List 33. m v > Tečaj gospodarske, obrtniške in narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta î gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. t Ljubljani v sredo 14. avgusta 1872. Obseg: Razpis cesarskih gozdarskih štipendij. O zasajenji sadnega drevja ob krajih cssarskih in srenjskih cest. Iz- vrstnost ruskega lanu. Letošnja šolska poročila. Poročilo o XXV. skupščini Matičinega odbora 9. juiija 1872. Iz Trsta v vzhodnjo Azijo. Mnogovrstne novice. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. naši deželi v prid in korist — umnega pridelovanja in izdelovanja lanú do dobrega izučil, bil sem v resnici Razpis cesarskih gozdarskih štipendij. iznenadjen ? ko sem zapazil y da so vse cesarske kakor Razpis na c. . gozdarsJci akademiji v Maria- IHRHPHRj m Br mi -u . Tri štipendije po 400 gold, na leto so razpisane za čas učenja v tej akademiji. Prošniki se morajo izpričati s spričalom matúre kake c. kr. više gimnazije ali pa realke, eventuelno s tudi srenjske ceste obdane z lepim sadnim drevjem, , z žlahnim sadjem preobloženo, ktero j e ravno takrat veje globoko povešalo. Pri tem pogledu se mi je nehoté koj misel vrinila lepa moja domovina, koliko lepša bi bila ako bi v tebi tega kinča ne pogrešali! Prepričan pa, da s samo željo ni celó nič storj eno ako ni z djanjem zvezana, sem koj trdno sklenil > v njeno vresničenje prihodnje toliko doprinesti, kolikor spričalom kakim drugim, pa priložiti tudi spricalo ubož- ____ ______ ______ _ __ _ __ nosti in moralitete; če pa so že dijaki na tej gozdarski ^i bodo ravno ^slabotne zmožnosti dovolÛê. " V ta naînen sem koj pričel pozvedovati: kako so se na Moravském ceste z dre vjem obdale? kdo da mu streže? soli, tudi dotična šolska spričala. Prošnje se naredé na c. k. ministerstvo poljedelstva (Ackerbauministerium) pa vlože pri vodstvu c. k. Maria-Brunske gozdarske aka- — ^0 sa(j vživa? itd. ilemije y z adn j i i cas do septembra t. Razpis gozdarskih popotnih Štipendij. Dve take štipendiji (forstliche Reisestipendien) ste razpisane po 800 gold, za take, ki so dovršili Maria-Brunsko gozdarsko akademijo, da se jim polajša teore-tično in praktično izučenje na tujih šolah. Prošniki se imajo izpričati s spriČali v vseh raz- delkih popolnoma dovršene te šole ? ce so zdaj v kaki gozdarski praksi, je to tem bolje; priložiti morajo spričala moralitete in pa nacrt in cilj naučnega potovanja, prošnjo pa narediti na c. kr. ministerstvo poljedelstva in jo vložiti pri vodstvu c. k. Maria-Brunske gozdarske akademije. Kdor tako štipendij o dobi, moral se bo zavezati, da se bode ravnal po ministrovih napotkih. za učenje kmetijstva na Dunajski visoki soli. Razpis Šti Razpisane so 3 šolske štipendije po 400 gold, za redne učence* na tej šoli za Čas učenja. Prošniki se morajo izpričati s spričalom mature gimnazije ali više realke, eventuelno s spri- c. k. više čalom kakim drugim, pa priložiti tudi spricalo uboštva in moralitete, in prošnje naravnost vložiti pri minister- stvu poljedelstva, zadnji čas do 1. septembra t. zasajenji sadnega drevja ob krajih cesarskih in srenjskih cest. Spisal Rihard Dolenec. Kratka opazka gosp. dr. Orla v 30. listu „Novic', pod naslovom : „Klic vpijočega v puščavi", me je spod-bodla o sproženi reči kaj več spregovoriti. Ko me je pred dvema letoma slavno kmetijsko društvo na Moravsko poslalo, da bi se tam naše c. kr. Vse kar sem zvedel, posebno pa še posebne poznej še študije v sadjereji pod slavnoznanim baronom Babo-tom, pripeljale so me do veselega prepričanja, da bi se lahko in ne v ravno dolgih letih vse naše cesarske pa tudi srenjske ceste vseh sadjereji ugodnih krajev — kjer je prostor za to — z najbolj-šim vspehom z sadnim dre vjem zasadile, ako bi se ta stvar le enkrat po gotovem nacrtu (planmâssig) in te- meljito izpeljavati pričela. Od leta 1820. y ko Je dr. Orel svojo željo zboru zasa- • V nic. kmetijskega društva v prvo izgovoril, do danes, jene bi že lahko bile vse ceste; kajti kaj se ne dá v 52 letih storiti? — al žalibog! storilo se je toliko kakor Vzrok temu ne more gotovo nikjer drugod ležati kakor v tem, da se ni stvar resnobno v roke vzela, ter nacrtno natanko nadaljevala. Kar se pa do zdaj še zgodilo ni, zgodi lahko se še vedno da ! lože kakor nekdaj, kjer v 52 letih se je marsikaj novega v sadjereji pozvedelo, kar danes lahko vse izkoristimo, in vrh tega štejemo dandanes tudi več y krepkih in strokovnjaških moči od ne več Pa trditi ; da se zamujeno la •i é nekdaj. WĚĚ ko doprinese y mar- si upam, da ^e mora doprinesti, ker čas zahteva od nas, da vse storimo, kar bi utegnilo naši deželi v čast in korist služiti. S sadnim dre vjem zasa- ) ne, ne t jene ceste ne bodo le našo deželo lepo kinčale one bodo tudi potujočemu tujcu na prvi pogled razodele, da je dospěl v deželo pri dne ga, marljivega, za napredek vnetega ljudstva. To se vé da bilo bi bolj duševno koristno Je v se lu ixuiioiuu, cbL stvarna (materijalna) korist veča in to skoro da prva. Mnogo denarj a bi v srenj ske skoro ovsod slabotne dobrih sadnih letih do blagajnice v Ravno razodeta korist jalo. in še matične zadeve druge neomenjene kli- vsaj mora vendar vsakemu znano 260 kakega hasljivega vpliva da je drevje sploh na navdajati morajo vsacega resničnega iz edino pravega sadjerejskega stališča. biti p o dnebj e ! domoljuba z željo, da bi se delo že skoro pričelo. Al gotovo bode marsikdo nad izpeljavo tega korist-nega dvomec z glavo majal. Jaz pa pravim : da neopravičeno ; in to me je volja dokazati s tem, da razodenem o tem v prvi vrsti slav- Skušajmo na to trojno vprašanje odgovoriti, in to (Dalje prihođnjič.) Izvrstnost ruskega lanu Lani sem od družbe kmetijske v Ljublj nemu našemu kmetijskemu društvu, v drugi pa en mernik kega 1 kupil posamesnim majalcem in zasmehovalcem slabotno svojo vrstno sponesel misel. d ? da Ta lan se mi je tako iz- biti Rekel sem y da se moralo zasajenje nacrtno y mora naj manj mernike in pol pa m pedí dolg, je najmanj vreden 50 gold to je, po nekem gotovem náčrtu, in pa temeljito y to Je y po natančnih sadjerejskih pravilih pričeti ter izpeljati. Praša se torej : kdo bi imel nacrt izdelati? in bodem vse seme nesel kakor letos y y al, moi 200 funtov Lan Drug , po leto mernikov semena in če se bode zopet tako ob ga naj manj centov zrasti in y kako bi se imel izdelati? Na