo najbližjemu, ki mu lahko zaupajo: učitelju, duhovniku, policistu. Obstaja tudi otroški telefon za klic v sili. • H. Jelovčan Tudi starost je lahko lepa Zaljubljena v čipke Ne bi mogli reči, da je Ivanka Dolinar iz Gorenje vasi v Poljanski dolini zadovoljna in pomirjena s svojo starostjo. 7. decembra bo naštela že 82 let. Ne, zagotovo ne. Starost je grda, betežna, osamljena, oropa te prijateljev, potisne te s kolesa in hočeš nočeš priveze na dom. Kje vse se je prevozila s svojim kolesom! Iz Gorenje vasi na Bled, v Bohinj, Ljubljano, da Škofje Loke sploh ne omenjam. Po makadamu,pa je vseeno letelo in bilo veselo in le-Po. Koliko se je prevozila z avtobusom! Vsak teden vsaj enkrat v Ljubljano, v DOM, najprej tja po platno in čipke, in Potem nazaj v Ljubljano s tovorom všitih čipk. Trideset let j'h je všivala za DOM, z njimi je zaslužila pokojnino. Ni velika, kot tudi čipke niso bile nikoli dovolj cenjene. Toda rada je delala za DOM, dobro se je razumela z odgovornimi ljudmi v Ljubljani, znali so ceniti njeno delo. Da, ko bi ne bilo čipk, življenje v tako visoki starosti res ne bi bilo več vredno. Tako pa je v svoje čipke in všivanje zaljubljena in prav zaradi njih je njena starost kljub vsemu lepa. Šestdeset let jih že všiva, delati jih je pa začela še kot otrok, ko ji je bilo menda sedem let. Z njimi si je služila kruh, kupila pogorišče sredi Gorenje vasi in zgradila tole hišico. Trideset let je že vdova in danes sama živi v njej. Če ji je dolgčas? No, ja, včasih že, toda toliko ljudi naj- de pot do nje s čipkami in platnom. Nobena ne všije tako lepo, kot Dolinarjeva, pravijo. In dokler bo pri močeh, dokler bo lahko migala, kot pravi, bo šivala. Ne bi šle v tole hišo vse čipke, kolikor jih je že všila v življenju. Najlepše se všivajo trdno sklekljane, mehke čipke stroj kar spodrine in s temi ima največ opraviti. Toda, vse so narejene z ljubeznijo in nobenih ne bi mogla odkloniti. Potrudi se, da so vse všite najlepše, da se čipka lepo uleže v blago, da se nikjer ne mehuri. Le izreže jih ne več sama. To ji stori sin Janez. Nje roka ne uboga več tako, kot včasih. Kdo jo bo nasledil? Sinovo ženo pripravlja. Sedaj ji sicer čevljarska industrija daje kruh, nikoli pa ne veš, kako pride v gospodarski krizi. Če le nekaj znaš, greš lažje skozi življenje. In čipke bodo delali, večja bo kriza, več žensk bo sedelo za punkljem. Kot v vseh krizah, ki so udarile to slovensko deželico. Nič več lepega se ne obeta. Ves svet je kot obno-rel. Zvečer malo pogleda televizijo, toda bolje, da je ne bi. Samo slabo je slišati. Zato je toliko lepše, kadar odkrije svojo mentrgo; v njej so spravljene čipke. Te ji šepečejo o lepšem, prijaznejšem življenju. Kjer že bodo položeni ti njeni prtiči ali obešene zavese, bo ljudem lepo. • D. Dolenc MALAANKETA Regres bo z lahkoto porabljen Kranj, Škofja Loka, Bled. iuliia - Reures nai bi dobili delavci in upokojenci zato, da bi si lahko privoščili zasluženi dopust na morju, v toplicah, ob jezerih, na takem ali drugačnem turizmu, da bi si nabrali novih moči in storili tudi kaj za svoje zdravje. Po nekaterih podjetjih se z regresi lahko pohvalijo, da jim bo zadostoval za ves dopust, večina podjetij pa nima niti za plače, kaj šele za regrese, da o upokojenskih regresih, ki so resnično minimalni, niti ne govorimo. Ali gredo naši Gorenjci vseeno na dopust, jim bo regres zadostoval? Marica Nace, upokojenka, Kranj: "Za štirinajst dni bova šla z možem v prikolico v Peroj pri Fazani, če bo "špaga" krajša, bova dopust še za kakšen dan skrajšala. Z dvema penzionerskima regresoma res ne bo moč dolgo zdržati. Če bi ne varčevala čez. leto, bi ne mogla iti tako daleč. Sama bom kuhala, kakšne posebne garderobe za prikolico ne potrebujem, yen pa tudi ne bova hodila jest. Dve leti že nisva bila na morju zaradi bolezni. Emil Hidič, elektroin-štalater, Kranj: "Nekaj dopusta sem že izkoristil po posameznih dnevih, na pravi dopust pa verjetno zaradi "financ" sploh ne bom šel. Na morje me v današnjih razmerah čisto nič ne vleče. Kaže pa tudi, da bomo pri firmi imeli monterji vse poletje delo. Se dobro, da je delo. Dopust bo takrat, ko dela ne bo, regres bom pa z lahkoto porabil, brez skrbi." Anka Pustovrh, nabavna referentka v Termo, doma iz Gabr-ka: "Pri kranjski agenciji Odisej sva z možem našla zelo ugoden aranžman; izbrala sva bungalov v Monseni pri Rovinju. Za en teden počitnic s polnim penzionom bova plačala 176 DEM na osebo, otroka, mlajša od 12 let, imata pa 50 odstotkov popusta. V ceno pa je že všteta tudi turistična taksa. K sreči smo v Termu dobili kar dober regres, tako da bomo z njim pokrili vse stroške Bernarda Bernard, razredna učiteljica, Bled: "Prvo leto sem učila in dobila tudi prvi regres. Učiteljski ni velik, vendar za moj teden taborjenja bo zadostoval. V Logarsko dolino bom verjetno šla s šotorom. Morje je že za mano, z otroki sem bila v šoli v naravi v Seči, in ga je kar dovolj. Taborila bi dlje, a mi čas ne dopušča; pripravljam se na diplomo. Bom si pa privoščila kakšen konec tedna v hribih. Stol je tako lep, Be-gunjščica vabi..." # D. Dolenc 1,8 milijarde SIT razdeljeno Ljubljana - Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v ponedeljek odgovoril vsem 4900 prosilcem, ki so se prijavili na razpis za dodelitev posojil Sklada za poplačilo komercialnih posojil z neugodnimi posojilnimi pogoji. Sklad je na podlagi razpisnih pogojev sprejel prošnje 3477 prosilcev, ostale pa zavrnil. Skoraj 70 odstotkov prošenj se je nanašalo na poplačilo neugodnih posojil, ki so jih prosilci vzeli pri Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana, na LB Gorenjsko banko Kranj le 2,3 odstotka. Sklad je 3477 prosilcem razdelil 1838,619.962 tolarjev. Od 3477 prošenj so v celoti pokrili neugodna posojila 1820 prosilcem ali več kot polovici, drugim pa od 50 do 80 odstotkov posojil. Prejemniki posojil stanovanjskega sklada bodo lahko sklepali pogodbo do 10. avgusta pri pooblaščenih bankah po vsej Sloveniji. Nepotrebne zahteve Jutri, v soboto, bo začel veljati Zakon o zaposlovanju tujcev, objavljen v Uradnem listu 3. julija. Po objavi so se številna podjetja, organizacije in drugi delodajalci začeli obračati na republiško notranje ministrstvo in občinske upravne organe za notranje zadeve z zahtevo po ugotavljanju slovenskega državljanstva za njihove delavce. V notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da imajo delodajalci pravico zahtevati podatke o državljanstvu šele po preteku roka za vložitev zahteve za izdajo osebnega delovnega dovoljenja, in še to samo v primeru, kadar obstaja dvom o državljanstvu, torej šele po preteku 90 dni od veljave zakona, to je po 18. oktobru letos. V prehodnem obdobju upravni organi za notranje zadeve ne bodo ugotavljali državljanstva na zahtevo delodajalcev po predloženih seznamih zaposlenih in ne bodo izdajali potrdil o državljanstvu na zahtevo posameznikov. Ministrstvo hoče na ta način preprečiti nepotrebno gnečo v občinskih uradih in dodaja, da se slovensko državljanstvo lahko dokazuje z odločbo o sprejemu v državljanstvo, z ugotovitveno odločbo o državljanstvu RS, s slovenskim potnim listom, z izdanim potrdilom o državljanstvu RS in z izpiskom iz rojstne matične knjige, v katerem je navedeno državljanstvo. Razen tega v notranjem ministrstvu obveščajo, da bo 18. oktobra, ko se bo iztekel rok iz prehodnih določb Zakona o zaposlovanju tujcev, storilo vse, da bi vsi slovenski državljani, ne glede na starost, prejeli na naslov svojega stalnega prebivališča potrdilo o državljanstvu RS in o stalnem prebivališču v RS. Potrdilo bo imelo veljavnost javne listine, ki ga bodo slovenski državljani lahko uporabljali v vseh postopkih, v katerih bodo uveljavljali pravice kot državljani RS, torej tudi za urejanje pravic iz delovnega razmerja. • H. J. 50.000 novih beguncev Število uradno prijavljenih in registriranih začasnih beguncev v Sloveniji je že preseglo 64.000. Koliko je to, nazorno pokaže primerjava; približno toliko, kot če bi dali skupaj vse prebivalce jeseniške in škofjeloške občine. Med begunci je več kot 2100 otrok, mlajših od enega leta, blizu 1500 otrok v starosti od enega do dveh let, 7200 otrok med drugim in sedmim letom starosti ter več kot 11.200 otrok v starosti med sedmim in šestnajstim letom. Ljudi, starejših od šestdeset let, je več kot 2500. Stevi lo pribežnikov, ki v uradih Rdečega križa prosijo za status začasnega begunca, se še vedno povečuje. Ob tem se poraja vprašanje, kam z njimi, saj so vse namestitvene zmogljivosti v Sloveniji že dalj časa polne. V zbirnih centrih Civilne zaščite se število začasnih beguncev bliža 17.000. V jeseniškem centru imajo 540 beguncev, v radovljiškem več kot 120, v Škofji Loki skoraj 700 in v Tržiču okrog 180. Te številke pa se utegnejo v kratkem celo podvojiti. Do konca tega meseca naj bi v našo državo prišlo novih 50.000 beguncev iz severne Bosne, kjer Srbi izvajajo pravo etnično čiščenje - podatek je včeraj, 16. julija, posredoval predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut. Po njegovi oceni tega pritiska Slovenija ne bo vzdržala, zato bo naša država morala begunce zavračati. Zeleni poleg tega zahtevajo centralne zbirne centre za begunce pod okriljem OZN, in so proti sedanjemu razpršenemu načinu nameščanja beguncev iz BiH. Ostra stališča do begunske problematike ima tudi Liberalna stranka Slovenije: vzpostavitev popolnega nadzora nad južno mejo, uvedba vstopnih vizumov za begunce iz BiH in prilagoditev standarda že nameščenih beguncev v Sloveniji dejanskim možnostim naše države. Hrvaška je zaprla svoje meje za begunce iz BiH ter napovedala, da jih bo usmerjala proti Sloveniji. Zaporo meje je napovedala tudi Madžarska - zato liberalci zahtevajo od slovenske vlade, da zaščiti interese slovenske države, ki ji grozi, da jo bo val beguncev preplavil. • H. J., M. Va. Tudi poslovni partnerji pomagajo Žiri - Kaj pomeni dobro poslovno sodelovanje, sta dokazala tudi francoska partnerja Alpine Piere Godar in Marc Vincent, ki sta se ob poslovnem obisku v Žireh domislila naših težav z begunci in pripeljala s seboj humanitarno pomoč, predvsem hrano za dojenčke. Pošiljko so prevzeli predstavniki Rdečega križa iz Žirov. Prijatelja iz Francije sta se zanimala, kaj vse še potrebujejo begunci v škofjeloški občini, saj nameravata organizirati širšo akcijo pomoči. # Nejko Podobnik Stolpec za upokojence_ Na Grossglockner - Izlet DU Kranj bo v torek, 4. avgusta, ob pol štirih zjutraj izpred kina Center v Kranju. Prijave vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure v društvu, in sicer do 31. julija. S kolesi v Bistrico - Upokojeni kolesarji DU Kranj so v torek, 21. julija, ob 8. uri (izpred društvene stavbe) povabljeni na vožnjo v Bistrico pri Tržiču, kjer so srečanje s tržiškimi kolesarji. Skupaj bodo nadaljevali proti Begunjam in Dragi, kjer se jim bodo pridružili še kolegi iz Radovljice in z Jesenic. Če bo vreme slabo, bo izlet naslednji torek, 28. julija. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja karikature Alja-na Primožič. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Matej Metlikovič. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja slikar Bernd Hubert Romankiewitz iz Bavreutha. V kava baru Kavka razstavlja podobe iz žgane gline Mitja Žagar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik nastalih v XIII. planinski slikarski koloniji Vrata 92. V piz-zeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja grafike Vojko Otovič. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja fotografije Tone Urbane. V bistroju Želva na Jesenicah so na ogled originalni načrti za vilo Bled arhitekta Maxa Fabianija iz leta 1906. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od lO. do 12. ure in od 16. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Herman Pivk. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V knjižnici Ivana Tavčarja so razstavljena dela nastala na Ex tempore Železniki 92. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Franca Zidana. V galeriji Miha Maleš je na ogled razstava slik in grafik slikarja Staneta Cudermana. TRŽIČ - V prostorih A Banke, Predilniška 2, je do konca avgusta razstava farmacevtsko - medicinske zbirke Bohuslava Lavič-ke. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: MARKO BRECELJ - Na dvorišču gradu Kieselstein bo danes, v petek, ob 20. uri koncert Marka Brecelja z Javno trajo. Jutri, v soboto, ob 20. uri pa bo glasbeni gost poletnih prireditev skupina Let 3 z Reke. BLED: SREČANJE PEVSKIH SKUPIN - V gradu Grimšče bo jutri, v soboto, ob 18. uri srečanje malih vokalnih skupin Gorenjske. Sodelujejo: Kvintet bratov Zupan iz Tržiča, Vokalni oktet Vasovalci DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica, Vokalni sekstet dekleta z Bukovice, Kvintet Prijatelji iz Du-pelj. Oktet bratov Pirnat iz Domžal, Dekliški septet Izvir z Bre-zij. Spored povezuje Irena Leskovšek. Prireditev je pripravila ZKO Radovljica v sodelovanju s TD Bled v okviru Riklijevih dnevov. Po prireditvi bodo vse skupine imele še koncert na pletnah na obali Blejskega jezera med Zdraviliškim parkom in Kazino. RADOVLJICA: RAZSTAVA V KAMNU - V galeriji Kamen na Linhartovem trgu bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo risb, skulptur in modelov oblikovalke Milene Dežman. Ob otvoritvi bo krajši recital Nataše Koželj in Boštjana Sokliča. BLED: KLAVIRSKI KONCERT V Festivalni dvorani bo v nedeljo, 19. julija, ob 19. uri koncert udeležencev letošnje mednarodne poletne klavirske šole iz Škofje Loke pod vodstvom prof. Blaženke Arnič. Izvajali bodo dela Mozarta, Beethovna, R. Schumanna, Chopina, Debussvja in Prokofjeva. KRANJSKA GORA: FOTOGRAFIJE Akt v sodobni slovenski fotografiji je naslov razstave avtorja Marjana Bažata, ki jo bodo odprli jutri, v soboto, ob 20. uri v avli hotela Lek. ŽELEZNIKI: ČIPKARSKO PRAZNOVANJE - V okviru 30. čipkarskega dneva bo jutri, v soboto, ob 20. uri v Kulturnem domu MKD Železniki uprizorila veseloigro Arnolda Bacha Nedolžni lahkoživec. Jutri, v nedeljo, pa bo odprto športno prvenstvo Železnikov za zlato čipko. Prireditve se bodo nadaljevale tudi prihodnji teden. MLADINSKI ROČK FESTIVAL Tržič - Jutri, v soboto, ob 18. uri se bo tržiška tržnica spremenila v prireditveni prostor za skupine, ki nastopajo na prvem mladinskem ročk festivalu Tržič 92. Organizatorja Radio Bomba in MLD sta povabila tele skupine: Angel Heart iz Ljubljane, Božjast iz Medvod, Navem iz Tržiča in Realitv Clauses iz Tržiča. Prireditev sodi v okvir praznovanja 500-letnice tržiških trških pravic. RAZSTAVA PODALJŠANA Radovljica - Sprva naj bi bila razstava celostne grafične podobe k poeziji Slavka Kvasa študentke oblikovanja Petre Čeme odprta le do 19. julija, zaradi zanimanja pa jo bodo podaljšali še za teden dni. Drobnim liričnim pesnitvam v haiku tehniki se izjemno prilegajo poetično občuteni barvni batiki, ki bi bili lahko samostojne slike, vendar jih dopolnjujejo likovni simboli, ki se še dodatno približujejo pesmim in v končni obliki v knjigi nenavadno oblikovani nosilci slik. Poleg ilustracij, makete knjige, številnih osnutkov za njeno obliko in plastično izdelanih elementov kot nekakšnih simbolov pesmi, ki na kovinskih podstavkih jasno posegajo v prostor kot scenografija, so na razstavi prikazane tudi knjige, odličen celostni izdelek. PESNIŠKA KREATIVNA _DELAVNICA_ Študentska organizacija Univerze v Ljubljani organizira od 18. do 20. septembra v Piranu pesniško kreativno delavnico. Vodila jo bosta Boris A. Novak in Milan Dekleva, udeleženci pa se bodo srečali tudi s Tomažem Šalamunom. Prijave za delavnico, ki bo stala 60 mark v tolarski protivrednosti, sprejema Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Kersnikova 4, Ljubljana. NATEČAJ OTROŠKE PORTRETNE FOTOGRAFIJE Celovec - Mohorjeva založba v Celovcu razpisuje natečaj otroške portretne fotografije. Format slike naj bo kar največji primeren za kasnejšo razstavo v Celovcu in v Ljubljani. Najmanjši format je 30-krat 20 cm. Fotografije so lahko črno-bele ali barvne. Posebna žirija bo podelila za najboljše portrete denarne nagrade in dobropise za Mohorjeve knjige v višini od 1.000 do 100 šilingov. Rok za oddajo fotografij je 1. september na naslov Zastopništvo Mohorjeve, Gruberjevo nabrežje 6, Ljubljana. Mednarodna poletna klavirska šola Škofja Loka POLETNI KLAVIRSKI ZVOKI Škofja Loka - Iz grajskih prostorov Puštalskega gradu te dni donijo klavirski zvoki. Kdor bi stopil na grajsko dvorišče in prisluhnil igranju, ki prihaja iz zgornjih prostorov, kjer so razredi škofjeloške Glasbene šole, ali bi morda stopil do grajske kapele, kjer prizadevno vadi mlada pianistka, bi imel kaj slišati: osem klavirjev igra vsak svojo glasbo, ne bi motil drug drugega. Komaj so dobro prostore škofjeloške glasbene šole zapustili učenci in odšli na zaslužene počitnice, po hodnikih Puštalskega gradu znova doni glasba. Šola je namreč prijazno odstopila svoje razrede in inštrumente mednarodni poletni klavirski šoli. Pianistka prof. Blaženka Arnič, pedagoginja na dunajskem Schubertovem konservatoriju je letos prvič pripeljala v Škofjo Loko osem mladih pianistov: vsi, razen Mariborčanke Ploj, so njeni dunajski učenci. poudarjali sposobnost, da pianist pravzaprav preživi dan v vadbi inštrumenta. Podoben način je Arničeva imela možnost spoznati med svojim študijem v nekdanji Sovjetski zvezi in zdaj ga uvaja v svojo poletno šolo. Vendar pa je prej tudi poznala zmožnosti mladih pianistov, večina je tudi v njenem razredu na konservatoriju. "Primernejšega mesta za poletno klavirsko šolo skoraj ne bi mogla najti," je povedala prof Arničeva, ki že peto leto na dunajskem konservatoriju poučuje klavir. "Lani sem na Dunaju prvikrat organizirala poletno klavirsko šolo, prišlo je tudi nekaj nadarjenih učencev iz Slovenije, letos pa je ravno obratno. Trije mladi Avstrijci in štirje Korejci ter Mariborčanka Ploj se tukaj sijajno počutijo, pa tudi mene vežejo na škofjeloško glasbeno šolo lepi spomini, saj sem prav tukaj imela svoj prvi solistični nastop. No, poletna šola je seveda za mlade pianiste zahtevna, za klavirjem so tako dopoldne kot popoldne, zato je še posebej pomembno, da so pogoji dela in bivanja primerni in tukaj smo našli takšne. Skupina je ravno prav velika, tako da se vsakemu pianistu lahko kar največ posvečam." Pianistka Blaženka Arnič je na Dunaju končala študij kompozicije, konservatorij pa v Leningradu. Poučuje klavir na Schubertovem konservatoriju na Dunaju, kjer ta inštrument uči tudi člane skupine Dunajskih dečkov. Na zaključnem koncertu v nedeljo zvečer v blejski Festivalni dvorani bodo udeleženci mednarodne poletne klavirske šole v Škofji Loki izvajali dela Mozarta. Beethovna, Schumanna. Chopina. Debussvja in Prokofjeva. Pedagoginja je z vsakim učencem posebej izbrala glasbeni program, ki ga je bilo treba v dveh tednih naštudirati tako, da bo mogoče s tem programom nastopiti na zaključnem koncertu. Vendar pa po besedah prof. Arničeve ni ravno veliko poletnih šol, kjer bi lahko tako kot v tej škofjeloški, tako "Za vse je kar naporno, morda še najbolj za najmlajšega udeleženca, ki ima 13 let, vsi drugi so starejši. Vsi pa so zelo prizadevni in zato verjamem, da bo na zaključnem koncertu, ki ga imamo v nedeljo, 19. julija, ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu, kaj slišati." Ker so bili pogoji dela v dvotedenski mednarodni klavirski šoli v Puštalskem gradu tako dobri, prof. Arničeva že razmišlja, da bi naslednje leto znova z mladimi pianisti prišla v Škofjo Loko.# Lea Mencinger, foto: Polona Kragelj LOŠKI RAZGLEDI 38 Že osemintrideseto leto zapored je Muzejsko društvo v Škof ji Loki izdalo svojo redno publikacijo Loški razgledi. Letošnja opozarja na 270-letnico nastanka prvega ohranjenega slovenskega gledališkega besedila - Škofjeloškega pasijona, zato je tudi naslovnica temu posvečena. Uvodni del Loških razgledov je posvečen letos umrlemu sooblikovalcu Muzejskega društva, Loških razgledov in Loškega muzeja ter častnemu občanu občine Škofja Loka prof. Francetu Planini. 345 strani obsežen letnik vsebuje oddelke kot vse prejšnje številke, to so Razgledi, Zapiski in spomini, Leposlovje ter Poročila in gradivo. V oddelku Razgledi je objavljen zadnji prispevek Franceta Planine Moje minulo službeno delo, v katerem je opisana življenjska pot tega pomembnega loškega rojaka. Ludvik Kaluža je zbral vso bibliografijo Planinovih del, ki obsega več kot 580 bibliografskih enot. Judita Šega je z novimi arhivskimi podatki obdelala nekdanje železniške variante preko loškega ozemlja v letih 1903-1931 in sicer proge od Škofje Loke do Železnikov, Žirov in Domžal. Nataša Budna je v prispevku Občinski odbor v Škofji Loki 1918-1941 opisala obseg in prebivalstvo občine Škofja Loka pred vojno, politične stranke v občini in razne občinske zadeve. Priložen je še pomemben spisek občinskih odbornikov, svetnikov in županov. Lev Menaše je opisal Marijino podobo iz škofjeloškega kapucinskega samostana in jo primerjal z Marijo z nagnjeno glavo iz zbirke Narodne galerije v Ljubljani. Anton Ramovš je opisal delo kamnoseka Andreja Podobnika iz Sovodnja in njegove še ohranjene portale v zgornjem delu Poljanske doline. Iz Selške doline pa tokrat Ciril Zupane opisuje pokopališča v Železnikih od Valvasorjevih časov do danes. Letos je France Štukl pripravil Prispevek k zgodovini fotografov v Škofji Loki in opisal obiske visokih gostov na Loškem. Eden osrednjih prispevkov v letošnji številki Loških razgledov je Glasbena dramaturgija Škofjeloškega pasijona, ki jo je obdelal muzikolog hrance Knžnar. Marija Stanonik v prispevku Etnolog in domači kraj pripoveduje o začetkih svojega raziskovalnega dela. Pod skupnim naslovom Zapiski iz vojnih dni predstavlja Janko Mrovlje Delovanje gospodarstva med narodnoosvobodilno vojno 1941-1945 na Žirovskem, Marijan Masterl pa usodo vasi Pe-vno med zadnjo vojno ter o Albinu Drolcu v prispevku Komandir Krtina "pri maši" na Bukovščici. V oddelku Zapiski in spomini sta prispevka Vladimirja Žužka in Franceta Štukla, ki sta bila predstavljena na Blaz-nikovem večeru o bančništvu na Loškem. Prvi je prispeval članek Denarništvo na Loškem v preteklosti in sedanjosti, drugi pa Začetki Komunalne banke v luči občinskih zapisnikov. Slednji je v prispevku Loške lipe opisal vse lipe v mestu, ki so spomeniškovarstveno zaščitene. Janez Dolenc je opisal ljudskega pevca Franca Vidmarja -Pustotnika in objavil šest njegovih pesmi. Sledijo biografije jubilantov Emilijana Cevca in Svetka Kobala ob njuni sedemdesetletnici, o žirovskem jezuitu Martinu Nagliču iz 18. stoletja ter nekrologi o letos umrlih zaslužnih članih Muzejskega društva Mirku Kosmaču, Milanu Zaklju ter o legendarnem Poličarjevem Aciju. V oddelku Leposlovje je objavljen del nedokončane pripovedi Visoška tragedija, avtorja Pavla Hafnerja. Odlomek, ki ga je za objavo priredil Branko Berčič, nosi naslov Ana Kalan Visoška. Med Poročili in gradivom so prispevki Tien Nastran ob pe-tinštiridesetletnici kovinarstva v Železnikih, Borisa Klemenči-ča ob sedemdesetletnici tradicije telesnokulturne dejavnosti v Gorenji vasi, nadaljevanje pripovedi Marijana Masterla o Blažu Peternelu - Blesku. Mira Kalan je opisala Učno uro zgo- dovine v Loškem muzeju, o razstavi "Pripoved o prazgodovinski hiši" v Loškem muzeju ter pripravila pregled zamenjave publikacij z Loškimi razgledi. Ob koncu je še zapisnik z zadnjega občnega zbora Muzejskega društva Škofja Loka in Prispevek h kroniki škofjeloške občine, ki ga je pripravil Franc Podnar. F. P. VISOKA SLIKA ČLOVEKA Danes se končuje na Bledu enotedenski 8. mednarodni festival Idriart, katerega predsednik je violinski virtuoz Miha Pogačnik. Sodelovali so še številni tuji predavatelji in umetniki iz Madžarske, Švice, Nemčije in tudi domači. Program je bil sestavljen iz predavanj o nacionalni solidarnosti ljudi, biološko-dinamičnem poljedelstvu, vvaldorfski pedagogiki, antropozofiji in ekologiji poslušanja. V naslednjih dneh pa so potekali celodne-'vni izleti v naravo in sočasno koncerti v cerkvi na Šentjoštu, v Crngrobu, V Škofja Loki v Kapucinski cerkvi, Spodnji Sorici in na razvalinah gradu Finken-stein. Festival zajema zelo široke teme od poljedelstva do medicine. Kaj ima to skupnega z glasbeno umetnostjo? Pogačnik: Skupno je ČLOVEK. Vsaka stvar na svojo stran vleče, če pa greš pod površino, pa vidiš, da se vse stika v človeku. Vsa področja se v istih arhetipih najdejo. Če si poljedelec moraš zemljo najprej senzibilizirati, kajti preko kemije smo jo spravili v šok, ji na nov način pomagati s posebnimi preparati glede na različna ozvezdja. Tudi umetnik mora biti najprej senzitivec, ker smo otopeli od multimedijev, življenja, ki ga vodimo, da umetnik težko pride skozi. In prav tukaj se stikata element poljedelstva in umetnosti. To drži prav za vsa področja in prav Idriart ima za vodilno idejo srečanje vseh področij v eni točki - to je človek. Visoka slika človeka. Pretežni del festivala je sestavljen iz izletov, piknikov v naravi? Pogačnik: Menim, da je v naših hribih zakopana slovenska duša. In mi gremo v hribe, da jo odkrijemo. Kje vodi letošnja pot Idriarta, kajti na Bledu je bil le kratek utrinek? Pogačnik: Letošnji ciklus se je začel v Sant Petersburgu, se nadaljeval v Kirgiziji, Braziliji do Amazonke. Jutri se kulturna karavana s posebnim vlakom seli čez vso Rusijo, Sibirijo v Mongolijo in naprej na Kitajsko, Tibet in Nepal, kjer se bo 19. avgusta festival končal. Ta duhovni umetnik hiti naprej med ljudi oznanjat svoje poslanstvo, idejno hrano - glasbo. Udeležence uči ekologije poslušanja, poslušanja od znotraj in želi razširiti prostor, v katerem se bo individualnost človeka lahko razvijala.© M. Zabret GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Iz analize gospodarskih gibanj Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Rešitev le v tiskanju denarja? Maja je bilo nazadovanje industrijske proizvodnje skoraj ustavljeno, vse pa je odvisno od uspešnosti v izvozu. Bomo čez nekaj mesecev plačevali sedanji nespodbudni tečaj z novo inflacijo? Analize Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani - bolj znanega kot Bajtov inštitut - so že dolgo obvezno branje strokovne ekonomske javnosti, gospodarstvenikov in zlasti vladnih služb. V razmerah, ko je ekonomska politika postala tudi predmet političnih medstrankarskih obračunavanj in zlasti po zamenjavi vlade, ki je bila, če odštejemo vse drugo, storjena predvsem v upanju, da se izboljša ekonomska politika, je politično povsem neodvisna ter visokostrokovna analiza še posebej dobrodošla in zanimiva, zato vam predstavljamo nekaj ugotovitev iz zadnjega pregleda. Vsekakor najrazveseljivejša je ugotovitev, da je bil padec industrijske proizvodnje v mesecu maju najmanjši v zadnjih treh letih, saj je dosegel le dobro desetino odstotka, medtem ko smo od osamosvojitve nazadovali povprečno po dobra dva odstotka mesečno. To stalno nazadovanje nas je potisnilo na raven, ki je za tretjino (33 odstotkov) nižja kot leta 1989, daje pa upanje, da smo dosegli dno, s katerega bi se v novem gospodarskem vzponu morali čimprej dvigniti. Ta umiritev upadanja proizvodnje, je po mnenju inštituta posledica rasti izvoza, nadomeščanja dosedanje jugoslovanske z domačo ponudbo, del pa je prispevala tudi boljša oskrba s surovinami in polizdelki iz uvoza, ki so kavlitetnejši in neredko tudi cenejši od nekdanjih iz jugo "trgov". Upanje za trajni in stabilni gospodarski vzpon je, po oceni inštituta, v Sloveniji odvisen predvsem od donosnosti izvo- za, saj je ustavitev padanja žetev aktivno zastavljene tečajne politike ob uvedbi tolarja, ki bo morala biti stalnica zavestne gospodarske politike. Žal smo se znašli v položaju, ko je o donosnosti izvoza nemogoče govoriti, močno se je poslabšal položaj pri stroških (davki, indeksacija plač, cene monopolnih dobrin, dolžniška kriza z visokimi obrestmi), ki obremenjujejo našo proizvodnjo. Ker po ugotovitvah EIPF celotna slovenska gospodarska aktivnost niha z nihanjem izvoza s 6- do 8-mesečnim časovnim zamikom, bodo posledice tega stanja vidne šele ob koncu leta. Poleg izvoza, ki postaja očitno najpomembnejši dejavnik našega gospodarstva, pa tudi nekateri drugi kazalci niso nič kaj obetavni: zmanjšujejo se naročila, obseg prodaje (v primerjavi z enakim obdobjem lani je ta nižja za 30 dostotkov), povečujejo se zaloge, najhuje pa je z likvidnostjo. Kar skoraj 90 odstotkov podjetij je imelo tovrstne težave. Kljub temu seje zmanjševanje števila zaposlenih občutno ustavilo, podatek o 73-odstotnem povečanju števila prostih delovnih mest (glede na lanski april) pa vzbuja upanje, da se je naraščanje nezaposlenosti postopno ustavilo. Izvoz, ki je za dober odstotek večji od lanskega še vedno prehiteva uvoz (ki je manjši za četrtino), po oceni inštituta pa bo slovensko gospodarstvo plačalo največjo ceno gospodarskih sankcij proti Srbiji in nadaljevanja vojne v BiH. Predvsem pa strokovnjaki EIPF opozarjajo na dejstvo, da se breme javnega sektorja eksplozivno povečuje, pri čemer so najbolj porastli tako imenovani prispevki za socialno varnost, prek vseh meja pa se je povečalo materialno trošenje države, ki je celo preseglo trošenje prebivalstva. Osebni dohodki so v letu dni po svoji stvarni vrednosti padli za četrtino, v družbenih dejavnostih za petino le v državni upravi so se povečali kar za 18 odstotkov! In napovedi? V Bajtovem inštitutu so skeptični: reševanje problema neustreznega tečaja tolarja bo, ob odsotnosti drugih gospodarskih politik (in nesposobnosti prejšnje in sedanje vlade) ter grozeči socialni ceni za drugačno ravnanje, končno prevaljena na denarno politiko, kar po domače pomeni novo (nepokrito) tiskanje denarja. Če bo to ublažilo socialne učinke, je to še nekako razumljivo, neupravičeno pa, če se to počne zaradi volitev. # Š. Žargi Za mnenja o gospodarskem položaju in politiki smo povprašali tudi v nekaterih gorenjskih podjetjih. Vinko Perčič, direktor plana in analiz v Savi Kranj: »Največji problem vseh, ki smo izvozniki, je tečaj, ki miruje kljub tolarski inflaciji. Izvoz je edina alternativa, saj je prodaja v nekdanji Jugoslaviji popolnoma onemogočena, domači trg pa občutno premajhen. Za kolikor toliko znosen dohodek bi bil potreben tečaj okoli 62 tolarjev za marko. Vedno večje probleme nam povzroča zaostrena nelikvidnost v Sloveniji. Ni rešitev tiskanje denarja in inflacija, pač pa je ob že uresničenih mnogih ukrepih v podjetjih (notranje prestrukturiranje, zmanjšanje preveč zaposlenih, povečanje produktivnosti) je potrebno ukrepati v infrastrukturi in državi. Mafijske obresti, zavarovalstvo, neracionalna gospodarska infrastruktura do skrajnosti obremenjujejo gospodarstvo, in tu so potrebne drugačne rešitve. Pas je treba zategniti povsod!« Sonja Černe, finančna direktorica Almire Radovljica: »Izgubo južnih trgov smo reševali s preusmeritvijo v izvoz, in ker delamo na zastareli strojni opremi, je seveda najpomembnejši tečaj tujih valut. Razkorak med domačo inflacijo, ki bi zahtevala tečaj okrog 80 tolarjev za marko, in sedanjim tečajem nam poleg nelikvidnosti povzroča komaj obvladljive probleme. Nesprejemljivo je, da je nova vlada v teh razmerah, ko praktično skoraj nihče več ne plačuje z denarjem, zaostrila disciplino plačevanja prispevkov (po 6 dneh obresti in blokada), hkrati pa se te razmere v negospodarstvu sploh ne poznajo. To povzroča tudi med delavci veliko nerazpoloženje. Pravi fenomen je dejstvo, da ob "razsutem" gospodarstvu, napredujoči inflaciji, valuta revalvira, kar se dogaja pri nas. Vlada mora načrtneje ukrepati in ustvariti določene pogoje, v katerih bo gospodarstvo lahko delovalo - poglejte samo neurejenost odnosov s Hrvaško. Če "okolje" ne bo takoj urejeno, tekstilna industrija ne bo preživela več kot tri mesece.« Bojan Starman, direktor Alpine Žiri: »Z analizo gospodarskih gibanj EIPF, ki jo poznam, se v celoti strinjam. Škarje med stroški (cenami surovin, obrestmi, plačami po kolektivnih pogodbah, itd.) in tečajem se stalno odpirajo in prava je ocena, da je tolar precenjen za 35 odstotkov. Pri ukrepih, ki se pripravljajo, smo mnenja, da so potrebni predvsem tisti, ki bodo olajšali položaj vsem, ne pa tisti (kot npr. sanacija bank), ki pomenijo novo prerazporejanje denarja. Zlasti je treba normalizirati obresti, omogočiti podjetjem tuje kredite. Narediti konkurenčen proizvod v neracionalnem podjetju, neracionalnem bančnem sistemu in neracionalni državi, je pravi čudež. Za racionalnost v podjetju smo naredili precej, to pričakujemo in terjamo tudi od države.« Na Bledu le 20-odstotna hotelska zasedenost Črni oblaki nad blejskim turizmom Bled, 16. julija - Blejski turistični delavci ocenjujejo, da se blejskemu turizmu še nikoli doslej ni tako slabo pisalo kot letos. 700 delavcev na čakanju na delo. Turizem ne potrebuje državne pomoči, turizem potrebuje goste. Slovenija je v svetu še popolnoma neznana turistična dežela. Lani, po vojni v Sloveniji, so morali blejski hotelirji prvič napisati kar okoli 900 zaposlenim odločbe za čakanje na delo. Hoteli so bili povsem prazni, delavci so bili na prisilnem dopustu najprej šest mesecev, nato so jim morali pogodbe za Čakanje na delo podaljšali še za šest mesecev. Tudi ta rok se je iztekel - kaj zdaj? Pred letošnjo poletno sezono so bila znamenja, da bo vendarle nekaj turističnega obiska in da bodo vsaj za silo preživeli. A izkazalo se je, da so bila pričakovanja preveč optimistična - turistov enostavno ni, blejski turizem doživlja tako agonijo, kot je ni še nikdar doslej. Prava katastrofa! »Bled beleži komaj 20-od-stotno zasedenost, dnevno je le okoli 400 do 500 nočitev,« po-jasnuje sekretarka Turistično poslovne skupnosti Janja Špec. »Vsi delavci so imeli pogodbe za čakanje na delo, kar pa ne pomeni, da so po ves mesec doma! Nobenega delavca ni, ki bi bil po ves mesec na čakanju, ker smo se odločili za tako razporejanje, da se odvisno od narave dela in zasedenosti delavci v službi menjajo. Ob koncu meseca imajo nekateri 20, dru- gi spet 30 »čakalnih« ur ali pa sploh nič. Zaradi razumljivih vzrokov pa osebni dohodki zaostajajo za določili kolektivne pogodbe. Delavci so julija in avgusta brez odločb o čakanju na delo in koristijo dopuste, s 1. septembrom pa bomo odločbe spet morali napisati. Že nekajkrat smo se sestali tudi s predstavniki svobodnih sindikatov, ki razumejo, da gre za obupne razmere, sestali pa se bomo še enkrat. S 1. septembrom bodo delavci spet dobili odločbe za čakanje na delo. Razmere v blejskem turizmu so veliko slabše kot lani - lani smo vendarle dosegli 35-od-stotno realizacijo glede na leto prej - tudi zato, ker so naši dobavitelji v težkem položaju in gre v resnici za velik boj za preživetje. Odločili smo se, da nikakor ne bomo šli v razprodajo tako, da bi izdatno znižali cene, saj bi bilo za blejski turizem to dolgoročno naravnost pogubno. Nasploh pa cene v večini blejskih hotelov niso višje kot na obali. Jasno je, da nizka cena vpliva na strukturo gostov. Če greš v razprodajo, naslednje leto nikakor ne moreš dvigniti cen za toliko, da bi bilo sploh ekonomsko upravičeno.. Bled je letos veliko sredstev vložil v promocijo. Jeseni smo začeli s propagando in z njo vse mesece nadaljevali - ocenjujemo, da smo samo v zadnjem času za te namene plačali okoli 4 milijone tolarjev. Izdali smo prospekte, gostili tuje novinarje in jim dokazovali, da je v Sloveniji povsem varno. Na televizijskih radijskih in televizijskih postajah v državah zahodne Evrope se celo večkrat dnevno vrtijo turistični spoti o Bledu: samo reklama po italijanskih radijskih postajah nas je veljala 6 milijonov italijanskih lir! Tisti, ki skrbijo za promocijo, povedo: Slovenija se v svetovnem turizmu predstavlja kot nova destinacija. Dobesedno začenjamo iz nič. Pri tem pa smo tiste goste, ki nas kljub vsemu poznajo, »izgubili« zaradi vojnih razmer v soseščini. Medtem ko smo imeli za Veliko noč še kar dobro zasedenost in smo upali, da se bodo razmere na Hrvaškem umirile, se je z vso silovitostjo začelo v Bosni. Grožnje o ameriškem ladjevju in napadu so storile svoje. Potihoma še upamo, da bodo avgusta tako kot vedno v minulih letih prišli Italijani, ki imajo v tem mesecu množične kolektivne dopuste. A vse je spet odvisno od razmer v bivši Jugoslaviji. Vsekakor bo turizmu potrebna državna pomoč, čeprav v normalnih razmerah turizem te pomoči prav nič ne potrebuje. V turističnem gospodarstvu potrebujemo samo goste in ne denarja ! Delavci v turizmu se zavedajo razmer in so že neskončno dolgo potrpežljivi, čeprav izjemno težko živijo. Kljub vsemu so vsi blejski hoteli normalno vzdrževani, nekatere so obnovili, saj nikakor ne sme trpeti kvaliteta. Vse v okviru finančnih zmožnosti in prizadevanj posameznih hotelskih kolektivov, ki vsak dan upajo, da le prihajajo boljši časi...