PoStnlna platana T gotovInL T v^na Din 1*— Izhaja vsak dan *]utraj razveo y ponedeljkih ln dnevih po pra»* nikib. — Posamezna Številka Din 1'—, mesečna naročnina Din 20‘—, za tujino Din 30*—. Uredništvo v Ljubljani, Gregor* tičeva ulica 6t. 23. Telefon uredništva 30 70, 80-69 Id 80 7L Jugoslovan Pokopi*! se ne vračajo. — Oglat! po tarifi in dogovoru.— Uprava v Ljubljani, GradiSdo 4, tel. 30-08. Podružnica v Maribotu, Aluksan* drova cesla št. 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostan* eka ulica it. 4. St. 12 a Ljubljana, dne 15. junija 1930. Leto I. Dr. Vladimir Maček - oproščen Razsodba v procesu proti Bernardiču in tovarišem Beograd, 14. junija. AA. Točno ob 4. uri popoldne so stopili v sodno dvorano člani senata državnega sodišča pod predsedstvom dr. Subotiča in zavzeli svoja mesta. Nato so stopili v sodno dvorano najprej obtoženci, zatem branitelji, novinarji in naposled ostalo občinstvo in rodbine obtoženih, Uolikui so mogli stati v dvoran. Dvorana je bla do zadnjega mesta napolnjena. V največji tišini je predsednik državnega eodišča prečital tale začetek obsodbe: »V imenu Nj. Vel. kralja je izreklo državno sodišče za zaščito države v Beogradu na sestanku članov tega sodišča, ki so tukaj prisotni, in po končani glavni razpravi proti obtožencem v prisotnosti njihovili braniteljev tole obsodbo: da so krivi Ivan Bernardic, Cvetko Hadžija, Martin Franekič, Ljubomir Kremzir, Stjepan Matekovič, Filip Paver, Ivan Ban, Ivan Štrtak, Velimir Močnaj, Franjo Veselič, Ivan Prpič, Ante Stelanac, Pavle Mar-getič in Jakob Jelačič; ostali pa so oproščeni. : Nato je predsednik sodišča prečital vsako obsodbo posebej in njeno utemeljitev. Vsi gornji so obsojeni na podlagi zakona o zaščiti države v zvezi s kazenskim zakonom. Ostali so bili takoj izpuščeni na svobodo. Obsodba je bila prečitana v največji tišini. Privatnemu udeležencu kapetanu Kaledinu je pripuščena privatno - pravna pot za njegove terjatve. Bernardic Ivan je obsojen na kazen robijo 15 let, pri čemer se mu šteje prestani pritvor in preiskovalni zapor od 17. decembra 1929. do danes. Obsojen je nadalje na trajno izgubo častnih pravic in bo po prstani kazni izgnan iz Zagreba za dobo treh let. Hadžija Cvetko je obsojen na petletno robijo, šteje se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 13. decembra 1929. do dane«. Obsojen je nadalje na izgubo častnih pravic za dobo petih let in po prestani kazni bo izgnan za tri leta z Zagreba. Franketč Martin je dobil osem let robije, šteje se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor, nadalje izgubi častne pravice in po prestani kazni bo izgnan za tri leta iz Zagreba. Kremzir Ljubomir je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora. Šteje se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor in se zato takoj izpusti na prostost. Matejkovč Stjepan je obsojen na lOletno robijo, prizna se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 15. decembra 1929. Po prestani kazni bo izgnan iz Zagreba za tri leta. Paver Filip je obsojen na 10 let robije, v kazen se mu šteje prestani pritvor in preiskovalni zapor od 14. decembra 1929. Po prestani kazni bo izgnan iz Zagreba za tri leta. Ban Ivan je obsojen na eno leto robije, štejejo mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 14. decembra 1929. Nadalje je obsojen na izgubo častnih pravic za dobo treh let in bo po prestani kazni izgnan iz Zagreba za tri leta. Štrtak Ivan