HIŠNA OPREMA SVOBODNIKOV NA KRANJSKEM
V 17. IN 18. STOLETJU
Angelos Baš
V zgodovini slovenske materialne kulture je vprašanje o hišni opremi
kaj slabo obdelanoi. Poznamo skorajda samo opise kmečkih hiš iz zad-
njega poldrugega stoletja, ki podajajo v okviru hišnih sestavnih delov
tudi gradivo o hišni notranji opremi. Pa tudi za to najnovejšo dobo po-
grešamo zaokrožene preučitve o hišni opravi kmeta in drugih družbenih
plasti.^
Pogled v razvoj naše hišne opreme povsem manjka," čeprav imamo
za starejšo meščansko in plemiško, pa tudi za kmečko opravo na Slo-
venskem precej arhivalnega gradiva.^
Po načelu, da morejo o tem vprašanju doseči pomembnost izsledkov
edinole obravnave, izvirajoče iz gradiva, ki je socialno omejeno ali pa
sklenjeno po času oziroma ozemlju, obdeluje pričujoči spis prvi krajši
skupek zadevnega arhivalnega gradiva in ugotavlja hišno opremo svo-
bodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stoletju.*
^ Poglavitno literaturo o slovenski kmečki hiši navaja R. L o ž a r, Na-
rodopisje Slovencev I, Ljubljana 1944, s spisi o kmečkem domu in kmečki
hiši, str. 211 d. — Po pomembnosti ugotovitev o hišni opravi velja najviše
oceniti razpravo J. L o k a r j a, Belokranjska hiša, Carniola n. v. III, 1912,
str. 1—27, ki je le v njej prikazan pregled vse oprave pri določenem tipu
slovenske kmečke hiše.
^ J. Mantuani in R. Andrejka sta sicer objavila tri sestavke s sta-
rejšim zadevnim gradivom, ki ga pa nista obdelala: J. Mantuani, Za-
puščinski zapisnik po škofu Slatkonji, Carniola n. v. I, 1910, str. 4—12; isti.
Stari inventarji. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo IV—VI, 1923/25,
str. 31—44; R. Andrejka, Star kmečki inventar iz 18. stoletja. Etnolog VII,
1934, str. 38—50.
' Inventarji plemičev in meščanov ter duhovnikov s Kranjskega iz 16.,
17., 18. in deloma tudi še 19. stoletja ter inventarji kranjskih svobodnikov in
podložnikov z gospostva Podčetrtek iz 17. in 18. stoletja (Osrednji državni
arhiv Slovenije v Ljubljani), prav kakor tudi inventarji kranjskih duhovnikov
in gornjegrajskih podložnikov iz istega časa (Škofijski arhiv v Ljubljani).
* To gradivo sem spoznal po razpravi J. Polca, Svobodniki na Kranj-
skem, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XVII, 1936, str. 7—147, kjer so
v seznamu virov navedeni med stanovskimi spisi v ODAS-u tudi nekateri
fascikli, ki vsebujejo med drugim tudi zapuščinske inventarje (str. 15).
121
Angelos Baš
Pomen razpoložljivih zapuščinskih inventarjev kranjskih svobod-
nikov je v pričevanjih o tem, kar je po smrti gospodarja ali njegove
vdove ostalo pri hiši oziroma na posestvu ter kar je bilo po posebnih
komisarjih bolj ali manj natančno in dosledno popisano in določeno
v dediščino. Najštevilnejši so podatki o hišni opremi in noši, pa tudi
o drugih predmetih obstoje večkrat sicer krajše, po vsebini pa tehtne
navedbe.
V spodnjih vrstah bodo najprej po inventarjih navedene omembe
0 svobodniški hišni opremi (drugi inventarni podatki tukaj niso upošte-
vani), v drugem razdelku pa naj povzetek iz spoznanega gradiva pokaže
sklepno podobo o obdelovanem vprašanju.
Prevod besedila v izvirniku je kolikor mogoče dobeseden; kjer po-
sameznih navedb ni bilo mogoče dobesedno posloveniti, so pojmi opisani.''
— Navedene cene predmetov pomenijo cenitve glede na njihovo stanje
ob inventarizaciji. — Zastran ugotovitev o premoženjskem stanju po-
sameznih svobodnikov so povzete tudi inventarne cenitve celotnih pre-
moženj oziroma obsega zemljišč, kolikor se navajajo.
Končni sklepi o svobodniški hišni opremi na Kranjskem v 17. in
18. stoletju so okrnjeni po primerjavi z zadevnim gradivom O' hišni
opravi kranjskih podložnikov, ki v naših arhivih ni ohranjeno, ter po
primerjavi z zadevnim gradivom o hišni opravi kranjskih meščanov in
plemičev, ki se pisec z njimi še ni nadrobneje ukvarjal.
I.
1. Inventar" Mihaela Globokarja iz Velikega Globokega (v krški župniji,
pri Zagradcu); sestavljen 10. novembra 1637.
Posestvo je obsegalo pol kmetije, vpisane v imenjski knjigi, in 1 podložni
vinograd. Med premičninami in pohištvom se navajajo: 2 biirkel (6 kr), 1 miza
(1 fl), 1 škaf za vodo (3 kr), 1 kad (24 kr), 1 mernik' (4 kr), 1 mentrga (8 kr),
druga mentrga (3 kr) Nadalje se omenja par rjuh (40 kr).
Premoženje svobodniškega posestva, zapisanega v tem inventarju, je
skupno s terjatvami obsegalo 64 fl 57 kr in 3 pf (veljava ni označena). Dolgovi
so znašali 49 fl 11 kr in 3 pf.
2. Inventar Mihaela Koklja iz Gradca (pri Litiji) ; sestavljen 12. aprila 1649.
Zapuščene gotovine je bilo 28 fl 36 kr, terjatev pa 85 fl 43 (veljava ni
označena). — Posestvo ni popisano.
Od predmetov, ki spadajo k hišni notranji opremi, se navajajo brez cene:
1 žitna skrinja, ki je držala 21 veder (Schaf),* in 2 kadi za zelje.
Zemljišče in celotna vrednost ostaline tega svobodnika se ne omenja.
^ Za pomoč pri razlagi nekaterih inventarnih navedb gre piščeva zahvala
ravnatelju dr. Josipu Malu in akademiku univ. profesorju dr. Janku Polen.
' " Inventarji 1—21 so v fase. 67 stanovskih spisov v ODAS-u.
' Po ustnem sporočilu upravnika dr. Sergija Vilfana je obsegal ljubljan-
ski mernik v času pred 1750. letom 26,5 1; po tem letu začne to mero nadome-
ščati pol tako imenovanega dunajskega Metzna = 30, 75 1 (po zadevni rokopisni
razpravi).
" Schaf = vedro (žitna mera) ali (ljubljanski) kobal je po ustnem sporo-
čilu upravnika dr. Sergija Vilfana obsegal v času pred 1730. letom 53 1; po tem
letu začne to mero nadomeščati mera tako imenovanega dunajskega Metzna
= 61,5 1 (po zadevni rokopisni razpravi).
122
Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stoletju
5- Inventar Marka Močnika iz Tihaboja (župnija Sv. Križ pri Litiji); se-
stavljen 14. junija 1658.
Kot nepremičnine se naštevajo: hiša in zidanica v Tihaboju; 1 vinograd,
cenjen 24 fl; 1 vinograd, ceojen 35 fl; 1 vinograd, cenjen 19 fl (veljava ni
označena).
Med pohištvom in premičninami se navajajo: 14 velikih in malih vinskih
sodov, 5 kadi, 2 manjši kadi, 6 žitnih skrinj, 1 majhna skrinja in 6 rjuh (vse
brez cene).
Rajnki je imel 200 fl in 11 kr terjatev, sam pa je bil dolžan 9 fl in 38 kr.
4. Inventar Blaža Kračana iz Krač (v čemšeniški župniji); sestavljen dne
28. maja 1672.
Posestvo je obsegalo 2 kmetiji in pol ter 9 desetinskih kmetij in pol. —
Gotovine je bilo 457 fl 19 kr in 3 pf (veljava ni označena), terjatev pa 53 fl
19 kr in 3 pf.
Med premičninami in pohištvom so navedene: 2 mizi, 4 klopi, 1 majhen,
slab posteljnjak, 2 stari žitni skrinji brez ključavnice in tečaja, 1 prav taka
nova skrinja, ki je držala 17 starov žita,* 4 neokovane žitne skrinje, 2 skrinji,
2 vinska soda, 7 kadi za zelje, 7 starih kolovratov (brez cene).
Zunanji dolgovi so znašali 12 fl in 20 kr.
5. Inventar Mihaela Žitnika iz Zavrstnika (župnija Šmartno pri Litiji);
sestavljen 14. junija oziroma 30. junija 1698.
Cena preostalih terjatev in živine v reji je bila 1475 fl 34 kr in 1 pf de-
želne veljave.
Med pohištvom se naštevajo 3 velike in male žitne skrinje, 2 stari kadi
za zelje in 2 navadni kmečki žitni skrinji (brez cene).
Stavbe na tem posestvu so bile v slabem stanju; ob tem je bilo zapisano,
da je imela neka mala žitna skrinja dober samo pokrov (»Tah«), drugače pa
je bila vsa črviva.*"
6. Inventar Luke Juraja iz Lokarij (pri Vodicah) ; sestavljen 12. oktobra 1721.
Posestvo je obsegalo lep svobodniški dvorec v Lokarjah, 9 zraven spada-
jočih njiv, 1 prikupljeno lastno njivo, travnik, ki je spadal k dvorcu, pri-
kupljen travnik, 5 gozdov in 4 deleže razdeljene gmajne.
Gotovine je ostalo 44 kr (veljava ni označena).