«# D. Sedej Leto turizma 1993 brez turistov? Vse napovedi, da bo letošnja turistična sezona v Sloveniji vendarle navrgla nekaj dragocenih deviz, so se izkazale za hudo preuranjene in docela zmotne. Zasedenost slovenskih turističnih zmogljivosti je namreč danes le okoli 25-odstotna. Resnici na ljubo: devizni turistični priliv je bil v šestih mesecih res za 78 odstotkov večji kot lanski in po zadnjih podatkih znaša 242,6 milijona dolarjev, a realna podoba začetka sezone in nenehno upadanje rezervacij in zanimanja za slovenski turizem kažejo na to, da bo lanski propadli sezoni sledila še ena, morda še bolj katastrofalna. Mnogi turisti, tudi slovenski, se rajši odločajo za počitnice na Hrvaškem, kjer so cene v povprečju kar za 74 odstotkov nižje kot v Sloveniji, marsikaj kritičnega pa bi lahko rekli tudi o promociji slovenskega turizma. Mar je bila po vojni v Sloveniji zares temeljita in mar je bilo res prav, da je bila promocija Slovenije usmerjena na oddaljene destinacije, kot je ZDA, Izrael, namesto da bi Slovenijo, mojo deželo bolj približali bližnjim sosedom ? Verjeli ali ne: celo v bližnjih nam Udinah bodo naključni sprehajalci nevedno zmajevali z glavo, ko jih boste spraševali o Sloveniji, vendar pa pokimali z glavo, ko boste rekli: Bled. Dejstvo je, da je Slovenija celo v bližnjem svetu popolnoma neznana turistična destinacija. Tudi gorenjski turistični delavci so obupani, saj je položaj nemara še bolj črn. kot si sploh upajo priznati. Svetovne grožnje z vojno intervencijo v bivši Jugoslaviji in naval beguncev v Slovenijo so stornirali še zadnje rezervacije. Prav ilustrativno je, da se celo dnevni turisti s Koroške upajo zapeljati samo, recimo, do Kranjske Gore, kjer je v zasebnih gostiščih čez dan neverjetna gneča, zvečer pa se brez izjeme urno napotijo nazaj čez mejne prehode. Za avstrijske goste je blejska, čeprav lahko tudi boljša gostinska ponudba, popolnoma nezanimiva: Kranjska Gora je ravno prav blizu, Bled pa zaradi vojne, ki divja na Balkanu, že predaleč! Hoteli na Bledu in Kranjski Gori so domala povsem prazni, delavci na prisilnih dopustih. Znano je. da zaradi takih razmer dober kader odhaja čez mejo ali pa ga - največkrat ilegalno - zaposluje zasebni sektor. Da pa bi bilo vse še huje, nad turizmom visi še črn oblak denacionalizacije, ki bo doletela številne gorenjske hotele in restavracije. Turizem si ne želi državnih podpor in subvencij, čeprav bodo po taki agoniji več kot nujne. Turizem si želi gostov, turizem se mora danes usmeriti v prihodnjo turistično sezono. Ali kot je dejal podpredsednik Turistične zveze Slovenije Egon Konradi: »Če danes ne bomo načrtovali prihodnje turistične sezone, bomo imeli Leto turizma 1993 brez turistov...« • D. Sedej Tekmovanje v urejenosti mejnih prehodov Ljubljana, 13. julija (STA) - V tem času poteka akcija pod geslom "odprtost, urejenost in gostoljubnost na mejnih prehodih". Gre za tradicionalno tekmovanje v urejenosti mejnih prehodov. Sponzor celotnega projekta je zavarovalna druba Adriatic, ki se ukvarja tudi s turizmom in zavarovanjem turistov. Cilj tekmovanja je zagotoviti organiziranost in evropsko raven storitev. Koncept akcije bo v glavnem slonel na izkušnjah iz prejšnjih let. Radijski postaji Koper in Maribor sta pripravili ocenjevalni list, ki je sestavljen iz splošnega dela (zunanji videz stavb, notranja urejenost prostorov, videz okolice, ocena osebja, urejenost sanitarij) in servisnega dela, ki zajema informacije, bencinski servis, trgovine, gostilne in menjalnice. Naslednji del je prometni del, pri katerem se ocenjuje urejenost cest, pločnikov, parkirišč in oznak, ter sklepni del, ki zajema razne akcije. Mejni prehodi bodo razdeljeni na dve kategoriji. V eni bodo novonastali mejni prehodi z Republiko Hrvaško, v drugi pa vsi ostali mejni prehodi. Ocenjevani bodo po enakih kriterijih kot v minulih letih, s tem da bo novinarska ekipa mejne prehode obiskala samo enkrat in to konec avgusta. Nekaj ocen bodo zbrali tudi z vključevanjem poslušalcev oziroma bralcev v akcijo. Na zaključni prireditvi konec septembra bodo podelili priznanja trem najboljšim mejnim prehodom na hrvaški meji in trem na mejah z ostalimi sosednjimi državami. Podelili bodo tudi priznanje najbolje urejenemu malemu mejnemu preho du. Peter Orehar predsednik skupščine združenja SQ Kranj, 14. julija - Delegati skupščine združenja SQ (Slovenska kakovost) so na torkovi seji za novega predsednika izvolili Petra Oreharja, podpredsednika kranjskega izvršnega sveta, za podpredsednika pa Andreja Prislana, direktorja Območne gospodarske zbornice Kranj. Na skupščini so med drugi ocenili tudi priprave na sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, ki bo na Gorenjskem sejmu v Kranju od 1. do 8. septembra letos. Republika prevzema jamstvo nad sanacijo bank Ljubljana, 15. julija (STA) - Slovenska vlada je že poslala v skupščinski postopek zakon o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije bank in hranilnic, ki naj bi ga zbori po hitrem postopku sprejeli na zadnjem julijskem skupščinskem zasedanju. Ta zakon ureja vprašanja jamstva Republike Slovenije za obveznice, ki jih bo Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic izdala za odkup morebitnih izgub v postopku sanacije bank in hranilnic. Zakon je ena od podlag za izvedbo sanacije v bančnem sistemu in s tem v gospodarstvu v celoti. Agencija naj bi izdala obveznice v skupnem znesku 2,2 milijarde DEM v tolarski protivrednosti. Nominirane bodo v nemških markah, izplačevane pa bodo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan dospelosti. Glasile se bodo na ime in bodo na drugo osebo prenosljive šele po preteku 5 let od dneva izdaje. Od izdanih obveznic se bodo izplačevale 6-odstotne letne obresti, sredstva za njihovo izplačevanje pa bodo zagotovljena prek republiškega proračuna. Predlagatelj meni, da bi morala višina obveznic zadoščati za sanacijo celotnega bančnega sistema tudi ob upoštevanju dejstva, da se bodo v procesu sanacije pojavile izgube, ki iz sedanjih bančnih bilanc še niso razvidne. Hitri postopek pa predlagajo zato, da bi se proces sanacije bank lahko čimprej začel. OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ Kidričeva 49 Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva 49, razpisuje za šolsko leto 1992/93 naslednja prosta dela in naloge: 1 UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE s skrajšanim delovnim časom 1 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA s skrajšanim delovnim časom 1 UČITELJA GLASBENE VZGOJE s skrajšanim delovnim časom 1 UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE s polnim delovnim časom 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (PB) s polnim delovnim časom Delovno razmerje se sklene za določen čas. Prošnje z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA, KADROVSKE ZADEVE, ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ razpisuje na podlagi 15. in 18. člena Akta o ustanovitvi radijskega programa Radia Tržič, lokalne radijske postaje Radio Tržič in o ureditvi medsebojnih razmerij, pravic in obveznosti ter 30. člena Statuta lokalne radijske postaje Tržič, prosto delovno mesto GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA RADIA TRŽIČ Za glavnega in odgovornega urednika Radia Tržič je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o javnem obveščanju (Uradni list SRS, štev. 2/86), izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima višjo ali visoko izobrazbo družboslovne smeri, - da ima 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na področju informiranja in obveščanja, - da ima organizacijske sposobnosti za vodenje uredništva. Kandidati naj Komisiji za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja predložijo tudi predlog za programsko in organizacijsko-finančno prenovo Radia Tržič, kar bo odločilnega pomena pri izbiri kandidata. Izbranega kandidata bomo imenovali za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Komisiji za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, štev. 48/90), 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/85 in 39/86 ter RS, štev. 26/90) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet na svoji 96. seji, dne 8. 7. 1992 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRANJ ZA OBDOBJE 1986 - 1990 Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 - 1990 oz. programske zasnove za zazidalni načrt Britof sever - Voge, ki ga je pripravil Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve - Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje v mesecu juliju 1992. 2. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave v prostorih Skupščine občine Kranj - soba štev. 106 in krajevne skupnosti Britof. V času javne razgrnitve bo organizirana dne 19. 8. 1992 ob 18. uri javna razprava v Kulturnem domu Andreja Kmeta v Britofu. 4. Občani, podjetja in skupnosti lahko dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana. 5. . Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasni deski Skupščine občine Kranj. Številka: 30-03/1985-05 Podpredsednik IS Datum: 13/7-1992 PETER OREHAR Republika Slovenija Osnovna šola MATIJA ČOP 64000 Kranj, Tuga Vidmarja 1 razpisuje naslednji prosti delovni mesti - ŠOLSKEGA PSIHOLOGA za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu - ŠOLSKEGA PEDAGOGA za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Kandidata morata izpolnjevati pogoje o Zakonu o osnovni šoli. Kandidati naj vložijo prijave v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola MATIJA ČOP, 64000 Kranj, Tuga Vidmarja 1. Prodajalna BOUTIQUE ROMANA vabi cenjene stranke in ostale občane v petek, 17. 7., od 14. ure dalje na otvoritev nove prodajalne s spodnjim perilom na vrtu gostilne Stari Mayr. Ob 21 . uri bo otvoritev popestrila modna revija s skupino BONA SERA - INTIMA z vodjem "Majklom". Ponovitev revije bo istega dne ob 24. uri v Taverni Stari Mayr. Prisrčno vabljeni, prvega in stotega kupca čaka lepo presenečenje. ROMANA STARI MAYR Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA DELO REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ENOTA KRANJ Kranj, Bleivveisova 12 Republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Kranj PRIREJA SEMINAR O IZVAJANJU Zakona o zaposlovanju tujcev, ki bo v SREDO, 22. julija 1992, ob 10. uri v prostorih Skupščine občine KRANJ (dvorana štev. 15). Seminarje namenjen kadrovskim in drugim odgovornim delavcem organizacij in delodajalcev iz gorenjskih občin, ki se bodo praktično ukvarjali s tem področjem. Kotizacija za udeležbo na seminarju na udeleženca je 1.500,00 tolarjev. Nakazilo na žiro račun štev.: 51500-637-53846 REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ENOTA KRANJ Skupščina občine Škofja Loka Izvršni svet objavlja razpis za ZBIRANJE PONUDB ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V OBČINI ŠKOFJA LOKA 1. Izvršni svet SO Škofja Loka razpisuje natečaj za pridobitev najugodnejšega ponudnika za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok v šolskem letu 1992/93. 2. Seznam razpisanih relacij lahko interesenti dobijo na najbližji centralni šoli ali na Sekretariatu za družbeni razvoj, Spodnji trg 40, Škofja Loka. Prevoze na razpisanih relacijah lahko opravljajo prevozniki s svojimi ali najetimi vozili. Svoje storitve morajo nuditi kvalitetno in v skladu z obstoječo cestnoprometno zakonodajo. 4. V ponudbi za opravljanje prevozov je treba navesti naslednje podatke: a) naslov ter ime in priimek ponudnika b) izbrano relacijo (lahko več) c) ceno za prevoženi km 5. Vse dodatne informacije dobijo interesenti na telefonski številki: 620-473, int. 36. Delovne organizacije ali zasebniki, ki bodo sodelovali v natečaju, naj svoje vloge, v katerih bodo podani odgovori na zgoraj navedene zahteve, pošljejo v zaprtih kuvertah z oznako "Ne odpiraj - ponudba za opravljanje prevozov" na naslov: Občina Škofja Loka, Sekretariat za družbeni razvoj, Poljanska c. 2, Škofja Loka, v roku 15 dni po objavi v Gorenjskem glasu. Izbor bo opravila komisija po prosti presoji na osnovi referenc, ugodne cene in ostalih prednosti ponudnika. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 15 dneh od sprejete odločitve. Predsednik IS: Vincencij DEMŠAR Kranj URADNI ZASTOPNIK FIRME Gm5-@KXRCHER TRGOVINA • SERVIS - KAUNŠKOVA 26-n 064/242 452 i PRODAJAMO VISOKOTLAČNE APARATE za pranje kmetijske in ostale mehanizacije (90-110-130-150-170-190 bar) $ SERVISIRAMO • PRODAJAMO RABLJENE APARATE IN REZERVNE DELE GARANCIJSKA DOBA 12 MESECEV, PO ŽELJI DOSTAVA TUDI NA DOM VSAKEMU KUPCU PODARIMO 5-10 LITROV KVALITETNEGA ČISTILA SREDNJA TEKSTILNA OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ 64001 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33 Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje za šolsko leto 1992/93 UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA - PLETILCA za določen čas (eno šolsko leto) DVA UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA -KONFEKCIONARJA za nedoločen čas UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO s skrajšanim delovnim časom Delovno razmerje bo sklenjeno s 1. 9. 1992, le za učitelja športne vzgoje s 15. 10. 1992. Rok za prijave je 15 dni od objave. Trgovsko podjetje p. o., 64000 Kranj, Poštna ul. 1 Za veleprodajno dejavnost našega podjetja objavljamo prosto delovno mesto VODJE ODDELKA - komercialista Od kandidata pričakujemo, da ima: - višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri - dve leti delovnih izkušenj, zaželene so s komercialnega področja Kandidatu nudimo dinamično in strokovno delo z možnostjo dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja ter stimulativne osebne dohodke. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Na tem delovnem mestu ima sprejeti kandidat trimesečni poskusni rok. Prijave z dokazili sprejemamo v roku 8 dni od objave, v kadrovski službi Trgovskega podjetja KOKRA, p.o., Kranj, Poštna ulica 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku. MIftAMILK posezonska razprodaja od 20.7. do 2.8.1992 konfekcija - pletenine - srajce - bluze znižane cene do 40 % dodatni popust za člane Kluba OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčan&va L Krani tel 217-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 Današnje odprte strani posvečamo ustvarjalnosti srednješolcev. Iz nagrajenih raziskovalnih nalog na prvem srečanju mladih raziskovalcev Gorenjske - pokrovitelj srečanja je bil Gorenjski glas - smo izluščili nekaj odlomkov. Prvo in del zadnje strani pa smo namenili običajem kranjskih gimnazijskih maturantov, ki so jih letošnji maturantje po večletni prekinitvi ponovno oživili. Poglejte zdaj jo, Vi in Vosa gnada, to stavbo blagohotno, ko sonce sije v njo pročelje, zagonetk kako do gnarja, s Pivkovo krvjo pisun pisari neusmiljeno nam v veselje. Pivk, gospod ravnatelj! Solarspomenik enak Prešernu hram bo sredi Kranja, le razlika je očitna: Prešeren s pesmijo razveseljuje Kranjca, Pivk pa z raskavim tem glasom opominja, strasno gleda, le kje je vsa ta čreda, gimnazijec pa mu osle kaze, s salo v očeh in brez spoštovanja! Peter Keše Vsdm štddentam gnado. mir, milost inu veliku le-teh športnih dni, ekskurzij, dnevov šole skozi gospoda ravnatelna prosim! Lubi tretješolcd! Dones smo tu se zbral, ta pravi štddenti, mlečnozobd treješolcd inu profesorji, de b' tale kluč iz rok dal inu za zmiri od tele kremšnite slovo vzel. Pak preden odidemo, vdm tretješolcam tele nauke na znanje dajemo, de ne b' drugo leto traparij pučel. 4. Ad punctum quatrum Gvišdn je, de ma vsak štddent najmdn ena ura, k' ni ne ud staršou inu ne ud prufesorjev oproščena. Ta narbolj je, de si štdent že na začetk leta enu dobru dohtrsku bukvu nabau, inu ga potem do konca šolskBga leta zmiri ena druga bulezen štrafa. Stddent k' ndč na šprica, in ta prau štddent - to vdm pusebej na srce pulagamo. 1. Ad punctum primum 5. Ad punctum quintum Oben štddent na sme dnkol u ta praumo cajt u šola pridt. Zmiri mora za ta najdn eno uro autobus zamude-1, al pa ta fouš ve-karco kupdt, ta narbol tisto, k' dnkol na zvuni. Potler boh na dej de b' u garderoba zašu inu slape sabo u šola nosu, kej šele, de bi jih nase dal. 2. Ad punctum secundum Vsak štddent more zmiri u šol fruštkat. Pak če na more sam vseh hrenovk, ktere so iz ta Jest mastndh praseou narejene pojest, mora štddent zmiri kdkšno tu t u garderoba ubest, al' pa damu za domačo živalo vzet. Ta najmdn sreče ma štddent takrdt, kedar dubi tako zvana čorba za malto, ketera je še za domačo živalo vprašljiva. 3. Ad punctum tertium Ta prau štddent se zmiri šele » šol pučeše, ako ni u glavo pretiran oškompan. Se pa človek včasdh tu t upravičen upraša, ketera persona je dečva inu keteri funtin, k' pa majo dons vsi rad ta dolge lase, k' jih je treba ta narbol poredko pod vodo tišat. Pa se ta narbol sve t jo. Stddent si tat dnkol uhle na spuca, dd ne bi slučajdn preveč nouga slišou inu M zapomnu. An zdej, kuga ta zaresen štddent pr' pouk dela. Raj tam, de to usak ve. de ne posluša prfok-sa. Dečve majo s svojdm hotam, lasmi inu fantindm zmiri dost za upraut. Fantini pa ta najraj spe-jo ino če je kdkšdn prazdnk po katedru želodce prazdnjo. U tak-mo primerd morjo še ta najmdn trije čist zeleno farbo dubit, de potler prjoksi vso krivdo lahko na kulmo zvale. 6. Ad punctum sextum Zdej pak neki sam za fantine. Dobr sd zapomdnte, de štddent dnkol na sme bit čist purazeran. Zmiri more met par dni stare ščetine, ampak pretiran dolge pa tut ne. de nau poj brade do srede vratu meu inu konkurenco prufe-sorju Dadiču delou. Keder pak štddent se le purazera, more zmiri mnogo se odišavit, de ga dečve ne prezrejo, k' mim njih gre. 7. Ad punctum septimum Zdej pak neki sam za dečve. Usaka Jejst baba ma zmiri nohte s ta narbl živo farbo namalane inu za nasvet lahko prufesor Mehletovo upraša, k' se na to dobr spuzna. Potler more zmiri bit Jejst preplajhana. de nuben za ziher na ve, kje ma uči inu kje žnable. Pu nogah mure bit uobr purazerana, de poj na veš, a ma ošpice, a kva se z no čuddnga godi. i 8. Ad punctum octuvum U tej punkti pa puseben posluh prufesorji. Tisti, k' ste ndm hude ure delal inu nam cveke ta-lal, s tistdm se bomo ako ne v tem, pak v onem življen srečal inu si pravico izterjal, ako je na onem sveti sploh še kej je. 9. Ad punctum nonum U timu devetimu punktu pre-lubdm razrednikom hvalo na znanje dajemo. 10. Ad punktum decimum Usim našdm zanamcam pak še gorko na srce polagamo, de se zmiri čim manj na ekskurzijo hod inu si rajš svojo posto dobr ogleda. Ako pak štddent na ekskurzija že gre, se more ziher zgubit, aT pa u kakšna jama past, aT pa se ga nalit inu potem vesele viže prepevat (sploh ako mu posluh peša) inu usem ostalim personam močno živlene grenit. Na dan Jiskulture more štddent zmiri u ta narbdl dolgih ho-sah pridd t, de se že na začetk' u njih zaplete inu do konca dneva iz njih vun ne more. Zdej pak vds, mlečnozobce na oder kličem, ako niste premejhni de b' gor splezal. S tem kratkdm besedam mi slovo dol jemlemo ud vds men-talndh revčkou. neboglene zelene svojat inu praznoglaucou. S ta narbl gorkim sercem za zboj pu-šamo ta narlepšo šolo u Sloveni-en - Gimnazijo u Kranburg. De neb dnkol h kraj pršla. Ta narvi-ši klasi le-te šole 5. rožnika u letu gospodovmu 1992. ,\'agovor ob letošnji predaji ključa tretješolcem. 4 pa&tjfev mUm *Wt* m hukmim B§2 Uit inu eb rejstfca n&Mm 4>r,& Štit Ujta, $ter«ir* w Ml « Utmii, ktt \ttU\m spafc M najb* itm je imtt it ptUm^kt $wte premagat mu m pm s&ttJttau-fi nt!) tjt&aroUaf, Bjalt tof be 4xfc $* ntt ma & i> mi mi mL lafesj itbti Ui nepamrmi l&i* gapate trt« tnartratr, Ut it nti! &h> Mm fc»*rt, te nt to*« Eafcor iMttitt it Ini jtotf&il, sr ra 4.r.$ ji U puščata mM st uojžmettat m bubih, pošle gu&frj ptfelensko Uoisfec tet taisti japoUel ueltfco irrajtmga« im* tmti *m$mti m tafe« fetrnštm, ht ? n\\h tumštio stu poboiu na sefcr u>ame?o. Bini m ptiUjt fcafear en peresni Irclfe, $tf feafcat fatin&a tita, Mi strupena UUt jbti mušmiltm itn.,, MU 4.r.l) &t ntf feal. Inu I*** -tutiUt it le ta *lišai, m tiitgtirf iimji m mcrfc 41* premagat jttj pojcfce fe *efR itm japofeet bc imato f njim patsgmt potegnejo $ titrifrom iitu priutjo prt* paščafco 4xfe~eja im facnejo tafeu motnu tulit itm Mht, ht >tmlii at re tretfla. Inu na naglom na 4,rJr planem ma ga Mfotjo ga$lat, »jefcat, trgat mu ga martrat nepremagana ml Jfrattttp, na&ga iiatlfca. fke&utu sle, tatm refeot oo pretmšl8Uan?&> im *e otnte k fiubilom mil ^namene srturi, tiar tett %vtoih tafeu mrjfrtt ptc#trašt bt n pefcit potegnite 0, stini, mutni inu nepremagani bo)Štai, ti naš imiti varil Jfran«! žili klub U*tmu, tel u jtmla mu \t čtrfiltvu fcafeor )tmla. 4rb j t mrl tt^feu plene, negotia feratla letta 0a fjitru minnla inu U^e ma enlrat gVot feont. ®uoh tx niltlo treatnr ab mtnlum tenbit! w mmmm "Osmrtnica" gimnazijskemu 4. r. b Prvo regijsko srečanje mladih raziskovalcev Gorenjske 25. aprila smo na Gimnaziji Kranj izvedli prvo regijsko srečanje mladih raziskovalcev Gorenjske. Po uspešnem lanskoletnem 1. občinskem srečanju mladih raziskovalcev smo sprva tudi letos nameravali organizirati občinsko srečanje in ga šele naslednje leto razširiti na regijsko. Ker pa sta tudi Šolski center Jesenice in Gimnazija Škofja Loka pokazala zanimanje za sodelovanje, smo se marca letos na sestanku koordinatorjev gorenjskih srednjih šol odločili, da že letos organiziramo regijsko srečanje mladih raziskovalcev. K taki odločitvi je pripomoglo tudi to, da je bilo Časopisno podjetje Gorenjski glas pripravljeno financirati stroške srečanja. Organizacijo srečanja je prevzela Gimnazija Kranj. Tako smo kot tretji v Sloveniji (v Ljubljani in Mariboru imajo regijska srečanja že nekaj let) začeli s tako obliko srečevanja mladih raziskovalcev. Dijakom smo omogočili, da svoje znanje prikažejo v domačem okolju in da jim za trud, ki so ga vložili v delo raziskovalne naloge, mentorji, učitelji, starši in vsi obiskovalci srečanja pokažemo, da cenimo njihovo delo. Ker so Klošar - Nadzor, pomoč, problemi Javnost o k loša rji h Za ponazoritev ozaveščenosti prebivalcev Ljubljane in Kranja o problemu klošarstva smo izvedli mini javno-mnenjsko raziskavo v Ljubljani (Kardeljeva ulica) in Kranju (Tavčarjeva ulica). Stotim mimoidočim smo zastavili tri vprašanja: kaj označuje klošarje, kolikšna mislijo, da je skrb družbe za klošarje ter ali menijo, da bo število klošarjev v prihodnosti naraslo ali upadlo. Ob tem smo dobili občutek, da so ljudje o problemu klošarstva dovolj ozaveščeni. Največkrat so se njihovi odgovori nanašali na predstavitev problematike prek medijev. Le redki so v pogovoru pokazali zaničevalen odnos, večina je bila nad usodo klošarjev zaskrbljenih. Ugotovitve mini javno-mnenjske raziskave "Kaj označuje klošarje?" Preseneča dejstvo, da ima približno petina ljudi za eno osnovnih karakteristik klošarjev njihovo svobodo v nasprotju s strokovnimi službami, ki so največkrat mnenja, da večina začne s klošarjem zaradi slabih socialnih razmer. Nasprotje se kaže tudi v ostalih odgovorih, tako npr. policija trdi, da je osnovni problem klošarjev alkoholizem, laična javnost pa je ta problem postavila šele na četrto mesto, za brezdomstvom, svobodo in brezposelnostjo. Vsa literatura pripisuje klošarjem prosjačenje kot enega njihovih načinov preživljanja, sodeč po izkušnjah vprašanih pa temu ni tako. Večine tudi ne moti zapuščeni izgled klošarjev in se jim ne zdi, da bi imeli pretrgane stike z družino in prijatelji. "V kolikšni meri družba poskrbi za klošarje?" Tri četrtine vprašanih meni, da je družbena skrb premajhna, da bi jim bilo potrebno nuditi več možnosti prenočitev in zaposlitve. Za prehrano je dovolj poskrbljeno, a večina vprašanih pozna le razdeljevalnico hrane na Poljanski 53, medtem ko razdeljevanje hrane po cerkvah le redko omenjajo. Preostala četrtina je mnenja, da družba vsakomur daje enake možnosti in da je vsak dolžan poskrbeti sam zase. Po naši oceni se bo število teh ob padanju življenjskega standarda povečevalo, ker bo vedno več ta- na srečanju njihove raziskovalne naloge ocenjene, ocene teh nalog lahko uporabijo kot oceno četrte (ali tretje) maturitetne enote. Sedaj pa k srečanju. Na 1. regijskem srečanju mladih raziskovalcev je sodelovalo 91 mladih raziskovalcev z 71 raziskovalnimi nalogami. Predstavljeno je bilo 63 nalog, od katerih so eno izdelali dijaki Šolskega centra Jesenice, tri dijaki Gimnazije Škofja Loka, 20 nalog so izdelali dijaki Iskre — Srednje šole in 39 nalog dijaki Gimnazije Kranj. Dve nalogi so nam poslali tudi iz Kmetijske in mlekarske šole Kranj, vendar se zaradi ekskurzije njihovi dijaki niso mogli udeležiti srečanja. Dijaki so se pri svojih raziskovalnih nalogah najpogosteje odločali za teme iz zgodovine, računalništva, elektronike in strojništva. Vsa področja smo pokrili s šestimi komisija- kih, ki bodo potrebovali družbeno pomoč. Pomoč bi zato morali dajati le tistim, ki živijo "zgledno" življenje. "Ali se bo število klošarjev zmanjšalo ali povečalo?" Vprašani so mnenja, da se število klošarjev v prihodnosti ne bi povečevalo, če ta problem ne bi bil povezan z revščino. Večina vprašanih namreč loči med dvema oblikama klošarstva: — klošarjenje kot prostovoljna, zavestna odločitev (ti klo-šarji se pojavljajo v še tako idealni družbi); — klošarjenje kot posledica slabih socialnih razmer (delež teh je odvisen od socialnih razmer družbe). Glede na to, da pri nas življenjski standard upada, je večina vprašanih mnenja, da se bo število klošarjev povečalo. Po naši presoji je to eno tistih vprašanj, kjer ne prihaja do nesoglasij med laično javnostjo in strokovnimi službami. Primož Rakovec, 4.c, Aleš Sla-dojevič, 4.b, Gimnazija škofja Loka, mentorica Milica Antič Gaber mi, pred katerimi so dijaki v dopoldanskem delu srečanja predstavili svoje naloge. Člani komisij so bili izbrani profesorji iz vseh sodelujočih srednjih šol. Komisije so delo mladih raziskovalcev ocenile kot zelo uspešno. Po končanem dopoldanskem delu smo imeli vsi sodelujoči kosilo v dijaškem domu, nato pa so nam dijaki Gimnazije Andrej Kosec, Matjaž Hrovat in Marko Slapar pripravili film o padalstvu, ki je sestavni del njihove raziskovalne naloge Testiranje jadralnih padal. Popoldanski del srečanja smo začeli s predstavitvijo šestih najzanimivejših nalog, nadalje- vali pa z razglasitvijo rezultatov. Od skupno 63 nalog so komisije 30 nalog predlagale za republiško srečanje, nagrajenih pa je bilo 21 nalog. V popoldanskem delu in nato še v sredo, 29. aprila, so bile naloge razstavljene, da so se jih lahko ogledali obiskovalci. Obisk razstave je bil na žalost majhen, najbrž zaradi izbranega datuma srečanja, vendar srečanje letos zaradi koordinacije z republiškim srečanjem in zaradi pomanjkanja časa nismo mogli preložiti na bolj ugoden čas. Pričakujemo, da bomo v naslednjem letu na drugo regijsko srečanje mladih raziskovalcev uspeli pritegniti še več šol z Razveze (zakonske razveze zakonskih in vzroki zanje) Razveze zakonskih zvez so pogost družbeni pojav. Ljudje razvezo zakonske zveze različno doživijo, enim pomeni hud udarec, drugim razveza lahko predstavlja osvoboditev od nevzdržnih razmer v zakonu. Namen naše raziskovalne naloge je bil ugotoviti vzroke, zaradi katerih prihaja do razvez. Ugotovili smo, da je najpogostejši vzrok, ki ga zakonec (oz. tožilec) navaja, alkoholizem. Vendar pa alkoholizmu socialni delavci, ki se na Centrih za socialno delo ukvarjajo z razvezami, večinoma pripisujejo sekundarni pomen. Prvi vzroki, ki kasneje rezulti-rajo v razvezi, se ponavadi pojavljajo že pred samo sklenitvijo zakonske zveze. V tem obdobju se "zaljubljenca" trudita, da bi drug drugemu čim bolj ugajala. Prekrivata del svoje osebnosti in drug drugemu ponujata samo tiste dele svoje osebnosti, ki drugemu zagotovo ugajajo. Po sklenitvi zakonske zveze zakonca spoznavata tudi ostale, prikrite dele partnerjeve osebnosti. Vse prevečkrat ugotavljata, da so njuni značaji in interesi različni. Iz tega spoznanja sledi že naslednji vzrok: nezmožnost enakopravnega komuniciranja. Komunikacija je v zakonu ena izmed osnovnih stvari za gradnjo "zdravega" zakona. Z neenakopravno komunikacijo se zakonca še bolj oddaljujeta drug od drugega. Taka komunikacija s seboj prinaša tudi prepire, žalitve, obtoževanja, zaničevanja partnerja ipd. Ker zakonca v zakonu ne vidita nobene perspektive, se še bolj oddaljujeta od t.i. "zdravega zakona". Mo- ški se pogosto zatekajo k alkoholizmu, v zadnjem času pa je opazen tudi porast alkoholizma pri ženskah. Alkoholizem nastopi takrat, ko ljudje ne vidijo nobenega izhoda več. Alkoholizem tako velikokrat predstavlja končni povod za razvezo. Prizadeti zakonec (večinoma so to ženske, ki tudi najpogostje vlagajo tožbe za razveze) za vse krivi svojega partnerja, ne vidi pa svojega dela krivde. Poleg alkoholizma so najpogostejši vzroki za razvezo še (po pogostnosti odgovorov socialnih delavcev, ki se ukvarjajo z razvezami) neskladnost značajev, nezmožnost enakopravnega komuniciranja, odtujenost in nesoglasja, nezvestoba, nes-prejemanje vzorcev obnašanja v družini oz. zakonski zvezi, nasilje v družini, denarni problemi, odsotnost moža (žene) zaradi popoldanskega dela oz. zaradi zahtevnosti funkcije, ki jo opravljata, stanovanjski problemi in nerazumevanje s partnerjevimi starši. Zakonca po razvezi lahko doživljata frustracije zaradi izgube svojih prijateljev, prijateljic. Velikokrat razvezancem obrnejo hrbet tudi njihovi starši. Za tiste, ki jih razveza zakonske zveze hudo prizadene, v Kranju deluje t.i. porazvezna skupina, ki razvezancem pomaga pri ponovni vključitvi v življenje in pri grajenju samozavesti. Nekaterim pa razveza zakonske zveze lahko pomeni osvoboditev, kajti če so bili v zakonu v podrejenem položaju, če so se morali odrekati, če niso mogli uresničevati svojih lastnih interesov, potem razve- vse Gorenjske. Prav tako upamo, da bomo razširili sodelovanje z delovnimi organizacijami, ki bi našim učencem lahko ponudile marsikatero zanimivo temo. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspešnosti srečanja: — generalnemu pokrovitelju Časopisnemu podjetju Gorenjski glas; — podjetjem: Živila Kranj, Iskra Ero, Zavarovalnici Triglav; — Iskri — Srednji šoli in Gimnaziji Kranj. Koordinator regijskega srečanja : Franci Rozman, prof zveze, zvez za pomeni tudi nastop možnosti, da vse to sedaj realizirajo. Iz statističnih podatkov smo ugotovili, da se je število sklenjenih zakonskih zvez v obdobju od leta 1980 do 1989 v Sloveniji zmanjšalo. To lahko pripisujemo zvečanju števila izvenzakonskih skupnosti. Povprečni indeks razvez glede na sklenjene zakonske zveze v istem letu od 1981 do 1983 je bil 115, od 1984 do 1986 121 in v letih od 1987 do 1989 117. Število razvezanih zakonskih zvez glede na sklenjene torej variira. V Sloveniji je bil v desetletnem obdobju od 1980 do 1989 razvezan vsak peti zakon. Največ zakonskih parov se razveže, ko imata zakonca enega otroka. Povprečna starost moškega ob vstopu v zakonsko zvezo je v Sloveniji 27 let, povprečna starost ženske pa 24 let. Največ moških se razveže v starosti od 30 do 34 let, največ žensk pa v starosti od 25 do 29 let. Podatek, da se v Sloveniji razveže vsak peti zakon ni presenetljiv, če ga primerjamo s podatki o razvezah iz nekaterih evropskih držav, Slovenija se nahaja na spodnjem delu te lestvice z manjšim številom razvez glede na sklenjene zakonske zveze. Razveza zakonske zveze se ne pojmuje kot "najhujše zlo", saj ljudje iščejo nove moduse življenja, imajo višje zahteve in stremijo za kvalitetnejšim življenjem. Eva Križaj, 4. b, Roman Kuhar, 4. b, Gimnazija Škofja Loka, Mentorica: Milica Antič-Gaber Kmetije v Zgornji Radovni O odmaknjenosti Zg. Radovne govori tudi podatek, da so bili do leta 1953 brez elektrike. Zadnja velika pridobitev za prebivalce je bil vodovod, ki so ga zgradili pred petnajstimi leti. Prej je bil za vso dolino na voljo le en studenec, od koder so pozimi vozili vodo za potrebe kmetije, v poletnih dneh pa so uporabljali deževnico. Velik problem so bile tudi prometne povezave, saj pozimi ni bilo možno priti iz Radovne v Mojstrano in naprej, tako da takrat ljudje niso mogli hoditi na delo, otroci pa ne v šolo. Ceste so najprej plužili z voli, od leta 1971, po nabavi traktor- ja, pa so ceste redno plužene, tako da so se tudi zimske življenjske razmere bolj normalizirale. Od živinoreje je prevladovala ovčereja - zaradi volne. Ker so začeli opuščati pridelavo lanu in konoplje, se je povečal delež pašnikov in tako se je hitreje razvijala živinoreja, predvsem govedoreja. Zaradi reliefne razgibanosti površin ni bilo možno strojno obdelovati, pa tudi ročna košnja je bila zelo težavna. Ker je za ekonomičen razvoj kmetijstva potrebna strojna obdelava, so se leta 1979 odločili, da bodo izvedli agromelioraci- jo, s katero so izboljšali 38 ha površin. Izravnana površina omogoča mehanizirano obdelavo, povečanje pridelka in njegove kakovosti. Vendar pa kmetje poudarjajo, da s tem niso napravili posega v naravo, kot trdi hortikulturno društvo, ampak le očistili stare travnike v dolini in jih usposobili za intenzivnejšo obdelavo. Alenka Svetlin, Edita Alagič, Gašper Svetlin, 3. letnik naravoslovne usmeritve CSUl Jesenice, mentorica Nataša Tor-kar, ko-mentor Jože Vindišar Moda in kvaliteta FRANC MEDJA, obrtnik z lipc pri Jesenicah; »Jaz se te cince cance ne grem več!« Volilci, ki so izvolili svoje predstavnike v občinske parlamente, si običajno niti ne predstavljajo, koliko znoja preteče s čela njihovih izvoljenih predstavnikov in kakšne mukotrpne seje se odvijajo za občinskimi poslopji. Včasih je še znatno huje kot v republiškem parlamentu... Voditelje sej je že izučilo, da budno pazijo na vso proceduro In skrbijo za vsako vsako vejico. Zato so postopki sprejemanja sklepov dolgotrajni, vlečejo se kot jara kača. In ko po nekaj urah kaže, da se bo iz posamezne točke kaj izcimilo, ni vrag, da se ne bi našel kakšen važen oponent, ki stvar dodatno zakom-plicira.. In prav ob takem dejanju, ko se je v imenu demokracije v jeseniški dvorani neskončno kompliciralo in kompliciralo, so rahlo popustili živci jeseniškemu poslancu Francu Medji, obrtniku, ki je znan po treznih preudarkih in dobrih predlogih. In je vzkliknil: «Jaz pa tukaj res ne mislim več tratiti časa, mene čaka delo. Jaz se tega vašega cincanja, te cince cance ne grem več!« Pa se bo kajpak še vedno moral iti, pa čeprav se bo njemu in nam to cincanje pod krinko demokracije do onemoglosti sprehajalo po živcih...