prvo. vprašanje ne morem drugače odgovoriti kakor da rečem: skoz in skoz strokovnjaško izobražen kako veliko prednost ima vrednosti 210 gold. Ako oboj pridelek skupaj računimo, znese to 260 gold Iz tega velikanskega pridelka vsak lahko razvidi ki lan pred našim do y ker ne vsak, kdor zna drevje cepiti sadjerej ec sme že pravi sadjerej ec imenovati. se rnacím vsem Zato se ob enem lepo zahvaljujem slavni družbi Na drugo: ravno' omenjeni sadjerejec bi moral pred kmetijski, da je v deželo pripravila izvirni ruski lan. Andrej Mal a vaši č, gospodar v Butanjevi. celo deželo prehoditi, ter se prepričati, ktere ceste da bi se vspešno s sadnim drevjem lahko zasadile. Ob istem času bila bi njegova dolžnost y panstva dotičnih srenj za podvzetje pridobiti, cela zasaditev, pozneje oskrbovanje, pa tudi sadje vse to bi pripadati moralo posamesnim srenj am Kako vse to, povem pozneje, zdaj naj z u-kajti toliko bolske stvari. Letošnja šolska poročila. Pred nami leži mnogo poročil, ki popisuj ej o kako u vse tu , puvtJiu puziieje , zuaj naj ic tuntvu ^ ^^^ «uuv^v ^uiuun, pujjioujtju, rečem, da bi si srenje morale dovoljenja za nasajenje je letošnje leto bilo v šoli; nektera poročila so pri-tudi cesarskih cest izprositi; ves dobiček připadal nesle tudi znanstvene obravnave, eno pa celó vvoden pa bi naravno njim samim y drugače ni mogoče y da bi članek za ljubljanski „Tagblatt". Naravno je tedaj se cesarske ceste kedaj z vspehom zasadile. „Novice", da ki po večletni navadi svojim bralcem o šol- Vsaki zaznamovani cesti dodati bi moral (potovalni skih poročilih kaj povedó, letos s tako glasovitim „Jah- In to Je Jahres- sadjerejec) tudi število potrebnih dreves, innaj- resberichtom" pričnó svoja poročila. boljše, to je, kraju naj primernej še sadno pleme resbericht der k. k. Lehrerbildungsanstalt zu Laibach" in sorto, ker vsako sadno pleme ni v vsakem kraji (poročilo c. kr. izobraževalnice ljubljanske za učitelje)^ na pravem mestu, pa tudi vsaka sorta enega in istega kteremu na čelu stoji „Tagblattov" ^ v vodni spisek pod* plemena ni za vsak kraj. Pri tem bi moral v prvi vrsti tudi na to gledati, je svojo „ naslovom : „Zur Lehrerfortbildung in Krain", kteremu firmo" dal učitelj na tem učilišču pi. Leo- ali je kraj daleč od velicih mest, železnic itd.y se sadje lahko presno prodá, ali pa da je blizo, je kraj oddaljen, bile bi češplje na mestu zato kjer Ce ker pold Gariboldi. Rekli smo da , v.™ je „firmo" dal pl. L. Gariboldi temu spisu, kajti za gotovo se pripoveduje, da ima več JtJ lVIČlj U U. LI ČUJ Cil y UilC UI UCiîpiJ C HO) UICOIU ZjOjLVJ , iXCJ. « ^ ^ ««j», ^vy^vivv uv i^/v t VVXM.JV, um iuj«, » se lahko posušé, in pa prav žlahno drugo zimsko očetov ta razprava, ki se kaže le na dalj e van j e lan- Sadje, JVčtLVUJL au ne ivici čelo y in v kaki razmeri vsako leto nadaljevalo. tem bi bil glavni obris ali nacrt dovršen. pa přidej o še le natanČneja glavna vprašanja : naj bi potrebna drevesca izrejeval in kje? bi imel za njihovo pravilno sajenje, povezovanje stvo in ostalo gleštanje skrbeti? Zdaj Kdo Kdo vsaj vsi vemo, da je marsikaj popraviti in zboljšati treba tudi v šolstvu našem. Al v blato gaziti vse narod naš šole naše y var- 11 Cil VJ \JL 11 Ci O 5 OUIO 11 Ci O Vy y učitelje njene , in razpor delati med njimi, Črniti duhovšČino, deželni zbor, deželni šolski svèt. . sadj e ? in kako ga v denar spraviti? e g a v o naj bo Učiteljskega Tovarša" in še nedolžnemu ,,Vrtec-u" ne prizanesti, to kaže hudoben namen; kjer pa se kaže tak namen, ne sme molčati pošteno domaće čas- 361 ništvo in nehoté mora priti s šiboj kritike In kaj děla kot narobe-pedagog že v ljudski soli propagando neki mora ministerstvo nauka si misliti o deželnem šol- za veliko Germanijo. Postavimo še tako učene učitelje poročila v ljudske šole, ljudska omika si ž njimi ne bode opo- skem nadzorniku dr. J ako SKťJLLL IIČIUZjUI iiiťvu ul . O cl 1 Kj ll , aivu u J e g v/ v a ^uiuv/nt* r ijwuoa.^ wív , ij mviwivmi ol £J jlijuaia xio uuuc uuu" primerja s tem pamfletom?: Eden mora po takem mogla tako dolgo, dokler sami v tuje m jeziku izobra- biti laž nik Po vsem tem predn pridemo do bolj nadrobne i u vbcm iouu j uu.1iv jjl iviuiiiu wv1j ««vu v ^»ixw J "ivvn «jw razprave te glasovite pisarije, oglejmo si zdaj še možá, učuje v takem jeziku ženi tudi v tu je in jeziku izobražujejo. Dalje modruje pl. Gariboldi: „Pri nas se pod ? kteri se se ki se je za pisatelj a podpisal temu članku ? k aj t vsak na prvi stopinji bralec bo potem lahko sodil o nj ej razvija (in einer Sprache, die sich noch auf der ersten Stufe der Entwickelung befindet)". Ne vprašamo Vas PI dij ak Leopold Gariboldi je bil tako nesrečen kedaj da bode onih prebedastih ugovorov konec: da se da po dovršeni gimnaziji si ni upal mat šel je zato na Reko 7 77 per Požego in menda leta 1862. přišel po želah podučujejo ali v kterem jeziku se sploh podučuje u.1jchv y uc41 j-fv/ prestati v Ljublj mina rerum" je milosti gosp. dr. Jarca za suplenta na gimnazij ljansko ; til je bil v e Č n i s u p 1 e n t, prav nemški „ be moostes Haupt" suplentov, kajti ni mogel priplezati do slovenski jezik ni še izmotal iz plenic? vprašamo discri- Vas le: v kterem jeziku se pripravniki po drugih de- za ljub v soli, in v kterem jeziku so jeli Nemci podučevati, ker tudi nemški jezik se je enkrat razvijal na prvi stopinji? Novi einuv , j^ajn ni luu^ci pipicidii jjiuvi „pedagog jji. vjianui/iui jju^jlcoč* tcučtj ]Jn ilUUSIVU na kakošni gimnaziji, in sopet po omike, pa edine — prave poti do omike ne pozná :a liudskih šol ííosd. dr. Jarca in in ne čuti, da s bvoio modrostio sam seha nn o-l^vî a nobene profe priporočilu nadzornika ljudskih šol gosp. dr. J zaupanji deželnega šolskega svèta se mu je leta 1870 pl. Gariboldi pogreša tedaj pri ljudstvu in ne čuti, da s svojo modrostjo sam sebe po glavi bije 7 ko pravi: „Med tem, ko imajo nemški učitelji v posrećilo, da je bil imenovan za učitelja c. kr. prepa- svojem slovstvu na kupe pomočkov za daljno izobraže- bil ndij ljubljanske; doletela ga je tudi sreča oljen za okrajnega šolskega nadzornika, , da je čeravno ni potem, kar je sam dovršil ljudsko šolo, menda nobene ljudske šole videl, zato tudi, če pride v kako ljud- sko šolo svojega okraj a, vecidel ne reče bev mev 7 da niti učitelji niti učenci ne vedó, pri čem da so. In vanje, si jih slovenski učitelji morajo še le sami pride- lovati". Res slabo je, če si jih morajo sami pridelovati potem, ževali ! knjige ko so se v izobraževalnici po nemški izobra- Slabo je dalje da morajo ucne pomocné sami spisovati, ker med glavnimi učitelji v naši c. k. izobraževalnici ne enega ni UČt lil 11 U^lLV^lJl 111 LI UVyUU\jl VV/UV ^ j^x x vujlu vaw wv. xu xxt4/>ox ui xv. xia \j kj x ▼ uiimvi, nv/ n u ^ Ci JLL1 y Ud vendar tù bi bilo hvaležno mesto, rane celiti našemu ske šole in učitelje kaj pisal in jimpomagal; da bi v ce šolstvu? za pa ljud-kdo Tak životopis šolskih let njegovih pač bi kovati ljudsk ne kaže, da Leopold Garibold imel izmed ljudskih učiteljev svoje sile napenja, se izobra-žuje in kaj piše, padej o ti „glavni učitelji" kakor divja 1st mislil si je posobnost kriti- zver na vsako domače slovstveno delo, ga raztrgajo in JVU Y clili IJ UUORU OVIOCVV^, UilOlH OA JVy lvy . ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand" le : „wem in Gott tako v ze pri porodu umoré. Ali ne bi bilo bolje, da bi. bil pl. Gariboldi namesti da dosedanje slovensko slov-se je vsedel na visoko katedro in spisal ali vsaj imé stvo in domače pedagogične spise tako nesramno grdi posodil onemu članku K-'VTW *** ^J^A^W Ul^XA.^ X A V-/ O X CV JLll 11 \J ^ L VI 1 y mladim nastopnim učiteljem raji spisal kak pedago- piše Poslušajmo sedaj, kaj ta novi pedagog med drugim gični navod za ta ali uni nauk v ljudski šoli, kakor v letošnjem „Jahresberichtu* Precej v začetku pravi. uuicijoiw mux« ^ izobraževati, in to tem bolj, ker je Kranjska v zadevi ljudske omike (Volksbildung) v vrsti avstrijskih dežel o sedaj bila ena zadnjih". Da vsako ljudstvo omike Naše telj stvo mora se to tirja minist. ukaz od 4. junija 1872. 1. št. 6009? (Dalje prihodnjič.) Znanstvene stvari. 7 to je istina, in potřebuj tega nihče ne bode tajil tati s tik i „ljudskih šol" omiko ceni da je potřebuj ejo tudi Kranj kdor samo po suhop 7 Holzweg"; to 7 v ta je zeló „am povrh povemo, da većina prostega naroda kranjskega je pač bolj bistrega uma in bolj izobra-žena kakor nemškega gornje-avstrijskega, gornje-štaj Poročilo o XXV. skupščini Matičinega odbora 9. juiija 1872. (Konec.) keg gornj e-koroškeg druzega. Po besedah Gosp. predsednik misli nasveta za prehod na d ; da dr. Razlagovega ni treba dati na kar 6 9 ^ vi lij v/-xvv1 jlxx uv v41 w^v^wit * v/ luv^v^tvxj. v/l ^ aaw»^ f v/v^ * v v vi. « ^ vi. xa vy t 11 a * v vi xxx V A h J CV tlci 11 alofl boldi-ovih je pa pri nas vsa ljudska omika nič; glasovanje, ker z glasovanjem o odsekovem nasvetu • -i i 1 • « w 1 • «1 1 • tl •! « » « v 1 • xt 1 -1 tn Je do edaj v deželi storilo za ljudsko omiko, je je ta vse prazna slama, m vse tako dolgo, dokler to po njegovih mislih menda ostane on sam ne pride na stopinj de lag ci!, cml ov vj ti lu c* o l^iii ; j^o* tu g. lil. 11 čt zi 1 a g řece, da mu je vse eno, ali se glasuje o njegovem predlogu ali sam po sebi. Vendar pa vpraša g. dr. R vjerna s tem? Na to g. dr. Razlag reče želnega šolskega nadzornika ali vsaj v deželni šolski ali ne. svet, da bi mahoma vse prestvaril in deželi prižgal luč liberaluške omike in politik Da je naš novi pe svet dagog obzorja zaostala pravem stališču pedagogičnega Matičin ? 7 Garibold poznal bi, da ljudska omika na Kranjskem Gosp. prof. Pleteršnik vpraša: ali odsekov na- glasovanje, pride v občni zbor če ga ovrže je naj in poglavitno volj Gosp. predsednik odgovori tega 7 po naših večrazrednih ljudskih šolah, namesti da bi se bila učila raznih naukov ljudstvu potrebnih, se ker se predloga ni nikdo stavil. 7 da ne 7 ker tega je mladina trpinčila edino le s tujim jezikovim naukom, čnemu zboru. Na to gosp. grof Barbo stavi predlog: naj se od- glasovanje, predloži ob- sekov nasvet ako ga ovrže m ker c. izobraževalnica v cist lovensk šole pošilj učitelj ki so se samo v nemškem jeziku iz- Na to se prične glasovanje po imenu. Za odsekov nasvet glasujejo gospodje odbor- obraževali in tedaj s svojim okomim podučevanjem v domaćem jeziku ne morejo toliko koristiti šoli ali se morajo vsaj leta in leta sami uriti, da popravijo to, kar so v pripravnici zamudili. Ali ni vendar to narobe svet, UV f A Uivl liUlU U \ 4 1ilt jl jl IX XXX T V11UU/1 VV HMJ1 V M V W T U t j T vv T j. j XV« T JL X XX vv X y X J« w v/ 11 V 1 JU IV i da se pripravniki po nemški učé tega, kar morajo Zoper glasujejo gospodje odborniki: niki: 1. grof Barbo, 2. Bleiweis, 3. Costa, 4. Jeran, 5. Kandrnal, 6. Lésar, 7. Marn, 8. Pra-protnik, 9. Souvan, 10. Šolar, 11. Tušek, 12. Vávru, 13. Vilhar, 14. Vončina, 15. Žakelj. — . P. K o z 1 e r potem sami učiti po slovensk To to bi bil moral Pleteršnik Gariboldi popisati na kakem mestu, potem bi mu se jeli 7 da za ljudsko omiko prav misli in da ne nj ak 7 v , vs. ZupaneC, • . j.i aiu m u« j. i o b c ju. j a« rv. Gosp. predsednik oznani sklep rekoč: Glasovanje Pogačar 7 Razlag 7 7 Voš- Raić in 8. Trstenjak. 262 je pokazalo, da je o vrž en odsekov nasvet y ker ni dobil dveh tretjin glasov, namreč nazočih odbornikov. 15 Gosp. predsednik přepustí g. Lésarj u na voljo y namesti 16 izvoli ti si ta čas in njemu izročiti vse. Ker nikdo izmed odbornikov več ne stavi nobe nega Predsednik dá glasovati o grof Barbovem nasveta, gosp. predsednik ob 9. uri zvečer sklene od- nasvetu. Po kratkih razgovorih se glasuje in tudi ta nasvèt se zavrže z istimi glasovi, kakor prej šnji. Na to g. Lésar nasvetuje o dveh drugih naci ni h, osnovati Matično tiskarnico, ki ju omenja od- borovo skupščino. Ozir tuje kraje. sekovo poročilo. Po ugovorih, da ta dva predloga nista na dnev- nem redu lz Trsta v vzhodnjo Azijo. Potopisne crtice. *) „Fasana" je imé c. kr. avstrijskemu parobrodu y sprejme ju g. Lésar za svoja ter pred- nas je nesel v daljno Azijo 1 • • 1 • V i é • 1 4 y ne iz vojnih ampak ki iz laga: naj se obravnava najprej o drugem, in če ta mirnih namenov, in sicer zato, da Siamski, Kitaj-ne dobí večine, potem o tretjem nasvetu. Drugi način — bere ga gosp. predsednik oc glasi : „XT1xa,j Ol vduuj^ wonaiuiv-v ^ivu, ua jtj otlljojvc JS.UIiaiue UiASUlU V UJIUUVC SiUZUtï VUltJSllIIlU 1U v kdo dá poroštvo, da ne bode trpěla denarne škode; obče da v daljnih teh krajih svetá razvijemo avstrijsko za to poroštvo naj se poroku obljubi primerni del od zastavo. Matica naj si osnuje tiskarnico tako da leJ ski in Japaneški vladi