Kot hišna notranja oprema se omenjajo: 7 slik, 1 skrinja, 4 rjuhe, 3 po-
steljnjaki iz mehkega lesa, 1 prav taka postelja, 3 postelje za služinčad,
2 stara posteljnjaka iz mehkega lesa, 5 pernic, 3 prešite odeje, 2 vzglavnika,
1 pernata blazina, 1 slamnjača iz dvonitnika, 2 slamnjači, 2 lepi skrinji iz
trdega lesa, 3 skrinje iz mehkega lesa, 6 poslikanih skrinj, 1 skrinja za živež,
2 skrinji, ki nista bili v lasti tega svobodnika, 2 skrinji za pepel, 1 stara
skrinja, 7 skrinj, med katerimi so bile nekatere slabe, 1 okrogla miza iz trdega
lesa, 6 miz iz trdega lesa, 1 navadna miza, 1 star čeber, 6 stolov iz trdega
lesa, 6 kolovratov, 1 star klečalnik, 2 mernika, pol mernika, 2 zibelki, 2 men-
trgi, 2 soda za mast, 1 stara jedilna omara, 1 sodček za jesih, 1 vinski lijak,
3 velike kadi, 1 omara za živila, 3 sodi za mast, 1 od teh je okovan z železnim
obročem, 1 kad, 3 leseni stoli, 3 vedra za mleko, 3 vedra za vodo, 3 škafi za
svinje, 1 čeber, ki je držal 2 vedri, 15 lesenih žlic, 4 krušni loparji, 2 leseni
zajemalki, 1 dober škaf, 5 kadi, 1 velika železna tehtnica, 2 železna svečnika,
1 senčnik, 1 plitva železna ponev, 2 železni pečnici, 4 ribežni, 1 nabodalo.
" S. Vilfan, Očrt slovenskega pravnega narodopisja, Narodopisje Slo-
vencev I, Ljubljana 1944, str. 255 d: star = okoli 100 litrov-
" Tu gre za tako imenovano strešno skrinjo. O tem glej F. K. Kos. Slo-
venska kmetska skrinja. Etnolog XIV, 1942, str. 57 si.
125
Angelos Baš
4 Železne burkle, 1 kositrast vrč (polič)," 2 enaka vrča, ki sta držala bokal,
1 dobra pločevinasta svetilka, 1 kositrnica,*'' ki je držala 2 bokala, 1 enaka,
ki je držala bokal, 1 tolkalo iz medenine z možnarjem (6 funtov),^' 1 stenska
ura z utežmi, 2 bakrena žehtnika, 1 je držal 2 vedri, 2 kamniti pisalni tablici,
1 lončen vrč, ki je držal bokal, 6 velikih loncev, 1 tehtnica, 1 valjar, 1 majo-
lika, ki je držala bokal, 2 majoliki, ki sta držali polič, 1 škatlica za balzam,
2 vrča za olje, 7 skledic za mleko, 9 košar za kruh, 2 mehova, 4 velike košare
in 1 majhna, 4 velike lončene sklede (vse brez cene)."
Celotna cena zapuščine se ne omenja.
7. Inventar (revizija) Janeza Krstnika Končarja s Poljan; sestavljen
21. decembra 1726.
Posestvo je obsegalo 1 kmetijo, hišo, skedenj, kozolec, tretjino kmetije,
ki jo je kupil pokojnik, in 1 velik travnik.
Kot hišna notranja oprema se omenja: 1 stara prešita odeja, obrobljena
z modrim platnom, 1 stara posteljna odeja, 2 posteljni odeji iz koštrunove
kože, 2 klekljana namizna prta, 1 par prevlek za vzglavnike, 1 brisača, 1 klek-
ljana rjuha iz finega platna, 4 stare, slabe in raztrgane rjuhe, 1 pernata
blazina, 1 star vzglavnik, 2 stara naslonjača, 2 lesena stola, 1 miza, iz češnje-
vega lesa, 1 stara in slaba miza, 1 mizica iz trdega lesa, 1 star posteljnjak iz
vlažnega lesa, 1 skrinja za obleko, 4 ribežni, 8 skled iz kositra, 1 kositrnica,
ki je držala bokal, 2 medeninasta svečnika, 1 nalomljen vzidan bakreni kotel,
ki je držal poldrugo vedro, 19 lončenih skled, 14 velikih, srednjih in malih
žitnih skrinj za živila, 1 majhen sod za jesih, 1 škaf za mast, 5 velikih in
1 mala kad za repo in zelje, 1 majolična skleda, 7 majoličnih krožnikov,
2 majoliki, ki sta držali bokal, 4 majolike, ki so držale polič, 27 lesenih krož-
nikov, 1 ražen j, 1 nabodalo (vse brez cene).*'^
Celotna vrednost zapuščine se ne omenja.
8. Inventar Andreja Straha iz Tihaboja; sestavljen 18. decembra 1734.
Posestvo je obsegalo svobodniško zemljišče ter stanovanje, kozolec,
skedenj, 3 hleve in 4 zidanice, dalje sušilnico in je imelo goslače, ki so dajali
letno 2 fl nemške veljave in ki so v času od sv. Jurija do sv. Martina vsak
teden opravljali 1 dan osebne tlake. Njiv je bilo 7, travniki so bili 3, gozda 2,
2 vinograda pa sta bila podložna.
Gotovine je ostalo 16 fl nemške veljave. Terjatev in dolgov na posestvu
ni bilo.
Kot hišna notranja oprema se naštevajo: 3 pari rjuh iz hodničnega platna,
1 par enakih namiznih prtov, 1 prav taka brisača, 1 prešita odeja iz potiska-
nega platna, 1 miza iz trdega lesa, 1 miza iz mehkega lesa, 3 posteljnjaki iz
mehkega lesa, 4 velike žitne skrinje, 2 prav taki skrinji, 2 srednji in 1 manjša
skrinja, ki jih je napravil mizar, 4 navadne skrinje, 1 stara omara, 3 kolovrati,
2 vinska soda, 2 soda, ki sta držala 26 veder, 7 praznih sodov, 1 vinski čeber,
2 ponvi, 4 kadi za zelje in repo (vse brez cene).
Celotna vrednost zapuščine se ne navaja.
" Po ustnem sporočilu upravnika dr. Sergija Vilfana je obsegal polič pol
ljubljanskega oziroma pozneje (po 1750) dunajskega bokala: 1,655 oziroma
1,414 1 (po zadevni rokopisni razpravi).
" Zinnflasche = kositrnica. Izraz steklenica more ustrezati le za steklene
te predmete.
1= Funt = 56 dkg.
" V tem inventarju nisem prevedel izrazov: »Breth stuell« in »Wasser
thessen«.
1^ V tem inventarju nisem prevedel izrazov: »Fleibenpötter« in »Rais-
bötl«.
124
Hišna oprema svobcdniliOT na Kranjskem v 17. in 18. stoletju
9. Inventar Antona Petriča iz Zgornjega Brnika; sestavljen 31. julija 1745.
Posestvo je obsegalo 1 kmetijo in mlin (2200 11 deželne veljave), 1 kup-
ljeno njivo (69 fl 45 kr) in poldrugo, velesovskemu samostanu podložno za-
kupno kmetijo.
Gotovine je bilo 70 fl. Kot hišna oprema se navajata: 2 namizna prta (1 fl
4 kr), 1 servieta (6 kr), 3 mize iz trdega lesa (3 fl), 6 žitnih skrinj (12 fl),
4 skrinje (4 fl), 2 posteljnjaka (40 kr), 4 stari stoli (16 kr), 4 kolovrati (1 fl
28 kr), 4 čebri (2 fl 40 kr), 1 kositrnica (2 fl), 1 bakreni kotel (2 fl), 3 ponve
(12 kr), 1 stara železna pećnica (28 kr), 1 tehtnica (20 kr), 1 železni svečnik
(8 kr), 1 sod za mast (3 fl 20 kr).
Celotna zapuščina je znašala 3563 fl 15 kr.
10. Inventar Gašperja Vozlja iz Žvarulj (v vaški fari) ; sestavljen 15. maja
1747,
Posestvo je obsegalo 1 svobodniško kmetijo ter 6 desetinskih kmetij in %.
Gotovine ni bilo. Dolgov ni bilo, pač pa 6 fl 40 kr deželne veljave terjatev.
Kot hišna notranja oprema se omenjajo: 3 rjuhe (pražnje), 1 namizni prt,
2 prešiti odeji, 1 pregrinjalo, 1 kositrnica, ki je držala polič, 1 kositrnica, ki je
držala četrt bokala (Seithel),^" 2 železni tehtnici, 3 ponve, 1 slabo ohranjena
pečnica, 2 ražnja, 2 burkel, 2 valjarja, 10 velikih in malih loncev, 5 velikih
in malih skled, 12 krožnikov, 12 žlic, 1 bakrena zajemalka, 2 bokalna vrča,
2 polični majoliki, 1 majhen čeber, 1 mernik, 2 mizi, 2 posteljnjaka, U velikih
skrinj, 3 manjše skrinje, 7 kolovratov, 2 mentrgi, 4 čebri za zelje in repo,
2 čebra, 3 sita, 1 svečnik (vse brez cene).
Celotna zapuščina ni navedena.
11. Inventar Jožefa Jankoviča iz Šmartna pri Litiji;" sestavljen 25. aprila
1755.
Gotovine je bilo 266 fl 14 kr 2 pf (veljava ni označena).
(Posestvo ni opisano po sestavnih delih.)