« D. S. POLETJE JE ČAS ZA KABRIOLETE AUDI CABRIO Audi kabriolet ni več najbolj svež izdelek, saj bo letos od njegove predstavitve minilo tri leta. Zasnovan je v značilnem stilu ingolstadtske avtomobilske hiše: dobra izvedba in kvalitetna izdelava. Precejšen del avtomobila so si sposodili kar pri kupeju, podvozje pa je enako kot pri kupeju in tudi pri prenovljenem audiju 80. Karoserija je predvsem v spodnjem delu znatno ojačana, kar je v prid dobri legi na cesti, skoraj vse konstrukcijske dodatne vezi pa so narejene tako, da so kar najmanj opazne. Audi kabriolet je brez varnostnega loka, zato so dobre vozne lastnosti še toliko bolj pomembne. Platnena streha se pri 'podiranju' skrije povsem v notranjost karoserije, od letos je zlaganje elektrificirano. Motorna oprema je petvaljni 2,3-litrski motor, ki ima največjo moč 98 KVV/133 KM pri 5500 motornih Vrtljajih. Največji navor doseže pri 1500 obratih manj, izpuhu Pa je dodan uravnavan katalizator. Avto je za vožnje po prepihu hiter ali pa kar prehiter, saj končna hitrost znaša 198 kilometrov na uro, do 100 kilometrov na uro pa potrebuje skoraj enajst sekund, v izvedbi z avtomatskim menjalnikom pa je seveda malenkostno počasnejši in manj živahen. Tovarna obljublja porabo od 6,8 litra pri hitrosti 90 km/h do 12,3 litra pri cestnih vožnjah. Audi v kabrioletni izvedbi je prav gotovo eden od uspešnejših avtomobilov v svojem razredu, nanj pa so Ponosni tudi v matični hiši. CVETJE NA VASI Hotavlje, 16. julija - Turistično društvo Hotavlje vsako leta 0rganizira zanimive in zelo odmevne etnografske in turistične prireditve. Letos pa bodo Poleg tradicionalnega dneva Srnarnic, večera slovenskih Podoknic, ki bo avgusta, sedanjega dneva na sv. Lovren-ca pripravili še novo etnografsko prireditev Cvetje na vasi. Prireditev bo v nedeljo, 19. ju-''ja, ob 15. uri. Na prireditvi Cvetje na vasi bodo podelili nagrade in Priznanja tistim gospodinj- Devizna menjalnica INVEST UGODNA PRODAJA HRVAŠKIH DINARJEV V Poslovni zgradbi Agencije Alpetour, Titov trg 4/b, v Škofji Loki je odprta nova MENJALNICA INVEST kjer lahko po ugodnih tečajih poleg drugih valut KUPITE TUDI HRVAŠKE DINARJE Informacije: 064/621-961, int. 300 stvom, za katere bo strokovna komisija ocenila, da imajo najlepše urejeno okolje svojega doma. Ob 15. uri bo najprej koncert godbe na pihala iz Ži-rov, ob 16. uri bo podelitev priznanj, ob 17. uri pa se bo začel etnografski prikaz rokodelskih del in prodaja unikatnih izdelkov na stojnicah. Prireditev bo na Šubčevem travniku blizu gostilne, etnografski prikaz pa ob cesti. Svoje delo bodo prikazali kamnoseki, kovači, čevljarji, mizarji, tesarji, kolarji, čipkarice, kosci, obiskovalci bodo lahko videli, kako se prede volna in kako se je včasih na »žrt« seno nakladalo. Kdor si bo prišel prireditev ogleda, ne bo ne lačen in ne žejen: iz soda bodo točili mošt, ki ga seveda ne bo zmanjkalo, domače gospodinje pa bodo v sodelovanju z aktivom kmečkih žena pripravile domače dobrote. Vse izdelke izvirne domače obrti bodo na stojnicah tudi prodajali Vstopnine ne bo. • D. S. NORanna ®SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! PREBERITE ČEBELJI PANJI MED MINSKIMI POLJI UMETNIKI NA POKLJUKI ZADETEK V PETEK SONČKOV KOT KRIŽANKA BLEJSKA KMEČKA 0HCET VZELA SE BOSTA JANJA IN DRAGO Bled, 16. julija - Turistično društvo Bled bo 1. avgusta pripravilo predstavitev parov, ki so se poročili na blejskih kmečkih ohcetih. Letos so med številnimi pari, ki so se prijavili, izbrali Janjo Čelik in Draga Jana. Turistično društvo Bled bo letos avgusta pripravilo tradicionalno Kmečko ohcet, ki jo vedno obišče veliko domačih gostov, prava paša za oči pa je za tuje goste, ki prebivajo na Bledu. Na blejski kmečki ohceti se »zares« poročita fant in dekle z Gorenjske. Letos so organizatorji med prijavami izbrali prav simpatičen par: postavnega Draga Jana iz Mevkuša pri Gorjah in privlačno Janjo Čelik z Bleda. Janja in Drago se bosta tako poročila na letošnji blejski kmečki ohceti. Janja je kot planerka in analitičarka zaposlena pri G&P Hoteli Bled, Drago pa kot programerski tehnik pri blejski Špeceriji. Spoznala sta se v krogu prijateljev in »hodita« že kar nekaj časa. Janja v prostem času rada bere, plete in hodi v hribe, Drago pa pomaga doma na kmetiji v Mevkušu, drugače pa smuča, najraje ima turno smučanje. Oba pa zelo rada plešeta. »Nekaj časa sva res razmišljala, če bi se poročila v narodni noši in na kmečki ohceti ali ne, a nazadnje sva si rekla: zakaj pa ne! Že tako ali tako sva se nameravala poročiti, zakaj pa se ne bi na kmečki ohceti? Domači niso imeli nič proti, prijatelji in znanci pa so se res malo začudili: »Ali mislita zares? Čisto zares?« Janja in Drago pa mislita čisto zares in čisto zares ju trije oh-cetni dnevi, ko bosta pravzaprav »na razpolago« turistom in domačim obiskovalcem, nič ne skrbijo. No ja, malo že, zdaj, ko pravzaprav scenarija še ne poznata čisto natanko, o starih slovenskih ohcetnih običajih pa vesta le toliko, kolikor so jima doma pripovedovali starši. Bo treba tudi zaplesati? Valček? Polko? Na tradicionalni kmečki ohceti avgusta na Bledu se bosta v gorenjskih narodnih nošah poročila Janja Čelik z Bleda in Drago Jan iz Mevkuša... - Foto: D. Sedej »V teh plesih pa nisva ravno čisto »doma«, čeprav zelo rada pleševa. A bolj moderne plese. A za ohcet se bova že potrudila in tudi drugače poskrbela, da bo vse, kar bo v zvezi z nama, v najlepšem redu.« Pravzaprav ni čudno, je pa zanimivo, da mladi simpatični in inteligentni par razmišlja tako, da je treba tudi na tak način pomagati turizmu. Qba sta v službi v firmah na Bledu in oba še kako dobro vesta, kako je, če je turistična sezona slaba. Pri Janji doma oddajajo turistične sobe in Janja že od mladih nog živi s turizmom... Janja in Drago - srečno!© D. S. NOVO V KINU NE RECI MAMI, DA SMO SAMI Mama se odpravi na počitnice, svojih pet otrok pa pusti v varstvu starejše varuške, ki pa sploh ni taka sladka stara dama, kot je videti. Nasprotno, prav neprijetna je, a je otrokom ni treba prav dolgo prenašati, ker se zaradi srčnega napada kmalu zgrudi mrtva Otrokom ni pretirano do tega, da bi klicali mamo domov, zato mora najstarej-ša hči nekako zaslužiti denar. Sedemnajstletnica se z malo prevare in še več sreče vsili za asistentko poslovni ženski v tekstilni industriji, kjer očitno nihče ne opazi, kako neizkušena in naivna je. Da ne bi mami prekinili počitnic, otroci strpajo varuško v zaboj z napisom "Stara gospa je umrla naravne smrti" _ RADE ŠERBEDŽIJA V TRŽIČU Tržič, 16. julija - V okviru trži-ških poletnih prireditev bo danes, v petek, 17. julija, ob 19. uri v gostilni Danica v Podlju-belju nastop dua Vesne Štete in Sonje Primožič. Gost večera bo dramski igralec Rade Šerbedžija ob spremljavi dua Krajcar. V R SONČNO M Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo sončno in vroče vreme. Jošt, 15. julija - Da so glasbeniki in ljubitelji glasbe, ki se udeležujejo in spremljajo našo največjo glasbeno prireditev IDRIART, povečini vegetarijanci, je že znano. Zato jim gospodinja z Javornika, Marjeta Gartner, ki že vsa leta pripravlja zanje zakusko na Joštu, ne ponuja več gorenjske zaseke, temveč le bolj lahke, zdrave dobrote. - Foto: D. Dolenc SREČANJE CITRARJEV NA ERMANOVCU Planinsko društvo iz Sovodnja v Poljanski dolini bo v nedeljo, 19. julija, ob 15. uri pripravilo že drugo srečanje slovenskih citrarjev ob planinskem domu na Ermanovcu. Prvo je bilo lani in je lepo uspelo. Tudi letos bo najbrž tako, saj je svojo udeležbo že potrdil prvi mož slovenskih citer Miha Dovžan, poleg njega pa še precej drugih. Če se še kateri od citrarjev želi udeležiti srečanja, naj to zaradi priprave nedeljskega programa sporoči vsaj do sobote zvečer, do 22. ure na telefonsko številko 695-066. Prireditelji pravijo, dobrodošli boste! Za veselo razpo-ložanje po srečanju bo poskrbel ansambel Nika Zajca.• Janez Govekar ZAMISEL POKOJNEGA ANDREJA VIDICA NA TISOČE LUČK NA JEZERU Bled, 16. julija - Letos bo po Blejskem jezeru spet zaplavalo na tisoče jajčnih lupinic. Andrej Vidic nadaljuje z družinsko tradicijo - letos je izdelal 13.000 lučk. Na Bledu je postala že tradicija, da v okviru prireditev, ki jih pripravijo ob krajevnem prazniku Bleda, zaplavajo po jezeru tudi lučke - jajčne lupi-nice, napolnjene z voskom in vžigalico, ki jo prižgejo, preden lupinice spustijo po jezeru. Lupinice so na pladnju, spustijo pa jih tako, da pla-denj hitro spodmaknejo in lupine zaplavajo. Lučke si je zamislil pokojni Andrej Vidic z Bleda, ki je svojo idejo tudi leta in leta sam realiziral. Andrej Vidic je delal z velikim zanosom in veseljem in do prireditve je bilo nared na tisoče in tisoče lupinic na pladnjih. Zdaj s tradicijo nadaljuje njegov sin Andrej. Lupinice bodo zaplavale po jezeru v soboto, 18. julija, ob 21. uri, ko bo nastopila tudi godba na pihala Gorje in male vokalne skupine. Godbeniki se bodo po jezeru vozili s pletnami. Andrej Vidic pravi: »S to družinsko tradicijo nadaljujem in doslej sem pripravil okoli 11.500 lupinic. Do prireditve jih bo skupaj okoli 13.000 - približno toliko jih je bilo vsako leto. Mislim pa, da je bil rekord nekoč 18.000 jajčnih lupinic. Zaradi manjšega turističnega prometa so bile letos kar nekako težave, kje dobiti toliko lupinic. Vsa leta so jih prispevali iz slaščičarne Park, kjer so kuharji znali ubiti jajce tako, da sta bila dva cela dela. Letos pa jih niso imeli toliko, zato sem prosil Darka Katraš-nika - pri Smonu - če bi mi pomagal in shranjeval lupine. Rade volje mi je ustregel in tako bo lahko po jezeru plavalo 13.000 lučk...« Pogled na plavajoče lučke je zares imeniten, zato na Ble- du pričakujejo veliko obiskovalcev. Številni med njimi, posebej mlajši ali tisti, ki so prvič na Bledu, se kar ne morejo načuditi, od kod toliko lučk in šele tedaj, ko pridejo blizu, vidijo, kako preprosta, a izvirna zamisel so...# D. S. V TRGOVINI NEŽA Gregorčičeva 8, Kranj AKCIJSKA PRODAJA bluz FOXY - 30 % popusta P0SERNA P0NUDRA VZORČNIH KOPALK itca od 11. do 31. julija IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 17. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.30 Video strani 10.40 Program za otroke 10.40 Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka 11.30 S. Rozman: Oblaček Pohaja- ček, ponovitev 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Napovednik 14.40 Umetniški večer, ponovitev 14.40 Reci predsedniku, da ga pozdravljam, dokumentarni film 15.50 Avtobusna postaja, ameriški film 17.20 Gospodarska oddaja: 10 000 obratov, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Dobrodelni koncert za otroke BiH 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum 20.26 EPP 20.30 J. Winterson: Pomaranče so edini sadež, angleška nadaljevanka 21.25 EPP 21.30 Sova: Roseanne, ameriška nanizanka 22.00 TV dnevnik 3, Vreme, Šport 22.30 Napovednik 22.35 EPP, Video strani 22.40 Sova: Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 23.30 Skrivnostna žena, francoski film 1.00 Video strani /uspešen\ ™ posel propagandna M 1 OBJAVA f v Gorenjskem glasu ▼ Pokličite ^W ^> 218-463 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.00 Video strani 17.10 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka; Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 18.25 Regionalni programi - Maribor, Slovenska kronika 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Jazz in blues 20.30 Slovenski magazin 21.00 Studio City 22.00 Solisti Veneti in Uto Ughi, posnetek 2. oddaje 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Zgodba z dveh strani, mladinska dokumentarna serija 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro, Hrvaška 12.05 On in ona, ponovitev humoristične serije 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Diana, ponovitev britanske nadaljevanke 14.40 Danes smo z vami: Unprofor 15.05 Program za otroke 16.00 Poročila 16.10 Šolski program 17.00 Znani v akciji 18.00 Poročila 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Zabavni program 20.55 Poslovni klub 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Julija & Julija, italijanski barvni film 1.40 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.50 Videotest 17.20 Buster Kea-ton, ponovitev treh kratkih filmov 18.20 Koncert 19.30 Dnevnik 20.05 Po vojni, 8. del angleške nadaljevanke 21.05 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 21.35 Fluid ročk cafe 22.10 Nedotakljivi, ameriška čb nanizanka 23.45 Gardijada/ Video strani 4.00 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Njegovo dekle Petek, ponovitev ameriškega filma 12.00 A Shop 12.15 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Risanke 19.10 Kult ura. ponovitev sredine oddaje o kulturi SLOVENIJA 1 20.30 Pomaranče niso edini sadež Jessina mačeha vidi v prijateljstvu svoje posvojenke in Mela nie vpliv hudiča, zato ju skuša pred cerkvenim zborom prisiliti, da priznata svoj greh. Ko Jess odbije, jo pastor Finch prepusti izganjalcu hudiča. Po grozah eksorcizma Jess spozna, da je njen svet povsem drugačen od sveta, v katerem živi njena mačeha. 19.45 A Shop 20.00 Napoved sporeda. Risanka 20.10 Dnevni informativni program 20.32 Vox populi 20.30 Zima ubija, ameriški barvni film 22.15 Potapljanje v Andamanskem morju, reportaža 23.05 A Shop 23.20 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Sedem svetovnih čudes tehnike 10.00 Mi 10.30 Kratki dnevi svobode, ponovitev ameriško-kanadskega filma 12.10 Vzemi si sonce z mize 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.35 Batman 14.25 Teksačanovo maščevanje 15.45 Glasbena skrinja 16.00 Jaz in ti 16.25 Mintv v luninem času 16.50 Jaz in ti - počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 17.45 Mi 18.30 Lepotica in zver: Svet v nevarnosti 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Derrick: Ledena točka 21.20 Pogledi s strani 21.30 Didi in maščevanje razdedi-njencev, nemški film 23.00 Šport 23.20 Priča umora 0.40 Chicago 1930 1.25 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.50 1000 mojstrovin 16.00 Leksikon umetnikov 16.05 Gospod Sander živi nevarno 17.30 Srečanje z naravo 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Zvezdni trenutki Olimpijskih iger 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine 23.15 Avstrijci na documenti 23.30 Sestanek pod mizo, nemški dokumentarni film 0.55 Ashes, mist and wind-blovvn dust 1.20 Poročila/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi '- 16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Vse o gobah - 15.00 - Dogodki danes - jutri 15.10 - Dam daš 15.15 - EPP - 15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa- 16.15 - EPP - 17.00 -Športni utrinki - 17.10 - Še so med nami zanimivi ljudje - 18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - EPP -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Napoved sporeda - 16.10 -Obvestila - 16.30 - Kaj se dogaja na današnji petek - 17.05 - Glasbena delitacija - Pink Flovd - 2 - 17.45 -Radio Bomba - 18.50 - Napoved sporeda za soboto - 19.00 - Slovo - KINO 17. julija CENTER angl. kom PAPEŽ MORA UMRETI ob 18 in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. POHOTNE ZAČETNICE ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. melodr. PRINC PLIME ob 18. in 20.15 uri KOMENDA amer kom. NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 20. uri ĆEŠNJICA amer kom OČE MOJE NEVESTE ob 20. uri Filmska nagradna uganka V kranjskem Centru je natančno 658 sedežev. Pravilnih odgovorov na prejšnje nagradno vprašanje ni bilo, torej smo upoštevali tiste rešitve, v katerih ste se številki približali. Izžrebana sta bila Jani Dežman z Bleda, Ribno, v Dobje 9, in Vesna Kovačevič iz Kranja, Gorenjskega odreda 14. Čestitamo, po pošti prejmeta po dve brezplačni vstopnici za ogled kateregakoli filma v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. Prihodnji teden bodo v Centru vrteli simpatično ameriško komedijo Ne reci mami, da smo sami režiserja Stephe-na Hereka. Zgodba se zaplete, ko se mama odloči za daljše počitnice, svojih pet otrok, starih od šest do sedemnajst let, pa prepusti starejši varuški. Ženska umre, otroci jo zapakirajo v zaboj, da mame ne bi prikrajšali za prepotrebne počitnice... Nagradno vprašanje: odgovorite, kdaj bo v dvorani Center premiera omenjene komedije. Odgovore pošljite do 22. julija na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Počitnice so lahko tudi drugačne Od Medvodij do Podljubelja Pet dni z geološkim kladivom Ponedeljek Prvi dan smo namenili ogledu diapozitivov. Ogledali smo si razvrstitev različnih kamnin ter živa bitja, ki so živela v starem in srednjem zemeljskem veku. Drugi del prvega dneva smo nabirali fosile in različne kamnine. Torek Posvetili smo ga ogledu Dolžanove soteske. Tam smo nabirali fosile: to so bili ostanki školjk, polžev in alg. Potem smo plezali po skalah, da bi našli čim lepše pirite. Tudi ogled grobnice barona Borna je bil zanimiv. Sreda Dan je bil namenjen pohodu na Kofce. Vzpenjali smo se približno uro in pol. Na Kofcah so pašniki, na katerih se pasejo krave in konji. Po odhodu smo se ustavili in oddahnili na Kalu, po počitku pa smo se vrnili v dolino Dolžanove soteske. Četrtek Odšli smo v Podljubelj, kjer smo si ogledali opuščene rudnike in nabirali živosrebrovo rudo ali cinabarit. Ogledali smo si tudi koncentracijsko taborišče in jezdno pot barona Borna. Petek Ogled muzeja: videli smo zbirko mineralov in oddelek, ki kaže razvoj usnjarstva in čevljarstva. Ogledali smo si še značilno staro Kurnikovo hišo, kjer je bila tudi razstava idrijskih čipk. Bsrbsri in KlemGnu ni dolcjčcis Iz dnevnik* Erike Mubj'učenke 5 r °§ staneta 2*8«n«* k™*« Včasih se človeku kar smešno zdi, kakšne skrbi si kopljejo na glavo po mestih starši, še bolj pa razni pedagogi, ko tuhtajo, kako bi z raznimi takšnimi in drugačnimi dejavnostmi zamotili otroke čez poletje, da ne bodo umirali od dolgčasa, da ne bodo zgubili kontakta z družbo, da ja ne bodo za trenutek sami... Hvala bogu, na deželi, posebej na kmetih, takšnih skrbi ni. Otroci živijo z. naravo, čaka jih polno dela v hlevu, na njivi, doma v kuhinji, če pa hočejo čez poletje še kakšen dinar zaslužiti, jim skoraj zmanjka časa celo za igro. Vendar njihove počitnice so polnokr-vne, kot bi lahko rekli, in ne staršem ne otrokom se ni treba bati, da bi se kdo dolgočasil. Barbara in Klemen, Kosova iz Gabrka v Poljanski dolini, vzemimo za primer. V teh nekaj tednih počitnic sta nabrala že 150 kg borovnic. Vsak dan sta bila vsa črna od njih. Poseben lesen glavnik za nabiranje borovnic, 2-litrska kanglica za mero, ki si jo z ruto zavežeta za pas, in košaro v roke, pa hajd v Sopotnico za borovnicami. Če naletita na dobro mesto, kjer še ni stopila nabi-ralčeva noga, je kanglica polna že v pol ure, v 40 minutah pa zagotovo. Hitra sta pri nabiranju, naj bo z glavnikom ali na roke. Po štiri ure na dan sta v gozdu, pod večer pa borovnice odneseta v Brode na odkup. Po 170 tolarjev so jih plačevali, ali še po manj. Premalo za toliko truda, zato sta, če se je le dalo, sama poiskala stranke in iztržila kakšen desetak več. Ko bi "taglavni" sami hodili nabirat borovnice v gozd, da bi jih klali komarji, jim brenčale sitne muhe okrog glave, se jim zazirali klopi v kožo in bi se jim krivila hrbtenica, bi jih zagotovo bolje cenili, razmišlja Klemen. Vendar je vseeno vesel, da so borovnice dobro obrodile in da so po dolini odkupne postaje. Če si priden, lahko kar čeden kupček tolarjev spraviš skupaj. Barbara in Klemen sta jih 50 litrov nabrala za domačo zamrzovalno skrinjo, za sokove in marmelado, dobrih sto "kilogramov pa sta jih doslej prodala. Vsak svojega desettisočaka že imata. Nove superge si bosta kupila, hlače in še bo kaj ostalo za šolo, za puščico, nalivnik. Lani sta vse leto varčevala in potem dodala še izkupiček od borovnic, pa sta si kupila gorska kolesa. Imenitna sta! Ko prideta iz gozda, sta najprej pa kolesu, da sta čim prej pri druščini na vasi in potem se skupaj zapodijo po vaških klančkih. Še kakšen teden bosta hodila po borovnice, obetajo se pa tudi lisičke. Za kilogram lisičk plačujejo zdaj po 350 tolarjev, jurčki bodo pa verjetno imeli višjo ceno. Bo, še kakšen tolar bo padel. Na morje ne bosta šla, pa ga tudi ne bosta kdo ve kako pogrešala. Saj je tamle spodaj Sora s svojimi tolmunčki, potok, doma imajo dva mala konjička, telička, sosedov Urban je začel zbirati metulje in vešče, skupaj jih bodo lovili, pa "pubčke" za njegov akvarij tudi... Nak, zabave v Gabrku to poletje res ne bo manjkalo! Če še koga zanimajo podobna odkritja in doživetja s Slovenske geološke poti od Medvodij do Podljubelja, se lahko udeleži ponovitve od 17. do 21. avgusta. Informacije dajejo v Tržiškem muzeju (tel. 50-358) ali v Tržiški knjižnici (tel. 50-361). Balkan ekspres bo iztiril Ko pomislim na besedo Balkan, me vedno zmrazi. Če pomislim na politične razprtije in vojno, ki se bije na jugu, me oblije zona. Česa vsega so zmožni ljudje na Balkanu! Dokler je bila Slovenija še lokomotiva, je šlo... Sedaj pa... Nastaja tretja Jugoslavija, ki jo gradijo iz krvi Hrvatov, Bosancev in tudi Srbov. Marsikdo ne želi vojne, pa vendar je. Ljudje balkanizirajo med seboj. To pomeni, se obnašajo po balkansko. Neolikano, kruto... Zopet mi pred oči pridejo strahote vojne. Ne vem, če je nemški vodja kdaj tako mučil svoje sovražnike. Imamo srečo, da se podobno ni zgodilo v Sloveniji. Če se ne bi znali hitro organizirati, bi prav zdaj gotovo ležali v kakšnem podrtem in mrzlem zaklonišču. Ali pa bi iskali pomoči v sosednjih državah. Bili bi begunci, obsojeni na propad. Zadnji čas je, da so se Združeni narodi zganili in bodo poskušali preprečiti vojno. Vendar so rane vedno hujše in bo potrebno dolgo zdravljanje. Preprečiti se vojne več ne da. Kot požar se je razplamenela po ozemlju nekdanje Jugoslavije. Težko jo bo pogasiti. Za to bo potrebno veliko vode, ne vode, močnejšega sredstva, ki bo ohladil mračno pokrajino. Vsaka sekunda je dragocena, izrabimo jo. Ker težko vplivamo na mnenja politikov, lahko ljudem vojne vsaj pomagamo, z zdravili, obleko, s hrano... Matiček Žumer, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Kaj je stranka? Med učenci 2. c razreda šole Davorina Jenka v Cerkljah smo naredili anketo. Vprašanje se je glasilo: Kaj je to stranka? • Stranka je imela denar za vojno. Marko • Stranke nam prinašajo mir. Peter • O strankah nimam pojma. David • O strankah niti fige ne vem. Urša • Vse stranke se kregajo za predsednika. Anica • Že spet je prišel sosed po kumare za stranke. Simona • Malo se kregajo. Sandra • Ljudje v stranki so bili tako lačni, da so v strankah banane jedli. Simona Moji papigi Doma imamo dve papigi. Ime jima je Miki in Kokica. Imata se zelo radi. Sta sive barve, glavici imata rumeni, na vrhu glavice čopiči in rdeča lička. Dvakrat na dan jima menjamo hrano. Damo jima vitamine in posebno hrano za nimfe. Zelo radi jesta špagete, solato, jabolka in korenje. Večkrat se stepeta. Obe pojeta Na planincah in Miki baraba. Radi se vrtita na kolščku. Ko gresta spat, ju pokrijemo z rdečo krpo. Petra Novak, 3. c r. OŠ Jakoba Aljaža Kranj AVTO Š0LAZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 20.7.1902 praktična vožnja na vozilih OPEL C0RSA in GOLF Posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika, Zabnice Informacije: telefon: 631-729 DOOR m W DOOR podjetje za distribucijo in trženje d. o. o. PRILOŽNOSTI SO, SAMO POISKATI JIH JE TREBA. POISKATI IN IZKORISTITI! Če imate čas in dobro voljo ter seveda željo po dobrem zaslužku - razmislite o priložnosti, ki vam jo ponujamo. Potrebujemo več akviziterjev za direktno prodajo knjig, ponujamo za ZELO DOBRE PROVIZIJE, KI JIH IZPLAČUJEMO TEDENSKO. Za najboljše smo pripravili še DODATNO STIMULACIJO. Če vas delo zanima, se nam oglasite po telefonu: 061/440-402, interna 5, vsak dan med 8. in 16. uro. _ ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Domači zdravnik Melisa pomirja Domovina melise so sredozemske pokrajine, kjer še sedaj raste vse v naravi. Gojiti so jo začeli Arabci v Španiji, od koder so jo samostani razširili po srednji Evropi. Danes jo goje v vrtovih. Melisa zahteva suho zemljo ter sončno lego, zavarovano pred vetrovi. Meliso porežemo prav pri tleh dvakrat na leto, julija in septembra, in oberemo liste ali pa tudi zgornje cveteče poganjke. Sušiti moramo zelo skrbno v senci in zel z rokami čim manj prijemati. Droga ne sme biti v stiku s kovino, zato je ne shranjujemo v kovinskih škatlah. Najbolje je liste obirati tik pred cvetenjem ali ob vzcvetenju in to v prvih popoldanskih urah, v lepih dneh, seveda. Melisi so peli hvalo vsi antični zdravniki in zdravilci starega Rima. Tako Plinij zelo priporoča mešanico melisovega soka in medu in meni, da je to najboljše zdravilo in krepilo za oči, ker preprečuje "potemnitev" oči, pri čemer je menil sivo mreno. Sv. Hildegarda pa pravi, da kdor uživa meliso, "se bo rad smejal, ker njena toplota zajame vranico in razveseljuje srce". Paracelsus pa pravi, da je melisa najboljša rastlina za srce, kar rastlin daje zemlja. Mattioli jo prav tako hvali in pravi, da krepi in poživlja srce, preganja pobitost, koristi želodcu in skoraj vsem organom v telesu. Najbolj znana pa je v svetu postala melisa po "melisinem žganju", oz. "karmeličanskem žganju", ki so ga začele kuhati in v svet pošiljati bosonoge karmeličanke v Parizu že davnega leta 1611. Kupljeno ali pripravljeno melisino žganje učinkuje zunanje pri vtiranju ali notranje - 1 čajna žlička melisinega žganja, razredčena v 2 čajnih žličkah vode, po potrebi 1-krat do 3-krat na dan - osvežujoče, poživljajoče, krep'ilno pri telesni in duševni utrujenosti, izčrpanosti, zlasti pri tistih, ki so preboleli daljšo bolezen. Melisa je priporočljiva pri histeriji, hipohondriji, motnjah in krčih pri mesečnem perilu, napenjanju, kolikah, driskah, želodčnih težavah in bruhanju na živčni podlagi, pri nekaterih oblikah astme, kroničnega bronhialnega katarja ter vseh depresijah, ki izhajajo iz živčne slabosti in preutrujenosti. Cenjeno zdravilo je tudi pri migreni, zobobolu, pri glavobolu in omotici pri nosečnicah. Pri nespečnosti zaradi preutrujenosti ali živčne slabosti zelo ugodno učinkuje melisni čaj, oslajen z medom, ali čajna mešanica z enakima deloma baldrijana in hmelja; ta naravna mešanica je boljša od vseh umetnih uspaval. Tudi pri nas jo je dobiti v lekarnah, pri zeliščarjih. Te mešanice nikakor ne smemo kuhati, temveč jo le prelijemo: na 1 žličko mešanice skodelico vroče vode. Melisno žganje je odlično sredstvo za vtiranje pri revmatiz-mu in zmečkaninah. Zunanja uporaba v obliki vlažnih obklad-kov je priporočljiva tudi pri tvorih, oteklinah, čirih, žuželčjih pikih, vnetjih živcev in zatrdlinah v dojkah pri doječih. Da si utrjujemo živce v glavi in spomin, pijmo čajno mešanico iz enakih delov melise in majarona. Če nas napenja, zmešamo enake dele melise, kamilic, poprove mete: 1 žličko mešanice za skodelico. Čaj se pije neoslajen in po požirkih. Tudi dojenčkom lahko damo piti tak čaj, če jih napenja. Pri oslabelih živcih pijmo dalj časa čajno mešanico iz enakih delov melise in šentjanževke; eno čajno žličko za skodelico preliva, 2 do 3 skodelice na dan z dodatkom medu, po požirkih. Vendar se je treba pri slabih živcih ogibati nikotina, alkohola in kave. Meliso dobro poznajo tudi čebelarji; njen čaj je zdravilen za čebele, zato postavljajo plitke psode s čajem pred čebelnjak. Stari Ovid je svetoval panje in ves čebelnjak od znotraj oprati z me-Hsinim čajem; tako čebele ne bodo dovzetne za čebeljo grižo in druge bolezni. Ne pozabimo na vitamine Vitamin B 12 (cianokobalamin) Vsakdanja potreba za odraslega: 3 mcg (poleg sinteze v prebavilih) Glavni učinki: - nastajanje rdečih krvničk - rast - zdravje živčnih in kožnih celic Izreden vir vitamina B12 so jetra, bogata pa sta ga tudi drobovina in meso. Po 120 g jeter, drobovine ali mesa zadosti potrebam po tem vitaminu za ves dan. Tretjino potreb zadostimo s kozarcem mleka ali z enim jajcem. CEMENTMSTVO LKOZAR Izdelovalec strešnika s 70-letno tradicijo in evropsko kvaliteto po ugodni ceni. Marjan Likozar, Benedikova 18,64000 Kranj, tel.: 064/311-047. PROJEKT LESE 1/B je pravi naslov za nakup materiala za grobo in polfino vodovodno in centralno napeljavo Razširili in izpopolnili smo našo ponudbo. Material vam nudimo po zelo ugodnih cenah z možnostjo plačila tudi na 2, 3 ali 4 obroke z minimalnimi obrestmi. pri takojšnjem plačilu nudimo 6 % POPUSTI Pokličite nas po telefonu 51 -032, vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure. Lahko se dogovorimo tudi ZA VGRADITEV MATERIALA! **Rojorr Trgovina z gradbenim materialom d.o.o. Tel, fax: 51-032, TRŽIČ, Leše 1/b PETER OMAN INST/UJITERSTVO MODA Bela barva z barvnimi jeansi Že pozimi smo za poletje napovedovali barvne jeanse. Zdaj se je ta nova mladostna moda izkristalizirala in vrgla v vročino poletja za kombinacijo snežno belo barvo. Belo platno s travnato ali olivno zelenim, bela s sončno rumenim, bela z oranž- nim, nežno modrim, svetlo zelenim jeansom. Če so iz jeansa hlače, naj bo zraven bel blazer, bela bluza, lahko pa kombinirate tudi belo obleko s športno srajco iz barvnega jeansa. Torej, to poletje ne ostanite brez bele barve in jeansa. Kratke hlačke malo drugače In še nekaj je izbilo kot modni hit teh vročih dni: kvačkane "shorts". Če hočete biti res nekaj posebnega, potem hitro v roke kvačko in si skvačkajte kratke hlačke. Kakšen vzorček si boste izbrali, sploh ni pomembno, važno je le, da so kvačkane, barve pa poljubne. Na naši sliki je barvna kombinacija morda za koga malce čudna, vendar je modna, kaj hočemo: blazer je v oranžni barvi zahajajočega sonca, hlačke pa so umazano roza. Lahko si skvačkate tudi bele in si oblečete zraven še belo bluzo, si ogrnete eno od bluz iz barvnega jeansa ali mornarsko modro... Si lahko želite še kaj bolj modnega in lepšega? In še modni dodatki Poletje naj bo (vseeno) pisano Poletje naj bo razigrano, saj je to čas počitnic, in ne skoparimo z modnimi dodatki. Samo bela barva s kontrasti bo dolgočasna, če ji ne bomo dodali pisanih barv. Zelo modne so letos ogrlice in zapestnice v kombinaciji usnja in steklenih peri, srebra in zlata, prav tako priljubljene so keramične ali steklene kroglice, nanizane ob roki ali vratu, krajše, daljše. In barve: živa modra s črno aH rumeno, travnato zelena, rdeča z zlato in črno, oranžna z zlato in črno, prav tako modni so srebrni nakiti, ki jih najdemo v bižu-terijah in tudi lesene zapestnice si nadenite, če jih le najdete kje naprodaj. Čim več jh bo na roki, bolj bo "zažgalo"! Naj bo vpadljivo. Zavedajte se: vse to je moda! B^ED RIKLIJEVI DNEVI NA BLEDU Danes, 17. julija: glasba za ples, ob 20.30 prikaz Riklijeve dobe (prireditveni prostor pred Festivalno dvorano), ob 21. uri modna revija v TTC Bled Jutri, 18. julija: ob 20. uri prikaz Riklijeve dobe, ob 21. uri prižiganje lučk na Blejskem jezeru, nastop Godbe na pihala Gorje in malih vokalnih skupin na jezeru Nedelja, 19. julija: ob 17. uri prikaz Riklijeve dobe in povorka Union pivo, glasba za ples (Ansambel AS) Turistično društvo Bled in biser Gorenjske vabita! TEKSTILNA TRGOVINA KRANJ, ST. ŽAGARJA 2 UGODNO ZARADI PRENOVE LOKALA BOMO OD 10. 7.1992 DAUE PRODAJALI PO ZELO UGODNIH CENAH OTROŠKO, ŽENSKO IN MOŠKO KONFEKCIJO VLJUDNO VABLJENI SOBOTA, 18. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.35 9.45 9.45 10.00 10.10 11.05 12.00 12.05 12.50 15.00 15.10 15.15 15.20 17.00 17.50 17.55 18.00 18.10 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.26 20.30 21.15 21.20 22.40 22.45 22.50 23.15 0.50 Video strani Izbor Radovedni Taček: Volk Lonček, kuhaj: Brioši Modro poletje, ponovitev 5. in 6. dela španske nadaljevanke Zgodbe iz školjke Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Video strani Medvedki prihajajo Tednik, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik W. Creatorex: Letalska družba, angleška nadaljevanka Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip EPP Očarljivost čarovnij EPP Sova Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka Napovednik EP, Video strani Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Zbogom Emanuelle, francoski film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Video strani 16.40 Sova, ponovitev, Roseanne, ameriška nanizanka. Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 18.00 Svetovalna oddaja 18.15 Angleščina v poslovnih stikih 18.30 Alpski večer '92, 2. oddaja 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 C. Talczevvski: Jugoslavija, geneza vojne; ponovitev dokumentarnega filma v proizvodnji Point du Jour 21.00 Otvoritev 40. jubilejnega Ljubljanskega festivala, prenos 22.30 Moški, ženske 23.30 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara 9.00 Poročila 9.15 Slika na sliko 10.10 Za zelenimi vrati 10.40 Hanibal Lucič 11.10 32. festival otroka Šibenik 12.00 Poročila 12.10 Izbrali smo med tednom 13.00 Izbor programa za tujino 13.30 M. Petrovič Musorgski: Boris Godunov, opera 14.10 Tommy Tric-ker and the Stamp Travellers, ka-nadsko-ameriški film 16.10 Prisrčno vaši 16.55 Rovinj: Malavizija 18.00 Poročila 18.10 Priče vojne 18.20 Santa Barbara 19.00 V začetku je bila beseda 19.15 Maček Triko 19.30 TV dnevnik 20.25 Zabavna oddaja 21.00 Rovinj: Modri biser Rovinja, prenos 22.00 Hrvaški topničar-ji, dokumentarna oddaja 22.35 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.05 Poročila v angleščini 0.35 Osamljena gospa, ameriški film 2.05 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.45 Video strani 1755 Hrvoje He-gedušič: Stoji mesto 18.55 Kon-banwa Japonska, potopisna serija 19.05 Nova doba 19.20 Glasba 19.30 TV dnevnik 20.10 Nogometno prvenstvo Hrvaške: Inker - Hašk Građanski, 1. polčas 21.15 Nogomet, 2. polčas 22.05 Moja mala punčka, ameriški film 0.00 Pulj: Kronika filmskega festivala 0.45 HIT Depo KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.15 Vox populli 10.30 Zima ubija, ponovitev ameriškega filma 11.10 A Shop 11.25 Video strani 19.00 Napoved sporeda in vreme 19.02 Risanke 19.15 Rolanje s hobotnico 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Ervin Hladnik Mlihar-čič: Intervju 21.05 Raul VVallen-berg, ameriška nadaljevanka 22.00 Videogrom 23.15 Vreme 23.17 Dnevno informativni program 23.40 Nekateri ga imenujejo jazz: Herb Ellis 0.40 Nočni kabaret 1.00 Erotična uspavanka Lahko noč 1.20 MCM 2.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Tri dame z ražnja 9.30 Diagnoza 10.15 Rojstni kraj Evrope: Bratislava 11.00 Onstran maščevanja 12.30 Hello Avstrija, SLOVENIJA 1 15.20 Medvedki prihajajo, ameriški barvni film Film pripoveduje o mladih tekmovalcih baseballa, najbolj razširjenega in najbolj priljubljenega športa v Ameriki. Moštvo vodi zapit trener, v ligi so na začelju, ne gre jim in ne gre in šele ko se jim pridruži mala Taum O'Neal, se začnejo stvari obračati na bolje. V ospredju je odnos med kratkovidno pametjo zrelih, odraslih ljudi in razposajeno, zagnano mladež -jo. Šlo mu je za zmago "športnega duha", saj nasprotniki Medvedkov ne želijo samo poraziti moštva, ki ga sestavlja nenavadna mešanica zidov, črncev in outsiderjev vsake vrste, ampak jih želijo predvsem ponižati. Najboljši so v filmu prav otroški liki, zanimiva je tudi glasbena podlaga, ki spretno variira Bizetovo Carmen... hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Šola za zakonsko srečo, nemški film 15.15 Raji za živali 15.30 Čeladek 15.35 Kum Kum 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Werner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Cirkisimo 17.55 Ribje zgodbe 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Lepotica in zver 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 22.00 Zlata dekleta 22.25 Dve minuti svarila, ameriški film 0.15 Čas v sliki 0.20 Ga briela, erotični film 1.55 Poročila 2.00 Ex libris 2.05 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.00 1000 mojstrovin 14.10 Leksikon umetnikov 14.15 Johann Strauss: Noč v Benetkah, opera 17.30 Gospod Strudl ali trije tirolski Štrudli na Dunaju 18.00 Tri dame z ražnja 18.30 Magazin: Alpe-Donava-Ja-dran 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Lev, francosko-nemški film 22.20 Čas v sliki 22.25 Čas na ražnju 22.30 Večerni šport 23.00 Comedv Ex-press 23.25 Pop Eve 0.25 Srce je adut 1.25 Čas v sliki 1.30 Ex libris 1.35 1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine -15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika -12.15 - Osmrtnice, zahvale -1220 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav -15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri na svidenje - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno -14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Minute za družino - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.15 - EPP - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - 16.15 -Nagrajenec oddaje Od srca do lonca - 1620 • Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP, obvestila, športni utrinki - 18.00 -Novice - osmrtnice - obvestila -objave - 18.15 - Nadaljevanje Razvedrilnega popoldneva na valovih Radia Žiri - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Nekaj vam imamo povedati - 17.00 - Morda vas zanima -17.45 - Kulturni Babilon -18.40 - Tudi to je kultura - 18.55 - Kakšen bo nedeljski program -19.00 - Slovo - KINO 18. julija CENTER amer. kom. OČE MOJE NEVESTE ob 17. in 19. uri, angl. kom. PAPEŽ MORA UMRETI ob 21. uri STORŽIČ amer. trda erot. POHOTNE ZAČETNICE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. melodr. PRINC PLIME ob 18.30 in 21. uri DUPLICA prem. amer. kom. NE RECI MAMI. DA SMO SAMI ob 19. in 21. uri NEDELJA, 19. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.05 9.15 9.15 10.10 10.35 11.05 11.30 12.00 12.05 13.05 14.15 14.25 14.50 15.15 15.20 15.25 17.50 17.55 18.00 18.10 19.00 19.05 19.15 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.30 23.05 23.10 23.15 0.30 Video strani Program za otroke, ponovitev Živ, Žav, ponovitev Plamenica, ponovitev angle-ško-slovensko-češke nadaljevanke (1/6) Republiška reviza MPZ Zagorje, 3 del Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije Obzorja duha Poročila TV Dnevnik BiH Video strani EP, Video strani Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije Alpski večer 92, ponovitev EP, Video strani Napovednik Povzpetniki, ameriški film EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Splošna praksa, avstralska nanizanka EP, Video strani Risanka Napovednik Slovenski loto EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna EPP Zdravo EPP Velike trgovske poti, angleška dokumentarna serija Napovednik EP, Video strani Sova Ameriške video smešnice, 6. oddaja ameriškega varietej-skega programa Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.45 Video strani 13.55 Napovednik 14.00 Športna nedelja 18.05 Sova, ponovitev; Murphv Brovvn, ameriška nanizanka; Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Slovenija za Bosno, posnetek koncerta, 3. del 20.30 Brezdomci, angleška dokumentarna serija 21.20 Jože Gale: Ljubezen nam je vsem v pogubo, TV zadnji del nadaljevanke 22.15 Športni pregled 22.45 Mali koncert: Katja Porovna, kitara 22.50 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.40 Pregled sporeda 7.45 Horoskop, ponovitev 7.50 TV koledar 8.00 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovci 9.30 Cobijeva četa, španska risana nanizanka 10.00 Poročila 10.10 Modri biser Rovinja, posnetek 11.05 Vesolje, kanadska poljudnoznanstvena oddaja 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.10 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.10 Mikser M 15.05 Daktari, ameriška nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Operne arije 16.40 Alpe - Donava - Jadran 17.10 Ljubezen med tatovi, ameriški barvni film 18.50 Ovidij, risana serija 19.15 TV fortu-na 19.30 TV dnevnik 20.05 TV vinjeta: Hum 20.30 Edvard VII, angleška nadaljevanka 21.20 Blue moon 22.00 Lepa naša: Izlet v Križevce 22.35 TV dnevnik 23.15 Slika na sliko 0.20 Poročila v nemščini 0.25 Poročila v angleščini 0.30 Horoskop 0.35 Poročila 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 18.10 Pregled sporeda 18.15 Video strani 18.25 Zagrebška šola risanega filma: Zdenko Gašparovič 18.55 Dober večer. Japonska, potopisna serija 19.05 Spremenjena stanja zavesti 19.30 TV dnevnik 20.25 Gala koncert Circom Regional, posnetek iz Valencie 21.30 Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 22.00 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.55 Za vse čase, avstralski barvni film 0.25 Pulj: Kronika filmskega festivala 0.55 Video stra- KANALA 8.30 Napoved sporeda/Marianne, risana serija 9.00 Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje 9.00 Tropska vročica 10.00 Udari in igraj, ponovitev ameriškega filma 11.40 Video grom 13.00 Video strani 19.00 Napoved sporeda, Vreme 19.02 Kako so snemali film K 2, dokumentarna oddaja 19.30 Rolanje s hobotnico 20.00 Risanke 20.10 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.10 Intervju, ponovitev 21.30 Operna arija 21.35 Diamanti, ameri-ško-izraelsko barvni film Slovenija 1 17.05 Povzpetniki, ameriški barvni film Film je nastal po romanu Ha-rolda Robbinsa in je bil posnet že 1963. leta. V ospredju je lik Jonasa Corda Jr. - hollvvvood-skega "močnega človeka", ki megalomansko usmerja sposobnosti za krepitev svojega vpliva. Denarja ima dovolj in preveč, z njim pa ni mogoče kupiti sreče, lahko pa položaj in vpliv. TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura 9.30 Kamen je prastar, slikar in kipar Herbert Albrecht 10.15 Univerzum 11.45 Znanost 12.00 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Trojka iz kioska 13.35 Pošta gre na pot, nemška komedija 15.05 Ameriški jug - Florida 15.30 Kum Kum 15.50 Robot X5A, lutkovna igrica 16.15 Ena, dva ali tri 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Velikih deset 18.30 Lepotica in zver: Izgubljeni raj 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Oppen in Ehrlich: Kot devica z otrokom 21.05 Jaz o sebi 21.55 Vizije 22.00 Poletno gledališče: Plavo oko, komedija 23.50 La saga de la chanson: Jac-ques Brel 0.20 čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Zajček dolgoušček 9.30 Očarljiva Jeannie 9.55 Stan in Olio, risanka 10.00 Pan Optikum 10.15 Gunga Din, ameriški film 11.55 Oddaja 12.30 Pogledi s strani 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Je zidanje lahko greh? 15.00 Športno popoldne 16.30 V orlovi deželi 17.15 Klub za seniorje 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrije 20.15 Columbo: Slepilni manever, ameriški film 21.50 Čas v sliki/Šport 22.00 Zakon v Los Angelesu 22.50 Moški ljubijo plavolaske, ameriški film, 1952 0.20 Gospod Moto in Kitajski zid, ameriški film RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP - 13.00 - Razgovor, EPP - 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP 18.30 - Resna glasba -19.00 -Odpoved - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - Športna oddaja - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - 1. RADIO žmi 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Športni utrinki - 10.20 - Poletna klavirska glasbena šola - 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila -mali oglasi -11.40 - Sprehod po ki-nodvoranah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 -čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis -pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po ki-nodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 10.30 - Dober dan - 10.35 - Nedelj ski pogovor - 11.05 - Potuj z menoj - 11.25 - Modni kotiček - 11.40 - Iz orumenelih zapisov - 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 -Nedeljska duhovna misel - 12.25 -Podrobnosti iz našega vsakdanjika - 12.50 - Obvestila - 13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje - 14.00 - Popoldanski gost - 14.35 - Glasbena lestvica Slovenca - 15.20 - Napoved sporeda za torek - 15.30 - Slo- KINO 19. julija CENTER prem. amer. kom. NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. trda erot. POHOTNE ZAČETNICE ob 18. in 20 uri ŽELEZAR prem. amer. kom. OČE MOJE NEVESTE ob 17., 19. in 21 uri DUPLICA amer mel PRINC PLIME ob 18.30 in 21. uri Nesreča nikoli ne počiva -in tako nekako je z našo mlado novodobno politiko, ki si tudi v teh pasjih dneh daje duška in na žive in mrtve parlamentira. To polje je vsakodnevno posejano z raznoraznimi cvetkami, zato tistim, ki tozadevne reči gledamo globalno in s seriozni-mi očmi, nikoli ne zmanjka tehtnih razmislekov. Zdaj se gre naša demokracija neke volilne zakone ali kaj že in kot se za demokracijo tudi spodobi, vsak vleče na svojo stran. Te mučke pučke o proporcionalnem ali večinskem sistemu me a ma niti malo ne in-teresirajo - kdorkoli bo že švignil v skupščino, kaj prida slavljen ne bo. Je reva in beda tu okoli nas preglomazna; čarovnik bi moral biti, da pomaga v revš'ni, ki nas je zajela. A očitno je še nekaj kaveljnov, ki so voljni za lastno poslansko imuniteto in, recimo, tudi za blagodat naroda mu rodnega, prostovoljno pleti na slovenski politični njivici. In ko je že zagnanost v tej smeri tako izjemna, se drobne iveri kar nekako pozabljajo. Verjamem, da vam je ušlo, da je neki pronicljivi poslanec le opazil določilo, da naj bi bil bodoči slovenski predsednik star najmanj 18 let! Poslanec se je razhudik »Ali ste zmešani? Starostna meja bi morala biti vsaj 30 ali več let!« Me je kar razžalostilo! Vsak narod, ki kaj nase da, gradi na mladini, na kateri je seveda prihodnost.In prav zanima me, zakaj ne bi bili tudi pri TEMA TEDNA Predsednik s čopkom predsedniški funkciji nekaj posebnega in imeli na vrhovnem položaju kakšnega mladeniča, zaradi mene lahko tudi hipija ali hard rockerja! Samo poglejte tistega beograjskega Paniča, ki hipi res ni, je pa frajer. Saj morajo beograjski politiki kar dol padati od njegovih nastopov: če nič drugega, pokazal je, da politika ni nekaj demonskega, vzvišenega in posvečenega, ampak čisto praktična zadeva. Njegovi: »...bog pomagaj Miloševiču, če mi stopi na pot in... bom kar sam še obrambni minister, ker za to pač v Srbiji ni nihče sposoben itd...« morajo biti pravi šok za tiste, ki jim neverjetno neposredni Panič načeluje. Kaj prida diplomatski ta srbo - ameriški poslovnež resda ni, a znabiti, da mu celo »rata«. Nas, upam, kakšna taka per-sona ne bo »trefila«, čeprav kakšne osebke, ki se bodo potegovali za slovenski predsedniški foteljček, vleče v dotične ekstremizme. Čisto lahko pa se nam zgodi, da bi si kakšen nar-cisek, ki izve za določilo o starostni meji 18 let in mu manjka kakšna dva meseca do polnoletnosti, zaželel predsednikova-nja. In bi imeli show! Zamislite si predvolilni predsedniški mnogoboj na TV Slovenija: naokoli sami resni starejši gospodje, med njimi pa komaj polnoletni kandidat v farmerkah z naramnicami, pisano bluzo, čopom las in velikim uhanom v ušesu! In bi skozi žvečilca komentiral vse po vrsti z: malo morgen, to bi bil pa ful špon, to so navadne klo-basarije ta starih in podobno. Če bi ga voditelj vprašal, kakšna je njegova vizija o gospodarskem razvoju Slovenije in o političnih razmerah, bi zaze-hal: Ma nehaj ga ti meni srat! In ko bi mu bilo dovolj »tega sranja« pred kamerami, bi meni nič tebi nič odkorakal iz studia naravnost v kakšnega di-skača. Glede na dejstvo, da se je že po prvem izbruhu demokracije na slovenskih tleh izkazalo, da Slovence v širšem smislu politika ne zanima kaj dosti, bi taka mladeniška pojava lahko tudi vžgala. Vsaj določen segment družbe bi glasoval za kandidata z naramnicami in čopkom las samo zato, da oponiramo in da bo en velik hec. Saj še pomnite, da je bilo domala 20 procentov glasov za našega Iveka? A če prav premislimo, žvečil-ski predsednik tam zunaj niti ne bi bil taka zguba in poguba. S svojo pojavo bi pri priči animiral svet in če drugega ne, vsaj velestroški za kakšno brezplodno turistično velepromoci-jo bi nam odpadli. Nonšalantno bi se postavil pred kamero, pokazal na Triglav v ozadju in na jezera in naša zdravilišča in butnil: Folk, vi ste malo odšte-kani, če tega ne pridete pogledat! In bi bila ful super reklama, vsaj za določeno strukturo potencialnih turistov! In vsi bi vedeli: aha, to je pa tisti predsedniški kampeljc, ki vodi deželico na sončni strani Alp! A ne, da je starostna meja predsedniškega kandidata vredna resne in tehtne diskusije? Seštejmo vse pluse in minuse - pa bomo videli, da zadeva ni tako »simpl«. Marsikateri plusek bi se narisal na čopkovo stran, brez skrbi. Nikar tako hitro in na vrat na nos na neko starostno mejo. Če drugače ne gre, dajmo pa na vseljudski referendum! Saj je tako ali tako pri nas očitno že vsaka pasja figa vredna referenduma! • D. Sedej POLETNI KRANJ Vse razpada.. Pri tržnici.... Prometna gneča. Letošnja turistična sezona ni ravno briljantna - nasprotno. Turistični delavci pravijo, da je prava katastrofa... Kljub vsemu pa to ne pomeni, da nam ni treba skrbeti za prijazno in čisto okolje. Se vedno k nam pride kakšen tuj turist, dober glas pa seže v deveto vas. Ko smo se čisto namenoma potikali po ulicah Kranja, da bi ugotovili, kako urejen je Kranj, smo morali priznati: ni kaj, kar v redu je! Le sem in tja moti tako Kranjčane alt turiste kakšna malenkost, ki bi jo lahko mimogrede uredili, ko bi bilo le malo več dobre volje. Skratka - Kranj je kar v redu, moti pa... Moti pa kavarna na Prešernovi 17 sred« Kranja! Zakaj? Od 1. junija je zaprta, saj sodi pod denacionalizacijo! Lepo in prav, če lastniki zadevo urejujejo in je pač zaprta, lepo pa ni, da so na lokalu raznorazni plakati. Grdo je, da je lokal sredi mesta tako »poliman«... Tudi fasade so marsikje v slabem stanju in hvalevredno je, da jih bodo obnovili, sem in tja pa lahko naletiš tudi na kakšen smetnjak.. • D. S. Ograja pred avtobusno postajo. Kranjska kavarna. Vojna ogrozila slovenske čebelarje Čebelnjaki med minskimi polji Kranj, julija - Branka in Jože Krmelj, poklicna čebelarja z Orehka pri Kranju, na dan slovenske osamosvojitve niti slutiti nista mogla, da bo vojna tako surovo posegla tudi do njunih čebeljih panjev v zahodni Slavoniji. Zaradi vojne vihre od avgusta do februarja nista mogla do čebel in od 210 panjev jima jih je spomladi ostalo le 140. Okrog njunih čebeljih domovanj pa so medtem nastala minska polja, vasi tam okrog pa trepetajo pred pokoli četnikov. en kraj. Štirinajst kontejnerjev čebel stoji zdaj skupaj. Vsaj malo bolj varne se počutijo. A lahko jim vse skupaj zažgejo. Panji, med in vosek bi gorelo kot baklje... Nekajkrat so šli že pogledat tja gor, a vedno v silnem strahu, kajti vsenaokrog so minska polja. Šest gozdarjev je v tem koncu že vrglo v zrak. Vendar, če hočeš priti do čebel, moraš iti. Počasi jih bo zvozil domov v Slovenijo. Prejšnjo sredo sta se Branka in Jože spet odpravila v Daruvar. Akacija je dobro obrodila. Imata kar precej medu, a ga ne moreta prodati. Tam skorajda nima cene, tudi ni denarja za nakup. Če ga pripeljeta domov, morata plačati carino. Prav, da je meja, carina in vse kar spada zraven, toda za čebe- larje bi morali imeti posebna merila. In tudi status čebelarjev bodo morali pri nas spremeniti. Zdaj so jih vrgli med kmete in jih obdavčijo po katastrskem dohodku. Jože in Branka pa nimata zemlje, le čebele. Drugod po Sloveniji so se že dogovorili in stvari rešujejo drugače, v Kranju se pa togo držijo pravil. Poklicna čebelarja ne moreta biti več. Paše je doma premalo. Zdaj sta že "na čakanju", a brez vsake podpore. Kot kooperanta morata plačati rento. A iz česa? Bojita se le, da ne bo čebelarstvo prav zaradi takšnih ukrepov prišlo povsem na tla. Čebelarji bodo opustili panje, toda vedeti je treba, da se čebeljih družin ne da pričarati čez noč. Leta in leta so potrebna. • D. Dolenc Čebelarjenje je pri Krmelje-v'h tradicija. Že pokojni oče Blaž je vozil svoje čebele na pašo z vlakom v Knin, do Splita in celo z ladjo na Hvar. Jože se je bolj držal Slavonije; čebele je vozil na Lonsko polje, od Ivanič Grada do Novske, na oljno repico, akacijo, amorfo, v Dvor na Uni na kostanj, na Bilo goro na lipo, k dalmatinskemu morju na žajbelj in na smreko in jelko v Jelovico. Paše so bile dobre in z ženo sta se pred leti odločila za poklicno Čebeljarjenje. 260 panjev sta imela največ skupaj in dobra leta medenja imata za seboj. Sedemdeset odstotkov slovenskih Čebelarjev je svoje čebele vozilo po Jugoslaviji. Zaradi le dveh letnih košenj so na jugu vsaj še enkrat boljše razmere za čebelarjenje, kot doma. 25. junija lani sta imela na avtu že vse naloženo, da zjutraj takoj odrineta v Daruvar k čebelam. Potem se je zgodilo. Njune čebele so v največjem razvoju ostale same sredi Lon-skega polja. Tri dni, pa bo mir, sta si prigovarjala, a slutila sta, da ne bo šlo vse tako gladko. 23. junija, ko sta šla v Dvor na Uni, sta že srečevala miličnike z napisi SAO KRAJINA v osebnih avtomobilih, z avtomatskimi puškami v rokah... Ker nista mogla sama do če-DeL sta telefonično poprosila Podjetje za proizvodnjo, servis, trgovino in transport Sveti duh 185, Škofja Loka . Tel.: 064/632 346 Fax: 064/631 927 Trgovina VSE ZA OTROKE, Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 kKQ| prijatelje na Hrvaškem, da so jima prepeljali čebele z Lon-skega polja v Daruvar. Šele 18. julija sta mogla do čebel sama. Po stranskih poteh sta prišla do Daruvarja, čez barikade pri Virovitici in Velikih in Malih Zdencih. Potem so jima pomagali prijatelji. Z njihovimi avtomobili sta čebele razvozila na tri mesta, v tri vasi, med prijatelje porazdelila orodje. Da bi vsaj nekaj ostalo. Četniki so bili tedaj že v gozdovih. Cesta proti Novski je bila že zaprta. V začetku septembra, ko so že tolkli Pakrac in Lipik sta bila spet tam, toda do čebel nista mogla več. Ljudje so se pred četniki skrivali po koruznih poljih. Tiste dni je padla kasarna v Doljanih in na njihovo dvorišče je padla granata. Vse sosednje vasi so bile požgane in če bi tistikrat četniki šli v naslednje napade po cesti, bi padla tudi njihova vas, tako pa so udarili skozi gozdove in vas je ostala. Do čebel nista mogla več vse do 15. februarja. Avgusta sta stočila zadnji med. Zima je naredila svoje in razpolovila panje. Strašna je bila zanju ta zima brez čebel. Toliko bi morala storiti zanje, jih zavarovati, hraniti. A nič nista mogla ne onadva ne njuni prijatelji. Le toliko so lahko storili, da so tovornjake s čebelami spravili na Partizansko Pokljuko oblegajo - umetniki Preveč zelena Pokljuka, 15. julija - Živo je bilo ta torek v Šport hotelu in okrog njega. Znotraj je močno okrepljena ekipa sobaric čistila hotel in segla za vsak rob, pregnala kdo ve koliko pajkov, kajti v soboto bo tu gost nihče drug kot sam predsednik predsedstva Milan Kučan, zunaj pa so kot za stavo pele motorne žage in sekire; na delu so bili kiparji, ki so iz lipe in hrasta oblikovali kipe. Še najbolj mirni so bili slikarji, saj jim je pod večer že zmanjkovalo prave svetlobe in so se kar nekam pomirili z dejstvom, da je Pokljuka pač zelena, za nekatere celo preveč zelena in bi tale slikarski in kiparski tabor, ki so ga prvič na temo Triglava organizirali gorenjski borci, imeli raje jeseni, ali vsaj spomladi, ko so tu gori le malo drugačne barve. Po motive morajo daleč od Šport hotela, (kajti tu lahko gledaš le v smreke ali v nebo), vsaj na rob Pokljuke, da se vidi vrh kakšne gore, lesena staja... Triglav vidijo le, če gredo do Uskovnice. No, sicer pa tega poznajo in ga narišejo miže, če hočete. PONEDELJEK, 20. julija 1992 Kaj bo ustvarilo 35 slikarjev in kiparjev bomo videli že v četrtek, 16. julija zvečer, ko bo razstava odprta, na ogled pa bo v Šport hotelu še do vključno nedelje, 19. julija. Generalna sponzorja prvega Triglavskega slikarsko-kiparskega tabora, ki naj bi postal tradicionalen, sta SDP Slovenije in Socialistična stranka Slovenije. • D. Dolenc ZADETEK V PETEK DVA TISOČAKA LJUBKEMU PARU Minuli petek, 10. julija, smo na Radiu Žiri v sodelovanju z Gorenjskim glasom spet ciljali v tarče našega kviza ZADETEK V PETEK. Tekmovalci so tokrat imeli "črni petek", očitno se je bližal trinajsti julij - če smo tokrat organizatorji kviza za nagrade porabili malo manj, pa so poslušalci Radia Ziri imeli več: zanimiv, pester, poučen in prijeten ZADETEK V PETEK. Kviz bova do konca prve serije vodila z Jožetom Drabikom. V studiu žirovskega radia sva v petek gostila Andrijano Fojkar in Roberta Do-linarja, oba iz Škofje Loke - pri žrebanju smo imeli izredno srečo, ko smo ju izžrebali, saj sta "ljubki parček" - fant in dekle. Precej smole sta imela pri odgovorih in še več treme: 19-letna Andrijana, ki je končala srednjo ekonomsko šolo, je od prvih treh vprašanj enkrat odgovorila pravilno, se odločila za "vse ali nič" in podvojila tisočaka. Robert je prav tako enkrat pravilno odgovoril na vprašanja v serijah A, B in C, se tako korajžno kot Andrijana odločil za "vse ali nič" - in izgubil prisluženega tisočaka. Parčku iz Škofje Loke smo že poslali nagrado v vrednosti 2.000 -SIT, ki jo bosta Andrijana in Robert zanesljivo koristno izkoristila v Prodajnem centru Alples v Železnikih. "Črni petek" je bil tudi v telefonskih žicah. Tekmovalci, ki jih za kviz ZADETEK V PETEK pokličemo med oddajo domov po telefonu in jim zastavljamo vprašanja, običajno poberejo v eni oddaji po nekaj desettisoč tolarjev. Tokrat smo med nagrajence vpisali sicer vseh pet, ki so tekmovali po telefonu, saj so Aleš Benedik iz Žirov, Tatjana Cipranič iz Škofje Loke in Marija Jagodic iz Cerkelj po dvakrat pravilno odgovorili (in prejeli nagrade v vrednosti po 2.000 - SIT), Marinka Reven iz Žirov in Adi Tufek iz Škofje Loke pa sta se prebila skozi serijo "A" in prislužila po tisočaka. Le še dvakrat imate možnost, da se pomerite v kvizu ZADETEK V PETEK prve serije oddaj - prijavite se (prijavnica bo objavljena spet v torek v Gorenjskem glasul) za sodelovanje v studiu Radia Žiri ali po telefonu. ZBERITE KORAJŽO - za vse pogumne bo posebno presenečenje 28. avgusta, ko... Nataša Bešter ŠKOFJA LOKA. Spodnji trg 38 - fotografiranje za vse vrste dokumentov - komercialna fotografija - razvijanje filmov GLAS p.s.: 0SM0 ODDAJO ZADETEK V PETEK SO POLEG GENERALNIH POKROVITELJEV TOKRAT PODPRLI TUDI: Frizerski salon ARN0L, Dobje 11, Poljane; Tiskarna Miro Derlink, Trata 21, Škofja Loka; Trgovina IKA, Kopališka ulica, Škofja Loka, Podjetje AVTO ERŽEN d.o.o., Podjelovo Brdo 1, Sovodenj. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.15 Video strani 9.25 Program za otroke 9.25 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik 9.50 V živalskem vrtu 10.10 J. Winterson: Pomaranče niso edini sadež, ponovitev angleške nadaljevanke 11.05 Forum, ponovitev 11.20 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 16.35 Video strani 16.45 Napovednik 16.50 Slovenski magazin, ponovitev 17.20 Obzorja duha, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Radovedni Taček: Stolp 18.25 Lonček, kuhaj: Zabeljeni domači rezanci 18.40 EP, Video strani 18.45 Ali bodo preživeli?, angleška poljudnoznastvena serija 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.00 EPP 20.05 Svet na zaslonu 20.45 EPP 20.50 N. Schlienger: Dolarska past, švicarska drama 22.15 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 23.05 Napovednik 23.10 EP, Video strani 23.15 Sova 23.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 0.00 Hemingvvav, evropsko-ame-riška nadaljevanka 0.55 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.15 Video strani 16.25 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 14. oddaja ameriškega varietejske-ga programa. Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 17.40 DP v atletiki: Posnetek iz Celja 18.25 Regionalni programi - Ljubljana 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Vi-deošpon 20.30 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov Marlene Die-trich - Josefa von Sternberga: Hudič - to je ženska, ameriški film (čb) 22.45 Film l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Pregled sporeda 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška/ Poročila 9.30 Demokracija - Odprti usta! 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Točno opoldne -poročila 12.10 Murphv Brovvn, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.55 Odle-tel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.45 The big blue 15.10 Malavizija 15.35 Super babica, otroška nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Poirot, angleška nanizanka 18.00 Poročila 18.10 Zgodbe iz Gašinca 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.25 Volitve '92: Predstavitev strank 23.35 TV dnevnik 0.15 Slika na sliko 1.00 Poročila v nemščini 1.05 Poročila v angleščini 1.10 Horoskop 1.15 Poročila 1.30 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.30 Video strani 17.00 Vedoželjna Rita, angleški barvni film 18.50 Dober večer. Japonska; potopisna serija 19.50 Spremenjena stanja zavesti 19.30 TV dnevnik 20.25 Pred Olimpiado v Barceloni 22.00 Diana, angelska nadaljevanka 22.55 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 23.25 Profesionalci in zaporniki, ameriška nadaljevanka 0.15 Pulj: Kronika filmskega festivala 0.40 Električni kavboj 1.10 Vio-deo strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Raoul VVallenberg, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.30 A Shop 11.45 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Risanke 19.10 A Shop 19.25 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Noč v živalskem vrtu, kanadski barvni film 22.40 Kanali-zator show 23.30 A Shop 23.45 MCM 1.00 Video strani Slovenija 2 21.30 Hudič - to je ženska, ameriški črno-bel celovečerni film Prizorišče filma je španska Se-vilja ob izteku prejšnjega stoletja. Mladi Antonio Galvan se na prvi pogled zaljubi v prele-stno Conce Perez. V lepotico, o kateri mu neki drugi občudovalec njene lepote, častnik Don Pasqual, izpove zgodbo svojega življenja, trpljenja, neizpolnjene želje. Toda Antonio Galvan se iz zgodbe ničesar ne nauči, njegova ljubezen je slepa... TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Trojica iz kioska 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Zakladnica Avstrije, ponovitev 10.30 Columbo: Siepilni manever, ponovitev ameriškega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Batman 14.25 Tarzanovo maščevanje, ameriški film 15.50 Glasbena skrinja 16.00 Jaz in ti 16.25 Mintv ob luninem času, angleška nadaljevanka 16.50 Jaz in ti - počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Lepotica in zver: Čas žalosti 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Venerina past, nemški film 23.50 Dizzie Gillespie in Miriam Makeba 0.30 Pot v propad 1.50 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.45 1000 mojstrovin 12.55 Leksikon umetnikov 13.00 Šport 17.00 Svet sredi stoletja 17.30 Lipova ulica 18.00 Trojica iz kioska 18.30 Ljubezen na prvi pogled, nova razvedrilna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Kakšna sreča, da imamo Marijo 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 čas v sliki 22.30 Zasvojenost, ki prihaja iz mišic 23.15 Nočni studio 0.15 Hello Avstria, hello Vienna 0.45 Čas v slik/1000 mojstrovin GAULOISES BLONDES 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija -16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Pamasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvide-nje jutri - l. RADIO m 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Meda polna skleda - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.15 - EPP - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 16.15 - Od srca do lonca - 16.30 - EPP - 17.00 - Športne novice -17.10 - Otorški program -18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - objave - EPP - 18.10 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - KINO 20. julija CENTER amer. kom. NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 18. in 20. uri TOREK, 21. julija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.05 9.15 10.05 10.30 11.00 11.30 11.45 12.00 12.05 12.50 16.15 16.25 16.30 17.50 17.55 18.00 18.10 18.35 18.40 19.10 19.20 19.25 19.30 20.00 20.05 20.55 21.05 21.10 22.05 22.55 23.20 23.30 23.35 23.40 0.55 1.00 Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke Nekoč je bilo... življenje Ljudje in prsti, 3. del Sedma steza Svetovalna oddaja, ponovitev Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Ciklus filmov Marlene Die-trich - Josepha von Stern-berga: Hudič - to je ženska, ponovitev ameriškega filma (čb) EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke; Biskvitki, ameriška risana serija EP, Video strani Mostovi Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Osmi dan Slovenija - umetnostni vodnik: Štarjerska - Dornava -Mariborsko območje EPP F. Hebrard - L. Velle: Amba-sadorkin soprog, francoska nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče Kronika, kanadska dokumentarna serija Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova: Zakon v LA, ameriška nanizanka Glasbeni utrinek Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.55 Video strani 15.05 Svet na zaslonu, ponovitev 15.45 Sova, ponovitev: Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka ; Hemingway, ev-ropsko-ameriška nadaljevanka 17.30 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 V službi Rock'n'rolla 20.30 Glasba, shovv in cirkus 21.30 Svet poroča, ponovitev 22.00 Elton John v Barceloni, prenos koncerta 0.00 Video strani I. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Poročila 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Popolna tujca 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.55 Diana, ponovitev britanske nadaljevanke 14.45 The big blue 15.05 Malavizija 15.10 Daktari, ameriška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.05 Gost oddaje 17.10 Poirot, angleška nanizanka 18.00 Poročila 18.10 Govorimo o zdravju 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.35 Volitve '92: Predstavitev strank 23.35 Dnevnik 0.15 Slika na sliko 1.00 Poročila v nemščini 1.06 Poročila v angleščini 1.10 Horoskop 1.15 Poročila 1.30 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.15 Video strani 17.25 Tetovira-nec, francoski barvni film 18.50 Dober večer, Japonska, potopisna serija 19.05 Skrivnostna moč piramid 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.25 Glasba, shovv in cirkus, slovaška zabavna nanizanka 20.55 Diana, angleška nadaljevanka 21.45 Risani film 22.00 Koncert Eltona Johna, prenos koncerta iz Barcelone 0.00 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.15 Borza 10.30 Noč v živalskem vrtu, ponovitev kanadskega barvnega filma 12.25 A Shop 12.45 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.25 Rolanje s hobotnico 20.00 Risanka 20.06 Dnevno informativni program 20.30 Dokumentarec tedna: Jože Plečnik, bel gijski dokumentarni film 21.00 Demonski kamen, ameriški barvni film 22.35 Vreme/Dnevno informativni program 23.05 A Shop 23.20 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Sedem svetovnih ču- Slovenija 2 22.00 Elton John v Barceloni, neposredni prenos V okviru svoje evropske turneje se bo sloviti angleški pevec, avtor in pianist Elton John ustavil tudi v Barceloni, od koder bomo lahko spremljali neposredni prenos več kot dve uri dolgega koncerta. des tehnike 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Pošta gre na pot, ponovitev nemške komedije 12.15 Nemci in mi, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja: Kri za tujca 13.35 Batman 14.25 Kaj pa ve mama o ljubezni, ameriški film 16.00 Jaz in ti 16.25 Mintv v luninem času 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Lepotica in zver: Novo življenje 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Univerzum: Gozd zobrov 21.00 Naredi sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Perrv Mason: Denar, šport, umor, ameriški film 22.45 Neprilagojeni, ameriški firm 0.45 Chicago 1930 1.35 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 11.50 1000 mojstrovin 12.00 Leksikon umetnikov 12.05 Športna arena, ponovitev 13.00 Šport 17.30 Orientacija 18.00 Trojica iz kioska 18.30 Tista stvar je - kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.57 Kultura 20.15 Jollv Jocker 21.00 Naredi sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila POLETJE V KRANJU '92 TRINAJSTO PRASE (Ljudska godba) petek 17.7. ob 20.00 "pod Marelo" pokrovitelj prireditev: GorenjskiGlas oblikovanje programov: Agencija PAN Durieland festival v Franciji 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren -18.00 - Čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.56 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18 20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri 1, RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan -14.40 - Vse za moj avto - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.15 - EPP - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Radio, Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP -16.15 - Od srca do lonca -16.30 - EPP -17.00 - Športne novice - 17.10 - Aktualna tema - 18.00 -Novice - osmrtnice - obvestila -objave - EPP - 18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 - Športni obzornik - 17.20 -še vedno se lahko odločite za poceni dopust - 18.15 - Klepet s poslušalci - 18.55 - Napoved sporeda 19.00 - Slovo KINO 21. julija CENTER amer. kom. NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 18. in 20. uri Ponovno vabilo Kranjčanom Si predstavljate šestnajst odrov vzdolž morske obale v francoskem letoviškem mestu Saint Raphael, nekje med Nico in Saint Tropezom - na vseh pa igrajo dixieland ansambli. Občinstvo se sprehaja vzdolž takega ogromnega odra v naravi, postoji pred glasbeno skupino in pred drugo ter uživa v jazzu, zavije potem v eno brezštevilnih restavracij, pred katerimi kasneje prav tako zaigrajo jaz-zisti. povabili tudi zato, ker so pred štirimi leti prav na tem tekmovanju v nič manjši konkurenci zasedli prvo mesto. Kot je povedal vodja ansambla Tone Pogačnik, se letos niso uvrstili v tekmovalni -del, ker so v ta uradni del uvrščali le skupine, ki igrajo klasični neworleanski stil, kranjska skupina pa igra modernejši chicago stil. Toda vtis, ki so ga tudi tokrat naredili tako na poslušalce kot na organizatorje, je bil prav gotovo Adria Dixieland band iz Kranja na saintraphaelskem odru Na tem že tradicionalnem festivalu dixieland ansamblov "new orleans stila" je letos tekmovalo kar 37 skupin iz vse Evrope. Med njimi sta bila tudi kranjski Adria Dixieland band in ljubljanski Green town jazz band. Kranjske glasbenike so francoski organizatorji letos pomemben, saj so ponovno vabljeni na festival naslednje leto. "Prav gotovo je doživetje igrati na takem festivalu, med skupinami pa so nekatera svetovno znana imena. Na ta festival prihajajo ljubitelji dixielan-da iz vse Evrope. Prireditev se Minuli petek je v Kranju drugič nastopil priljubljeni kantavtor Iztok Mlakar. Koncert je tako, kot je pri Mlakarju v navadi, lahko obiskalo samo 35 ljudi, ostalih več kot dvesto ljubiteljev njegove glasbe pa je ostalo praznih rok. Iztok je izvajal vse svoje uspešnice s svoje edine kasete Storije in Baldorije, in tudi veliko novih pesmi. Iztoku je pri muziciranju pomagal David Šutigoj, ki je poleg druge akustične kitare odigral še akustični bas in harmoniko. M.G., slika: P. Kozjek Bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Kranj ste za jutrišnji klepet ob kavi med 9.20 in 9.50 na 97,3 MHz izbrali novinarja MIRANA ŠUBICA, ki je na lestvici najpopularnejših na Gorenjskem nasledil "svojega" ministra Jelka Kacina, gosta oddaje "Dobro jutro ob kavi" pred dvema tednoma. Za prvo avgustovsko oddajo so kandidati (zasledovalci Mirana Šubica na lestvici gorenjske popularnosti!): Bojan Križaj, Janez Dolinar, Tomo Česen. ^/žJttfftafo Jam' Še ena zanimivost: izredno veliko glasov je prispelo za Zmaga Jelinčiča, prvaka Slovenske nacionalne stranke. Morda vas je pri glasovanju zavedlo, da je g. Jelinčič delničar Kranjske posojilnice in hranilnice (ki ima sedež v Ljubljani) - vsekakor ni Gorenjec in je tako izven konkurence na "Gorenjski lestvici popularnosti": Glasujte na tem kuponu - na dopisnico pa poleg kupona lahko napišete tudi vprašanja gostu, za katerega pošiljate svoj glas. Za klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: GLAS RADiOj SI.3 Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj, v vsaki oddaji bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcaffeja. DROGA odvija na začetku julija, letos je bila od 2. do 5. julija in je nekakšno povabilo na začetek turistične sezone. Celotno mestece živi s prireditvijo, saj se o festivalu tiste dni piše v vseh časopisih, dogodek je snemala tudi televizija, skratka Saint Raphael je tiste dni v središču glasbene pozornosti - in tudi turistične," pravi Tone Pogačnik. Kranjska dixieland skupina s pevko Metko Štok se še toliko bolj veseli pozornosti, ki jo je s svojim nastopom vzbudila Sončkov kot na tem festivalu, saj je bila med nastopajočimi cela vrsta profesionalnih skupin. Kranjski Adria Dixieland band pa sestavlja osem članov, neprofe-sionalcev. izjema je le gost Tro- bentar. Že zdaj razmišljajo o nastopu na tem festivalu prihodnje leto, kamor bi radi šli, če bodo le zbrali denar. Že letos so jim potovanje omogočili sponzorji, kot so Kompas Hertz mejni prehodi, Merkur, ZKO Kranj, Živila, Faktor Ljubljana in PPK.