je dobil šest let robije in je bil vrhu tega obsojen na trajno izgubo častnih pravic, vračuna se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 14. decembra 1929. Močnaj Velimir je bil obsojen na tri let* robije, nadalje na triletno izgubo častnih pravic in bo po prestani kazni za 3 leta izgnan iz Zagreba. Štejejo mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 14. deeCmbra 1929. Veselič Franjo je bil obsojen na eno le to strogega zapora, v kazen mu štejejo prestani piitvor in preiskovalni zapor. Prpič Ivan je bil obsojen na 2 leti stro gega zapora. V kazen mu štejejo prestani pritvoi in preiskovalni zapor, Stofanac Ante je bil obsojen na 4 leta robije in na štiriletno izgubo častnih pravic, v kazen mu štejejo prestani pritvor in preiskovalni zapor od 13. decembra. Margetič Pavle je bil obsojen na kazen strogega zapora šestih mesecev. Vračunajo mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 15. decembra 1929. Ker mu poteče kazen jutri, bo takoj nato' izpuščen na prostost. Jelašij Jakob je bil obsojen na robijo treh let in na izgubo državljanskih pravic za dobo štirih let. Minister Grandi v Budimpešti Izredno prijateljski odnošap - Posei lašisbnkih predstfražnikov - Izjava grofa BeiSilena novinarjem Budimpešta, 14. junija, n. Vsi listi pozdravljajo na svojih uvodnih mestih italijanskega zunanjega ministra Grandi ja, ki je snoči prispel v Budimpešto, in na vso moč povzdigujejo italijansko-madjarsko prijateljstvo. Italijanskega zunanjega ministra so sprejeli na postaji zastopniki vlade. Italijanski poslanik Arlota je ministru na čast priredil v poslaništvu večerjo. Na večerji so se zbrali tudi predsednik vlade grof Bethlen, njegova soproga, prosvetni minister grof Klebersberg in drugi visoki dostojanstveniki. Izrečenih je bilo mnogo zdravic italijansko-madjarskemu prijateljstvu. Nato sta se ministrski predsednik Bethlen in Grandi oprostila in se umaknila na konferenco, na kateri sta premotri-vala vprašanja, ki zadevajo obe državi. Grandi se je danes dopoldne sestal z vodilnimi madjarskimi politiki, popoldne pa je odpotoval na Dunaj, kjer se bo sestal z dr. Schobrom, avstrijskim zveznim kancelarjem. Rim, 14. junija, n. Italijanski zunanji minister Grandi je danes ob 13. odpotoval na Dunaj, kjer ostane jutri ves dan. Po nekem službenem poročilu se je minister Grandi požuril v Budimpešto, da se še pred odhodom madjarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena v London sestane ž njim, da se domenita o najaktualnejših političnih vprašanjih. Italijanski tisk poroča, da je bil minister Grandi v Budimpešti zelo prijazno sprejet. Na postaji ga je pozdravil madjarski zunanji minister Walko, na poslaništvu je ll niemu na čast prirejen banket, uradnega sprejema sicer ni bilo, ker potuje minister Grandi v najstrožjem incognitu. » l0rnale d' Italia< javlja, da sta grof in Grandi govorila o splošnem mednarodnem položaju in da sta ugotovila obojestransko popolno razumevanje glede vseh važnejših vprašanj. List pripisuje temu sestanku velik pomen, ker se je vršil tik pred odhodom grofa Bethlena v London. Grof Bethlen je nameraval odpotovati že včeraj, pa je v poslednjem pihu potovanje odgodil z namenom, da se sestane z ministrom Grandijem. Končno naglaša list, da so odnošaji med Madjarsko in Italijo izredno prijateljski, in pripominja, da je postala politika centralne Evrope zelo aktivna. Tudi drugi listi kot na primer »Corriere della Sera« se