izročimo z Avstrijo sklenjene trgovske pogodbe, da vtrdimo prijateljske z veze, da av-strijske konzule častno v njihove službe vmestimo in v čistega dobička, ki ga bode donašala tiskarnica, vodstvo pa přepustí poroku". Naj^ pred vsem na kratko popišem to ladijo. Para- ktero pa goni stara ma- brod „Fasana" je nova ladija x v^/vlwwx • MJLuu jjjl aoaua j v^ iiw va lauij a j j\ tui kj ^uiii otaia uua" Gosp. dr. Bleiweis vpraša: ali je kdo, ki bi šina, in to tista, s ktero je slavni Tegetthoff bil v boji hotel biti porok v tem šmislu? Oglasi se Fr. Ks. Souvan rekoč: Jaz prevza- mem poroštvo, da Matica s tiskarnico ne bode trpěla mestu je v Helgolandu; ona ima toliko moči kakor jih ima 400 konj. Cela ladija je dolga 216 čevljev, na najširjem 37 škode. čevljev široka; navadno se je za 15 Gosp. dr. Vošnjak ugovarja y star, in če umrje, smo brez poroka. da je Souvan že čevljev potaplja v morje, nosi pa teže 1266 tón. Pitne vode imamo 13.972 bokalov v železnih zabojih (kištah), ki za 22 dni zadostuje 255 ljudém. Za 291 tón je na Gosp. dr. Bleiweis zavrnivši ta prečudni izrek ladiji za oglje prostora. Kedar najhitreje po morji plava priporoča nasvet, rekoč y da so menda s tem poroštvom naredi dobrih 12 morskih milj v eni uri zdaj řešeni vsi pomisliki in ves strah o Matični škodi, milje na suhem. ~*m a ^ am A a ^ mm m A U ___ _ y to je y y naše tei\ se nadja, da za-nj glasujejo vsi, kterim je mar za Matično korist. 4. julija lanskega leta 1871. zvečer ob uri smo zapustili luko v Pulji (Pola). Vžalostilo nas je to ko * v " v £iO(JJ ULO Uli V JL U XJ X ^i. \J XCXi fm V ^CHWOlil^ UaO JU tU j Gosp. dr. Vošnjak vidi terorizemv poslednjih teh smo odrinili na dolgo dolgo pot, da nam nobena v besedah dr. Bleiweisovih. Puljski luki stojećih ladij za slovo ni klicala „hurrá", Gosp. predsednik dá glasovati o tem predlogu, bilo je vse tiho in mrtvo, kakor da bi tujci zapustili ki pa tudi ne dobi zadostne večine glasov. mesto. Gosp. dr. Raz lag reče: Zedini naj se nas več, da uornili smo se proti Trstu, aa smo tù v ladijo ustanovimo Matično tiskarnico brez Matičnega denarja. vzeli izglede (muštre) blagá, namenjenega za vzhodnjo Obrnili smo se proti Trstu da smo tù ladij o Na to g. predsednik reče, da prav to tudi odsek Azijo. julija po polnoči smo nastopili še oziroma Lésar predlaga s tretjim nasvetom glasečim potovanje svoje v Port Said v Egipt. prav se yy Naj Matica osnuje tiskarnico tako, da njeno vod- 10. julija smo šli mimo Visa (Lissa) in jo drvili stvo přepustí enemu započetniku ali društvu^ od Matic- dalje po jadranskem morji. Ker smo držali se bolj ita- nega odbora popolnoma neodvisnemu, ki bi nekoliko lijanskega kakor albanskega obrežja, viděli smo prav svojega dobička oddajal Matici". ^ na tanko krasne kraje južne Italije. 12. julija smo po- Glasuje se o njem, a tudi on ne dobí dveh tretjin zdravljali otoke Kerf (Corfu), Pakso, Antipakso glasov. nasvetu : „Tajnikova služba za pri-hodnje društveno leto naj se razpiše, ako je nikdo izmed odbornikov noče opravljati", Kefalonijo, Zant (Zante). Vřeme bilo nam je ves čas milo: lahka sapica je pihljalanagladkinam poti, in zdajci smo bili na sredozemskem mor ji. Prvému v 1 1 v i 1 • • i predlaga g. dr. Vončina: „Služba naj se razpiše; o našemu brodniku, možu £/JL V/ViiCV^UI ^ # \AJL • f V XX V-/ X JUL KAJ m J J Ml VI MA K/M xiwj KJ vy jl / tem pa, pod kterimi pogoji, naj v prihodnji odborovi taka suval mirna vožnja všeč prave medvedje nature, ni bila ? želel sem m tje. To si je viharja, ki bi ladijo ni nic j e mrmraj e seji poroča odsek treh odbornikov. Ta predlog obveljá VSaj člověk še ne vé ne, ali se pelje ali pa in voljeni so bili z listki v ta odsek: g. dr. Vončina dr. Costa, dr. Razlag. rekel stojí v ladjostaji". Vročine, kar smo se odpeljali iz Trsta, nismo čutili huje; podnevi smo v senci imeli gorkote največ Gosp. A. Lésar, ki ni bil pričujoč pri obravnavi 79 stopinj po Fahrenheitovem gorkomeru (to je po Reau- o tajnikovi službi, po dovršeni volitvi odseka za razpis morji 21 stopinj) najmanj pa 73. Ponoći pa je bilo te službe stopi v sobo ter naznani odboru, da je društveno leto s 30. junijem končano in ž njim tudi njegova obilo rose ki je posebna lastnost južni zemlji. obljuba, Matici ostati tajnik, ter pre skrbi za 14. julija smo videli otok Kan Danes smo aga koga y sa tau. taj uiiv , ici jjicuaa/ga» , naj odbor prvikrat slišali grozni hrup s klicem : „Mornarji, ki odslé do izvolitve novega tajnika pozor!" Eden naših mornarjev je v morje padel in pre vzame tajništvo. Gosp. predsednik prošnjo izreče vjtvojp. jii^uoouuijB. jjiuojuLju izjl^vjk, , naj k> l gvo^/. uma, m se je pnjei lauije uíilu, ua učilu je uiiu luuguue, L ésar ostal tajnik do izvolitve tajnika, in predlaga, potegniti ga iz vode brez vse druge nesreće, razen te, naj odbor pritrdi tej prošnji. Odbor glasuje in soglasno da je zgubil slamnik. Popoldne 14. julija smo jadrali pritrdi nasvetu. --- Gosp. Lésar odvrne, da sklep O tej zadevi ne *) Iz prvega pisma častitega našega rojafea gosp. Vilelma veljá, če tudi ga storite dve tretjini in ali še več glasov, Potočnika, c. kr. morskega poročnika, ki potuje s parobrodom bi gosp pomoči mu je bilo treba. Nesrečnik vendar ni zgubil uma in se je prijel ladije tako, da nam je bilo mogoče, ako eden glasuje zoper nasvet. In ta je on y zato Fasana" prosi gosp. predsednika določiti, komu in kedaj naj iz-roči službo in oddá ključe. in je „Novicam" prijazno obljnbil posiljati popis poto- Pismo to je iz Honghonga v južni Kini; odpo- vanja svojega. slano je bilo 4. maja in prišlo v Ljubljano 23. julija, kaže daljavo potovaoja. to p&č Vred. 263 mimo otoka G u o d o ; tù vam ni druzega kot skala nad skalo naš Kras je raj proti tej strašanski golicavi! 