« L. M. Doko Ker... ... bo danes, t. j. v petek koncertiral v Ljubljani in zna biti prav fletno. Baje, da bo Aligator celo njegov osebni stražar na poti iz letališča Brnik do stadiona za Bežigradom, kjer bo mož z brado prepeval. Pa razčistimo okrog vprašanja iz prejšnje številke. Joe Cocker ima brado, las na prednjem delu glave pa ima rudi manj kot jaz, torej je mal plešast. Rekli smo, da žrebamo vse tiste, ki ste vsaj enkrat napisali da. Žrebalo se je v veliki vročini, tako da so se dopisnice full skupaj držale in smo zadevo morali rešiti z nožem. Srečo je imela Wesna Waternick, Tonny Dezzman street n. 6, Kranj. Na dopisnici je, poleg da za brado, pisalo še - Prejmite lepe pozdrave od tiste taprave, ki ima doma zalogo trave. Sicer je bilo malo težje prebrat (dopisnice so se zlepile, delali smo z nožem, pa to) ampak, če komu manjka trave, bo vedel, kje se lahko oglasi. Nagrajenka pa počakat dopis, potem pa po nagrado. TOP 3 1. Pot polna Ognja - California 2. Zaspi pri meni nocoj - Pop Design 3. The Best Of Radio Ga - Ga vol 1. NOVOSTI Kot ste ziher opazili, je tudi skupina iz Kranja enkrat prva na sončni lestvici (toje pa še nekaj). No okrog novosti je pa tako. Poletna suša. Damjana Golavšek ima novo kaseto "Ko je maj", odličen band, ki rola cigansko muziko Šukar je oosnel kaseto Cigani Ljubijo pesmi, na mariborskem Radiu Študent Ea so napravili kompilacijo The Bridge z bandi Anathema, npaler, Embryo, Afflicted.... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 55: Tokrat pa nas zanima, kdo je kdo na radiu Ga Ga (Čolnič, Jože Dolanc, Guzman, Eminenca...). Poleg Emila Filipčiča je tu še en tip, ki včasih tudi spikerira v TV Dnevniku, na malih ekranih pa se v zadnjem času pojavlja tudi kot Janez Janša. Kdo je to? Rešitve do srede, 22. julija, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Sašonček". Špela, koga sprašuješ, če gre na koncert, mene ali Aligatorja? Alenka iz Radovljice, ki si bila oz. si še na Primorskem (gotovo zaradi šverca), kar se tiče Big Bena dobiš njihovo zadnjo kaseto v Sončku, Orioni mi niso preveč znani, Iztok Mlakar je pred kratkim nastopal tudi v Kranju (to je tisti s švoh kofetom), drugače pa hvala za počitniške pozdrave posebno za The Cure. Poznam človeka, ki jih obožuje. Čavvvvvvvvvv. DEVETA LESTVICA "TRŽIŠKIHTT 1. Ne bom ti lagal - Pop Design 2. Viva Las Vegas - ZZ Top 3. It's my life - Dr. Alban 4.0, mama, mama - B. Drvarič 5. Adijo mare - B. Drvarič 6. Nothing else matters - Metallica 7. Ne pozabi me - California 8. Take a chance on me - Erasure 9. Pesem srca - Ivo Radin 10. Why me - Linda Martin Predlogi: Tuji: Vaš: Jump - Kris Kross Naš: The one - Elton John Domači: Vaš: Tebi - Pop Desing Naš: Sanjal bom kostanje - Avia band Sestavite si svojo lestvico iz skladb, ki so na lestvico uvrščene, in iz skladb, ki ste jih sami predlagali. Prve tri iz vaše lestvice vpišite na kupon in pripišite še dva čisto svoja predloga Ne pozabite pripisati še vašega in našega naslova ter vse skupaj poslati do torka, 21. julija 1992. Naš naslov: RADIO TRŽIČ, BALOS 4, 64290 TRŽIČ. Izžrebanec: Jure Arh, Mladinska 13/a, 64260 Bled Sponzor: Trgovina Čipka Tržič mu bo nagrado poslala po pošti Vsi tisti, ki greste na dopust, uživajte, če pa boste naslednji četrtek doma, se slišimo ob 18.05 na Radiu Tržič. LEP POZDRAV JERNEJ IN JEKICA kupon št. 10 run A i. RAD 0 uuuu 2. 3. Predloga: Tuji Domači Naslov ZAKAJ KUPITI NOVI AVTO RENAULT PRI p.o.KRANJ KRANJ LABORE - ker ga dobite s 5 do 10 % popustom - ker ga dobite takoj - ker vam poklanjajo avtoradio - ker vam servisirajo vozilo 20 % ceneje tel.: 223-276 Remont Kranj, Labore tel.: 631-482 poslovalnica NAMA Škofja Loka SREDA, 22. julija 1992 rokardd Delniška družba Krokar ima v zalogi univerzalno žično pletivo - mrežo za ograje - po zelo ugodni ceni. Pokličite nas po telefonih: (064) 801-528 (0609) 610-910 (0609) 610-629 telefax: (064) 802-145 HoUkcjI Maistrov trg 2, Kranj Telefon: 064/213-261 064/218-586 Telefax: 064/211-790 Počitnice v GRČIJI dostopne za vsakogar HALKIDIKA, apartmaji Kajafas Let vsako soboto, julij in avgust 1 teden 580 mark, 2 tedna 720 mark Popusti za otroke Gardaland, Aqualand, Disneyland, Benetke vsako soboto Avtobusni prevoz na morje vsako soboto Piran, Portorož, Umag, Novigrad, Rovinj BLED ***** G&P HOTELI PARK HOTEL Ko obiščete Bled, vas vabimo na družinsko kosilo že za samo 390,- SIT na osebo v naši Kavarni ali terasi ob jezeru V Snack baru Union s senčnim vrtom vam postrežemo s kosilom za 350,- SIT na osebo. Vabimo vas tudi, da obiščete Riklijev hram z veliko ponudbo pizz in drugih jedi, v slaščičarno, kjer nudimo veliko izbiro sladic in sladoleda, vsak petek ob 20. uri pa prirejamo degustacijo sladoleda PARK z otroškim programom. Ob večernih urah pa ste dobrodošli v plesni dvorani KAZINA, vsak dan, razen ponedeljka, od 20. ure dalje. Večerni ponudbi se pridružuje tudi TAVERNA z veliko izbiro kulinarike, dobrodošli tudi v igralnici. Če bo vaš račun v kateremkoli lokalu hotela Park znašal več kot 1.O0O.- SIT oddajte kupon natakarju. Tako se boste udeležili javnega žrebanja, ki bo v petek, 31. julija, ob 20. uri na terasi naše kavarne. Caka vas vrsta bogatih nagrad. Naštejmo prve tri: 1. nagrada - vikend paket za dve osebi v hotelu Park 2. nagrada - vikend paket za eno osebo v Moravskih Toplicah 3. nagrada - enodnevni izlet po izbiri ze eno osebo z Globtourom r-------------».g- Ime in priimek -3-e- 1. PROGRAM TV SLOVENCA 10.10 Video strani 10.20 Program za otroke 10.20 Biskvitki, ponovitev 10.40 Alice v deželi risb, oddaja TV BiH 10.55 F. Hebrard - L. Velle: Amba-sadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 16.40 Video strani 16.50 Napovednik 16.55 Brezdomci, ponovitev angleške dokumentarne serije 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke: Živ žav 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.00 EPP 20.05 Film tedna: Otroci v navzkrižnem ognju, ameriški film 21.40 EPP 21.40 Nikoli prestar, švedski kratki film 22.15 TV Dnevnik, Vreme, Šport 23.05 Napovednik 23.10 EP video strani 23.15 Sova Nenadni uspehi, ameriška nanizanka 23.40 Zakon v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Video strani 16.10 Osmi dan, ponovitev 17.00 Sova, ponovitev: Problemčki, angleška nanizanka; Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka; Glasbeni utrinek: E. Gri-eg - Srčne rane 18.25 Regionalni programi - Maribor 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik BiH 20.05 Psiho 20.30 Večer mariborske opere 20.30 Gostovanje v Kijevu, reportaža 21.30 I. Kalman: Kneginja Čardaša, opereta 1, PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 He-Man in gospodarji vesolja 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro. Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Glasba, shovv in cirkus, ponovitev slovaške zabavne oddaje 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.55 Diana, ponovitev angleške nadaljevanke 14.45 The big blue 15.10 1001 Amerika, animirana serija 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.00 Ća, kaj, šta 17.10 Poirot Agathe Christie, ponovitev angleške nanizanke 18.00 Poročila 18.10 Videoboom 18.40 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.30 Volitve '92:' Predstavitev dveh predsedniških kandidatov 23.35 Dnevnik 0.15 Slika na sliko 1.00 Poročila v nemščini 1.05 Poročila v angleščini 1.10 Horoskop 1.15 Poročila 1.30 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.50 Video strani 16.00 Ženska so kol, ameriško-angleško-italijanski barvni film 18.55 Dober večer, Japonska, potopisna serija 19.05 Kaj je joga? 19.30 TV dnevnik 20.25 Pod nebo, angleška dokumentarna serija 21.25 Avstralija, prikloni se, avstralska dokumentarna serija 22.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Hollvvvood Mavericks, 1/2 del ameriškega dokumentarnega filma 23.15 Metal mania 0.15 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Demonski kamen, ponovitev ameriškega filma 12.05 A shop 12.20 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Risan ka 19.10 A Shop 19.25 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Kult - Ura 21.00 Maratonci tečejo častni krog, jugoslovanski film 22.30 O postu, dokumentarna oddaja 22.55 Vreme/Dnevno informativni program 23.15 A Shop 23.30 MCM 100 Video strani TV AVSTRIJA 1 ] 9.00 Jutranji program 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Sedem čudes tehnike 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Denar, šport, umor, ponovitev ameriškega filma 12.15 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja: Skrivnostni voz 13.35 Batman 14.25 Lažni princ, češko- Slovenija 1 20.05 Otroci v navzkrižnem ognju, ameriški barvni film Čas dogajanja je leto 1982. Na cestah Belfasta so vojaki in oklepniki, v mestih padajo nedolžne žrtve. Otroške igre se sprevračajo v samostojne akcije zoper oboroženo vojsko. Ko pride iz Amerike povabilo, naj otroci preživijo poletne počitnice pri ameriških družinah, to pomeni, da bo imela peščica srečnežev možnost, da vsaj za nekaj trenutkov pozabi na krvavo dramo in močno ozračje doma. Program za bivanje otrok v Kaliforniji, ki ga je pripravil irski vojak, pa nosi v sebi tudi upanje, da je to ena redkih priložnosti, ko bi se lahko irski otroci iz protestantskih in katoliških družin, ki so si po definiciji sovražne, v sproščenem in mirnem okolju spoznali in spoprijateljili. slovaški film 15.55 Popaj, risanka 16.00 Jaz in ti 16.05 Jan Niklas -Deček iz Flandrije 16.25 Mintv v luninem času 16.50 Jaz in ti - poletna igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Lepotica in zver: Dve duši 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Dotakni se in si mrtev, italijansko-nemško-britanska mini serija 21.45 Pogledi s strani 21.55 Manekenka in vohljač 22.40 Zapoznela ljubezen, francoski film 0.10 Hamsin - puščavski veter, izraelski film 1.35 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.45 1000 mojstrovin 12.55 Leksikon umetnikov 13.00 Šport 17.00 Napredek z razumom 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Trojka iz kioska, serija 18.30 Zarjovi lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 V drugem stranju, nemška komedija 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport CELOVEC Handll Bahnhofstr. 20 iTsl. 9943-463-511566. NOVO: SWATCH TELEFONI in veliko novosti iz pisarniške tehnike in telekomunikacije 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP -12.00 - Novice v narod-nozabavni glasbi, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 -Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža -10.55 - Pet za pet -11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Pehar zdravja - 15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.15 - EPP 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP -16.15 - Od srca do lonca - 15.30 - EPP - 17.00 - Športni utrinki -17.10 - Predstavlja se Brane Drvarič - 18.00 - Novice - osmrtnice -obvestila - objave - EPP 18.10 -Zgodovina ročka - 19.00 - Odpoved programa - KINO 22. julija CENTER amer. kom. NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 23. julija 1992 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 10.10 10.10 10.45 10.50 11.10 11.35 12.00 12.50 17.35 17.45 17.50 17.55 18.00 18.10 18.25 18.30 19.10 19.20 19.25 19.30 20.00 20.05 21.05 21.10 22.00 22.50 23.00 23.05 23.05 0.20 Video strani Program za otroke Pedenjžep Dimnikarček se potepa po svetu Vrtec na obisku: Mali ribiči Nekoč je bilo... življenje Ljudje in psi, 4. del Poročila Video strani Video strani Napovednik EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke: S. Rozman: Oblaček Pohajaček EP, Video strani Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Bobenček, glasbena oddaja EPP Tednik TV Dnevnik 3, Vreme, Šport Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.35 Video strani 16.45 Sova, ponovitev: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni programi - Koper 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Video lestvica 20.30 Znanost: Kri, 3. oddaja 20.55 Večer katalonske TV: Zgodovina prihodnosti, dokumentarec o olimpijski Barceloni; Zgodba o Picassu; O Pablu in Jacqueline; La Pedrera, zgodba o arhitekturi; Diada Castel-lera, katalonski narodni običaj 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevnke 9.00 Dober dan, Hrvaška 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro. Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.55 Hollvvvood Mavericks, ponovitev ameriškega dokumentarnega filma 14.45 The big blue 15.10 Daktari, ameriška barvna nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski program 17.10 Poirot Agathe Christie, ponovitev angleške nanizanke 18.00 Poročila 18.10 Znanstveni razgovori 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.25 Volitve '92: Predstavitev strank 22.35 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.05 Poročilo v nemščini 0.10 Poročila v angleščini 0.15 Horoskop 0.20 Poročila 0.35 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.05 Video strani 17.15 Zadnji let, ameriški film 18.50 Dober večer, Japonska, potopisna serija 19.05 Primer Manning 19.30 Dnevnik 20.25 Svet živali, angleška dokumentarna serija 21.00 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 21.30 Hollvvvood Mavericks, ameriški dokumentarni film 22.20 Pepsi D J mag 23.20 Poezija: Jure Kaštelan 23.50 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Maratonci tečejo častni krog, ponovitev jugoslovanskega filma 12.00 A Shop 12.15 Video strani 19.00 Vreme 19.05 Napoved sporeda 19.25 Podjetniška žilica 19.45 A shop 20.00 Vreme 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kanalizator Shovv 21.05 Ne joči, Peter, slovenski film 22.35 O postu, dokumentarna oddaja 22.55 Vreme 22.50 Dnevno informativni program 23.20 A Shop 23.35 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Mi 10.30 Šola za zakon sko srečo, ponovitev nemškega filma 12.15 Klub za seniorje, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Batman 14.25 Ladijski kuhar ima morsko bolezen, britanska komedija 15.50 Muzikanti Slovenija 1 20.05 Bobenček Julijski Bobenček bo nekoliko drugačen od dosedanjih, saj so ob koncu sezone pripravili posebno mono-tematsko oddajo z naslovom ROČK POEZIJA. Izhodišče za razmišljanje je bil izid knjige V SLUŽBI RO-KENROLLA, v kateri so zbrana besedila Petra Lovšina in Gregorja Tomca, dveh ustanoviteljev legendarnih Pankrtov. Poleg njiju so v studio povabili pesnika Jureta Potokarja, Vlada Kreslina, Zorana Predina in novinarja Marjana Horvata. V glasbenih točkah pa si boste lahko ogledali Pankrte, Lačnega Franza, Martina Krpana... iz Avstrije 16.00 Jaz in ti, otroški program v živo 16.25 Mintv ob luninem času, angleška nadaljevanka 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Mini čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Lepotica in zver, zadnji del 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.05 šport 20.15 Ladja sanj 21.50 Pogledi s strani 22.00 Ure strahu, ameriški film 23.30 S. H. E., ameriški film 0.55 Chicago 1930, serija 1.40 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.45 1000 mojstrovin 12.55 Leksikon umetnikov 13.00 Šport 17.15 Reke naše zemlje - Amazonka 18.05 Trojka iz kioska 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 22.45 Klub 2 0.35 Čas v sliki/Ex libris 4^ Želite kaj sporočiti g Goren|kam m Gorenjcem?^ m Izberite tNAJUČINKOVITEJŠI " način OBJAVO t v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-366^^^ 1, RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku. Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Novice, EPP -17.00 - Spoznajte se, EPP - 18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP -19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Obrtniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.15 - EPP - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa -16.15 - EPP - 16.20 - Zdravo življenje -17.00 - Športni utrinki -17.10 -Iz zgodovine naših krajev - 18.00 -Novice - osmrtnice - obvestila -objave - EPP - 18.20 - Moj svet 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Kaj se je dogajalo v Tržiču - 16.45 - Morda vas zanima -17.30 - Novosti iz sveta glasbe -18.05 - Tržiški hit - glasbena lestvica - 18.55 - Napoved sporeda -19.00 - Jutri na svidenje - KINO 23. julija CENTER amer. kom. NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 18. in 20. uri Žrebanje NAGRADNE KRIŽANKE TRGOVSKE HIŠE PRISTAVA V uredništvo Gorenjskega glasa smo prejeli 2.018 rešitev nagradne križanke. Sedem članska komisija, sestavljena iz bralcev Gorenjskega glasa in "glasovcev", je izžrebala sledeče srečneže: 1. nagrado - bon v vrednosti 15.000,00 SIT prejme Ana Marija Klančar, Nova vas 37, Radovljica 2. nagrado - bon v vrednosti 10.000,00 SIT prejme Katarina Bertoncelj, 64227 Selca 52 3. nagrado - bon v vrednosti 5.000,00 SIT prejme Jože Bradeško, Hrib pri Zmincu 8, Škofja Loka 4. in 5. nagrado - kino vstopnice za 4 osebe za ogled katerekoli kino predstave Kino podjetja Kranj prejmeta Polona Legat, Gradnikova 64, Radovljica in Nada Mohorič, Deteljica 3, Tržič Vsi izžrebanci bodo nagrade prejeli po pošti. Iskreno čestitamo! NAGRADNA KRIŽANKA ŠKOFJA LOKA d.o.o. Kidričeva 50 tel.: 064/632-730 Pozor! Pri žrebanju bomo upoštevali samo rešitve vpisane na kuponih izrezanih iz križanke! Sponzor današnje križanke so AVTOMEHANIČNE DELAVNICE iz Škofje Loke. 1. nagrada: bon v vrednosti 10.000,00 SIT 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT GORENJSKI GLAS, kot vedno, podarja tri nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Rešitev pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ najkasneje do četrtka, 23. julija 1992, do 8. ure. Na predlog reševalcev ponovno uvajamo kupon za vpis nagradnega gesla - nalepite ga na dopisnico in pošljite na naš naslov skupaj z Vašim naslovom. Rešitev lahko brez znamke oddate v pisarni TD Cerklje, TD Škofja Loka, PIC Slove-nijaturist na Jesenicah in v Kranju - ali pa v naš nabiralnik Moša Pijade 1 oziroma kar direktno v boben za žrebanje, ki bo 25. julija v prostorih kluba SOVA v Medvodah. • FIAT NA GORENJSKEM • POLETNI POPUST • FIAT NA GORENJSKEM • ARISTOFAN. KOMEDIJA PRISTAŠ NAUKA PO LASSALLU TONE FORNEZZI OTOČJE V POLINEZIJI DUHOVITOST NASEUE pri Škofji loki GRŠKI ŠP KLUB ODDELEK ZA PLANIRANJE ŠOLSKI ODBOR 11 FIGURA PRI ČETVORKI PRISTAN. NA SEVERU FINSKE RIMSKI POZDRAV SORODNICA TOPILO ZA LAKE AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA ZEMELJSKA PLAST 12 LAT IME ZA NIŠ PROZORNA BOMBAŽNA TKANINA AM FIZIOLOG NOBELOVEC (CARLF.I IZET-BEGOVIČ EVROPSKI VELETOK TOVARNA POHIŠTVA LOGATEC NAŠI RAZGLEDI NESMISEL PREJŠNJE ME MESTA KRANJ NOČNI LOKAL DNEVNI METULJ MAX ADLER POGON (ZASTARELO) NAJVIŠJA KARTA PODOBA KRAJ NA NOTRANJSKEM HUMORISTKA ERŽIŠNIK DELAVCI NAJETI ZA EN DAN DOLG. KI GA UPNIK IŠČE PRI DOLŽNIKU SESTAVIL F KALAN KRTOVA LUKNJA PRENOS VSOTE Z ENEGA RA ČUNA NA DRUG RAČUN TIP STAR AVTOMOBILA ŠPAN UUD SKI PLES ZAČETEK ABECEDE ZNAN IT PEVEC SLOV. PIS (STANKO) DELAVEC PRI PECIV ŽELEZARNI ŠERBE-DŽUA 15 ERBIJ DRAG KAMEN DOMENICO MODUGNO NEM ARHITEKT ADOLF PUACA ST SLOVANOV ANTON VIDAV BLIŽNJI SORODNIK PLESNA ZABAVA PRVI ZDRAVNIK NA ODDELKU RIŽEVO ŽGANJE MESTO V TEKSASU PLANETOIDI 14 17 RIMSKO PREDDVERJE ALBERT PAPLER GORSKI GREBEN ADAMOV SIN GLAVNO MESTO ITALUE RUSKI VLADAR VODILNI FIN KIPAR (VAINO) IME REŽISERJA I KAZAN) CANKAR SREDSTVO KI VZBURJA ZA POLTON ZVIŠANI E PREBIVALCI IRANA MEDMET SMEHA 16 ČRESLO-VINA IME SLIKARJA (ŠUBIC) KIM NOVAK IVAN HRIBAR 13 PRIPADNIK VERSKE CERKVE GRŠKI POTUJOČI PEVEC LIKOVNI UMETNIK URŠULA ANDERS 8078 M VISOK VRH V HIMALAJI PETER USTINOV POZITIVNA ELEKTRODA VNETJE UŠESA GOROVJE V BURMI NEKDANJI URADNIK, PISAR PODVOHNI ZVON CELOVŠKI ŠP KLUB HOMERJEV EP PRAVU BITJE LOVRO KUHAR RETORTNI PLIN RIM BOGINJA JEZE ŠAHOVSKA OTVORITEV 10 11 12 13 14 15 NJORKA 16 PREDPONA V TUJKAH PRE ČEZ 10 17 IME IGR |BLYTH) • FIAT NA GORENJSKEM • POLETNI POPUST • FIAT NA GORENJSKEM • Koračno krmilje V zadnjih nekaj desetletjih je razvoj avtomatizacije na področju krmiljenja zelo buren. Vse to pa je posledica stalno naraščajočih potreb po hitrej-sem, natančnejšem in bolj kompleksnem vodenju proizvodnih procesov. Te potrebe Pa se lahko izpolnjujejo le z uporabo novih dosežkov, med katere spada tudi razvoj mikroprocesorjev, ki v današnjem času preplavljajo svet... Tako je mikrotehnologija prišla tudi do raznih krmilij in regulacij, ki se danes izvajajo predvsem programsko. Razen nekaterih, ki krmilijo zelo visoke tokove in napetosti. V bližnji prihodnosti Pa bodo vsaj v razvitem svetu, skoraj vse naprave, ki jih potrebujemo v življenju programsko krmiljene. Doma se skoraj na vsakem koraku srečamo s krmiljem, npr. (pralni in pomivalni stroj, štedilnik, likalnik, ...). Vsa ta kr-milja pa so izvedena mehansko, kar pomeni večjo obrabo in s tem tudi krajšo življenjsko dobo, poleg tega pa so taka kr-milja nekoliko večja in robustna. To pa lahko na eleganten način rešimo z EPROM-om. Potrebujemo le nekaj "tip", s katerimi določimo želen proces, ki ga nato izvaja in nadzoruje program v epromu. Namen te raziskovalne naloge je s pomočjo EPROMa realizirati koračno krmilje. Pri koračnih krmiljih vedno rišemo funkcijske načrte, v katerih prikažemo funkcijo krmilja. Neposredno iz njih pa potem sestavljamo vezalne načrte s konkretnimi logičnimi elementi. TI pogoji i T2 T3 m 2 mi pogoji {D Uk«3 I T4 H pogoji STl Uk«4 IS TT pogon fNflUkazS n W3uk«7 [KS} Ukaz 6 Funkcijski načrt koračnega krmilja POGOJI ŠTEVEC EPROM CASOVNIK Blokovna shema raziskovalne naloge Nokelskn dolina O prazgodovini Nakla govori legenda, ki pravi, da je tam, kjer se danes širijo nakelske njive in travniki, nekoč stalo jezero. V najini nalogi sva zavrnili legendo, v katero verjame še zelo veliko ljudi. Dokazali sva, da je po nakelski dolini nekoč tekla Tržiška Bistrica, ki se je kasneje pretočila. Prvotno je tekla po današnjem nakelskem polju. Danes se izliva v Savo že pod Podnartom. Po pretočitvi Tržiške Bistrice je nastal tudi poliški pregib. Vas Naklo se prvič omenja leta 1241. Naselbina na tem območju je morala obstajati že v antiki, ker so na Štuclju našli ostanke rimske postojanke. Nataša Drinovec, Mateja Ma-jeršič, 4. Pa, Gimnazija Kranj, mentor Marjan Veber Funkcijski načrt nekega koračnega krmilja je sestavljen iz n - zaporedno vezanih korakov, ki so oštevilčeni z zaporednimi številkami od 1 do n. Te številke označujejo vrstni red aktiviranja korakov: najprej se aktivira korak 1 in izda ukaz izvršnim organom, da se začno opravljati vsa tista opravila, ki so predvidena pod tem korakom. Vsi ostali koraki so tedaj neaktivni. Ko se korak 1 dea-ktivira, se aktivira korak 2, ko so izpolnjeni vsi predvideni prehodni pogoji (AND - pogoji) za prehod od koraka 1 na korak 2. Sedaj je od vseh korakov aktiven le korak 2, kar pomeni, da ta korak daje ukaz za razvrstitev vseh opravil, ki so predvidena v koraku. Za prehod na naslednji, to je 3. korak, pa zopet čakamo tako dolgo, dokler niso izpolnjeni vsi prehodni pogoji. Po aktiviranju 3. koraka se 2. deaktivira, nakar se zadeva nadaljuje po istem principu. Število ukazov, ki jih izda en korak, je poljubno veliko, prav tako je poljubno tudi število prehodnih pogojev pri posameznih korakih, seveda odvisno od tehnoloških potreb. Prehodni pogoji so povratni signali iz merilnih dajal-nikov, ki javljajo določena notranja stanja v procesu (npr. temperaturo, tlak, nivo...). Ta notranja stanja so pričakovana tehnološka stanja, zato se pripadajoči pogoji imenujejo tehnološki prehodni pogoji. Pre- Dc - AC pretvornik ^a najino raziskovalno nalogo ?Va se odločila zaradi nenehnih upadov električne energije v j^nrežju v najinem domačem . raju. Namen tega pretvornika |e Preprečevati kratkotrajnejše j?Pade električne energije. ^Hergijo omrežja nadomestimo energijo iz elektronskega Pretvornika, le-ta pa jo dobi iz kurriulatorja, kakršnega ima andanes vsak avtomobil. Iz-pd omrežja naj ne bi motil de- ^anja našega porabnika (sve-ke, računalnika, televizorja, ^dijskega sprejemnika,...), kar P°rneni, da se pretvornik avtomatsko vklaplja in porabnik ,ernoteno deluje naprej. Seve-jaPa smo pri porabniku orne-: n' z največjo dovoljeno rrtoč-L.* saj bi sicer prehitro izpraz-j 1 akumulator in v najslab-'ern primeru poškodovali sam j^tvornik. Ta moč naj ne bi 2^esegala trajne obremenitve " W. Ob ponovni vključitvi .•nrežja se pretvornik izključi j3 Preklopi na polnjenje akumulatorja. Prav tako pretvor-j 'k kontrolira napetost akumu-^ °rja (ne sme presegati 14.8 «J 'n s tem ščiti akumulator preizpraznitvijo, ker če Urnulator preveč izpraznimo, ga s tem poškodujemo in uničimo. Pretvornik je sestavljen iz treh glavnih delov: razsmernika, zaščite akumulatorja in polnilca. Vsebuje dva vhoda in dva izhoda. Eden od vhodov je priključek za omrežno napetost (izveden s pomočjo šuko vtikača), drugi vhodni priključek pa za akumulator (vtični puši), ki je pa hkrati tudi eden izmed izhodov in sicer, ko je pretvornik deluje kot polnilec. Drugi izhod je izhod za porabnika (šuko vtičnica). Vhodna napetost 12 V je enaka napetosti avtomobilskega akumulatorja. Avtomobilski akumulator je izbran zaradi najmanjših težav pri nakupu. Izhodna napetost je 220 V, vendar ni sinusne oblike, ampak je pravokotna s pavzo med dvema polperiodama. Ta oblika signala nam zmanjšuje izgubne moči na tranzistorjih in na transformatorju, prav tako lahko zaradi tega izberemo tranzistorje, ki imajo manjšo nazivno moč. Največja trajna izhodna moč je 200 W, kar zagotavlja nemoteno delovanje pretvornika. To moč lahko kratkotrajno presežemo, ne da bi prišlo do uničenja pretovrnika ali posameznik njegovih komponent. To je predvsem ugodno pri vklopu porabnikov, ki pri vklopu rabijo večji tok kot pri delovanju. Tehnični podatki: Vhodna napetost: 12 V Vhodnik tok (P = 200 VV): 6 A Največji vhodni tok: 16 A Čas delovanja (P - 200 W, aku = 55 Ah): 2 ure Največja izhodna trajna P: 200 VV Izhodna napetost: 220 V (nastavljiva od 180 - 240 V) Frekvenca: 50 Hz (nastavljiva 40 - 60 Hz) Tok polnjenja akumulatorja: 3 A (pada s časom) Napetost polnjenja akumulatorja: 16 V max (nastavljivo) Velikost ohišja: 300 x 250 x 100 (mm) (SxDxV) Janez Selak, Arne istenič, 3. Ec, Srednja šola iskra, mentor Miha Kern hodni pogoji pa so lahko tudi časovni, ti predstavljajo določene časovne razmake med posameznimi koraki. Janez Jarc, Roman Tamažič, 4. Ec, Srednja šola Iskra, mentor Janko Šink Fotografije: Samo Šinik, Gregor Košir, Anja juvan Meritve Cs-134 in Cs-137 v vzorcih gob v Sloveniji V 143 vzorcih gob (20 vrst iz petih rodov: Agaricus, Boletus, Laccaria, Rozites in Xeroco-mus - razred Basidiomvcetes) sva izmerila radioaktivna izotopa cezija (Cs-134, 11/2 = 2.06 let in Cs-137, 11/2 = 30.0 let), ki sta fisijska produkta pri jedrskih cepitvah in se je njuna koncentracija v okolju povečala po jedrski nesreči v Černobilu. Aktivnost Cs-137 v gobah se šest let po nesreči ni zmanjšala. Srednje vrednosti znašajo 25410 Bq/kg suhe snovi za vrsto Rozites caperata, 15670 Bq/kg suhe snovi za vrsto Laccaria ametvstina in 9700 Bq/kg za vrsto Xerocomus badius. V glavnih konzumnih gobah (vrste iz rodov Boletus in Agaricus) so aktivnosti Cs-137 mnogi nižje in znašajo 120 Bq/kg suhe snovi za vrste iz rodu Agaricus ter od 190 do 1670 Bq/kg suhe snovi za različne vrste iz rodu Boletus. Aktivnost Cs-134 se zaradi njegovega razpolovnega časa niža hitreje. Zato se spreminja tudi razmerje med vsebnostjo Cs-137 in Cs-134 v prid Cs-137 in znaša v gobah, v katerih smo izmerili oba cezija, od 11 do 21. To razmerje je delno odvisno tudi od vrste gobe. Bernarda Rovtar, 4. Nc, in Štefan Kržišnik, 4.Ne, Gimnazija Kranj, mentorica Magda Tu-šek-Znidarič. Zgodovina blejskega turizma do leta 1941 Arnold Rikli Prelomnico za blejski turizem pomeni leto 1855 - prihod Arnolda Riklija. Sem so ga privabile naravne lepote in klimatski pogoji. Doma je bil v VVan-genu ob Aari v Švici. Na potovanju po Evropi mu je v Trstu prišla v roke knjiga dr. Mudeja o "Hidroterapiji". Resno se je lotil študija te knjige in na sebi preizkušal vse metode, še zlasti, koje leta 1845 zbolel za hudo grižo in leta 1852, koje imel vnetje podprsnice. Ni se zatekel po pomoč k zdravniku, saj je preveč zaupal svojemu nači- nu zdravljenja in obakrat tudi ozdravel. Po hudem vnetju podprsnice so mu svetovali, naj se poda na okrevanje na Bled. Iz že prej navedenih razlogov je sklenil na Bledu ostati. Umrl je leta 1906 pri Sv. Tomažu poleg Vvolfsperga na Koroškem. Riklijevi začetki na Bledu Leta 1854 seje preselil na Bled in leto kasneje je že ustanovil svoj "naravni zdravilni zavod". Da je lahko uveljavil svoj način zdravljenja, je moral naj- prej poskrbeti za prenočišča, urejena kopališča in izletišča, kar je bil njegov prvi korak. Nasproti sedanjega hotela Park, na mestu, kjer stoji Kazino, je postavil najprej preprosto leseno kopališče "Mallner-brunn" leta 1858 v švicarskem slogu. Ker se je zanimanje za zdravljenje večalo in je gostov - pacientov bilo vse več, je leta 1899 postavil novo povečano kopališče na istem mestu. To je ostalo vse do gradnje prve Kazine po prvi svetovni vojni. Zdraviliške ute Običaji maturantov ob zaključku šolanja Sprevod po mestu Sprevod po mestu je potekal vedno po glavni kranjski ulici. Na čelu sprevoda so dijaki nosili bandero - velik lesen križ; to je zvit zemljevid, na katerega so bili obešeni geometrijski rekviziti, prebodeni zvezki, gobe ter redovalnice. Za njimi so fantje nosili krsto, spremljala pa so jih dekleta s svečami. Tej glavnini je zatem sledila še množica drugih maturantov. Hodili so strogo resno in se sploh niso zmenili za občinstvo, saj so predstavljali vzvišenost in ponos gimnazije. Vse generacije maturantov so se ustavile pred Prešernovim spomenikom (pred Prešernovim gledališčem) in pred Prešernovo hišo (v 80-tih letih le še redkokdaj). Na teh postankih so zapeli Gaudeamus, pred Prešernovim spomenikom pa so včasih priredili tudi slavnostne govore in recitacije. V poznejših letih so peli tudi med pohodom po ulicah Kranja in to Gaudeamus ter O, prečastita brada kapucinova. Leta 1977 se poleg sprevoda maturantov Gimnazije odvije tudi sprevod ostalih šol in to le do Trga revolucije (Slovenskega trga). Že leta 1979 pa se vse te šole pridružijo našim maturantom, tako da hodijo gimnazijci vedno na čelu sprevoda. Tudi vrnitve v šolo zadnja leta ni več. Včasih so se držali dijaki skupaj ter se razšli šele na šolskem dvorišču, dandanes pa se kmalu po odhodu s Prešer- novega trga razkropijo in začnejo rajati po svoje. Slovo od profesorjev Na kakšen način se je razred poslovil od profesorjev, je bilo odvisno od vsakega razreda posebej. Profesorjem nikoli niso dajali bogatih daril. Darila so imela večjo simbolično vrednost. Zahvalili so se jim ustno. Običajno so imeli sestavljen kratek zahvalni govor. Profesorice so dobile šopek rož, profesorji pa kakšno knjigo. Razredniki so bili običajno deležni nekoliko večje pozornosti. Podarili so jim na primer fotografije vseh skupnih izletov. To je bilo značilno zlasti za zgodnejše povojno obdobje, ko so imele fotografije precej večjo vrednost kot danes. Kot posebnost lahko navedemo leto 1981, ko so za vsakega profesorja posebej sestavili pesem, ki seje nanašala na njegove lastnosti. Vsekakor so pazili, da pesmi niso bile žaljive. Predaja ključa tretjesolcem Konec maja oz. v začetku junija so se na dan sprevoda začela pogajanja s tretješolci o izročitvi ključa. Pogajanja so se začela v dopoldanskih urah. Včasih so bila dolga in utrujajoča, zlasti še, kadar je prišlo do zapletov in maturantje niso hoteli oddati ključa za (pre)nizko ceno. Prvotna cena ključa je bila visoka, vendar so jo s pogajanji zbili do sprejemljive vsote. Će tretješolci zahtevane vsote ne bi zbrali, bi ključ po nižji ceni prodali drugim letnikom (zna- čilno za leto 1983/84) ali pa bi poiskali drugačno rešitev; ga na primer zažgali. Nekatere mlajše generacije so si drznile ključ celo ukrasti. Ze leta 1975 pride pri tem do razhajanj, saj eden izmed intervjuvancev navaja, da so ključ ukradli, drug pa, da so ga odkupili. Leta 1979 so ga ukradli s krste s ka-vljem iz prvega nadstropja. Kasneje so ga morali vrniti, a so zanj ponudili kovance pomešane z ostruški in oljem. Denar seveda ni bil uporaben, zato bi bilo pravzaprav vseeno, če ključa sploh ne bi odkupili, vendar duh tradicije je od njih to zahteval. Tudi leta 1981 so tretješolci poizkušali ukrasti ključ. Načini plačevanja so bili različni. Pri tem je šlo predvsem za duhovitost, ne pa toliko za vrednost plačila. Sprevod po šoli V letih, ko je Gimnazija obsegala še 8 razredov, pohoda po šoli ni bilo, saj je bil odnos profesorjev do dijakov takrat bolj zadržan. Profesorji so dali veliko na obnašanje dijakov izven šole in so bili zelo nedostopni. V kasnejših letih (od leta 1960 naprej) so na dan sprevoda najprej naredili pohod po šoli. Dijaki so obhodili večino razredov, od leta 1953 so prvi izvedli tudi pohod skozi zbornico. Pri tem so se učenci v vrsti, eden po eden, držali za roke in v latinščini po zlogih peli ža-lostniko 'O, prečastita brada Kapucinova'. Eden od dijakov je vodil in pel naprej, ostali pa Zanimivost Riklijeve metode zdravljenja so bile ute, ki jih je najprej postavil, da je paciente sploh lahko nastanil. Lesvvne ute so imele namesto sprednjih sten le zavese, s katerimi so v nočnem času zagrnili sobo. To je bil sestavni del njegove terapije, saj so se pacienti lahko naužili svežega zraka in lepega razgleda na jezero. Vseh 31 ut je bilo obrnjenih proti jezeru. Riklijevo zdravljenje Na sprednji strani Riklijevega zavoda je bil napis: "VVASSER TUTS FREILICH, HOCHER so v zboru ponavljali za njim. Leta 1984 pa so poleg Gaudea-musa in O, prečastite brade kapucinove prepevali tudi razredne himne. V 80-tih letih pa je kulturni poslovilni pohod po šoli prerasel že v rajanje in vsesplošno zabavo. Tako so bili mnogokrat rezultati teh sprevodov prevrnjene mize, po tleh razmetane puščice, kakšna pa je letela tudi skozi okno. Osmrtnice Izkazovale so smisel za oblikovanje in humor posameznih razredov. Likovno in vsebinsko so bile vedno skrbno pripravljene. Na njih so poudarili karakteristične posebnosti dijakov in v prvih letih omenjali posebne dogodke preteklih let šolanja. Visele so pri vhodu v šolo, v avli ali na vratih matičnih učilnic in so bile navadno pripravljene tako, da so pritegnile pozornost mlajših dijakov in tudi profesorjev. Profesorjem so se osmrtnice zdele včasih tudi žaljive in so bili mnenja, da niso bile vredne objave. Leta 1966 so osmrtnico objavili v Glasu kot klasično osmrtnico v Linhartovem jeziku, v njej pa so se delno znašali nad šolsko reformo. Leta 1975 so osmrtnice visele na matičnih učilnicah. Leta 1976 so po eni izmed trditev napisali vsi četrti letniki skupno osmrtnico, po drugi trditvi pa ne. Leta 1978 so osmrtnice napisali v obliki kronike in to za vsakega učenca posebej. Leta 1984 je razred nalepil na plakat slike profesorjev in dijakov (slikali so jih na skrivaj med poukom), tako da je bil odnos med profesorji in dijaki nazorno viden. Osmrtnice so bile napisane v verzih. Leta 1985 so vsi četrti letniki imeli skupno osmrtnico, ki so jo obesili nad krsto. Poleg le-te pa je imel vsak razred še svojo osmrtnico. DOCH DIE LUFT, AM HOH-STEN DAS LICHT." Kar v prevodu pomeni: "Voda je koristna, zrak je boljši, najboljša od vsega pa je svetloba." To je bila filozofija njegove metode. Po pričevanju mnogih, predvsem pa po besedah Angležinje Pipe, ki je preživljala dopust pri Rikliju na Bledu, je bila Ri-klijeva metoda stroga in nepopustljiva. Bolniki so živeli ob skromni hrani in strogi dieti. Dva manjša obroka na dan, s kruhom, medom, mlekom, glavni obrok je bil zvečer. Pijača je bila povsem prepovedana, urnik strogo vnaprej začrtan. Pacienti so vstajali med 5. in 6. uro, nakar je sledil daljši sprehod. Rikli je izbral več izletniških točk v okolici Bleda, jih razdelil po težavnostnih stopnjah, ločeno za moške in ženske. K zračnim kuram je treba šteti tudi odprte lesene ute - bivališča pacientov. Na programu so bile tudi kopeli, tako v jezeru kot v posebnem kopališču. Za kopanje so uporabljali dva hladna vrelca. Kopali pa so se moški in ženske ločeno - v posebnih kadeh. Povedati pa je treba, da Rikli ni uporabljal ali posvečal pozornosti na termalno vodo in termalne vrelce, kot se je to večkrat napačno pisalo. Obve- zno je bilo tudi sončenje na galejah v kopališču, kjer so bile te posebej zaščitene z lesom, imele so celo odeje ter lesene naslone za glave. K Riklijevem« zdravljenju je spadala tudi vegetarijanska prehrana. Rikli je tako verjel v metodo svojega zdravljenja, da bolnikom tudi med spanjem ni dal miru. Kot pravi Pipe, so dele telesa pacientov ponoči zavili v mrzle obkladke. Komur je bil ta del zdravljenja neprijeten, se je obkladkov otresel takoj, ko je zdravniško osebje odšlo. Za boljši krvotok so se morali pacienti sprehajati bosi po rosni travi. Nekateri so slepo zaupali Rikliju, se vsako leto vračali na Bled in trdili, daje lažje preživeti zimo, če mesec dni V letu preživijo na Bledu. Drugi pa so na Bled sicer redno zahajali, vsega pa le niso jemali preveč resno. Kljub špartanskemu dnevnemu redu v zdravilišču si je Rikli pridobil stalne goste, mnogo pa jih je tudi izgubil. Kdor se je prekršil, je moral zdravilišče tudi zapustiti. Mnogi zdravniki in znanstveniki so Rikliju očitali nestrokovnost, celo maza-štvo, saj je bila njegova metoda za tiste čase revolucionarna. Kljub temu pa je našel precej posnemovalcev pri nas in v tujini. Saša Keržan, Branka Vukotič, 4. Pa, Gimnazija Kranj, mentorica Ljuba Brajnik. Izlet mladih raziskovalcev v Miinchen J Pokrovitelj srečanja mladih raziskovalcev Gorenjske je bil Gorenjski glas. Za nagrado je omogočil petdesetim mladini raziskovalcem izlet v Miinchen. Ogledali smo si znameniti tehnični muzej. Dne 23. maja 1992 smo se ob 6. uri zjutraj odpravili proti Mtinchnu. V to zanimivo nemško mesto smo prispeli ob 12. uri. Ogledu muzeja smo namenili dobre štiri ure. Muzej ima ogromno razstavnih dvoran in treba je prehoditi okrog 20 kilometrov, če hočeš videti vse. Jasno je, da je to nemogoče, zato smo manj zanimive dele izpuščali, več pa smo se zadrževali npr. v oddelku avtomobilov, letal in ladij. Nama se je zdel izredno privlačen planetarij in oddelek za astronomijo. Videli smo pravo raketo, ki se razteza preko več nadstropij. Žal je to muzej, za katerega bi potrebovali vsaj dva cela dneva, da bi si ga dobro ogledali. Okrog petih smo se z avtobusom odpeljali na kratek ogled mesta. Videli smo prostor, kjer potekajo slovita oktobrska praznovanja, staro in novo Pinakoteko, videli smo čudovite posnetke grške arhitekture... Izlet je bil zelo zanimiv in poučen. V imenu vseh udeležencev izleta se zahvaljujeva pokrovitelju — GORENJSKEMU GLASU za lepo nagrado. Nataša Drinovec Mateja MajeršiČ Charles VVebb 42 DIPLOMIRffNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Poglejte," je rekel in jo prijel za roko, "všeč ste mi! Ne bi venomer prihajal sem, če mi ne bi bili všeč!" "Ampak, če ti je ogabno ..." "Saj mi ni!" je rekel. "Uživam v tem! Se veselim! To je edina stvar, ki se je veselim!" "Ni ti treba reči tega." "Saj ne bi! Nikoli ne bi rekel, če ne bi bilo res!" "Smem potem ostati?" je vprašala. "Ja, prosim. Želim, da ostanete!" "Hvala ti." "Ne zahvaljujte se mi, zakaj to zares želim." Obešalnik je obesila nazaj v omaro. "Ampak Elaine pa ne boš nikoli peljal ven, kajne?" "Kaj?" "Hočem, da mi to obljubiš." Benjamin je zmajal z glavo. "Poslušajte," je rekel. "Ne govoriva več o tem! Sploh nehajva govoriti!" "Obljubi mi!" "Ampak, zakaj le?! Ker nisem dovolj dober zanjo?" "Ker sta si različna." "Kako pa sva si različna?" "Sta si pač!" "Ona je dobra in jaz sem slab! Poglejte! Zakaj, za vraga, ste privlekli to na dan! Nikoli mi ni padlo niti na kraj pameti, da bi jo peljal ven." "Potem mi pa obljubi, da je ne boš." "Toda ne maram dajati obljub!" "Zakaj pa ne?" "Ker nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi." "Potem pa le razmišljaš, da bi jo peljal ven, kajne?" "Ne," je zatrdil. "Dajem vam besedo, da nimam nobenih namenov, da bi jo peljal ven." "Sedaj pa še obljubi, da je tudi nikoli ne boš." "To je nesmisel!" "Obljubi mi, Benjamin!" "Prav, za božjo voljo! Obljubljam, da Elaine Robinson nikoli ne bom peljal ven." "Prisegaš?" "Ja." "Hvala." "Sedaj pa, prekleto, pojdiva že v posteljo!" 