#•>


Revirska ljudska univerza Trbovlje
Program izobraževanja 1994/95
Pridobitev izobrazbe
1.	Osnovna šola:
-	6. razred
-	7. razred
-	8. razred
2.	Srednja trgovska šola:
-	prekvalifikacija v poklic prodajalec
-	prodajalec
-	trgovinski poslovodja
-	ekonomsko - komercialni tehnik
3.	Srednja upravno administrativna šola:
-	upravni tehnik
4.	Monter električnih omrežij in inštalacij (redna šola po končani osnovni šoli)
5.	Voznik motornih vozil
6.	Mehanik vozil in voznih sredstev
7.	Zidar za zidanje in ometavanje
8.	Srednja šola za elektrotehniko:
-	elektikar energetik 1. letnik
-	elektrotehnik energetik 3. letnik
-	elektrotehnik elektronik 3. letnik
9.	Gostinski poslovodja
10.	Višja upravna šola
11.	Višja poslovna šola
12.	Program učitelj razrednega pouka na visoki stopnji
13.	Tehniška fakulteta:
14.	Fakulteta za organizacijske vede:
-1. in II. stopnja
Usposabljanje in izpopolnjevanje
1.	Avtomatizacija pisarniškega poslovanja
2.	Poslovna tajnica - tečaj
3.	Poslovni sekretar /po V. stopnji/
4.	Usposabljanje za računovodje /po V. stopnji/
5.	Vodenje poslovnih knjig za mala podjetja in obrtnike
6.	Računalništvo
-	uporaba PC računalnika
-	WORDSTAR, uporaba urejevalnika besedil
-	QUATRO PRO, delo s tabelami in preglednicami
-	AVTOCAD, osnove, projektiranje, praktično delo
7.	Varstvo pri delu in požarno varstvo
8.	Voznik viličarja
9.	Upravljalec mostovnih dvigal
10.	Upravljalec lahke gradbene mehanizacije
11.	Natakarski pomočnik
12.	Skladiščni delavec
13.	Strojepisje
14.	Telefonist
15.	Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za:
-	prodajalec
-	trgovski poslovodja
Splošno izobraževanje
1.	Slovenščina kot drugi jezik za neslovence
2.	Priprava na izpit iz aktivnega znanja slovenskega jezika
3.	Tečaji tujih jezikov - začetni in nadaljevalni:
-	angleščina - začetni in nadaljevalni
-	nemščina - začetni in nadaljevalni -francoščina - začetni
-	italijanščina - začetni
4.	Ekološko izobraževanje za podjetja
5.	Ekološko osveščanje prebivalstva
6.	Program za demokracijo
7.	Študijski krožki
8.	Usposabljanje za življensko uspešnost
9.	Usposabljanje za uspešno komuniciranje
10.	Retorika za vsakogar
11.	Retorika za vodilne delavce
12.	Avtogeni trening
13.	Voditelj čolna
14.	Tečaj šivanja in krojenja
Poleg navedenih oblik po potrebi organiziramo tudi druge oblike usposabljanja in izobraževanja ter prekvalifikacije.
Vpisujemo vsak dan razen sobote od 8. do 15. ure, sreda do 17. ure na sedežu Revirske ljudske univerze Trbovlje, Trg svobode 11/a, telefon: 0601 21-763, telefaks: 0601 21-763
Izberite svojo pot do znanja!
UVODNIK
Ko smo pripravljali prejšnjo številko Zasavca, jnas je vročina krepko zdelovala. V sredo, ko smo že zaključili redakcijo, smo ustavili stroje v Tiki, da smo lahko bralcem postregli s prvimi podatki o uničevalnem neurju, ki je razdejal severni del Zasavja. Prizadevni delavci Tike so imeli ta dan dosti dela sami s seboj, vendar so navozili vodo v sodih, da so lahko stiskali Zasavca.
Danes (torek popoldan), ko pišem tale uvodnik, spet tulijo sirene zaradi požara v Logu pri Mlinšah, kjer gori hlev. Vmes pa pada toča, grmi in dežuje.
Se je narava obrnila proti Zasavju? Trboveljske ulice so bile naslednje dni kot ulice mesta, kjer pustoši vojna. Zagorske ceste so bile neprepoznavne. Krajani Podkaja v Hrastniku pa so še enkrat več okusili moč narave.
Čeprav so povsod ljudje krepko zavihali rokave, je bila vsakršna pomoč dobrodošla. Še posebej pomoč vojakov (nekateri so imeli pred seboj le še pet dni vojaškega roka).
Prva pomoč je bila dobrodošla in hitra. Ljudje le upajo, da potem, ko po televiziji ne bo več posnetkov opustošenega Zasavja in se bodo fotografije ter članki umaknili iz časopisnih stolpcev, ne bo konec zanimanja za nesrečne kraje in ljudi. In bodo v državi našli dovolj denarja za učinkovito pomoč. Čeprav so posledice katastrofalne - še posebej boleče za posameznike (vsak ima svojo žalostno zgodbo), vedno lahko v nesreči iščemo tudi srečo - v tolažbo nam je lahko vsaj to, da sredina noč ni terjala človeških življenj.


Katastrofa v Zasavju (Škoda, Neverjetne zgodbe, Po dežju pride sonce)
Neurje tudi v Litiji
\m
Poletne počitnice
Občinska priznanja, V Turju veselje in žalost
Diabetiki v Rogaški
Orleki spet zažgali
rin-t 1 Zasavčevo poletje s pivovarno Union -IššSJ prvi nagrajenec
Pod posteljo je počilo
Črni Revir
Kako v Zasavju odpravljajo posledice
/ IU1IVU ¥ tdddVjU UUpidVJJdjU |JUblG
Z škode, ki jo je povzročilo neurje in poplave.
Vse o neurju v Litiji.
Pogovor s šefom Orlekov Vladom Poredošem.
Predstavili bomo vse hrastniške nagrajence, ki so dobili priznanja ob občinskem prazniku.
KOLEDAR
DOGAJANJ
27.	jlUlija - Tega ponedeljka je živahno predvsem na policijski postaji v Trbovljah. Svoja vrata za ves dan odprejo za vse, ki jih zanima njihovo delo. In teh ni malo, pa tudi videti imajo kaj: od čisto prave sadike konoplje, preko uniform, različnega vlomnega in protivlomnega orodja, do orožja.
28.	jlUlija - Na svoji sedmi seji se v restavraciji hotela Rudar v Trbovljah sestane zbor Ljubljanske banke Zasavje d.d.. Med drugim govorijo o lanskem poslovanju, pa o letnem obračunu in osvojili t.i. neto dolžnikih, o bodoči poslovni politiki in še in še.
28.	jlUlija - Okrog 23. ure zvečer se nad Čcmšenikom utrga oblak, ki povzroči pravo katastrofo predvsem v zagorski in trboveljski občini. Posledice so vidne že tisto noč, da o jutru, obsijanem s soncem, ne pišemo.
29.	jlUlija - Za tega dne sklicana tiskovna konferenca v LB, Banki Zasavje odpade, odpade tudi popoldanska seja zagorske občinske skupščine, v Trbovljah pa okličejo izredne razmere. Brez pitne vode ostane 16.000 ljudi, kmetije bližnjih zaselkov v zagorski in trboveljski občini pa odrezane od sveta. Povsod razdejanje, kupi blata, kamenja, podivjana Trboveljščica, Kotredcščica, plazovi... Območja, ki jih je prizadela ujma, si priletijo ogledat tudi zrepublike: od ministrov Kacina, Umka, Šterna do premiera dr. Drnovška.
29.	jlUlija - Na svoji prvi programsko - volilni konferenci se sestanejo delegati skupščine trboveljske organizacije Rdečega križa. Občinski odbor se preimenuje v območno organizacijo.
30.	junija - Vojska, civilna zaščita, komunalni in cestni delavci, občani - vsi že drugi dan odstranjujejo posledice strahovitega neurja. Škoda je nepopisna, k sreči pa človeških žrtev ni terjala. Proti večeru do trboveljskih gospodinjstev že priteče tudi voda - a še ne pitna. Popoldne odpade seveda že pred dnevi sklicano zasedanje vseh treh zborov trboveljske občinske skupščine.
1.	julija - Ekipe po terenu še kar poizvedujejo in ocenjujejo škodo. Škodo imajo tudi podjetja - v Trbovljah jo ima največ Strojegradnja, že po prvih ocenah za 15 milijonov mark.
2.	julija - Tega dne naj bi se Trboveljčani zbrali na prostovoljni čistilni akciji. Pride jih le malo, akcija odpade. Sicer pa se razmere po Zasavju počasi normalizirajo.
3.	julija - Čistilna akcija tudi tega dne ne uspe, v Trbovljah pa končno prekličejo izredne razmere. Vse dni pa vročina in še vročina - do 33 in več stopinj Celzija.
Polona Malovrh
In memoriam
Alojz Jeraj
Večino svojega življenja je preživel med Rečico - Ljubljano in Trbovljami. Tik pred svetovno vojno se je rodil v mladi in ambiciozni družini, ki jo je kmalu oropal sovražnik. Po vojni je očeta doletela še nacionalizacija, ki je terjala tudi od njega, da je vsa mladostna leta preživel ob trde« delu na mali kmetiji in ob učenju.
Že v OŠ, gimnaziji in kasneje je bil večni upornik proti neupravičpenemu diktatu in nasilju, kar mu je kasneje v življenju večkrat škodovalo in ga istočasno utrjevalo v njegovih ambicijah. Že v mladih letih je pridobil veliko prijateljev, ki so si ostali zvesti vse do smrti. Srednja lesarska šola in študij arhitekture v Ljubljani sta mu dali strokovno podlago za delo.
Po uspešnem začetku v IBT gaje pot vodila na Republiški sekretariat za industrijo in gradbeništvo, kjer je 12 let soustvarjal podlago za področje slovenskega gradbeništva, vpliva na realizacijo le-tega pa zaradi drugačne politične usmeritve ni imel. Nič čudnega, če je z navdušenjem sodeloval v demokratičnih spremembah ob slovenski pomladi. Zato mu je bilo izkazano zaupanje v trboveljski skupščini, kamor je vnesel celo vrsto pobud in predlogov, istočasno pa prevzel vodenje prostorskega urejanja v občini Zagorje. Ker angažirano delo v Zasavju ni bilo povšeči novim političnim oblastem, je bil prisiljen posvetiti več časa in dela lastni firmi in tako končno dobil možnost delati doma v Trbovljah, kjer sta si z ženo zgradila dom.
V prostem času je prihajal na Rečico k mami, pomagal bratu, se udeleževal srečanj s svojo družino, ki se je redno in pogosto dobivala doma. Ta srečanja bodo pogrešali tudi njegovi prijatelji in lovci. Usoda je hotela, da je njegovo zadnje zemeljsko prebivališče, mrliška vežica, eno izmed del, kijih je tudi arhitektonsko oblikoval. T raj en spomin nanj bo med drugimi tudi dom obrtnikov v Mozirju, za katerega so mu tamkaj še posebno hvaležni.
Lojzetov neumorni duh, zagnanost, iskanje novih rešitev, pragmatičost in neposrednost mnogim niso bili všeč. Vsi, ki so ga imeli radi, pa so znali ceniti njegovo ustvarjalnost, iniciativo ter iskrenost.
Herman Remic
jgrn/z

B
Nikogar ni skrbelo, ko so se v torek, 28. junija, proti večeru začeli zbirati oblaki. "Lepo," je rekel marsikdo, "sc bo čez noč vsaj malo shladilo..." Nihče si ni predstavljal, da se bo nad področjem Čemšcniškc planine in Vrhov znesla nevihta, ki je v dobri uri poplavila vse tri zasavske občine. Med pol enajsto in pol dvanajsto ponoči je padlo sto litrov padavin na vsak kvadratni meter, večina v obliki nekaj centimetrov velike toče. Hudourniki, narasli potoki in plazovi
so rušili vse pred seboj. Naslednje jutro je bilo Zasavje nerazpoznavno, ogromno krajev pa odrezanih od sveta.
Po več kot tednu dni se življenje počasi umirja. Čeprav v trboveljski občini dela na oceni škode kar sedem različnih komisij, do zaklj učka redakcije nismo mogli dobiti končnih podatkov o škodi. Zatrdili so nam le, da je škoda zagotovo večja kot lahko trenutno povedo številke. Če bo končna ocena večja od navedenih za nekaj milijonov nemških mark
ali za nekaj sto milijonov nemških mark, pa nam niso znali povedati.
Zaenkrat je v T rbovljah ocena škode takšna:
-	škoda zaradi plazov na cestah: zagotovitev prevoznosti cest 3.2 milijona mark, dokončna sanacija plazov 10 milijonov mark
-škoda na kmetijskih površinah 4.5 milijona mark
-	škoda na zaenkrat ocenjenih objektih 19 milijonov mark
-	škoda na regionalnih cestah (17 km) 48 milijonov tolarjev
-	škoda na zaenkrat ocenjeni komunalni infrastrukturi 200 milijonov tolarjev.
Do konca tedna zbirajo še prijave občanov in delovnih organizacij oškodi, ki sojo povzročile deroče vode. Najbrž pa ne bodo tako kmalu končale s svojim delom niti ocenjevalne komisije. Na občini so nam obljubili sklic tiskovne konference, ko bodo zbrane dokončne ocene.
Čeprav tudi v Zagorju delo na ocenjevanju škode neurja še poteka, so vsaj okvirne ocene škode že znane:
-	škoda na cestah: krajevne ceste (100 km) 150 milijonov tolarjev, lokalne ceste (60 km) 100 milijonov tolarjev
-	škoda na mostovih 77 milijonov tolarjev
-	škoda na vodotokih in brežinah 800 milijonov tolarjev
-	škoda na komunalni infrastrukturi 300 milijonov tolarjev
-	škoda zaradi plazov, usadov, udorov 600 milijonov tolarjev
-	škoda na nižinskih vodotokih 110 milijonov tolarjev
-	škoda na gospodarskih poslopjih 100 milijonov tolarjev
-škoda na kmetijskih površinah 70milijonov tolarjev
-	škoda na stanovanjskih poslopjih 100 milijonov tolarjev
-	škoda v industriji 250 milijonov tolarjev
-	škoda v malih podjetjih in pri obrtnikih 30 milijonov tolarjev
-	ostala škoda (nogometno igrišče, ribnik,...) 40 milijonov tolarjev
Po zbranih ocenah je torej zagorska občina v zadnjem neurju utrpela za približno 2.7 milijarde tolarjev.
Najmanj vedo povedati o škodi v Hrastniku, četudi je Hrastnik občina, ki je bila v tem neurju najmanj prizadeta. Svojo škodo oj ocenjujejo na 470 milijonov tolarjev, kako pa o,, je razdeljena po posameznih področjih, nam 8? do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti, o Vodna ujma je delno zajela tudi Radeče, J kjer so hudourniki naredili za 305 milijonov tolarjev škode.
Reševanje premoženja v usodni noči.
Jože Ranzinger jr.
D
Trbovlje
Trbovlje so bile izmed vseh treh zasavskih občin najbolj prizadete. Neurje je povzročilo pravo vodno eksplozijo. Trbovcljščica in vsi njeni pritoki so prestopili bregove, hudourniki so drli od vsepovsod, trgali so sc plazovi. Podivjana voda je s seboj nosila izruvana drevesa in grmičevje, sprano zenico in kamenje ter ogromne količine mulja.
Kratko kronologijo dogodkov nam je zbral referent za Civilno zaščito občine Trbovlje Rudi Malešič: "V sredo o b enih zj u traj se je prvič sestal štab CZ občine Trbovlje in začel z delom. Takoj smo začeli s preusmerjanjem struge pri Grahkov! hiši, ki je stala sredi narasle Trboveljščice. S kmetije Vctršek na Vrheh smo dobili obvestilo o požaru. Na pot so se podali trboveljski gasilci, ki jih je spremljal bager. Zaradi ogromnih plazov so prispeli na pogorišče šele štiri ure kasneje.
Ob štirih zjutraj sta se s štabom CZ sestala trboveljski župan Franc Majnardi in predsednik Izvršnega sveta Franc Beravs. Štab jima je predlagal uvedbo izrednih ukrepov, sprejeli pa smo tudi prioriteto pri reševanju problemov. Kot najvažnejše smo postavili razvoz pitne vode, naslednje na seznamu je bilo reševanje ogroženih objektov, sledilo je odstranjevanje ovir na cestah ter čiščenje kupov naplavin, ki jih je umikajoča voda puščala vsepovsod. Še isti dan so nam priskočili na pomoč z republiškega štaba za civilno zaščito, pomagati so prišli slovenski vojaki, rdeči križ in razmere so se počasi normali-
zirale. Občinski štab za CZ je prenehal s svojim delom v nedeljo, ko smo ugotovili, da ljudje ali njihovo premoženje niso več neposredno ogroženi."
Vodja komunalnega sektorja v Javnem komunalnem podjetju Trbovlje Franc Princ je imel že v teh dneh veliko dela, čaka pa ga še več: "Trbovcljščica seje izlivala v Savo s takšno silo, daje kakšnih sto metrov od izliva na nasprotnem bregu Save izpodjedla del magistralne ceste Trbovlje- Hrastnik, ki seje zato vdrla v dolžini 10 metrov. V mestu Trbovlje so bile zaradi Trboveljščice in hudournikov neprevozne skoraj vse ceste. Za neprevoznost cest do okoliških zaselkov je poskrbelo več kot sto plazov, ki so se sprožili to noč. Kanalizacijski sistem je bil v trenutku zamašen z muljem. Na mnogih mestih je voda kanalizacijske cevi odnesla v neznano, odnašalo je rešetke cestnih odtokov in pokrove jaškov. Narasla voda je zalila tudi centralno vodno črpališče v Trbovljah. Nivo vode je bil en meter nad stropom črpališča. Voda je v črpališču povsem uničila vse naprave.
Do sobote nam je uspelo odstraniti večino plazov na cestah in ceste vsaj za silo usposobiti. V dveh dneh smo očistili zalito vodno črpališče blata in z začasnimi ukrepi zagnali eno od črpalk. Prebili in za silo smo očistili glavne kanalizacijske poti, še vedno pa je pretok močno omejen. Če je štab CZ v nedeljo prenehal z delom, se je za delavce Komunale pravo delo šele začelo. V najbolj kritičnih dneh so nam pomagali gasilci, stanovalci, vojaki,... sedaj
smo ostali za delo sami. Popolna sanacija bo trajala še več let."
O težkem delu gasilcev pa je spregovoril poveljnik Občinske gasilske zveze v Trbovljah Srečo Kerin: "V Trbovljah smo zaradi neurja alarmirali vseh devet trboveljskih gasilskih društev in v petih dneh skupno opravili skoraj 4000 delovnih ur. Še med neurjem smo pričeli z reševanjem ljudi in premoženja. Ob enih zjutraj sem imel že prvi stik z direktorjem Republiškega urada za zaščito in reševanje Bojanom Ušeničnikom, tako da smo še isti dan dobili 6 avto-cistern, 10 črpalk in 12 posod za razdeljevanje vode. Dva dni smo polnili posode s pitno vodo in opravili preko 500 izčrpavanj vode iz zalitih objektov. V soboto in nedeljo pa smo s cisternami spirali s cest mulj in blato. Menim, da smo v teh dneh opravili ogromno dela. Veliko zaslug za to imajo seveda tudi gasilci iz Občinskih gasilskih zvez Vclcnja, Mozirja, Litije, Zagorja in Hrastnika, ki so nesebično prišli na pomoč z ljudmi in tehniko."
Jože Ranzinger jr.
Najstarejši Radečani se spominjajo, da se je nekaj podobnega kot tega 28. junija dogajalo 59 leta, ko so vode pridrvele v dolino in pred seboj porušile vse, kar jim je bilo v napoto. Voda je drvela v dolino, hišejezasulo kamenje, mulj, blato. Do Trebšetovih v Podkraju nekaj dni ni bilo možno priti. Stanovalci ulice V Jelovo so dežurali celo noč in preusmerjali tok vode, Sončevim pod Prnovšami je pred prag naneslo blizu 20 kubikov materiala. Neurje Radečam res ni prizaneslo. Še posebej cestnim odsekom, s katerim je dobesedno spralo zgornjo plast materiala in so ostala gola rebra. Komunali močno primankuje ljudi in mehanizacije. Izvajalci, ki gradijo HE Vrhovo, so v pomoč ponudili nekaj ljudi in strojev. Kar nekaj vode bo moralo preteči, da bodo rane po neurju zaceljene.
Franci Kadunc
Avtomobile je preparkiralo.

Ceste je zasulo kamenje.
a
V noči na 29. junij so zagorski gasilci na področju večjih GD sprožil alarm ob 23.15 uri, kasneje pa še na Lokah, Kotretežu, Čolnišah, Mlinšah... Po besedah Janeza Grobeljska so v prvi fazi aktivirali okrog 70 gasilcev, ki so imeli največ dela z reševanjem mostov, stanovanjskih hiš - zlasti so pomagali pri umiku zogroženih območji, saj so bile druge aktivnosti (zaradi hudega naliva) onemogočene. Gasilci so bili z vsemi ekipami na terenu do zgodnjih jutranjih ur, nato pa so ekipo zmanjšali napotrebno število ljudi za čiščenje. V Čemšeniku je bilo 11 gasilcev na terenu kar 24 ur. Na celotnem območju Zagorja so prostovoljci do petka, 1. julija, delali na terenu skupaj okrog 1300 do 1400 ur. Črpali in čistili so prostore, ki so bili poplavljeni, sodelovali pri delu vojakov TO in prali dvorišča ter ceste.
Referentka za Civilo zaščito Janka P. Bantan je povedala, da so na štabu CZ v Zagorju tisto noč hitro ukrepali. Že v nočnih urah so si ogledali situacijo in ugotovili, da so bila najbolj prizadeta območja Čemšcnik, Jesenovo, Kotredež, Znojile, KS Franc Farčnikinnaseljaob potoku Kotredeščice in Medije. Ponoči so aktivirali OŠ v operativni sestavi in sedem gasilskih društev. Tega dne so na seji IS imenovali komisijo za oceno škode in si ogledali objekte,ki šobili najbolj prizadeti, da bi jih oskrbeli in
pripravili za evakuacijo, če bi bilo potrebno. Vendar s strani CZ ni bila potrebna, saj so stanovalci že sami izpraznili najbolj ogrožene stanovanjske objekte. Še posebej sta bili prizadeti Kržišnikova hiša v Znojilah 1 la in stanovanjska hiša Staneta Robavsa v Znojilah 22. Prva poročila so 29. junija posredovali poveljniku republiškega štaba CZ Miranu Bogataju, ministru za obrambo Jelku Kacinu in predsedniku vlade Janezu Drnovšku, ki so si ogledali najbolj prizadeta območja. Ocenili so, da je potrebno aktivirati enote CZ za tehnično reševanje in RKB zaščite in vpoklicali 20 pripadnikov teh enot.
30.	junija in 1. julija so skupaj z enoto TO in PGD v centru Zagorja čistili stanovanjske objekte in okolico ter potok Ko-tredeščico in mostove. Odpravljanju posledic ujme so sc pridružile redne službe JKP, Svce, GM d.o.o., PUH in Hidrotehnik. Janka P. Bantan je pohvalila domačine in lastnike objektov, ki so se dobro medsebojno organizirali in sami čistili mulj, blato... Prvega julija so si pristojni predstavniki ponovno ogledali nastale razmere in se odločili, da prizadete preskrbijo s hrano in higienskimi sredstvi.
V soboto, 2. julija, je občinska CZ sodelovala pri preskrbi 32 prizadetih stanovanjskih
objektov. Enote CZ in OŠCZ so v nedeljo, 3. julija, zaključile z delom na terenu, saj so svoje naloge in obveznosti opravile. Delo nadaljujejo redne službe in v naslednjih dneh bo potrebno pripraviti programe sanacije.
V torek, 5. julija, so predstavnike občine Zagorje obiskali
člani medresorske skupine vlade RS, da bi jim pomagali pri porazdeli tvi40 milijonov akontacije za odpravo posledic neurja. Z njimi naj bi zagotovili prevoznost cest, pretok vodotokov, saniranje najbolj prizadetih stanovanjskih objektov in vodooskrbo.
Mija Južina
Ob polnoči na Polju.
Razdejanje v Jesenovem.
Zagorje v usodni noči.

