NADALJEVANJE IZŠT. 1/2004, STR. 33 31 POVRŠINSKO OPLEMENITENJE ETIKETE 2.4 Zaščitni tiskovni premazi Površinska obdelava oziroma zaščita je postopek, pri katerem na odtis ali nepotiskan tiskovni material nanesemo tanek sloj premaza, s katerim tiskano povr- šino mehansko zaščitimo, pove- čamo odpornost proti penetraciji tekočin in plinov ter izboljšamo zunanji videz, predvsem sijaj. Površinska zaščita dodatno oplemeniti vse zahtevane in žele- ne lastnosti, ki so bile omenjene pri papirju in tiskarski barvi. Od tiskarskih površinskih zaščitnih sredstev pričakujemo lastnosti, kot so hitro sušenje, visok sijaj, odpornost proti drgnjenju, čim manj vonja in porumenitve in neprepustnost vodne pare. Glede na zahteve površinske za- ščite tiskanega izdelka in na teh- nologijo nanašanja razlikujemo posamezne vrste površinskih za- ščitnih premazov, kot so: ! premazi na oljni osnovi, ! disperzijski premazi na vodni osnovi, ! premazi na osnovi organskih topil, ! in UV-premazi. Od zaščitnega premaza se pri- čakuje, da nima neprijetnega vo- nja in ne sprošča škodljivih in motečih plinov. Z njim lahko za- ščitimo površino, ki je v stiku z živilom, in onemogočimo ško- dljivo delovanje hlapnih snovi iz papirja ali tiskarske barve. V to skupino uvrščamo t. i. pre- hrambne zaščitne premaze. Premaz lahko nanašamo s po- močjo posebne premazovalne enote ali s sistemom barvnih va- ljev na tiskovnem agregatu. Na- našamo ga na dva načina: mokro na mokro in mokro na suho. Glede na učinek pa ločimo si- jajne in mat, drsne in nedrsne ter univerzalne premaze. Izbor pre- maza je odvisen predvsem od te- ga, kaj od premaza zahtevamo in pričakujemo, ter od vrste in nači- na nanašanja. Oljni ofsetni lak Oljni ofsetni lak ima podobno sestavo kot konvencionalna ti- skarska barva za ofsetni tisk. Po- stopek nanašanja na papir poteka s pomočjo tiskovne enote za of- setni tisk. Sušenje poteka z ab- sorpcijo in oksidacijo. Namesto pigmenta vsebuje povečan delež voskov in smol. Glavne sestavine so rastlinske smole, sušeča olja, mineralna olja in sušila. Delež suhe snovi je od 50 do 60 %. Pri nanosu veziva prehajajo v tiskovni material in izhlapijo. Poznamo visokosijajne, matira- ne in zaščitne lake. Slaba lastnost te vrste laka je, da je po končni osušitvi videz lakirane površine rumenkast. Največjo kakovost lakiranja dosežemo pri lakiranju na suhe odtise. Možen je tudi na- nos mokro na mokro, vendar se pri tem močno poveča možnost odmazovanja tiskarske barve. Optimalni nanos je do 1,5 g/m². Priporoča se za oplemenitenje tanjših vrst papirja. Uporablja se povsod, kjer želimo doseči zviša- nje sijaja, doseganje specifičnih mehanskih učinkov in izboljšano odpornost proti abrazivnosti. Vodnodisperzijski lak Disperzijski lak na vodni osno- vi je vsestransko uporaben za do- seganje specifičnih tehničnih zahtev v ofsetnem tisku. Osnov- ne sestavne komponente so di- sperzija polimera, v vodi disper- girane smole, dispergirani vosek povečuje odpornost proti dr- gnjenju in abraziji, sredstva za nastanek filma za zamreženje in proti penjenju. Disperzijski zaščitni premaz se suši izjemno hitro. Zato ga pravi- loma ne moremo uporabljati na standardni ofsetni enoti, ampak ga nanašamo s pomočjo posebne enote z valji ali »blade« sistemom z noži. Sušenje poteka fizikalno, na osnovi izhlapevanja