5 Čez nekaj dni je Elaine Robinson spet postala predmet po- govora. Braddockovi so sedeli pri večerji. "Elaine se je danes vrnila iz šole," je spregovoril g. Brad' dock. "Prišla je samo na počitnice." Benjamin je nekoliko posoil meso na krožniku. "Ben," je dejal oče. "Kaj?" "Mislim, da bi bilo lepo, da bi jo peljal ven." Benjamin je prenehal soliti meso. "Kaj?" "Mislim, da bi napravil lepo potezo, če bi jo naslednji tedefl peljal ven na večerjo." "Zakaj pa naj bi to storil?" je vprašal Benjamin. "Zato ker bi rad videl, da to storiš." "Bi res?" "Ja." "Zakaj pa bi rad videl, da to storim?" "Veš, Ben," je odgovoril oče, "zato, ker so pokazali zanima' nje zate in ker so že marsikaj storili za nas in ker je to tudi dobe1 način, da ohranimo dobre odnose med družinama." "Ali misliš, da niso dovolj dobri?" "Mislim, da bi bili lahko še boljši." "Meni se zdijo zelo dobri." "Ben," se je oglasila mama, "se ti ne zdi, da je strašanski privlačno dekle?" "Ja, se mi," je rekel Benjamin. "Ampak to ni bistveno!" "Zato ker mislim, da je eno najbolj čednih deklet ..." "Mama, prelepo dekle je," jo je prekinil Benjamin, ko J* vračal solnico na mizo, "ampak midva z Elaine se ne ujemava- "Kako pa to veš?" "Ker sem jo že nekoč prej peljal ven." "Kdaj?" "V gimnaziji." "Pred petimi leti?" "Ja, mama, pred petimi leti." KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Pašni (ne)red v Triglavskem narodnem parku Ker ni pašnega reda, se je a ■ Pašni red na območju Julijskih Alp nazadnje potrdila kraljevina Jugoslavija. Bled, 15. julija - "Ker se na območju Triglavskega narodnega parka križajo naravovarstveni in gospodarski (pašni) interesi, je naloga države, da vse legitimne in legalne interese "skladi in da s pašnim redom tudi določi, na katerih območjih je varstvo narave pomemb-nejše od gospodarskih dejavnosti oz. kje so gospodarski interesi pomembnejši od naravovarstvenih," je na seji sveta TNP v sredo dejal Janez Bizjak z zavoda Triglavski narodni Park. V parku poudarjajo, da je iz večsto-letne zgodovine pašništva na območju Julijskih Alp znano, da so državne oblasti °b vsaki politični oz. družbenogospodarski spremembi poskrbele za to, da so bili Pašni redi potrjeni in usklajeni. Država je na območjih, ki so imela javni pomen in niso bila v zasebni lasti, podeljevala domačinom t.i. servitutne (služnostne) pravice za souporabo pašnikov in gozdov. Na osnovi pašnih pravic iz pašnega reda so nastale tudi srenjske in pašne skupno- Svet Triglavskega narodnega parka predlaga republiškemu ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da potrebo po sprejetju pašnega reda v narodnem parku in tudi drugod na Slovenskem upošteva pri pripravi novega zakona o kmetijskih zemljiščih. sti, ki so urejale pašo na skupnih planinah: določale so, kdo je lahko pasel na Planini in kdaj, koliko in kakšno živino... Pašni redi so vsebovali tudi kazni za krši-te'je in določali, v katerih primerih je bilo Pašnim upravičencem mogoče odpoveda-11 služnostno pravico. Na območju Julijskih Alp je pašni red s posebnim zakonom iz 1908. leta nazadnje dopolnila avstro-ogrska monarhija, kraljevina Jugoslavija pa je bila tista, ^i ga je med obema vojnama nazadnje Potrdila. Po drugi svetovni vojni država n' več poskrbela za pašni red. Stare srenj-«Xe (agrarne) skupnosti so bile formalno Ukinjene, še vedno pa so delale naprej po starih, nenapisanih pravilih. Ko so kasneje v okviru zadrug nastale pašne skupnosti, so s statuti in pravili določile tudi "pašni režim" na družbeni (državni) zemlji, s katero so upravljale zadruge. Na zemljiščih, ki niso bila neposredna vključena v skupne pašnike, pa je zaradi pomanjkanja pašnega reda nastala anarhija, ki se zadnja leta kaže predvsem v divji paši. Ker v zavodu Triglavski narodni park predpostavljajo, da zasebni lastniki zemljišč znajo poskrbeti za red na svojem, predlagajo, da bi pašni red obravnaval le državna in delno tudi cerkvena zemljišča in da bi država zaradi lažjega uveljavljanja javnega interesa pridobila lastništvo nad zemljišči, ki so bila doslej družbena oz. občinska. Pašni red naj bi zajel planine in visokogorske pašnike, upošteval ra- zlike, ki so med osrednjim, robnim in prehodnim rezervatnim območjem parka, in določil, na katerih planinah bi bila dovoljena redna ali občasna paša in na katerih bi morali pašo opustiti zaradi naravovarstvenih razlogov. Pašni red naj bi vseboval tudi podatke o velikosti planine, o številu in vrsti živine, o največji še dopustni obremenitvi pašnikov, o pašnih upravičencih, o higiensko-sanitarnih pogojih, o kaznih, o usklajenosti med različnimi interesi... Ko je predlog osnov za pašni red na seji v sredo obravnaval svet Triglavskega narodnega parka, je bilo med drugim slišati, da ni pravne možnosti za ukrepanje zoper tiste, ki "na divje" pasejo po državnih zemljiščih: zakon o kmetijskih zemljiščih namreč govori le o skupnih pašnikih, ne pa tudi o pašnem redu. In ker ni pašnega reda, ni možnosti za kaznovanje niti ne za izplačilo morebitne odškodnine, ki nastane pri "divji paši". Pašne skupnosti imajo (interni) pašni red, ki ga večina kmetov spoštuje; vedno pa se najdejo tudi takšni, ki delajo po svoje in ki dobro vedo, da jih zaradi "zakonskih lukenj" ni mogoče kaznovati. Po tem, da se v Sloveniji že dve leti prerekamo o gozdarskem zakonu, je tudi težko pričakovati, da bi slovenska skupščina lahko v kratkem sprejela zakon, s katerim bi tudi pašni red dobil pravno veljavo. Janez Bizjak je dejal, naj bi pašni red pripravili na lokalni ravni, republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa naj bi ga potrdilo in razsodilo v primerih, ko na nižji ravni ne bi uspeli uskladiti različnih navzkrižnih interesov. Pavel Razinger je soglašal s tistimi, ki poudarjajo potrebo po sprejetju pašnega reda, sicer pa je dejal, da so tudi kmetje v preteklosti s pašo veliko prispevali k ohranitvi kulturne krajine in k temu, da danes sploh lahko govorimo o narodnem parku.• C. Zaplo-tnik ^ačrt za prehod k ekološkemu kmetovanju Do načrta naj se najprej opredeli republiška vlada Radovljica, 13. julija - Center za gospodarsko svetovanje, ki je po-ovna enota zasebnega podjetja Daleas iz Komende, sicer pa pri- lPnCn' *"'an Mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo *MM, je pripravil projekt ekološkega kmetovanja, za katerega , aj po Sloveniji išče podporo (in sredstva). Ko ga je na ponedeljki seji obravnaval radovljiški občinski izvršni svet, ga je načelno vi a**' s'cer Pa Je Daleasu predlagal, naj ga predloži republiški vi a' -k' naj se ° Pr0Jektu opredeli na državni ravni. Od opredelitve ade je tudi odvisno, ali se bo občina odločila za katero od posami-nalog. Avtor projekta dipl. vet. Ti-*■ Ečimović ugotavlja, da seda-Ji način kmetovanja v Sloveni-J' Predstavlja enega od večjih nesnaževalcev narave. Na ,yeh milijonih hektarjev kme-•jske zemlje se na leto porabi °kfog 150 tisoč ton mineralnih |n°jil, 750 ton pesticidov ali emičnih zaščitnih sredstev, j krog 20 tisoč ton nafte in naf-jfl'h derivatov ter okrog 60 mi-'Jonov kilovatnih ur električne ^nergjje pa bi preprečili na- banj za ekološko kmetijstvo IFOAM. Po izračunih podjetja Daleas bi za uresničitev načrta potrebovali nekaj manj kot 1,2 milijona nemških mark. Desetino naj bi zagotovilo podjetje, enak delež naj bi dobili iz tujine, razliko (80 odstotkov) pa naj bi zbrali v Sloveniji. Kot sponzorji naj bi sodelovali vsi, ki jim je pomembna skrb za okolje in za reševanje perečega ekološkega problema. Načrt naj bi začeli uresničevati, ko bi zagotovili vsaj 70 odstotkov potrebnih sredstev.© C. Za-plotnik a'jnje onesnaževanje okolja z /Vneralnimi gnojili in kemični-r> sredstvi, bi bilo treba preiti ?** konvecionalnega k ekolo-*ernu kmetijstvu, ki je usklajeni z naravo in naravnimi zako-'tostmi in ni pomembno samo ra kmetijstvo, ampak tudi za azvoj turizma in industrije, za J^ndard prebivalstva... Ker Kolja ne onesnažuje samo •jnetijstvo, ampak tudi drugi, (..ekološko problematiko kmetstva mogoče reševati le hkra-2 drugimi problemi (prečišče-anjem odpadnih voda, kori-!?° uporabo dela komunalnih °dPadkov itd.). to ^e.nter za gospodarsko sve-s ^anje predlaga, da bi po va-* n in zaselkih ustanovili zdru-v, nja ekoloških kmetijskih Proizvajalcev", ki bi se poveva v nodr< področna združenja, piramide organiziranosti ' * bi predstavljalo slovensko združenje. Združenje bi skrbelo predvsem za uveljavitev ekološkega kmetovanja na kmetijah in kmetijskih posestvih, pri tem pa bi uporabljalo lokalnim • razmeram prilagojene normative mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo, ki so tudi osnova za predpise Evropske gospodarske skupnosti. Da bi slovenske pogoje ekološkega kmetovanja izenačili z evropskimi, naj bi občine sprejele posebne sklepe, ki bi vsebovali smernice za pridelovanje ekoloških kmetijskih pridelkov ter za njihovo predelavo, pakiranje, skladiščenje, označevanje ter prodajo doma in na tujem. Ker veliko kmetovalcev ne ve, kaj pomeni zdrava, biotična hrana (mnogi menijo, da je hrana že zdrava, če v pridelavi niso uporabljali pesticidov), bi bilo treba zagotoviti tudi izobraževanje, sicer pa za vsako kmetijo posebej pripraviti načrte za prehod od neekološke-ga k ekološkemu kmetovanju in analizirati kakovost kmetijskih zemljišč in pridelkov. Poznavanje kakovosti tal je pomembno predvsem zato, ker je pri ekološkem kmetovanju dovoljeno uporabljati mineralna gnojila le kot dodatek k osnovnemu gnojenju z organskimi gnojili, in sicer le tista gnojila, ki jih dovoljujejo predpisi mednarodnega združenja gi- Marija Jelene, dipl. kmet. inž. Analiza zemlje -osnova za gnojenje (nadaljevanje iz prejšnje številke) Ugotavljamo, da na trgu le izjemoma lahko dobimo posamezne komponente mineralnih gnojil; mešanice bi si lahko napravili sami, vsak po svojih potrebah glede na analizo zemlje. Kaže, da bomo še naprej trosili bolj ali manj primerne mešanice, pri čemer pa jo navadno še najslabše odnese fosfor. V času gospodarske krize se je bati, da bo na kmetijah prišlo do zniževanja stroškov za repromaterial prav na račun mineralnih gnojil. Neusklajenost pri posameznih komponentah bo imela za posledico manjše in manj kvalitetne pridelke. Opažamo namreč, da se delež dušika (v gnojih KAN, UREA) povečuje na račun fosforja in kalija - količina prodanih gnojil KAN, UREA se povečuje v primerjavi s kompleksnimi mineralnimi gnojili. Intenzivne kmetije sicer lahko kar nekaj let izkoriščajo dobro založenost zemlje, vendar izključno na podlagi kemične analize. Za vse ostale pa zniževanje ravni hranil v tleh zaradi zmanjšanega gnojenja pomeni nižje pridelke. Založenost s hranili se v tleh spreminja zaradi gnojenja in različnih kultur z različnimi potrebami po hranilih. Zato so rezultati kemične analize tal verodostojni le nekaj let, zatem je treba postopek ponoviti. Pomanjkanja mikroelementov v tleh na našem območju v zadnjem času nismo zabeležili. Z običajno kemično analizo jih ne spremljamo, pač pa je to potrebno, če določena rastlina kaže na pomanjkanje tega ali onega mikroelementa. Ob tem gre včasih tudi za domnevo, da slabo rast posevka povzroča prevelika koncentracija oz. ostanki atrazina v tleh - ko po koruzi posejemo žito. Kljub upravičenosti domneve navadno analiza ne potrdi prevelike koncentracije atrazinov. Še največkrat gre za izjemno nizko pH vrednost, to je - za močno zakisa-nost tal. Ob tem posevek žita (npr.: jarega ječmena) sicer vzklije, porabi vso zalogo iz semena, nato pa počasi in v celoti propade. K sreči ne gre za velike površine, navadno še cela njiva ni enako prizadeta, ampak so bolj kritične depresije na takih njivah, kjer zastaja voda in so razmere za rast še slabše. Naj bo tokrat dovolj o možnostih, ki jih imamo na razpolago in nam jih nudi kemična analiza tal. Najprikladneje je, če vzorce jemljemo jeseni, ko še nismo zaoravali hlevskega gnoja in nismo gnojili z mineralnimi gnojili. Vlada ne popušča Če je bila Peterletova vlada (tudi iz strankarskih razlogov) bolj naklonjena zahtevam kmetov o povišanju odkupnih cen kmetijskih pridelkov, pa za Drnovškovo vlado že po kratkem času vladanja lahko rečemo, da je manj popustljiva in da za zdaj uspešno odbija pritiske in odvrača grožnje, ki enkrat "letijo" s pšeničnih in drugič z mlečnih območij. Za takšno sklepanje sta vsaj dva razloga. Republiški odbor za mleko, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je na seji ob koncu junija določil odkupno ceno mleka 23 tolarjev za liter; sklep o tem pa je poslal tudi vsem slovenskim mlekarnam, ki so glede na odkupno ceno tudi prilagodile cene svežega mleka in mlečnih izdelkov. Vladni odbor za gospodarstvo je le nekaj dni kasneje sklenil, da s podražitvijo in s ceno odbora za mleko ne soglaša, češ da ni v skladu z vladno politiko, ki si prizadeva brzdati rast življenjskih stroškov in inflacijo. Kaj bo zdaj z odkupno ceno, ni znano. Zaplet bo poskušalo rešiti ministrstvo za zakonodajo, ki naj bi odgovorilo, kdo je "več" oz. kdo ima večje pristojnosti: vladni odbor za gospodarstvo ali odbor za mleko. In drugi primer! Čeprav je vlada prejela že precej zahtev o povišanju (zaščitne) odkupne cene pšenice z 18 na 23,50 tolarja, kolikor naj bi bili po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije pridelovalni stroški, pa za zdaj vztraja pri "svoji" ceni in pri "svojih " argumentih, med katerimi najbolj izpostavlja podatek, da bodo pridelovalci letos dobili za pšenico (v markah) celo več kot lani. Ker je tudi druga stran zelo močna in pripravljena pri uveljavljanju zahtev iti do konca, je težko napovedati, kdo bo v tem dvoboju zmagal in kdo izgubil. Izid je, če se izrazimo v športnem besednjaku, pomemben tudi zato, ker so volitve že blizu in ker je vsak korak ene in druge strani treba ocenjevati tudi kot volilno tekmo in nabiranje volilnih točk.% C. Zaplotnik Jubileji slovenskega zadružništva Bolje je graditi na doseženem kot začenjati znova Ljubljana, 16. julija - Danes je bil v Ljubljani 20. redni občni zbor Zadružne zveze Slovenije in slovesnost v počastitev 120-le-tnice slovenskega zadružništva in 20-letnice ponovnega delovanja Zadružne zveze Slovenije. Prihodnje leto bo preteklo 120 let, odkar je bil sprejet av-stro-ogrski zadružni zakon, ki je usodno vplival tudi na razvoj zadružništva na Slovenskem. Zadružništvo je tedaj imelo predvsem narodno obrambni pomen. Posojilnice so zlasti v mestih in trgih ustanavljali narodno zavedni izobraženci, trgovci in večji kmetje, pri tem pa sta največ zaslug imela brata Vošnjak. Čeprav so se kmetje povezovali v zadruge vedno, kadar so želeli izboljšati svoj gospodarski položaj, pa se je v posameznih obdobjih (po drugi svetovni vojni) dogajalo tudi to, da je država poskušala prek zadružništva uresničiti svoje kmetijsko-go-spodarske pa tudi politične cilje (kmečke delovne zadruge, socialistična kooperacija in "dohodkovni odnosi"). Novi predpisi o kmetijskih zadrugah, izdani ob koncu petdesetih in v šestdesetih letih, so zadruge vse bolj izenačevali s podjetji, to pa je ustrezalo tedanjemu političnemu stališču o velikih družbenih posestvih in kmetijskih kombinatih. V začetku šestdesetih let so bile ukinjene zadružne zveze, zadruge so morale opustiti gozdarsko dejavnost, vse bolj pa so združevale med seboj in s kmetijskimi kombinati. Koje bil 1972. leta sprejet prvi slovenski zakon o združevanju kmetov, je bila po desetletnem premoru ponovno ustanovljena Zadružna zveza Slovenije, ki deluje še zdaj. Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ugotavlja, da imamo ob bogati zadružni tradiciji (s polstoletnim eksperimentiranjem) oslabljene materialne temelje zadružništva, pomanjkljivo usposobljene kadre in pomanjkanje zadružne misli. Mlajša generacija kmetov pozna le model socialistične kooperacije, oslabljena starejša generacija pa pozitivnih zadružnih izkušenj ne more več prenašati na mlade. Pri prilagajanju obstoječih zadrug novemu zakonu in ustanavljanju novih zadrug je bolje graditi na že začetem in se učiti na tujih napakah, kot pa začenjati povsem znova in se izpostavljati novim napakam. Zadruge bodo lažje nastopale pred oblastjo, zbornico in družbo, če se bodo povezale v zvezo - ne le na republiški, ampak po potrebi tudi na regionalni ravni. • C. Zaplotnik MEŠETAR Inštitut ocenil pridelovalne stroške za krompire V Kmetijskem inštitutu Slovenije so že ocenili, kolikšni so po junijskih cenah na kmetijah stroški pridelovanja zgodnjega krompirja. Izračunali so, da so stroški skupaj z zaslužkom za delo ob pričakovanem pridelku 12 ton na hektar okrog 42 tolarjev za kilogram. Materialni stroški za pridelek predstavljajo 32 tolarjev za kilogram (kar 68 odstotkov stroškov odpade na seme), zelo pomemben delež pa obsegajo osebni dohodki, ki so jih izračunali na podlagi vrednotenja dela v državnem kmetijstvu. Čeprav je za dokončno oceno stroškov pridelovanja poznega krompirja še nekoliko prezgodaj, pa so na inštitutu kljub temu že približno ocenili pridelovalne stroške, ki so pri pridelku 40 ton na hektar 16 tolarjev za kilogram, pri pridelku 25 ton na hektar 17,50 tolarjev in pri hektarskem pridelku 14 ton že okrog 24 tolarjev za kilogram. Odkupna cena živine blizu zaščitne cenee Peterletova vlada je izdala odlok, po katerem je odkupna cena mleka tudi izhodišče za določanje odkupne cene živine, in sicer v razmerju mleko : živina (živa teža) I : 5,5 do 6,5. Če je julijska odkupna cena mleka 23 tolarjev za liter, pomeni, da je zaščitna cena za živino 126,50 tolarja in najvišja dovoljena 149,50 tolarja za kilogram. Sedanje odkupne cene v večini slovenskih (družbenih) klavnic so zelo blizu zaščitne; na Gorenjskem, na primer, živino od 15. junija dalje odkupujejo po ceni 128,80 tolarja za kilogram. V severovzhodni Sloveniji sicer od ponedeljka, 13. julija, veljajo nove odkupne cene (MPG - ex-tra: 135 tolarjev za kilogram žive teže in 240 tolarjev za meso), na Gorenjskem pa vsaj za zdaj vztrajajo pri starih. Ko smo včeraj poklicali v škofjeloške Mesoizdelke, so nam povedali kratko in jedrnato: "Nič novega!" SPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Javne telefonske govorilnice v planinskih postojankah Pri upravljanju planinskih postojank na Slovenskem že od nekdaj predstavljajo velik problem zveze z dolino. V preteklosti, ko je bil telefon še v dolini prava redkost, je bila edina rešitev - "pot pod noge", zdaj nekatere koče že imajo telefone, večina postojank pa si pomaga z raznimi prenosnimi sprejem-no-oddajnimi postajami. Čeprav se sliši nenavadno, pa je vendarle res, da so nekatere visokogorske planinske postojanke na Slovenskem že dobile javno telefonsko govorilnico, druge jo pa še bodo. Dovolj je. da imate ustrezen žeton in že boste lahko, na primer, visoko s Triglavskega pogorja poklicali v dolino. Te možnosti so nastale z uvedbo mobilne telefonije, še bolj pa po tem, ko se je Planinska zveza Slovenije dogovorila s podjetjem Mobitel d.o.o, Ljubljana o opremljanju visokogorskih planinskih postojank z mobilnimi telefoni, ki bodo v kočah delovali kot javna govorilnica na žetone. Predsednik planinske zveze Andrej Brvar in direktor podjetja Mobitel Franc Dovečar sta o tem včeraj tudi podpisala sporazum.% C. Z. Kolesarji Save na dirki za VN Krke Pagon tretji Kranj - Na kolesarski dirki za Veliko nagrade Krke - bila je v nedeljo v Novem mestu - so nastopili tudi kolesarji kranjske Save. Na 186 kilometrov dolgi progi je o zmagovalcu odločil šprint med domačinom Bogdanom Finkom in edinim olimpijskim potnikom Valterjem Bončo iz Astre (hitrejši je bil Fink), v skupini, ki je zaostala za vodilnima za skoraj štiri minute, pa je prvi privozil skozi cilj Aleš Pagon iz Save. Na sobotnem nočnem kriteriju je bil med starejšimi mladinci Križnar četrti, njegov klubski tekmec Bajd pa peti.• C. Z. Hokej Jeseničani letos le z eno ekipo Jesenice - Ker je Hokejska zveza Slovenije sklenila, da v prvi državni ligi lahko nastopa le eno moštvo istega kluba, bodo vsi jeseniški igralci, ki so lani igrali za prvo in drugo moštvo (za Acroni Jesenice in za Jesenice), letos igrali le za Acroni Jesenice. Moštvo bo letos tekmovalo v pokalu evropskih prvakov, v alpski ligi in v državnem prvenstvu. Prvi trener Vladimir Kri-kunov se mudi doma v Belorusiji, odkoder bo poskušal pripeljati na Jesenice vsaj tri še kakovostnejše igralce, kot so Borisov, Varjanov, Povečerovski in Varnavski. Plavalni tečaji na Jesenicah Druga skupina začne v ponedeljek Jesenice - V sredo je zaključila s plavalnim tečajem prva skupina jeseniških otrok. Že v ponedeljek, 20. julija, se bo ob 8. uri na kopališču Ukova začel drugi tečaj za otroke od 5. do 10. leta starosti. Tečaj bo trajal 10 dni. Prijavnina je 1.000 SIT. Tečaj vodi Franci Fon. Šah Danes začetek mladinskega državnega prvenstva Radovljica - Danes se bo v hotelu Grajski dvor začelo drugo državno šahovsko prvenstvo za mladince, v nedeljo pa še enako tekmovanje za mladinke. Prvenstvo organizira šahovsko društvo Murka Lesce, pokrovitelj pa je Žito Gorenjka. Na prvenstvu za mladince sodelujejo igralci, stari 19 let in mlajši, ki imajo najmanj drugo šahovsko kategorijo. Igrali bodo 13 kol po švicarskem sistemu. Redna kola bodo vsak dan od 15.30 do 21.30, prekinjene naslednji dan dopoldne od 9. do 13. ure, zadnje kolo pa 29. julija od 8. do 14. ure. Na ženskem mladinske prvenstvu sodelujejo šahistke, ki so najmanj tretjekategornice in stare 19 let ali mlajše. Igrale bodo 9 kol po švicarskem sistemu, igralni čas je enak kot za mladince, zadnje kolo pa bo na sporedu 27. julija. Najboljši v moški in ženski kategoriji pridobi pravico, da zastopa Slovenijo na evropskem ali svetovnem mladinskem prvenstvu. • C. Z. Občinsko plavalno prvenstvo Radovljica - Domači plavalni klub prireja v sodelovanju s športno zvezo v ponedeljek, 20. julija, ob 18. uri na letnem kopališču v Radovljici občinsko prvenstvo v plavanju za športne klube, delovne organizacije in za šole. Na tekmovanju lahko sodelujejo člani klubov, učenci šol prve in druge stopnje, delavci podjetij in drugi. Mlajše pionirke in pionirji bodo plavali na 50 m prsno in 50 m kravi, starejše pionirke in pionirji, članice in člani na 50 m prsno, 50 m kravi, 50 m hrbtno in 50 m delfin, štafete pa na 4 x 50 m prosto. Pireditelj sprejema prijave še v ponedeljek do 17. ure. Štartnine ni.# C. Z. Valvasorjev dom je odprt Iz Planinskega društva Radovljica so nam poslali tole sporočilo: "Obveščamo planince, da ne nasedajo govoricam, da je Valvasorjev dom pod Stolom zaprt. Dom je odprt in redno oskrbovan." V Lescah državno padalsko prvenstvo Lesce - Na letališču Alpskega letalskega centra Lesce - Bled se bo danes ob 15. uri začelo drugo državno padalsko prvenstvo v klasičnih disciplinah, končalo pa se bo v nedeljo ob 16. uri, ko bo razglasitev rezultatov. Sodelovalo bo 40 padalcev in padalk iz slovenskih klubov ter reprezentanca Hrvaške. Tekmovanje bo posamično in ekipno, v skokih na cilj in v figurativnih skokih. Prvenstvo bi sicer moralo biti v Ajdovščini, vendar je tamkajšnji aeroklub pred enim tednom prireditev odpovedal.• C. Z. Domen Slana, drugi na evropskem prvenstvu v jadralnem padalstvu: Razmišljal o deseterici, dobil srebro Preddvor, 13. julija - 25-letni akademski slikar Domen Slana, ki kot svobodni umetnik živi in ustvarja v Škofji Loki, je na drugem evropskem prvenstvu v jadralnem padalstvu v Preddvoru osvojil drugo mesto in srebrno kolajno. * Domen, ste pričakovali takšen uspeh? "Pred prvenstvom si nisem delal posebnih načrtov, moj glavni cilj je bil, da se uvrstim med prvo deseterico. Na koncu se je vse končalo še precej bolje. Drugo mesto je zame velik uspeh, ki sem ga vesel še toliko bolj, ker je na prvenstvu sodelovala večina najbojših." * Kako je bilo z vremenom? "Prvi teden nam je bilo zelo naklonjeno, kasneje se je skazilo. Kljub temu nam je uspelo spraviti pod streho šest tekmovalnih dni. Preleti so bili celo daljši kot na svetovnem prvenstvu v Franciji." * Reprezentančni kolega Bojan Marčič, ki ima veliko izkušenj z jadralnim padalstvom, se je med prvenstvom ponesrečil. Mar to pomeni, da je ta šport nevaren? — j- ~r------------ "Vsekakor je, ne pa tako, kot si večina ljudi predstavlja. Treba je biti pazljiv in zbran. Bojan se je ponesrečil, ker je naredil napako. Tudi sam sem se že kdaj znašel v nevarnem položaju, vendar sem se za zdaj še vedno srečno izvlekel. Takšne izkušnje tudi več zale-žejo kot kakršnakoli opozorila drugih." Vaterpolo W6rthersee presenetil Kranj, 15. julija - Odigrano je bilo 3. kolo državnega prvenstva. Tokrat je Triglav I visoko premagal Neptun iz Celja, Triglav II pa je igral neodločeno s celovškim Vvortherseejem. Foto Kosi Kranj 90 je igral v Kopru, pa zaradi nočne tekme nimamo rezultata. Neptun : Triglav I 7:30 (1:6, 0:8,4:10,2:6) V celjskem bazenu ob hotelu Merx je prva ekipa visoko porazila domačine. Tokrat sta za domače moštvo nastopila tudi odlična plavalca Jurak in Vra-čun. Zanimivo je, da so se pri Triglavu vpisali med strelce vsi, ki so bili v vodi, razen kapetana Uroša Čadeža, ki je bil le asistent. Za Triglav so nastopili: Homovec, Hajdinjak 2, Margeta, Balderman 3, Grabeč 2, Čadež, Gantar 3, Čimžar. Vidic 1, Štirn 5, Peranovič 3, Štro-majer 8, Troppan 3. Triglavll :W6rthersee 14:14 (4:2,5:6,3:5,2:1)_ Ekipa Triglava II je proti celovškemu Vvortherseeju začela dobro in si priigrala v prvi četrtini prednost dveh zadetkov. V nadaljevanju so bili gostje bolj zbrani, znižali so rezultat in v tretji četrtini tudi prvič povedli. V zadnji četrtini sta ekipi hoteli doseči čim več, pri tem pa sta naredili veliko napak. Sodnika Pičulin in Balderman iz Kranja sta svoje delo opravila dobro. Trenutni vrstni red: Triglav I 4 točke, Triglav II 3 točke, Koper 2 točki, Kranj 90 2 točki, VVorthersee 1 točko in Neptun brez točke. Med strelci vodi Bečič (TR II) z 11 zadetki pred Glavanom (NE) in Štromajerjem (TRI I) z 10 zadetki. Prvenstvo se nadaljuje že danes s tekmo 2. kola VVorthersee : Koper in v soboto, ko bodo na vrsti tekme 4. kola. Vse tekem bodo na letnem kopališču Kranja. Ob 18.00 bo srečanje Foto Kosi Kranj 90 : \V5rther-see, ob 19.30 Triglav I : Koper in ob 21.00 Triglav II : Neptun. • J. Marinček Darjan Petrič direktor plavalnih reprezentanc Kranj - Skupščina Plavalne zveze Slovenije je za direktorja plavalnih reprezentanc za naslednje olimpijsko obdobje imenovala Darjana Petriča, nekdaj uspešnega plavalca kranjskega Triglava, ki je še vedno tudi rekorder na 1500 metrov kravi. Od ponedeljka led v blejski dvorani Rekreacija in hokejski kamp za mlade Hokejska ekipa bo letos enako močna kot lani, morda pa še boljša. Bled - V športni dvorani na Bledu so v ponedeljek pripravili ledeno ploskev, na kateri se je že začel hokejski kamp Rudija Hitija. V prvi skupini, ki je začela vaditi v ponedeljek, je okrog 120 mladih, v drugi (od 20. do 26. julija) in v tretji (od 27. julija do 2. avgusta) pa jih bo verjetno nekoliko manj. Prijave sprejema sekretar blejskega hokejskega kluba Brane Terglav po telefonu 77-933. Danes, v petek, se bo v špor- Na Bledu bo od 19. do 30. tni dvorani začelo tudi rekrea- avgusta tudi velik hokejski turnir, na katerem bodo poleg Bleda igrali še Jesenice, Olim-pija in celovški KAC, ki se bo za novo sezono mesec dni pripravljal na Bledu. Tekme bodo tudi v Ljubljani in na Jesenicah, finalna tekma in tekma za tretje mesto pa bosta na Bledu.« C. Z. cijsko drsanje. Drsati bo mogoče vsak dan od 19.30 do 21. ure. Za odrasle je cena 200 tolarjev, za otroke do 10 let 100 tolarjev, možna pa je tudi izposoja drsalk. Kot je povedal Brane Terglav, hokejska ekipa Bleda letos ne bo nastopala v alpski ligi, ampak le v državnem prvenstvu. Ekipa bo enako močno kot lani, morda pa še nekoliko močnejša. Blaž Lomovšek in Zvone Bolta sta prenehala igrati, zato pa v klubu računajo na nekatere mlade, ki so lani igrali za drugo jeseniško moštvo, in pa na tujce. Nogometni klub Lesce vabi k sodelovanju trenerja za člansko ekipo. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe do četrtka, 23. julija 1992, na naslov: NK Lesce, Na trati 3, 64248 Lesce, informacije pa dobijo na tel. štev. 74-140 -Rudi Antolin * Koliko časa že letite? Kje vse ste tekmovali? "Začel sem pred petimi. Doslej sem sodeloval na evropskem prvenstvu v Grenoblu (Francija), na svetovnem prvenstvu v Kossenu (Avstrija), kjer so tekmovanje zaradi slabega vremena prekinili, pa lani na svetovnem prvenstvu v Di-gneu (Francija), kjer sem pred prvenstvom v Preddvoru dosegel največji mednarodni uspeh." * So gorenjske razmere v primerjavi z drugimi ugodne za letenje? "Območij, ki so primerna za letenje in za tekmovanja, je veliko, manj pa je takih, ki omogočajo rekordne prelete. Gorenjska ima dobre naravne možnosti za letenje, medtem ko je rekorde mogoče dosegati predvsem v ravninskem svetu Amerike in Afrike. Tudi sam razmišljam o tem, da bi pozimi poskušal leteti v Južnoafriški republiki." * Bo drugo mesto na evropskem prvenstvu kaj vplivalo na vaše nadaljnje življenje? Se boste morda odslej še več posvečali športu? "Na to vprašanje za zdaj še ne morem odgovoriti; vem le to, da iz svojega žepa ne mislim več dajati za udeležbo na evropskih in svetovnih prvenstvih. Stroški so namreč preveliki." * Se sponzorja ne da dobiti? "Doslej ga niti nisem iskal, odslej pa bodo možnosti boljše. Upam, da jih bom znal izkoristiti." * Kako usklajujete poklicno i* športno dejavnost? "Svoj poklic imam zelo rad, rad pa letim tudi z jadralnim padalom. Ne eno ne drugo ne mislim zanemarjati, problem pa je v tem, kako za oboje najti dovolj časa."« C. Zaplotnik, slika: G. Šinik Kranj gostil teniške veterane Davor Žnidar in Štefan Seme Kranj, 15. julija - Teniški klub Triglav Kranj je v sredo organiziral teniški turnir veteranov. V lepem sončnem vremenu se je pomerilo več kot 55 tenisačev. V kategoriji seniork je zmagala Grmova, ki je v finalu v dveh nizih s 6:3 premagala Kreseto-vo, v kategoriji veteranov A (od 45 do 55 let) je med 29 tenisači zmagal Žnidar pred Semetom, med veterani B (od 55 do 60 let) Povše pred Jeršanom in pri veteranih C (od 60 do 65 let) Dornig pred Alešem. Pomerili so se tudi najstarejši veterani v skupini nad 65 let, v zanimivem finalnem obračunu pa je šele po tretjem nizu Jagodic premagal Žižka s 6:0, 5:7, 6:4. Prihodnji teden bo turnir veteranov na Slovanovih igriščih v Marija Grm Ljubljani. • Šinik M. G., foto: i Evropsko veteransko prvenstvo v atletiki Tone Kaštivnik trinajsti Najstarejši udeleženec prvenstva je bil star 99 let. Kranj - V Kristiansandu, letoviškem mestu na jugu Norveške, \e od 26. junija do 4. julija potekalo osmo evropsko veteransko prvenstvo v atletiki. Na prvenstvu je sodelovalo pet atletov iz Slovenije, med njimi tudi nekdanji tekmovalec kranjskega Triglav* Tone Kaštivnik, ki je bil v metu kopja trinajsti v starostni skupini od 45 do 50 let. Jože Brodnik, večkratni državni in balkanski prvak v de-seteroboju in deveti na olimpijskih igrah 1960. leta, je na veteranskem prvenstvu v kategoriji 55 do 60 let zmagal v teky na 100 metrov z ovirami in v peteroboju. Nekdaj uspešni celjski skakalec v višino Branko Vivod je na veteranskem prven; stvu še vedno zmogel skočiti 180 centimetrov, kar je v skupin' tekmovalcev, starih od 45 do 50 let, zadoščalo za bronasto ko; lajno. Kranjčan Tone Kaštivnik je bil, kot že rečeno, trinajsti v metu kopja, Ivan Škof iz Celja peti v teku na 5000 metrov, Marko Sluga iz Ljubljane pa enajsti v metu kopja. Pa še tale zanimivost: najstarejši udeleženec prvenstva je bil 99-letfl' nemški metalec krogle Otto Ernst Porath.© C. Z. TE! Industrija termičnih izolacij Trata 32, Škofja Loka V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NA TRATI VAM NUDIMO ŠIROKO IZBIRO IZDELKOV IZ TERM0TERV0LA PO UGODNIH CENAH IN POGOJIH. NA VOLJO SO VAM IZDELKI RAZLIČNIH KVALITET, TUDI IZVOZNI PROGRAM. DELOVNI ČAS: - VSAK DAN OD 6. DO 15. URE SOBOTA OD 7. DO 12. URE INFORMACIJE: ® 631-602 direkten 631-151 h.c. PRAVILNA IZBIRA ZA IZOLACIJO VAŠEGA DOMAJE ■m teh motervol j/R>mmiiK^ ŠKOFJA LOKA D.O.O. Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost 64220 Škofja Loka ZZZMŽ7 AVTO VAŠIH SANJ PANDA UNO 45 TEMPRA CROMA 2.0 FIORINO POSEBNI POLETNI POPUST! Vozila dobite v ŠK. LOKI, KIDRIČEVA 50 (Trata), tel.: 064/632-730 in v POOBLAŠČENEM SERVISU FIATA na BLEDU, RIBENSKA 6, tel.: 064/77-910 Avto je... • tt voznika. V prizadevanju za ohranitev čistega okolja, smo na BLEDU, ob prenovljenem bencinskem servisu (Ljubljanska cesta), postavili novo avtopralnico. Odlikujejo jo popolnoma avtomatsko delovanje, visoka kapaciteta ter varno obratovanje, predvsem pa dejstvo, da nežno, a temeljito opere in zaščiti Vase vozilo. Pralni programi, vključno s pranjem podvozja in preventivno zaščito lakiranih površin z vročim voskanjjem, omogočajo popolno nego zunanjosti Vašega vozila. Čistilna sredstva ne vsebujejo fosfatov in so okolju prijazna. Avtopralnica obratuje vsak dan od 7 do 22 ure. Privoščite tudi drugim, da občudujejo Vaše vozilo! PREJELI SMO V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Tri lipe Ob prvi obletnici slovenske države je minister Jelko Kacin sporočil, da seje lipa. ki jo je ob rojstvu naše države posadil predsednik Milan Kučan, prijela. Seveda smo tega vsi Slovenci veseli. Naša Lipa raste. "Naša " posebej zato. ker jo je posadil naš predsednik... Ob svetovnem dnevu miru, 13. maja leta 1989. so v Baslu posadili Lipo miru. kot simbol želje po miru v vseh delih sveta. Tudi ta lipa se je prijela in raste in je tudi naša. kakor je tudi želja po miru naša. Dne II. maja 1989 je skupina nekdanjih borcev NOV. kulturnih delavcev in drugih na ljubljanskih Žalah posadila lipo v trajen spomin na največjo narodovo tragedijo v junijskih dneh leta 1945, ko je po zmagi boljševistična oblast poslala v smrt več kot 10.000 mladih življenj, in vsem drugim žrtvam tujega, leni-nističnega in medsebojnega nasilja na naših tleh. Da bi se po kritičnem pogledu vase in med seboj spravljeni mogli vedrejših lic zazreti v prihodnost. Poimenovali smo jo Lipa sprave. Ta lipa. ki je na svetem kraju bila blagoslovljena že prej kot Lipa miru v Baslu in Lipa slovenske državnosti, pa ni last vseh Slovencev. Mnogi jo prezirajo inJi namesto življenja želijo smrt. Že petkrat so jo oškodovale hudobne roke. Letos spomladi je za čas ovenela. potem ko so ji njeni sovražniki porezali stebelce blizu korenin, ki rastejo iz zemlje morišč. Ni težko uganiti, kdo so ljudje, ki ne želijo, da bi živela in se razcvetela. To so tisti, ki so še prežeti s sovraštvom iz polpretekle dobe in zavračajo spominjanje na preteklost, ker vidijo v njem svoj obraz, ki ni lep v etičnem pomenu besede. Izogibajo se je, kakor da bi se bali njene moči. Če vkljub temu postanejo ob njej, to ni podnevi ali ob slovesnosti, marveč ponoči in v temi. ko jih nihče ne vidi. z nožem v roki. Boleče za slovenski narod je, ker se svojim metodam iz vojnega časa nočejo odreči in imajo veljavne orožne liste. Naša Lipa sprave jim je odveč zato, ker predstavlja gibanje za narodni moralni preporod, ki nam je potreben kot vsakdanji kruh. a se v njem čutijo prizadete. Ker ni njihova, so posadili svoji, kije tudi naša, vendar spomeniku Revolucije s hvalnico komunizmu fizično in duhovno tako blizu, da je bolj spomenik revoluciji kot slovenski demokratični državnosti. Tri lipe... Poleg njih so vzbr-stele v Kamniku, Kranju in malone že povsod po slovenskih krajih v slovenski pomladi. Vsaka od njih ima svoj pomen in vse so naše. Kranj, 7. julija 1992 Stanislav Klep Kranj Vrhunski šport le za premožne... Gorenjski glas, 3. julija 1992 Najprej z zanimanjem, nato z dobršno mero ogorčenja sem prebral poročilo novinarja Gorenjskega glasa Štefana Žargija o poteku skupščine Športne zveze občine Škofja Loka. Omenjeni novinar v uvodu očita strokovni službi oz. » plačanim profesionalcem« po njegovem žalostno dejstvo, da pripravljajo poročilo o dejavnosti in o uresničevanju FN v preteklem letu in analogne dokumente za leto 1992, šele sredi leta. Obenem da bralstvu vedeti, da je ob plačanih profesionalcih ena skupščina letno očitno premalo, čudi se tudi. da se nihče od navzočih nad takim ravnanjem ni »spotaknil«. Ker predstavljam »plačane profesionalce« jaz sam, čutim potrebo po odgovoru, ki sem ga sicer podal tudi na skupčini sami, pa ga g. Žargi ni (hoteli slišal! ti). 1. Po kriterijih za rangiranje in financiranje športa oz. športnih panog ter njihovih izvajalcev, ki smo jih sprejeli pred 4 leti, dopolnjemo in prilagajamo pa jih vsako leto, ocenjujemo in poročamo o panogah, ki sodelujejo v kakovostnem rangu glede na sezono, (ta pa je v pravilu jesen-po-mlad), ne pa na koledarsko leto. V kakovostnem rangu sodelujejo v naši občini: alpsko smučanje, smučarski skoki, alpinizem - športno plezanje, sankanje na naravnih progah, ženska košarka, moški rokomet in balinanje (BK Trata). Ta dejavnost pomeni 90 odstotkov kakovosti v občini, zanjo pa namenjamo približno 45 odstotkov vseh sredstev ŠŽ. Športno rekreativni - torej množično del pa ocenjujemo glede na koledarsko leto tako, da predsedstvo potrjuje poročilo za ta del in sprejema programe za tekoče leto že do srede marca. Ma-nim, da ni potrebno posebej razlagati, da se tekmovalna sezona za zimske športe konča konec aprila, za rokomet sredi maja. itd... Osnutki omenjenih dokumentov potem gredo skozi strokovno komisijo (za kakovostni šport) do predsedstva, ta jih v predlogu posreduje skupščini v sprejem. 2. Skupščina Športne zveze se res sestaja enkrat do dvakrat letno kar delegatom (vsako športno društvo ima po enega delegata) za razliko od novinarja Gorenjskega glasa očitno zadostuje. Med dvema sejama skupščine usmerja in vodi delo Zveze 7 člansko predsedstvo, ki se sestaja osemkrat do desetkrat letno. Za konec dodajam še tole: Ne morem se znebiti vtisa, da novinar Gorenjskega glasa navedena dejstva pozna, saj je bil v začetku osemdesetih let vodja planskega oddelka, kasneje velo v.d. vodje Centra SIS, pod čigar streho je bila tudi takratna TKS, do 1982 skupaj s takratno ZTKO. Tudi kasneje se je kot predsednik občinske SZDL, kamor je kot kolektivni član sodila tudi ZTKO s problematiko srečeval (ali bi se vsaj moral). Kot rečeno, pa sem na seji skupščine zadevo navzočim (ponovno) obrazložil. Kot (edini) predstavnik strokovne službe ŠŽ moram omeniti še to, da nikakor ne bežim od kritike dela, najsi bo izrečena od delegatov, predstavnikov medijev poročanja ali drugih občanov - davkoplačevelcev. Upam pa. da imam tako sam, kot celotna ŠŽ pravico pričakovati, da bo le-ta objektivna in po možnosti dobronamerna. Skupaj s funkcionarji v organih ŠŽ in v društvih se borimo, da bi z vse bolj pičlimi sredstvi in nemalokrat (pre)slabo podporo ter razumevanjem okolice, obdržali športno dejavnost naše občine ne zavidljivo visoki ravni, ki smo jo dosegli v preteklih desetletjih, zato nam zlonamerna podtikanja zares niso v prid. Škofja Loka. 7. julija 1992 Janez Nastran Sekretar ŠŽ Škofja Loka Pred odločitvijo v Gorjah Gorenjski glas, 30. junija 1992 Pod tem naslovom je v Gorenjskem glasu. št. 50, z dne 30. junija, novinar Andrej Žalar nanizal nekaj problemov, ki ta čas tarejo krajane krajevne skupno- sti Gorje. Res je bi! sklican zbor krajanov celotnega gorjanskega območja, to je bilo v sredo, 24. junija. Prvotno so bili na svetu KS Gorje mnenja, da bi bili zbori krajanov sklicani v posameznih vaseh, pa je bil na predlog predsednika Jožeta Antoniča sklican skupni zbor krajanov v domu TVD v Gorjah. Za ta zbor je bilo razposlanih kar 700 do 800 vabil krajanom, toda odziv na vsa ta vabila je bil dokaj klavrn, saj je bila udeležba na tem zboru le 10-odstotna, ali komaj 70 do 80 krajanov? In že samo ta udeležba daje jasen dokaz, kakšen uspeh bi bil na referendumu ponoven razpis samoprispevka - popolnoma ničen. KS bi si s tem delala nepotrebne stroške, denarja pa že tako primanjkuje na vseh koncih in kra-jih. Res je, da so se Gorje vidno opomogle in si precej izboljšale svoje stanje z že petimi samoprispevki v preteklosti. Zadnji samoprispevek, ki se je iztekel decembra 1991. leta, je bil namenjen telefoniji po vseh gorjan-skih vaseh in je to nedvomno velika pridobitev za kraj, čeprav je bila kar sila draga. Vsa zbrana petletna sredstva od tega zadnjega samosprispevka, so bila vložena v izgradnjo telefonije, naročniki telefona pa so še vedno do-plačevali kar precejšnje vsote denarja, ko pa je bilo vse to delo končano in so se že oglasili telefoni v gorjanskih gospodinjstvih, je to celotno telefonsko omrežje (kar 33 km ga je), prevzelo podjetje PTT Kranj in si to lasti, kot da je njeno, uporabnikom telefonov pa pošiljajo za te storitve kar »lepe račune« ?! Sicer pa te kolobocije še ni konec, kot pravi ing. Jože Skumavec, kije ves čas vodil in se trudil za izvedbo telefonije v Gorjah in pravi, da še tečejo pogovori s PTT Kranj in upanje je. da bodo vrnili vsaj nekoliko vloženega denarja v to dobrobit. Enako kot s telefonijo se je zgodilo z mrliškimi vežicami. Tudi te so bile zgrajene izključno samo s samoprispevkom krajanov KS Gorje. Ko so bile pred leti zgrajene in dane v uporabo, se jih je polastila radovljiška komunala in ob nujni potrebi, ob pogrebih in ležanju pokojnika v njej, le-ta pošilja sorodnikom pokojnika mastne račune?! Na zboru v dvorani je bilo slišati pripombo, da plača dvomesečnega trdega dela komaj zadostuje za plačilo teh računov?! Tako pa ne more iti več naprej, kajti, če si nekaj zgradiš sam, je to tvoje, ne pa enostavno si prilastiti tuje imetje, potem pa za storitve računati še bajne račune ?! Zadnji čas je, da se sprejme zakon o lastninjenju in da se vzeto in prilaščeno vrne pravim lastnikom, v teh dveh primerih krajanom Gorij in naj se zruši monopol nad temi dobrinami. Gorjanci smo siti tega lastninjenja in prav zaradi tega je nov razpis samoprispevka vprašljiv glede uspeha, pa tudi denarja -dohodkov je vse manj ali pa zaradi vsakdanjega porasta cen razvrednoteni. VZg. Gorjah, 6. julija 1992 Jože Ambrožič Za dan državnosti štiri neopravičene Dan državnosti se nam je že odmaknil v pozabo. Morda boste, dragi bralci, zaradi zgornjega naslova vseeno ta članek prebrali. Pričakujete oceno naših praznovanj na ta dan ? Še daleč od tega. Ta dogodek se je pripetil na Poljanski šoli pod Blegošem. V naši samostojni Sloveniji. Za to čašo pelina naj zve tudi javnost. Sprva je ravnateljica pripravljala dan šole, ki pa se je preimenoval v praznovanje dneva državnosti. Zakaj? Poslana so bila tudi vabila, ki pa so jih dobili le starši otrok, ki hodijo v to podružnično šolo. Proslava je bila v popoldanskem času in to šoloobvezna. Seveda, s tem so prišli hote ali nehote tudi starši zaradi otrok. Ker smo se kot družina takemu načinu uprli, sta otroka, ki hodita v to šolo. dobila zadnji dan kar štiri ure neo- pravičene. Je to demokracija0 Zato se nam ob takem dejanju zastavljajo tale vprašanja: 1. Mar ni dan državnosti praznik vseh? 2. Je tak način proslave svobodno in pragmatično dejanje? 3. So taki odnosi primerni za javno šolo? 4. Kakšen pomen ima svet staršev na šoli0 Morda se bo kdo spraševal, zakaj tako početje s strani staršev. Naj vam povemo, da je naša družina delala kar nekaj za novo demokracijo. Kaže. da še veliko premalo. Če bo pa potrebno, bomo iz grma prepodili skritega zajca in mu stehtali težo demokracije. V Poljanah, 5. julija 1992 Družina Arnolj, Volča »Zgodovino je treba ponovno proučiti« Gorenjski glas, 19. junija 1992 Izvršni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB občine Škojja Loka je na seji 29. junija 1992 poleg drugega razpravljal tudi o izjavah in ocenah gospoda Vincencija Demšarja, predsednika Občinskega odbora SKD Škofja Loka in člana sveta SKD Slovenije ter do skoraj predsednika Izvršnega sveta SO Škojja Loka, objavljene v Gorenjskem glasu, dne 19. junija 1992, pod naslovom »Zgodovino je treba ponovno proučiti«. Po oceni izvršnega odbora gre za takšne ocene, ki so nesprejemljive in zato moramo na njih tudi javno odgovoriti. Po našem mišljenju zaslužijo odgovor naslednje ocene v navedeni izjavi: »Na kongresu sem se dodatno zavzel, da se v resoluciji zahteva strokovno-zgodovinska proučitev teh dogodkov, saj sem kot zgodovinar prepričan, da je doslej napisana zgodovina izrazito enostranska.« »Nabližje mi je seveda primer dogodkov v Dražgošah, za katere sem prepričan, da bodo ovrednoteni kot velika tragedija in kot taki ne morejo biti proslavljani, kot so bili doslej. Čas je. da prenehamo s takimi zavajanji, da poimenujemo stvari s pravimi imeni, da ločimo revolucijo od osvobodilne vojne.« »Prepričan sem, da je večina borcev v Dražgošah zavestno sodelovala predvsem v osvobodilnem boju, saj je vrsta drugih enoto že prej zapustila - te dogodke podrobno poznam. Vendar si vztrajanje velike enote v Dražgošah. kljub bojazni domačinov pred represijami, drugače, kot z ideoloških razlogov, ne morem razlagati. Za to nimam nikakršnih dokazov, to lahko le slutim.« Predvsem nas čudi, da ta zgodovinar in odgovorni funkcionar tako obtožuje, pavšalne in z ničimer argumentirane izjave, ki jih zaključi z zares briljantno mislijo: »Za to nimam nikakršnih dokazov, to lahko le slutim.« Vprašamo se, kaj je gospod Demšar dolga leta delal v Loškem muzeju, kjer je kot pripravnik začel prav na področju NOB. Mislimo, da ni potrebno razlagati, kakšno je mesto Dra-žgoške bitke v zgodovini druge svetovne vojne, v NOB v Sloveniji, v odporniškem gibanju v Jugoslaviji in Evropi. Naša zgodovina in zgodovina odporniškega gibanja je o tem že dala svojo sodbo in vse dosedanje in prihodnje raziskave je niso in je ne bodo ovrgle. 1941/42 l. so bili Nemci zaustavljeni pred Moskvo in v Dražgošah. Zaustavljeno je bilo nasilno izseljevanje, odložena je bila priključitev Gorenjske Reichu, ta boj je odmeval v Hitlerjevem glavnem štabu, v Sloveniji, Evropi, pa celo v Ameriki (Adamič). V moralnem in psihološkem smislu je pomenila odločilen preobrat v mislenosti Gorenjcev v Sloveniji, kajti spoznali so. da Nemci niso nepremagljivi. To je bil avtentičen narodni odpor in nikakršne ideologije ni bilo - bila je samo želja za odporom zoper okupatorja in njegove raznarodovalne načrte. Da je v tem boju sodelovalo nekoliko komunistov, ki so bili tudi vodilni, ne spreminja značaja boja in mu ne daje ideološkega obeležja. Teza o »ideoloških razlogih« je v bistvu teza tistih, ki danes poskušajo agresivno opravičiti kolaboracijo in izdajstvo ter razvrednotiti NOB. Moskovska bitka 1941/42 je pomenila preobrat v drugi svetovni vojni in svobodoljubni svet se je oddahnil in začel upati v zmago. Vodili in bojevali so jo komunisti, pa vendar nikomur v svetu ne pade na pamet, da išče »ideološke razloge«, temveč v njej vidijo samo osvobodilno dejanje. Za vaščane Dražgoš je to bila resnična tragedija, kajti Nemci so nad njimi izkazali prav živalsko maščevanje, kakršnega niso nikoli in nikjer poprej. To samo kaže. kako so bili z odporom prizadeti in so ga čutili kot poraz. To je bila cena odpora in boja za svobodo, za katero smo se od-predelili. da bi ohranili, ne samo Dražgoše, temveč ves slovenski narod od načrtovanega uničenja. Zato smo plačali visoko ceno, v kateri so Dražgoše samo en del. Koliko je bilo požganih in porušenih vasi in domačij, pobitih, zaprtih in izgnanih prebivalcev, padlih partizanov itd. To je bila cena odpora in svobode, za katero se pa, kot vsaki osvobodilni vojni, po njej ugotavlja, ali je bila previsoka ali ne. V naši vojni je bila največja narodna tragedija kolaboracija in izdajstvo. Na Češkoslovaškem so enako usodo kot Dražgoše doživele Lidice kot maščevanje za atentat na prorektorja Reinhar-da Hevdricha, pa nihče zaradi tega ne obsoja atentata in atentatorjev iz Londona - ki pa niso bili komunisti! Razmišljanja gospoda Demšarja o tragediji, o smislenosti odpora, o »ideoloških razlogih«, o tem, da na primeru Dražgoš »ločimo revolucijo od osvobodilne vojne« pelje pa v bistvu k negiranju odpora NOB in opravičuje kolaboracije. To pa ni stvar, ki zadeva samo preteklost in nas borce, temveč bistveno posega tudi v sedanjost, v narodno samobitnost, narodni obstoj, v slovensko suverenost. To najbolje potrjuje lanskoletna vojna. Tveganje je bilo veliko, bilo je tudi tragedij (npr. Radgona), na srečo manjših - a dogodki v BiH kažejo, kaj bi lahko doživeli. Pa vendar dileme ni bilo - odločili smo se za odpor, Ravnanje posameznikov tedaj se ne ocenjuje po njihovem ideološkem prepričanju ali strankarski pripadnosti, marveč po njihovem odnosu do odpora. Kam bi prišli, če bi ravnali tako, kot danes ravnajo kritiki NOB in zagovorniki kolaboracije, ki so jim glavni ideološki kriteriji, ne pa odnos do odpora zoper okupatorja. Sicer pa na koncu moramo povedati, da gospod Demšar ni vedno mislil in govoril tako kot danes. Tako je 1973. leta v Loških razgledih napisal precej obširen, strokoven in korekten zapis pod naslovom »Pregled narodnoosvobodilnega boja na Škofjeloškem«. V njem je o Poljanski vstaji, dražgoški bitki in o NOB zapisal sledeče: »Decembsrka vstaja je dosegla svoj namen. Preprečeno je bilo izseljevanje iz Poljanske doline in mogoče še od kod drugod. Nemci so morali okrepiti svoje postojanke, kar pa je bilo pomembno za druga bojišča.« »Dražgoška bitka je bila višek partizanskih podvigov na Gorenjskem, saj so Nemci samo označili boje v Poljanski dolini okoli božiča in v Dražgošah kot Grossseinsatz - velika ofenziva. Koje bil okupator na višku svoje »slave«, so borci Cankarjevega bataljona tri dni držali svobodne Dražgoše. To je imelo velik odmev po vsej Sloveniji, saj je ta bitka potrdila moralno silo borcev in našega naroda. Nemci so sami priznali, da pra v zaradi dogodkov v Dražgošah Gorenjska ni bila priključena nemškemu rajhu.« »Bilo je kone vojne, bilo je konec gorja! Hitlerjev Mein Kampf - naša smrtna obsodba - se ni uresničila. Pred tako kruto alternativo Slovenci še nismo bili nikdar, častno smo jo sprejeli in jo zma- goslavno zaključili. Toda ne vsi-Bili so hlapci med nami. hlapci po značaju in po položaju, ki so še stopnjevali naše gorje in žrtve. Naš narodnoosvobodilni boj j? najvišja življenjska šola našega naroda; kdor je na izpitih te šok padel, nas je izdal.« Vprašamo se, kaj se je spremenilo, časi. razmere, resnica, ali pa gospod Demšar? Kdaj govori kot zgodovinar in kdaj kot politik in ali so razlike dopustne? Glede na mešanje politike in zgodovine smo upravičeni dvomiti o njegovi kompetentnosti za opravljanje dejavnosti na zgodovinskem področju. Škojja Loka. 3. julija 1992 ZB NOB občine Škofja Loka Izvršni odbor »Ne jejte Glasa!« (tokrat zares) Gorenjski glas, 26. junija 1992 V petkovi Panorami, kije skozi ves teden brana priloga Gorenjskega glasa, se večkrat pojavljajo prispevki, ki nimajo nobene zveze z novinarstvom, še manj s humorjem in so kratko-malo primitivni. Popolnoma razumem odklonilno stališče vašega uredništva do politike g. Vincencija Demšarja - pač ne mislite enako kot on. Ne razumem pa. zakaj morate na njegovo kritiko časopisa, do katere ima vso pravico, odgovoriti na tak način, kot je bilo to storjeno na prvi strani Panorame z dne 26. junija 1992. Tu je namreč članek gospe Darinke Sedej »Ne jejte Glasa , ki govori o tem, kako se Gorenjski glas zahvaljuje kritikam g. Demšarja, saj bodo zato prodali več izvodov. Novinarstvo je postalo doka) odgovoren poklic, saj lahko prav novinar s kvaliteto svojih člankov v času mnogih resnic vpliva na mnenje bralca (poslušalca, gledalca...). Tako novinar zdaj odgovarja te uredniku in (v t eni primeru) bralcu, ne pa več politikom. Zato je popolnoma jasno, da se mnogi politiki, o katerih časopisi pišejo stvari, ki po njihoverrt prepričanju niso resnične, čutijo ogroženi prav s strani novinarje^ in časopisov. Reakcija g. Vincen-cija Demšarja (če je resnična') se mi zdi povsem logična in pisanje o njegovi pritožbi na tak način zelo žaljivo. Darinka Sede) se je namreč popolnoma odkrito postavila proti g. Demšarju in tO v stilu, ki je za novinarja časopi' sa, ki naj bi bil kolikor toliko resen, sramoten. Kajti če je s pO' stavljanjem na eno stran hotela biti smešna, je bila smešna saniO nekaterim nestrpnim bralcem, w žal še zdaj ne vedo, kaj je den>0' kracija in ki so reagirali s tistih znanim: »Pa smo ga!« Popolnoma se strinjam s tetfl-da lahko novinar piše, kar hoč~t in kakor hoče, zdi pa se neprofe' sionalno, da se spusti na ravef skrajnih pivskih vicev in bulvat' stva. In še to bi se dalo prezreti če bi imelo vsaj kak drug nO' men... Poročanja o delu skupšč1' ne in vlade so se mi doslej zdelaj objektivna, žal pa sem ob tak* člankih o njih začel dvomiti. Tet' ko je namreč objektivno pisati ° ljudeh, ki jih ne spoštuješ, vsaj take kot so. Če ste že veseli, da vam %■ Vincencij Demšar privablja kup', ce (kar bi rad verjel), vam jih treba odganjati s takšnimi in pO' dobnimi prispevki. Kajti Gorenj' ska je tako majhna, da ti ni p0' trebno iti daleč, če hočeš izvede' ti. kaj se kje dogaja. Žalostno)* le to, da govorice postajajo obje' ktivnejše od člankov v časopisi , To bi si štel v čast le Pavliha (kO' | terega članek pa bi bil gotov" bolj smešen). V Škofji Loki, 3. julija 1992 Kozma Ahačič, Škofja LoM PREJELI SMO O avtocesti mimo Radovljice in Lesc O tem, kje naj bi potekala avtocesta od Vrbe do Černivca, se v Radovljici že vsaj pet let lomijo nabrušena kopja. Dalj časa sta bili na tapeti le dve varianti, in sicer tako imenovana severna, ki naj bi potekala mimo vasi Zgornji in Spodnji Otok, ter južna, ki bi se mnogo bolj približala večjima naseljema Lescam in Radovljici. Zdaj je bolje kazalo severni varianti, potem spet južni. Prvo pomembnejšo presojo obeh variant je na začetku leta 1989 opravila skupina SEPO, ki deluje pri inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani, in sicer po naročilu tedanje Skupnosti za ceste SRS. Skupina je ugotovila, da obe varianti prinašata vsestransko škodo, vendar severna manj. Razmerje v korist severni varianti po teh ugotovitvah znaša 7:4. Pri društvu za varstvo okolja občine Radovljica je v letu 1988 nastala sekcija za območje KS Radovljica, ki naj bi skrbela z okolje prav na območju radovljiškega mesta, in ki se je ves čas zavzemala za severno varianto. Sekcija je sčasoma prerasla v samostojno društvo za varstvo okolja. Člani so nabirali podpise za svojo varianto, seveda predvsem pri tistem prebivalstvu, ki bi ga bližina južne trase najbolj prizadela. Nabrali so čez tisoč podpisov, vendar problema tudi ti podpisi niso rešili. Nekaj časa Je sicer že kazalo, da bo uveljavljena severna varianta, zlasti zaradi tega, ker je skoraj pol kilometra krajša in zato tudi dosti cenejša, potem pa se je spet zapletlo. Lani je nastopil mladi študent ekonomije in gozdarstva iz Radovljice Marko Prešeren. Najprej je naredil diplomsko nalogo na temo (e naše ceste, potem mu je, kot so poročali časopisi, minister Miha Jazbinšek naročil izdelavo študije o vplivih kar štirih cestnih variant. Gre namreč še za dve dodatni varianti, ki ju je začrtal Prešeren sam. obe pa bi potekali še nekoliko južneje od dotedanje južne, torej še nekoliko bliže radovljiškemu naselju; vsaka od njiju, ki se sicer ne razlikujeta kaj prida, pa bi uporabila tudi dosedanje cestišče in se Potem usmerila proti Kranju. Avtor obeh najjužnejših variant ugotavlja, da bi bila prav ena od njih. vseeno katera, najbolj primerna, najmanj škodljiva, in pri tem poudarja, kaj vse bi bilo treba napraviti, da bi prebivalstvo obvarovali pred njenim škodljivim vplivom (nasipi, poglobitev, tihi asfalt, zožena trasa, omejitev hitrosti itd.). Tu ni mesta za to, da bi podrobno navajal Prešernove razloge proti severni trasi in za njegovi varianti, treba pa je reči, da je s svojo tezo takoj vzbudil pozornost, tudi pri medijih. Na začetku tega leta je imel intervju v Delu, kmalu zatem tudi v Gorenjskem glasu, kjer je mimogrede in ne brez ironije povedal, da sta pri prej omenjeni anketi "interes mestnega prebivalstva sestavljala predvsem dva v družbi vplivna posameznika", ki pa sta "pozabila povedati", da obstaja pri takšnih cestah tudi zaščita, zaradi katere so potem vplivi na prebivalstvo skorajda nepomembni. Mimogrede bodi povedano, da Društvo za varstvo okolja v svoji dosedanji štiriletni dejavnosti nikdar ni vzbudilo tolikšne pozornosti pri medijih, kot M. Prešeren s svojima variantama. A pustimo to! Prešernovo idejo o južni varianti je pograbila tudi Liberalno demokratska stranka v Radovljici. Stvar je na ta način prodrla tudi v naš politični prostor. Stranka zdaj zahteva najjužnejšo varianto, torej tisto, ki naj bi potekala najbliže gostemu rad-vljiškemu naselju, hkrati pa seveda obljublja, prav tako kot Marko Prešeren, da sploh ne bo škodljivih vplivov na prebivalstvo, če bo cesta opremljena z nasipi in če bo takšna, kot si jo je zamislil Prešeren. Toda Društvo za varstvo okolja Radovljica je drugačnega mnenja. Predvsem se mu zdi, da zlepa ni mesta na svetu, ki bi si prizadevalo, da bi nova, široka prometnica tekla čim bližje njegovih hiš. Drugič: s cesto tik mimo Radovljice in Lesc bi bili obe mesti za večno blokirani od severnega zaledja, v urbanem smislu in še drugače. Kot tretje pa društvo močno dvomi, da bo vse tisto, kar ustvarjalci in zagovorniki najjužnejše variante obetajo, zares uresničeno. Saj bo po vsej verjetnosti zmanjkalo denarja, ki ga bo najjužnejša trasa zaradi pol kilometra daljše dol- žine že tako ali tako mnogo več požrla kot severna. Pa če bi bilo tudi vse to uresničeno: ali umetni nasipi ne motijo ravninske pokrajine prav tako kot cesta sama? In kako bo s hitrostjo na tej ravni cesti? Zagovorniki obljubljajo, da bo hitrost omejena na sto kilometrov. Ali oni sami v to verjamejo? Nihče ne bo upošteval takšne omejitve, saj vemo, kako so danes vozniki disciplinirani. V prihodnosti bodo pa najbrž še manj. Če je Marko Prešeren v svojem intervjuju ugotovil, da sta dve "vplivni osebi" pri anketi "pozabili povedati" tudi kaj o zaščiti in s tem skušali tako rekoč anketirance zavajati, potem mi lahko nasprotno rečemo, da je Marko Prešeren toliko obljubil, da bo vse skupaj prav težko uresničiti. Ali ni tudi to zavajanje? Navsezadnje pa tudi radovljiško društvo ne bi imelo nič proti najjužnejši trasi, če bi bila zares dobro zaščitena in ob naseljih tudi pokrita. Če seveda ni to vse skupaj nedosegljiva iluzija. V Radovljici, 24. junija 1992 Jože Šifrer za Društvo za varstvo okolja Radovljica Kako naj se zadosti zahvalim? Moj položaj, potem ko sem v sredo, 8. julija, zdrsnil v bohinjskih gorah po snegu in pristal opraskan na kamenju, ni bil ravno rožnat, čeprav mije moj gorski kolega, preden je odhitel v dolino po pomoč, pripravil v skalnem zaklonu ležišče, kot bi mi ga lastna mati ne mogla boljšega. (Tudi sicer je naredil vse, kar je bilo sploh mogoče.) Kljub vsemu pa me je v premočene dele telesa zeblo, noge so se mi začele od časa do časa tresti, zdaj pa zdaj je potegnil mrzel veter, čas pa se je pomikal po polževo. To bivanje se je od 17. ure vleklo skozi noč že 11 ur. Ob 4. uri zjutraj pa so se nenadoma prikazali dolgi svetlobni žarki, ki so se premikali in križali med seboj. Rešitev! Zaslišali so se moški glasovi in pred zaklonom so se pojavile moške postave v rdečih dežnih oblekah s svetilkami, pritrjenimi na pokri-valih. "Kako vam je? Vas zebe? Hočete požirek žganja ?" GARANCIJA EVROPSKE KVALITETE moderni interieri V NOVI preobleki z NOVO ponudbo • POHIŠTVO IZ UVOZA (Avstrija, Nizozemska, Italija) • IZDELKI IZ MEDENINE (postelje, stoli in mize za jedilnice, klubske mizice, razna stojala...) • SEDEŽNE GARNITURE • TV, HI-FI, RADIO APARATI, REGALI, GLASBENI STOLPI (Blaupunkt), • MALI GOSPODINJSKI APARATI (Bosch) • POSEBNA PONUDBA DOMAČIH PROIZVODOV m (pregrinjala, zavese,medeninaste karnise) Del. čas: od 9. do 12. in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure lemi rterieri JV«i*jm> ro»«o: Tito* trt) S. KRANJ T«!.. 06**222.177 Kajpak sem si ga ves premra-žen zaželel. Možje so brž sestavili obe polovici nosil v nekak čoln, ga pre-grnili. me prenesli vanj, me pokrili v štanjolno folijo in odejo. To je bilo 9 fantov in mož iz ekipe Gorske reševalne službe Bohinj - Stara Fužina z vodjo ekipe g. Francem Štrosom - So-štarjevim na čelu. Načelnik te službe je g. Alojzij Arh - Urščev, prav tako iz Stare Fužine. Sredi oblačne noči so se odpravili na svojo samarijansko pot v bohinjske skale. "Smilite se mi," sem jim rekel. "No ja,"je nekdo od njih zabrundal, kot bi hotel reči: "Saj nismo ženske." Ko sem kasneje vprašal svojega kolega, ali so za to delo plačani, mi je odvrnil, da bi za denar tega sploh ne počeli, kot so mu bili povedali. ("Tu se špeglaj, grešna duša!" sem si mislil. Kakšen idealizem, kakšna dobrota!) Ko je ob 8. uri pristal blizu nas reševalni helikopter, smo bili vsi rešeni - oni in jaz. Še pred njimi so se vključili v reševalno akcijo Mlakarjevi iz Češnjice: Nikova hči Nadi je tekla po očeta, kije daleč od stana na Krštenici kosil, g. Niko se je brž odpeljal v dolino organizirat pomoč, gdč. Cilka pa je zavrela čaja in se v spremstvu mojega kolega z njim odpravila proti mojemu bivaku. Težko mije, da sem toliko ljudem povzročil toliko naporov. Ne vem, kako naj se jim zadosti zahvalim. Naj vedo vsaj to, da se dobro zavedam, kakšno žrtev so naredili. Vsem omenjenim izrekam iz vsega srca en velik Bo-glonaj! (Korajžne fante in može iz reševalne ekipe bi pa za posebej rad povabil, da vso zadevo zalijemo!) Sv. Janez v Bohinju, 14. julija 1992 Branko Rozman bivši župnik za Slovence v Miinchnu Nujni klic državljana vodstvu parlamenta in poslancem! Glede na visoko stopnjo zaščite človekovih pravic, ki jih naša ustava zagotavlja tudi Slovencem, kot državljan opominjam najvišji zakonodajni organ v republiki, da nima pravice sprejemati takih zakonov, ki bi bili škodljivi za Slovence v manjšini na Jesenicah, Fužinah (U), Brežicah, Velenju, Trbovljah... in s tem škodljivih za državo, ki tako počasi izgublja svoj teritorij. Posebej opozarjam na Jesenice, mejno občino z imenitno napra- vo, briljaniom inženirskega znanja, karavanškim predorom v "Evropo zdaj"! Ali boste na omenjenih območjih in še kje prostovoljno prepustili oblast političnim strankam (SDA. HDZ, SDS) tujih držav, s še enim nerazumljivim, (poleg zakona o državljanstvu) samomorilskim zakonom, ki bi dovoljeval omenjenim strankam politično združevanje v naši deželi?! Kakšne so posledice delovanja SDS - Srbske demokratske stranke v BiH?! Sedaj, ko nas je, upam, izkušnja že poučila, da spopadi tečejo med etničnimi skupnostmi, nam menda ne bo težko potegniti vzporednic s projekcijo omenjenih krajev v Sloveniji v srednjo prihodnost. Najboljša država je tista, v kateri pravice prvotnih prebivalcev vendarle ostajajo nedotaknjene in kjer življenje teče v medsebojni slogi. Če temu ni tako, spoznajmo, da za kršitev zakonov, konflikte, prezir, mednacionalno napetost in celo spopade ne moremo obtoževati samo državljanov "zaradi njihove hudobnosti", ampak predvsem slabo ureditev države. Ukazano bratstvo in jedinstvo, pa oprostite, je bila slaba ureditev države. Dokaz za to je vojna v BiH. Nekaj je, kar je plod človeškega dogovora, in zato nestalno, nekaj pa, kar je utemeljeno v naravi. Človekova narava sicer je taka, da ljudi omogočati, ne pa vsiljevati vizijo (peščice s Potrčem na čelu) spet neke multikulturne opcije v komaj rojeni Sloveniji! 12. julija 1992 Brane Prešeren Narodni demokrat O.Z. Jesenice Časopis »Gorenjski glas« »In zdaj boste spoznali neko fejst dekle, ki je. če je še ne poznate, jo boste pa spoznali...« Tako nekako so se začele vsi-pati otrobe iz ust Dušana Urši-ča. ki misli, da je naj... moderator, napovedovalec in sam ne ve, kaj vse še na valovih kranjskega radia v sredo, 8. julija, popoldne. Šlo pa je za prošnjo neke ženske, kije izgubila listnico z vsemi dokumenti in dvajsetimi čeki, da bi preko oglasa na Radiu Kranj poskušala dobiti izgubljeno nazaj. To nesrečo pa je vrli povezovalec s posmehom, ciničnostjo in za poslušalce nesprejemljivim dodatnim komentarjem označil za smešnico dneva. In njegovemu nakladanju naj bi se na račun nesrečne ženske smejala vsa Gorenjska! ZA ZJOKAT!! Radio je prvi in najneposrednejši medij; tudi za pomoč ljudem, toda kranjski - zdaj bi muže težko "SUC" KRANJ d.o.o. KAJUHOVA 20 V zalogi: LADA SAMARA 1300/3V 1500/3V 1300/5V 1500/5V KARAVAN 1500/5V NIVA 1600 YUGO KORAL 45 E KORAL 45 KORAL 55 E DOBAVA TAKOJ! TEL.:212-473 218-776 512-591 FAX: 211-887 457.000 483.600 530.000 546.000 410.000 525.200 358.000 360.500 414.000 rekel radio - se ljudem v stiski posmehuje! Tudi klobasarije in »nategovanje« poslušalcev ob 1. aprilu tega istega kakšnega moderator ja neki?, je na primer šlo preko vseh razumnih meja v pozno popoldne oziroma večer. Nesreča je bila takrat v tem, da je nekaj poslušalcev pač nasedlo še okoli pol sedme ure zvečer, gospod Ur-šičpa sije na teh nekaj naivnih primerih mel roke. in če bi ta kranjski? lahko oddajal do polnoči, bi si duhovitež dajal duška še pet ur, čeprav se nakladanje po starem slovenskem običaju zaključi opoldne. Zagotovo bo zdaj mislil, kako pogosto ga poslušam? Ravno nasprotno: do sedaj zelo pored-koma, odslej za nobeno ceno sploh ne!! Kdor je vsaj enkrat poizkusil, kaj pomeni izgubiti osebne dokumente in si jih nato ponovno priskrbeti, če jih ne najde več, ga je ob poslušanju vašega ciničnega vlečenja črev moralo postati sram v imenu tistih, ki vas hono-rirajo z denarjem, zbranim tudi od plačila za objavo oglasov, ki naj bi ljudem pomagali, ne pa, da nekdo iz Ljubljane, po njegovem pametnejši od Gorenjcev, iz le-teh dan na dan brije norca. Preprosto (po takojšnji telefonski urgenci nekega poslušalca vidim, da nisem edini), ne prenesem tako nizkotnega igra-čkanja z ljudmi in obsojam vašo miselnost, da si lahko na nekaj primitivnih primerih ustvarite mnenje, kako smo vsi Butalci. Berem o joku, da je kranjski ? še vedno in vedno v ustanavljanju, in ker mogoče nekaj pojma o lokalnih radijskih postajah vendarle imam, je moje globoko prepričanje, da do realizacije vaših načrtov s takimi »sposobne-ži« ne more priti kmalu! - Zaradi (ne)spoštovanja in (ne)odnosa poslušalcev, kolikor jih pač še imate in premorete. Boste morebiti iskali podporo v ponižanih z vaše s strani? Tehnik na radiu ima možnost namesto »basanja« zavrteti trak z glasbo, poslušalec ima možnost pritisniti na gumb IZKLJUČENO, glavni in odgovorni urednik pa ključ, da bodo tudi mikrofoni in naša ušesa manj trpela. Toda zakaj vse to zaradi brezvestnosti? Pustite Kranju in okolici oblikovati svoj lokalni radio, otrobe pa »futrajte« na kakšni drugi frekvenci tistim, ki bodo lahko zagotovo zatrdili, da se jih ne bodo preobjedli. V Tržiču, 8. julija 1992 S spoštovanjem M. Gregorc Avto šola JURE organiziramo tečaj CPP A + B kategorije, 20. julija ob 18. uri. Izkoristite ugodnosti, ki jih nudi avtošola Jure. Tel.: 241-480,51-864 CEKIN ZA TAKOJŠNJE PLAČILO 15-35% POPUST okna - senčila ■ vrtne garniture - prenova oken - notranja vrata "FOREL' V V BREZOBRESTNO POTROŠNIŠKO POSOJILO JELOVICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58, 064/632-270, KRANJ Partizanska 26,064/211-232 IMIIIIIMMMIMMIIIIIMIIIM MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Nov TRAKTOR Ferguson 539, prodam. Reteče 20, Škofja Loka 9222 TRAKTOR Tiger 742, letnik 1975, prodam g 725-563 9242 TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovi-ne, z elektromotorjem ali brez, prodam. Dežman, Lancovo 10, g 74-856_9256 TRAKTOR Eicher, 13 konj, s koso in hidravliko, prodam. Peternelj, Podbrezje 32 9260 PREDSETVENIK (kultivator z ježi, širine 180 cm), prodam. g 422-750_9261 Štirivretenski KOPIRNI STROJ, italijanski, maksimalna delovna dolžina 140 cm, prodam. g 621-501_9268 Nudim POPRAVILO in PRODAJO tračnih ŽAG, do premera koles 700 in žag za razrez hlodovine. g 061/831-406_9271 Podjetje SKS prodaja HOBI STROJE za obdelavo lesa, ugodne cene. g 50-028 9280 Zelo poceni prodam nov AVTO-MATIC, SADILEC za krompir, starejši KOMBANJ Grime za rezervne dele, 5-tonski VITELJ z desko, izdelave Jagodic, novo LESOREZNI-CO št. 22, OBIRALEC krompirja (pajek) in PESO 20 feoncat. Ogled v soboto in nedeljo. Rant, Podbrezje 59 9282 Panasonic, brezžični TELEFON, TAJNICE in FAXI, novo, nerabljeno, prodam. g 632-595 9285 450-amperski C02 APARAT in R 4, letnik 1980, prodam® 631-537 GATER Osar 56 in ŽAMAR, pro-dam. g 41-615 _9311 CENRTRALNO PEČ, novo, (olje, plin), moč 32 KW, ugodno pro-dam. g 801-627_9322 Barvni TELEVIZOR Maraton, re-bljen 4 leta, na dalljinsko opravljane, g 324-602_ 9332 HLADILNIK, kombiniran, star 3 leta, cena 10000 SLT, prodam. Bizjak, avne 23, Tržič 9339 ETAŽNO PEČ Emocentral 23, dva 80 literska BOJLERJA (en kombiniran), prodam. g 73-047 9356 PLETILNI STROJ Passat duoma-tic, električni in električni PREVI-JALNI STROJ, ugodno prodam, g 0601/63 430 9380 MOTORNO KOSILNICO, delovna širina 127 cm, prodam. g 70-009 ZAMRZOVALNO OMARO Gore nje, 120 I, novo, ugodno prodam, g 70 490, cd 19. do 21. ure. 9398 Ugodno prodam ELEKTROMO TOR 11 KW, 1450 obratov, g 421-076_9428 TRAKTOR IMT 539, PRODAM. g 632-145_9443 Prodam verižno DVIGALO "flašen-cug", nosilnost ena tona. g 064/43 444 9459 GLASBILA PIANINO Belarus, malo rabljen, prodam, g 312-246, popoldan PIANINO s stolom in metrono-mom, prodam, g 214-370, po 19. uri g I 9336 TENISIT, 30 kub.m., prodam, g 45-773, zvečer 9449 ŠPIROVCE, suhe, 13 kosov, 12/14 -7,3 m, ugodno prodam, g 242-138_9456 Kvalitetne PRIZME, debeline 8 cm, prodam, g 403-034_9457 LITOŽELEZNI POKROV za kanali-zacijski jašek 60x60, dve roli IZO-TEKTA in KROŽNO ŽAGO 1.5 KW, prodam, g 51-773 9470 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE za 1. letnik, g 45-551 _9225 Uspešno INSTRUIRAM matemati-ko za OŠ in SŠ. g 323-131 9251 KNJIGE za 6. razred OŠ, prodam. g 327-155_9305 KNJIGE za 7. razred OŠ, prodam. Poženik 37 9375 Profesorica INSTRUIRA anglešči-no za vse stopnje, g 78-911 9386 KNJIGE za 1. letnik, prodam, g 70-082_9399 UČBENIKE za 1. letnik srednje šole, prodam, g 216-903_9451 IZGUBLJENO V centru Kranja je bil izgubljen otroški platnen čeveljček, g 217-643_9240 KUPIM_ V Kranju kupim vseljivo GARSONJERO, klasično ogrevanje, g 331-331 int. 2825 ali g 213-209 Več DELOV za Kadett, model c, kupim, g 061/372-507_9258 MOTOR APN 6, kupim, g 218-480 Suhe smrekove, borove in meces-nove OBLOGE (opaž), raznih dolžin in širin ter istoimenski LES, PARKET in ladijski POD, kupim. g 64-103_9328 CITRIEN GS ali GA, kupim, g 241-103_9331^ SMREKOVO HLODOVINO, kupim. g 58-094_ 9340 STANOVANJSKO PRAVICO, ku-pim. g 311-139, zvečer 9359 BUKOVE in JESENOVE HLODE, kupim, g 620-500 9367 SMREKOVE PLOHE, kupim, g 58 094 9383 BIKCE simentalce, 57-257 kupim, g 9388 TELETA simentalca, starega 1 teden, kupim, g 422-719 9431 Kupim 60 litrski KOTEL za žganje-kuho, prekucni, g 215-459 9440 JUGO KORAL 55 ali 60, star do 2 leti, kupim, g 76-483 9445 Dober MOTOR za PGL 126, kupim. g 74 859_9453 TELIČKO simentalko, kupim, g 64-207 9454 BOROVLJE Tel. 9943-4227-3227 ... se splača VESPO, novo, prodam za 30 % ceneje, g 632-822 9323 OTROŠKO KOLO BMX ( malo), prodam. Šturm, Begunjska ulica 9, Kranj 9338 BT 50, prodam, g 43-133 9344 MOTOR MZ 250 ETZ, ter lita PLA-TIŠČA za jugo, prodam, g 802-574 9429 MZ ETZ 250, registriran do 7/1993, ugodno prodam. Soklič Igor, Gra-hovše 12, Tržič. 