intenzivno bavijo z Grandijevim posetom v Budimpešti in vsi povprek naglašujejo njegov velik pomen. Budimpešta, 14. junija, n. Danes dopoldne je prispelo v Budimpešto 50 italijanskih avanguardistov iz Rima. Na vseh postajah, od meje do Budimpešte so bili mladi fašisti z navdušenjem pozdravljeni. — udimpešta jih je sprejela z italijanskimi in madjarskimi zastavami in z godbo. Ko se je vlak ustavil pred postajo, je godba zaigrala italijansko himno. Avanguardisti ostanejo v Budimpešti 4 do 5 dni. Izjava grofa BeAfena Budimpešta, 14. junija, n. Načelnik vlade grof Bethlen je pred svojim odhodom na postaji sprejel novinarje ter jim je rekel, da njegovo potovanje v London ni posebnega političnega pomena in da potuje v London le radi tega, da se zahvali londonski vladi za podporo, ki jo je ta izkazala Madjarski v Haagu in Parizu ob prili- ki- urejevanja vprašanja o vzhodnih reparacijah. Grof Bethlen je odločno demantiral vest nekaterih inozemskih listov, da bi bil Grandijev prihod v Budimpešto v zvezi z njegovim potovanjem in sestanki v Londonu. Novinarji so ga vprašali, kaj neki pravi o pisanju organa predsednika britanske vlade Mac Donalda, ki je svetoval, naj Bethlen za časa svojega bivanja v Londonu sploh ne načenja vprašanja o reviziji mirovnih pogodb. Bethlen je nato odgovoril, da ta nasvet nikakor ne velja njemu in ga sploh ne briga, ker se mu ne zdi, da bi bil bogve kako važen. London, 14. junija. AA. Jutri prispe v London v spremstvu svoje soproge madžarski ministrski predsednik grof Bethlen. Sprejel ga bo na postaji Victoria angleški zunanji minister Henderson. Bethlena bo spremljal ravnatelj političnega oddelka madžarskega zunanjega urada baron Apor. Družba bo gost angleške vlade in bo stanovala v hotelu Claaridge, Ruski lan - nova sovjetska valuta Lan naj resi, kar ni dal les - Prevelik izvoz lesa onemogočil gradbeno delavnost Dunaj, 14. VI. V »Izvestijih« opozarja prof. Ivanov na izredno kakovost lanu. pridelanega v moskovski oblasli. Semena tega lanu dajejo hitro usihajoče olje, česar ni mogoče doseči pri taškentskem ne pri indijskem ali argentinskem in niti pri holandskem lanu, kar najbolj občuti za-padno-evropska industrija lakov in eteričnih olj. Industrija zapadne Evrope, pravi prof Ivanov, ne zadošča lan drugega izvora in zato mora zavzeti ruski lan na evropskem trgu izključni položaj. Sovjetski kulturi lanu manjka surovin, ki so jih dolžna nabaviti kolektivna gospodarstva, in samo ta so odgovorna za to, če si sovjetski lan ne zavojuje svetovnega trga. Sovjetski lan mora ubiti argentinski in prisiliti Argentinijo, da preide na druge kulture. Sovjetska veda je preiskala svoj-stva lanenega olja, sovjetsko gospodarstvo pa mora te izdelke ustvariti in dali svetu najboljše laneno olje, ki drži v svoji moči novo sovjetsko valuto. Op. ured.: Sovjetski tisk se zadnje čase sploh precej lovi za »valutami« vseh vrst in si išče od Himalaje do tunder. Nedavno je videl novo zlato v alma-alru-skih jablanah, pa je moral ugotoviti, da jih mestni sovjeti sekajo za drva in da je sam tan^rski selski sovjet tako pokuril že nad 17.000 m3 »sadonosnih« drv in da le zadnje leto uničenih nad 40 odstotkov vrtov Kazak-stana. Pričakovati je, da bo tudi dozdaj ša najučinkovitejša valuta — rovjetski les izgubil svojo težo in važnost na evropskem trgu, ker se v sovjetskem tisku čedalje bolj vznemirjeno in preplašeno oglašajo alarmni pozivi na pomoč, ker se vse nove zgradbe — industrijski