Kot hišna oprema se našteva: 12 velikih skled iz kositra (17 fl 30 kr),
12 kositrnih krožnikov (4 fl 30 kr), 1 kositrnica, ki je držala 2 bokala (Mass)"
(2 fl 40 kr), 2 kositrnici, ki sta držali po en bokal (2 fl 40 kr), 1 kositrnica, ki
je držala polič (1 fl 20 kr), 1 prav tolikšna steklenica s kozarcem, ki je držal
četrt bokala (40 kr), 2 kositrna sodčka za sol (30 kr), 1 majhna kositrna sko-
delica (17 kr), 1 bakreni ogrevalnik [»vulgo Skhendelekh«] (2 fl 16 kr), 1 par
medeninastih starih svečnikov (32 kr), 2 pernici (13 fl 40 kr), 1 navadna per-
nica (2 fl 7 kr), 5 parov ponošenih pražnjih rjuh (4 fl 51 kr), 5 blazin (1 fl
25 kr), 1 Marijina podoba (20 kr), 1 enaka podoba (40 kr), 1 podoba sv. Trojice
(50 kr), 4 naslonjači, prevlečeni z usnjem (2 fl 15 kr), 1 točilna miza iz
mehkega lesa (1 fl 58 kr), 2 mizici iz trdega lesa (3 fl 10 kr), 2 posteljnjaka
iz trdega lesa (1 fl 25 kr), 1 lužena komoda (1 fl 42 kr). 2 srednji skrinji iz
trdega lesa (4 fl 48 kr), 2 skrinji iz mehkega lesa (2 fl 50 kr), 1 klečalnik
iz mehkega lesa (51 kr), 1 omara za obleke iz mehkega lesa (5 fl 20 kr),
1 majhna tehtnica (40 kr), 1 hrastov sodček za vino (3 fl 40 kr), 2 navadna
soda (9 fl 10 kr).
Celotna zapuščina je bila 1211 fl 52 kr 3 pf.
12. Inventar Andreja Hočevarja s Poljan; sestavljen lO.decembra 1757.
Posestvo je obsegalo prej leseno, zdaj zidano hišo z obokano kletjo
poleg kajže, 3 njive, 2 deleža v vinogradu »vulgo Deu« (500 fl).
Gotovine je bilo 1 fl 33 kr 1 pf nemške veljave.
" Po ustnem sporočilu upravnika dr. Sergija Vilfana je obsegal Seithel
četrt bokala (po zadevni rokopisni razpravi).
" Ta svobodnik je bil oskrbnik planinske gospoščine in izkazuje spričo
tega višjo življenjsko raven.
" Po ustnem sporočilu upravnika dr. Sergija Vilfana pomeni Mass isto
kot bokal (po zadevni rokopisni razpravi).
125
Angeles Baš
Kot hišna notranja oprema je zapisana 1 postelja (5 fl), 8 rjuh iz hod-
ničnega platna (2 fl 44 kr), 1 kositrnica, ki je držala bokal (1 fl 12 kr), 1 ba-
kren kotel, težak 6 funtov (1 fl 42 kr), 5 slabih skrinj, 2 mizi, nekaj stolov,
kuhinjsko lončeno posodje in razne druge malenkosti (13 fl), nekaj kadi za
zelje in repo (7 fl).
Celotna cena zapuščine je bila 792 fl 48 kr 1 pf.
13. Inventar Boštjana Erata iz Stražišča;" sestavljen 17. julija 1758.
Posestvo je obsegalo tretjino kmetije (1000 fl nemške veljave).
Kot hišna notranja oprema se omenja: 3 velika ogledala s pozlačenimi
okviri, ki so bili podobarski izdelek (40 fl), 6 tja spadajočih ogledalnih sten-
skih svečnikov (12 fl), 2 veliki ogledali, s pozlačenimi okviri, ki so bili podo-
barsko delo (40 fl), 1 veliko staro ogledalo, ki je pomenilo starinski podobarski
izdelek (2 fl), 1 majhno ogledalo s črno luženim okvirom (1 fl), 4 slike na
steklu 3 fl 20 kr), 1 srednjevelika slika Marije Tolažnice s pozlačenim okvi-
rom (1 fl 25 kr), 1 lavretanska podoba Matere božje s črnim okvirom iz
mehkega lesa in iz stekla (24 kr), 1 dokaj velika tkana slika s steklom, ki
kaže Kristusa pod križem (1 fl), 1 slika na steklo z na pol pozlačenim okvirom,
ki prikazuje umirajočega Kristusa (24 kr), 1 izrezljana slika sv. Barbare z
marmoriranim okvirom in steklom (14 kr), 1 na steklo vdelana slika s Trgom
sv. Marka v Benetkah, ki je imela deloma pozlačen deloma črn podobarski
okvir (3 fl), 1 slika sv. Jožefa s Kristusom, s steklom in s črno luženim okvi-
rom (12 fl), 1 velika slika, kjer slepci spregledajo (1 fl 40 kr), 1 velika slika,
ki predočuje prodajo egiptovskega Jožefa (1 fl 40 kr), 1 velika beneška morska
slika s pozlačenim okvirom (51 kr), 4 majhne krajine (1 fl 8 kr), 1 velika slika
sv. Trojice s pozlačenim okvirom (22 kr 2K pf), 1 majhna slika s črnim in
dobro pozlačenim okvirom, ki prikazuje Kristusa z ranjeno glavo (1 fl 25 kr),
1 slika sv. Ignacija (10 kr), 1 slika sv. Janeza Krstnika (6 kr), 1 slika Kristusa
na križu s pozlačenim okvirom iz trdega lesa (1 fl), 2 laški tihožitji (4 fl),
1 slika sv. Katarine (40 kr), 4 velike beneške krajine (2 fl 16 kr), 1 slika s slabo
pozlačenim okvirom, ki predočuje spor angela z Jakobom (1 fl 8 kr), 1 enaka
slika brez okvira (1 fl), 1 slika s črnim okvirom iz mehkega lesa, ki prikazuje
Kristusa z ranjeno glavo (8 kr), 2 majhni sliki sv. Feliksa in Tekle (16 kr),
5 stare portretne slike (1 fl 30 kr), 1 potni prt Kristusov v črnem in deloma
pozlačenem okviru (24 kr), 1 poškodovana slika Kristusa na križu (30 kr),
1 slika umirajočega Jožefa (22 kr 2K pf), 1 slika Marije in Jožefa (l7 kr),
1 slika sv. Jeronima (3 kr), 1 velika portretna slika pokojnega gospoda Do-
lenca, 1 majhna enaka slika (ceni nista čitljivi), 1 še dobra pisalna omara iz
trdega lesa z mizarskimi vložki (20 fl), 1 nova točilna omara iz trdega lesa,
z istimi vložki in brez stekla (15 fl), 2 enaki omari brez podstavka iz trdega
lesa in brez vložkov (12 fl), 1 klečalnik iz trdega lesa in z vložki (8 fl), 1 črno
lužena in z železom okovana stara omara (2 fl), 1 enak klečalnik"iz trdega
lesa s skrinjico s steklom (40 kr), 1 enak nastavek brez spodnje omare (30 kr),
2 enaki skrinji iz trdega lesa z vložki (12 fl), 1 majhen nastavek iz trdega
lesa in z vložki, s 7 predali (2 fl), 2 prav lepi igralni mizici iz trdega lesa
z vložki (8 fl), 2 enaki igralni mizici z vložki iz mavca (2 fl 40 kr), 1 raztegljiva
miza iz 'mehkega lesa za 12 oseb (1 fl 42 kr), 1 dočista nov posteljnjak iz
trdega lesa z vložki (7 fl), 3 stare skrinje iz mehkega lesa (28 kr), 2 postelj-
njaka iz trdega lesa (2 fl), 2 posteljnjaka iz mehkega lesa (24 kr 2 K pf),
1 miza iz mavca s podstavkom iz mehkega lesa (40 kr), 1 okrogla miza iz
trdega lesa (2 fl), 1 majhna štirioglata miza z 2 predaloma (45 kr), 1 štiri-
oglata velika nizka omara iz trdega lesa, ki je imela podstavke iz mehkega
lesa prebarvane in 6 predalov (6 fl), 1 velika medeninasta stenska ura (3 fl
20 kr), 1 namizna ura iz belo tolčene medeninaste pločevine (10 fl), 7 beneških
" Najbogatejši svobodniški inventar, ki kaže deloma že prav meščanske
in plemiške razmere.