vode, po- gosto tudi z vročim zrakom. Po izhlapitvi vode nastane nelepljiva trdna površina. Suhe snovi je od 20 do 50 %. Prednosti uporabe disperzijske- ga laka na vodni osnovi so: je brez vonja, pri nastanku filma ne pride do porumenitve, pri delu skoraj ne potrebujemo prašenja, omogoča visoko hitrost, nasta- nek gladke površine, je dobro to- pen v vodi. Z uporabo vodnodisperzijskega zaščitnega premaza lahko na ti- skanem izdelku dosežemo: zašči- to pred abrazijo, trganjem v vla- žnih razmerah, visok sijaj, svilnat ali mat videz, odpornost proti drgnjenju med površinami pa- pirja, obstojnost pri nizkih tem- peraturah, uporaben je pri zaščiti kovinskih barv. Druge specialne vrste zaščitnih premazov so: premazi »blister« za embaliranje, »primer« premazi (vezivno sredstvo) za nadaljnjo UV-zaščito, premazi, ki se utrju- jejo z ultrazvokom, dišeči prema- zi (mikrokapsule), specialni eti- ketni laki, dvokomponentni pre- mazi (premaz in utrjevalec). V teh primerih je možen parcialen nanos premaza, vendar s pomo- čjo »striping« gumi podloge. Op- timalni nanos je od 3 do 8 g/m². Premazi na osnovi organskih topil To so premazi, pri katerih so komponente veziva topne v or- ganskih topilih. Utrjevanje pote- ka v postopku izparevanja topila. Takšni premazi so nitrolaki ali kombinacije različnih premazov na osnovi nitrolakov, ki se upo- rabljajo v ločenih postopkih na premaznih strojih. Vendar imajo zaradi ekoloških vidikov zelo omejeno uporabnost. Enake rezultate dobimo z upo- rabo disperzijskih premazov na vodni osnovi v ofsetnem tisku. UV-premazi UV-lak se je v tiskarstvu uvelja- vil po letu 1970 zaradi vse večje potrebe po odporni in obstojni gladko-sijoči površini tiskovnega materiala. Uporablja se za različ- ne namene, za lakiranje karton- ske embalaže, oplemenitenje EMBALAŽA ­ ETIKETE 32 Slika 8. Shematski prikaz zrcalnega in razpršenega odboja na tiskani in premazani površini: A) odboj svetlobe na odsevnem in hrapavem tiskovnem materialu, B) raz- prševanje svetlobe na različno hrapavih površinah, C) odboj svetlobe na potiska- nem tiskovnem materialu: gladek, hrapav, hrapav z zaščitnim premazom 5 . ovitkov knjig ter raznih vrst eti- ket. Je zaščitni premaz, ki se suši oz. utrjuje s pomočjo UV-sevanja in ima podobno sestavo kot UV-ti- skarske barve. Zaradi teh lastno- sti se razlikuje od premazov na oljni in vodnodisperzijski osno- vi. Osnovne sestavine zaščitnega premaza so: ! akrilni oligomeri (material zamreži in zagotovi primerno vi- skoznost), ! akrilni polimeri (zagotavlja- jo visok sijaj, trdoto in odpor- nost proti drgnjenju), ! fotoiniciatorji za utrjevanje pri sušenju. Pri nanosu UV-premaza se s pomočjo UV-sevanja aktivirajo fotoiniciatorji. Prejeta energija se prenese na vezivo, ki v postopku polimerizacije zamreži. UV-lak je odporen proti visokim mehan- skim obremenitvam in je prila- gojen različnim uporabam. Upo- rablja se v postopku eno- ali obo- jestranskega premazovanja na la- kirnih enotah, pri ofsetnem, sito- in fleksotisku kot tudi na prire- jenih lakirnih strojih. Glede na način utrjevanja pre- mazov poznamo: ! Sušenje UV-reaktivne kom- ponente, ki poteka z mehaniz- mom kemičnega vezanja prostih radikalov. Fotoiniciatorji rabijo za prenos energije. Energetski potencial elektromagnetnega se- vanja je obratno sorazmeren va- lovni