giganti ustavljajo vsled pomanjakanja gradbenega lesa in je ravno iz tega vzroka ogrožen letni načrl industrijske »petiletke«. Po rešitvi romunske krize ________________________________ Bukarešta, 14 junija, n. Notai vlada J« sinoči ob 23. uri položila prisego v roke kralja Karla II. Povodom tega dogodka piše >Adeveruk, da se bo osnovalo mesto državnega podtajnika v pravosodnem ministrstvu. List poroča nadalje, da je dane$ bil načelnik vlade dr. Manin v avdijenci pri kralju. j-Luptac javlja, da bo ministrski predsednik tekom prihodnjega tedna odšel na tromesečni dopust. Prepotoval bo vso Evropo, kakor se je bil namenil že pred letom dni. Bukarešta, 14. junija, d. Ministrski pred-sdenik Maniu je danes predstavil novo vlado v zbornici in v senatu. Pri tem je imel govor, v katerem je izvajal to le: Vlada je sestavljena skoraj tako, kakor je bila prejšnja. Njen program se ni spremenil niti v notranji niti y zunanji niti t gospodarski politiki. 0 prihodu kralja Karla v Romunijo je bila vlada že preje obveščena. Predno je Karel prišel v Romunijo, je e meje prosil za dovoljenje, da sme čez mejo. Vlada mu je dala to dovoljenje, ker se je tudi regentski svet za to zavzel. Ko je Karel nato prišel v Bukarešto, sta vlada in regentski svet sklenila, da sme ostati v Bukarešti. Nadaljni potek dogodkov je pokazal, da sme kralj Karel računati z veliki simpatijami romunskega naroda. Karlovo izklicanje za kralja bo za to mnogo pripomoglo k ojačenju države na znotraj in na zunaj in bo koristilo tudi kreditu države. Bukarešta, 14. junija, d. Sveti sinod je danes na svoji seji razpravljal o ločitvi zakona kralja Karla in izjavil, da je ločitev neveljavna in da zakon kralja Karla s kraljico Heleno še obstoji. Bukarešta, 14. junija, d. Kralj Karel bo nocoj v bukareškem radiju govoril o svojem povratku. Romuni v Koprivnici. Koprivnica, 14. junija, n. Včeraj so prišli v Koprivnico romunski avtomobilisti na 13 vozovih. Mesto jim je postavilo slavolok. Prspeli so iz Varaždina. Huda vročina v Pragi Praga, 14. junija, d. V Pragi je bilo danes na solncu 50 C vročine. Dunajska vremenska napoved. Dunaj, 14. junija, d. Vremenska napoved zt jutri: Ojačeno delovanje 'neviht, sicer nobene izpremembe. Kranjska fovšifa a!i slovenska zavisi Naravno je, da dolgo hlapčevanje vcepi narodu lastnosti, katere niso lastne svobodnim narodom in- so mnogokrat vsega preziranja vredne in vsakemu napredku v ogromno oviro. Ni čudno, da so se take lastnosti razpasle tudi med našim narodom, ki je hlapčeval stoletja. Ni sicer hvaležno, govoriti o takih lastnostih za onega, ki reflektira na splošno priljubljenost, toda potrebno je govoriti o takih slabih lastnostih, če hočemo iste iztrebiti ter vzgojiti narod k temu, da bo svobode vreden. Slabih svojih lastnosti se je treba najprej za-vedati, potem šele jih je mogoče opustiti. In potrebno je, da nekdo opozarja na slabe lastnosti in budi zavest, da nismo najpopolnejši na svetu. Ena naših najgrših lastnosti, vcepljena nam brez dvoma od stoletnega hlapčevstva, je zavist. Se v času, ko je bila beseda »kranjski« skoro istovetna z besedo »slovenski«, so tujci, ki so prihajali v slovenske pokrajine in živeli več časa med nami, opeto-vano konstatirali, da bi bilo življenje v naših krajih lepo in napredek lahko ogromen, če bi ne bila vodilna moč v vsem zasebnem in javnem življenju »ta prokleta kranjska fovšija.