Struge in ceste v Znojilah ni bilo več.
Jože Ranzinger jr.	Tomo Brt
D
Jedilnica GRO na Dolu.
V KS Podkraj, kjer seje v sredo mudil tudi minister za promet in zveze Igor Umek, je več plazov zasulo cesto Hrastnik - Radeče, ki teče po desnem bregu Save. Cesto smo očistili sedemnajstih plazov, tako je prevozna do domačije Ferk, ne pa do Radeč. Preostali
O dogodkih v Hrastniku je načelnik občinskega štaba Civilne zaščitc(CZ) v Hrastniku Vili Zaletel povedal: "V Hrastniku neurje ni bilo tako hudo kot v Trbovljah, vendar se ga ni ognilo. Potok Boben, v katerega so se na Čečah zlili vsi hudourniki, je spodjedcl mnogo nasipov in bregov na poti do Save. Boben je poldrugi meter visoko zalil trgovino Avtoinfomix, zalil je še nekaj prostorov hrastniške TKI in Steklarne, vendar so škodo že odpravili. Naplavine, ki jih je Boben nosil s seboj, so se zagozdile pod mostovi, vendar smo skušali sproti odmaševati zastoje, dado večjih razlitij Bobna ni prišlo. Na Čečah je že ob pol enih zjutraj brnela mehanizacija in delovni stroji so sproti poglabljali strugi. Na poti do Čeč je bilo potrebno odstraniti tri plazove, ki so zgrmeli na cesto.
plazovi se nahajajo na področju občine Laško.
Največ problemov	so
povzročili hudourniki z rudniškega dnevnega kopa. Na Ani je hudournik, ki je s sabo nosil tudi nekaj deset kilogramske kamne, skorajda zasul starejšo etažno hišo s šestimi stanovanji.
Autoinfomix je zalilo.
Ko je drl mimo hiše, je na obeh straneh "izkopal" več kot meter globoka kanala v celotni dolžini hiše in naložil še dobršen kup kamenja, ki gaje pobral na poti z dnevnega kopa. Hudournik z dnevnega kopa je zalil tudi hrastniški Sijaj. Štab civilne zaščite je z delom končal v nedeljo."
Poveljnik Občinske gasilske zveze v Hrastniku Marjan Jošt pa je dejal: "Prvi alarm je bil v torek okrog 23. ure, ko je hudournik z dnevnega kopa začel zalivati Sijaj. Odzvalo se je okrog 30 gasilcev iz poklicnih enot IGD Rudnik, TKI, Steklarna in prostovoljnih GD Hrastnik - mesto in Dol pri Hrastniku. Rudniški gasilci so imeli najprej dovolj svojega dela, saj je voda zalivala izvozni jašek 2, ostali so se podali po hrastniških kriznih točkah. Nekaj časa je Boben grozil, da bo zamašil most v glavnem hrastniškem križišču, vendar je gasilcem uspevalo, da so naplavine sproti odstranjevali in do izlitja Bobna ni prišlo."
"Veliko škodo mi je naredila toča, ki je uničila skoraj ves pridelek," je povedal Ivan Drnovšek, prebivalec Bobna. Dodal je, daje pri njih neurje povzročilo več strahu kot pa materialne škode. Bolj nevaren kot potok Boben je bil hudournik, ki teče tik ob njihovi hiši, saj je močno narastek
Malo več škode je neurje povzročilo na zemljišču Maksa Buršiča, ki trenutno živi v Nemčiji. Janez Dornik, ki upravlja z zemljiščem, gaje o neurju že obvestil. Voda je poleg zemljišča ob hiši poškodovala tudi delovni stroj (pajek). Taje last podjetja za urejanje strug in hudournikov, kije tu delalo oporni zid. Ker z deli še niso končali, stroja še niso odpeljali. Neurje je stroj, ki je stal na nasipu, odneslo v vodo. Zavaro valnaagencija je že ocenila škodo. "Upam, da bodo kmalu prišli oceniti tudi škodo na zemljišču, " je povedal Janez Dornik.
Jože Ranzinger jr. in Marjeta Drnovšek
Plaz v Podkraju.

Magistralka Hrastnik - Trbovlje odplavljena.
n
h.
■■	'	|„,1«C
Hp|ilf0'8
Zasavska
podjetja
V trboveljski Cementarni znaša škoda okoli 600 tisoč mark. Direktor Janez Malovrh je povedal, da je voda poplavila laboratorij in črpališče, največja škoda je poplavljen arhiv z vso tehnično dokumentacijo. V arhivu skušajo rešiti čim več premočene dokumentacije, kar jih bo zaposlovalo še nekaj tednov.
Najslabše se je ob zadnjih poplavah godilo trboveljski Strojegradnji. Tehnični vodja Leopold Goljuf pravi, daje Trbovelj ščica poplavila preko 8500 kvadratnih metrov površin in izpodjedla del brega, ob umiku jeza sabo pustila med 10 in 30 centimetrov debelo plast blata. Tretja izmena delavcev je še pravočasno rešila nekaj opreme pred podivjano vodo, zalilo pa je stroje za obdelovanje. S temi se sedaj ukvarjajo vzdrževalci, ki vsakega posebej
razdirajo in čistijo mulj. Čeprav bodo usposobili zadelo vse stroje, znaša škoda vsaj 10 milijonov mark.
V zagorski Svcije Kotrcdeščica poplavila proizvodne prostore. Direktor MiroslavStrajhar pravi, da so morali zato ustaviti proizvodnjo za dan in pol, čeprav so se delavci z vodo spopadli še isto noč. Največ škode je bilo povzročene na polizdelkih in po prvih ocenah presega 15 milijonov tolarjev.
Direktor Iskre Semicon Miran Krambergerje povedal, da zaradi posledic neurja proizvodnja stoji že pet dni. Za njih je voda bistvenega pomena, ker jo uporabljajo za izpiranje. Tako Iskra na dan utrpi približno 50 tisoč mark škode, celotno škodo pa ocenjujejo na 200 do 300 tisoč mark.
Vojteh Logar iz TET: "Zaradi večjih padavin je naneslo 300.000 ton premoga iz obstoječe deponije, kar je povzročilo zalitje transportnega traku na 125-megavatnem bloku in s tem zaustavitev bloka. Škoda je bila tudi na gradbišču spodnje postaje deponije Lakonca, kjer je zasulo gradbeno jamo." Zaradi neurja je prišlo do enodnevnega izpada proizvodnje. Večinoma so škodo že odpravili, razen na gradbišču. Po prvih ocenah znaša okoli 65 milijonov tolarjev.
Namestnik direktorja Sijaja Branko Kolenc je dejal, da so največ škode utrpeli na materialu, polizdelkih in izpadu proizvodnje. Škodo ocenjujejo na 20 milijonov tolarjev, ker prvi dan niso obratovali, naslednji dan pa je bil 40 odstotni izpad proizvodnje. Posledice na strojih so vidne šele sedaj, saj občasno prihaja do krajših prekinitev. Škoda bi bila še večja, če ne bi nekateri delavci v torkovi noči reševali nujne stvari.
Direktor IGM Rihard Majcen je povedal, da jih neurje ni pre-
senetilo. Zbrana je bila ekipa ljudi in zagorski gasilci, ki so zavarovali most in plinovod preko Medije. Kljub temu je voda prestopila bregove in zalila tovarniško okrepčevalnico, remontno delavnico in skladišče. Škodo ocenjujejo na poldrugi milijon tolarjev. K manjši škodi je pripomogla tudi asfaltacija celotnega platoja in njeno odvodnavanje, kar je omogočilo hiter odtok vode. Še isti dan je tovarna IGM že lahko nudila pomoč s težko gradbeno mehanizacijo in materiali najbolj prizadetim krajem v Zagorju.
Direktor Steklarne Hrastnik Stojan Binder: "Voda je vdrla v stavbo Steklarne in poškodovala stroje in končne izdelke. Vse imamo zavarovano, vendar zavarovalnica škode še ni ocenila. Zaradi poplave bo trpela tudi proizvodnja. Upamo, da bo v tednu dni vse spet delovalo brezhibno."
Denisa Huber in Jože Ranzinger jr.
Delavci so čistili Sveo v Zagorju.	100 klas v Trbovljah - uničen lokal.
Ceste so postale drče.

Nemogoče, kaj dela narava.
ra
Neverjetne
zgodbe
V preteklih dneh so se v Zasavju pisale neverjetne zgodbe, vredne televizijske oddaje z Istim naslovom. Prava srečajo bila, da seje divjanje narave v naših krajih končalo brez človeških žrtev. Usode ljudi so v urah preizkušnje marsikdaj odvisne od pomoči bližnjega. Še večkrat pa od samega sebe In-sreče. Na naslednjih straneh so novinarji in fotoreporterji Zasavca zbrali nekaj teh zgodb. In nekaj čisto običajnih razmišljanj ljudi.
Povlekel ga je hudournik
Le redki Trboveljčani vedo. da bi vodja komunalnega sektorja pri trboveljskem Javnem komunalnem podjetju Franc Princ pri opravljanju svoje službe v neurju skoraj izgubil življenje. Franc pravi, da si je v sredo okoli treh zjutraj ogledoval plaz, ki je zasul cesto na Vrhe. Čeprav se na teren dobro spozna, mu je bil tokrat tuj in zaradi neurja popolnoma spremenjen. Hodil je po plazu, poslušal bučanje vode in se ni zavedal, kako se je že približal hudourniku. Dokler ni bilo prepozno. Nenadoma gaje spodneslo, znašel se je v deroči vodi, ki gaje nosila s seboj. Nekaj sekund ni vedel, kaj ga čaka. Ga bo vrglo ob kakšno drevo ali v izjedeno razpoko ali... Po nekaj neskončni h trenutkih se je hudournik razlil po travniku in Franc je lahko praktično nepoškodovan zlezel na suho in se po drugi poti vrnil nazaj do svojega avtomobila. Ko je Franc naslednjič stal na plazu, je bil dan in z grozo je ugotovil, daje ponoči kar nekaj sto metrov prepotoval v objemu deročega hudournika.
Jože Ranzinger jr.
Vodenska in Bevško
Ramiza Steferovičje doma na Vodenski cesti v Trbovljah in poplava ji je povzročila kar precej škode. "Ko sem sosedo vprašala, če lahko voda pride preko ceste do nas, je zmajala z glavo. Nato sem odprla vrata in v stanovanju je bilo takoj več kot pol metra vode. Rešili smo le dokumente in denar. Za nameček pa je še mamo zadel srčni infarkt in na rešilca smo čakali celo večnost. Na srečo imamo dobre sosede Žagarjeve, ki so nam priskočili na pomoč in ponudili prenočišče."
Nenad Pavlič pa je povedal: "Pred letom smo kupili novo spalnico, dnevno sobo in kopalnico, želeli smo kupiti tudi otroško sobo, vendar si je sin zaželel električne klaviature in smo mu ustregli - še sreča, klaviature smo lahko rešili, otroške sobe ne bi uspeli spraviti na varno. Danes nam ni ostalo nič. Uničeno je vse pohištvo, oblačila, vse, kar smo si v teh letih kupili. Pri Rudisu so ženi takoj ponudili finančno pomoč 100.000 SIT, zamalo pa se nam zdi, da na našem območju ni bilo ne gasilcev, ne komunalcev, nikogar, ki v naši občini kaj velja. To se mi zdi zelo nesramno, kajti vsi gledajo le škodo v centru mesta, pri nas pa ni bilo nikogar in k sreči si sosedje med seboj pomagamo."
Plaz, ki je nesel Princa.
Pri Grahkovi hiši.
Razdejanje v Trbovljah.

Največ škode imajo pri družini Stojke Matič: "Pred štirinajstimi dnevi sem prišla iz bolnišnice, ker sem bila operirana na kolku. Mož Mirko dela na komunali v Trbovljah že 22 let in tiste deževne noči so iz službe prišli po moža, da naj gre delat, pa sem morala sama z sinom in hčerko spravljati blato iz stanovanja. Vse pohištvo je uničeno."
V Bevškem je zalilo stanovanjsko hišo Žirovnikovih in Ranzingeijevih. "Po potoku je prineslo ogromno hlodov, pri nas so se ustavili in voda ni mogla naprej. Začela je naraščati in kmalu je bilo na dvorišču meter in pol vode. Franci Ranzinger je spal in sploh ni vedel, da ima v stanovanju pol metra vode. Ko seje prebudil in stopil v vodo, je rešil, kar seje rešiti še dalo," je povedala Renata Žirovnik.
Saša Grobljar
Zalito vodno črpališče in cesta pri Cementarni.
Franc Princ	Franc Prim
m
j
UatasVota
Kranjčeve zalilo do stropa
Ena najbolj prizadetih družin v tej povodnji je gotovo družina Kranjc, ki sojini voda, mulj in blato zalili stanovanje prav do stropa.
Kerje Trboveljščica na Sallauminesu najprej začela odnašati avtomobile, je večina stanovalcev skušala zavarovati le-te, saj njihova stanovanja niso bila v nevarnosti. Drugače je bilo pri Kranjčevih, ki imajo stanovanje v kletnih prostorih bloka številka 5. "Ko je sin gledal skozi balkonsko okno, mi je povedal, da je na balkonu toliko vode, da copati plavajo. Zato sem mu naročil naj pokliče gasilce," je po razdejanju povedal Boris Kranjc. Hitro so se morali umakniti iz stanovanja. V paniki sta sin in žena pograbila le dve harmoniki in električne klaviature, ter se umaknila v prvo nadstropje k Ocepkovim. Boris je medtem v stanovanju skušal preprečiti nadaljni vdor vode, a je nanj padel hladilnik in mu poškodoval nogo. Rešil ga je eden izmed sosedov. "Bil sem v takšnem šoku, da v nogi nisem čutil nikakršne bolečine. Kasneje, ko seje vse skupaj malo pomirilo, pa meje noga začela strašansko boleti, "jepovedal Boris, ki zaradi poškodbe ni mogel pomagati pri črpanju vode in odnašanju pohištva iz stanovanja, pri čemer so naslednji dan pomagali sorodniki in sosedje. Ena redkih stvari, kijih mulj in blato nista dosegla, je bil roza plišasti kužek, ki gaje Boris Kranjc mlajši shranil v spomin na dni, ko so imeli v stanovanju še bele stene. Nekaj perila in gospodinjskih aparatov so naložili na prikolico ter jih odpeljali k sorodnikom v Rogaško Slatino. Tam jih bodo skušali oprati in upajo, da bodo še kdaj uporabni. Pohištvo pa je bilo tako razmočeno, da so ga naložili na tovornjak in ga odpeljali na odpad. Družina Kranjcje prepričana, da se v njihovem
stanovanju ne bo dalo več živeti. Trdijo pa tudi, da se v stanovanje, ki bo nižje od petega nadstropja ne bodo več vselili.
Marjeta Drnovšek
V	dvigalu bi skoraj
utonil
V	hudem neurju je bila vsaka pomoč dobrodošla. Tudi petintridesetletni Marjan Prosenc s Sallaurninesa je hotel pomagati svojim sosedom Kranjčevim. V sedmem nadstropju je vstopil v dvigalo in se odpeljal v klet, kjer je bilo stanovanjc Kranjčevih. Ko je prišel v klet, je zmanjkalo elektrike in obtičal je v dvigalu. Voda je v hipu napolnila dvigalo in Marjana Prosenca je zajela panika. Z vso močjo je začel razbijati po vratih dvigala. Sostanovalci so poklicali gasilce in medtem skušali narediti odprtino v dvojnem stropu dvigala. Najprej so se trudili s sekiro, ker pa je šlo prepočasi, so delo nadaljevali z električno žago. Medtem so prišli na pomoč gasilci, ki so črpali vodo iz dvigala, saj bi v nasprotnem primeru Marjan Prosenc utonil. Reševanje je trajalo približno uro in pol. Ko so ga končno rešili je bil tako brez moči, dasta ga morala do stanovanja pospremiti dva sostanovalca.
Marjeta Drnovšek
Ribe so odplavale
Tudi ribarnica Tomas, ki je last Marjana Tomšeta, ni ušla razdejanju. Voda je lokal in pisarno napolnila do višine dveh metrov. Za neurje in škodo je lastnik izvedel šele kakšni dve uri po neurju, saj v času neurja najbrž ni
Blato vsepovsod.
bilo nikogar v bližini. "Vodni tok je s sabo prinašal vse mogoče. Tu v bližini ribarnice smo našli potočne rakce in ribe, ki jih je tok prinesel iz kakšnega čistega potočka v Gabrskem," je povedal Boban Manov, delavec v ribarnici. Ribe iz ribarnice pašo lahko pobirali ljudje vseskozi po dolini, celo na Sallauminesu. "Prvi dan je pomagalo veliko prijateljev. Z vedri smo izčrpali vodo in blato iz ribarnice. Gasilcev ni bilo, a mislim, daje tako bolje. Z ročnim črpanjem smo končali hitrejekot gasilci tu zraven, v cafe baru 100 klas. Delali smo celo noč," je še dodal Boban. Najbolj poškodovani so bili računalnik in računska blagajna. V ribarnici pa morajo na stara mesta postaviti tudi hladilne skrinje in drugo opremo.
Marjeta Drnovšek
V ribarnici Tomas lastnik kaže, do kod je segala voda.
Balkon Kranjčevih.

ra
Rri
Fakinovih
Na kmetiji pri Fakinovih, po domače pri Bitnik, živita enainse-demdesetletna Justina in mož Štefan, kije star 83 let. Po besedah Justine sta na usodno noč doživela največ strahu v življenju. Neurje seje začelo s točo, kije pri njih padala neprestano skoraj dve uri. Fakinova sta vedela, da jima bo uničilo ves pridelek krompirja, pese in drugo. Ker sla bila sama in nemočna, pomoči pa nista mogla poklicati, saj nimata telefona, sta začela posledice neurja odpravljati zjutraj ob petih, ko je neurje že ponehalo. Zalilo jima je klet, na vrhu travnika je bil zložen les, ki ga je razmetalo po celem hribu. Poleg poljščin je voda odnesla plast rodovitne zemlje, ki jo je na takšni višini zelo malo. Hiša na srečo ni bila v večji nevarnosti. "Nikoli si ne bi mislil, da ima voda takšno moč", je dejal Štefan. Po travniku sije voda vrezala jarek, globok približno meter in pol, širok pol metra, dolg pa od ceste,
čez travnik do hiše naprej v gozd. "Najbrž je škoda velika tudi v gozdu, a tja še nisva šla pogledat," je dodal Štefan. Uničilo jima je vodovodno napeljavo, ki jo je zet že popravil. Justinina mama je umrla pred tremi leti v starosti 96 let. Večkrat je pripovedovala neverjetne zgodbe, a kaj takega se po njenih pripovedih ni zgodilo.
Marjeta Drnovšek
Rešila ga Je motika
"Dobro, da sern imel pri roki motiko. Uprl sem se z njo ob podboje vhodnih vrat in potem sta me žena in hčerka zvlekli skozi okno nazaj v hišo. Sicer bi me odnesla voda," je pripovedoval 74-letni Alojz Medvešek, doma na Vrheh 2. Že dvakrat je bilo hudo, večkrat jim odnese cesto, tokrat pa j e bilo katastrofalno. Hudournik je s hriba lil naravnost skozi vhodna vrata v hišo Medveškovih, kjer sta bili v noči neurja poleg
Alojza le še žena Antonija in hčerka Štefka. Naslednji dan so iz kuhinje odnesli 30 veder vode, blato pa je napolnilo vse prostore v hiši.
M.P.
Vdrl se Je pod v hiši
Neverjetno razdejanje nam je pokazala 17-letnaSilva Cestnik v hiši Vrhe 1. Hiša stoji v bregu, kjer človek res ne bi pričakoval, dajo bo kdaj poplavila voda. Pa vendar. Cestnikovih ta večer ni bilo doma. "Ko smo prišli domov, smo odprli vhodna vrata in iz hiše se je vlila voda. Bilo jo je do kolen. Odprla sem vrata v sobo in skoraj padla v luknjo, ki jo je naredila voda. V hišo je vdrla pri zadnjih vratih, jih vrgla s tečajev, v d veh sobah j e spodjedla tla, ki so se vdrla v klet. Zalilo nam je klet; omare, obleke in pohištvo v dveh sobah je uničeno," je pripovedovala Silva, ki po materini
smrti skrbi za gospodinjstvo v družini, kjer živi skupaj z očetom Ivanom ter bratoma Ivanom in Francijem. Z žalostjo pokaže na povsem blatno obleko, ki jo je obesila pred hišo: "Bom videla, če bom lahko očistila vsaj to obleko. Je najboljša očetova. Nosil joje na maminem pogrebu pred štirimi meseci." In v svoji preproščini doda: "Še dobro, da mame ni več. Verjetno bi bila pokopana pod pohištvom v kleti. Spala je prav tam, kjer seje vdrlo."
Tudi v hlevu pri Cestnikovih je bilo pol metra vode, rešili so le žrebeta. "Ne bo nam treba spravljati ne kropmirja, ne pese, koruze, korenja," se je pridušal Franci Cestnik. Cestnikovi so ostali tudi brez silaže, saj je bilo v obeh silosih za poldrugi meter vode. V en silos so spravili 19 nakladalk sena, kar zadošča za krmo 11 glav živine za tri mesece. " Pol grunta je v tem silosu, matrali smo se po njivah, pa nimamo nič," je zaklel Franci.
Marko Planinc
Silva Cestnik pred domačijo.
Luknja v Cestnikovi hiši.
Toliko je bilo vode v Cestnikovovem hlevu.

Na Fakinovi domačiji.

is
m
V Knezdolu
"Najprej je bila toča, kmalu pa srno opazili, da dvorišče zaliva voda, ki je prenašala sinovo stoenko," je pripovedovala Zvonka Kočnar, zaposlena v Strojegradnji. Vodo, kije vse bolj naraščala, so skušali preusmeriti, kmalu je bilo na dvorišču vode do kolen. Ko so odprli garažo, kjer sin dela sveče, je skozi vrata vdrlo blato, parafin, sveče in razni stroji. Poleg varilnega aparata, brusilnega stroja in vsega, kar je bilo pri tleh, je odneslo tudi sedem kokoši. "Ker vsega nismo zmogli sami, smo na pomoč poklicali sosede, ki so bili pripravljeni takoj pomagati, kar žal ne morem trditi za gasilce", je dejal voznik tovornjaka Ivan Kočnar. Žena Zvonka je ob pol enajstih jokaje prosila gasilce za pomoč, a soji odvrnili, da naj se umakne na najvišjo točko, druge stvari pa naj pusti. Kočnarjeva sta preusmerjala strugo in verjetno s
tem rešila hišo, kije ostala skoraj nepoškodovana. Ivan je nad pomočjo občine močno razočaran. Zato je šel dan po neurju k županu Francu Majnardiju, kije prišel na ogled. "To pa je bila najbrž edina pot, da smo dobili nakladača. Nanosiloje toliko materiala, da bi ga bilo nemogoče ročno odstraniti," je dejal Ivan.
Marjeta Drnovšek
Pogorišče na Vrheh
Na Vrheh številka 8, kjer živi tričlanska družina Vctcršek je približno ob štiriindvajsteti uri strela udarila v silos, od tam seje ogenj razširil še na hlev in delavnico. Poklicali so na pomoč, a so gasilci prišli šele okrog pete ure zjutraj, ker jim je prihod onemogočil plaz, kije zasul cesto proti Čebinam in proti Vrhein blizu smučarske koče. S pomočjo sosedov jim je uspelo rešili hišo,
živino, nekaj manjših strojev iz delavnice, zgoreli pa so silos, slamoreznica, puhalnik, siloreznica in štirje elektromotorji. Neurjejepretrgalo tudi telefonske zveze in električno napeljavo, a so te okvare že odpravili. "Zidovi so skoraj popolnoma uničeni, tako da bomo morali objekte zgraditi na novo, " je povedal Marjan Veleršek mlajši, eden od članov prizadete družine. Vsa poslopja so imeli zavarovana, vendar zavarovalnica škode še ni ocenila.
M.D.
Opustošenje
Dragi Jazbec in Petru Logarj u,
ki se ukvarjata s proizvodnjo kontaktnih leč, je voda in vlaga uničila mikroprocesorje pri računalniško vodeni tehnologiji. Tako da bo nadaljne delo zelo otežkočeno. Voda je v treh minutah zalila in poplavila hišo.
Radotu Drnovšku izSpodnjega Jesenovegaje voda prav tako zalila kletne prostore. Vode in blata je bilo več kot meter, tako da je škoda ogromna.
Emilu Možgonu je v nekaj minutah zalilo stanovanje v pritličju, kletne prostore ter garažo. Uničilo mu je varilni aparat, kompresor, zmrzovalno skrinjo, pralni stroj, nekaj pohištva, itd. S skupnimi močmi čistijo in odvažajo blato, pravijo, da je na splošno organizacija slaba, da so predvsem sami angažirani.
Janezu Škrinjarju je uničilo žago, ki mu je bila glavni vir dohodka. Odneslo mu je veliko lesa, ne le njegovega, temveč tudi od strank. Pravi, da bo najmanj leto dni brez dohodka, preden se na žagi spet vzpostavi normalno stanje.
Jana Borišek
Zvonka Kočnar čisti pred hišo.
Jesenovo.
Uničena žaga Škrinjar.