126
Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stoletju
slamnatih stolov (3 fl 30 kr), 1 zibelka iz trdega lesa z vložki (3 fl), 1 majhna
štirioglata miza iz mehkega lesa (24 kr), 1 enaka večja iz trdega lesa (18 kr),
1 velika nova poslikana omara iz mehkega lesa za obleke (1 fl 20 kr), 1 manjša
enaka omara (30 kr), 1 poslikana točilna omara iz mehkega lesa (1 fl), 1 na-
slonjač iz usnja (2 fl), 14 usnjenih naslonjačev (4 fl 40 kr), 2 prav taka manjša
naslonjača (1 fl 20 kr), 1 prav tak naslonjač (30 kr), 1 velika miza iz trdega
lesa (1 fl 20 kr), 1 omara iz mehkega lesa s predali (40 kr), 1 štirioglata men-
trga iz mehkega lesa (20 kr), 1 točilna omarica iz mehkega lesa (30 kr), 1 stara
kuhinjska omara iz mehkega lesa (40 kr), 1 štirioglata miza iz trdega lesa (51 kr),
1 klečalnik z nastavkom iz črno luženega trdega lesa (2 fl 33 kr), 1 velika miza
iz mehkega lesa (cena nečitljiva), 3 zelene okenske zavese (cena nečitljiva),
4 stare enake (cena nečitljiva), 2 para pražnjih enakih (1 fl)j 3 stare rumene
okenske zavese (51 kr), 6 koščenih žlic, nožev in vilic (1 fl), 1 otroški naslanjač,
prevlečen z usnjem (51 kr), 1 poslikana lesena glava za zavijače (Ifl), 1 železna
tehnica (1 fl 8 kr), 23 velikih in malih kositrnih skled [48 funtov) (19 fl 12 kr),
4? krožnikov |39% funtov] (15 fl 54kr), 3 sklede z obroči in sodček za sol fun-
tov) (4 fl 30 kr), 3 steklenice in 3 ročke [16% funtov) (6 fl 42 kr), 2 krožnika in
1 ročka za čaj [3 funte[ (1 fl 12 kr), 7 bakrenih loncev, 3 kosi za peko, 6 ka-
strol, 2 puščici za moko in sol [48K funtov[ (16 fl 10 kr), 1 posteljni grelec
(51 kr), 1 medeninasti možnar (1 fl 14 kr), 2 medeninasti žlici (14 kr), 1 kotel
za olje in 1 skleda za umivanje s čašo [14 funtov[ (1 fl 52 kr), 3 slabi kotli iz
bakra [40 funtov| (2 fl 18 kr 23^ pf), 1 likalnik z 2 vložkoma (1 fl 25 kr),
1 medeninasta nočna svetilka (51 kr), 8 medeninastih svečnikov (30 kr 2^ pf),
1 medeninasti ročni svečnik (16 kr), 1 prav tak, a manjši svečnik (10 kr),
2 zlomljena- medeninasta svečnika (12 kr), 1 ročni zvonček (17 kr), 1 ponev
za sladkor (24 kr), 9 modelov za peko (18 kr), 6 skodelic za kavo iz porcelana
(4 fl 30 kr), 3 kozarci za čokolado (cena nečitljiva), 4 slatinščaki (16 kr), 2 na-
vadni skodelici za kavo (48 kr), 1 ročka za čaj iz navadnega porcelana (1 fl
25 kr), 1 prav taka ročka s skledico (2 fl), 1 porcelanasta skledica za gorčico
U fl), 1 umivalnik iz finih beneških majolik (3 fl), 1 umivalnik iz navadnega
majoličnega posodja (1 fl), 6 takšnih krožnikov (2 fl), 1 porcelanasta ovalna
skledica (10 kr), 3 steklenice (24 kr), 1 steklena skledica (4 kr), 1 pladenj iz
črno pološčene pločevine (17 kr), 2 nastavka skodelic za kavo, deloma pozla-
čena, deloma posrebrena (1 fl 8 kr), 1 velika majolika, ki je držala 6 bokalov
(17 kr), 3 bele navadne majolične sklede (21 kr), 18 prav takih krožnikov
(24 kr), 1 progasta pernica iz barhanta, 3 blazine in 1 slamnjača ter 2 vzglav-
nika (12 f ), 1 modroprogasti dvonitniški posteljnjak z 2 blazinama in 1 slam-
njačo (8 fl), 1 vreča za volno s progastim dvonitnikom (3 fl 30 kr), 1 zimnica
iz dvonitnika in 1 blazina iz žime (3 fl 50 kr), 4 stare pernice z 1 blazino in
4 vzglavniki (4 fl), 1 zimnica s 3 blazinami z modroprogastim dvonitnikom iz
žime [35 funtov[ (2 fl 20 kr), 1 vreča za volno z 2 blazinama iz enakega dvo-
nitnika (4 fl 30 kr), 1 stara svilena odeja (28 kr 1 pf), 1 odeja iz graškega
platna (28 fl 1 kr), 1 turška in 2 platneni odeji (1 fl), 1 par čisto novih rjuh
s širokimi trakastimi čipkami (5 fl), 1 rjuha s širokimi čipkami (2 fl 50 kr),
2 para rjuh iz navadnega kmečkega platna (5 fl), 2 para pražnjih rjuh (3 fl
14 kr), 1 par rjuh iz hodničnega platna (1 fl 8 kr), 5 pari starih rjuh (54 kr),
1 prevleka za vzglavnik iz modrega dvonitnika (10 kr), 1 obrabljena rumena
-španska stena (6 fl), 1 vzglavnik iz perja (cena nečitljiva), 1 namizni prt iz
damasta (8 fl), 24 takšnih serviet (8 fl), 2 prav taka stara majhna namizna
prta (3 fl), 4 namizni prti iz dvonitnika z 12 namiznimi prtički (8 fl), 1 turška
namizna preproga (40 kr), 1 tirolska namizna preproga (30 kr), 2 brisači iz
dvonitnika (1 fl 30 kr), 7 večjih in manjših nabodal, 2 ražnja, 5 različnih ponev,
4 trinožniki, 2 železni kozici. 1 žeželj, 1 ponev za klobase, 1 velika ognjiščna
koza, 1 veliko železno nabodalo in 1 majhen prav tak trinožnik, 1 grebljica
z lesenim držalom, 2 burkel, 2 ribežna, 4 pločevinaste zajemalke, 1 železna
veriga za kotel, 4 železni pokrovi za lonce, nekaj manjših loncev, 2 majhnih
železnih vil (vse 2 fl), 3 čebri (I fl 6 kr), 1 sod s 4 železnimi obroči [40 funtov]
127
Angelos Baš
(2 fl 12 kr), 1 velika žitna omara (1 fl 42 kr), 1 žitna skrinja (1 fl 8 kr), 1 dober
sod, ki je držal 200 bokalov (2 fl).="'
Celotna vrednost zapuščine je znašala 5177 fl 8 kr.
14. Inventar Mihaela Rakovca iz Kutnega pri Stražišču; sestavljen 22. fe-
bruarja 1759.
Posestvo je obsegalo 1 svobodniško kmetijo, ocenjeno s 1400 fl deželne
veljave. Gotovine ni ostalo nobene. Aktivnih dolgov je bilo 85 fl 45 kr, pa-
sivnih pa 169 fl 52 kr.
Kot hišna notranja oprema se navaja: 1 par srednjih rjuh, 2 para rjuh
iz hodničnega platna, 2 namizna prta, 2 prevleki za vzglavnike, 1 namizno
pregrinjalo, 1 slaba pernica, 2 blazini, 2 vzglavnika (vse brez cene), 1 železna
pečnica (2 fl 20 kr), 1 bakreni žehtnik (7 fl), 2 železni ponvi (24 kr), 4 železni
slabi pokrovi za lonce (20 kr), 2 ribežna (12 kr), 2 železni tehtnici (1 fl 20 kr),
2 trdi mizi (1 fl 20 kr), 4 leseni stoli (40 kr), 3 slabi posteljnjaki (2 fl), 3 ko-
lovrati (1 fl), 8 navadnih žitnih čebrov (5 fl), 2 čebra za zelje (2 fl), 2 žitni
skrinji (2 fl), 2 drugi skrinji (6 fl), 2 škafa za vodo (cena nečitljiva) 1 vedro
za mleko (cena nečitljiva), 2 mernika (24 kr), pol mernika (20 kr), 1 lončen
vrč za jesih (8 kr), 2 polični majoliki (8 kr), 6 loncev (10 kr).
Celotna vrednost zapuščine je znašala 1742 fl 29 kr.
15. Inventar Luke Rubežnika iz Kozarij ; sestavljen 4. avgusta 1759.
Gotovine je ostalo 425 fl nemške veljave. Dolgov je bilo 10 fl. Posestvo
ni natančneje popisano.
Kot notranja oprema se naštevajo: 2 burkel (12 kr), 2 pokrova za lonce
(14 kr), 2 pokrova za peč (51 kr), 1 tehtnica (17 kr), 3 ponve (27 kr), 10 različnih
starih rjuh (2 fl 50 kr), 3 stari namizni prti (36 kr), 1 stara kositrnica, ki je
držala 2 bokala (cena nečitljiva).
Celotna vrednost zapuščine ni zapisana.
16. Inventar Primoža Mrvca (tudi peka) iz Loke; sestavljen 1. julija 1768.
Posestvo je obsegalo svobodniški dvorec s skednjem in vrtom (1200 fl
deželne veljave). Gotovine je ostalo 9 fl 22 kr.
Kot hišna notranja oprema se omenjajo: 5 pernice iz dvonitnika (6 fl),
1 platnena pernica (1 fl), 2 navadni posteljni odeji (2 fl), 2 pK>steIjnjaka iz
mehkega lesa (2 fl), 2 para starih rjuh iz hodničnega platna (40 kr), 6 parov
starih vzglavnikov (2 fl), 5 starih namiznih prtov (3 fl), 4 serviete (40 kr),
10 kositrnih krožnikov, 1 skleda in 1 ročka, ki je držala bokal [14 funtovl
(6 fl 32 kr), 1 ročka (cena nečitljiva), 5 kositrnic [20 funtov] (9 fl 26 kr),
2 tehtnici (3 fl), 1 velika železna tehtnica (3 fl). 1 prav taka, majhna (40 kr),
18 parov navadnih nožev in vilic (2 fl), 14 žlic iz roževine (1 fl 40 kr), 4 pari
nožev, vilic in žlic (cena nečitljiva), 6 navadnih slik (20 kr), 4 štirioglate
mize iz trdega lesa (4 fl), 2 dolga stola iz mehkega lesa (40 kr), 1 dolga miza
iz mehkega lesa (1 fl), 3 navadni stoli iz trdega lesa (1 fl), 1 dolgi stol (20 kr),
3 stare žitne skrinje iz mehkega lesa (4 fl), 1 navadna miza iz mehkega lesa
(1 fl), 5 sodov (brez cene), 7 različnih sodov, 4 od teh z železnimi obroči
(20 fl).^i
Celotna vrednost zapuščine je bila 1623 fl 4 kr 2 pf.
17. Inventar^^ Antona Jakliča iz Šmartna pri Litiji;^' sestavljen 1. sep-
tembra 1768.
V tem inventarju nisem prevedel izrazov »Portier bretter«, »Tischauf-
warters, »Reisstrugen«, »Bavella«, »Fillianzen«.
'"^ V tem inventarju nisem prevedel izraza »Fleibenpetter«.
Inventar je ponekod slabo ohranjen, tako da gornji podatki niso ce-
lotni.
^ Ta svobodnik je bil v službi Apfaltererjev, kar kaže tudi njegov boga-
tejši inventar.
128
Hišna oprema svobodnikov na kranjskem v IT. in (8. stoletju
Posestvo je obsegalo hišo z vrtom in hlevom (500 fl nemške veljave).
Natančnejši popis manjka.