« Z mirno vestjo se lahko reče, da so od te lastnosti okuženi vsi poklici in oba spola, vse zasebno in vse javno življenje. Kmetu, ki si je z dolgoletnim delom svojih rok opomogel do blagostanja, hočejo sosedje škodovati. Isto velja za trgovce in obrtnike. Proti uradniku, ki je z vestnim delom prišel navzgor, in proti delavcu, ki se je na enak način povzpel do mojstra, intrigira vse od kraja. Tudi v akademičnih poklicih in pri duševnih delavcih vsak trenotek opažamo enake pojave. In vse to se ne vrši s končnim ciljem, pomagati sebi ali javnosti do izboljšanja razmer, ampak iz čiste zavisti zgolj z namenom, da bi sosed ali tovariš ne prišel do večjega blagostanja ali večje veljave, tako da ne poznamo niti resničnega egoizma, ki je sicer včasih ne ravno lep, vendar pa v splošnem neškodljiv. Isto, kar se dogaja v vsem zasebnem, se dogaja v vsem javnem življenju. Kdor doseže uspeh v javnem življenju, je s tre-notkom, ko ta uspeh doseže, četudi v korist splošnosti, izpostavljen intrigam in sovraštvu. In tako daleč smo že šli, da je neposredno pred svetovno vojno večina naroda na vodilnem mestu sodstva raje videla tujca kakor bi dopustila, da to mesto zasede domačin. Ne iz kakih stvarnih razlogov, ampak samo zato, ker domačinu ni privoščila karijere. Ta zavist je ovira, da naše delo ni in ne more biti konstruktivno. Če gre naše stremljenje pred vsem za tem, da onemogočimo uspeh svojemu sosedu ali svojemu tovarišu, ne pa za tem, da v lojalni konkurenci dosežemo to, za kar zadostujejo naše moči, ter s stvarno kritiko pomagamo bistriti pojme ter usvtarjati nove materi-jelne in duševne dobrine, potem je gotova, da samo razdiramo in napredek onemogočamo. Ta naša lastnost nam je po osovobo-ditvi ostala in se je še močnejše razpasla, ker je manjkalo močne pesti, ki bi jo tlačila k tlom ,in je — vsaj v javnem življenju — v svobodi pognala bohotnejše cvetove kakor kdaj prej. Izrabljena — morebiti večinoma celo podzavestno — od političnih voditeljev z demagoškimi gesli, je zastrupila vse javno življenje ter baš inteligentnejšemu delu naroda vzela vsako veselje do javnega udejstvovanja. In v polnem cvetu je ostala v javnem življenju tudi v najnovejši dobi, ki naj bo posvečena ozdravljenju političnih razmer. To se nam zdi potrebno konstatirati z ozirom na dejstvo, da vsa gostilniška in kavarniška omizja naših mest in sploh vsi oni krogi, ki so kdaj »politizirali«, že tedne in mesece šepetajo o izpremembah na vodilnih mestih uprave, vodilne osebe teh krogoh pa vso svojo energijo vporabljajo v to, da bi take izpremembe dosegle ter s tem dajejo hrano neosnovanim govoricam, ki nikomur koristiti ne morejo. V dobi, ki je posvečena političnemu ozdravljenju, se cela naša javnost ne more povzpeti do drugega dela kakor do osebnih intrig in razširjanja neosnovanih govoric. Načrtov za zboljšanje razmer ustvarjati ne poskuša, ampak le iz blede zavisti skuša podirati to, kar obstoji in je ustvarjeno i namenom, razmere zboljšati. Mesto da bi Vsesolcolsld zSerf v HeograJta Danes nasiopajo Sokoli-vofaki Beograd, 14. junija. 