Janez Škrinjar v opustošenj žagi.
omo Brezovar	Tomo Brezovar
Uničena
hiša
"Deževati je pričelo okrog desetih, le pol ure kasnejeje padala debela toča. Najbolj strašnoje bilo malo pred enajsto. Najprej je pričela teči voda na strešnem oknu, zmanjkalo je elektrike, voda je narasla na pol metra. Most je odneslo v nekaj minutah. Fička je zaustavilo drevo, sicer bi ga odneslo, kot bi bil iz papirja. Pod hišo je strašno bobnelo. Nismo vedeli, da jo spodjeda. Z dekleti smo se komaj prebili do sosedov, deset minut za tem je že odtrgalo steno na hiši. Zjutraj je odneslo še klet," je pripovedovala Lidija Kržišnik.
Lidija pravi, da so se pri reševanju izkazali hribovski fantje iz znojilske doline in dva gasilca iz Zagorja, ki so hišo naslednji dan podprli. Že ponoči sta prišla na pomoč tudi možev brat Roman Kržišnik in oče Ivan. Moževi sodelavci iz Stanovanjskega podjetja so prišli na pomoč
naslednji dan. Podjetje jima je ponudilo enosobno stanovanje. Lidija upa, da bodo lahko postavili novo hišo: "Ob vodi verjetno ne bomo več živeli. Preveč hudega smo zaužili v teh dneh." Sosedi so Kržišnikove poznali kot velike garače. "Za vsako kocko vemo, kam smo jo postavili. Ko bi lahko pričeli uživati, je bilo vsega konec," je dejala Lidija. Pri pospravljanj u sta j i pomagali hčeri Blanka in Mojca, prva bo letos pričelas študijem, druga bo postala gimnazijka. V Sp. Znojile so prve dni nosili hrano preko bregov le sorodniki, tisto noč jih je rešil edini telefon pri Grobinovih, da so v dolini sploh vedeli, kaj se pri njih dogaja.
Marko Planinc
"Pridite pogledati še višje, tam ni bilo še nikogar, ne iz občine ne od novinarjev," nam je dejal 33-
letni Branko Ocepek, ki z ženo Vlasto gospodari na domačiji Podboršnik. Ujma j ih je odrezala od sveta in Branko se obupano sprašuje, če bodo sploh še kdaj prišli z avtom do svoje hiše. Ceste iz Sp. do Zgornjih Znojil in Vrhov je ostalo le 10 metrov. Pod domačijo seje utrgal plaz in bojijo se, da bo v dolino šel kozolec in domačija. Voda se je razlila po vsej dolini, ki jo je zatrpalo tudi drevje. Tega so čistili tudi vojaki iz 54. oklepnega mehaniziranega bataljona z motorkami. Trboveljčan stotnik Andrej Cestnik je dejal, da so v kasarni izbirali prostovoljce in namesto 90 je prišlo v Znojile več kot 120 vojakov. Podpolkovnik Bojan Končan je dejal, da prvič pomagajo v takšni akciji. V Zagorju so tisti dan vojaki pomagali na žagi, kmetiji pri stadionu, urejevali so strugo od Jesenovske Žage do Sp. Znojil in čistili dolino proti Zgornjim Znoji lam.
Marko Planinc
Odneslo vogal hiše
V Znojilah 22 v zagorski občini stanuje družina Robavs, kateri je pritisk vode odtrgal vogal hiše. Stane Robavs pravi, da je voda drla po kolovozni cesti, ki vodi mimo hiše in našla pot tudi v klet. Šepreden so lahko ukrenili, je bila klet polna vode, njen pritisk pa tako močan, da je na vogalu hiše izpodjedel temelj. Ker je hiša stara preko sto let, se je zaradi lastne teže na vogalu podrla vse do strehe, razpoke na fasadi pa so vidne po celi hiši. Pri Robavsovih so po neurju takoj poprijeli za delo; očistili so klet in bližnjo okolico, v vogalu naredili betonsko dno in z lesenim stebrom podprli streho. Hišo nameravaj o na hitro obnoviti, vsaj toliko, da bo spet imela vse štiri vogale. Kako varno bo prebivanje v takšni hiši, bodo morali povedati strokovnjaki, občutkov Robavsovih, ki jim je skorajda podrlo hišo, pa seveda ni mogoče opisati.
Jože Ranzinger jr.
Lidija Kržišnik ob podrti hiši.
Branko Ocepek lahko pride domov le peš.

Večletno odrekanje je splavalo po vodi.

Voda v kleti je podrla Robasovo hišo.
m
Na dveh koncih pod vodo
Andreja Ferka je ujma udarila na dveh koncih, doma v Podkraju in pri stari lekarni, kjer j e solastnik trgovine Avtoinfomix. Z Marjanom	Staričem,
solastnikom, sta tisti torek v trgovini delala do 22. ure." Komaj pa sem prišel domov, nekaj pojedel, že se je začelo," pravi Andrej Ferk. Ob 23. uri so že poklicali s policije, da zaliva trgovino v Hrastniku, v Podkraju je bilo pa tudi vse narobe. Voda je zalila pot in od hiše se zaradi nje in plazov ni dalo oditi, četudi doma ne bi bilo treba reševati. "Zato sem telefoniral našim gasilcem v TKI in z Marjanom sva se dogovorila, da naj jaz rešujem doma, on bo pa skrbel za trgovino." In medtem, ko so v Podkraju skrbeli, da jim ne bi odneslo hiše in garaže, ki ju je tako kot pri sosedu Kavšku za Savo ogrožal narasli, bobneč in uničujoč hudournik, je Marjan dežural pri trgovini. "Voda je drla z dveh strani; od potoka sem, kjer se je pod bližnjo brvijo vse zabilo, in s ceste, kamor je drla s hriba. Na dvorišču je nastalo pravo jezero, ki je podrlo zadnja vrata, zalilo najprej en prostor in nato skozi druga vrata še prodajalno. Narastla je do meter in pol višine in zalila prodajne police z razstavljenimi
izdelki. "Najdražji aparati in električna orodja so bili na nižjih policah, ki so bile najprej pod vodo. Pod gladino so ostale motorne žage, mopedi, električna orodja, radijski aparati,"jepovedal Marjan Starič. Kmalu so prišli tudi gasilci iz TKI in začeli reševati, kar je še ostalo suhega. Povsod je bilo ogromno blata, z dvorišča ga je že ob treh ponoči odrival težki gradbeni stroj. Kakšnih petnajst ljudi je do jutra pospravljalo in čistilo razdejanje, naslednja dva dni pa je priskočilo na pomoč še 6 delavcev Gradbene dejavnosti in 5 komunalcev. Avto moto društvo je dalo na razpolago prostor, kamor so pospravili rešeno in pretekli konec tedna so skupaj s prijatelji in sorodniki Ferkovi in Staričevi čistili rezervne dele, stroje in strojčke, pregledovali, kaj je ostalo suhega, vse tisto pa, kar je zalila voda, so vrnili dobavitelju, koprskemu Trgoavtu. "Do konca tega tedna bomo najbrž le uspeli vse urediti in odpreti trgovino," načrtuje nadaljnje delo Marjan Starič. "Seveda pa brez takojšnje pomoči Ferkovih sodelavcev iz Kemične, tamkajšnjih gasilcev in drugih to ne bi uspelo. Rada bi se zahvalila tudi Miranu Groharju in Viliju Zaletelu," sta hvaležna lastnika trgovine Avtoinfomix. Grohaija in Zaletela so omenjali številni drugi Hrastničani in se jima zahvaljevali za hitro in učinkovito pomoč ob neurju.
Stane Šterbucl



Skoda v Volkovi Loki še večja
"Okrog desete ure je začela padati toča, zato je večina hitela prestaviti avtomobile pod streho," je povedal Stone Mlinar, strojni delovodja. Njegova hiša stoji tik ob potoku, zato je voda odnesla vse stvari, ki šobile pri hiši. Valje bil tako močan, da v bližini nisi mogel niti stati. Hiše mu ni poškodovalo, odpadati je začel le omet, do višine, kjer je bila voda. V tem času se je struga potoka popolnoma spremenila, spodkopalo je celo drog za električno napeljavo. Ko je voda upadla seje začel material usedati, tako da se potok prejšnje struge sploh ni videl. Voda je pritekla iz Planine in vse hiše v oklici so bile bolj ali manj poškodovane. Stane Mlinar meni, da je bila najbolj poškodovana Predaničeva hiša, saj
je hčerka Nataša ob dveh zjutraj po cesti pobirala čevlje, ker je stvari iz njihove garaže razneslo po celem naselju. Prebivalci so bili tisto noč nemočni, saj je voda s svojo močjo spodjedala celo asfalt. Vendar so se prebivalci že naslednj i dan organizirali in začeli urejatistvari. ElektroinženirRado Pergar, zaposlen na gospodarski zbornici Trbovlje je dejal, da pogreša pravo organizacijo, saj krajani stvari urejajo le po svoji pameti, kar je lahko zelo nestrokovno. Tudi regulacija potoka ni bila v celoti izvedena strokovno. "V naselju Volkova Lokaje približno 50 hiš in mislim, da bi morala biti regulacija potoka izvedena tako, da naselje ne bi bilo ogroženo," je dodal Pergar." Ta potok je meteorna voda, hudournik, kije lahko v normalnih razmerah celo suh. Hrib Planina v bližini je poln vode, ko pride do neurja, se vse vode zberejo ter s Planine in iz Gabrskega prodre najmočnješi sunek vode.
Marjeta Drnovšek
Vojaki so pomagali.

Vojska prime za v«ako delo.
Huda ura pred 55 leti
Te dni, ko odpravljamo posledice hude ujme, ki je zadela Trbovlje in sosednje občine, se starejši občani spominjajo podobne naravne nesreče, kije zadela Trbovlje 26. junija 1939. Takrat seje nad Trbovljami utrgal oblak in lahko si predstavljamo, da je dobesedno lilo kot iz škafa. Kolikor sc spominjamo, je bilo takrat hudo neurje v popoldanskem času, pa tudi toča ni padala tako kot pred dnevi. Bilo je skoraj do dneva natanko, pred petinpetdesetimi leti. Tudi pred tridesetimi leti je bilo nekaj podobnega, vendar še zdaleč ni bilo tako hudo in škoda ne tolikšna kot sedaj.
Leta 1939 v Trbovljah struga Trboveljščice ni bila urejena tako kot sedaj. Struga je bila le redkokje pozidana ali zabetonirana. Zato je bilo razdiralno delo osrednjega trboveljskega potoka s pritoki še hujša. Občina Trbovlje je prav v letu 1939 dokončevala svojo občinsko hišo, imenovano občinski dom. Takratno neuije gaje dobesedno preplavilo. Kljub temu so ga dogradili in začeli v njem uradovati še istega leta. Trboveljščica je začela s svojim razdiralnim delom že v zgornjih Trbovljah, nato pa se je struga razlila prav ob novem občinskem domu, kjer je dosegla v širino skoraj sto metrov. Voda je preplavila domala vso dolino. Pri vseh mostovih seje nabralo mnogo lesa, vejevja, barak, pohištva,...
Voda je iz mnogih domov odnesla vse, kar je dosegla. Rudnik Trbovlje je imel takrat na svojem področju mnogo jamskega lesa na lesnih skladiščih. Ves ta les je skupaj z mnogimi hunti (praznimi in naloženimi) voda odnašala proti železniški postaji in v Savo. Zelo hudo je bilo na takratnih Vodah, sedanjem Trgu revolucije, kjer se dno doline zoži. Ob cesti in potoku za staro bolnico je takrat odneslo trafiko Tobovčeve. čevljarsko delavnico, voda je zalila
vsa spodnja stanovanja kolonije Za cesto, vse prostore osrednjih rudniških delavnic itd. Zaliti so bili prostori stare rudniške separacije premoga in črpalka Hopfen. Seveda je škoda ob sedanjem neurju mnogo večja, saj takrat še ni bilo asfaltiranih cest, urejenih potokov, ni bilo toliko novih zgradb, motorizacija je bila zelo skromna,... Ni pa bilo niti organizirane Civilne zaščite v takšni obliki kot je danes, skromnejša je bila opremljenost gasilskih čet in tudi zunanja pomoč je bila razmeroma skromna. Vedeti pa moramo, da so se prav gasilci tudi v takratnih časih izkazali pri reševanju ljudi in njihovega premoženja. Zal lahko rečemo, da se zgodovina ponavlja tudi pri naravnih katastrofah.
Tine Lenarčič
Vsi pomagamo.
Romoc potrebujejo vsi
Meta Škerbec je sekretarka na Rdečem križu v Trbovljah, kjer nudijo pomoč vsem družinam, ki so bili v teh dneh kakorkoli prizadeti: "Na RK imamo začasno priročno skladišče, kije bilo poplavljeno, vendar smo očistili in dczinficirali vse, kar smo rešili. V pripravljenosti smo 16 ur na dan, uvedli smo dežurstvo, ki pomaga vsem, ki rabijo hrano ali kakršnokoli drugo pomoč. Pomoč je ponudil tudi republiški RK, ki je takoj pripeljal pakete s hrano in zdravili. Pomoč smo poslali tudi v okoliške hribe, kjer so bile nekatere družine zelo prizadete."
"Pomoč potrebujejo vsi," nam je povedala sekretarka rdečega križa Zagorje Barbka Rebolj. "Takoj v sredo smo pomagali družini, ki živi pri Svei, v naslednjih dneh pa smo skupaj s Civilno zaščito odpeljali v Zgornje
Zavine 800 kg hrane in 35 paketov s hrano, zdravili in moko smo preskrbeli družine v Jesenovem, poskrbeti pa moramo še za območje Sela, kjer mnogi potrebujejo pomoč." Barbka Rebolj je še dodala, da se lahko na RK oglasijo vsi, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč. Dobijo lahko tudi posteljnino, pohištvo,... Seveda RK pri akciji pomagata tudi republika in štab CZ.
Rdeči križ iz Hrastnika se do sedaj še ni vključil v akcijo za pomoč družinam, ki so bile prizadete ob poplavi. Sekretarka Rdečega križa Hrastnik Mojca Grčarjepovedala, da takoj po poplavi ni bilo kakršnihkoli nujnih potreb po pomoči, v akcijo pa se bodo vključili, ko si bodo pristojni organi ogledali teren.
Saša Grobljar
Neurje tudi v Litiji
Tik pred zaključkom redakcije v torek, 5. julija, seje močno neurje razbesnelo tudi nad Litijo. Na občinskem štabu za Civilno zaščito so nam povedali, da so v več kot uro trajajoči nevihti hudourniki zalili preko 50 kleti in drugih objektov, zaradi velike količine vode in naplavin pa so se zamašili tudi mnogi kanalizacijski jaški. Kljub temu so nam zagotovili, da so vse ceste v Litiji normalno prevozne.
Hudourniška plazova pa ogrožata dve stanovanjski hiši in na Štabu CZ razmišljajo, da bi iz ene izselili stanovalce. Vsekakor bo to potrebno, če se bo v kratkem takšno neurje ponovilo. Za kakršnokoli oceno škode pa je bilo še prekmalu, saj bodo prve komisije za oceno odšle na teren šele naslednji dan.
J.R.jr.
Tudi kuža rabi čisto hišo.
X;
m
... in po dežju pride sonce
Po nekaj dneh in nočeh neumornega odstranjevanja naplavin z dvorišča stanovanjske zgradbe na Cesti padlih borcev 40 na Ani, so se razmere na enem od najhuje prizadetih delov Hrastnika v glavnem uredile. Na nočno neurje in grozo spominja pohištvo pred stanovanji, ki ga sušijo, bager, ki je v preteklih dneh neumorno nalagal mulj in blato in urejal strugo zdaj spet mirnega in pohlevnega potočka ter počena vodovodna cev, ki jo je neki spretnež priročno zamašil in zdaj čaka na komunalce. Pred tednom pa je bilo vse drugače.
"Zvečer sem možu kazala bliskanje, pa je samo zamahnil z roko. To se bliska pri Ljubljani, je rekel. Kar naenkrat pa je bila Ljubljana tukaj. Udarila je toča in tale potoček je v hipu prerasel svojo strugo", je začela pripoved Emi Korte. Devet-stanovanjska hiša ima vsa vhodna vrata obrnjena proti hribu, od koder je drla voda in prinašala skale, blato, težke betonske elemente in vse, kar se ji je postavilo na pot. S skalami in plohi so skušali vodo vrniti v strugo, vendar ni šlo. "Voda je tako drla, da ji tudi trije močni dedci niso bili kos. Kar odneslo bi jih," se spominja Fortejeva. Ko jim ni uspelo zaustaviti potoka, da se ne bi razlivali po dvorišču, so stanovalci, ki so jim prihiteli na pomoč, tudi JančevTone. Tuškov
Vlado in Muhovičev Janez iz doline, pred vhodna vrata zastavili vse kar so imeli pri roki in tako preprečili najhujše. "Noter in ven smo pa skozi okno skakali," se zdaj smeji Emi. "Soseda tule zraven, Nuša, je bila noter. Na kadi je stala in se venomer drla ali zdaj že lahko gre ven."
68-lctna Majda Ravnikar kaj takšnega še ni doživela: "Naravnost v kuhinjo mi je prineslo krompir. Nič nisem spraševala, čigav je, kar olupila sem ga." Tako kot vsi njeni sosednje, je tudi ona nepopravljiva optimistka in ko skupaj obnavljamo zgodbo o tisti noči, se spominja le smešnih in zabavnih trenutkov. "Če bi ne bilo Fortejevih dveh, pa obeh Fazličevih in onih treh, ki so prišli iz doline, res ne vem, kako bi bilo," je hvaležna vsem, ki so se zaman trudili, da voda nebi vdrla v stanovanja.
Fortejcvi so letos prvič ogradili vrt, da kokoši ne bi uničevale pridelka. Zdaj ni ne vrta, ne ograje, ne pridelka. "Najbrž sindikatu v Sijaju letos ne bo treba skrbeli za ozimnico, ko jim je našo tja dol odneslo," se ob splošnem smehu oglasi ena izmed žensk, ki so se zbrale na dvorišču kot v dobrih starih časih v kolonijah. "Zjutraj smo bili tako utrujeni, da nihče ne bi mogel na šiht," pove Ravnikarjeva. Vsi, kijimje zalilo stanovanja, so dobili po tri dni dopusta, da bi lahko odpravili posledice. In naslednje dni so res delali. "Toliko materiala je bilo tu, da bi si lahko vsi nove hiše postavili," ugotavlja Kirni Forte. "Srno hoteli že zbirati naročila,” spet udari smeh na obraz
•-d
S8S - -s
K	2£..i
Sallaumines dan po...
Pomoč
V Trbovljah zbirajo sredstva za odpravo škode poplav na Ž.R.:
52700-655-7028159,
v Zagorju pa na račun Rdečega križa: 52720-678-50940, s pripisom "za pornoč družinam, prizadetim v neurju".
Iz Hrastnika nas o številki žiro računa niso obvestili.
Ravnikarjeve. Medtem sta osnovnošolca Denis in Aleš prinesla enega od natikačev, ki ga je voda odložila v grmovje nižje spodaj. Drugega in ostalih čevljev še nista našla, bosta pa še popoldne iskala, tudi tam pod koprivami. In vsi stanovalci so pritrdili Majdi Ravnikar: "Zdaj bo sonce vse skupaj posušilo, pospravili bomo in si vse skupaj tako uredili kot je bilo. Pa še iz doline nam bodo pomagali." In v en glas so hiteli zatrjevati, da jih z Ane voda pač ne bo pregnala. "Ko je pa tu tako luštno."
Stane Šterbucl
8
c
0-
8
5
P	------^
Saj ni res, pa je...
Med zbiranjem gradiva na terenu so Zasavčevi novinarji slišali marsikatero zanimivost:
Na Ani v Hrastniku so ljudje trdili, da so verniki ene izmer ver (naj zaenkrat ostane neimenovana)pred kratkim napovedovali vesoljni potop. Seveda so se jim vsi smejali.
Na Breznem v hrastniški občini menda poznajo možaka, ki je v torek zvečer slišal in videl množico podgan, ki so iz potoka bežale v višje ležeči gozd. Pri tein so prav zlovešče cvilile.
Da se živemu človeku lahko resnično vse pripeti, bo poslej verjel tudi tisti Trboveljčan, kije pred leti od govornim na občinskem štabu Civilne zaščite očital, da iz ukrepov za primere nesreč niso črtali poplav v mestu.
S.Š.
J)
Vsaka stvar ima dve plati
Mnogo je bilo odzivov na različne članke v dnevnem časopisju in prispevke v radiu, češ da Trboveljčani bojkotirajo čiščenje Trbovelj. Pri vožnji skozi Trbovlje mogoče res dobiš vtis, da se ne dela. Toda če zaviješ malo z glavne ceste, lahko vidiš tudi drugo plat te neresnične trditve.
Prebivalci Sallauminesa smo ogorčeni. Zakaj ? Že v torek zvečer so v večini vhodov skušali preprečiti, da bi prišlo do večje škode. Tako so mnogi noč preživeli v kletnih prostorih in se borili z vodo. Posledice bi bile brez dvoma še večje, če se stanovalci ne bi organizirali tako kot so se. V sredo smo že zjutraj začeli odstranjevati mulj in blato. Tudi v četrtek smo nadaljevali s čiščenjem. Tako je Sallaumines, tudi ob pomoči vojske, vsaj približno dobil prejšnjo podobo. V četrtek je bilo na sestanku KS Ivan Keše dogovorjeno, da se bo v petek odvažalo blato s tovornjaki Komunale. Veijetno večina za ta dogovor ni vedela, saj je so že v četrtek popoldne priskrbeli tovornjak, ki je odvažal blato s pomočjo velikega števila prebivalcev Sallauminesa. V petek smo končno dobili vodo in lahko začeli spirati prah. V petek popoldne je bilo spiranje ustavljeno, saj je količina vode v rezervoaijih naglo upadala. V ponedeljek pa je bilo očiščeno še celo parkirišče.
Resje veliko tistih, ki so gledali z balkonov in sami niso storili ničesar. K sreči pa večina ljudi ve, da je v nesreči treba pomagati drugim. To neurje je kljub vsemu združilo mnoge prebivalce Sallauminesa, ki so s skupnimi močmi tri dni čistili svoje naselje.
Mateja Leskovšek