Kot hišna oprema se navaja: 6 kositrnih skled [10 funtov[ (5 fl), 15 kosi-
trnih krožnikov [14K funtov] (7 fl 30 kr), 1 medeninast možnar [2^ funta]
(1 fl 8 kr), 1 likalnik (2 fl), 3 železni svečniki (1 fl 30 kr), 4 kositrnice [6 fun-
tov[ (3 fl), 3 precej obrabljeni namizni prti iz damasta, 24 enakih serviet,
5 navadni namizni prti, 5 obrabljenih brisač iz navadnega platna, 5 parov
, pražnjih rjuh, 14 parov rjuh iz hodničnega platna, 2 para črno obšitih pre-
vlek za vzglavnike, 3 pari navadnih, gladkih enakih (vse cene nečitljive),
3 nove turške posteljne odeje, podložene s platnom, 1 odeja, 2 stari odeji,
1 pernica, prevlečena z dvonitnikom, 7 prav takih blazin, 1 postelja s slam-
njačo in 2 blazinama, 2 vzglavnika, 1 star posteljnjak iz mehkega lesa, 1 per-
nica, prevlečena z dvonitnikom, dokaj obnošena, 1 otroška pernica z blazino
(vse cene nečitljive), 3 bokalne majolike (30 kr), 3 polične majolike (21 kr),
3 polične steklenice (12 kr), 1 stekleni pokrov (10 kr), 8 navadnih kozarcev
(24 kr), 2 steklenici, ki sta držali osminko bokala (10 kr), različni majhni
stekleni kozarci (12 kr), 1 točilna omara, I nov naslonjač, prevlečen z rdečim
usnjem, 1 star, prav tak naslonjač, 1 velika skrinja iz mehkega lesa, 2 enaki
skrinji iz mehkega lesa, 1 majhna miza iz mehkega lesa, 2 dolga in 2 navadna
stara lesena stola, 2 majhni ogledali, 2 enaki vrezani, z železom okovani
skrinji iz trdega lesa (vse cene nečitljive), 1 posteljnjak iz trdega lesa s plat-
nenim pregrinjalom (3 fl), 2 majhna otroška posteljnjaka (2 fl), 1 modro po-
slikan klečalnik iz mehkega lesa (2 fl), 1 skrinja iz trdega lesa (3 fl), 1 skrinja
iz mehkega lesa (1 fl 8 kr), 3 navadne majhne mize iz mehkega lesa (34 kr),
1 zibelka iz trdega lesa (40 kr), 1 navadna majhna miza iz trdega lesa (51 kr),
1 velika Marijina slika z vloženimi rožicami in pozlačenim okvirom (8 fl),
20 različnih majhnih slik, 1 šivalna šatulja, 1 stara stenska ura, 1 stara sve-
tilka, 2 stari zlati tehtnici z utežmi, 1 prav taka, nekoliko boljša, 1 tehtnica
s skodelicami, 2 železni stari srednji, navadni tehtnici, 2 bakrena lonca za
kavo, 1 rumena čaša iz pločevine s pokrovom, 5 velikih žitnih skrinj iz
mehkega lesa, nekaj žepnih nožev (40 kr), 1 star železni možnar z enakim
tolkalom (19 fl 38 kr), 4 čebri za mast, okovani z železom (2 fl), 2 stari jedilni
omari iz mehkega lesa s predali (2 fl), 5 sodov, ki so držali 78 veder (9 fl
6 kr), 4 stari žitni sodi brez dna (2 fl 16 kr), 2 stara čebra (30 kr), 2 ponvi
(10 kr).
Celotna vrednost zapuščine je znašala 6455 fl 6 kr.
18. Inventar Marije Sevšek iz Šmartna pri Litiji; sestavljen 1. septem-
bra 1768.
Posestvo ni natančneje popisano. Omenja se le hiša s hlevom, cenjena
s 300 fl (veljava ni označena). Gotovine je bilo 1 fl 40 kr.
Kot hišna oprema se našteva: 2 stari kositrnici (51 kr), 8 kositrnih skled
(4 fl), 8 kositrnih krožnikov (2 fl), 3 rjuhe (2 fl), 2 namizna prta (2 fl), 3 na-
mizni prti iz dvonitnika (3 fl), 1 platneni namizni prt (10 kr), 8 starih slik
(1 fl 8 kr), 1 posteljnjak, pernica z blazinami in odejami (8 fl).
Celotna vrednost zapuščine je obsegala 332 fl 29 kr.
19. Inventar^' Tomaža Jereba iz Spodnjega Brnika; sestavljen 15. decem-
bra 1768.
Posestvo je obsegalo 1 svobodniško kmetijo (1000 fl nemške veljave).
Kot hišna oprema se navajajo: 3 velike skrinje, 2 mizi iz trdega I&sa
(ceni nečitljivi), 1 stenska ura (2 fl).
Celotna vrednost zapuščine je bila 1937 fl 34 kr.
^* Inventar je ponekod slabo ohranjen, tako da tukajšnji podatki niso
celotni.
9  Slovenski etnograf j^29
Angelos Baš
20. Inventar^^ Mine Kavčič iz Medvod; sestavljen 4. aprila 1772.
Zaradi slabe čitljivosti je zanesljivo razvidna le cena vsega zemljišča:
150 fl nemške veljave. Gotovine je bilo 47 fl 26 kr.
Kot hišna oprema se omenjajo: 1 razpelo, podobarsko delo (10 kr), 2 per-
nici s 4 pernatimi blazinami (4 fl 8 kr), 2 odeji (1 fl 8 kr), 1 otroška odeja
(17 kr), 2 veliki žitni skrinji (1 fl 42 kr), 1 omara za obleko iz mehkega lesa
(30 kr), 1 omarica iz mehkega lesa z nastavkom iz trdega lesa (34 kr), 2 po-
steljnjaka iz mehkega lesa (1 fl), 1 stenska ura (30 kr), leseni krožniki, lon-
čene sklede in lonci, svečniki (2 fl), 2 soda iz trdega lesa z železnimi obroči,
1 enak sod z lesenim obročem, 1 majhen sod za jesih, 6 starih sodov, 2 kadi
za zelje in repo (vse cene nečitljive).
Celotna zapuščina se je vrednotila s 1218 fl 47 kr.
21. Inventar'"' Jerneja Lampica s Poljan; sestavljen 13. decembra 1783.
Posestvo je obsegalo hišo, hlev in skedenj (350 fl, veljava ni označena),
2 gozdna deleža (17 fl), 2 gmajnska deleža (200 fl), njive in vrt (450 fl). Goto-
vina ni čitljiva.
Kot hišna oprema se naštevajo: 2 stari skrinji, 1 miza iz trdega lesa
(ceni nečitljivi), 5 lesenih stolov brez prevleke (30 kr), 1 stara jedilna omara
(17 kr), 1 tehtnica s skodelicami (40 kr), 1 lesena stenska ura (30 kr), 2 skrinji
iz mehkega lesa (2 fl 16 kr), 1 posteljnjak iz mehkega lesa (2 fl 16 kr), 1 po-
steljnjak iz mehkega lesa (15 kr), 4 kolovrati (51 kr), 3 kadi za repo in zelje
(cena nečitljiva).^'
22. Inventar^* Mihaela Rubežnika iz Kozarij; sestavljen 9. novembra 1795.
Gotovine ni ostalo nič. Posestvo je obsegalo hišo, hlev, skedenj, 8 njiv, 6 paš-
nikov in 1 sadovnjak (1801 fl 31%, kr; veljava ni označena). Vrednost pod-
ložnih zemljišč je znašala 1059 fl 28% kr.
Kot hišna oprema se omenjata 2 vinska soda iz trdega lesa z železnim
obročem (10 fl), 3 kadi za zelje in repo (9 fl), 1 železna stenska ura (4 fl),
kolovrati (2 fl).
Po pregledu celotnega ohranjenega gradiva o hišni opremi svobod-
nikov na Kranjskem v 17. in IS.stoletju moremo preiti k sklepnim
izvajanjem. — Prikazano gradivo je glede na število kranjskih svobod-
nikov razmeroma majhno, čeprav izkazujejo ti svobodniški inventarji
Se mnogo podatkov o drugih vprašanjih, ki pa v tem spisu niso obrav-
navana in zato tudi zadevno gradivo ni objavljeno. Vendar pa so gornji
zapisi o hišni opravi kranjskih svobodnikov v 17. in 18. stoletju zadostni
za pridobitev določene zaokrožene podobe o ravni njihove stanovanjske
opreme. Seveda je treba ob naslednjem posnetku vseskozi upoštevati
številčno omejenost razpoložljivih inventarjev.^' — Kot je razvidno, ne
izkazujejo navedeni naši podatki tako rekoč nobenih predmetnih opisov,
tako da odpade obdelava, povezana s formalnorazvojtiimi oziroma umet-
Inventar je ponekod slabo ohranjen, tako da tukajšnji podatki niso
celotni.
Inventar je ponekod slabo ohranjen, tako da tukajšnji podatki niso
celotni.
" V tem inventarju nisem prevedel izraza »Fleibensack«.
^* Fase. 7 stanovske uprave svobodnikov v ODAS-u.
Saj je bilo 1776 na Kranjskem še 499 svobodnikov; po J. Polcu. n. d.,
str. 128 si.
130
Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. sloletjii
nostiiozgodoviiiskimi vprašanji. Spričo tega so posvečene spodnje vrste
predvsem spoznavam o svobodniški življenjski ravni, kolikor je kazna
iz ugotovljive hišne opreme, in določitvam kronologije posameznih
opravnih predmetov.^"
Slike in ogledala. — V 17. stoletju se slike v svobodniški
hišni opremi ne navajajo. S tem naj ne bo rečeno, da jih takrat še niso
poznali, temveč je takisto mogoče, da jih po eni strani maloštevilni in
skopi ohranjeni inventarji v resnici nisoi poznali, da pa jih po drugi
strani izkazujejo neznani oziroma neobranjeni svobodniški zapuščinski
spisi. Vsekakor je prva omemba slik v svobodniških kranjskih hišah
iz 1721.