9262 RENAULT POSESTI CR- MATERIAL LOKALI BETONSKO ŽELEZO, premer 6, 8 in 10 mm v kolutih, prodamo, g 85-176, do 15 ure_9156 Rezan LES - jesen, javor, bukev in hrast, kupim, g 241-352 9218 APNO, 50 vreč, prodam. Vreča 350 SIT. Cirilova 16, Orehek. 9235 PEČ za centralno žbojlerjem 35000 cal, OKNO s polkni 60 x 80 in OPEKO Siporex 60 x 22 x 25, 300 kosov, poceni prodam, g 222 185 H TLAKOVCE, 10 kvad. m, pro-dam. Visoko 2/a 9352 SONČNA KOLEKTORJA Jugo-term, nova, velikosti 165 x 90, pro dam. g 65-705 9390 Polovico HIŠE, vrt, delavnico primerno za manjšo obrt, s telefonom, prodamo, g 310 717 9224 GOSTINSKI lokal v Kranjski gori, opremljen, dam v najem - predpla-čilo. g 242-523, zvečer. 9298 Prodam OKREPČEVALNICO v Radovljici, g 79-920_9373 Oddamo v najem lokal v centru Škofje Loke za TRGOVINSKO DEJAVNOST, g 327-306, zvečer. _______9374 PIZZERIJO, prodam ali oddam v najem. Dejanovič Milan, Kokrški breg 1, Kranj 9400 DIMNIK Shidl, premera 16 in TER- KOLESA VOL, mehki, ugodno prodam, g 312 322 9410 STREŠNIK Kikinda 272, rabljen, ugodno prodam, g 215-556 9415 Ugodno prodam 2700 kosov betonskega STREŠNIKA g 691 836 TOMOS AVTOMATIC 3, prodam Demšar Janez, Vincarje 15, Škofja Loka._9249 MOŠKO KOLO Rog, klasično, no-vo, prodam g 215 288 9295 INFRA (bivši Motomat), CELOVEC SiebenhLigelstr. 15, tel. 9943-463-23350 (Pred železniškim podvozom levo - 800 metrov) MEHANIČNI DELI za vsa vozila Vsi deli za generalno popravilo bencinskih in dieselskih motorjev za avtomobile, tovornjake, traktorje in gradbene stroje. GOVORIMO SLOVENSKO! J/l • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE. SP0JLERJI, PREPROGE • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel 9943 463 544000 St Veiter Ring 25-27 OBVESTILA POZOR! HUJŠAJTE brez diete, s shujševalnim pasom do lepše linije. Naročila na g 061/218-941 OBLAČILA POROČNG; OBLEKO št. 42, prodam, g 328-465_9252 ŽENSKO POROČNO OBLEKO z dodatki, prodam, g 41 -494 9307 POROČNO OBLEKO, dolgo, belo, št. 38, nemške izdelave, ugodno prodam, g 43-117 9364 OTR. OPREMA OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, prodam, g 51-638 9238 Globok italijanski VOZIČEK in STOLČEK za hranjenje otroka, prodam, g 328-745_9247 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, prodam, g 632-854 9301 Ugodno prodam kombinirani in športni otroški VOZIČEK in garažna VRATA g 622-035 9442 AVTOSEDEZ za dojenčka, kupim, g 422-719 9452 Otroški športni VOZIČEK, prodam. g 51-841_9460 SEDEŽ za dojenčka, nov, uvožen, cena 5.000 SIT, prodam. Kupim povijalno mizo. g 632-065, od 15. do 18. ure. 9465 OSTALO ŠOTOR, za 4 oseb , zelo ugodno prodam, g 310-025_9157 BOKOVA drva, prodam, g 79-815 Po pošti prodajam SMREKOVO in HRASTOVO MAZILO g 215-211 DRVA in nekaj BUTAR, prodam. g 632-714_9231 Prodajam DEPILACIJSKO SMOLO (slovenski Čupko), po ugodni ceni. g 213-716_9283 BUKOVE BUTARE, prodam. Pin-tar, Martinji vrh 25 9286 INVALIDSKI VOZIČEK, malo ra-bljen, ugodno prodam, g 77-609 13 COL GUMI VOZ. prodam. Gli- nje 8, Cerklje _9347 KLETKO, nvo, za 120 kokoši, pro-dam. g 64 032_9360 BUKOVA DRVA, prodam, g 422-816_9363 BUKOVA DRVA, suha, prodam. g 622-875_9376 "ČAJNE", prodam. Srednja Bela 36, Preddvor_9392 SMETNJAK na kolesih, ojačan, prodam, g 421-486_9406 NADSTREŠNICO za avto na Can-karjevi v Radovljici, prodam, g 75-140 interna 288, Cijan 9414 Do septembra lahko kupite vsak dan sveže rezano CVETJE gladijol, raznih barv, lahko tudi večje količine g 43-016, v večernih urah. Luže 22/a_9467 Štiri VRTNE STOLE Meblo, prodam, g 51-773_9469 PRIDELKI_ JEDILNI KROMPIR, zgodnji, pro dam, g 422-739_9294 STOJEČO OTAVO, prodam. Pšeni čna polica 14, Cerklje. 9308 JEDILNI KROMPI-R, prodam. Bo dešče 30, Bled, g 77-230 9403 DOMAČO SKUTO in SUROVO MASLO, prodajam Sp. Otok 2, g 79-052_9424 Prodam PŠENICO. Ropret, Šen- čurska 25, Voglje_9430 KUMARICE za vlaganje, prodam. Senično 16, g 57-963 9441 MONTAŽNO HIŠO, 63 kv.m., prodam ali zamenjam za stanovanje z doplačilom g 212-705 9223 STARO HIŠO z vrtom v izmeri 734 kv.m. na Zg. Brniku, prodam, g 061/815-046, od 19. do 20. ure. DVOSTANOVANJSKO HIŠO, 280 kv.m. stanovanjske površine, pro-dam. g 327-067_9299 KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO (lahko tudi starejšo) ali zazidljivo PARCELO na območju Lju-bljana - Bled, g 222-500 9309 SKLADIŠČE v Naklem, oddam v najem, g 50-852_9321 GOZD (bukov) 6.300 kvad. m. na Drnovcu nad Kamno Gorico, ugodno prodam, g 061/346-548 Prodam HIŠO Z VRTOM v bližini Škofje Loke. Cena 110.000 DEM. Ogledi po 16. uri. Roman Zorman, Grenc 30, Škofja Loka. GARAŽO, na Planini (Velka Vlaho-viča), prodam, g 328-007 9345 KUPIMO, PRODAMO ali ZAME-NJAMO: več različnih hiš, novogradenj in parcel na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, Likozar-jeva 1/a. g 214-674, torek in četrtek popoldan, ter sreda, petek in sobota dopoldan. 9418 Zamenjam stanovanje za večjo PARCELO v okolici Kranja, g 327-545_9437 PRIREDITVE Krajani Jezerskega vabijo na PLANŠARSKO NOČ ob jezeru, v soboto, 18.7.1992, pričetek ob 14. uri. Bogat kulturni program z izvir-nim prikazom vasovanja. Vabljeni! GD Besnica prireja v nedeljo, 19.7.1992 ob 15. uri PROSLAVO in veliko VRTNO VESELICO, na kateri vas bo zabaval ansambel Obzorje. Vabljeni! 9408 RAZNO PRODAM ROŽE trajnice, za vrt in JAGODE, vzpenjalke, ugodno prodam, g 403-127_9226 DELO na domu, terenu... Kerec Z., Poštno ležeče, 61261 Ljubljana -Dobrunje. 9244 Dve plastični CISTERNI za olje in rabljen PRALNI STROJ, ugodno prodam, g 311-337 9310 VRTNE GARNITURE, Tonetove STOLE, horizontalna VODOMERA, TEPIH travo, prodam, g 328-688 KNJIGE za 6 razred in pony KOLO, prodam. Kupim moško gorsko KOLO, g 327-741_9324 DRVA in POROLIT 12, prodam, g 79-876_9335 CEMENT in vrtno ZEMLJO, prodam, g 58 094 _9343 Trodelna OKNA, z roletami, PEČ in BOJLER za centralno, ugodno prodam, g 328-018_9351 ZASTAVO 850, letnik 1981, odlično ohranjen in smrekove PLOHE, debeline 5 cm, prodam, g 64-032, vsakdan od 18. do 20. ure 9361 VVARTBURG, letnik 1979. MIVKO 1 kub.m., SMREKOVE PLOHE 2. kub.m., ŠIVALNI STROJ Singer ultra lock 200, nov, prodam, g 84-233 9379 Prodam tri OKNA Jelobor 140 x 140 in eno 140 x 180 cm. g 631-573 Prodam nahrbtno motorno ŠKRO-PILNICO Tomos in novo žično KLETKO za 20 kokoši. «47-190 STAN- OPREMA OMARO, z vgrajenim kavčem, raztegljiv, 2 ležišči, prodam, g 217-333_ 9348 SPALNICO, staro, poceni prodam, g 67-089__9409 Prodam KUHINJO staro leto in pol s štedilnikom in pomivalno mizo za 1500 DEM, štiriregalno OMARO za dnevno sobo in OMARO za predsobo za 1000 DEM. Naslov v oglasnem oddelku. 9433 TRODELNO OMARO, novo, vrata iz masive, smreka natur, prodam, g 241-723 9444 STORITVE KROVSTVO, KLEPARSTVO, PLE SKANJE žlebov in napuščev. Opravljamo z garancijo, po celi Sloveniji, g 061/110-089 8519 ČISTIMO poslovne in stanovanj ske prostore strojno ali ročno. Naročila sprejemamo Hribar- Blesk d.o.o., g 064/323 666_8729 POROČNE OBLEKE izposojamo, na zalogi imamo tudi veliko izbiro moških oblek, g 068/85 425 8764 PIŠUAR SERVIS, TV VIDEO -AVDIO, kvalitetno popravilo naprav, VSEH PROIZVAJALCEV. Smledniška 37, Kranj, g 323 159 Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici Vsa AVTOKLEPARSKA DELA vam nudi Branko Lacko, Bevkova 37, VOZILA Radovljica, g 75-807_8973 POSTAVITEV: kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, stenske in talne keramike, g 65-773 9103 LAMLENE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE izdelujemo in montiramo. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, 64212 Visoko, g 43-345 ali 061/651-247_9149 ARMAL PIPE, po nizki ceni. g 801-166 _9171 Izdelovanje ŠTAMPILJK in ZLA-TOTISK, v Kranju, Slovenski trg 7 (deloavski dom), na zalogi štam-piljke "IZJAVA" ZA NAROČILNICE." g 064/424, sprejem naročil vsak delovnik od 8. do 14. ure 9176 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, izdelujem, g 217-937 POPRAVILA in MONTAŽA TV an-ten. g 215-146 9228 KROVSKO KLEPARSKA dela opravimo kvalitetno, g 79-043 Opravljam PREVOZE do 17 oseb. g 65-461_9341 GLASBO za ohceti in zabave nudi trio. g 421-498 9342 Po konkurenčnih cenah ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine in avtose-deže. g 632-437_9395 Hišni svet iz Šenčurja išče najbolj-šega ponudnika za OGREVANJE 44 stanovanj za kurilno sezono 1992/93. Pisne ponudbe pošljite na naslov HS Pipanova 74, Šenčur ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE. Pošljemo prospekt. Role-tarstvo Berčan, g 061/324-464 ali 061/342-703_9447 Poceni POPRAVILA in NAPELJA-VA centralnih kurjav, g 242-559 Iščeva ekipo za izdelavo grobega in finega ometa, g 79-920 9463 SPORT ŠOTOR za dve osebi, prodam po ugodni ceni. Fojkar Janja, Sr. Do- brava 10, Kropa._9291 GUMIJASTI ČOLN za dve osebi, ugodno prodam, g 75-802 9303 STANOVANJA DVOSOBNO stanovanje, 56 kv.m., v Škofji Loki, prodam, g 632-082 GARSONJERO, prodam ali me-njam za bivalno vikend brunarico, parcelo ali podobno, g 326-011, zvečer 9279 ENOSOBNO stanovanje, 44 kv.m., zamenjam za večje, g 331 -588 DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, po možnosti s telefonom, v Škofji Loki ali bližnji okolici, najamemo za določen čas. g 622-481 _ 9396 ENOSOBNO stanovanje s centralno kurjavo zamenjam za večje na območju škofje Loke, lahko brez centralne, g 632-110_9397 KUPIMO, PRODAMO ali ZAMENJAMO: več različnih stanovanj na Gorenjskem. UGODNO PRODAMO: Dvoinpolsobno stanovanje v Šorlijevem naselju in trosob-no na Maistrovem trgu. APRON NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1/a. g 214-674, torek in četrtek popoldan, ter sreda, petek in sobota dopoldan. 9419 Mlada družina najame opremljeno ali neopremljeno STANOVANJE v Tržiču ali okolici g 51 -638 9434 Oddam dvosobno STANOVANJE s kabinetom na Planini, g 327-545 _9436 Oddam delno opremljeno ENOSOBNO stanovanje v Kranju, Planina, g 44-107, zvečer. 9475 VOZILA DELI VVARTBURG karavan, prodam po delih g 70-780_9254 POKROV MOTORJA za Yugo, pro dam g 50 826 9275 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni deli in gotovinski odkup vozil Citroen za avtoodpad. g 691 946 ZASTAVA 101, po delih prodam, g 66 295 9423 ZASTAVO 750, prodam. Cena po dogovoru, g 45-582_9219 Štiri vlita dolničarjeva PLATIŠČA 165-7013. Drodam.g 632-271 R 4 GTL, letnik 1979, neregistri" tran, poceni prodam. Frelih, Be-gunjska 9, Kranj._9232 R 4, letnik 1984, prodam, g 75-288, po 18. uri._9239 126 P, letnik 1986, registriran do 6/1993, prodam za 2100 DEM. g 212-245_9243 ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1986, dobro ohranjena, registrirana do 23.10.1992, prodam, g 327-754 Prodam GOLF, letnik 1978, pet vrat.g 328-075_ Prodam GOLF JGL, letnik 1981. g 331-061 LADA Karavan 1200, letnik 1982~ prodam. Mlaška 107, Kranj. 9257 ZASTAVO 850, letnik 1986, dobro ohranjena, prodam, g 633-492 ZASTAVO 101, staro 6 let, poceni prodam, g 328-142 9266 R 4 GTL, letnik 1982, registriranj ugodno prodam, g 88-484, int. 28 R 4, letnik 1984, registriran do 2/1993, prodam, g 45-532 9270 YUGO , letnik 1983, prodam za 1000 DEM. Begunjska c. 1, Tržič ZASTAVA 101, letnik 1978, po de' lih prodam, g 215-730 9276 YUGO 45, letnik 1987, registriran do 3/1993, prodam, g 631-520 VVARTBURG Karavan, letniTl980," registriran do 9/1992, prodam. Grad 49, Cerklje, g 422-279 9288 FIAT TIPO 1.1, letnik 10/1990, prodam, g 57-716, od 15. do 18. ure Prodam KOMBI IMV 1600, letnik 1984. Peternelj, Globoko 2/a 9427 LADO KARAVAN 1200, letnik 1988, prodam. Peternelj, Globoko 2/a YUGO 60, letnik 1989, prodam ali zamenjam za Golf diesel, letnik 1988/89. g 211-338 9293 FIAT 126 P, letnik 12/1989, prodam, g 211-668 9296 ZASTAVO 750, solidno ohranjeno, ugodno prodam, g 421-323, po 16. uri. 9300 RENAULT 4 GTL, letnik 1988, 55000 km, registriran do 4/1993, prodam, g 632-271_9306 FIAT 126 P, letnik 1989, prodam. g 213-339_9313 ZASTAVO 101 GTL, letnik 7/1986, ugodno prodam. Škofic, Šempetr- ska 28, Stražišče_9317 VOLKSVVAGEN, letnik 1974. registriran do marca 1983, cena po dogovoru, prodam, g 725-393 9318 AVTO ŠOLA ing, HUM AR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek 20. 7.1992 ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF In motornem kolesu YAMAHA GOLF diezel, letnik 1987, ugodno prodam ali menjam za AUDI ali KADETT novejši tip, ostalo po dogovoru. Zalog 17, Cerklje 9320 ZASTAVO 750, letnik 1980, ugodno prodam, g 422-162_9326 LADO NIVO 1660, prodam. _? 77-854_9329 GOLF diesel, letnik 1989, 4 vrata. 324-602_9333 ZASTAVO 750, letnii 1980, v brez-hibenm stanju, prodam, g 312-320 _9337 ZASTAVO 101, GTL letenik 1984, prodam. Korošec, Stara cesta 35, Cerklje_9349 CITRIEN ZX 1.9 diesel, nov, prodam, g 64-316_9350 PEUGEOT 405, kupim. _f 212-048 ali 261-672_9354 RENAULT 4, letnik 1987, prodam. g 421-157_9355 KOMBI (8 + 1 sedeš), prodam, •g 331-061_9357 1986, pro-p 310-264, 9358 ZASTAVO 101, letnik dam po ugodni ceni. po 14. uri GOLF diesel, letnik 12/1988, prodam. g» 621-439_9366 126 P, letnik 1981, prodam. Markič Lovro, Strahinj 70. 422-531 ali 213-512 9474 ZAPOSLITVE DEKLE ali FANT dobi honorarno delo v lokalu, pričetek takoj. Gostilna Matjaž, Prešernova 16, Kranj, g 323-079 ali 222-430 9217 FANTA za pomožno gostinska KUHINJSKA DELA, sprejmem honorarno - redno. Stanovanje in hrana Preskrbljena. Marincelj Bojan, Ko-drova 8, Ljubljana._9245 Takoj honorarno zaposlimo KUHARICO za kuhanje malic. _f 422-700_9277 ^EKE za strežbo v piceriji, zapo slim. g 401 -169, po 12. uri 9325 ČiSTILKO, z lastnim prevozom, zaposlimo redno ali honorarno. Ho-te[Bellevue, Šmarjetna gora 9353 Simpatični DEKLETI v novem gostinskem lokalu v Šenčurju, zapo slim. Honorar 100 SLT/h. 216 683 IŠČEM" 9362 'SCEM honorarno zaposlitev, lah-ko tudi delo na domu ali pomoč v Oospodinjstvu. Fagadin, Podlubnik gljg 622 849_9381 Natakarja, zaposlimo. Pogoj je veselje do dela 77-458 9407 'ščem žensko za pomoč materi (živi sama v hiši) Stanovanje in hrana brezplačno, plača po dogovoru. ^79 610, po 16. uri._9425 Pridna in poštena ženska, IŠČE ka-kršnokoli delo « 310-074 9466 2a delo v ZRN, za 3 mesece, išče J^o skupino štirih POLAGALCEV keramike in kamna. Pisne prijave Dr>šljite pod ŠIFRO: POLETJE. REVIJA V DVOJNI ŠTEVILKI (julij/avgust) • Posebna priloga: E-ŠPORT na olimpijskem prizorišču in med slovenskimi olimpijci (16 strani) • Janez Kocjančič: Morali bi dobiti tudi kakšno medaljo • SCT Olimpija slavi: ... Zeleni zmaji pod nebo se dvigajo ... • Cesa se boji najbolj oblegana slovenska rokometaši-ca Simona Šturm? Porazov! • VVimbledonska zmagovalka Steffi Graf: Prej bi kar zbežala • EURO 92: Nogometno zmagoslavje naključja • E-ŠPORT svetuje napitke za športnike • Ženske v devetdesetih so vedno fit ... • Jadralno padalstvo: Od Shuna, da Vincija, in do vas ... Leteti, kot ste morda le želeli ... • Psihološka vojna med igralci golfa • Začetek akcije "Izbor Miss E ŠPORT" ŽIVALI BIKCA, črnobelega, 3 mesece starega, primernega za zakol, prodam. Kupim BIKCA, 10 dni starega. _r 65-342, zvečer. 9221 KRAVO po prvem teletu, in dva TELETA, težka 200 kg, prodam. Grašič Janez, Črnivec 9 9327 ZAJCE, za nadaljno rejo, prodam. _f 633-885_9330 PISKE, 11 tednov stare, prodam. Pregl, Žiganja vas 4 ( za cerkvijo) SANSKE 78-598 KOZE, prodam. _f 9372 KOKERŠPANJELE, mladiče, prodam. ■» 328-361_9384 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, brez rodovnika, stare 7 tednov, prodam. _f 631-494 9385 BIKCA in TELIČKO, simentalca, stara 14 dni, prodam. Voglje, Na vasi 6 9389 KRAVO in TELICI, stari 10 mesecev, prodam in kupim SENO v balah.-g 311-667_9401 TELIČKO simentalko, težko 120 kg, za nadaljno rejo, prodam. _f 622-480_9402 Nujno prodam štiri breje SVINJE, PRAŠIČE težke od 30 - 150 kg, KOKOŠI za zakol in nesnice za nadaljno rejo. Struževo 3/a, Kranj. _f 47-012, do 14. ure.__9404 NEMŠKEGA OVČARJA, starega dve leti, oddam. _? 66-295 9422 Prodam 3 PRAŠIČKE, težke do 20 kg in 14 dni staro TELICO simentalko. Pivka 7, Naklo 9426 BIKCA simentalca starega 10 tednov, prodam. _f 421-076 9432 Prodam grahaste in rjave JARKI-CE ter PRAŠIČE primerne za nadaljno rejo. Stanovnik, _f 65-546 HRČKE prodam, cena 100,00 SLT. g 326-815_ 9446 TELIČKO, težko 100 kg, prodam 631 -480_9468 GOLDEN RET RIEVER, vrhunsko leglo, za oddajo po 24. juliju 1992. _T 064/310 128 _ Toy - bele PUDLJE (manjše od pritlikovih) prodam. _f 41-665 PRAŠIČKE, težke 20 do 25 kg, pro-dam. Spodnji Brnik 15 9316 KOZO, alpsko, srnaste pasme, odlično mlekarico, prodam. g 241-431_9229 Dve TELICI simentalki, prodam. Jenko, Potok 3, Komenda. 9234 TELETA, starega dam. _r 725-229 7 tednov. pro-9236 KRAVO ali TELICO po izbiri, pro-dam. g 65-474_ 9269 PLEMENSKE ZAJCE, prodam. Gol-nik149, g 46-636_9272 BIKCA, 150 kg težkega, prodam za rejo ali zakol, g 065/970-702 9273 KOKER ŠPANJELE, črne, z rodovnikom, prodam. Torkar, Begunjska 23, Lesce, _f 75-320 9287 KOKOŠI, 6 in 10 mesecev stare, prodam. g 48-725 9241 KRAVO s teletom ali brez, dam. Bodešče 11, Bled pro-9297 KRAVO, 9 mesecev dam. _r 46-159 brejo, pro-9250 KRAVO po Besnica 179 izbiri. prodam. Sp. 9255 KRAVO simentalko, po prvi telitvi in eno leto stare KOKOŠI nesnice, prodam. Peternelj, Podbrezje 32 BIKCA simentalca, težkega 125 kg, prodam, g 79-619_9302 KRAVO simentalko s teletom ali brez in 120 kg težkega PRAŠIČA, prodam. Praprotna polica 12 9312 BIKCA simentalca, starega 8 mesecev, prodam. Pivka 27, Naklo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica ALOJZA LESKOVŠKA, st. roj. 21. junija 1914 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje in denarno pomoč, sodelavcem LTH - TOZD Vzdrževanje ter prijateljem in znancem. Prisrčna hvala g. župniku za lepo opravljen obred, dr. Zamanovi, UKC - kardiovaskularni oddelek in pevcem za zapete poslovilne pesmi. Vsem, ki ste bili z nami, še enkrat prisrčna hvala! VSI NJEGOVI _Sv. Duh, 13. julija 1992_ ZAHVALA Ob smrti drage sestre in tete STANISLAVE PLANINŠEK roj. 1921 se iskreno zahvaljujemo osebju Doma upokojencev iz Kranja za skrb, nego in razumevanje. Prisrčna hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za ganljive pesmi. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, ter za pisna in ustna sožalja in vsem, ki ste jo imeli radi. ŽALUJOČI: brata Jože in Ivan ter ostalo sorodstvo Kranj, Britof, Ljubljana, 14. julija 1992 ZAHVALA sBf £*« - H Bife' V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila ljuba mama, stara mama, sestra, teta, sestrična in svakinja IVANA KRISTANC mm m roj. Kovic iz Britofa Najiskreneje se zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih za izrečena sožalja. Posebna zahvala sestrični prof. dr. Brzinovi za pomoč ob dolgoletni bolezni. Hvala tudi vsem za darovano cvetje, predvsem pa gospodu župniku iz Predoselj za opravljen cerkveni pogreb, pevcem Klasje za zapete pesmi ob slovesu in vsem, ki so se udeležili pogreba. VSI NJENI Britof, Kranj, Ljubljana, Kresnice, Buenos Aires, 10. julija 1992 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega ata, tasta, brata, strica in bratranca JANKA LIKARJA iz Križev se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, članom PD Križe, Čebelarskemu društvu Tržič, kolektivu Orodjarne Peko, GD Križe, PD Sovodenj, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, za darovano cvetje in denarno pomoč, za izrečena ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Hermini Krese in dr. Iztok Tomazin, sestri Vidi, sosedu Gubicu za nuđenje prve pomoči ter dr. Pregelj iz UKC Ljubljana. Prisrčna hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornikoma PD Križe in ČD Tržič za poslovilne besede, pevcem bratom Zupan za ganljivo petje in praporščakom. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Helena, sinova Ivan in Brane z družino ter ostalo sorodstvo Križe, 10. julija 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene. mame, sestre, sestrične, tete, tašče in babice MARIJE DROLE iz Boh. Bistrice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, predvsem pogrebcem, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo pevcem, govorniku Francu Staretu za poslovilne besede, gospodu župniku iz Koprivnika in Gorjuš za lepo opravljen pogrebni obred ter delavcem podjetja DOMPLAN Kranj in LIP Bohinjska Bistrica. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu in medicinskemu osebju Intenzivnega internističnega oddelka bolnišnice Jesenice. Vsem, ki ste jo imeli radi in nam pomagali v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Koprivnik, 11. julija 1992 ZAHVALA Ob smrti naše drage hčerke INDIRE HADŽIĆ se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom, zrran-cem in sodelavcem podjetja Tehnik Škofja Loka. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti! ŽALUJOČI: mama, ata, bratje Rifet, Safet in Ismet Škofja Loka, 17. julija 1992 ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, stare mame in tete ALOJZIJE KUHAR se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. dekanu za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete pesmi, osebju bolnišnice Golnik in dr. Hriberniku - starejšemu in mlajšemu - za dolgoletno zdravljenje. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam stali ob strani! ŽALUJOČI: mož Alojz, sinova Janez in Franci z družinama, snaha Majda z otroki in ostalo sorodstvo Visoko, 26. junija 1992 ZAHVALA V 80. letu starosti je tiho odšla od nas draga mama FRANČIŠKA ČADEŽ iz Zminca pri Škofji Loki Vsem, ki ste ob boleči izgubi počastili njen spomin, izrazili sožalj4, darovali cvetje ali na kakršenkoli način izrazili pozornost in sočustvovanje, prisrčna in iskrena hvala! ŽALUJOČI: hčerke z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica JAKOBA LOTRIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja, sveče in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo dr. Rešku, dr. Erženu za zdravljenje in sestri Minki Šmid. Prisrčna hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, govorniku Kavčiču za lepe poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Dražgoše, Podlonk KOLIKO JE VREDEN TOLAR Tolarje zdrsnil - o tem ni več dvoma. Zdrs za skoraj 10 odstotkov je bil napovedan in obetan. V začetku julija so bili podjetniški menjalniški tečaji celo pod 50,00 tolarjev za 1 DEM, prejšnji teden so zlezli na 53,00 in včeraj že proti 55,00 SIT/DEM. Tečaji so med bankami, ki samostojno določajo podjetniške menjalniške tečaje, rahlo različni - a v dobrih dveh tednih so povsod zabeležili rast vrednosti marke v primerjavi s tolarjem za približno 10 odstotkov. Isto se je zgodilo z menjalniškimi tečaji: kupovanje mark po 51,00 do 52,00 tolarjev je lahko le še lep spomin. Včeraj so prodajali marke (spet) po 55,00 tolarjev, šiling je (ponovno) 8,00 tolarjev. Tolarjevo drsenje se pozna tudi v odnosu do hrvaškega dinarja: tečaj HRD seje v primerjavi s torkom v večini menjalnic okrepil. Nekaj je k temu pripomoglo veliko povpraševanje po hrvaški valuti, zato so nakupni in prodajni tečaji porasli na povprečno 31/31,5. Natančnejši pregled včerajšnjih razmerij tolarja do marke, šilinga in hrvaškega dinarja: Menjalniški tečaji: Včeraj ob 15. uri so nam v pooblaščenih menjalnicah na Gorenjskem sporočili naslednje menjalniške tečaje: menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD 52,60 55,10 7,46 7,85 30/35 53,10 55,00 7,50 7,80 25/35 53,80 54,75 7,45 7,75 32/36 52,50 54,00 7,46 7,74 — 53,50 54,80 7,50 7,80 29/35 51,00 55,10 7,00 8,00 — 53,20 54,80 7,40 7,90 — 52,50 54,50 7,45 7,74 — 53,50 55,00 7,40 7,80 30/36 52,80 54,10 7,45 7,65 32/36 52,80 54,00 7,50 7,70 — 52,50 54,50 7,45 7,74 20/35 52,80 54,50 7,45 7,70 51,00 53,50 7,10 7,51 - Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj INVEST Škofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj Lorema Bled Merkur — Partner Kranj Lj. tržnica — Hida, d. o. o. Otok Bled SHP — SI. pos. in hranilnica Kr. SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj Poštna banka, d. d. (na poštah) Pri menjavi tolar — hrvaški dinar v SKB vam bodo za potovalne čeke SKB upoštevali ugodnejši tečaj (30/32). Ssplošna ugotovitev ob porastu menjalniških tečajev, glede na torek, je precejšnja devizna suša v skoraj vseh menjalnicah. Praktično vse devize, ki jih menjalnice odkupijo, takoj dobijo novega lastnika. Z današnjo preglednico vključujemo štiri nove menjalnice na Gorenjskem: Lorema Bled posluje v Trgovski hiši Pristava Bled, Cesta svobode 22; Poštna banka Slovenije d. d. ima menjalniška mesta na 17 poštah po Gorenjskem; Hranilnica Lon d. d. Kranj na Koroški 27 v Kranju, škofjeloški Invest pa na Titovem trgu 4/b v Škofji Loki. Borzni tečaji: Včeraj, v četrtek, je dogajanje na parketu Ljubljanske borze, d.d. ohranilo bikovski trend zadnjih dni. Obseg prometa z vrednostnimi papirji resda ni bil nič posebnega, vendar pa se je ponovilo nekaj značilnosti borznega sestanka dva dni poprej: tečaj marke na borzi se je s torkovih 53,15 SIT (prejšnji četrtek je bil še 52,50 !) zvišal na 53,85. Včeraj je lastnike zamenjalo za 78 lotov 60-dnevnih blagajniških zapisov Banke Slovenije. Obveznica Republike Slovenije 2 je ob skromnem prometu spet rahlo porasla (od 72,6 prejšnji četrtek na včerajšnjih 74). V torek je bil rekorden promet z obveznico Gorenja pri tečaju 78,2, včeraj pa z isto obveznico pri tečaju 71,0 majhen promet. Še pred tednom dni je bila obveznica Gorenje na tečaju 80,0. V torek je Ljubljanska borza d.d. uvedla dematerializira-no poslovanje, ki ga omogoča pogodba borze s podjetjem SKB - Aurum. Še o tečajih na "zlati borzi" v torek: zdrs tečaja tolar- 1 ja se je odrazil tudi pri ceni zlata, ki je bil po 1.050,00 SIT/ gram in pri ceni srebra, ki je bil po 12,00 SIT za gram. Promet je bil precejšen za poletni čas, saj je dosegel skoraj milijon mark. Uradni tečaj: nakupni srednji prodajni Avstrija 100 ATS 719.7438 721.9095 724.0752 Nemčija 100 DEM 5066.4771 5081.7223 5096.9675 Italija 100 LIT 6.6548 6.6748 6.6948 Švica 100 CHF 5610.1101 5626.9911 5643.8721 ZDA 1 USD 75.1612 75.3874 75.6136 Jugoslavija 100 YUD 32.000 R. Hrvaška 100 HRD 30.000 R. Makedonija 100 MAD 13.000 Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo nakupni prodajni Nemčija 100 DEM 5380.0000 5420.0000 102 NAČINA ZA POTOVANJE Z VLAKOM "Slovenske železnice so te dni izdale privlačno brošurico z naslovom '101 način za potovanje z vlakom'. Čeprav vlak v zadnjih nekaj desetletjih ni bil najpomembnejše prevozno sredstvo, pa želijo slovenski železničarji z novo ponudbo v potniškem prometu izpolniti pričakovanja potnikov glede varnega, hitrega in zanesljivega prevoza."je zapisano na začetku informacije za sredstva množičnega obveščanja z datumom 10. julij 1992, ki jo je pripravila služba za odnose z javnostjo Slovenskih železnic. V omenjeni knjižici "101 način za potovanje z vlakom " piše o Euro-City. lnterCity, zelenih, ekspresnih, regionalnih in primestnih vlakih, o poslovnih ugodnostih, kombiniranih prevozih vlak - avtobus, o muzejskem vlaku, o sistemu Kurir, o .... Le o 102. načinu potovanja z vlakom ne boste iz knjižice izvedeli ničesar - namreč o tem, ali bo naslednja stavka železničarjev 8-urna. 24-urna ali enotedenska, ali bodo pustili elektriko ali pa bodo povsem paralizirali tire, ali bodo stavko podprli štirje sindikati ali samo en železničarski sindikat, ali... Le to je jasno, da se štrajk začne danes zvečer. (Tega podatka v brošurici "101 način potovanja z vlakom" ni.). Avtoline rešuje 18-mesečno avtomobilsko dramo Lađe samare namesto... Kranj, 15. julija - Kako je bilo v bivši Jugoslaviji z nakupom avtomobilov iz kragujevške Zastave nam je vsem dobro znano, še veliko bolj po balkansko pa je bilo v začetku lanskega leta, ko je 10 Gorenjcev pri podjetju Avtoline vplačalo avtomobile yugo florida, yu-go uno in yugo skala. Do danes (po 18 mesecih) kupci, ki so vplačali avtomobile, niso dobili ničesar, niti avtomobilov niti denarja. Vplačni-kov je v vsej Sloveniji menda nekaj več kot 60, vendar je nekaj primerov že rešenih. Gorenjci so vplačali vozila v Avto-lineovi poslovalnici v Kranju, ki je bila takrat še v okviru podjetja Zastava avto Ljubljana, ki seje lani preoblikovalo v poslovni sistem ZA AVTO, v katerem je Avtoline samo ena od družb z omejeno odgovornostjo. Kranjska poslovalnica je vplačila nakazala na skupni žiro račun takratnega Zastava avta, od tam pa je denar romal v kragujevško Zastavo, ki pa seveda ni dobavila avtomobilov. Ko je kupcem po izteku (dolgih) dobavnih rokov prekipelo, so seveda zahtevali avto- mobile ali povračilo denarja, vendar so jim pri ljubljanskem Avtolineu ponujali nekaj več kot polovično vsoto vplačanega (in preračunanega v marke). Ker se s takšnim načinom vplačniki niso in se tudi niso mogli strinjati, so se najprej od kranjske poslovalnice, nato pa tudi s podjetjem oziroma z direktorjem Marjanom Habičem skušali dogovoriti za preorien-tacijo na vozila renault 5, vendar je tudi ta poskus padel v vodo. Včeraj so se obupani in jezni gorenjski kupci odpravili v Ljubljano k direktorju Habiču, kjer so dosegli dogovor, da bodo kupci v roku enega meseca dobili lade samare z 1,3-litr-skim motorjem, petimi vrati in metalno barvo. V kranjski poslovalnici so se obvezali, da bodo za samare poiskali kupce, kajti večina omenjenih vplačni-kov za te avtomobile ni zainteresirana, pač pa jih bodo vzeli zato, da bodo dobili nazaj vsaj del tistega, s čimer je več kot poldrugo leto mešetaril ljubljanski Avtoline, ki naj bi bil pravni naslednik Zastava avta. Takšen epilog dolgotrajne drame bo ob izgubljenih živcih in mučnih prizadevanjih vsaj obliž razočaranim kupcem in še en primer, kako poslujejo naše trgovine z avtomobili. • M. Gregorič Ko potujete z avtom v Ljubljano Krepko dražje parkiranje (in "pajek" tudi) Ljubljana, 16. julija - Od 1. avgusta bo po sklepu ljubljanske mestne vlade slovensko glavno mesto za obiskovalce spet precej dražje. Predvčerajšnjim je namreč IS mesta Ljubljana v povprečju za 38,2 odstotka podražil parkiranje ter odvoz napačno parkiranih vozil s "pajkom". V središču Ljubljane boste od sobote, 1. avgusta, plačali parkirnino 70,00 tolarjev (za dve uri). Gorenjci, ki radi parkiramo v Tivoliju, bomo za parkirno mesto odštevili 50,00 tolarjev, čas parkiranja ni omejen na dve uri kot v centru. Odvoz vozil s "pajkom" bo od 1. avgusta naprej po 2.800,00 tolarjev, plačilo na kraju samem (pred odvozom) pa mesto Ljubljana s 1. avgustom zaračunava po 1.400,00 tolarjev. V tej ceni ni zajeta kazen za prometni prekršek, cena taksija do "pajkove-ga" odlagališča in drugi stroški. \UAjhxj Štirje mrtvi v ladi Potoki - V sredo, 15. julija, ob 13.50 so na magistralni cesti pri Potokih v prometni nezgodi izgubili življenje štirje ljudje. 19-letni Mitja Lakota je s kombijem vozil od Žirovnice proti Jesenicam. Pri naselju Potoki je na ravnem delu ceste iz neznanega vzroka zapeljal na levi vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal z lado rivo 61-letni Jože Ušaj iz Šempetra pri Novi Gorici. Trčenje je bilo tako silovito, da so vsi potniki v ladi ostali vkleščeni v vozilu, iz njega so jih rešili poklicni gasilci. Pomagati jim niso mogli več. Poleg voznika Ušaja so umrli še potniki v ladi: Luigia Ušaj De Goiak, roj. 1920, iz Buenos Ai-resa v Argentini, Marija Ušaj, roj. 1943, in Vekoslav Ušaj, roj. 1921, vsi iz Šempetra pri Novi Gorici. Zaradi prometne nezgode je bil na tem delu ceste oviran promet od 13.50 do 16.35, potekal je enosmerno. Proti vozniku Mitju Lakoti bodo policisti napisali kazensko ovadbo. Smrt v gorah Kr. Gora - Pri plezanju v stebru Šit v Triglavskem pogorju je v sredo v plezalni smeri 19-letne-mu Ljubljančanu Roku Žaklju spodrsnilo in je začel padati. Čeprav ga je soplezalka varovala z vrvjo, padca ni mogla zadržati, saj so se med padcem iz skale izruvali štirje varovalni klini. Žakelj je padel na kamnito ploščo, kjer je obležal hudo ranjen. Kljub hitri akciji pomoči, v kateri je sodeloval tudi helikopter MNZ, planincu niso mogli več pomagati. Zdravniki so ugotovili smrt zaradi zloma lobanjskega dna. Salmonele v sladoledu Tržič - Sanitarni inšpektor je skupaj z ZSMH za Gorenjsko v nedeljo zaprl zasebno slaščičarno "Pri mostu" v Tržiču. Pred desetimi dnevi so v njej prodajali sladoled, okužen s salmonelami. Zbolelo je več kot dvajset ljudi, v tržiškem zdravstvenem domu so v blatu petih bolnikov našli salmonele. Preiskava bo odgovorila, ali so salmonele prišle iz jajc ali od kod drugod. Večina od zastrupljenih ljubiteljev sladoleda že okreva, enega od otrok pa so morali zaradi oslabelosti poslati na zdravljenje v bolnišnico. Jutri na Pokljuko! Pokljuka, 17. julija - Jutri, v soboto, 18. julija, ob 13. uri bo pred Šport hotelom na Pokljuki veliko vseslovensko srečanje borcev, aktivistov NOB, mladine, tabornikov, planincev in vseh dobro mislečih Slovencev. Pozdravili bomo udeležence 7. pohoda borcev in mladine na Triglav, prisluhnili slavnostnemu govorniku Milanu Kučanu, • D. D. Trgovsko podjetje Kokra je v prodajalni Levi's v blagovnici Globus v torek gostilo odlična kranjska alpinista Marijo in Andreja Štremflja, ki se te dni odpravljata na novo odpravo v francoske Centralne Alpe. Za pot ju je Kokra oskrbela z oblačili iz kolekcije Levi's in tako dala znaten prispevek k alpinizmu, za katerega med sponzorji, kljub vrhunskim dosežkom kranjskih alpinistov, ni prevelikega razumevanja. Zato sta bila Marija in Andrej ponudbe trgovskega podjetja Kokra še posebej vesela. M.G., slika P. Kozjek • televizor GORENJE Diadem 63 cm s teletekstom in videorekorder Gold Star 1295, • televizor GORENJE Diadem 63 cm, stereo, s teletekstom, • motorno kolo TOMOS A 35 L avtomatic, _ • pralni stroj GORENJE 808 BM, Os. • glasbeni stolp TENSAI - COMPO s CD-jem, •t^cl * 80-rJelna garnitura orodja UNIOR, fjTV^^^ \JW*^ * kombinirani štedilnik GORENJE K 19, ITl /M ^,OOJ^ • videorekorder Gold Star - 1295, ^(v^^rt&aJ • motorna žaga TOMOS 61 FF, j^M ^W W^ • 50 5 delnih garnitur vrtnega orodja ADLUS, ^^^^^ N > . -joo 7-delnih garnitur izvijačev MQ V Merkurjevi poletni nagradni igri sodelujete s kuponom, ki ga prejmete v juliju in avgustu za gotovinski nakup nad 3000,00 SLT v katerikoli Merkurjevi prodajalni. Za vsakih nadaljnjih 3000,00 SLT prejmete še en kupon. Žrebanje nagrad bo v petek, 4. septembra 1992, ob 18. uri v blagovnici Globus v Kranju.