Tradicija še vedno živi
Brunk - Tudi letos je krajevna organizacija ZZU NOV Radeče organizirala tradicionalno srečanje borcev na Brunku. Počastili so spomin na leto 44, ko je sovražnik požgal vas in so padle nedolžne žrtve. Proslava s kulturnim programom je sodila v sklop letošnjega praznovanja 2. julija, praznika občine Laško. Brunk se je letos predstavil z novo vsebino. Prvič so organizirali partizanski tek, strelsko tekmovanje, Planinsko društvo Radeče pa planinski pohod Radeče - Brunk, ki naj bi postal tradicionalen. Zanimivo je, da je udeležba na Brunku vsako leto zelo velika in srečanje postaja množično srečanje krajanov Radeč z okolico.
F.K.
Srečanje borcev na Vrheh
Vrhe - Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenija, IO Trbovlje pripravljal julija ob 11. uri tradicionalno srečanje na Vrheh pri Brunarici. V kulturnem programu bo sodeloval lovski pevski zbor in harmonikar Vrtačnik.
V program srečanja je vključen pohod po poteh spominov in sicer mimo spominskih obeležji v smeri Čeče - Podmeja- Vrhe z odhodom od Dimnika (okrogla hiša) ob 6.30 uri, katere se bodo udeležili planinci upokojenci in v smeri Klek - Planinska vas - Vrhe z odhodom od občine Trbovlje ob 8.00 uri, katere se bodo udeležili člani taborniške organizacije.
S.G.
cyyiaMi&ininv sošolkam/!
CK& se/\i&& prebuja/, padie/, ko/je/u&e/dokončne*, fvtevaime/človeka/ipina*, davi tyi/ neskončna/ kolečino/. ‘Vendar je/bteka/živeli/.
^biatje/sošolke/ 3a/ la&vedo/ in osem/,
ki ste/imeli‘VVbvuiča/iadi, se/vam/najlepše/mkualjujemt* za/Lepe/misli in/za/laže/in sveče/, ki ste/jilv prinesli na/njen ipioA/oli/akletnici njene/prerane/smrti.
&)ut£ina/ ečsapušek/
Poletne
počitnice
Slednjič so jih šolarji le dočakali in zdaj je pred njimi najlepši čas v letu, ko naj bi se uresničile prenekatere njihove želje. Ali se bodo? Že lani smo morali ugotoviti, da se število mladih Zasavčanov, ki odhajajo k morju osipa; letos bo osip še večji. Že res, da počitnice niso le obvezna smer k Jadranu, ampak če smo odkriti: otroci se morja najboljveselijo, tam se najlepše počutijo in odnesejonajlepše spomine, kijih še lep čas med šolanjem globoko podoživljajo. Vrsar, Pineta, pa še nekateri kraji ob istrski obali postajajo polagoma nedosegljivi zanje, tako, kot postajajo nekateri počitniški domovi njihovih staršev postopoma izgubljeni, marsikateri kar za vselej.
Dokler se stvari z našimi objekti v sosednji Hrvaški ne uredijo, bomo pač morali iskati druge rešitve tudi za počitnice mladeži. Ne gre drugače, ko pa tudi nekatere ankete kažejo, da se še vnaprej prepolovijo število vseh, ki so še lani in prej obvezno letovali ob morski obali. Žal so med njimi predvsem zaposleni v tovarnah, delavke in delavci za stroji, ljudje, ki jim je desetdnevno letovanje pomenilo edino pošteno razvedrilo in počitek. Sprijaznili so se s kruto resnico, da delavskega turizma malodane ni več, boli pa jih, da se tudi njihovim otrokom zapirajo ceste do nje.
Če drži, da turizem ni samo morje, da se vse več ljudi s plitvejšimi žepi hočeš nočeš mora usmeriti drugam, bomo po vsem sodeč morali poiskati ustrezne rešitve za počitnice naših otrok. Že doslej smo to počeli, kolikor smo vedeli in Znali, največkrat neorganizirano, tu in tam tudi organizirano. Poslej bi nam kazalo te smeri še okrepiti in razširiti. Eno so javna kopališča; ta pa niso vse, ker jih nimamo dovolj in posamična so tudi predraga za prenekatere žepe. Vse znane oblike, ki so jih ubirala v svoji praksi društva prijateljev mladine, taborniški odredi, športna in druga društva bi morali razširiti in jih dopolniti z nekaterimi novimi prijemi in posegi z enim samim ciljem: omogočiti čim večjemu številu šolarjev med velikimi počitnicami kar največ organiziranih oblik izkoriščanja prostega časa. Nekatera od naštetih društev in skupin so pri tem že dosegla razmeroma lepe uspehe. Pridobila so si polno zaupanje in podporo staršev, zdaj je čas, da jim tudi vsi drugi, ki kakorkoli utegnejo pri tem pomagati, stopijo naproti. Ni nujno, da bodo skozi vse počitnice peljali otroke v naravo ali kamorkoli drugam, kjer jim bo lepo in prijetno. Če jim bi omogočili preživeli vsaj dva dni vsak teden v obeh poletnih mesecih na organiziranih izletih, pohodih ali kjerkoli drugje, bi postale otroške počitnice kaj več kot le šole prosti čas.
Milan Vidic

B
Prisluhnimo
jim...
Letos smo kar nekajkrat pisali o sestavljanju napovedi za odmero dohodnine. Občani so nas na marsikaj opozorili, na upravah za javne prihodke pa marsikaj razložili, zato so bili ti prispevki deležni velikega zanimanja.
Upamo, da bo naslednji predlog naletel na prava ušesa. Nekateri zavezanci so nas namreč te dni opozorili, da še nihče ni ničesar zapisal o tem, da nekateri med njimi ne zmorejo v enem obroku poravnati zneske, ki izhajajo iz odmemih odločb. Gre predvsem za vse tiste zaposlene, čigar plače so bile tako in tako lani več kot skromne, doplačati pa morajo dohodnino celo v višini sedanjih enomesečnih zaslužkov.
Predlagajo, naj na republiški upravi zajavne prihodke ali v ustreznem odboru državnega parlamenta "vzamejo pod drobnogled" te probleme zavezancev. Sodijo, da bi jim morali omogočiti poravnati zneske, napisane na odmemih odločbah vsaj v dveh, če ne kar treh zaporednih mesečnih obrokih. Sicer drži, daje čas plačila po prejemu odločbe 30 dni, vendar jeza marsikoga ta dajatev, ki jo mora poravnati v enem znesku resnično previsoka. Bržčas ni treba še posebej naglašati, da je takih zavezancev v Sloveniji več tisoč; vsi ti bi bili hvaležni davkarjem, če bi bila njihova prošnja uslišana.
M.V.
fr—	---^
Za mainograf
Seznam zbranih prostovoljnih prispevkov za nakup aparata "mamo-graf” od 17.6. do 30.6.1994:
Erik Loža k Trbovlje - 2.000. S VIZ RO Zasavje Hrastnik -10.000, SKEI Mehanika Trbovlje -15.000, Iva Saje Trbovlje -1.000, A vtoprevoz Zasavje Trbovlje - 40.000, SS Sindikat del. v zas. sektorju Trbovlje - 10.000, Jola Čop Trbovlje - 2.000, Ana Manfredo, Zagorje - 3.000, Derviš Murtič Trbovlje -500, Mini Market Plasajec Trbovlje - 5.000, Soboslikarstvo Mirko Živoder Trbovlje-5.000, Vida Jakovljevič Trbovlje -10.000, Renta car Juvan Zagorje-5.000, Vida Redi - Diana Izlake - 4.200.
Skupaj zbrana sredstva do 30.6.1994 - 8.946.480.
Sprenevedanje
Neverjetno, kako trdovratno se ohranja miselnost, da se upokojencem odmerja preveč denarja. Hudo je narobe, če celo v vladi ali ustreznem vladnem ministrstvu pravijo, da uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pogoltne 240 milijard tolarjev v enem letu. Kot da gre za nekak denar, ki bi ga lahko ali celo morali odriniti za koristnejše stvari. Kakšne vrste sprenevedanja so podobna mišljenja in stališča, se vidi tudi iz tega, da ugodnosti iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja uživa skoraj pol milijona državljanov. Kakšne ugodnosti? Ne gre za nikakršne ugodnosti, temveč za pošteno pridobljena sredstva, ki so jim sedanji upokojenci plačevali ves čas zaposlitve.
Večni občutki, da polmilijonska armada upokojencev "požira" ogromna sredstva, vedno znova pretresajo vse udeležence tega procesa. Zdi se, kot da bi morali biti neizmerno hvaležni vladi in parlamentu, ■ ■■ -..................-----
da jim odmerja toliko denarja, namesto da nenehno tarnajo in kritizirajo to ubogo državo, češ da mačehovsko ravna z njimi. Poglejno že enkrat stvarem do dna in pribijmo: upokojenci ne zahtevajo ničesar, kar niso zaslužili, do česar niso upravičeni; terjajo le spoštovanje sprejetega sistema, ne pa nenehno zaletavanje v tista njegova določila,ki zadevajo usklajevanjepokojnin po gibanju plač.
Naj že enkrat vlada in parlament nedvoumno priznata, da sta ravnala napak, ko sta privolila v prezgodnje, namesto da bi ubrala povsem drugačno pot pri razreševanju tega problema. Še danes mirnega srca obe telesi ne migneta niti s prstom, ko se takorekoč dan za dnem administrativno upokojujejo zelo mladi ljudje; teh je zdaj že več kot tisoč in če bomo nadaljevalis tolikšno ihto upokojitev, sredstva za njihove pokojnine pa meni nič tebi nič "naprtili" pokojninskem skladu, bodo vsa ta vprašanja še težje pritiskala na področja, ki mu pravimo pokojninsko invalidsko zavarovanje.
M.V.
Nova maša Petra Polca v Čemšeniku
V	cerkvi Marije Vncbovzcte v Čemšeniku bo 10. julija po več kot 80-tih letih spet zadonela pesem "Novomašnik, bod' pozdravljen, odBoga si nam poslan". S to pesmijo slovenski narod pozdravi na začetku duhovništva vsakega svojega duhovnika. Novo mašo bo zapel sale-zijski redovnik Peter Polc iz Ržiš. Petru je zakrament mašniškega posvečenja podelil slovenski metropolit in ljubljanski nadškofdr. Alojzij Šuštar, 29. junija letos v ljubljanski stolnici.
V	soboto, na predvečer no vomašnega slavja, bodo mladi iz Čemšenika pričakali Petra na Trojanah, od koder ga bodo spremljali proti Čemšeniku. V domači cerkvi bodo izvedli program s pesmijo in duhovnimi teksti, ob koncu skupnega srečanja pa pripravili še pogovor z novornašnikom. Za Petra, njegovo družino, sorodnike in vso češmšcniško župnijo bo najslavnejši dan nedelja, 10. julija. Novomašnik se bo v Ržišah poslovil od rojstne hiše, domačih, sorodnikov in vaščanov, od tam se bo razvil sprevod do župnijske cerkve, kjer bo ob 10. uri daroval novomašno daritev za pokojnega očeta Franca, za žive in rajne sorodnike, pa dobrotnike in sožupljane. Zaključek novomašnega slavja bo zvečer v po družni cerkvi sv. Miklavža v Zabrezniku.
Čemšeniški mladinci ob pomoči salezijanskih bogoslovcev prireditev "Oratorij po Kekčevih stezah" z veselim in predvsem pestrim programom. Ob razvedrilu otroci odkrivajo skrite talente in skupaj s Kekcem, ki jih spremlja skozi oratorij, spoznavajo tisto, za kar imamo vsi premnogokrat zaprte oči: ljubezen do ljudi, navezovanje novih prijateljstev, odkrivanje novih talentov, športno merjenje moči... Oratorij bo na športnem igrišču vsak popoldan od 14. do 19. ure. V torek so se odpeljali na celodnevni izlet, en dan bodo preživeli tudi na bazenu vMedijskih Toplicah. Za spomin na veseli počitniški teden jim je organizator, salezijanski bogoslovec Franci Plahuta, pripravil majice in kape s Kekčevim simbolom. Obisk jim je obljubil tudi čisto pravi Rožle iz filma Kekec, ki je sedaj že odrasel mož.
Tadeja Suša
Prvošolčki v eni izmeni
Glede na prostorsko omejenost v OŠ na Izlakah je že v minulem letu potekal pouk enega prvega razreda v DDD na Izlakah, saj bi moral sicer pouk potekati dvoizmensko. Tudi letos se srečujejo s tern problemom. Svet KS Izlake je tako na zadnji sklenil, da OŠ Izlake odobri v okviru svojih možnosti najem prostora za potrebe šolskega pouka.
M.K.
Občinska priznanja v Hrastniku
Turje - Na slavnostni prireditvi v Turju so ob občinskem prazniku podelili priznanja Občine Hrastnik. Dobili pa sojih: Viktor Ramšak priznanje "Plaketa 8. februar" občine Hrastnik za organizirano delo na področju kulture, Krajevna skupnost Turje - Gore za njeno uspešno delovanje, Miran Grohar za uspehe na področju društvene delavnosti (gasilstvo), Nikolaj Skočir za uspehe na področju društvene dejavnosti (brodarstvo, računalništvo), Marija Senica za uspehe na področju kulturne dejavnosti (gledališki abonma, likovne razstave, proslave...) in Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik za uspehe na področju prosvetne dejavnosti.
F.M.
Ob novih zajetjih vode v Turju.
Turje - Ko so pred leti zaprli podružnično šolo v Turju nad Dolom, bi lahko tudi to hribovsko vas doletela usoda drugih podobnih vasi: da bo ostal kraj pozabljen, da bodo mladi odšli. Vendar seje zgodilo ravno obratno - vas seje povečala in posodobila... Tako nekako so zapisali v obrazložitvi priznanja, ki ga je dobila KS Turje v soboto, 2. julija na slavnostni seji v Turju. Tokrat so Hrastničani svoj občinski praznik praznovali v hribih - v KS Turje, kjer so ob tej priložnosti slovesno odprli razširjeno vodovodno omrežje.
V dolino se vozijo po asfaltirani cesti, v vas so napeljali vodovod, zraslaje trgovina z bifejem... Poleg tega se ne zapirajo v svoje domove pred televizijo - med Turjanci živi tudi bogata društvena dejavnost. Prepevajo v pevskem zboru Klas, nadvse aktivni pa so gasilci, ki so v soboto po otvoritvi vodovoda in organizaciji kmečkih iger priredili tudi kmečko veselico. Ansambel Nočna izmena s pevcem Albertom Gregoričem so ustvarili veselo vzdušje. Ko so se ob dveh zjutraj začeli pogovarjati, da bi zabavo za kakšno uro podaljšali, jih je doletela žalostna vest, daje njihovega sovaščana Slavka Novaka na poti domov zadel infarkt. Oživljanje ni pomagalo. Dvainštiridesetletni Slavko je bil trideset let prizadeven član njihovega društva. Prijeten, duhovit človek. Vas seje zagrnila v žalost.
Stojana Mastnaka, predsednika gasilskega društva, smo povprašali o pripravah na sobotno dogajanje:	"Poleg razširitve vodovodnega
omrežja smo v soboto proslavili tudi obnovo šolskih prostorov za društvene dejavnosti. Sredstva sobotne veselice bomo namenili centralnemu ogrevanju gasilskega doma. Zanjo je dober teden dni delalo
štirideset ljudi. Od nabave hrane, pijače, drobnih predmetov - do redarske službe pri parkiranju. Štirje fantje so na primer razporejali številne avtomobile na Novakov in Grešakov travnik..."
Anica Mastnak, ki že več let skrbi za kmečke dobrote, je nadaljevala: "ZMileno in Barbaro smo zadolžene, da speče vsaka hiša v Turju potico, domač kruh, pecivo... Čeprav se nabere veliko tega, je bilo tudi letos pred polnočjo že vse razprodano..."
Ob otvoritvi vodovoda je igrala steklarska godba na pihala, recitirali in plesali so otroci mentorice Cvetke Železnik, Fračkarji, ansambel s Kopitnika, pa so poživili kmečke igre. Že od 89. leta jih vodi Silva Peklar. "Večkrat obiščem sestro, ki je poročena v Savinjski dolini in tam so kmečke igre že dalj časa popularne. Zamisel sem prilagodila našim razmeram. Letos seje prijavilo šest ekip, tekmovalo pa jih je pet. Igre so sestavljale tri veščine - košnja z grabljenjem in izdelavo kopic, sestavljanje kmečkega voza in vožnje samokolnice čez ovire. Ker je v vsaki samokolnici ženska z vedrom, je pri tej panogi seveda največ smeha. V končni razvrstitvi so dosegle ekipe naslednja mesta: prva je bila ekipa Turja, druge so bile Korenine iz Prapretna, tretja ekipa KS Čeče, četrto mesto so dosegli iz TKI Hrastnik in peto ekipa podeželske mladine iz Laškega."
Fanči Moljk
f Praznik rudarjev
Začetki premogovništva na Slovenskem segajo v drugo polovico 18. stoletja. Posamezna poročila o premogu so še starejša, omenja ga tudi J.V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, vendar so ga intenzivneje začeli izkoriščati šele z njegovo širšo uporabo v industriji.
V Trbovljah sta odkrila premog rudarja Holubar in Thonhauser, o tem obvestila dunajskega odvetnika Franca Maurerja, kije videl v odpiranju premogovnika dobro naložbo. Ustanovil je družbo, najel od domačih kmetov zemljo in tako se je v tej in sosednjih dolinah Zasavja tok življenja preusmeril. Rudarstvo in pozneje industrija, ki sta zrasla ob rudniku, sta popolnoma spremenila podobo kraja, ki je bil prvotno izrazito kmetijski. Vasi in kmetije so podlegli širjenju rudarskih del, kjer se skrivajo mnoge osebne tragedije kmetov in rudarjev ter njihovih družin. Odkritje premoga je prineslo napredek in blaginjo, pa tudi trdo delo, izkoriščanje in socialne konflikte.
Ko govorimo o rudarjih, se nam nehote prikaže pred oči slika zgaranega in izmučenega, robategaknapa, ki si je svoj vsakdanji kruh služil z lastnimi mišicami. Danes je resnična podoba delavca v premogovniku precej drugačna. Po besedah rudarskega inženirja Ernesta Ščukanca, sicer vodje projektivnega oddelka pri Rudnikih rjavega premoga Slovenije, je težko primerjati tehnologijo rudarjenja pred dvesto leti in danes. Saj je oprema in tehnologija, pa tudi proizvodni učinki tako napredovala, da tega tudi največji optimisti niso mogli napovedati. Danes z visoko produktivnimi čeli, kijih imajo v jamah v Hrastniku in v Trbovljah dosegajo rezultate na evropskem nivoju. Danes iz enega metra odkopne fronte na čelu pridobivajo več kot so še pred desetletjem iz celotnega čela. Takšna produktivnost in oprema pa po besedah ing. Ščukanca zahteva drugačen značaj rudarja - saj ne gre več za izjemno naporno fizično delo temveč za obvladovanje mehanizacije in opreme.
Seveda pa rudar ostaja poklic, ki zahteva prave može, to ni poklic, v katerem bi si lahko služili kruh z polovičnim in neodgovornim delom, saj neodgovornost posameznika ogroža celo skupino.
Slovenski rudarji so v nedeljo praznovali, žal tega niso občutili, niti rudatji niti zaposleni v Rudnikih rjavega premoga Slovenije, niti tisti, ki živijo v krajih, ki so še tako povezani z rudarjenjem in rudnikom.
Karmen Rajevec
—jj
amar
V Turju veselje in žalost
Hrastnik
Dolsko - hrastniški kvartet Pia vica ima že zaslužene počitnice, zadnji nastop so imele konecjunija. Pele so v Cekinovcm gradu v Ljubljani, kamor jih je povabila glasbena šola Vižmarje. Nastop je bil posvečen 70. letnici Janeza Bitenca. Poleg Plavic je pel tudi komorni zbor iz Škofje Loke.
MoPZ Svoboda II in godba na pihala sta L julija sodelovala ob otvoritvi avtosalona in servisa Avtodomex.
F.M.
Trbovlje
V Domu upokojencev Franca Salamona je 4. julija gostovala gledališka skupina Prosvetnega društva Dobovec. Nastopila je s komedijo Zdravila za večno mladost. Režirala sta Milena Jamšek in Miha Trošt.
Hudo neurje v noči med 28. in 29. junijem je povzročilo veliko škodo tudi na nekaterih kulturnih objektih. V DD sta voda in blato zalila kletne prostore, kjer delajo novinarji Radia Trbovlje, prostore Relika-Dadasa, arhiv ZKO in gradivo še nekaterih drugih kulturnih društev. Tudi spodnji prostori godbenega doma so bili poplavljeni, poplavojeobčutil tudi Dom Svobode in ostali kulturni objekti.
T.L.
Zagorje
Folklorni skupini PD
Čemšenik in Svoboda Center iz Trbovelj sta 26. junija v Čemšeniku pripravili koncert, na katerem sta prikazali lj udske plese izGorenjske, Prekmurja, Koroške, Poljanske doline in Bele krajine -ples belokranjsko kresovanje. In ker smo v teh dneh pričeli letni čas, ki ga naznanja kres, so nastopajoči poimenovali prireditev "Oj, Ive, pridi k nam na kres. Čemšeniško folklorno skupino je vodila Hedvika Kovač. S to prireditvijo so folkloristi zaključili prvo sezono delovanja in uspešno 92. sezono prosvetnega društva v Čemšeniku.
T.S.
V	domu Svobode v Trbovljah je bila 30.junija zaključna prireditev šolskega leta glasbene šole Snoopy. Nastopili so učenci iz Polzele, Braslovč, Trbovelj. Litije in Zagotja z glasbenimi točkami. Podelili so jim spričevala za uspešno opravljene izpite. Program je popestrila poklicna klovnesa Eva Škofič - Maurer iz Ljubljane, ki je navdušila tako otroke kot starše.
J.B.
Gola pištola, je ameriška komedija, ki sojo 5 .julija v zagorskem DD pripravili za 24. filmsko gledališče.
V	Stekleni dvorani DD je bila 30. junija podelitev zaključnih
Janez Knez razstavlja v Ljubljani
ga omenjajo kot enega najvidnejših predstav niko\ kolorisličnega
11 ‘ ,■ Lh< r! ‘I,.‘l ,L ... , . . it vam. Ob tej razstavi so organizatorji pripravili katalog in
K"™ -	j, „a|,l,lb	l-rlN«vek.ki ,>r,d-
Še vedno ni izšla Knezova monografija, ki bi si jo gotovo zaslužil, saj je v času svojega umetniškega delovanja avtor O«'..........................riivninn.,gnitij..........................
X;X\;X\vX;X;X;X
1 :'x':;x
;XS;X;J:
spričeval Srednje šole Zagoije. Ob tej priložnosti je nastopil M1MPZ GŠ v komornem sestavu s priložnostnim programom.
M1MPZ pod vodstvom zborovodje Francija Stebanaje 3. julija popoldan v komorni sestavi nastopil v obnovljeni
romarski in župni cerkvi Marijinega rojstva na Zasavski Sv.Gori. Pevci so izvedli izbran program iz celovečernega koncerta, ki so ga izvedli prejšnjo soboto v Valvasorjevi kapeli.
D.H.
fr
RAZSTAVE
Trbovlje: Slikar Vinko Hrovatič razstavlja dela v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji 42 v Trbovljah.
Trbovlje:	V	gostišču
Planina na Planini (Miran Jurše) razstavlja slikarka Ivanka Uršič.
Hrastnik:	V	Galeriji
Hrovatič je na ogled stalna
galerijska zbirka avtorja Vinka Hrovatiča.
Trbovlje: V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah je podaljšana razstava del akademskega slikarja Jožeta Megliča. Naoglcdje 11 del voljni tehniki z raznimi motivi.
KONCERTI
Trbovlje: Lovski PZizTrbovclj bo nastopil 9. junija ob 11. uri na Vrheh na proslavi po končanem pohodu po poteh spomenikov NOB v Trbovljah. Organizira ZB Trbovlje.
NOVO V KNJIŽNICAH
Knjižnica Trbovlje: 1. Velika ilustrirana otroška enciklopedija, 2.Frcitag, Erhard F.: Podzavest centrala moči - pot do pozitivnega mišljenja, 3. Rutten - Saris, Marijke: Porajajoči sejezik telesa,
4.	Johnson, Spencer: Da ali ne: priročnik za sprejemanje boljših odločitev, 5. Sufijske zgodbe modrosti, 6. Popolno življenje -Esenski evangelij, 7. Divja jaga: slovenska ljudska pripoved, 8.
G'Hara, Gcorgina: Enciklopedija mode, 9. Lovelock E. J.: Gaja: nov pogled na življenje na Zemlji, 10. B. Jurkovšek: Fosili v Sloveniji. Knjižnica Litija:
1.	Dvanajst velikih Slovencev,
2.	Knjiga 91, 3. Knjiga 92, 4. Knjiga 93. 4. Liki, 5. Razvoj turizma v Li tij i in nj eni okolici, 6. Savremeni književni prevodioci Jugoslavije, 7. Ugolj, 8. Vodnik po mojih pravicah, 9. M. Aljančič: Živali 03,10. M.C. Andersen: Snežna kraljica.
mm