1. V teku zadnjih dveh dni so dopotovale v Beograd vojaške ediniče, ki so se prijavile za tekme in vaje za vojaški dan vsesokolskega zleta. — Vojaki, ki so se pripeljali s posebnimi vlaki, so razmeščeni po taborišču na Smederevskem djermu. Včeraj ob 7. uri zjutraj so se začele tekme islandske atletike. K tej tekmi se je prijavilo 86 častnikov ter 687 podčastnikov in vojakov iz vseh garnizij naše države. Žirija vojnega ministrstva je od prijavljenih častnikov in vojakov izbrala 66 častnikov in 264 vojakov, ki se pripuste k tekmam. Popoldne so se vršile vaje za javni nastop, ki se bo vršil v nedeljo ob pol štirih popoldne. Snoči je bila v beograjskem gledališču slavnostna predstava za vojake, ki se udeleže zleta. Igrala se je tragedija Djure Jakšiča »Glavaš«. Zmagovalec pri vojaških tekmah dobi kot nagrado od Nj. Vel. kralja zlato uro z začetnicami Nj. Vel. kralja. Nagrado vojnega ministrstva prejme tista armija, ki bo od 6 tekmecev dosegla najboljše uspehe. Zmagovalci izroče nagrado komandi armije v shrambo. Če bo večina zmagovalcev iz enega polka, potem dobi darilo v shrambo komanda polka. Beograd, 15. junija. 1. Davi ob 7. uri so se na sokolskem stadionu pričele tekme naše vojske. Od vseh strani so prikorakale čete, ki so naglo napolnile stadion. Tekme so se vršile iz lahke atletike in sicer: skok v višino, skok v daljavo in metanje krog-lje, težke 7-25 kg. Krogla je bila vržena najdalj 13-70 m. Končni rezultati tekme še niso znani. Popoldne so se vršile tekme vojske v polni vojni opremi. Tekme so bile v pre- skakovanju plotov in zaprek visokih 2-20 metra. Razen tega so se vršile poskusne vaje za jutrišnji nastop, ki bo popoldne. Tekme je vodil polkovnik Meglič. Prisostvovalo pa mu je 25 Sokolov-sodnikov. Ko so dopoldne ob pol 10. dokončali na sredi stadiona tribuno za godbo, se je vršila glavna skušnja velikega koncerta, na katerem bo sodelovalo 400 članov vojaške godbe iz vse države.i Orkester je dirigiral polkovnik vojaške godbe Pokorny. ge pred začetkom koncerta so se tribune napolnile z občinstvom, ki je vse točke sporeda spremljale z burnim ploskanjem. Jutri zjutraj se nadaljujejo tekme, ki se bodo popoldne končale. Popoldne ob pol 4. uri se začno javne vaje, zvečer ob pol 9. uri pa bo veliki koncert, pri katerem sodeluje 400 vojaških godbenikov. Zanimanje občinstva za prireditve našega vojaštva je velikansko. V Beogradu je opaziti velik dotok tujcev. Rezultati prvih vojaških takem Beograd, 14. junija. V toku današnjega dne so se vršile na zletnem prostoru Sokola tekme oficirjev in vojakov. Do sedaj so bili pri tekmah oficirjev doseženi sledeči rezultati: Pri skoku v višino je zasedel prvo mesto sto Miloš Pavičevič, artilerijski podporočnik petega artilerijskega polka (165 cm), drugo mesto Radoje Petrovič, artilerijski podporočnik 1. baterije, 9. artilerijskega polka (155 cm), tretje mesto je zasedel Viljem Cančer, pešadijski podporočnik 48. pošadijskega polka (150 cm). Pri skoku v daljavo je zasedel prvo mesto Viljem Cančer (6 m), drugo mesto Milan Stetkovič, letalski podporočnik 43. eskadrile, 4. letalskega polka (5 in pol m), tretje mesto Miloš Pavičevič (5-38 m). Pri metanju kroglje, težke 7-25 kg, je zasedel prvo mesto Miloš Pavičevič (13*10 metrov), drugo mesto Zdravko Nikolič, pešadijski podporočnik 18. pešadijskega polka (12*75 m), tretje mesto Slobodan Trif-kovič, pešadijski podporočnik 10. pešadij- Avstialija proti poetalifaučeniu svoje sladkorne industrije Rim, 14. junija, n. »Giornale d’ Italia« prinaša poročilo iz Camberre v Avstraliji, po katerem namerava avstralska vlada nastopiti proti tamkajšnjim italijanskim naseljencem, ki se bavijo z gojenjem sladkornega trsta. Domači gojitelji sladkornega trsta, med njimi tudi jugoslovanski in finski naseljenci, so protestirali proti poitalijančenju sladkorne industrije v Inisfajlu in so vložili pri avstralski vladi zahtevo, naj