17. julija smo se bližali Port S ai du, kamor smo Lahom; oni sestavljajo svoje trupe po svoji volji in stavijo na oder, kar sami hoté. Ruski komponist pri- nese svoje izvirne opere k vodstvu ruskega gledišča; dospěli drugi dan in zagledali od daleč visoki in ozki ono pa ga odpravi s tem, da repertoar za to sezono je svetilnik. Voda morjá pa je bila že umazana in kalna že gotov; komaj ruski avtor, tako odpravljen, zapre za od vode Nil ove, predno smo še zagledali suho zemljo, seboj duri, se vodstvo ne more zadosti naveseliti, da je Kakih 25 sežnjev od nje smo se vlegli s svojo ladijo. prevodček nazadnje vendar-le zgotovil „Offenbahščino". Med tujimi vojnimi ladijami smo našli tu egiptiško fre- Gospodičina Engaličeva, ktera sè svojim ruskim gato „Mehemet Ali" imenovano, ki je jako neukretna imenom ni mogla mesta najti, je šla v Italijo prekrstit ladija, in tri francoske parobrode, med njimi slavnoznano sevElviroAngeli, in tako je srečno dospěla na 1 « T^iivkl aÍxtÍÍ f7 q +arvatti Iři i a tt To v\ n vi «lr î U tta/lnVfc aHûH Mao 1/attolt û a»0 ttûlîlrûa»« +a o +yin (i Ta ta it MaoIttti ladijo 77 Dupleix z topovi nemško korveto „Hertho* > i ki je v Japanskih vodah oder Moskovskega „velikega teatra". To je v Moskvi dvoboj z 20 uvuuuj j cil strahopezdljiva ^n^i buci ui u^aia i~Lt* uu" v v ja.an.ui. on uvi -Liu vuiu jišče ter je zato v nemškem državnem zboru hudo gra- je na Ruskem rodila, v Italiji pa krstila. Hertha" ni se ( topovi klicala na menda vsem znano 7 glediščino vodstvo je zakopalo upala na bo- glavo v pesek, kakor ptič štruc. Ne edina El vera se To jana bila. Mislil sem, da v luki Port-Saidski je živahno dim! dim! Je dim! Nič bolje, kakor umetnikom, se ne godi občin- al ni tako. stvu. gibanje ladij dohajočih in odhajočih Voda morska v luki in kanalu, pomešana z vodo reke gledališč Nil Petrogradu je za 700.000 prebivalcev 7 med njimi dve XIXi, je specifično bolj lahka mimo druge morske, — jv ťv«iTJv, ťuťuiuv/iuc to je znamenje, da nima toliko soli v sebi. Mesto Port- svojemu namenu; a v njem je pomeščena neka rusko- „operni hiši". Velika operna hiša je prekrasno poslopje, popolnoma sposobno služiti Said je v pravih razmerah zidano in ima široke ulice, nemško - francosko - laška zmes, ktero imenujejo m m am /v Xi /I /\ 1 ry Vv n vin lr n via i V\ rl n /\ ATn «• 1 X 1a « a«/\A "I n V^ nlr A A AHA ć C l^AI A T71 1T\ O T7A 11 Ir A 1 1 X A T A H H n 77 ki pa" so večidel z barakami obdane. Najlepša hišica jansko opero". Polovina te velike hiše je dan in noč mani se, po vnanjosti morda lepše poslopje. Da bi bil zidar prečital v kaki en-Gostilnice z jako ponosnimi imeni „Hotel de France", ciklopediji členek o akustiki, bilo bi to poslopje tudi (pavillon) med vsemi je avstrij skega konzula. Tlaka po prazna. Njej nasproti stoji ulicah ni nikjer, in luna je najbolja osveČava mestu. v se so grozno revne, tako, aa se naj po- da lep hram sester Evterpe in Talije. tej hiši pojejo Hotel grand" itd. trebnejšega ne dobiš. Avstrijski konsul je rojen ltalijân, ruske opere, kterih pa tudi videl ne bo, kdor se ne njegova ženica ljubeznjiva in lepa, je Avstrijanka. Od podviza teden naprej preskrbeti se z biletom. Meni se vseh straní sem slišal, da zrak v Port-Saidu je jako je pripetilo, da sem v pondeljek našel na zaprti kasi zdrav. (Dal. prih.) nabito oznanilo, da so vsa mesta za celi teden vže raz- Mnogovrstne novice * Naj stařeji karf na svetu, to je 75 let star karf je 21. dne u. m. poginil v Chartillj-u na Francoskem. Ta karf je bila zgodo vinska riba; pod kraljem Fran- prodana. Narodni časopisi, posebno „Birž. Vědomosti", so mnogokrat resno tirjali, da naj se preseli domača opera iz pretesne hiše v prostorno, tuja pa iz prepro-storne v to, ktero bo za-njo tudi več kot dovolj prostorna. Pa za odgovor so přejeli od liberalov nekaj „zaničevalcev klasične umetnosti" (menda „Offenbah- čiškom I. se je rodil na posestvu grofa Cosse-a. Bogat trgovec ga je lansko leto kupil za 1300 frankov; poginil je gori omenjeni dan v boji z veliko ščuko. Imé seme a kaj boljega redko spravijo na oder), birokrati si sojpa uha zamašili. njegovo je bilo „Gabriel", dolg je bil 97 centimetrov francoske dolgostne mere, čez život debel pa 72 centimetrov. v * Vinska trta tudi na Gorislcem in na Stajarskem obeta slabo branje. Huda zima in smod sta jo preveč poškodovala. Ni se toraj čuditi, da se vino zeló draži. dve nost. Še huje je v Moskvi. Na 600.000 prebivalcev * t Neznano dragi angleski kónj po imenu „Glad ki je pri jahanji za st vé da veliko tisoč goldinarjev) v Parizu dobil, je bil te gledišči: „veliko" za smes, „malo" za rusko umet-Da so pri takih okolščinah vsa mesta vže naprej razprodana, je lahko verjeti, ne tako lahko, da bi vodstvo gledišča ne moglo vedeti, kako se sè sedeži tržuje. Pridi, na primer, v pondeljek uro pred začetkom h kasi, slišal boš: „vse razprodano !" Pred te skoči mo-žiček ter se z nizkim poklonom nasmehne: „želajete bileta?" Odgovoriš: dá! no gde polučutj jego?! peljal prvo premijo (se te bo v bližnjo gostilnico ter pokazal modrega gospoda za čajem. Prašaj ga po biletu, zvedel boš, da za danes dni neki angleški družbi prodan za 7000 sterlingov (po je vse razprodano, za jutri je še mogoče dvarubljev našem denarj okoli 70.000 gold.). — Tako sihm drago sedež dobiti za osem rubljev, za pojuternjo predstavo se prodaj aj o in kupuj ej o le taki konj ki jahanje na st skem itd. stavijo velike zneske v to, kteri kon prvo premijo dobil Bogatini na Angleškem, Franco- bode so ízurjeni za za šest rubljev itd.! Zahtevati svobodě gledišča 7 takim konjem se ve da lastnik ahko dobi več stav, ter se po takem še z dobičkom iz- drago kupljeni jahavec. i staviti narodno umetnost v konkurenco zitalijansko opero, imenujejo liberali „zaničevanje zapadnega klasicizma"! Da, klasičen rod ljudi! Se letos, po sreči dvestoletnice gledišča v časih Ruskega Dopisi. in rojstva Petra Vélikega bilo je dovolj eno zbiti leseno hišo s prostorom za 2000 7 V Rusiji Moskvi gledalcev, to 77 narodni teater". Komité ; ki tudi ga Je vs tvar il Je 16/ /li julija. po svoje sestaviti repertoar in trupo, na svoji smel strani V se mnogo pisalo in govorilo za osvobodenje (Konec.) V novejših ima zaupanje in upanje naroda, od birokratov pa svo- bodo na štiri mesece! Nadjajo se, da s to lesenjačo ruskega gledališča; osnovala so se tudi društva z na- je postavljen temelj svobodnému gledišču v Rusiji. Ve- predstavljati dobre igre v ozkih domačih kro- deremo. Ako se ta nada vresniči, v letopisih narodne menom uiouuuj J ^icuoioivijau U.UUJLC Igle Y UZjIVILL UUIilrtUlU iVlU" UCICIUU. XXIV U OC li* 1lčftUcb ViCOUlV/i ^ V iOlU^iOiu uaivuuu gih ; al birokrati niso ničesa dovolili in vse razpodili, umetnosti se bo svitielo imé „Cara Osvoboditelja", kakor češ da se narodni vkus ne pokvari. Domačih oper in ga proslavlja „osvoboždenni mužik". kao, do uaiuu.ui vtt.ua ne jjuivvcui. jLfumaum uper