dolžini. Krajša je valovna dolžina, večji je energetski po- tencial sevanja. Kratkovalovna svetloba je energetsko bogatejša kot dolgovalovna. ! Pri kationskem UV-laku so pomembni fotoiniciatorji, ki se pri učinkovanju UV-sevanja pre- oblikujejo v kemične reakcijske komponente, potrebne za zače- tek zamreženja polimerov, ki so nosilec optimalno obstojnega sloja. Proces sušenja je dokončen šele po končani fazi utrjevanja (po nekaj urah ali dnevu). Suhe snovi je skoraj 100 %. UV-zaščitne lake lahko nanaša- mo na tiskovni material posto- pno. Optimalni nanos je okrog 10 g/m². S postopkom lakiranja tiskanega izdelka ne dosežemo samo ustreznega videza barve in sijaja, ampak tudi visoko odpor- nost proti drgnjenju in boljšo prehodnost na dodelavnih in eti- ketirnih strojih ter odpornost proti drugim mehanskim obre- menitvam. 3. POMEN IN ZNAČILNOSTI POVRŠINSKE DODELAVE Površinska ob- in dodelava ne- potiskanega ali potiskanega pa- pirja omogočata izboljšanje končnega videza, povečanje me- hanske obstojnosti in obstojnosti na abrazivnost ter optimiranje nadaljnjih tehnoloških postop- kov pri izdelavi končnega izdel- ka. 3.1 Značilnosti izdelka Optični učinek ­ sijaj H končnemu videzu tiskanega izdelka največ prispeva sijaj ti- skane površine, ki je opredeljen kot barvno-optična lastnost. Barvno polne sijajne površine potiskanega materiala dosegajo večjo izrazno moč in pritegnejo več zanimanja v primerjavi z ne- sijajno površino izdelka. Sijaj je posledica odboja svetlo- be na površini, pri čemer je vpa- dni kot svetlobe enak odbojne- mu. Na polmat zaščitnih prema- zih svetloba razpršeno odseva kot posledica različnih vpadnih ko- tov in smeri odboja svetlobe (sli- ka 8). Končni učinek je zelo od- visen od vrste in načina nanosa zaščitnega premaza ali lakiranja. Zaščita proti abraziji Drgnjenje lahko precej poslab- ša videz in uporabno vrednost potiskanega izdelka. Zaščitni premaz ohranja potiskanemu iz- delku uporabno vrednost tudi po zaključni fazi dodelave in tran- sporta. Površinska trdnost Fleksibilna embalaža je pri uporabi pogosto izpostavljena povečanemu vplivu vlage. Papir je higroskopičen material, ki v spremenjenih klimatskih razme- rah sprejema in oddaja vlago, pri tem pa se spreminja tudi mehan- ska odpornost. Z nanosom zašči- tnega premaza zmanjšujemo vpliv vlage na spremembo la- stnosti tiskovnega materiala. Po- večana penetracija zaščitnega premaza v strukturo papirja po- veča površinsko odpornost ti- skovnega materiala. Zaščitni premaz tudi poveča odpornost površine proti učinkovanju ma- ščob, olj in drugih v vodi topnih snovi. 3.2 Tehnološki postopki dodelave Pri delu na strojih za premazo- vanje je pomemben dejavnik sto- pnja medsebojnega drgnjenja ti- skovnega materiala. Potiskana območja tiskarske pole dosegajo drugačno stopnjo trenja kot ne- potiskana. Za izenačenje trenja na tiskarski poli se uporablja po- seben tiskarski prah, ki s svojimi fizikalnimi lastnostmi omogoči tudi boljši dostop zraka do ti- skovnih elementov na tiskovni poli. Enako je zagotovljeno tudi hitrejše in bolj učinkovito utrje- vanje zaščitnih premazov. A B C 33 OGLAS Postopki površinske dodelave Premazovanje V tehniki ofsetnega tiska po- znamo zaščitne premaze: ! premazi na vodni osnovi, ! klasični tiskovni premazi, ! UV-premazi. Premaz lahko nanašamo na