vlada ne trpi takega postopanja italijanskih naseljencev. Sedaj je avstralska vlada odgovorila na ta predlog, da se po- polnoma strinja z mišljenjem domače sladkorne industrije in da je pripravljena v načelu sprejeti predložene ji predloge za ojačenje britanske kolonizacije v tem pogledu. Na drugi strani je avstralska vlada ugotovila, da italijanski naseljenci nimajo tolikega vpliva na sladkorno industrijo, da-si jih je po številu zelo mnogo, ki se bavijo s pridelovanjem sladkornega trsta. Na nekem zborovanju so domači industrijci sprejeli resolucijo, ki jo bodo predložili vladi in jo pozvali, naj postri zakon o naturalizaciji italijanskih priseljencev. Tragičen konec Henry Segrave-ja London, 14. junija. Sir Henry Segrave, ki ima že svetovni hitrostni rekord z avtomobilom, vrši že nekoliko dni poskuse, da bi dosegel svetovni rekord tudi z motornim čolnom ter iztrgal prvenstvo Ameri-kancem. Poskusi so se vršili na jezeru Windermere s čolnom »Miss England«, ki je bil opremljen z dvema motorjema tipa Roll-Royce. Pri prejšnjih poskusih je bil dosegel major Segrave že 175 kilometrov na uro. Včeraj pa se mu je pri nadaljnjih poskusih čoln prevrnil, pri čemer je njegov mehanik utonil, a on sam bil težko ranjen. Tekom dneva je ranam podlegel. Vest o njegovi smrti, potem ko je potolkel svetovni hitrostni rekoTd na vodi, je globoko pretresla vso deželo in vsi najznamenitejši motoristi na kopnem in na vodi priznavajo vrline in sposobnosti pokojnika, ki je postal s svojo skromnostjo eden najpopularnejših športnikov v Angliji- »Times« pravijo, da služijo odločnost, življenska sila in vztrajnost pokojnika za vzor vsem genijalnim možem, ki se udejstvujejo na njegovem polju. List zaključuje, da bo njegovo ime ostalo v častnem spominu. »Manchester Guardian« naglaša, da je Segrave umrl pri svojem nesmrtnem poizkusu podvreči naravne sile človeškim namenom. Kakor možje, ki so umrli, da napravijo za večino od nas letanje varnejše pomagali pri zboljšanju razmer s pozitivno konstruktivnim delom, samo iz čiste zavisti razdiramo. Mnenja smo, da je treba to dejstvo konstatirati, da se vsak posameznik izpove pred samim seboj, iztrga iz svojega srca privzgojeno mu zavist in vse, kar je z isto v zvezi. In velik korak k zboljšanju bo s tem storjen. in hitrejše, tako je Segrave poizkušal doseči hitrost, ki bo nekdaj normalna za naše vnuke. Motorni čoln bo brezdvoinno oče hitrejših in zanesljivejših motornih sil, kakor jih poznamo sedaj, iri Segravov poizkus bodo smatrali v bodoče gotovo za herojski čin. V bližini, kjer se je pripetila nesreča, iščejo še vedno truplo pogrešanega mehanika Halliwella. Splošno menijo, da je nastala nesreča zato, ker se je pri velikanski hitrosti zaradi napačnega manevriranja prevrnil čoln. Možno je tudi, da se je zaradi prevelikega vodnega pritiska udrl les, nakar je motorni čoln izgubil ravnotežje in se prevrnil. Prve besede Segrave-a so bile, ko so ga potegnili iz vode: »Potolkli smo rekord.