ill komedii je zdaj dovolj, pisateljev in igralcev več kot do- volj; al njim domá mesta ni, in godijo se stvari, da bi krato-liberalcev in klerikalov jih člověk ne verjel, ko bi jih sam ne videl in skusil. Narodnjakom nasproti stojí združena falanga biro- 7 uni se bojé z a svoje „vlijanje" in svojo „jevropejsko kulturo", ti pa kričé : Vodstvo gledišč je izročeno Nemcem, Francozem in „čemu še več teatrov Moskvičanom 7 ki imajo za delav 264 nik dva, za praznik celó štiri." (Ob národnih praznikih namreč v Moskovskih glediščih tudi opoldne igrajo.) V Kijevu je bil preteklo spomlad tudi glediščni boj, liberali so svojo smes zgubili, opera bo narodna. V O de s i se še drži smes, imenovana „italijanskaja opera". Poslednjo spomlad je dokončalo v Moskovski kon-servatoriji lepo število odgojencev šestletni kurs. Pu-blične izpite so imeli v „velikem gledišču", kjer so igrali Glukovega „Orfeja" tri dni zapored, v glavnih rolah vsakrat z drugimi abiturienti; kor in orkester sta bila tudi sestavljena iz samih odgoj encev konservatoři je: — občinstvo in recenzenti so bili popolnoma zadovoljni. Zdaj je vprašanje: kaj bo iz teh ruskih mladih umetnikov; ali pojdejo tudi v Italijo po spričala, da bodo smeli in mogli v Moskvi peti? Mogoče, in to bi bilo tudi prav praktično ; čez 10 —15 let se otrese laško imé, za prihranjene tisoče pa palača zida, vmesto na stare dni od glada umirati, podobno „svetilu" ruske opere, Petrovu. Danes je pisal recenzent „Birž. Vědomosti" med drugim to-le: „Odin Moskovski narodni teater (je) po-kazal, što naši provincijalnija truppi predstavljajut mnogo zamečateljno talantljivih akterov; no iz etih akterov inije ne rešajut-se dobivatj-se débuta na kazënnih (cesarskih) teatrah stolic, ubedivši-se mnogokratnimi opitami, što dostup na jih podmostki očen truděn — ne potomu, što-bi vibór bil strog, a prosto potomu, sto kazënnoje uprav-ljenje ne zainteresováno živo v horošem (dobrem) so-stave truppi i nedobór v teatraljnoj kase ne ložit-se na karman (žep) administratorov. Budjte vi hotj samim Garikom (Garik je bil imeniten igralec), vse-taki tea-traljnaja direkcija ne budet hlopotatj o tom, što bi pri-obresti (pridobiti) vas dlja Aleksandrovskago^ teatra^ — kakaja jej nadobnost! Ne ona, a vi dolžni javitj-se Î>ered njeju smirennim prositeljem i počtiteljnejše pred-agatj svoji uslugi. Da, odnogo talanta, daže Garikov-skago, ešče malo: nužno umenje ponravitj-se načaljstvu. Ne vsakomu ohota prohoditj takuju tjažeíuju proceduru ! Vot, počemu svetila provincialjnih teatrov daže ne že-lajut postupatj na stoličnije teatri, nahodja, što jim vi-godneje ostavatj-se na provincialjnih scenah — i oni, požaluj, pravi". Iz (Jorice 9. avg. — Kaj čem pisati? Suše več ni- mamo, a kar je turšice pobrala, ne bo je nazaj ; jesenska turšica (činkvantin) pa kaže dobro. Z grozdjem gré sè slabega na slabše. Draga bo letošnja kaplja; ali tudi dobra, kdo vé? Za to bodo skrbela vinorejska društva, ktera so se že v treh krajih napravila. — Se nobeno poletje ni okoli Gorice in v mestu tolikokrat střela udarila* kakor letos. V mestu je, če se ne motim, že 3krat treščila; 8. dne t. m. v zvonik na Travniku pa brez posebne škode. — Ko ni bilo v Trstu ces. na-mestnika, bilo je večkrat čitati v nekem dunajském listu, da vkljub temu gré vse svojo pot in vse prav. Tako ne moremo reči o našem mestnem zastopu, ako-ravno nikogar v starešinstvu ne manjka, marveč še enega uda preveč v njem imamo. To so vam homatije! Ni v zaupljivih, ni v ta/inih, ni v javnih sejah ne morejo priti naši očetje do tega, da bi jim upravna mašina tekla. Dne 1. t. m. so imeli sejo, v kteri je šio za to, ali se ima sprejeti odpoved dosluženega župana Claricini-a in njegovih 2 adjunktov (podžupanov), ali ne. Dr. Pajer je veliko za sprejetje odpovědi govoril, in znabiti bi se bila odpoved tudi sprejela, ako bi se le bilo vedelo, „was nenu?" V tem so „Isonzovci" in Pajerci edini, da, naj se počne kar se hoče, je in bo županstvo nepostavno. Vlada k temu molčtf, ker tudi ne vé nič boljšega, nego naši domaći politikarji. V omenjeni seji je obveljal samo z enim glasom nasvet, naj ostane sedanje županstvo (župan z adjunktoma) še v službi, dokler ne reši ministerstvo rekurza starešinstve-nega zoper namestništveno potrjenje 2 izvoljencev 3. vol. skupščine, ktero je bilo starešinstvo zavrglo. Na to pa je dr. Pajer rekel, da se ne bo vdeleževal delovanja v odsekih, in po njego vem izgledu se bodo ravnali brž ko ne tudi nekteri drugi. — Kako pa Slovenci? No. delavni so: imamo dva časnika, ktera drugi druzega lepo dopolnujeta. Najimenitniši dogodek je pa ta , da je „Soča" v prvo imé „Glas" izustila. Ko sem to bral, prišla mi je na misel neka „občna zgodovina", v kteri „kršćanstvo" kar nenadoma z nebes pade — brez Kri-stusa in brez aposteljnov! To se pravi seči naravnost ,,in médias res"! — Ad voćem „kršćanstvo"! Kar se je v prijazni naši Gorici te dni zgodilo, odpira nam pogled v globočino moralne korupcije, ki je sad novo-dobnega nekrščanskega napredka. Bival je tukaj kake 3 mesece pri nunskih duhovnikih nek rusko-poljski mašnik, čez 70 let star. Bil je menda pregnan v Se-verijo in potle přišel v italijo in slednjic sem. Noge se mu od starosti in slabosti ušibavajo in ne le, da mu duh peša, prihaja včasih več, vcasih manj ob pamet, in to vslecl mnogih nadlog, ki jih je přestal. Ta nesrečni možiček je bii v pondeljek 5. dne t. m. pri župniku v Solkanu in se vračal pod noc v mesto. Pot je za ta-cega slabotnega starčeka predolga; od hoje in vročine omamlj enega loti se še; kakor gre po njego vem vedenji misliti, dušná bolezen. Pride v mesto; ljudje ga imajo za pijanega; obsuje ga otroška drhal; med množico se vrinejo pa koj tudi škandalohlepni odrasli brezverneži in hajd! doli po vsem mestu s pomilovanja vrednim starčekom! Bilo je okoli 9. ure zvečer, ko je vse ljudstvo na< sprehodu. Groza spreleta člověka, ko misli, kaj so peklenski razuzdanci uganjali in vpili. Popisati vse, kar se je tisti večer godilo, sramuje se še celó „Isonzo", in to iz dveh vzrokov. Prvič , ker se brž ko ne bojí, da utegnejo ljudje reči: To je tvoj sad! Drugič zato, ker se je sam zgrozil nad brezdnom spačenosti, ktera je v pondeljek napravila preskušnjo zrelosti in ktere si znabiti „Isonzo" ni mislil, da je mogoča. Kar pa vseh strank in mnenj ljudjé ostro grajajo, je to, da ni slavna policija pri tem nezaslišanem škandalu nič storila! Ali se sodnija gane ali ne, sporočim drugi pot. — „II Pettine" št. 3. je sekvestrirana, če je še kaj iz- tisov ostalo, ko so jih prišli beriči iskat. 