ti- skovni material neposredno prek valjev na premaznih enotah ali posredno prek tiskovne plošče. Premaz kot izdelek je po konča- nem postopku nanašanja, pene- tracije in utrjevanja gladek in si- jajen. Specialni premazi Skupina premazov, ki dosegajo posebne vizualne učinke. Na- men premazovanja je povečati uporabnost, izraznost in prepo- znavnost končnih izdelkov. Premazovanje detajlov Uporablja se na tiskovnem ma- terialu za visokosijajno upoda- bljanje posameznih tiskovnih elementov oz. območij. Laminacija S pomočjo laminiranja doseže- mo visok sijaj in zaščito tiskovne- ga materiala. Polimerna folija, ki jo nanesemo z laminiranjem, je po sestavi neodvisna od procesa tiska, saj ne zahteva posebnih la- stnosti tiskarske barve in je nepo- grešljiva pri zaščiti določenih grafičnih izdelkov. Reliefna struktura Postopek reliefnega tiska se uporablja povsod, kjer želimo poudariti videz potiskane povr- šine. Izvede se s pomočjo vtisko- vanja – preoblikovanja, po mo- žnosti bolj voluminoznega ti- skovnega materiala. Po konča- nem postopku se odboj svetlobe na reliefni strukturi spreminja in je odvisen od vpadnega kota sve- tlobe. Vroči tisk folije Videz tiskovnega elementa, od- tisnjenega v tej tehniki tiska, je lahko zlat, srebrn, bakren, v barvi aluminija ali v odtenkih kovin- skih barv. Nosilna folija je pre- mazana s sestavinami različnih odtenkov barv in z vroče taljivim lepilom. Premaz se pri stiku s ter- moelementom odtisne na tiskov- ni material. Hologrami Postopek opravimo s pomočjo konvencionalnega tiskarskega stroja za vroči tisk folije. Holo- gram je sprva vtisnjen v nosilno folijo in nato odtisnjen na ti- skovni material, na katerem ima lahko tudi funkcijo premaza. 4. OBSTOJNOST KONČNEGA IZDELKA Tako kot vse organske snovi se tudi papir stara. Na mehanizem staranja vplivajo medsebojne re- akcije med snovmi v papirju in okolici. Pod oznako »staranje pa- pirja« razumemo predvsem po- slabšanje mehanske trdnosti, ke- mijske obstojnosti in optičnih la- stnosti papirja in izdelkov. Osnovni vzroki, ki povzročajo staranje papirja, so endogeni in eksogeni in jih lahko pripišemo trem osnovnim parametrom: ! vzroki, ki izhajajo iz neustre- zne vlakninske oziroma celotne surovinske sestave in tehnoloških pogojev izdelave, POVRŠINSKO OPLEMENITENJE 34 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Tomaž Perovič Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor AndrejČuček Gregor Franken Gorazd Golob Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Naslov uredništva Delo ­ GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +386 1 47 37 424 F. +386 1 47 37 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4600 SIT. Posamezne številke po ceni 990 SIT dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne Naslovnica foto Drago Zorec oblikovanje Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definici- jami v objavljenih prispevkih. REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2005 ! vplivi, ki so posledica po- stopkov tiskanja, predelave in uporabe, ! onesnaževanje iz zraka, učinkovanje svetlobe, povišane temperature in vlažnosti ozračja, delovanje mikroorganizmov in plesni. Obstojen papir in izdelek je ti- sti, katerega lastnosti se po ume- tnem staranju ne spremenijo ozi- roma je dosežena retencija posa- meznih