V svobodniški hišni opremi na Kranjskem so bile slike razmeroma
redke. Od 22 svobodnikov, ki imamo od njih popise zapuščin, je nave-
denih samo 6 domov, kjer so imeli slike, in sicer so bili to večinoma le
najpremožnejši (Jankovič, Erat, Jaklič, Mrvec, ki je bil tudi še pek,
Juraj in Kavčič;ta je bila od teh znatno manj imovita).
Po spoznanih inventarjih moremo soditi, da je bilo pri svobodnikih,
ki so imeli v svojih domovih slike, le-teh sorazmerno dosti. Večidel so
bile slike nabožnega značaja (svetniki in svetopisemski prizori), vendar
pa se hkrati, kajpak poredko (le pri Eratu in Jakliču), naštevajo tudi
krajine (8, od teh 4 beneške), tihožitja (2, laški), upodobljeni deli Benetk
(1) in portreti (6).
Razen enega razpela se kipci v naših inventarjih ne omenjajo.
Natančni inventarni opisi slik manjkajo, toda po njihovih navedbah
prav kakor tudi po drugem znanju o tem smemo sklepati, da gre naj-
večkrat za slike na steklo, za razne reze in reprodukcije ter le malokdaj
za drugačne, originalne slike (kar so gotovo edino portreti).
Okviri, kolikor so opisani, so bili pozlačeni ali pa črno luženi (1 je
bil marmoriran). Les (trdi, mehki) se razen dveh primerov (trdi, mehki)
ne omenja.
Zelo redka so bila pri kranjskih svobodnikih v 17. in 18. stoletju
ogledala. Naštevata jih samo 2 inventarja: Eratov in Jakličev. 6 jih je
bilo velikih, 3 pa majhna.
Kolikor so označeni ogledalni okviri, so bili pozlačeni in delo po-
dobarjev.
Pohištvo. — Najpomembnejši del svobodniškega pohištva na
Kranjskem so bile, po naših inventarjih sodeč, skrinje, in to do 50. let
18. stoletja. Dotlej številčno jasno prevladujejo nad drugimi kosi hišne
™ Vselej je treba imeti v razvidu višje, izjemne razmere Jankoviča, Erata
in Jakliča, ki izražajo dosti boljše življenjske pogoje ko pri drugih, povpreč-
nih svobodnikih.
¦'^ Ker najdemo pri kranjskih svobodnikih ogledala le pri Eratu in Ja-
kliču, je treba posebej podčrtati, da so bili to izrecno izjemni svobodniški
opravni predmeti.
131
Anpolos Baš
oprave, po tem času pa jih je relativno manj. — Kljub temu pa je
skrinja tudi proti koncu 18. stoletja predstavljala še zmeraj pomemben
del svobodniškega pohištva, čeprav je tedaj, kot rečeno, izgubila svoj
prejšnji malone izključno prevladujoči značaj v kranjski svobodniški
hišni opravi.
Vrste skrinj se v inventarjih navajajo: žitne skrinje, skrinje za živež,
skrinje za obleko in enkrat dve skrinji za pepel. Daleč največ je ome-
njenih žitnih skrinj.
Velikost skrinj je različna; kolikor je v inventarjih navedena, bi
sklepali, da je bilo tačas mnogo več »velikih« kakor pa »malih« skrinj.
Po obsegu mer skrinje v svobodniških inventarjih na Kranjskem pravi-
loma niso zapisane.
Les, iz katerega so bile skrinje, je bil večidel mehek.
Zunanji videz skrinj nam inventarji skoraj nikjer ne izpričujejo.
Edini opisi so tile: 1672 so imeli v Kračah 3 žitne skrinje brez ključav-
nice in tečajev, 4 skrinje pa neokovane. 1698 se omenja v Za vrstniku
skrinja s pokrovom v obliki strehe, 1721 so našteli v Lokarjah 6 posli-
kanih skrinj, 1758 v Stražišču 2 skrinji z vložki, 1768 pa v Šmartnu pri
Litiji 2 rezani, z železom okovani skrinji. Drugih opisov pri navedbah
skrinj ni.'-
Povprečno je bilo po svobodniških domovih nekaj več ko po 7 skrinj,
vendar pa moramo pri tem upoštevati, da skrinje v 4 inventarjih zaradi
preskope sestave oziroma slabe ohranjenosti niso razvidne, tako da je
to število v resnici prenizko. Za čas do druge polovice 18. stoletja je
povprečno število skrinj nekaj več ko 11, v naslednjih desetletjih pa —
po razpoložljivih inventarjih kajpada — samo še 4. Najvišja števila
skrinj pri eni kranjski svobodniški hiši so znašala od 26 navzdol.
V razvojnem pogledu je skrinji najsorodnejša omara. Prva kranjska
svobodniška omara se omenja 1721, in sicer kot jedilna omara. — Omare
pa so bile v svobodniških hišah precej redke. Najdemo jih zgolj pri 6
od 22 inventarjev, in to večinoma pri najbogatejših svobodnikih (Juraj,
1721; Strah, 1734; Jankovič, 1755; Erat, 1758; Jaklič. 1768; Kavčič, 1772;
Lampič. 1783). Najpremožnejši od teh so imeli omare, ki govore — po
opisu — o močno meščansko oziroma plemiško vplivanem pohištvu.
Tako je imel n. pr. Jankovič luženo majhno komodo, Erat 4 pisalne
omare (2 iz mehkega, 2 iz trdega lesa), 1 staro, črno luženo in z železom
okovano omaro, 1 poslikano štirioglato omaro iz trdega lesa, 3 različno
velike poslikane omare za obleke iz mehkega lesa, različno velike točilne
omare, komode — torej same pohištvene kose, ki bi jih lahko ugotovili
v tedanjih meščanskih ali plemiških inventarjih. Jaklič je imel točilne
in jedilne omare. — Na splošno pa so bile omare pri kranjskih svobod-
nikih prav maloštevilne, saj jih najdemo poleg omenjenih le še pri štirih
^ Spričo tega bodo veljali za krasitev oziroma formalni razvoj skrinj pri
kranjskih svobodnikih zadevne ugotovitve o naših kmečkih skrinjah sploh:
F. K. K o s , nav. delo, str. 53 si.
132
Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stoletju
drugih svobodnikih, ki so takisto imeli le redke omare (povprečno
eno in pol).
V naših inventarjih iz 17. stoletja se navaja edino 1 posteljnjak
(Kračan, 1672). Pogostnejše so omembe postelj v 18. stoletju (Juraj, 1721,
jih ima 6 iz mehkega lesa in še 5 za služinčad). Če izvzamemo Jankoviča,
Erata in Jakliča zaradi njihovih izjemnih razmer, je pri kranjskih svo-
bodnikih v 18. stoletju povprečno število posteljnjakov nekaj manj ko 3
(v 3 inventarjih posteljnjaki zaradi preskope sestave oziroma slabe .
ohranjenosti niso razvidni).
Les posteljnjakov ni vselej označen; večinoma je bil mehek.
Jankovič, Erat in Jaklič so- bili tudi glede postelj dokaj pred dru-
gimi svobodniki. Erat je imel n. pr. 1 posteljnjak iz trdega lesa z vložki,
1 njegov posteljnjak pa je bil modro poslikan. (Razen pri Eratu ni v
nobenem svobodniškem inventarju podana krasilna plat posteljnjakov.)
V Eratovem in Jakličevem inventarju (drugod ne) se omenjata zi-
belki: Eratova je bila iz trdega lesa z vložki, Jakličeva pa enaka, le brez
vložkov; Jaklič je imel tudi 2 otroška posteljnjaka.
Od kranjskih svobodniških inventarjev iz 17. stoletja vsebujeta
omembe miz (brez opisa) le dva (enkrat 1 miza, drugič 2). — Kakor
posteljnjaki postanejo tudi mize v 18. stoletju pogostnejše. Z izjemo
Jankoviča, Erata in Jakliča je takrat povprečno število miz v kranjskih
svobodniških hišah nekaj več ko 3 (v 5 inventarjih mize zaradi preskope
sestave oziroma slabe ohranjenosti niso razvidne). Največ je bilo v eni
hiši 8 miz.
Glede na inventarne zapise so bile te mize povečini iz trdega lesa.
Obdelave po inventarnih navedbah ni mogoče dognati.
Tudi mize imajo Jankovič, Erat in Jaklič boljše ko drugi svobod-
niki. Jankovič je imel med drugim 1 točilno mizo, Erat pa 2 igralni mizi
iz trdega lesa z vložki, 2 enaki mizi z vložki iz mavca, 1 raztegljivo mizo
iz mehkega lesa za 12 oseb, 1 mizo iz mavca s podstavkom iz mehkega
lesa, 1 štirioglato mizo z 2 predaloma.
Mentrg navajajo svobodniški inventarji s Kranjskega le 7: 1637 v
Velikem Globokem 2, 1721 v Lokarjah 2, 1747 v Zvaruljah 2 in 1758 v
Stražišču 1. — Opisana je zgolj zadnja: štirioglata in iz mehkega lesa.
Stoli se v 17. stoletju ne omenjajo. Edinole v inventarju iz Krač 1672
se navajajo 4 klopi. — Tudi v 18. stoletju ne izkazujejo stolov vsi inven-
tarji. Od 16 inventarjev s pohištvom (eden je brez podatkov o pohištvu)
jih pozna stole 9, vendar pa je treba opomniti, da 3 inventarji, ki ne
zapisujejo stolov, niso v celoti čitljivi.
Število stolov je zelo različno. V svobodniških hišah, ki so imele
stole, jih je bilo povprečno malo manj ko 8.
Razloček med Jankovičem, Eratom in Jakličem ter drugimi svobod-
niki je tudi tukaj očiten. Ne toliko v številu, saj jih imata Jankovič in
Jaklič razmeroma zelo malo (4 oziroma 6), temveč v kakovosti. Drugi
svobodniki so imeli, razen Končarja, ki je imel poleg dveh navadnih
lesenih stolov tudi še dva naslonjača, zgolj navadne lesene stole, po
¦ 133
Angelos Bais
navedbah večinoma iz trdega lesa, medtem ko so imeli Jankovič, Erat
in Jaklič stole, kak:ršne poznamo iz tedanjih meščanskih in plemiških
oprav. Jankovič je imel 4 naslonjače, prevlečene z usnjem. Erat 7 be-
neških slamnatih stolov, 18 različnih naslonjačev iz usnja in 1 otroški
naslonjač, prevlečen z usnjem, Jaklič pa 2 naslonjača, prevlečena z
rdečim usnjem.