/
Društva diabetikov v Rogaški
Društva diabetikov Iz Zasavja so se 27. junija udeležila 3. slovenskega srečanja diabetikov in hkrati počastila tudi svetovni dan te bolezni. Letos so tudi prvič Javno obeležili ta dan, saj so na srečanje povabili vse nacionalneinlokalnemedije. Udeležence je najprej nagovoril predsednik Slovenske zveze diabetikov Štefan Tcndln, ki Je med drugim dejal: "Sladkorni bolniki v Sloveniji nosimo veliko odgovornost zaradi te bolezni, čeprav nismo sami krivi, dajo Imamo. Iz evropske in svetovne diabetične organizacije redno dobivamo vsa gradiva, vendar pa po svetu namenijo več pozornosti tej bolezni in prispevajo več finančnih sredstev zanjo. V Sloveniji se tudi premalo posvečamo raziskavam glede naše bolezni." Sodelujoče je pozdravil tudi direktor Rogaške Slatine Darko Bizjak.
Prof. Roman Korenjak je spregovoril o psihičnem stanju diabetesu: "Sladkorna bolezen je lahko izvor psihičnih bolezni ali pa posledica le teh. Tisti, ki se sooči zdiabetesom, doživi majhen stres, dobi občutek manjvrednosti in nepomembnosti, lahko postane depresiven. Bolnik mora skrbeti za način prehrane (dieta), za telesno kondicijo in znati se mora pogovarjati o težavah, s katerimi se srečuje." O stranskih učinkih zdravljenja sladkorne bolezni z zdravili je spregovoril dr. Andrej Zavratnik. Dr. Jože Rokovnik je predstavil balneo terapijo sladkorne bolezni, dr. Marko Medvešček pa je razložil uresničevanje Saintvincentske deklaracije v Sloveniji.
V Zasavju je približno 4000 diabetikov. "V trboveljskem društvu je 706 članov. Z dispanzerjem lepo sodelujemo. Na to srečanje ni bilo našega
sedežu Društva invalidov v Zagorju (telefon 61-2361 ali v diabetičnih ambulantah. Prijave sprejemajo do 15. julija.
SPS Zagorje, Društvo invalidov Zagorje in Regijsko združenje
\v. v.v. v.\*.\*. v. vcc. v.v. v. v.v.■.w. v.v. \ v.v.\v.v.v. v. v.v. v.
diabetikov pripravljajo za svoje člane ln njihove svojce letovanje v Savudriji v objektih počit niške skupnosti Zagorjeod 30. avgusta
.	_	.	v	, ,	,	.	...
F-ivivivžvIviv/žvivivžvivgvivMvMv:
Udeleženci izleta.
zdravnika, čeprav je obljubil, da pride. Denaija za naše delovanje imamo toliko, kolikor ga naprosimo pri privatnikih. Dotacijeiz občinskega proračuna nimamo. Občina je le prispevala za kosila na regijskem srečanju na Izlakah. Tisti, ki nam finančno pomagajo, jim za novo leto pošljemo čestitke. Zelo dobro sodelujemo z RK, ki nam je odstopil svoje prostore," sta povedala namestnik predsednika Oto Smodič in blagajnik Anton Bučar. Diabetičnih izdelkov je veliko, vendar so zelo dragi (zelo visok PD). V ZD Zagotje so se že dogovaijali, da bi imeli trgovino za diabetike, kajti v navadnih trgovinah so diabetični proizvodi največkrat pomešani med drugimi živili. Na srečanju ni bilo nobenega zdravnika diabetičarja, pogrešali so tudi ministra Voljča. Menili so, da država preko institucij nima pravega odnosa do društev. Če ima mlad človek sladkorno bolezen, ne dobi zaposlitve, ali pa je prvi, ki gre iz službe. Država bi morala zagotoviti sistemsko financiranje društev. Skratka, problemov je veliko, ki se gotovo ne bodo odpravili čez noč. Lahko pa skušamo razumeti ljudi s to boleznijo in se ne delamo, kot da so ti bolniki nekakšno obrobje našega prostora. Pustimo jim, da se bodo dobro počutili v naši sredini.
Katarina Gavranovič
Proti mučenju živali
Šestnajstega julija bosta minila dva meseca, odkar naše društvo uradno obstaja. Prvi in previdni koraki, ki so nas preko začetnih ovir pripeljali do uresničitve zastavljenih ciljev, so za nami in lahko rečem, da se uspešno spopadamo tudi z novimi nalogami in problemi. Le teh pa je širom Zasavja vedno dovolj.
Prav tako kot ostala društva (še posebej humanitarna in dobrodelna) se tudi mi otepamo z denarnimi težavami - žal je denar tudi za nas nek pogoj oziroma merilo za delo. Živalskega zavetišča (vsaj začasnega) v Zasavju nimamo in čeprav so problemi, ki jih rešuje naše društvo, problemi vseh, smo vseeno brez kakršnekoli pomoči in tako odvisni le od svoje članarine, prostovoljnih prispevkov, pridnosti, iznajdljivosti... Za boljše delo v takih društvih je potrebno veliko ljudi z dobrimi idejami in pridnimi rokami. Zaradi tega sc obračamo na Zasavčane (predvsem lastnike in ljubitelje živali) za kakršnokoli pomoč. Vsak, tudi najmanjši prispevek, je več kot dobrodošel, saj imamo veliko želja in načrtov. Tako bi na primer radi zbrali denar za izdelavo oglasne table, nakup nekaj košar in kletk (kot pomoč pri lovljenju
psov in muc), za hrano in zdravila...
Veliko potepuškim in zavrženim živalim smo že našli nove lastnike. S tem, dasmo jih umaknili z ulic in cest, smo preprečili tudi nastanek ter Siljenje mogočih bolezni. Ker je v Zasavju še vedno problem tudi dejstvo, da nimamo vsaj začasnega azila, bi radi izkoristil priložnost ter zaprosil za pomoč tudi glede tega.
Sicer sodelujemo z azilom na Visokem pri Kranju, a bi radi vseeno pozvali vse, ki imajo možnost terželjo, da bi vsaj za nekaj dni vzeli pod streho kakšnega psička ali muco, da se nam oglasijo. Hrano dostavimo člani društva, problem je le streha nad glavo.
Za vse, ki bi nam kakorkoli želeli pomagati, pa še naslov: DPMŽ, p.p. 43, 61420 TRBOVLJE. Kontaktni telefon je (0601) 22 - 049 (dopoldne) ali 26 - 032 (popoldne in zvečer).
Sestanke imamo zaenkrat vsako nedeljo ob 17.00 uri v DPD Dobrna. Hohkrautova kolonija 51, 61420 Trbovlje (po domače Kantina).
Številka žiro - računa je 52700 - 620 - 112-05 - 1330- 110- 10076/10.
Predsednik DPMŽ Trbovlje Roman Turnšek
Ovčarka Tesa, ki so ji med zadnjimi našli dom in lastnika.

R.T.
Preveč jc bilo vroče, da bi se začelo ob sedmih. Odlašati pa tudi ni kazalo.
Torej, Guitarsi na oder. Prišli so mladi fantje in pokazali, da se jim splača vztrajati na glasbeni sceni. Iz spila v špil so boljši.
Dosti hvale. Gremo na naslednje. The Drinkers so pokazali, da res niso pravi bend za žuriranje ob belem
dnevu. Prave nočneptice. Ko je dan in vročina, jim ne pomaga niti dobra izvedba, niti super rock'n'roll. Kakšnih 600 ljudi je bilo enostavno preveč od sonca zdelanih, da bi žurirali z nj imi. Kakorkoli šobili Pivci dobri, igrali so prezgodaj. So pa dobro pripravili teren za tretji bend. To šobile prave B ombe. Pravzaprav seje ponovila slika iz Litije. Ko seje spustil osvežilni mrak. so in smo žurantje začeli migati. Polka pred odromjebilo vse več in več. Tudi na plaz so se še kar plazili, tako, da se nas je na koncu, ko so igrali Orleki, naplazilo kar tam okrog tisoč, če ne še kaj več. Bombe so postregle z eksplozivno mešanico Led Zeppelin in AC/DC bluesa in klenega hard rocka. Za zažigalno vrvico soj im poslužili lastni komadi. Bombe so srečne na svoj žalostni način in to je to. Komaj smo se znebili nadležnega sonca, že so zažigale bombe in vroče je bilo kot v Sahari. Na srečo je bil v bližini šank (brez rocka).
Vlada Kreslina na koncert kar dolgo ni bilo, tako da so nekateri pesimisti že pomislili, da ga sploh ne bo. Vendarje prišel in več kot navdušil
Na tiskovni v jami.
množico, do njegovega nastopa, že dobro razpoloženih obiskovalcev. Slišali smo nekaj pesmi Martina Krpana in Vladove samostojne pesmi, kijih je posnel z Beltinško bando. Ob zadnji pesmi, ki jo je zapel (Mali bogovi), so se mu na odru pridružili tudi člani Orlekov in s tem napovedali "svoj " nastop. Čeprav so vsi po vrsti zatrjevali, da pesmi niso še nikoli zaigrali skupaj, j im ne veijamem. Bili so namreč uigrani, kot Krpani v svojih najboljših časih.
Ko je Kreslin zapustil oder, seje pravi žur •začel. V nastopu, kije trajal okrog dve ure, smo slišali pesmi s stare in nove kasete. Zdi se mi, da so fantje (odkar sem jih slišal igrati v živo nazadnje), še napredovali. Vse je delovalo praktično brez napake, "vstopi" pihalcev so bili na mestu, Vlado je pel kot "ptiček", tudi ostali so bili odlični. Še posebna pohvala gre Jožetu (bobnarju skupine), kije bobnal kljub temu, da ima pljučnico. Skratka, promocija je več kot uspela. Čeprav so bili prav vsi nastopajoči dobri, seje ravno priOrlekih videlo, kdo je "zvezda" večera. In še enkrat sem doživel isto stvar, ki sem jo že enkrat v Mesečini. Obiskovalci so spet skandirali: "Orlek, Orlek..." in fantov niso pustili oditi z odra. Potrdilo se je tudi to, kar je nekdo že napisal; Orleki so jg v živo veliko boljši o kot na kaseti.
$
CQ
Tomaž Štojs in Jure Nagode
Kreslin v formi.
Popoldne pred koncerom na plazu (ki bo v anale slovenske ljudske modrosti zagotovo zapisan kot ful kul mega žur) so se Orleki predstavili na izviren, nevsakdanji način. Tiskovno konferenco ob izidu njihove nove kasete in CD so namreč pripravili nikjer drugje kot v zagorskem rudniku. Globoko pod zemljo je Vlado Poredoš spregovoril o skupini, njihovem delu in njihovih načrtih. (Vlado je govoril zato, ker ga drugi člani vedno nahecajo, naj govori on, in ne zato, ker bi bil kakšen veliki šef benda). Omenil je, da se je njihova pot začela že kar pred desetimi leti. Vmes so bili premori, menjavali so se člani - skratka vzponi in padci. Njihov prvi boomje bil leta 1992, kojeizšlanjihovaprvakaseta.Dobroje bila sprejeta tudi izven Zasavja. To jim je
dalo novega u stvarj alnega elana. Čeprav glasbo in besedila piše v glavnem Vlado, je na njihovi (1994) novi kaseti opaziti aktivno udeležbo pri tem poslu tudi s strani drugih članov. Vsekakor spodbudno. Nova kaseta skupine Orlek poleg dobre glasbe pomeni tudi nekakšno osebno izkaznico Zasavja, ki sev pesmih Orlekov predstavlja kot groba dolina, v kateri je kljub temu, daje skrita, polno miline. Naj bodo to plehfolk pankerji ali slovenski Pogues, o Orlekih bomo še slišali.
J.N.
Orleki so zažgali.

-


Trgovina za nove čase
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
fj KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
^ PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
mesnica-delikatesa
S
S
ferdi
POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tel.: 0601/26 650
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344
SE PRIPOROČAMO!
DOM OPREM A
Ulica talcev 18a, ZAGORJE o/SAVI tel.:(0601)63 226
POHIŠTVO IN NOTRANJA OPREMA
-	V MESECU JULIJU
DO 30% GOTOVINSKEGA POPUSTA
-	KREDITI DO 36 MESECEV
DELOVNI ČAS:
od lOh - 13h, 15h - 19h; sobota 9h - 17h; PONEDELJEK ZAPRTO!
Ilillllllllillli
E3
Mladim
Zasavcem
1'rvc dni počitnic smo slišali ličkaj pritožb, da vain je žc dolgčas. Ta .šok je povzročila obilica prostega časa. Če ste že slišali /a aktiv ne počit niče, lab ko še dodamo, da povrnejo več energije kot lenarjenje. Pametni starši svoje otroke tudi malo vprežejo. Gotovo bo mama vesela, če na štedilniku že
kaj vre, ko se vrne iz službe.
;.f.;.;.;.;.;.;.;.;. s;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;, s;.;.;.;.;.;.;.;.;.;
Križem rok niso stali tisti otroci, ki jih je prizadelo neurje. Kadar bo stanje normalno, si kakšno stvar zapišite. Z zanimanjem boste zapis prebirali čez leta. Bralci Zasavca pa bi vašezapisez zanimanjem prebirali že zdaj. Saj.so nekateri oddaljeni le nekaj kilometrov, a so dogajanje videli le po
je časopisek 2.a z Dola To smo mi. Poleg pJsmic in zgodb so zanimivi opisi oseb iz domačega kraja. S svojo učiteljico Ivanko Kirn so jih obiskali na domu. Če vas bo prijelo domotožje po šoli m sl boste šolo igrali, si lahko privoščite kaj podobnega. Urednik naj razdeli naloge, o čem bi kdo pisal ali risal, potem pa izdelke prilepite na liste in fotokopirajte. Če sc kdo ukvarja z računalnikom, naj prilepi še tak prispevek. Seveda bomo počitniškega izdelka veseli
Pišite, čeprav t* bo Miš maš odpravil na počitnice, če se pri vas dogaja kaj zanimivega, lahko tudi pokličete. Pridemo vas obiskat.

Kdo sem
Sem deklica iz 3. e razreda. Ime mije Andreja, pišem pase Vidmar. Stanujem v velikem bloku na Sallauminesu 3a. Tam skrbim, da sestri, mamici in ateku ni nikoli dolgčas.
Trikrat na teden se zaženem v vrtec Kekec, vendar ne za to, da bi $e tam igrala, ampak se učim latinsko - ameriške plese. Mislim, da sem uspešna.
Vsak dan spremljam mamico v šolo. Tudi ona hodi na PE Tončke Čeč, le daje mami že v 4. razredu, jaz pa šele v 3. Skupaj sopihava v hrib in globoko vdihavava "čist" trboveljski zrak.
In kako me boste spoznali? Visoka sem 136 cm, ne suha ne debela. Imam rjave lase, ki so Ponavadi skuštrani in silijo v oči. Rada se smej im in zabavam. Znam Pa biti tudi resna, kadar je to Potrebno.
Andreja Vidmar, 3.e, OŠ Tončke Čeč, Trbovlje
Trmoglavost
Prispeli smo na Kal in se kaj hitro odpravili na Pleše. Pot je bila dolga in utrudljiva. Na povodcu sem držal psa Bobija. Bilje velik
nemški ovčar. Ko smo prispeli, sem se odločil, da z B obijem malo podivjava. Tekala sva po travi gor in dol. Kar naenkrat stric Janez pokliče psa. Pes Bobi je ubogal in se pognal k njemu. Jaz pa sem bil majhen, zato ga nisem mogel dohajati. Povodec pa sem še kar naprej držal. Vrgel sem se na tla in bil sem tako trmast, da nisem spustil povodca. Bobi meje vlekel po tleh. Bil sem ves umazan. Mislil sem, da me bo mama oštela, vendar sem se zmotil. Stric se mi je potihoma posmehoval. Nisem mu zameril, ker pa sem bil majhen, sem začel cmeriti.
Roni Semec, 5.c I. Skvarča, Zagorje
Srce
Srce utripa,
poganja kri po telesu in nazaj.
Če se urežemo, nam povzroči pravi direndaj.
Če srce ne bi moglo biti, ne bi mogli hoditi ali avta voziti.
Jure Zdovc, PE I. Cankar
Moje telo
Moja glava telovadi, kar koristno je spomladi.
Prav veselo je telo,
saj že zunaj je toplo.
Koža ni več mlečno bela, saj nas je že sonce grelo.
Eva Vran, PE I. Cankar
TV voditelji
O televizijskih voditeljih večkrat kdo kakšno reče. Tudi osmošolci z Dola imajo svoje mnenje.
Najbolj všeč mi je Jonas. On se mi zdi drugačen od drugih. Zdi se mi, da želi vse najstnike naučiti, da bi čimbolj spoštovali Slovenijo svojo domovino, svoj jezik in knjige.
Katja
Zame je Igor Bergant najbolj priljubljen novinar. Pred kamero je sproščen in zbija razne šale.
Uroš
Tudi Eva Longyka je v redu. Špela Trefal t pa sploh ni za TV. Je zelo pusta, velikokrat se zmoti in mi je antipatična.
Ni mi všeč, ker so vsi pri miru, kot da nekaj čakajo.
Dejan
Naši TV voditelji se mi zdijo predvsem živčni, ne znajo se sprostiti, razen nekaterih izjem. Če se že spomnijo, da bi povedali kakšno šalo, jo povejo tako zavrto in tako slabo zaigrano, da zamenjam kanal.
Barbara
'
\
Slovenski voditelji se mi nasplošno zdijo preveč napeti. Zelo redki so, ki se pred kamero sprostijo in ne govorijo naučeno in posladkano.
Teja
1'Hlčck Ju številu skril v besedo ŽLNA* če boš črko Ž pokril, takoj bos našel----.
Anton Alauf
Gospod Alauf se je rodil 8. 1. 1911 v Gorah nad Dolom. Zdaj stanuje na Dolu. Še vedno dela v delavnici, ki si jo je sam opremil. Izdeluje predmete iz lesa: sode, čebre, škafe, grablje, ročaje za orodja,...Sam si je pred petrdesetimi leti naredil pohištvo, ki ga imata z ženo v kuhinji in sobah še danes. Zbrati je v mladosti naredil tudi veliko ogrodij za hiše in kozolce.
Marko Štefane, 2.a, Dol
Po kateri poti mora nogometaš pribrcati žogo , da lahko da gol.-'
ipm:
Bojan Žibret, ki je zadnjih nekaj let nosil dres nogometne ekipe iz Zagorja, je bil po strokovnih ocenah in točkovanju trenerjev najboljši zasavski nogometaš v lanski sezoni. Čeprav je obrambni igralec, je bil s sedmimi zadetki tretji strelec zagorskega dmgoligaša. Znova seje tudi izakazal kot mojster prostih strelov, tako kot nekoč njegov oče in sedaj trener Zagorja Vinko. Prav zadnji dan prestopnega roka se je Bojan tudi malce nepričakovano odločil, da se bo vrnil v Trbovlje in odslej znova igral za Rudarja, kjer je tudi začel svojo nogometno pot. Tako sta najboljši nogometni igralec in strelec (Igor Holešek) zagorski dres zamenjala s trboveljskim zeleno - črnim. Poleg njiju sta k Rudarju iz Zagoij a prestopila še Mitja Grešak in Andrej Ahlin.
"Odločil sem se za boljšo ponudbo, prav tako pa lahko z znanjem in izkušnjami precej pomagam Rudarju v naslednjem letu. Moram reči, da so bili v glavnem v Zagorju sila korektni, odšel pa sem tudi zaradi nekaterih posameznikov, ki so imeli ves čas kakšne pripombe," je dejal o vrnitvi v Rudarja Bojan Žibret, ki bo 25. julija dopolnil 32 let.
Oče bo še naprej trener Zagorja. Kako je sprejel tvojo odločitev?
Sicer je na dopustu. Pogovarjala sva se po telefonu. Moji odločitvi ni nasprotoval. Rekel je, da sem dovolj star, da se odločim sam.
Z Janijem Sotenškom sta bila v tekmovanju Zasavca in Portessa dolgo izenačena, prednost pa si si priboril sredi spomladanskega dela prvenstva. Kako bi ocenil svoje igre v minuli sezoni?
Mislim, da sem celo sezono odigral v visokem ritmu. Nekoliko slabše igre Rudarja so sicer pripomogle, da sem si zmago v tem točkovanju zagotovil že tri kola pred koncem prvenstva. Če bi zmaga pripadla Sotenšku tudi ne bi bilo nezasluženo. Morda bi bilo realno, če bi si prvo mesto razdelila.
Tudi v prejšnji sezoni si se izkazal kot strelec. Čeprav igraš v obrambi, si dosegel kar sedem golov, večino s prostih strelov.
To sem se naučil še kot igralec Rudarja, največ od Miloša Breznikarja. Že pri mladincih smo nekateri ostajali na igrišču po treningu in vadili. Vitko Klanšek, Igor Drnovšek, Miloš
Breznikar in Darino Rižner so bili boljši izvajalci prostih strelov in niti nisem prišel na vrsto. V Zagorju pa sem bil edini "levičar" v moštvu in sem prav zato izvajal proste strele zdesne stranikazenskegaprostora in na srečo tudi večkrat zadel v polno.
Rudar je dobil kar sedem novih igralcev. Je ekipa dovolj močna za obstanek v drugi ligi?
Moštvo je dovolj kakovostno, toda £ upoštevati je treba, da med letom lahko pride do težav. Pridejo poškodbe in kazni zaradi kartonov. Če nevšečnosti ne bo preveč, potem lahko računamo na uvstitev med najboljših osem. Pohvalno je tudi, da se stvari v Trbovljah znova urejajo in da bo Rudar znova organiziran klub.
Ob koncu pa še nekaj besed o naši akciji in izboru najboljšega zasavskega nogometaša in nogometnega strelca!
Tako kot sem povedal že po končanem jesenskem delu sezone je to dobrodošlo in bi lahko bilo akcij še več. Ljudje vedno nismo enotnega mnenja. Mislim pa, daje pravilno, da najboljše posameznike ocenjujejo trenerji. Oni najbolj vedo, kakšne naloge so namenili igralcem in če sojih dobro opravili. Upam, da bo Zasavc z akcijo nadaljeval tudi v bodoče.
Sašo Fabjan
TRBOVLJE -DELAVSKI DOM
7. PHILADELPHIA
(kom.), čet. ob 18. in 20. uri.
8.-11. PRIDEN SINKO (triih), pet., pon. ob 18. uri, sob., ned. ob 18. in 20. uri.
12.-13. MR. JONES (drama), tor., sre. ob 18. in 20. uri.
ZAGORJE -
DELAVSKI DOM