700 je bilo že razprodanih ! S Tominskega 9. avg. (Zapisnik poslednje seje Ma- ticnega odbora) postaja vsakrat podučivniši. Čudno je to, da dva štajarska odbornika sta šla brez dogovora vsak v svojo čitalnico, predno sta odrinila v belo Ljub-ljano; še čudniše je pa to, da sta baje po naključbi v čitalnico prišedša našla — tudi po naključbi — tam zbraně ustanovnike in Matičar je, in da sta od po naključbi zbranih udov Matičinih sprejela mandat „ad hoc" — za glasovanje o Matičini tiskarnici v odboroví seji 9. julija tega leta. Navadni člověk, ki včasih kaj bere po čas-nikih o volitvah, poslancih, parlamentarnih šegah itd., mislil bi, da odborniki Matičini, izvoljeni v občnem zboru, so sprejeli mandat od njega, in da, dokler so odborniki, delaj o neodvisno po svoji vednosti in vesti, in da ne hodijo popraševat volilcev, kako naj v tem ali tem primerljeji glasujejo. Vse drugače nekteri naši M. odborniki, — oni so le glasilo po naključbi v kteri čitalnici zbranih Matičnih družabnikov. Reč stoji tako: Ali je odbornik preverjen, da je pravo, za kar glasuje, ali ni. Če je, čemu se skličuje na druge, a svojih razlogov ne navaja? Ce pa ni preverjen, ne vem, kaj bi rekel o njegovi srčnosti in.......Ne, ne, ime- nujmo le s pravim imenom tako obnašanje: umeten teror iz em je! Glasovalci so si mislili: naši glasovi se 2ii& - štejejo: al ce porečemo: za nami stojí ta ali ta bi ljubljeni gospod kmalu spet přišel obiskat srčno mu čitalnica, stojé vsi Matičarji našega okraja, kaj več tehtalo. Očita se odseku in njim , to bode vdano rojstno dolensko stran! kteri so potegnili ž njim ? da se drži načela » stat pro ratione Kailinika 8. avg. (Telegraf.) Po naznanilu si. te-legrafnega vodstva v Trstu „Novicam" se je danes od- voluntas", a meni se vidi, da to načelo je edini razlog pria s pošto združena brzojavna postaja v Kamniku z odsekovih nasprotnikov, druzega temeljitega niso dnevno službo. Dobro! navedli vsi skup nobenega proti neovrgljivim razlogom, Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 9. avgusta.) ktere beremo v poročilu odsekovem in govoru dr. Blei- Poročilo cestnega odbora za okraj Skofjeloški, da weisa. Da ne bi bil pad tiskarnice faktum, ne bi mogel bi se srenjska pot pri Suhi vvrstila med skladne nikdo, ki odborovo obravnavo bere, verovati, da je bilo (okrajne) ceste (ker se rabi kot vozna pot k kolodvoru mogoče proti odsekovemu nasvetu glasovati! — Matičar- na Trati) je deželni odbor sklenil predložiti c. kr. de- jem pa, ki so štajarskima odbornikoma votum oktroirali, želni vladi z vprašanjem: ali bi ona podpirala nacrt bilo bi svetovati, naj bi v prihodnje v enacih slučajih deželne postave za vvrstenje dovoznih cest raji na to silili, da se stvar, za kojo bi šio, prepusti železnicam med skladne ceste ; pred vsem pa bi bilo občnemu zboru, v kterem bi imeli pravico oni sami treba > govoriti. Caeterum censeo da da vlada že pri dovoljenji novih železnic j kakor bo imel zdaj naklada njim dolžnost, skrbeti za vozne poti ze- 5? Narod" svojo tiskarnico v Ljubljani, tako bomo ne- lezničnim postajam, kakor sta zastopnika deželnega odbora vže lansko leto povdarjala pri komisij skem posve- tovanji postave zarad naprave in vzdrževanja voznih Kar prenehoma zahtevali, da tudi narod dobode svojo je sv. Mohorja družbi prav, bo dobro tudi za „Matico"; aparat pa naj se ravná po mocéh in po delu. To Je potov železnicam. naše podere. preverjenje ? poročilih ogledne komisije kterega nam nikakošen sofizem ne 17. in 18. julija t. i. zarad naprave kmetijske šole Št. Ruperske okolice ua Dolenskem (Na pomoc!) Naznanite, uia^u , oyujiuí ^ouum x^j^xj X^^u , ^c* OA uu^^ia uuuu uoictuu T bralcem veliko nesrećo, ktera se je pripetila pri kmetijske šole na Dolenskem pridobi lastno pose- drage „Novice", Matičar. avg pri Novem mestu je deželni odbor sklenil, posvetovati se s kmetijsko družbo, tem bolj ker po prejetih sporo-svojim castitim čiiih najbolj kaže, da si dežela za trdno ustanovitev nas přetekli teden: petek 2 avgusta ob treščilo v pristavo gosp. RajmundavVašič-a uri je stvo primerne velikosti, ako bode mogoče tako pose- f ščaka in župana v Skrljevem poleg St. Ruperta. Za- čelo je goreti nad hlevom in v malo trenutkih predno stvo kupiti za neprenapeto ceno. Ponudbe takih pose-stev za prodaj bi po takem dobro došle deželnemu odboru , ki ima v prihodnjem deželnem zboru poročati o je bila kaka pomoć mogoca, bila so že vsa poslopja: napravi kmetijske šole na Dolenskem in sadje- in vino skednji, kašča, šupe in kozolci v ognji. Zgorelo je ome- rejske v Ipavski dolini. — V polajšanje opravila župa- njenemu grajščaku 16 glav goved 7 k o nj i v 1 v v • kasci tako , nad dva nom našim pri izpraševanji zasacenih sumljivih tujcev deloma že in pri narejanji zapisnikov ž njimi, ki jih je treba po-deloma še v kozolcih in vse kmetijsko orodje, šiljati c. k. okraj nim glavarstvom v razsodbo zarad od- , se bodo dali natisniti za omenjene zapisnike ob- tisoč centov krme: vsi letošnji žitni pridelki L, u^iuuia OV V xwíiviv.u ^ T«^, «uivwjOttv vyiv^jv, da ni druzega ostalo, kakor prazna grajščinica, gona kteri je strašni požar vendar prizanesel. Vsa škoda se raz ci (formulari) z vsemi vprašanji, ki se večidel takim ceni na 16.000 gold, gold. zavarovan Je bil pa za 3000 tako ljudem stavijo, da bodo potem župani le odgovore na da je zdaj imenovani grajščak res velik, dotična vprašanja va-nje zapisovali ter si s tem delo guiu., laivu, J^ ûuaj^ im^v.um usmiljenja vreden sir omak. Pridite tedaj j blagi dobrotniki, zlasti přemožní grajščaki po Šloven- močno skrajšali in olajšali. (Iz seje deželnega Šolskega sveta 8. dne t. m.) orv^iii, nesrečnernu pogorelcu na pomoč, kajti škoda je Bral se je odpis knezoškofíjskega ordinarijata o sila za-prevelika; da bi mu domači dobrotniki zdatno pomagati nemarjenem krščanskem nauku v ljudskih šolah v (ir- skem mogli ! okolice Novomeške 10. avg Z. mošnjicah na Kočevskem in v Št. Vidu pri Žilcah. Sunder zarad Tù je pač za cerkev in šolo tako žalostěn stan, da živo dolenskih železnišldh črt je nekoliko potihnil v našem prosimo gospode, ki