Klečđlnike so imeli samo najpremožnejši svobodniki: Juraj, 1721,
1 star klečalnik: Jankovič, 1755, 1 klečalnik iz mehkega lesa; Erat, 1758,
1 klečalnik iz trdega lesa z vložki, 1 enak klečalnik s skrinjico, 1 kle-
čalnik z nastavkom iz čnio luženega trdega lesa; Jaklič, 1768. pa 1 na-
vadno poslikan klečalnik iz mehkega lesa.
Stenske in namizne ure se pojavijo predvsem v drugi polovici 18. sto-
letja: Juraj, 1721, je imel stensko uro z utežmi; Erat, 1758, veliko mede-
ninasto stensko uro in 1 namizno uro iz belo tolčene medeninaste ploče-
vine; Jaklič, 1768, 1 staro stensko uro; Jereb, 1768, 1 stensko uro; Kavčič,
1772, 1 stensko uro; Lampič, 1783, 1 leseno stensko uro: Rubežnik, 1795,
1 železno stensko uro.
V 17 poznanih kranjskih svobodniških inventarjih iz 18. stoletja je
7 navedb o urah. — Zanimivo je, da so jih imeli tudi manj premožni
svobodniki.
Bile so medeninaste, železne in lesene.
Španske stene poznamo pri svobodnikih le iz Eratovega inventarja
(1 rumeno, rabljeno).
Prav takoi tudi zavese: 2 zeleni okenski zavesi, 4 stare enake, 2 para
pražnjih enakih in 3 rumene stare zavese.
Posteljna oprema. — Od posteljnega perila poznamo pri
kranjskih svobodnikih v 17. stoletju samo rjuhe. V 18. stoletju pa se,
kakor drugi deli svobodniške hišne opreme, pomnoži tudi posteljno
perilo. Vendar pa rjuh ne navajajo vsi svobodniški inventarji. Od 17 in-
ventarjev iz 18. stoletja manjkajo v 4 (eden od teh je v razloček od
drugih treh v celoti ohranjen oziroma čitljiv).
Z izjemo Jankoviča, Erata in Jakliča je povprečno število rjuh pri
svobodnikih v tem času nekaj višje ko število posteljnjakov. Pri Jan-
koviču, Eratu in Jakliču je ta razloček znatnejši. — Juraj, 1721, 9 ozi-
roma 6 posteljnjakov (3 za služinčad), 4 rjuhe; Končar, 1726, 3 postelj-
njaki, 5 rjuh; Strah. 1734, 3 posteljnjaki, 3 pari rjuh; Petrič, 1745, 2 po-
steljnjaka, nobenih rjuh; Vozelj, 1747, 2 posteljnjaka, 3 rjuhe; Jankovič,
1755, 2 posteljnjaka, 5 parov rjuh: Hočevar, 1757, 1 posteljnjak, 8 rjuh;
Erat, 1758. 6 posteljnjakov, 19 rjuh; Rakovec, 1759, 3 posteljnjaki, 3 pari
rjuh; Rubežnik, 1759, nobenega posteljnjaka, 10 rjuh; Mrvec, 1768, 5 po-
steljnjakov, 2 para rjuh; Jaklič, 1768, 5 posteljnjakov, 19 parov rjuh;
Sevšek, 1768, 1 postelja, 3 rjuhe; Jereb, 1768, nima teh podatkov; Kavčič,
1772, 2 posteljnjaka, nobene rjuhe; Lampič, 1783, 1 posteljnjak, nobene
rjuhe; Rubežnik, nima teh podatkov.
O snovi rjuh v 17. stoletju ne izvemo iz inventarjev ničesar. —
V 18. stoletju pa so bile rjuhe, kolikor moremo presoditi iz ohranjenih
134
Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stoletju
navedb, največkrat iz hodničnega platna, neredko pa tudi iz pražnjega.
— Pri Končarju, 1726, se omenja klekljana rjuha iz finega platna. Erat,
1758, pa je imel nekaj čipkastih rjuh. Seveda sta to izjemna primera.
Pernice se naštevajo v 9 svobodniških inventarjih iz 18. stoletja (prej
se ne omenjajo). Kajpak so jih imeli premožnejši svobodniki, hkrati pa
je podoba, da jih je bilo sčasoma vedno več. — Njihovo število je bilo
dokaj enotno. Juraj, 1721, ima 5 pernic in 1 pernato blazino: Končar,
1726, 1 pernato blazino; Jankovič, 1755, 3 pernice; Erat, 1758, 5 pernic
in 1 pernat vzglavnik: Rakovec, 1759, 1 slabo pernico; Mrvec, 1768, 4 per-;
niče; Jaklič, 1768, 2 pernici in 1 otroško pernico; Sevšek, 1768, 1 pernico;
Kavčič, 1772, 2 ibernici in 4 pernate blazine. — Glede pernic so se Jan-
kovič, Erat in Jaklič izenačevali z drugimi svobodniki.
Kolikor je navedena prevleka pernic, gre z eno izjemo (barhant)
vedno za dvonitnik.
Vzglavnike in blazine vsebuje 9 svobodniških inventarjev iz 18. sto-
letja (prej se ne omenjajo). — Število je različno: Juraj, 1721, 2 vzglav-
nika; Končar, 1726, 1 vzglavnik, 1 pernata blazina; Jankovič, 1755,
5 blazin; Erat, 1758, 12 blazin in 6 vzglavnikov; Rakovec, 1759, 2 blazini,
2 vzglavnika; Mrvec, 1768, 6 vzglavnikov; Jaklič, 1768, 7 blazin in
2 vzglavnika; Sevšek, 1768, nekaj blazin (število ni navedeno); Kavčič,
1772, 4 pernate blazine (glej zgoraj).
Polnilo blazin se navaja samo enkrat (žima. Erat); takisto redko
prevleka (dvonitnik); včasih so bile blazine prešite.
Tudi prešitih odej ne izkazujejo vsi kranjski svobodniški inventarji,
Od 15 za to razpoložljivih inventarjev iz 18. stoletja (prej se ne ome-
njajo), so navedene v 10. — Juraj, 1721, je imel 3 prešite odeje; Končar,
1726, 1 prešito odejo, obrobljeno z modrim platnom in 3 posteljne
odeje (1 iz koštrunove kože); Strah, 1734, je traisi 1 prešito odejo iz poti-
skanega platna; Vozelj, 1747, 2 prešiti odeji; Erat, 1758, 5 odej (iz svile
in iz platna); Mrvec, 1768, 2 navadni posteljni odeji; Jaklič, 1768, 3 tur-
ške in 3 navadne odeje; Sevšek, 1768, odeje (število ni navedeno); Kavčič,
1772, 1 otroško odejo in 2 odeji; Lampič, 1783, 2 stari odeji.
Prve omembe prešitih odej so zgodnje (1721), pa tudi njihovo število
skozi vse 18. stoletje je glede na svobodniške, kmečke domove razmeroma
znatno.
Zelo redka, izjemna so bila posteljna pregrinjala. Znana so samo iz
Vozljevega (1747, eno) in iz Eratovega (1758, štiri) inventarja.
Spali so na slami; zimnice se omenjajo zgolj pri Eratu. — Takisto
so redke same omembe slamnjač (iz dvonitnika); Juraj 3, Erat 2, Jaklič 1.
Za 17. stoletje nimamo o tem nobenih podatkov.
Pri Jankoviču in Eratu se navajata posteljna grelca.
Namiznoperilo. — Tu so najpogostnejši namizni prti. Končar,
1726, je imel 2 klekljana namizna prta; Strah, 1734, 1 par namiznih prtov
iz hodničnega platna; Petrič, 1745, 2 namizna prta; Erat, 1758, 3 namizne
prte iz damasta, 12 navadnih namiznih prtov, 4 namizne prte iz dvo-
nitnika ter po 1 turško in tirolsko namizno preprogo: Rakovec, 1759,;
135
Angelos Baš
3 namizne prte; Mrvec, 1768, 8 namiznih prtov; Jaklič, 1768, 3 obrab-
ljene namizne prte iz damasta in 3 navadne namizne prte; Sevšek, 1768,
2 namizna prta, 3 namizne prte iz dvonitnika in 1 platnen namizni prt.
— Od inventarjev iz 18. stoletja (zgodnejših navedb ni) pozna namizne
prte 8 inventarjev.
Prevladovali so platneni namizni prti.
Dosti redkejše so bile serviete. Imeli so jih le 3 kranjski svobodniki
(v 18. stoletju): Petrič, 1745, eno; Erat, 1758, 24 damastnih; Jaklič, 1768,
prav tako 24 damastnih.
Posodje. — Iz 17. stoletja nimamo o svobodniškem posodju na
Kranjskem nobenih inventarnih navedb. Tudi o tem vprašanju dobimo
prve podatke iz 18. stoletja. Inventarji nam povedo, da je bilo svobod-
niško ognjiščno posodje lončeno (lonci) oziroma železno ali bakreno
(ponve); lonci so imeli, kolikor se omenjajo, železne pokrove.
Kotli, ki so navedeni, so bili iz bakra (1 vzidan). — Prav tako tudi
našteti žehtniki; eden je obsegal 2 vedri.
Namizno posodje je bilo, po inventarjih, navadno iz kositra, z iz-
jemo zajemalk, ki pa se le redko navajajo (2 leseni, 1 bakrena), in z
izjemo majolik.
Razen pri Eratu in Jakliču, kjer se zapisujejo tudi steklenice in
stekleni kozarci, so vse drugod omenjene »steklenice« iz kositra, torej
kositmice.