7.	-10. TRI NINJE (kom.), čet. ob 19. uri, sob., ned. ob 18. uri.
8.	-12. POBEG (akc.), pet., pon., tor. ob 19. uri, sob., ned. ob 20. uri.
13. -14. MI SE IMAMO RADI (kom.), sre., čet. ob 19. uri.
HRASTNIK -
KINODVORANA
7.	-8. NUNE POJEJO 2
(kom.), čet., ob 20. uri, pet. ob 18. uri.
8.	-10. NORA ZABAVA V MONTE CARLU (kom.),
pet. ob 20. uri, sob., ned. ob 18. irt 20. uri.
13.-14. PROTI SONCU
(akc.), sre., čet. ob 20. uri.
DOL PRI
9. NUNE POJEJO 2
(kom.), sob ob 18. uri.
10. TRI NINJE (kom.),
ned. ob 20.15. uri.
—J/



1.	- 4. EINS, ZWEI, P0LIZEI - Mo-Do (3)
2.	-1. BABY, I LOVE Y0UR WAY - Big Mountain (5)
3.	- 3. UNITED - Prince Ital Joe & Marky Mark (4)
4.	-5. U & ME-Cappella (2)
5.	-/. ANYTIME Y0U NEED A FRIEND - Mariah Carey (1)
1,	- 5. POZDRAV MORJA - Viki (2) 2,	- 2. OPROSTI - Kočir rap team (3)	
3.-1. PASTIRCE VLADO - Roberto Magnifico (4)	
4,	-4. LEP JE DAN-Anja Rupel (5) 5.	-/. V SAN SIMONU-Faraoni (1)	
	
J Glasuj eni za:
J Moj naslov: M
Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.

m
Sv
/r
Hrastnik - V športni dorani na Logu je bila pred 300 gledalci odigrana revijalna košarkarska tekma med veterani Košarkarskega kluba Hrastnik in ekipo poslancev državnega zbora.
Old boys - Državni zbor RS 59:68 (30:32)
Old boys: Lavrič 4,
Bratuša 7, Šeško 13, Povše
13,	Učakar 4, Škalički 18,
Slanšek, Majes.
Državni zbor: Lenič 12, Henigman
14,	Jerič 5, Anderlič 2, Bavčar 21, Valentinčič 14.
Prvi polčas je domala v celoti pripadel gostiteljem, ki so bili ves čas v zanesljivi prednosti, tako da o njihovi vnovični zmagi ni nihče dvomil. Zaključek prvega polčasa pa je vse postavil na glavo. Četa Igorja Bavčarja je najprej uspela izenačiti in nato še povesti. Na odmor so tako odšli z minimalno prednostjo.
V nadaljevanju so poslanci povsem prevzeli niti v svoje roke in na koncu z umirjeno in premišljeno igro povsem zasluženo in prepričljivo zmagali. Bavčar med gosti in Škalički pri gostiteljih sta bila najboljša igralca in tudi strelca svojih ekip. Pohvalo si zaslužijo tudi ostali udeleženci tega zanimivega srečanja, ki pa je na žalost pritegnilo precej manj gledalcev, kot je bilo pričakovati.
J.P.
^5
&
Mnogo sprememb
Zasavje - Pred tednom dni se je končal prestopni rok za nogometaše. V obeh zasavskih drugoligaših je bilo ogromno sprememb. Igralci so v glavnem izbirali med Rudarjem in Zagorjem, tako da je večina igralcev, ki sta ju kluba pridobila, iz Zasavja.
Novi igralci Rudarja so postali: Bojan Žibret, Igor Holešck,Mitja Grešak, Andrej
Ahlin (vsi so prišli iz Zagorja), Alen Mešanovič (Rudar Velenje), Miran Kurež (Svoboda Kisovec) in Matej Kirbiš (Papirničar Radeče), k Zagorju pa so prestopili: vratar Goran Stankovič (za pol leta posojen od NK Beltinci), Robi Hara-lovič (Rudar), Nedeljko Barič (Trboveljčan, ki je bil nazadnje član Svobode iz Brežic), Tomaž Barbck, Zoran Poglajen (oba Litija) in Rudi Uranič (Svoboda Kisovec). Cilj obeh zasavskih drugo-ligašev bo seveda obstanek v ligi, torej uvrstitev v zgomo polovico lestvice.
S.F.
Igrišči
poškodovani
Zasavje - Veliko neurje, ki je v Zasavju napravilo precej materialne škode, ni prizaneslo tudi nogometnima igriščema v Trbovljah in Zagorju. Narasli Trboveljščica in Kotredeščica sta s seboj poleg blataprinesli tudi ogromno peska, kamenja in lesa. V slabšem, takorekoč katastrofalnem stanju je igrišče v Zagorju. Težko je verjeti, da bodo Zagorjani igrišče lahko pripravili do začetka prvenstva, tako da bodo najbrž morali svoje domače tekme odigrati drugje. Na nekaterih delih jepodrlo tudi ograjo, povsempauničilo teniški igrišči. V Trbovljah so pristaši nogometa in igralci že začeli z očiščevalno akcijo, tako da bo igrišče do prvenstva nared.
S.F.
Olimpijski tek odpovedan
Trbovlje - Atletski klub Rudar je seveda zaradi poplave moral odpovedati olimpijski tek. O novem datumu teka bomo bralke in bralce pravočasno obvestili.
S.F.
Mladi rokometaši uspešni ob morju
Trbovlje - Pionirska in kadetska ekipa ZRC oziroma SPOT Rudarja sta uspešno nastopili na drugem evropskem rokometnem festivalu, ki so ga pripravili na slovenski obali. Sodelovale so ekipe iz Slovenije, Češke, Madžarske in Avstrije. Tekme so igrali na igriščih v Izoli, Kopru in Hrvatinih ter športnih dvoranah v Izoli in Luciji. Ekipa trboveljskih mlajših dečkov (letnik 1981 in mlajši) je prepričljivo opravila z vsemi nasprotniki, v finalu pa so Prule iz Ljubljane premagali kar z 12:2. Za najboljšega igralca so izbrali Predraga Milinkoviča, Tomaž Taškcr pa je bil najboljši vratar. Tudi kadeti so bili uspešni. V predtekmovanju so uspeli premagati celo državne prvake iz Velenja, v finalu pa je bilo Gorenje vendarle uspešnejše. Končni izid je bil 15:10, Spot Rudarju pa je tako pripadlo drugo mesto. Sebastjan Podbregar je bil najboljši igralec kadetskega dela tu mirja, ob tem pa je bil tudi "zvezda" zabave v Belvedcru, saj je bil izbran tudi za "mistra" drugega Evro-festa.
Poleg Gorenja pri kadetih in ZRC Rudarja med mlajšimi dečki so prva mesta osvojili še Koper (mini rokomet dečki), Mlinotest
(mini rokomet deklice), Lisca Sevnica (starejši dečki), Žalec (starejše deklice) ter reprezentanci Češke med kadetinjami in mladinkami.
S.F.
Rudar v Celju, Goldstar doma
Trbovlje - V prostorih rokometne zveze Slovenije v Ljubljani so izžrebali štartne številke klubov v naslednji sezoni prve slovenske lige. Trboveljski Rudar bo v prvem kolu v gosteh igral z državnih prvakom Celjem Pivovarno Laško, litijski Goldstar pa bo gostil Ribnico. Ostali pari prvega kola, ki bo 24. septembra so: Kodeljevo -Fructal, Drava - Gorenje, Primorske novice (bivši Andor Jadran) - Slovan in Prevent -Dobova.
Jesenski del prvenstva bo zelo naporen, saj bodo do sredine decembra odigrali kar 16 krogov, tako da bo na sporedu tudi pet kol spomladanskega dela, ki se bo pričel takoj po božičnih in novoletnih praznikih. Znova so spremenili tudi način tekmovanja v končnici prvenstva. Letos se bodo v play-off uvrstile le najboljše štiri ekipe iz rednega dela prvenstva, v polfinalu in finalu pa bodo igrali na dve dobljeni tekmi.
S.F.
KOŠARKA
Iskra Litus - Triglav Kranj 109:87 (49:44)
Litija, športna dvorana, gleedalcev 50, sodnika Turk (Lj) in Dovč (Domžale).
Iskra Litus: Bassin 12, Peterlin 10, Polanec 10, Narat 33, Bošnjak 16, Deležan 18, Šiško 10.
Triglav: Vidakovič 5, Troppan 2, Prevodnik 12, Džino 13, Tadič 3, Jeras 17, Šubic 9 in Kukič 26.
V prijateljski tekmi ob zaključku sezone 1992/94 so se igralci Iskre Litusa pokazali pred domačim občinstvom (okrepljeni z Bassinom in Naratom) kot ekipa, ki bo v naslednji sezoni izredno trd oreh za marsikaterega nasprotnika v A2 ligi.
Slavje košarkarjev iz Kranja je bilo zelo kratko (samo štiri minute), ko sojih domačini s trojko Bošnjaka ujeli pri rezultatu 10:10. Nato so se preko prvega dela igre ekipi še nekajkrat izmenjale v vodstvu. V drugem
delu pa razigrani domačini niso izpustili vodstva iz svojih rok temveč so ga samo povečevali.
M.Š.
V soboto jubilejno
Trbovlje - Na trboveljskem bazenu bo to soboto že 25. Lučkin memorial, v spomin na odlično plavalko trboveljskega Rudarja Lučko Vodišek, ki je na vrhuncu svoje športne kariere umrla v prometni nesreči. Organizatorji so skupaj z generalnim sponzorjem Dadasom ob tako visokem jubileju zagotovili lepe nagrade za zmagovalce, najboljša kadetinja in pionirka, ki bosta zmagali v memorialni disciplini 100 prosto bosta prejeli pokal in grafiko s podobo Lučke Vodišek. Podobno nagrado bosta dobila tudi najboljša plavalca v moški in ženski konkurenci za najboljši dosežen čas, prvi trije v vsaki disciplini pa bodo poleg medalj dobili tudi praktične nagrade. Vsekakor je to velik izziv za okoli 300 plavalcev in plavalk
iz vse Slovenije, nastopili pa bodo tudi gostje izHrvaške. To najbolj množično in naj starejše jubilejno tekmovanje se bo pričelo v soboto, 7. julija ob 10. uri. Seveda ste vsi vabljeni na trboveljski bazen, da si ogledate zanimive plavalne boje.
B.K.
Trbovlje - Trem letošnjim vzponom desete stopnje je trboveljski pletalcc Vili Guček dodal še četrtega. Smer Mrtvaški ples 10 (8b) v Mišji peči pri Ospu. Vzpon mu je uspel v izjemno kratkem času, saj je za študij porabil le eno popoldne, se čez dva dni vrnil in jo preplezal v drugem poskusu. Odličnim vzponom na pogled (9+) s pomladanske tumejepo francoskih plezališčih, tako Guček dodaja še serijo vrhunskih vzponov v stilu "z rdečo piko" ali "after work" kakor temu pravijo Angleži.
V Mišji peči je bil poleg Vilija uspešen tudi Borut Kavzar, ki je preplazal smer Sonce v očeh z oceno 10- (8a+). To je njegova druga smer takšnih težav, ki mu je sicer vzela kar nekaj časa, vendar je bila dober trening in preizkusni kamen pred še težjimi vzponi, ki jih načrtuje za poletje.
Kot kaže, se bodo trboveljski plezalci odlično pripravljeni podali na obisk ameriških plezalnih centrov, ki ga načrtujejo v avgustu in septembru. Sledi pa še zahteven jesenski del domačega, za reprezentanta Lukančičevo in Gučka, pa tudi svetovnega pokala, ki se prične z v začetku oktobra v Baltimoru.
V.G.
Rock master Kranj
Trbovlje - Vrhunska predstava nekaterih najboljših plezalcev na svetu je na kranjsko umetno steno letos že sedmič privabila množico privržencev tega športa. Tribune ob bazenu šobile polne in navdušena publikaje imela res kaj videti. Odlične smeri, ki jih je
pripravil večkratni zmagovalec mastra v Kranju Francoz J.B. Tribout, so od plezalcev zahtevale vso spretnost in moč pri premagovanju previsov.
Nastopilo je sedem deklet in trinajst fantov, da pa je to mednarodna preizkušnja naj višjega ranga, povedo že imena povabljenih tekmovalcev: Lynn Hill, Francois Petit, Yuji Hirajama, Nathalie Ricer, Luca Zardini. Vsako leto se jim pridružijo še najboljši domači tekmovalci.
Pri dekletih je slavila mlada Fancozinja Natali Ricer, kije z dinamičnim plezanjem zmogla prehod preko roba strehe. Tu so namreč odpadale tekmice, med njimi tudi najbolje uvrščena slovenska tekmo valka Metka Lukančič, ki je s četrim mestom prehitela tudi prvo favoritinjo, slovito Lynn Hill.
V smeri za tekmovalce je, podobno kot pri dekletih, prehod preko roba strehe ustavil kar nekaj tekmovalcev. Na tem mestu sta morala odnehati tudi najboljša slovenska predstavnika Vili Guček in Aljoša Grom. Peto mesto je z njima delil lanski zmagovalec mastra v Arcu Eli Chevieux. Ledvemaplazalcemaje uspelo preplezati smer do vrha, v superfinalni tekmi pa je bil boljši Francois Petit, Yuji Hirayama pa je bil tako drugi.
V.G.
X

Tabor Lendava 94
Šahovskega taborja v Lendavi, ki je trajal od 26. junija do 1. julija, seje udeležilo 82 dečkov in deklic od 1. do 8. razreda osnovnih šol iz vse Slovenije in 22 šahovskih mentorjev. Iz Trbovelj so se Tabora udeležili člani šahovske šole: Aljaž Dušak, Robi Goršek, Damjan Zdole in Vito Logar.
Spremljevalec štiričlanske ekipe je bil šahovski mentor Franc Kotnik, ki seje udeležil trodnevnega šahovskega seminarja, katerega je vodil profesor Mladen Tanccr iz Pedagoške akademije v Mariboru.
Udeleženci seminarja so ustanovili odbor za ustanovitev šahovskega aktiva mentorjev Slovenije, ki naj bi zaživel do novega šolskega leta 1994/95, glavna naloga aktiva pa naj bi bila skrb za usposabljanje mladih šahistov po enotnih kriterijih po yseh šolah v Sloveniji. Udeleženci mladi šahisti in šahistke so bili razporejeni v 5 kakovostnih skupin, katere so formirali na rezultatih doseženih enotnega turnirja vseh udeležencev, katerega zmagovalec je postal Robi Goršek s stoodstotnim izkupičkom 6 točk iz 6 kol.
Aljaž Dušak je osvojil 8. mesto, rezultat pa je izboljšal na turnirju prve jakostne skupine, kjer je zasedel 2. mesto in osvojil srebrno medaljo. Stroške udeležencem Tabora 94 je krilo podjetje Spot iz Trbovelj.
F. K.
Uspešno v Grižah
V	Grižah pri Žalcu je v soboto, 2. julija potekal 2. mednarodni turnir Griže 94. Konkurenca je bila zelo močna, saj sta nastopila dva velemojstra, 24 mednarodnih mojstrov, 27 mojstrskih kandidatov. Igralo seje 9 kol po švicarskem sistemu. Nastopilo je 115 igralcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Rusije. Zmagal je velemojster iz Rusije Sher M ir on. Solidno se je uvrstil Uroš Zalokar - na 37. mesto, presenetil je Miran Skobe z 48. mestom, 56. je bil Marko Jurič, 69. Rado Bajda, 72. Franc Kotnik, 74. Andrej Novak, 79. Bojan Kuzmič, 81. Rado Juvan, 94. Aljaž Dušak, 98. Robi Goršek, 99. Bajro Bajraktarcvič, 104. Damjan Zdole, 108. Janez Grčar, 111. Vito Logar.
Ob glavnem turnirju jepotckalasimultankazvelemojstromBrunom Parmo. Organizatorjeodličnoorganiziral turnir, poskrbel zaprehrano in odlične nagrade. Prva nagrada je bila 40.000 SIT, druga 30.000,00 SIT itd. Ob porastu zanimanja za kraljevsko igro lahko pričakujemo še več takšnih turnirjev.
F.K.
Trboveljčani najboljši
V	šahovskem klubu Rudar Trbovlje je 3. julija potekal ekipni sindikalni turnir Rudnikov. Presenetljivo je zmagala ekipa Rudniki rjavega premoga Slovenije iz Trbovelj. Drugo mesto je osvojila ekipa Rudniki lignita Velenje, tretji so bili predstavniki iz Madžarske, četrta ekipa NAFTE Lendava.
Udeleženci šahovskega tabora v Lendavi.
m®*c
arhi\

mladinska knjiga
maloprodaja, grosistična prodaja
61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel 0601/64 261, 62 318 fax 0601/64 039
Ponuja kupcem kvalitetne in poceni artikle:
-	šolske knjige
-	strokovno literaturo
-	zvezki
-	šolski pribor
-	kolesa Rog
ŠOLSKE TORBICE kupljene v MLADINSKI KNJIGI TRGOVINA, vas razveselijo z 10% nižjo ceno. Ugodnost nakupa nad 5000 SIT: obročno odplačevanje, drono darilo in 10% popust pri video igricah SEGA.
Pri nakupu omenjenih artiklov je možnost plačila s čeki brez obresti.
1 SALON POfflšTVAl
I L3CJ[Sg, PRIMA
.	Obrezija 19. 61411 Izlake
1	tel.: 0601/73 631
!**■
-	KUHINJE
:KSe
-	PREDSOBE -SEDEŽNE GARNITURE -JEDILNICE -SPALNICE
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO
y'.; 'x;::::':x:::::::::x:x':::;::: ::x ■

VHJJZI
-KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROZE, STOJALA ZA TELEFON- VSE IZ MEDENINE - PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA
delovni čas: 9.00 • 12.0X3.15.30 -18.30; X sobota: 9.0012.00 ;;»f

TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228

Promet
Hrastnik - 30. junija je H.S. vozila osebni avto znamke Zastava 750 po lokalni cesti na Novem domu v Hrastniku. Pri stanovanjski hiši številka 61 ji je nenadoma pred avto stopil pešec S.V. iz Hrastnika. Voznica ga je z avtomobilom zadela v nogo, da je padel po tleh. Policisti so pri postopku ugotovili, daje imel S.V. v izdihanem zraku kar 1,1 g/kg alkohola. Zoper njega so podali predlog sodniku za prekrške.
"Napad" na PP
Zagorje - Prvega julija ob 21.05 uri je policijska patrulja na Cesti zmage v Zagoiju zalotila mladoletnega mopedista S.M., kije bila na begu izZVPD Radeče. Pri odvzemu prostosti se je S.M. policistom upiral in poškodoval službeno vozilo (razbil vetrobransko steklo, udaril v blatnik), pri privedbi pa je skušal pobegniti. Kmalu po privedbi seje na policijsko postajo Zagorje pripeljal H.J. iz Zagorja, ki je imel med zobmi večji nož in od dežurnega policista zahteval izpustitev. Policistu je grozil z umorom in trdil, da bo s prijatelji izsilil izpustitev S.M. Ob večji odločnosti policistov so se prijatelji le razšli, S.M. pa je bil izročen delavcem VDP Radeče.
Javni red in mir
Dol pri Hrastniku - Tretjega julija okoli 20. ure je v gostinski lokal Jack bar na Dolu prišel M.N. iz Hrastnika in brez vzroka pričel nadlegovati Ž.T., ga izzivati, nato pa mu je tudi pljunil v obraz. Takoj za tem gaje napadel še
Kriminalistični pripomočki za odkrivanje kaznivih dejanj.
Avto Domex Hrastnik.
Pretekli konec tedna so v Hrastniku odprli nov avtomobilski salon in servisno delavnico podjetja Domex. Prostori so lepo urejeni in bodo sprejemali pločevinaste junake, o katerih pišemo ponavadi na tej strani.
fizično in ga večkrat udaril zroko in nogo. Nedostojno seje vedel tudi do gosta V.S., katerega je nagnal iz lokala. Nato je tudi sam zapustil lokal. Policisti so ga izsledili in z njim opravili razgovor. Končal bo pri sodniku za prekrške.
Izginila avtomobila
Trbovlje - V trgovini SPOT je 29. junija izginil osebni avto renault 4, v trgovini Center Jošt pa pogrešajo osebni avto yugo. Vse kaže, daje bila vzrok za izginu tj e poplava.
Kradejo kot srake
Hrastnik - R.M. iz Hrastnika je 28. junijaprijavil tatvino 25 tisoč tolarjev. Oškodovanec sumi, da gaje med spanjem okradelO.B. iz Hrastnika. Policisti z zbiranjem obvestil v zvezi tega kaznivega dejanja še nadaljujejo.
Trbovlje - S.S. je 2.julija sporočila policijski postaji v Trbovljah, da ji je neznanec iz osebnega avtomobila zastava 101, ki je bil parkiran pri letnem bazenu, ukradel žensko denarnico.
JR V Bistro 75 sta 27. junija prišla 9 razgreta V.S. in M.I. Zahtevala sta alkohol, vendar so bili v lokalu gluhi za njune zahteve. Nato sta se odšla hladit na vrt. Ker sta se začela prerekati z gosti (delavci kanala 10, da imajo slab program), je hlajenje odpadlo. Nasilna gosta sta začela prevračati mize in stole, razbijati pepelnike, kozarce in steklenice. Zavrteli so vroči telefon trboveljske policije in najbrž bo ob vročekrvni dvoj ici tudi sodniku za prekrške toplo pri srcu.
Jj'~ Napolicijski postaji v Zagorju seje V 3.julija zglasil L.I. iz Kisovca. Na prireditvi pri plazu naj bi imel trd razgovor
Aufbiks
s pestmi treh neznancev. Ker je L.I. pri pogovarjanju bolj molčal, je bil napoten v Z.D.. Policisti zgovorneže še iščejo.
JR Na isti prireditvi je neznanec s ■ steklenico po glavi udaril tudi natakarja D.M. iz Zagorja. Poškodovanega D.M. so odpeljali v zdravstveni dom. Neznanecj e menda tako hitro izginil v noč, da ni plačal niti razbite steklenice.
JR V pizzeriji Tingl - Tangi je 3. julija v £ dopoldanskem času prišlo do pretepa. V glavi je zazvonilo B.A., da je začel po pizzeriji zvončkljati z verigo in nožem. Lastnik gaje hotel prepričati, da v Tingl - Tangi lahko
zvoni le on, vendar gaje B. A. napadel in ga telesno poškodoval. B.A bo pozvonil tudi na temeljnem javnem sodišču.
JR V Podkumu so se 3. julija na 9 neprijavljeni javni prireditvi stepli K.S., B.J. iz Podkuma in K.S. iz Ljubljane. Vse tri bodo prijavili. Prav tako se bo pred sodnikom zagovarjal organizator. Seveda gre za organizatoija prireditve in ne pretepa.
JR Pred Iskro je 1. julija utrnilo ^ neznancu, da je pretepel V.A., ki je videl vse zvezde in so ga zaradi poškodb odpeljali v zdravstveni dom.