se morebiti napravljajo v Ame- mestu, pa se bode brž ko ne zopet vnel, kedar pride riko za misijonarije naj gredó v Grm o šnj ice ali dolenska železnica v pretres pred državno zbornico. Žilski St. Vid in ondi ostanejo; posla, ki jih v Ame-Res! potrebna je — kar je v ljubljanski kupcijski zbor- riki čaka, imajo obilo že tù v domovini svoji! pred mnogimi leti prvi povdiirjal rajnki blagi Sklenil se je pa predlog na ministerstvo nauka, naj iz nici v se rodoljub g. Jožef Bleiweis — železnica dolenskemu ver skega zaklada do voli 150—200 gold, svetu, kot žejnemu popotniku v puščavi mrzel studenec. ? da se vsaj Potem bo vsaj začel se kakošen promet in prišlo bo kršćanski nauk. živahnejše gibanje med sedaj zanemarjeno drugac tako v Crmošnjice nastavi podučitelj, ki bode v šoli učil tudi Veselo je bilo sporočilo okrajnega šolskega sveta, kako marljivo farni administrator gosp iepo in prijazno dolensko stran, ter bo ijudém priložnost Matija Kuhar vzdržuje šolo za silo v St. Mihelu dana, si kaj pridobiti — tištim namreč, ki so marljivi, poleg Zužemberka; gledé na tako ljudomilo žrtovanje Zaspanci, lenuhi in dobroživčeki dolenski pa naj nikar tudi še ne mislijo j druzih duhovnov je šolski svet sklenil prositi da bo njihova osoda po vpeljavi železnice deželni odbor, naj v proračun normalnega šolskega za- boljša nego sedaj. Od nekdaj je že od Boga vse tako klada za prihodnje leto namesti 500 gold, stavi 1000 vredjeno, da naj se počne in vpelje kar koli se hoče: gold, v podporo tako imenovanim ljudskim šolam za silo Zarad plače učiteljev krščanskega člověk le po trudu more si boljši kos kruha pridobiti. (Nothschulen). Marsikdo sicer pri dolenski, kakor pri vsaki drugi že- nauka v tukaj šnj ih c. k. preparandij ah se je sklenil leznici strašansko kriči ces V 1 . zeli a da ne bi bil je prvo, drugo da delà le na prid de- predlog na ministerstvo: naj bode placa teh učiteljev il 1 1 _ •• // 1 • V • j 1 • 1 V v 1 1 ^ ••L r\ v> r Ir Ir rv rvi n Ir rv v\ n A vim n % fr vi n Ir n li v* i nm rn -i r\ rv\ vi m /i n in ^ It rk rwi r\ n n Irn TT Ci VIA / i n 1 1 w\ konsorcija", enaka uni učiteljem krščanskega nauka v srednjih Za nadaljevalni nauk 20 ljudskim uči- interesent kakega flv/iij cv - via» líc "Jl iL/n lnicicocuL rvaivc^Oi , j tv\j li o u ivj ii TT/-> rl v> TI rv ri nn fnîn (( l^n «no în rint-knotil +^vl-î/-»»-v )) pro patři a Danes je zapustil telj em, ki se začne že ta mesec v Lj ub lj ani SO bili Novomesto gosp. pl. Ernest Lehman, c. k. svétnik določeni učni predmeti in učitelji njihovi z do-deželne nadsodnije v Gradcu, ki je přišel svojega brata stavkom, da nauk ima biti večidel v slovenskem za kratek čas obiskat. Prepričal se je visokocastiti go- jcmau, veo ^ un. iC paaua, x^nua, ^^ spod, da ga ljudstvo ima še zmirom v blagem spominu učencem; izbira učiteljev, ki naj se pokličejo v ta nain da prijaznega in dobrotnega rojaka ni pozabilo. Naj men v Ljubljano, je konecno bila pripušcena predsed- jeziku sicer je ves ta uk le prazna forma brez koristi 266 štvu v dogovoru z referentom. Odpis ministerstva (Premije) za kobile z žebetom , za žebiee, Obvu. v uv/JjU » VI u ^ iwvivuiuiu. - \_/ Ujjid uimio Iti (5 v v --7 C7 IWJVj J^uunc ít Z»CUOlUUl, Zičt Zi C U113 c, da se realna gimnazija v Kočevji prihodnje leto začne za žebičke in za žebce se bodo na Kranjskem letos s tečajem, se je na znanje vzel. Obravnavale ? na so se zadeve novih ljudskih šol na Trsteniku, __________ ______ . Selu pri Šumberku, vBavti vasi in Ih an u. — Gledé nogu, 21. dne v Ljubljani (letos prvikrat), 23. ----r--- ------7 ~— - - - ---------^---- —— ? na to, da mesto Kranj mnogo stroškov ima za šolstvo, pa v Kranji. delile prihodnjega meseca septembra, m sicer: 14. dne septembra v Postoj ni, 18. dne v Mokro- dne je bilo sklenjeno, da se naprosi ministerstvo za 421 gld. odpore iz učnega zaklada za opravo risarske sobe tu« okoli Š mar ne Gore (Strasna toca) je potolkla unidan polje in vrte ^^ VJJ/AM» T V jl AUM/1 wxxw wvwv tu. VIVV11 kj XXX ca» jl lx U I U J pâ IUUX UJ\Uli Nekoliko podpore iz normalnega Gradca. Na več krajih je vničila vse tudi ajsnje gimnazije zaklada se je dovolilo nekterim učiteljem. okoli Polhovega 7 da revežem nie ni ostalo, ki pa zdaj tudi nič nadomestiti ne morejo (Da tudi v veliki sili nekoliko prostora v deželni z novo setvijo. Da se jim da vek odpiše, jim ne zmanjša Je trdil uni dan posilni delalnici vlada ne dovoli norim) neki dopis v „Tagblatt-u". Da se kak koncipista v njihove revščine nič. "V1X1 ^VJ^-IW » Vfc • ^M» ".Min. AVAAV1L/1UIII« ¥ - ^ . y B&S 6 dûs ^ ^ y XV X O VJ J\J UJUL^llJl \jm I\* gl imenu deželne vlade pred sklepom njenim drzne s Huynovega polka na korist césar Franc-Jožefovega za- ki so jo gospodje oficirji c. k. grof tako noticijo na dan, kaže preocitno, kje danes ! Na to pa, da vodstvo bolnišnice iz smo dan- maščevav- voda za oficirske vdove in sirote napravili 10. dne t. m. zvečer na čitalničinem vrtu, je temu zavodu donesel blago - 170 gold, čistega dohodka; tudi tej „besedi" so nosti (,,aus Rachsucht") ali iz trme (,,aus Laune") ne sprejme nobenega besnega več, na to nimamo druzega volilf osebno prinesti gospod knezoškof Widmar 50 gíd. odgovora nego znani pregovor: „wie der Schelm selbst Občinstvo je bilo jako zadovoljno z lepimi pesmami, ki ist, so denkt er". Vodja bolnišnice dr. Valenta in so jih pod vodstvom gosp. Valen te peli gospodje pěvci 7 SO denkt er rimarij norišnice dr. Karol Bleiweis sta na srboriti oncipistov dopis mirno odgovorila v „Laibacherici" in spoda Meden in Puci h ar, in pa z _go db o Huynovega čitalnicni, med kterimi sta se še posebno odlikovala go- »v^vi^.^v r y«&v , vym . „^«^i*^. povedala, da v norišnici je pravilnega prostora za 7 norih javih ! zdaj jih je pa tù že 61, in med temi 34 div- polka pod vodstvom gosp. kapelnika Schantel-na. („Sokol" napravi izlet v nedeljo 18. dne t. m.) j j--— tJ JL — — 7 ^ ^ —' w — — ' » ^n^/v/l/v i/ M i/vv^/ f vv \s i/ vvv Mi temu le še dostavimo to, da ravnokar je in sicer po vodi. do močvirja 7 7 da Matevžetovem po- v nonsnico oklical tudi d u n a j s k i deželni odbor dunajsko se zdaj ne vzame noben vnanji norec več, iz telovadnice na breg' v' Krakovem, od kodér se čolni sestvu. Ob pol 3. uri popoldne odrine „Sokol" z godbo ker jih imajo že 540 za i |1X1 líLiajjyj ZiO , prostora pa je u