Ročke in sklede so bile prav tako večinoma kositrne, deloma pa ma-
jolične ali lončene.
Takisto so bili krožniki največkrat iz kositra, včasih pa tudi leseni
ali majolični.
V Eratovem inventarju se omenjata 2 majolična umivalnika in dalje
vrsta porcelanastih skodelic; s tem v zvezi se navajajo kot pijače kava,
čaj in čokolada.
Mere posodja niso vselej zapisane, zato so sklepi o tem tvegani.
Edinole za ročke oziroma vrče se sme s precejšnjo gotovostjo trditi, da
so bile skoraj vedno bokalne. Kositmice so bile zelo različne; zato se
njihove mere ne dajo povzeti, saj so obsegale bokal, polič ali pa četrt
bokale. Isto velja tudi za majolike, ki so bile dokaj pogostne.
Teža tega posodja je bila velika. 23 velikih in malih kositrnih skled
je tehtalo n. pr. 48 funtov, 47 kositrnih krožnikov 39 funtov in %, 4 kosi-
tmice 6 funtov ali 6 kositrnih skled 10 funtov.
O pribora nam zadostne navedbe manjkajo.
Bistvenih razločkov v snovi posodja pri posameznih svobodnikih na
Kranjskem v 18. stoletju ni. Obseg je kajpak v glavnem ustrezal pre-
moženju.
Svetila. — Svečniki oziroma svetilke se omenjajo stoprav v in-
ventarjih iz 18. stoletja (v 6 inventarjih). To lahko pomeni, da jih drugi
inventarji v resnici niso poznali ali pa da so bili preskopo sestavljeni.
Svečniki so prevladovali nad svetilkami in so bili večinoma iz železa.
Premožnejši svobodniki so imeli medeninaste svečnike. Svetilke so bile
136
Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stolelju
redke; omenjajo se samo pri Končarju, 1726, pri Eratu, 1758, in pri Ja-
kliču, 1768.
Kolovrati. — Iz 17. stoletja poznamo le enega kranjskega svo-
bodnika, ki ima v inventarju zapisane kolovrate (7). Iz 18. stoletja
imamo 7 svobodniških inventarjev z navedbami kolovratov. Povprečno
število pri hiši je bilo nekaj več ko 4. Zanimivo je, da se pri Jankoviču,
Eratu in Jakliču ne omenjajo kolovrati. (Ob tem se zopet pojavi vpra-
šanje o sestavi inventarjev z zadevnimi navedbami.)
Tehtnice. — Tehtnic v inventarjih iz 17. stoletja ni. V 18. sto-
letju se omenja 9 tehtnic. V glavnem so bile iz železa,
Likalniki. — Izrazito izjemni predmeti pri kranjskih svobod-
nikih so bili likalniki. Navajajo se le pri Eratu in Jakliču.
Sodi. — Prva omemba sodov v naših inventarjih je iz 1672. Po
navedbah so rabili kot shranilo za vino, mast, jesih in žito. Kolikor
poznamo njihove mere, so obsegale v glavnem po nekaj desetin veder.
Povprečje je težko ugotoviti, ker so v teh inventarjih navedene vse
različne vrste sodov. Kolikor se omenjajo obroči sodov, so bili največkrat
iz železa, vendar pa lahko sklepamo, da gre pri teh navedbah za izjemne
primere, saj običajno železni obroči pri sodih niso omenjeni in so bili
navedeni pač kot posebnost, ki se posebej zapisuje v nasprotju z na-
vadnimi lesenimi obroči.
Zusammenfassung
DIE HAUSAUSSTATTUNG DER KRAINER FREISASSEN
IM 17. UND 18. JAHRHUNDERT
In der Geschichte der slowenischen materiellen Kultur ist die Frage der
Hausausstattung ungenügend bearbeitet. Bisher sind fast nur die Beschreibungen
der Häuser aus den letzten 150 Jahren, die im Rahmen der Hausbestandteile
das Material der Hausausstattung aufroeisen, bekannt, somit auch geschlossene
Erforschungen der Hausausstattung des Bauers und anderer Stände für die
neueste Zeit fehlen. Um zur Einsicht in die Entruicklung unserer Hausausstat-
tung auf Grund der archivalischen Quellen, die für die ältere bürgerliche,
adelige und auch bäuerliche Ausstattung nicht allzu spärlich erscheinen, bei-
zusteuern, befasst sich der vorliegende Aufsatz erstmalig mit einem kleineren
Teil diesbezüglicher Archioalien und stellt die Hausausstattung der Krainer
Freisassen im 17. und 18. Jahrhundert fest.
In der obigen Arbeit sind zuerst nach Inoentaren die Ermähnungen der
Freisassenhausausstattung angeführt (S. 122—130), mährend der zweite Absatz
(S. 130—137) mit der Zusammenfassung der erkannten Materialien das Schluss-
bild der behandelten Frage darstellt.
Obwohl das angeführte Material in bezug auf die Zahl der Krainer Frei-
sassen unbedeutend ist und in der folgenden Zusammenfassung durchaus die
zahlenmässige Beschränkung der zur Verfügung stehenden Inventare zu berück-
sichtigen ist, erlauben unsere Angaben, über die Art der Freisassenhausaus-
stattung bestimmte Schlüsse zu ziehen. Infolge des Charakters der Inventar-
anführungen können die vorstehenden Ausführungen vor allem den Erkennt-
nissen des Lebensniveaus der Freisassen und chronologischen Bestimmungen
einzelner Ausstattungsgegenstände gewidmet sein.
157
Angelos Bas
Die erste Erwähnung der Bilder in krainischen Freisassenhäusern fällt ins
Jahr 1721. Von 22 Freisassen, Don denen die Beschreibungen der Verlassen-
schaften vorliegen, sind es nur 6, deren Heim mit Bildern geschmückt mar
(grösstenteils die wohlhabendsten). In der Mehrzahl waren es Andachtsbilder,
jedoch werden, obgleich selten, auch Landschaftsbilder, Stilleben und Portraits
aufgezählt. Dabei ging es meistens um Hinterglasmalereien, verschiedene Stiche
und Reproduktionen. — Die Rahmen waren vergoldet oder dunkel gebeizt.
Den wichtigsten Teil des Mobiliars stellten bis zur Mitte des 18. Jahr-
hunderts die Truhen vor. Darnach werden sie rarer. Es gab folgende Arten von
Truhen: Getreide-, Speise-, Kleider- und Aschentruhen. Die Getreidetruhen
grösserer Formen herrschten vor. Durchschnittlich befanden sich in einzelnen
Freisassenhäusern etwas über 7 Truhen.
Schränke waren ziemlich selten. Allein in 6 von 22 Inventaren sind sie
anzutreffen. Meistenteils war dies bei den reichsten der Fall, deren Sehränke
bürgerliche bzw. adelige Beeinflussung aufwiesen.
Die Durchschnittzahl der Bettgestelle betrug bei den Krainer Freisassen im
18. Jahrhundert etwa 3.
So wie die Bettgestelle vermehren sich im 18. Jahrhundert auch die Tische,
deren Durchschnittzahl jener der Bettgestelle gleichkam.
Die Stühle werden wie die Tische erst im 18. Jahrhundert ermähnt, doch
sind sie nicht in allen Inventaren vorhanden.
Die Wand- und Tischuhren (aus Holz, Eisen oder Messing) tauchen in der
zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts auf und waren, auch bei den minder ver-
mögenden Freisassen, verhältnismässig häufig zu finden.
Von der Bettwäsche sind uns aus dem 17. Jahrhundert nur die Bettücher
überliefert. Gleichermassen wie die anderen Bestandteile der Hausausstattung
wird im 18. Jahrhundert auch die Bettwäsche zahlreicher. Die Durchschnittzahl
der Bettücher in dieser Zeit ging etwas höher als die Zahl der Bettgestelle.
Grösstenteils waren sie aus Rupfen-, nicht selten aus Beistenleinwand.
Die Federbetten werden in 9 Freisasseninventaren aus dem 18. Jahrhundert
aufgezählt. Inwieweit Überzüge angeführt sind, handelt es sich mit einer Aus-
nähme (Barchent) immer um Zwillich.
Ebenso werden in 9 Inventaren aus dem 18. Jahrhundert die Polster er-
mähnt. Die Füllung der Polster wird nur einmal angegeben (Rosshaar), selten
auch die Überzüge (Zwillich).
Die Bettdecken, deren Zahl durch das ganze 18. Jahrhundert nicht un-
beträchtlich ist, werden zum ersten Mal 1721 vermerkt.
Man schlief auf Stroh. Strohsäcke werden kaum ermähnt.
Als Tischwäsche dienten am liäufigsten meistens leinene Tischtücher. —
Seltener waren Servietten.
Das Herdgeschirr der Krainer Freisassen bestand aus Ton (Töpfe), bzw.
aus Eisen oder Kupfer (Pfannen).
Die angeführten Kessel sowie Seichtkessel waren aus Kupfer.
Das Tafelgeschirr bestand in der Regel aus Zinn, mit Ausnahme der Majo-
liken und Schöpfer (aus Holz und Kupfer).
Die Flaschen, Krüge und Teller waren auch aus Zinn, seltener aus Majolika,
Ton oder Holz.
Bei den Beleuchtungskörpern überwogen Leuchter; in der Mehrzahl waren
sie aus Eisen, bei den reicheren aus Messing.
Die Durchschnittzahl der Spinnräder in den Freissasenhäusern betrug etwas
über 4.
Die Waagen, die im 18. Jahrhundert stellenweise angeführt werden, waren
meistens aus Eisen.
Ausgesprochene Ausnahmsgegenstände stellten Bügeleisen vor.
Die erste Ermähung der Fässer in unseren Inventaren ist aus dem Jahre
1672. Nach diesen Angaben wurden sie als Wein-, Fett-, Essig- und Getreide-
speicher verwendet. Was ihre Grösse anbelangt, handelte es sich um einige
Zehntel Schaffe umfassende Fässer.
138