« Rusija in Nemčija Berlin, 14. junija. AA. V ponedeljek se sestane v Moskvi nemško-rusko razsodišče, ki bo razpravljalo o spornih gospodarskih vprašanjih med Rusijo in Nemčijo. Berlin, 14. junija. AA. Pogajanja, ki sta jih vodili Nemčija in Rusija, so dala do-znaj sledeče rezultate: 1. sklenjeno je bilo, da se reši vprašanje arbitražne komisije, 2. obe vladi soglašata v tem, da nobena ne poskuša vplivati na notranje stanje v drugi državi. Berlinski listi danes obširno komentirajo to vprašanje, da 30 pogajanja dala gotova rezultate v okvirju rapallske pogodbe. Pravijo, da je položaj Nemčije danes isti, kakor za časa podpisa locarnske pogodbe. Nemčija da se ni nikoli nagibala na kako stran ter da je igrala vedno le svojo vlogo posrednika med zapadom in vzhodom, kakor ji to diktira njen geografski položaj. skega polka (10*50 m). Pri tekmah podofocirjev in vojaškov so bili doseženi sledeči rezultati: Pri skoku v višino je zasedel prvo mesto Vojko Popovič, redov mitraljeske Čete pešadijskega polka kraljeve garde (140 centimetrov), drugo mesto Ivan Drenoš, podnarednik 4. balonske čete (140 cm), tretje mesto Ivan Ampašič, narednik 4. eskadrilje, 4. letalskega polka (135 cm). Pri skoku v daljavo je zasedel prvo mesto Bogoslav Markovič, podnarednik 4. baterije, 8. artilerijskega polka (4*92 m), drugo mesto Vojko Popovič (4*90 m), tretje mesto Risto Milič, podnarednik 9. čete, 38. pešadijskega polka (4*88 m). Pri metanju kroglje je dosegel prvo mesto Novak Savič, podnarednik 18. pešadijskega polka (13 m), drugo mesto Bogdan Sforcan, kaplar 14. čete pešadijskega polka kraljeve garde (11*40 m), tretje mesto pa Vladimir Krivokapič, podnarednik 11. čete pešadijskega polka kraljeve garde (11 m). Spanifa za evropsko unijo Pariz, 14. junija. AA. Španski poslanik v Parizu Quinones Leon je obiskal francoskega ministra za zunanje zadeve Brianda. Tekom svojega razgovora je španski poslanik izjavil Briandu, da je španska vlada pripravljena podpreti njegovo spomenico o federaciji evropskih držav in da bo španska vlada na to spomenico v kratkem odgovorila. Skrbi tnadjarskih legiiimisfov. Budimpešta, 14. junija, d. Kakor poročajo listi iz 1 sitimističnih krogov, razpravljajo ti krogi živahi o o tem, na kakšen način naj bi se javno izrazila proglasitev polnoletnosti Ofona, ki naj bi se izvršila 21. novembra. Kakor vse kaže, ni še misliti na to, da bi mogel Oton zasesti prestol. Zalo bi radi ta trenutek v življenju Otonovem na ta način utrdili v zave:ti javnosti, da bi Otona, kj bo sedaj napravil zrehstni izpit, poslali na poučno potovanje po Evropi. Oton bi odšel v London, Pariz, Madrid, Rim in potem tudi na Dunaj in v Budimpešto. Potni maršal njegov bi bil grof Bathiano-Stratt-mc-i. Letalski meeting v Zagrebu. Zagreb, 14. junija, n. Jutri, v nedeljo, ob 15. uri se bo v Borongaju vršil velik letalski meeting, na katerem se bo izvajal velik program. Tekme se prično točno ob 15. uri. Udeležilo se jih bo tudi letalo, ki ga je kupil zagrebški aeroklub v Angliji in ki je včeraj zjutraj odletelo iz Londona. Letalo je moralo sinoči ob 20.45 radi pomanjkanja bencina pristati v bližini Ca-laisa. Letalo vodi pilot g. Bogdan. Aparat je nepoškodovan in bo še o pravem času prispel v Zagreb. Predsednik Rocktellerjeve ustanove v Zagrebu. Zagreb, 14. junija, n. V Zagreb je prispel predsednik Rockefellerjeve ustanove, ki je pred kratkim prišel iz Amerike v Pariz. Kot smo že javili, bo delegat Rocke-felerjeve ustanove v Zagrebu pregledal vse institucije, ki jih je ustanovila omenjena ustanova. Danes si je ogledal protituber-kulozni dispanzer, šolsko polikliniko in higijenski zavod. O delu teh zagrebških institucij se je zelo laskavo izrazih Romuni v Koprivnic —--------------- Toča v Zagorju. Marija Bistrica, 14. junija, n. Včeraj se je v tem kraju vlila silna toča, tako da se je pokrila zemlja z 1 cm debelo plastjo ledu. Uničeni so vsi posevki. Škode je 300.000 Din.