karakteristik najmanj 85 odstotkov začetne vrednosti. Osnovni povzročitelji degradaci- je papirja so kombinacija notra- njih in zunanjih dejavnikov. Vpliv notranjih na staranje pa- pirja je 80- do 85-odstoten – nanj vplivajo proizvajalci in pre- delovalci papirja. Vpliv zunanjih dejavnikov pa je le 10- do 15-od- stoten in je odvisen predvsem od uporabnikov. Standard ISO 11798 oprede- ljuje obstojnost zapisa, odtisa na papirju na podlagi metod vre- dnotenja obstojnosti in trajnosti dokumentov, potiskanih in ko- pirnih papirjev, za katere se zah- teva trajnost in obstojnost več deset let. V osnovi se nanaša na dokumentni papir, vendar ga lahko enako uspešno uporabimo tudi pri meritvi obstojnosti po- sebnih vrst etiketnih papirjev in izdelkov. 5. SKLEP Površinsko oplemenitenje ozi- roma zaščita tiskovnega materia- la je postopek, pri katerem nane- semo na odtis ali nepotiskan ti- skovni material tanek sloj pre- maza, s katerim tiskano površino mehansko zaščitimo, ji poveča- mo odpornost proti penetraciji tekočin in plinov ter izboljšamo zunanji videz, predvsem sijaj. Od tiskarskih površinskih zaščitnih sredstev pričakujemo predvsem lastnosti, kot so hitro sušenje, vi- sok sijaj, odpornost proti drgnje- nju,čim manjša vonj in porume- nitev in neprepustnost vodne pa- re. Vinska etiketa je med postopkom dodelave, etiketiranja na embalažni materi- al, transporta in shranjevanja na- polnjenih steklenic izpostavljena različnim zunanjim obremeni- tvam in spremenljivim klimat- skim razmeram. V takšnih neu- streznih razmerah lahko tudi ka- kovosten izdelek izgubi velik del prvotnih lastnosti. To dejstvo je izjemno neugodno za nadaljnje postopke dodelave in uporab- nost izdelka pri kakovostnem tr- ženju, pri čemer ima izdelek ­ vinska etiketa zelo velik pomen. Le s pravilno izbiro grafičnih materialov, predvsem papirja in sredstev za površinsko oplemeni- tenje, in postopkov dodelave lah- ko vplivamo na optimalno me- hansko in barvno obstojnost eti- kete v specialnih razmerah upo- rabe. MetaČERNIČ LETNAR Inštitut za celulozo in papir Ljubljana Marko KOS Univerza v Ljubljani VIRI 1. KOS, M. Vpliv površinske obdelave na obstojnost vin- ske etikete za nepovratno stekleno embalažo Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Naravo- slovno-tehniška fakulteta, smer Grafična tehnika, Ljubljana, januar 2003, str. 1­24 2. n. n. http://enovaria-glass.si/vinske_steklenice.htm 3. DULLINGER, K., KAYE, D. Krones handbook of package decoration technology Neutraubling: Krones AG, 1988, str. 171­178 4. THOMPSON, B. Printing materials: Science and technology Pira International, Surrey 1998, str. 118­136, 371­375 5. OITTINEN, P., SAARELMA, H. Printing Helsinki University of Technology, 1998, str. 151­155 6. ČERNIČ, M., VODOPIVEC, J. Trajnost in obstojnost dokumentov na papirju – Zahteve in testne metode 2. zbornik s področja arhivistike, dokumentalisti- ke in informatike, Radenci 2003, str. 183­192 7. n. n. (interno gradivo) The nobel art of offset inks Trelleborg, Akzo nobel inks AB, October, 1996 8. HEINCKE, D. Druckfarben Echo 6, München, Huber Gruppe, str. 22-26. 9. TESCHNER, H. Offsetdrucktechnik Fellbach-Öffingen, Fachschrieften Verlag 1997, str. 13/11­13/12, 17/15 10. HOSTMANN, S. Dispersionslacke im Offsetdruck Echo 14, München, Huber Gruppe, str. 33/2­33