Tretjega julija letos poteka 60 let, odkar se je začela v Revirjih znamenita gladovna stavka rudarjev. Dotlej takšnega načina uveljavljanja pravic niso poznali, tudi ne med rudarji. Razmere so bile izredno težavne in med rudarji je nenehno potekala razprava o tem, kako bi izboljšali svoj položaj. Podobne težave so imeli takrat tudi rudarji na Japonskem in jih pričeli reševati z organizacijo prve gladovne stavke rudarjev. Vest, ki so jo prinesli takratni časopisi, se je zdela nekaterim rudarjem uresničljiva tudi pri nas. Tlelo je iz dneva v dan.
Situacija je bila dejansko zelo težka. H končuje šla takratna svetovna gospodarska kriza, ki se je dolga leta odražala tudi v naših krajih. Rudarji so delali na mesec le od 10 do 14 dni, ostale dni so praznovali -"fajrali". Številne so bile redukcije zaposlenih nidaijev, d m zine so bile razmeroma zelo številne, majhni so
bili zaslužki, stanovanjske razmere obupne,brezposelnost je bila velika. V takratni državi je še vedno vladala diktatura kralja Aleksandra, v rudarskih stanovanjskih kolonijah je prevladovala velika revščina. Politične stranke in sindikati so se vsak po svoje prizadevali za izboljšanje težkih razmer. Eni so se nagibali k popuščanju, drugi so bili za bojevitejše oblike za ohranitev starih in pridobitev novih pravic. V marsičem so uspeli, večkrat pa tudi ne.
V tistem času se je poraba premoga iz raznih razlogov zelo zmanjšala, čutil pa se je tudi pritisk srbskih i n bosanskih premogovnikov z nižji mi cenami premoga. TPDje želela ostati konkurenčna in je zato maja 1934 napovedala 5 odstotno znižanje cen premoga in o tem seznanila predstavnike rudarjev -delavske zaupnike. To znižanje pa naj bi šlo na račun nižjih prejemkov rudarjev v denarni ali materialni obliki. Odločila je, da od srede julija 1934 zmanjša mezde za 6 odstotkov in količino deputatnega premoga, nameravali pa .so prekategorizirati tudi del rudarjev - kopačev v nižje	kategorije.
Predvideli so racionalnejše	poslovanje
administrativnih delavcev na račun raznih združevanj, seveda z namenom, da bj tudi pri teh zmanjšali število zaposlenih. Šlo je za očitno kršitev kolektivne
pogodbe.
Vsi predvideni ukrepi s strani TPD so povzročili odpor. Začeli so z gladovno stavko - domala na vseh treh rudnikih hkrati, in to dopoldan, 3. julija. Stavkajočim rudarjem v jamah (bilo jih je okoli 2500) so se pridružili tudi delavci na dnevnih kopih, zunanjem obratu, rudniških delavnicah, separaciji in d tugi. Iz solidarnosti so sej im pridružili še v nekaterih d nrgih podjetj ih. V jamah so ostali brez hrane. S tavko so vodili stavkovni odbori. Gladovna stavka v Revirjih je imela velik odmev, ne le doma in v Sloveniji, pač pa po vseh takratni državi in v tujini. To pa je povzročilo nemalo skrbi in težav takratnim oblastem, pa tudi TPD. Sloje za to, da bi stavko čimprej končali. Petega julija so delavskim zaupnikom sporočili, da TPD odstopa od predvidenih ukrepov. Tako denarni kakortudi materialni del prejemkov (mezde, deputat ni premog, prekategorizacija kopačev itd.) je ostal v veljavi še naprej, torej neokrnjen. Slavka seje končala z velikim olajšanjem - tako za rudarje kakor tudi za TPD in oblast. Posledice gladujočih rudarjev pa so bile za mnoge zelo velike, predvsem v zdravstvenem pogledu.
To pa ni trajalo dolgo. TPD se je vnovič lotila zaslužkov rudarjev in rudarji so se vnovič lotili stavke 10. avgusta istega leta. Gladovna stavka je trajala 72 ur, rudarji nočne izmene zapadlega obrata rudnika Trbovlje pa so gladovno stavkali 80 ur, na koncu nočne izmene so se v jutranjih urah namreč vmili nazaj v jamo. Kakor seje spominjal sedaj že umrli m d ar Polde Ovnič, uspeha ni bilo dosti, ne v prvi in ne v drugi gladovni stavki.
Tine Lenarčič
Pivo ponudbo so podali iz centra za permanentno izobraževanje Cene Stupar. Otroke vabijo na vesele desetdnevne počitnice v Portorož. Obljubljajo 36 ur učenja, šport, kopanje, izlet, obisk kulturnih prireditev in govorjenje v angleškem jeziku, ob vseh ostalih aktivnostih. Cena je 64.000 SIT v treh obrokih.
Če komu morski zrak ne prija, se lahko odloči za šestdnevno poletno šolo na Rogli. Organizatorji International College in JAC Trave! SLO zagotavljata celo boljše izobraževalne počitnice kot v Angliji. Cena je 555 DEM v tolarski protivrednosti prodajnega tečaja LB d.d. Ljubljana, s tem da morajo starši celotni znesek poravnati pred pričetkom poletne šole z možnostjo plačila v treh obrokih (datumi so natančno določeni).
Euro šola Ljubljana vabi v poletno šolo tujih jezikov, plesa, športa in ustvarjalnosti. Izbirate lahko med Bledom, Ljubljano in Gozdom Martuljkom. Euro šola nudi tedenski paketza 600 DEM. štirinajstdnevnega pa samo za 1130 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB d.d. Seveda je možno plačati v štirih ali petih obrokih. Zaradi bolezni se lahko z zdravniškim potrdilom odjavite. V takem primem je potrebno plačati 40 DEM za manipulativne stroške.
Še ena ponudba je prišla iz Škofje Loke, kjer bo, gostoval tudi Jonas
Ž.
Ko sem otrokom prebrala prvo ponudbo so jim zažarele oči. Ob naslednji so rekli: "Tovarišica, preberite najprej ceno!" In ko sem jo povedala, so zamahnili z roko, češ, saj ni vredno zgubljati časa. Pa ga res nismo. Začeli smo se pogovaijati v angleščini.
Manja Goleč

m
V prejšnjem Zasavcu šobile prvič izžrebane tri številke, ki prinašajo nagrado unionske Pivovarne. Javil seje tudi že prvi (in tokrat edini) nagrajenec, Huso Korenič iz Trbovelj, ki bo tako vso nagrado; vseh 240 pločevink izdelkov Pivovarne Union, kije bila sicer namenjena trem nagrajencem - odnesel domov sam. Nagrado bo prejel na prireditvi v Medijskih Toplicah, kjer pripravljajo fešto z Unionom
sredi julija.
Tokrat naj na naše uredništvo pokličejo ali se osebno javijo do petka, S.julija, do 12. ure, tisti, ki imajo na zadnji strani 26. številke Zasavca odtisnjeno eno izmed naslednjih številk: 94586 (prva nagrada), 95004 (druga nagrada) in 95898 (tretja nagrada). Ti žeje letos ne bodo trpeli.
Franci Fajfar - Fofo že vrsto let dela v skupini za studijska snemanja in prenose na radiu Slovenija. Skupina tehnikov skrbi za vse oddaje, ki potekajo v živo s terena, od športa do politike in zabavnih prireditev. Drugi del njihovega dela poteka v montirnicah, kjer sc pripravljajo in "frizirajo" prispevki za program. Včasih se tu dogajajo pravi mali čudeži, ko novinarju s pomočjo tehnikovega znanja uspe pričarati vzdušje dogajanja ali pa zmontirati iz nemogočega gradiva zanimiv pogovor. Tu je delo tehnika zagotovo ustvarjalno. Ob vprašanju ali sc ob takem delu počuti kreativnega, sc Fofo le nasmeji: "Če je novinar zadovoljen in nasmejan, sem tudi sam tak. Saj dobro poznaš tisto, če ne bi bilo tehnikov, bi novinarji lahko le pisali, če ne bi bilo novinarjev, tehniki ne bi imeli kaj delati."
Vendar je tudi v montirnici, kljub temu, da je tu možno popravljati napake, potrebna zbranost in natančnost. Pozornostjc usmerjena na kup drobnih stvari. Kako boš recimo pripeljal glasbo pod govor, kje boš odrezal govorca, da ne bo "obvisel". Tu je potrebno tehnično znanje spretnost in posluh, pa tudi izkušnje. "Pri našem delu rabiš roke, ušesa in glavo," pravi Franci Fajfar - Fofo. Trboveljčan, kije eden redkih, ki se vozijo v Ljubljano v službo z avtobusom. In to iz čisto preprostega razloga, ker ga avtobus pripelje skoraj do doma in je nemogoče, da bi se prebudil v Zidanem mostu ali Rimskih Toplicah, kar sc mu je v začetku, ko seje vozil z vlakom, vse prepogosto dogajalo.
Od svojih radijskih začetkov se danes z nasmehom spominja svoje prve oddaje. Prepričanega, da jo je dobro naredil, ga je poklical šef in mu naštel kar nekaj napak, ki jih je bilo potrebno popraviti, seveda občutek ni bil prijeten. Danes teh občutkov skoraj da ni, pa tudi gumbi, ki v začetku še kako zaposlujejo vsakega začetnika so že samoumevni. Danes je delo tehnika Franciju zlezlo pod kožo in ga tudi zasvojilo in ko je tako, dela ne zamenjaš več.
Fofova naj večja lj ubežen pa ostajajo tereni, terenske oddaje, ki so odvisne od teama ljudi,
ki jo pripravljajo. "Včasih je bilo tega več, tudi po mesec dni terena," sc spominja kar z malce nostalgije. "So pa danes bolj luštni, ti tereni," pravi Franci in ostaja hudomušno nasmejan.
Karmen Rajevec
fr	^
PD Rimske Toplice je aktivno že od 41. leta. Člani so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč pri graditvi,dograditvi ali obnavljanju koče na Kopitniku. 41 let je prineslo veliko novosti in izboljšav. Dolgoletna želja PD in posebej gospodarja koče Francija je bila, da bi poleg koče postavili kozolec, ne samo kot objekt za prireditve, ampak tudi kot del folklore, ki jo je treba ohraniti za prihodnje rodove.
Sobota, 18. junija, je bila za PD, za vse ljubitelje Kopitnika in še posebno za vse prostovoljne graditelje in poznavalce kozolcev, posebno lep dan. Med skromno slovestnostjo je častni predsednik g. Škornik prerezal vrvico na kozolcu, ki lepo dopolnjuje že tako čarobno okolico koče na Kopitniku in ga predal namenu. In kot je dejal uvodni govornik g. Vahčič: "Naš novi kozolec je sicer imenitna pridobitev, kar zadeva današnji dan, je pa vendarle tudi eden od razlogov, da se ponovno srečamo (planinci in drugi gostje) in damo poudarek temu, čemurjeobiskovanju gora neomejeno - ljubezni do narave, plemenitenju človeških značajev in vseh etičnih vrednot, ki so v naši mladi državi še kako potrebne."
Sobotno popoldne seje prevesilo s pesmijo, plesom in glasbo v zgodnji večer. Bilo je prijetno, domače in veselo. Člani PD Rimske Toplice bi želeli, da bi se še velikokrat srečali na Kopitniku pod kozolcem.
Milena Suhadolčan
^	D

Tatjana Pal m
Eva se je pozno popoldne vrnila v hišo. Slikala je in ni opazila, da je Zvezdana dve uri visela na telefonu. Stopila je k njej, ko je odložila slušalko in jo vprašala: "Se Rokšeni vrnil?"Zvezdana je odkimala. Sprehodila se je do hladilnika v kuhinji in vzela ven pločevinko Sole. "Komaj čakam, da bo konec pouka. Se ta teden in potem počitnice!" je veselo rekla in spet sedla na kavč. "Ocene imam že zaključene in zato se mi zdi bedasto sploh še hoditi v šolo."
"Teh pet dni boš pa ja še zdržala, ljubica," se je Eva nasmehnila, čeprav je deklico razumela. Pridna je bila, samo eno štirico je imela med petkami. Pa še to iz fizike, kar se Evi ni zdelo nič hudega. "Mami,..." je Zvezdana zategnila in premišljevala, naj vpraša ali ne.
"Kdaj si se ti prvič zaljubila?" Evo je vprašanje presenetilo. "Hja, naj pomislim," je skušala ostati mirna, ker je slutila, da ima hčer nekaj drugega za bregom. "Mislim, da je bilo v mali šoli. Aljoša mu je bilo ime in je bil zelo poreden."
"Ne hecaj se, mami. Resno te sprašujem. Kdaj si se zares zaljubila? Tako, da si hodila na zmenke in se poljubljala." je Zvezdana vztrajala.
"Vgimnaziji." Da v njenega očeta, je Eva zamolčala. "Zakaj te to zanima, si mar zaljubljena?"
"Bi ne smela biti?" Zdaj je bilo dekle užaljeno. "Nisem tako mislila, Zvezdica. Ampak, v koga pa si zaljubljena, če to ni prevelika skrivnost."
"Je, ampak ti jo bom vseeno izdala. Peter mu je ime. Na radiu dela." Eva je bila presenečena nad odgovorom. "Na trboveljskem radiu? Koliko pa je star?"
"Osemnajst jih bo in nikar ne reci, da je zame prestar. Prav toliko je starejši, kot je Rok od tebe." Deklica je zrla v pločevinko, ko je to govorila. Vest jo je pekla, ker ji ni že prej povedala. "In hodita na zmenke?" je zaskrbelo Evo. Ko je deklica prikimala, je Eva izbruhnila: "In kaj počneta?! Ne boš rekla, da se samo sprehajata, Zvezdana?!" Deklica je presenečeno dvignila pogled. Take reakcije ni pričakovala. "Da," je tiho rekla,
"sprehajava se, drživa se za roke." Potem se je zasanjano nasmehnila: "In enkrat sva se tudi poljubila. Tako srečna sem, mami." Eva se je sesedla na fotelj. Njena hči je hodila na zmenke in ona tega sploh ni opazila. Verjela ji je, toda hkrati se je zavedala, da osemnajstletni fant ne bo dolgo zadovoljen le s sprehodi in bežnimi poljubi. "Trinajst jih imaš, Zvezdana. Ne morem ti dovoliti, da se sestajaš s pet let starejšim fantom." Zelo mirno je to povedala, ker je upala, da bo tako zvenelo še najbolj učinkovito. Toda zdaj se je razburila deklica:
predstavljala življenje. In ne želim, da bi se nekočtudi ti dokopala do tako bolečega spoznanja. Življenje ni igra, na to moraš vseskozi misliti."
"Prosim te, mami," jo je hči pogledala, "dovoli mi biti mlada."
Ko je Eva hotela oporekati, jo je premotil hrup avtomobila. Rok se je vrnil domov. Vstali sta in šli k njemu, ko je izstopil iz vozila. "Dolgo te ni bilo, dragi," ga je Eva poljubila na lice in mu vzela poslovni kovček iz rok.
"Na sestanku sem bil," je rekel, a ni povedal, da z Lojem Puzzijem. Eva ne bi razumela. Se sam si ni bil povsem na jasnem, zakaj se je spustil v nezakonite posle. Zaradi denarja, zakaj pa drugega.
"Ne moreš mi dovoliti?!? Kaj pa naj to pomeni, mami?!?" Vstala je, odložila pločevinko na klubsko mizico in se odpravila ven. Pri vratih se je obrnila in hudobno rekla: "Ne boj se, ne bom storila podobne napake, kot si jo nekoč ti."
"Zvezdana!" je Evo vrglo pokonci. "Kaj pa govoriš? Mar misliš, da sem storila napako, ker sem te rodila? Mar misliš, da mi je žal?" Stekla je za njo na dvorišče pred hišo in jo poiskala. Sedla je k njej na klop pred vodometom in tiho rekla: "Nora sem bila, mislila sem, da je ves svet moj, da mi mladostnih sanj ne more nihče vzeti... To je bila edina napaka, ki sem jo storila, ljubica. Preveč lahko sem si
Baldose je odmaknil iz dvorane, kjer so Čokoline spet razgibavale svoja prelestna telesca. Iz svoje tesne pisarne, ki je bila obenem tudi garderoba, stranišče in vratarnica, je zavrtel Pogoreličevo številko. Ko se je na oni strani oglasil Mare, se je najprej odkašljal v rokav, nato pa igrano resno rekel: "Pozdravljeni, gospod Pogorelič. Baldo tukaj. A kateri Baldo? Vodja Cokolin, se razume. A katerih Čokolin?"Zdaj ježe švical."Plesalk, vendar." Ta tip je bil pa res pri stvari. "No, ste se spomnili. Dobro." Z dlanjo si je otresel znojne kapljice s čela in nadaljeval: "Mislim, ampak tako je le moje mnenje, gospod Pogorelič, torej, mislim, da morajo biti punce "zrihtane". Vaša prireditev bo slovesna. Pridejo politiki, bral sem v časopisu..."
"Pa kaj bi mi radi povedali, Bal... Kako ste že rekli, da vam je ime? Aja, Baldo." je Mare postajal nestrpen.
"Torej," ni vedel kako naj mu pove. "Če hočete, da bodo Čokolinke lepe, mi boste morali plačati predujem."
"A tako?" Mare je zavil z očmi. Ravno danes je poslal ček Erniju in zdaj naj bi poslal še enega. "OK. Petdeset jurjev vam bom nakazal danes, ostalih trideset pa po otvoritvi." In je odložil. Baldo je presenečen opazoval nemo slušalko. Le osemdeset jurjev bo plačal. Skopuh litijanski.
... se nadaljuje
HZ kmetijsko zadrugo v______/ izloke, z.0.0.
poslovalnica M€D€fl tel.: 0601/73 696
AKCIJSKA PRODAJA
NATIKAČEV IN STARTARK za tople, vroče poletne dni:
-	za najmlajše: sandali za v vodo ... 688 SIT
-	za malo večje otroke: natikači... 772 SIT
-	za moške in ženske: natikači... 808 SIT
-	startarke že od ... 480 SIT dalje
Na zalogi POLETNA OBUTEV iz kolekcije ALPINA, PLANIKA, CICIBAN, BOR in obutev iz uvoza!
NUDIMO PO UGODNIH CENAH:
-	modne torbice ... od 2.940 SIT dalje
-	torbe za na plažo ... 1.322 SIT
-	klobuki (slamniki)... 588,00 SIT dalje
Ugodni plačilni pogoji: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 urel
VABLJENI!
kmetijsko zadrugo izloke, z.„.o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300
<-------------------------------------------------y
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Teteton/fax: 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX,...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!

£
31
,orfT
iCotsa V QL 3v
Astia V il GL 5v
VŠjSV <8
t-'11 'V«
* sobot*,
36 «**•*?
18900
2390°
24900
25900
\
1
»tssft.«*' s m

I S|s
5 if TlAT
S« 1 _. Tietcoto
S«i-j-s
'■*"	12900
14400 18900
", StK*
900 i-e.
\	5v..n 5v g
Itn ,. ' &a \Vi.e. s^s
b>> i TeWpra ’. „„i0oe
dobavaj^i u
km
r

CEN>-
dem
§ll: a voTivp
•S\ slfi \U)
69000 105000
, ® Bagri- Si
»r--'
7500
4900
12500
79OO
is tats

lilliigii
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ^ I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta | ■ 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 ■ I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le I
I
male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
I
ji
V	TRBOVLJAH najamem enosobno stanovanje. Tel.: 26-662
UGODNO PRODAM v Čečah garažo ali dam v najem - cena po dogovoru. Tel.: 44-458.
V	TRBOVLJAH zamenjam gersonijero s centralnim ogrevanjem, toplovodom, balkonom in kabelsko za večje stanovanje. Tel.: 64-250.
PRODAM na Marnem pri Hrastniku hišo z 4800 m2 zemlje. Tel.: 43-841, po 15. uri.
PRODAM parcele za vikend ali sadovnjak, na zazidalnem območju v naselju Suhadol, pošta Zidani Most. Cena m2 3 do 4 DEM. Urejen dovoz, sončna lega, elektrika, telefon. Tel.: 81-484. do 19. ure.
PRODAM parcelo 860 m2 za počitniško hišo, v smeri Podkuril. Tel.:61-294.
PRODAM vikend pod Plešami, velikost 6*8, četrta faza gradnje. Cena po dogovoru. Tel.: 71-809.
PRODAM fička letnik 80 reg. do 5/95, lepo ohranjen. Tel.: 64-897.
PRODAM kamion Man 13-192 kiper, letnik 75. Tel.: 73-615.
PRODAM zastavo 101 - 1300 cm3, letnik 1979 - po delih. Tel.: 73-615.
—
OSTALO
PRODAM stenski - stropni opaž. Cena 560 SIT/m2 z dostavo na dom. Možna tudi montaža. Tel.: 42-319 ali 22-794.
PRODAM karto za premog 1800 kg. Tel.: 24-965.
PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/725-066.
PRODAM opremo za trgovino: regale, police, pult - po polovični ceni. Tel.: 44-332.
PRODAM tomos T 4 RN, rabljen eno sezono. Tel.: 25-948.
PRODAM voziček Chicco Atlantic moder, kombiniran, malo rabljen. Tel.: 22-344 ali 21-656.
PRODAM otroški voziček -italijanski. Cena ugodna. Tel.: 41-251.
PRODAM purane težke od 7 do 9 kg. Po 2.500 SIT/kom in gosi težke 3 kg po 1.600 SIT/kom. Tel.: 42-297.
PRODAM motorno kolo Tomos 19 SLL, letnik 83, lepo ohranjen, modre barve. Cena 45 0 D EM .Tel.: 62-329.
PRODAM ojačevalnik tuner in dvojni kasetnik znamke Fischer. Tel.: 26-421.
PRODAM toplotno črpalko, dvigalo (dvig 7 m) in fotokopirni stroj Canon NP 155. Tel.: 73-532 ali 71-155.
PRODAM certifikate v vrednosti 400.000 SIT za 200.000 SIT. Tel.: 24-423.
za brezplačni mali oglas
E Tekst:.
r~
cs
O
Z
U
<
Vi
<
N
Moj naslov:
NAGRADE za naročnike
ZASAVCA
I ■ NAGRADA:
Košara presenečenja v vrednosti 24.000 SIT
UD
centromerkur
trgovsko podjetje d. d. Ijubljana
blagovnica litija
Valvazorjev trg 25
2.
NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 20.000 SIT
rx
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
3. NAGRADA:
RENT-A-CARAVTOKLEPARSTVOAVTOVLEKA ZAGORJE
tel./fax:
....	.	0601/63 206
Prevoz s kombijem do 300 km	^ mobitel
*"0609/61 0057
4. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 16.000 SIT	Galerija
	porodoi,. Kidričeva 4/b, Zagorje; tel.: 0601/64 101
5. NAGRADA: PANASONIC radiokasetofon	E	A D E AUDIO & VIDUO TRGOVINA Prešernova 3 7, ZAGORJE Tel.: 060 1/6 1 5 7 5
6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 8.000 SIT.	■n kmetijsko zadrugo Izlake. ..».o. Izlake 40, 61411 Izlake; tel.: 0601/73 634
7. NAGRADA:	“HSA“;1MAT£JA_ S£!ff“ Dve trajni + striženje v vrednosti 8.000 SIT	hribar 0601/73 794	
8. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 8.000 SIT.	r~$n AVT0Š0LA	HRASTNIK M rent a car L/7|8iJ TURISTIČNA	tel.: r/il5! AGENCIJA	0601/43 186,41 849

AVTOLICARSTVO
AVTOVLEKA
f jTN
I
illilmSiaSlill
Roman Kržišnik
Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga

Edini uradni prodajalec v Zasavju
AVTOSERVIS
ŠPAJZER
Partizanska 51, 61420 Trbovlje
-	pooblaščeni servis FIAT - CITROEN
-	prodaja orig. rezerv, delov in dodatne opreme
-	možnost dobave tudi ALFA ROMEO in LANCIA!
CINQUECENTO ... 14.200 DEM (do registr.) PANDA 1.0 CLX ... 14.200 DEM UNO 1.0 i 5 vrat... 14.800 DEM TIPO 1.4 i.e.s 5 vrat... 20.600 DEM
AX first 1.1 i 3 vrata ... 1.345.500 SIT AX caban 1.1 i 5 vrat ... 1.415.700 SIT AXTRD 1.4 diesel ... 1.626.300 SIT ZX reflex 1.4 5 vrat... 1.942.00 SIT ZX avantage 1.4 ... 2.065.000 SIT
Sedaj tudi zastopnik za dostavna vozila PIAGGIO. (Cena od 15.000 DEM dalje)
Vsa vozila CITROEN 5% POPUST! Možnost staro za novo.
Ugodni krediti R+16% (3 leta)
DELOVNI ČAS: PON - PET od 7 - 15h SOB od 8 - 12h.
tel.: 0601/24 295
/mmssv/as MALGAJ
----------J00 (e*------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
RENAULT
VW - AUDI TRBOVLJE
-----------j00 0*-------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
TISKARNA
GRAFE*
IZLAKE
ŠTAMPILJKE IN PEČATI, KLIŠEJI IA MAGAJNE SAMOLEPILNI NAPISI, TISKARSKE STORITVE STUDIO IA GRAFIČNO PRIPRAVO
Od belega papirja do dobre tiskovine s tiskarno Grafex Izlake
VSE IZ ENE ROKE
vizitke, nalepke, vabila in priznanja, obrazci, barvni prospekti in katalogi, vrednostni papirji, štampiljke in pečati vseb vrst, klišeji za registrske blagajne, samolepilni napisi in transparenti, filmi,...
Trojane
\5 km
IZLAKE
Litija
Tiskarna GRAFEX Izlake, Podlipovica 31, tel.: 0601 -74- 180, 73 - 730, fax: 74 -110
SESTAVIL
VK
GLEDALIŠKA PREDSTAVA
SLOVENSKI
MINISTER
(DAVORIN)
ČLOVEK Z ENAKOVRED RAZVITIMA ROKAMA(NE DESNIČAR, NE LEVIČAR)
AZIJSKA
DRŽAVA
PLAČILNO
SREDSTVO
OGRSKI
FEVDALNI
OBLASTNIK

%
PRIPRAVA
ZA
ORANJE
SLOV. DRAMATURG (JO?E)
FILOZOF
(DENIS)
ITALIJAN-
SKA
FILMSKA
IGRALKA
(SOPHIA)
SLOVENSKI
ZGODOVI-
NAR
(LOJZE)
ITAL MATEMATIČARKA (MARIA GAETANA)
SRBSKI IGRALEC IN REŽISER (JOVAN)
DEL
BENETK
SLOV.
GLASBENIK
RIJAVEC
DALMATIN. Z. IME
AGAVI
PODOBNA
LILIJA
ANGL. PESNIK 17. ST JONSON
GORAN
IVANIŠEVIČ
SLOVEN.
IGRALKA
(POLONA)
DROBEN
ŽAREČ
DELEC
TUJE PRA-VOPISNO ZNAMENJE NAD SAMOGLASNIKI (A.O..)
PESNIŠKA KITICA IZ ŠTIRIH ENAJSTER-CEV
/*
ZASAVSKO
SMUČIŠČE
VRSTA
ELEKTRON-
POSUŠENA TRAVA ZA KRMO
DANICA
SAVIN
ETIOPSKI
GOSPOD
KMETIJ-
STVO
MATERIN
AU
OČETOV
BRAT
TOMAŽ
TERČEK
ČEBELJI
DOM
SMUČANJE
SLOVENSKA IGRALKA RINA
NEMŠKI
FILOZOF
(KARL)
REKLAMNI
LISTIČ
GLASBENA
SKUPINA
TREH
ČLANOV
VELIKO GLASBILO S KLAVIATURO IN PIŠČALMI
NAJVEČJA REKA OSREDNJE AZI
IVO
ANDRIC
MESTO V SEVERNI FRANCIJI
FR. SLIKAR IN BAKROREZEC 19 STOL (GUSTAVE)
DVOTISO-ČAK NAD SOŠKO DOLINO
HVALNICA
AMERIŠKI
ROKOBO-
REC
HOGAN
ENOVPREŽNI VOZ NA DVEH KOLESIH
TAJSKA
REKA
RUSKI
ŠAHOVSKI
VELEMOJ-
STER
KARPOV
Z
NEKDANJI
ANGLEŠKI
NOGOME-
TAŠ
(KEVIN)
Z
%
MONGOL-
SKI
VLADAR
RISBA
JK
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 13. 7. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti
4.000	SIT,	Čvek	Dol	pri
Hrastniku
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT,	Čvek	Dol	pri
Hrastniku
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT,	Čvek	Dol	pri
Hrastniku
Izžrebanci nagradne križanke 25/94
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, MK Zagorje, Staša Pikelj, Cankarjev trg 16, Zagorje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, MK Zagorje, Frančiška Kreže, Novi dom 33 b, Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, MK Zagorje, Zdravko Tesla, Novi log 19E, Hrastnik
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredn išt vu časopisa Zasa vc, C 20. julija2c, Zagorje, do 14. 7. 1994.
Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nauradne križanke 26/
Mi
KES,	PROSPEKT,
ŠENTVIDSTIČNA, ZBOROV, PARKUR, TSP, ATILA, RENATA, ALEC, AGA, BELA, BOVLA, ARPAD, TROP, OVSIKA, GREH, OSA, REKORDER, NKRUMAH, NI, ARKADA, ADAMO, ASIIE, EBRO, SONAR, TK, LAMAIT, BT, RIK, NATTA, ENOLOG, AIIAJA, AE, KRITIKA, PARAMENT, NIKOPOL, AMOR, MAAZEL, KAPA.
Pod hribom 1 DOL PRI HRASTNIKU.
UGODNO:	tel.: 42 533
T-SHIRT MAJICE 299 SIT
ŠPORTNE NOGAVICE (5 parov) 550 SIT
ROLERJI 13.055SIT
TENIS ŽOGE 176,60 SIT
ZVEZKI (ugodno tena in lep design)
POSEBNA PONUDBA 3 ZVEZKI A-4 formata le 99 SIT
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV

* ■*... .	.'■V.V.V.V.V.				ŠUGMAN ZLATKO	OLEG VIDOV	DEL KROŽNICE	CVETNA BUTARA	SPRIMEK, GRUDA	TELIČEK	
				>						\(
				►						
VOTLINA KI JO IZPOLNI MINERALNA snov, PRITEKAJOČA VANJO	JOŽE phivSek			GLAVNO MESTO BANGLA- DEŠA	VRSTA ZAČIMBE					
	ZVOK, TON				GOETHEJE VA MATI					
						POLITIČNA POGODBA				
MET						AVTOR: KARU DREMEL	DEL ŽELODCA PRI PREŽVEKOVALCIH	DEŽELA BLAŽENIH. RAJ	UPANJE	NEMŠKI PISATEU MANN
GORATA GRŠKA POKRAJINA			•			GROFIJA V ANGLIJI				
IDEALNA INDIJSKA ŽENA (ANAGRAM ASTI)					RIMSKI DRŽAVNIK	BOG PRI MUSU-MANIH ČASOVNA ENOTA				
HINKO NUČIČ				RIMSKI BOG LJUBEZNI						
MESTO V NEMČIJI OB REKI DONAVI				INDIJSKI HRAST						
težnja _ po enotnosti										
dražba										
PRVA hrana novoro- jenčkov						GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO				

:
r:r\
’ nitifrn nš ohart '
nit trn ne obad,
vendar piči, zbode, speče,
'
Uganka 2
drobna glavica mrtva
06 J °ka ko^kres ni cab ° d' ’ ko"nfcav3sa
|
Uganka 3

spasti, se v svetle zvezde
ANAGRAM
Vanda in Ruža Rabin sta učenki 6. razreda osnovne šole. Posebno radi pa imata en predmet. Kateri?

mxmwWoaXW'Wž
mmmmmtmmmmm
PETEK 8.7.1994
6.00-8.00 JUTRANJI PROG RAM,
8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
v/.v.v.v.v.v.v.v.v.v/.v.v.v.v.v/.v.v.v.v.v/.v/.v.v.v.v.v.v.-.v.
NEDELJA 10.7.1994
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI.
12.00	SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. NEDELJSKO
POPOLDNE, 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 11.7.1994
6.00-8.00JUTRANJI PROGRAM.
8.00-	14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV.
18.00	ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
6.00-8.00 JUTRANJI PROG RAM. 8.00-14.00PROGRAM MAJ , 14.30
POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00	SERVISNE
INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO

6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00	-	14.00
PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT. 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI. 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
ČETRTEK 14.7.1994

6.00	-8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00	-	14.00
PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP. 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 EURONENVS, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SOBOTA 9.7.1994
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 MLADINSKI PROGRAM. 17.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMA-
Naša
bodočnost
V trboveljski porodnišnici od 27. junija do 3. julija:
29.6.	Polona Šmid. Zagoije, hči Tjaša;
30.6.	Esada Lukovič, Hrastnik, sin Merlin;
1.7. Gabrijela Švagan, Zagoije, hči Barbara;
Iskreno čestitamo!
ič	-...-—	■
CIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 EURONENVS, 20.15 MLADINSKI PROGRAM. 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 EURONENVS, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SREDA 13.7.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 1930EURONENVS, 20.15 ŽEBLJIČKI, 2130 FILM. 23.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 EURONENVS, 20.15 REZERVIRANO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
9.30 RISANA SERIJA, 10,00 INFORMATIVNA ODDAJA;CELOVEČERNI FILM.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagoije (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 8. julija do 14. julija je dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med.
8. julij; Bdi, Evgen; Kilijau;
::vx:::x:x:x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-xx-x-x-xvxvx\xvxv.x-
9: julij; Nika, Vera; VV'"""ika;
II). juiij; Mnlči, Ljubu;
I2.julij:\l»lmr, Kortin; Mohor, Fortunu!;

:y^L
O VEN Prepusti te se čustvom, pa čeprav se vam zdijo nezanesljiv vodič na poli h končnemu cilju. Najbolje bo, da si vzamete čas za premislek nekje, kjer boste imeli mir. Št.: 6.
BIK Pred vami je naporen teden. Z ničemer ne pretiravajte, kajti moči morate hraniti za kasnejše dogodke. Mlajša oseba vam bo poslala sporočilo. Št.: 8.
DVOJČKA Postavite se na svoje noge. Če se boste prav odločili, bo prav za vse najbolj pa seveda za vas. Pripravite se na potovanje. Št.: 1.
Rj\K Človek, s katerim nočete sodelovali, vam hoče nuditi oporo.Premislite, preden boste zavrnili ponudbo. Pravi človek je končno na vaši strani. Sklenite pameten dogovor. Št.: 2
LEV To so časi ljubezni. Srce vam bo govorilo eno, razum pa drugo. Nekomu je veliko do vas, ne zamudite priložnosti. Sprejmite nasvet in se predajte čustvom. Št.: 12.
DEVICA Nekomu boste nasprotovali iz gole trme. Nikakor ne nasedajte lažem, čeprav veliko veste, ne veste vsega. Ne bodite zavistni, tega kar imate vi, nima nihče drug. Št.: 9.
TEHTNICA Odločite se že ali želite več časa preživeti z družino ali sami. Če se boste odločili za družino, naj bo v družini več sodelovanja. Št.: 3.
ŠKORPION Govorice o vas bodo utihnile takoj, ko se boste vi nehali pritoževati nad drugimi. Iz krize vam bo zelo pomagal nekdo, ki mu nikakor ne zaupate. Št.: 14.
STRELEC Uresničila se vam bo ži vljcnska želja, s tem bodo za ne kaj časa odpadle vse skrbi. Bodite zadovoljni s tem kar imate in ne čakajte vedno na več. Št.: 4.
KOZOROG Dovolj ste iznajdljivi, zato morate izkoristiti vsak trenutek. Dajte za nekaj časa, delo v ospredje in krepko se vam bo obrestovalo. Zdaj je vaš trenutek, le malo korajže vam manjka. Št.: 7.
VODNAR Zadnje čase ste bolj ambiciozni, kot po navadi. Morda vas zaradi te spremembe sodelavci gledajo postrani. Razbremenite se, s tem boste sebi ib drugim naredili uslugo. Št.: 10.
RIBI Bolje, da se več zadržujete v senci. Sami veste, da vam vrročina ne dene dobro. Morda vam ne bi škodovalo, če bi se čez vikend odpeljali v planine. Pismo v sredo. Št.: 11.
Saša

Sposojeno iz BBS
Mož in žena
Mož pravi ženi: "Lahko bi se že naučila likati, da ne bi bilo treba plačevati služabnice." Žena mu ne ostane dolžna: "Tudi ti bi se lahko naučil, da me potroštaš kot je treba, ne pa da plačujemo vrtnarja."
Mrtva ptica
Zagorjan in Trboveljčan se sprehajata po trboveljskem parku. Zagorjan reče: "Oh, glej, uboga mrtva ptičica!" Trboveljčan pogleda v zrak in vpraša: "Kje?"
Sreča
Klošar hodi čez polje in gleda ptico. Ptica se pokaka. Nato pa reče: "Sreča, da sem imel usta odprta, drugače bi me direktno v obraz!"
Plenice
Zakaj Izlačanke menjajo plenice otroku vsak mesec? Ker na njih piše : "Do 10 kg."
Več prostora
Zakaj so Hrastničanke nore nakabriolete? Ker je več prostora za noge.
V slastičarni
Okostnjak pride v slaščičarno in si naroči kavo. Natakarica ga vljudno vpraša: "Smem s smetano?” Okostnjak pa ji nejevoljno odgovori: "A rte vidite, da hujšam?”
Oglas
V časopisu je nekoč pisalo: "Ženo, malo rabljeno, prodam. Celo ali po delih."
Seminar
Padalci se po štirih tednih seminarja teorije pripravljajo na prvi skok. Inštruktor: "Ker gre za vaš prvi skok. bomo skočili s 500 m višine." Seminaršček: "A ni to za prvič malo previsoko?" Inštruktor: "Ne moreš skočiti nižje, ker se padalo odpre komaj pri 300 m." Seminaršček: "A, s padalom bomo skočili. Ni problema..."
Tudi zanj se je nekaj našlo.
Ocvirki še enkrat	___
Matematika ni bila nikoli moja močna strun in take! sem "ugotovila", da je 150 plus 40 kar 200 in ne 190. (Torej hi na podlagi članka letos praznovali 190 in ne 200-	,
letnico rudnika Trbovlje. Dobila pa sem vprašanje, zakaj 1 je bilo leta 1954 praznovanje 100 letnice mestne občine Trbovlje, pa sem pogledala nekaj gradiva na to temo in J
Formalni akt, , ki je rodil moderno občino, je: bil , provizorični občinski zakon, kije kot cesarski palt/
, *™1 17. marca 1849. Zakon je proglasil načelo, daje osnova svobodne države svobodna občina. Novo občino označuje kot krajevno občino. Pozneje se je uporabljala	,
oznaka politična krajevna občina. Nove občine naj bi se 'J naslonile na že obstoječe krajevne občine, vendar jc j zakon dopuščal, da se v novo občino strne več katastrskih § občin.
Leta 1850, februarja, je celjski okrajni glavar izd\-A okrožnico, v kateri je navedel nove občine, ki naj tiVse ustanovile in katastrske občine, ki naj bi prišle vanje ali se v ta namen združile. Po glavarjevem predlogu naj bi še v krajevni občini Trbovlje združile katastrske občine: Trbovlje, Knczdol, Sv. Lenart, Ojstro, Sv. Marko in Dol. Dolani s to odločitvijo niso bili zadovoljni, zato je okrajni glavar izdal novo okrožnico, v kateri predlaga, da postane Dol samostojna občina, kar seje tudi uresničilo.
Prve volitve v občinsko predstojništvo (štelo jc osem članov) so bile žc leta 1850. Za prvega župana je bil izvojcn Franc Pust. (Po teh podatkih, vzetih iz knjige J. Orožna Zgodo vina Trbovelj, Hrastnika in Dola-str. 650,
651, so v Trbovljah leta 1954 proslavljali 100. obletnico _ veljske občine nekoliko z zamudo).
Irena I. Lefiar
arih Zasavcev

jRUi £i|Q 'Z l(ojn3ij ous)(R>( souibza o>( ‘stpaiEU afoidoApLuci (eljc-Dt cii pndnu/i|BS tuotuod)+ T :ui.i|qojd |)jSAOi|i;§
JB>[UB3 UBAJ tsntpj jU}BJAOJ cqznjp in BARjBjq :uiBjilBuy B)35(C>I	B5(Ub8()
B31IB91ŽA -Z b>jur3("j Rpasoq |B2 H oprnSfi
SV1V ‘ON331N 'VlIDVIIDIT ‘W3ZI>IVlINfl ‘OGIdDN 'NH HVTV 'V1IS 'JLN3N 'VMI.LV TVOflT ‘INVd 'Va03D •>I3dON 'dl 'D3NOAZ TNSTOS :npB[iu bz B}|UBf!J>i

jeTKniCe«’
□ Kronična. Konec junija ste lahko prvega zasavskega sindikalista Cirila Ureka - Cureka videli z zelo oteklim očesom. Curek je ni skupil v boju za delavske pravice, nasprotno, napadla ga je delavka. Če smo čisto natančni, čebela delavka.
□ Prestop. Litijski župan Mirko Kaplja - Riko bo morda menjal stranko. Po združitvi njegovih socialistov v liberalno demokracijo ni več prvi mož v stranki. Pri krščanskih demokratih pa mu prvenstva ne bi mogli odreči; sploh ne zdaj, ko so dobili jasno znamenje. Na popotovanju Valvasorjevih konjenikov je koleselj trikrat padel pod njim.
ii
"V nas je veliko grobosti, trdosti in	|
neizprosnosti, toda pest, ki jo držimo, vedno odpremo in roko ponudimo sogovorniku in prijatelju."
Leopold Grošelj, hrastniški župan |
Temperature so očitno tako visoke, da sc z vašimi sivimi celicami dogaja nekaj podobnega kot z mlekom, ki ga pustite v latvici na okenski polici. Tudi prav. Zato danes nekoliko drugačna naloga. Če nočete napenjati možganov - mimogrede, ste se kdaj vprašali, zakaj so izumrli dinozavri - pa napnite vsaj oči.
Na tejle fotografiji mojstra Branka Klančarja se kar tare čuda stvari in ljudi. Na sliki je tudi orehova potica, pa Milan Kučan, steklenica radenskih srčkov, plakat svetovnega nogometnega prvenstva in nekaj ustnih protez.
Pravzaprav le nekoga ali nečesa naštetega ni na sliki. Tisto stvar ali ime zapišite in pošljite, pa še s kakšno modrostjo vse skupaj zabelite, da ne bo okus preveč prazen. Preden pa se zabuljite v fotografijo, pokličite svojo zavarovalnico in se pozanimajte, katere okulistične storitve so še zastonj. Da ne boste potem rekli, da niste vedeli.
Dovoljena je uporaba približevalnih in povečevalnih stekel in preklinjanje tiskarja. Veliko sreče pri reševanju,
Vaša Redakcija
č	-	... ......................^
P......................................
Palicajske \
Med zasavskimi policaji seje razvila ostra tekma za prostor ■ v medijih, zato počenjajo vse mogoče stvari, da bi zasenčili — kolege.
Najprej so v Trbovljah v prostor za pridržanje strpali ■ praktično vso trboveljsko smetano: župana, izvršnika, nebroj I direktorjev in celo prvega finančnega policaja Franca Štojsa. | Nekaterim, npr. prvemu bančniku Zdenku Fritzu, so dali tudi | pihati.
Iz Hrastnikajimje odgovoril postajenačelnik Cveto Možina, i
Po resnem razmisleku o tem, ali bi na stavbo obesil ■ žandarmerijsko tablo, ki jo čuva v pisarni, ali šel urejat promet -v uniformi kanadske policije, seje odločil za tretje. Zavihtel se je na konja in "kavboj jaše ljut, pred njim je dalek put" se ■ odpravil iz naših krajev, dabi" vratio se tiho i ušao u istoriju". I V Zagorju se jim pa slava dogaja kar sama. Tokrat je | skupina mladcev napovedala napad na policijsko postajo. |
Komandir Alojz Klančišarje zaskrbljeno "le malo vam streliva, g
bratje, hranim" pozval k junaški obrambi "to noč nam je ■ doseči nemogoče", vendar potem do napada ni prišlo.
Črni Revir ■
Immmmmmmmmmmmmmmmmmm*

Izvršili svet
Skupšineobčmc Hrastnik
OBJAVLJA
naslednja prosta delovna mesta v Domu starejših občanov Hrastnik
1.	VODJA RAČUNOVODSTVA
POGOJI: višja izobrazba ekonomske smeri (zci finančno računovodsko področje), tri leta delovnih izkušenj pri vodenju računovodstva, poznavanje dela na računalniku
2.	KNJIGOVODJA
POGOJI: srednja izobrazba ekonomske smeri, eno leto delovnih izkušenj v knjigovodstvu, poznavanje dela na računalniku
3.	SOCIALNI DELAVEC
POGOJI: višja izobrazba socialne smeri, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poznavanje dela na računalniku
4.	TAJNICA
POGOJI: višja ali srednja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, eno leto ustreznih delovnih izkušenj, izkušnje z delom na kadrovskem področju, poznavanje dela na računalniku
5.	VODJA ZDRAVSTVENO - NEGOVALNE SLUŽBE
POGOJI: višja izobrazba medicinske smeri, dve leti delovnih izkušenj na
enakem ali podobnem de lov na m mestu, poznavanje dela na računalniku
6.	MEDICINSKI TEHNIK - 6 delavk(cev)
POGOJI: srednja izobrazba medicinske smeri, eno leto ustreznih delovnih izkušenj
7.	BOLNIČAR - 9 delavk(cev)
POGOJI: dveletni program medicinske smeri ali dokončana osnovna šola, ustrezne delovne izkušnje oziroma izkušnje pri negi bolnih in starejših ljudi
8.	FIZIOTERAPEVT
POGOJI: višja izobrazba ustrezne smeri, eno leto ustreznih delovnih izkušenj
9.	VZDRŽEVALEC
POGOJI: poklicna izobrazba elektro, kovinske ali druge ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih, vozniški izpit B - kategorije
10.	RECEPTOR - 2 dclavki(ca)
POGOJI: srednja ali poklicna izobrazba drulboslovne smeri
11.	VODJA KUHINJE - EKONOM
POGOJI: srednja ali poklicna izobrazba ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, poznavanje dietne prehrane
12.	KUHAR - 3 dclavke(ci)
POGOJI: poklicna ozobrazba kuharske smeri, eno leto ustreznih delovnih izkušenj
13.	KUHARSKI POMOČNIK - 4 delavke(ci)
POGOJI: dveletni program kuharske smeri ali dokončana osnovna šola, šest mesecev ustreznih delovnih izkušenj
14.	ŠIVILJA - PERICA
POGOJI: poklicna izobrazba tekstilno konfekciormrske smeri, šest mesecev ustreznih delovnih izkušenj
15.	SNAŽILKA - 3 dclavke(ci)
POGOJI: dokončana osnovna šola
Za vsa objavljena prosta delovna mesta bo delovno razmeije sklenjeno v mesecu oktobru za nedoločen cas s polnim delovnim časom, razen za delovno mesto fizioterapevta, kjer bo delovno mesto sklenjeno s polovičnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece.
Kandidati naj pisne prijave s kratkim življenjepisem in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo do vključno 22.7.1994 na naslov: Gradbeni odbor za izgradnjo Doma starejših občanov, Cesta 1. maja 52, 61430 Hrastnik, z oznako "Prijava za Dom". Podrobnejše informacije na tel.: 0601-41-752.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po zaključenem zbiranju prijav.
CC
<
O
D
Pil
GOSTINSKO
PODJETJE RUDAR p.O.
3i trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje RUDAR vas vabi v svoje lokale in sicer:
Hotel RUDAR Slaščičarna ZANZI BAR Slaščičarna KEKEC Fontana BAR
PIVNICA ob nedeljah 20% POPUST na PIZZE
Bife KOLODVOR Bife ZASAVJE BISTRO 75
Restavracija ZASAVC ob petkih glasba
Gostilna STADION
Gostilna KLEK ob sobotah igra živa glasba,
sobote in nedelje družinska kosila.
9. julij od 20. do 01. ure SIMONA VVE1SS in ansambel OLIVER TWIST
PRIDITE, Ml SE BOMO POTRUDILI, DA SE BOSTE PRIJETNO POČUTILI.


TRBOVLJE
ftg svobode 1 la, 61420 IHiovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
Celje - skladišče
D-Per
6/1994
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje
LB Bankai
5000001643,27
COBISS o
Ali se tudi vi sprašujete
KAM S CERTIFIKATOM?
LB Banka Zasavje d. d.
je za vas soustanovila
družbo za upravljanje
LB MAKSIMA
Certifikate boste lahko že kmalu vložili v pooblaščene investicijske družbe, ki jih bo za vas ustanovila naša družba za upravljanje.
Tudi pri certifikatih z vami
banka, ki dela z ljudmi za ljudi.
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje