!. NOV.
Vil
ŠT. 41.
glasilo delovnega kolektiva zf iskra - INDU.
STRME ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO. AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
¡Razgovor z direktorjem tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu
Po končani enoletni začasni upravi je pred nekako [ .! tremi meseci, od strani delavskega sveta tovarne elektronskih instrumentov, v Horjulu bil za direktorja imenovan ing. Radovan Vrabl. S tem v zvezi je sodelavec uredništva novemu direktorju naše tovarne v Horjulu zastavil nekatera vprašanja- okrog letošnjega gospodarjenja v tovarni. Direktor ing. Radovan Vrabl je na stavljena vprašanja odgovoril naslednje: ;

RIZ Zagreb: skupina članov DS ZP ISKRA (v ozadju) sl z velikim zanimanjem ogleduje ‘ proizvodnjo v delovni enoti visokofrekvenčne telefonije
VPRAŠANJE:
Kako ocenjujete letošnje poslovne rezultate tovarne elektronskih merilnih instrii-
Novi direktor tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu — ing. Radovan Vrabl
mentov, čeravno ste njen direktor gele nekako tri mesece?
' ODGOVOR:
Reči moram, da je dosedanje letošnje poslovanje naše tovarne pozitivno, Oz. njeni rezultati sorazmerno dobri. Poglavitno! je to, dia nam dela in naročil ne manjka in, da delamo' to, kar. na trgu. iahka plasiramo. Te ugotovitve moram podkrepiti z ne katerjijiL_ podatki: Letošnji Proizvodni plan horjulske tovarne dosega okrog 16,5 milijonov novih dinarjev. Do konca septembra smo za. ma-
, lenkost presegli’ dinamični Plan za devet meshcev, kar je- vsekakor pozitivno, prav tako ugodno pa kažejo tudi dosedanji proizvodni rezultati' v oktobru.. Po vsem tem Iu#iamd. bojazni, da letošnjih Proizvodnih nalogi ki so trž-»o docela ‘ potonite, ne bi izpolnili: če pa bo šlo po sreči, 3h • utegnemo celo ' nekoliko Proseči. To bi bila naša želja, vendar je tak proizvodni
rezultat pogojen z redno dobavo reprodukcijskega mate- RIZ —Zagreb riala in sestavnih dei-ov.	—■ . '■ - - ° —-
VPRAŠANJE:
Po vseh naših tovarnah prihaja leto. za letom do težav z reprodukcijskim materialom, v še | zlast i uvoznim. Kako poteka letošnja dobava materiala in sestavnih delov?
ODGOVOR:
Vse pač mkj-ei ne gre gladko, zato tudi. V naši proizvodnji .
■ vendar pa težave • z. reprodukcijskim • materialom * ■ na splošno in v hašo korist le niso- bile tolikšne, da bi nam prizadejale prehude preglavice. Ker se v proizvodnji venomer srečujemo s potrebo po čim krajših dobavnih rokih, bi pač morali taikšne ■ roke doseči 'tudi- pri nabavi vsaj kritičnih ' materialov in tako zagotoviti redno proizvodnjo.
V glavnem teko vse nabave reprodukcijskega materiala za-našo tovarno prek Nabavne-organizacije, si pa iv marsičem . tudi sami š prizadevamo, -po najkrajši poti ih dovolj zgodaj1 priti do. potrebnega materiala. ■ Sami se namreč zanimamo za ugodnejše ponudbe dobaviteljev, _ kar! potem posredujemo. Na. bavni organizaciji in le-ta skuša potrebno gradivo, čim prgf dostaviti, v. tovarno. • Ne-.! kako sredi letošnjega leta smo imeli določene težave s . transformatorsko . pločevino, pa tudi. s! keramičnimi telesci .za žične, upore. No, k sreča je te težave uspelo prebroditi ih. potem je proizvodnja spel normalno, stekla. Sicer pa doslej nismo inieli usodnih zastojev proizvodnje zaradi resnejšega . pomanjka-nja-..reprodukcijskega, materi-.. ala, . oz. Sestavnih delov. . Kljub temu pa se. utegne fi-nahzablja. nekaterih aparatur prav , zaradi zamud pri dobavi 'elektromehanskih sestav- !
(Nadaljevanje na 6. strani)
Proizvodnja v naslednjem letu BO milijard S din
Člani delavskega sveta združenega podjetja ISKRA KRANJ so si v petek, 25. oktobra ogledali podjetje RIZ Zagreb in tovarno televizorjev v Slunju
Lep sprejem, članov DS ZP s strani ■ zastopnikov samo- -upravnih' pFganev drjižbeno-, političnih organizacij in uprave podjetja RIZ Zagreb’, ki so ... y petek, 25. oktobra obiskali -omenjeno podjetje — je vred. no vse pozornosti. Se . pred Ogledom tovarne jim je bila. izrečena prisrčna dobrodošlica, hkrati pá jim je direktor Krešo Piškulič med drugim dejal: »Včeraj, oz. lahko i bi rekli danes, leer’ smo razpravljali pozno v noč — so samoupravni organi- sprejeli sklep. o višini proizvodnje v letu 1969, ki bo znašala 30 milijard S din:. Ce. primerjamo ta „znesek z'iéfoéiijim,’! ki je ,16 milijard, tedaj lahko označimo plan za naslednje leto, kot veliko ekspanzijo ha tržišče. Levji delež bó Seveda imela proizvodnja teieviz. spre. jemnikov, saj se bo povečala za 50J%,<<- Ko- j e tov. Piškulič govoril o servisiranju, je né-kaikp v ,šali dejal »Naši šefi, si .prevč dopisujejo in vabijo drug 'drugega na razgovor: eden smatra Ljubljano! kot primeren .kraj za. izmenjavo misli,' spet drugi meni,' da je Zagreb primernejši itd. Menim, da! je trezno in strpno sodelovanje najhiitrejša pot k plodnejšemu . sodelovanju « .
Ogled delovnih enot v RIZ ' Zagreb ,je dal : udeležencem vpogled na vrsto in velikost. proizvodnje'. Izredno: zanimiva za vse obiskovalce pa. sta E bila 'obrat polprevodnikov in obrat veliikih' oddajnikov za radijske 'postáje. Spremljevalci, ki so znanj strokovnjaki . tega kolektiva, so ljubeznivo ih z velikim strokovnim znanjem razlagali potek proizvodnje.
Romantično mesto. Sluijj je oddaljeno od Zagreba cca IGO km,- le 30 km dalje pa je svetov neznan j turistični kraj —‘ Plstvička jezera. V Slunju obratuje moderna tovarna te-, levizorjev; " le-ta spada :,v Sklop Rižovih obratov. Kar smo o tem podrobno že pisali, bi omenili- le-to, da "So -si ? omenjeno tovarno ta dan tudi ogledali člani DS ZP. Sodeč po razgovorih in lastnih ža-pažanjih. je moč reči, da je bij način dela z visečimi te-, kočimi trakovi, ki spada med moderne ureditve, udeležen-' j oem všeč; dobili so jasnejšo sliko 'o proizvodin moči ' te tovarne, ki bo v naslednjem letu podvojita rezultate, če
povem, da je montažna hala skoraj večja kot nogometno igrišče, bo bralec takoj spoznal, da je res to velik pro-' štor in da so kapacitete torej večje, kot je zaenkrat predvidena proizvodnja. Sicer._pa so v Rižu optimisti; dejali-So; >Ce bo potrebno proizvodnjo še povečati in če -bo denar. —« zakaj ne!« ,
V razgovoru s predsednikom DS podjetja RIZ , tov. Željkom Cu vel jakom je moč povzeti naslednje misli: »Ve-seli- nas,' da' je prispel DS ZP na ogled Rizovih tovarn in obratov. Tu lahko sami vidijo, da smo to, kar smo lani obljub®, tudi naredili; nova tovarna televizorjev obratuje! Letos bo proizvodnja dosegla številko. 40.000 televizor jev* plan za naslednje leto pa je
(Dalje na 5. strani)
Direktor RIZ Zagreb (levo) tov. Krešo Piškulič, dipl. oec. in predsednik DS ZP Iskra inž. Rok žibert, sta se v Slunju odprto in iskreno pomenila o perečih vprašanjih
25-letelca ustanovitve II. pohorskega odreda
Zgleden primer sodelovanja
Z zahodnonemško firmo PHYWE se nam v prihodnje obetajo ' še večji poslovni stiki
V	nedeljo, 27. oktobra, je bila v novi osnovni šoli v Slovenski Bistrici proslava 25 letnice ustanovitve II. Pohotr. skega bataljona in Pohorske, ga odreda dveh pomembnih partizanskih enot, med njimi pa je v uvodnem govoru predsednik občanskega združenja zveze borcev pozdravil tudi predsednika skupščine SRS Sergeja Kraiigerja, člana izvršnega komiteja CK ZKJ Mitijo Ribičiča, člana Sveta Federacije Lidijo Šentjnrc, predsednika republiškega sveta sindikatov Toneta Kropu, š ia in drage:
V	slavnostnem govoru je bivši komisar 4. operativne cone Mitja Ribičič med dru. gim govoril tudi o vlogi in težnjah naše mladine. Eden največjih dosežkov naše druž. bane ureditve je, da je samo.
upravljanje kljub nekaterim začetnim slabostim in težavam tako pozitivno vzgojilo in usmerilo našo mlado gene. racijo, da sedaj iz pravega političnega mladinskega gibanja, kateremu smo priča do. teka na tisoče novih mladih v članstvo Zveze komunistov. Mladi vstopajo- v Zvezo komunistov ne zaradi oblasti ah posebnega položaja, pač pa zaradi nadaljnjega razvijanja samoupravnih socialističnih družbenih odnosov je dejal Mitja Ribičič.
Udeleženci so si ogledali spominsko razstavo »Partizani na Pohorju«, katero so pripravili taborniki 11. SNOUB »Miioš Zidanšek«, ki so na svojem pohodu po poteh obeh partizanskih enot na partizanska obeležja položili ven-
Dekliška družba PHYWE iz Gottimgena v Zahodni Nemčiji je po svetu zelio znano podjetje- zaradi dokajšnje tradicije, ki jo uživa in posebej specifične dejavnosti. Že pred več kot 50 leti si je namreč zadala nalogo, da bo v svojih laboratorijih konstruirala in izdelovala različne naprave in inštrumente za praktični pouk in znanstveno eksperimentiranje' v .fiziki, kemiji in biologiji — vse zia potrebe isitrofcovnih srednjih, višjih šol in uni-
verz. Današnji proizvodni program PHYWE (okrajšava za f Philisikalische Werkstat_ ten) obsega tako celoten sistem sodobnih tehničnih pomagal in tudi vrsto knjig s strokovno vsebino 6 eksperi. men tiranju znanosti in tehnike.
Naše podjetje sodeluje s firmo PHYWE približno 4 leta. Prvi stiki so bili na enem izmed inozemskih sejmov, ko so naši izvozniki ponudili lej družbi horjulski šolski komplet za prodajo. Predlog pa PBYWE ni sprejela, ker ima sama v svojem programu podoben sortiment elektrotehniškega šolskega inštnamen-tarija,; pač pa je bil sorazmerno hitro sklenjen dogovor o prodaji nekaterih otoških merilnih .inštrumentov.
Zaradi solidne kvalitete inštrumentov iz Otoč je izvoz naših izdelkov tej firmi hitro narasel. V šolskem letu 1967/68 je obsegal izvoz, samo firmi PHYWE 61.278 DM, le-tošnje šolsko leto pa v štirih mesecih že 85.000 DM. Do konca leta predividievajo- prodajnem oddelku PSO (ELEKTRONIKA) reahzacijo v viši. ni 200.000 DM., za naslednje 69/70 šolsko leto pa cel»
400.000	‘DM.
Naj večji interes je pokazala firma letos za laserje, izdelek ZZA. Mesečno jih naroča sedaj približno 20 kosov, v celoti pa bo obsegal® naročilo. najmanj . 200 kosov. Če upoštevamo zelo hudo konkurenco tujih proizvajalcev v Zahodni Nemčiji potem smo' laifito ponosni, da so naši J'at ser ji prodrli na svetovno tržišče-.
Za prodajo svojih izdelkov in hkrati popularizacijo znat. sitvenega eksperimentiranja še firma PHYWE poslužuje doma in v tujini demoostra, ;dj- svojih učd in sistemov zdru šenih z znanstvenimi predavanji. Toko je fintu priredila letos spomladi predavanje za profesorje ljubljanske pedagoške 'akademije, pred nekaj dnevi pa na filozofski fakulteti za profesorja biologe. Zanimanje naših pe. dagogov za ti predavanji je bilo veliko. Obakrat je pre. daval znani zatadhionenišikj strdkovn-jak dr. Miiffier.
Pri nedavnem posvetu prodajalcev in- izvoznikov PSO s preds-tavmiki PHYWE o možnostih razširjene prodar je naših izdelkov firmi pa s® je Zataknilo pri devizah. PHYWE je namreč poleg povečanega uvoza naših inštru. menitov im naprav zainteiresk rama tudi na prodajo svojih jugoslovanskim šolam. Ker pa Ie-te nimajo na voljo deviz za nakup, je predlagala kompenzacijo po kateri bi naše podjetje odstopilo nekaj deviz jugoslovanskim, šolani za nakup tega poučno eksperimentalnega ioštrumemtarija iz 'kvote seveda, M jo dobi pri izvozu firmi FHYWE. V PSO zatrjujejo, da bi privolitev. v tak spremenjen našta prodaje bdi zefc ugoden za-naše podjetje, hkrati pa St si za daljše obdobje zagotovi li tudi prodajo našega dop©f. nilnega sortimenta na domače« trgat,,- poleg seveda žs progrisztoamegai raizširjianesa izvoza firmi PHYWE. •
Marjan Kralj
Delavka ob novem stroju, ki predstavlja za proizvodnjo uporov v obratu v Šentjerneju pomembno pridobitev (K notici na 6. strani spodaj)

Ali bomo kupovali obveznice ?
V sobotni prilogi »Dela« z dne 12.10,1968 je bil objavljen članek Franceta Jerasa pod naslovom »Bomo kupovali obveznice?®. Tema je vsekakor zanimiva. Brez dvoma, kakor pisec pravilno ugotavlja, v našem gospodarstvu že dalj časa primanjkuje denarja, zlasti za dolgoročnejše financiranje. Prav tako obstajajo že nekaj časa misli, da bi bilo možno v te namene, obdisi v okviru delovnih organizacij, zlasti podjetij — bank pa tudi v okviru družbenopolitičnih skupnosti, priskrbeti določena denarna sredstva od strani delavcev — občanov ter v zvezi s tem izdati obveznice. Pri naših obračunih nesporno obstajajo določena prosta finančna sredstva, kar dokazu-
vlog.
jejo precejšnji zneski hrantfolih V zvezi s- term se poraja več vprašanj. Prvo jo, ali jo izda jjanje obveznic, zlasti takih', ki jilli ometi ja avtor član. ka„ ko bi občani lahko poleg primernih obresti bili udeleženi tudi na dohodku podjetja, v skladu z našim družbenopolitičnim sistemom
ki je podan v ustavi, oz. ali gre pri tem za uvedbo tako imenovanega «delničarstva«,
ki je bilo že obsojene kot nezdružljivo z našim' družbenopolitičnim sistemom in še razna druga vprašanja, zlasti kakšni pravnoekonomski momenti nastanejo v zvezi z izdajo1 tovrstnih obveznic. Najprej. moramo razčistiti vprašanje delnice in potem vprašanje obveznice, kar že pisec sobotnega članka poskuša razlikovati.
Ch govorimo m delnici, moramo vedeti, da je osnovna glavnica delničarske družbe razdeljena na delnice, ki se glasijo na določen denarni znesek. Si tem delnica predstavlja želo čvrsti del osnovno glavnice, istočasno pa označuje pravico članstva v delničarski družbi. Delnica predstavlja tudi vrednostni papir. Torej imamo tukaj imovi-nski odnos im delnica nosi. imovirfc* ske pravice; Že iz tega stališča o- uvedbi takih vrednostnih, papirjev —- delnic ni mož-' no- govoriti, ker nam to ne dopušča družbena lastnina proizvajalnih sredstev.
Ni pa prezreti pri delnicah še druge stvari, Dtelmd-carji prevzamejo- rrziko do višine- vplačil za dolinice. Prav tako delničar, ne dobi goto-
vih obresti na svojo vlogo, ampak ima pravico le do dividendne-, to je na del čisto-ga dobička, razdeljenega v proporca z delnicami.
Ko govorimo- o obveznicah, pa so obveznice' v klasično pravnem smislu le dolžniški ■ papirji s tem, da se izdajanj obvezuje v odnostt do imetnika obveznice na odplačilo denarnega zneska v določenih- časovnih razdobjih. Imetnik obveznice ima torej pravico na vračilo posojenega denarja in pravico na določene Obresti. Za razliko od delnic, ki predstavlja imo-vinško pravico, obveznica predstavlja upnišfcodolžni-ški odnos. Torej, če izhajamo iz tega-stališča, lahko pri nas govorimo le o uvedbi obveznic, Id. bi jih izdale delovne organizacije. — banke oziroma družbenopolitične skupnosti. Hiter tehnološki gospodarski napredek nesporno iahteva, da se omogo-
či zbiranja sredstev, tudi na ta način. V zveži s tern 86 bo pojavilo več problemov.
Najprej je treba razčistiti# alt je- prt obveznicah možna udeležba- na dohodku- oziroma na dobičku subjekta, v katerega ej, vložil določen denarni znesek. PO sedanjih pravnih značilnostih pri obveznicah to ni pojav. Ce hočemo uvesti take obvezni*®; kt bi, poleg obresti dajete pravico tudi do udeležbe na določenem dohodku oz. dobičku, meram® razčistiti vprašanje,, ali vlagatelj, poteg obresti' in dobička nos-i tudi. liziko za eventualno izgubo. Lahko' bi bile sicer .obveznice; ki bi nosite sam® obresti in pravic® udeležbe- na dohodku podjetja. Take obveznice. bi bile bolji aktivne, vendar bi izdajatelji teh' obveznic po vsej verjetnosti zahtevali-,, da vlaighitelji nosijo- tudi liziko na izgube. V obeh primerih-,, zlasti pa
OBVESTILO
f Da bi se vse tovarne in ostale enote seznanile s točnimi naslovi industrijskih prodajaln, predstavništev in servisov Prodajno' servisne organizacije na področju Jugoslavije objavljamo seznam točnih naslovov teh enot.
. Večkrat smo morali ugotavljati, da pošiljke zaradi napačnih in pomanjkljivih naslovov niso dospele na ■pravo mesto, oziroma so dospele z veliko zamudo, medtem ko so se nekatere zgubile. Razumljivo je, da so poleg zamude časa tudi povečani ¡stroški tisti, ki kažejo na to, da moramo biti pri tem bolj pazljivi. Prav zaradi tega smo se odločili, da naslove naših enot objavimo tudi v glasilu »ISKRA«.
Upamo, da bomo s tem pripomogli k rednejši in ažurne j ši dostavi internih pošiljk, ter istočasno zmanjšali stroške prevozov. Uspeh pa lahko zagotove v veliki meri le neposredni delavci, ki na tem delajo in so odgovorni za to področje dela.
SERVISI
1.	Kranj, Trubarjev tog 10
2.	Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IX/6a
3.	Maribor, Partizanska 11
4.	Sežana, Partizanska 38
5.	Zagreb, Primorska 3, 5, 7
• 6. Beograd, Maršala Tolbohina 85
7.	Beograd, Vojvode Stepe 26
8.	Sarajevo, Brankova 15
9.	Reka, Rade Končara 17
10.	Split, Žrtava fašizma 42
11.	Skopje, Kej 13 noemvri tab
12.	Novi Sad, Kolodvorski prolaz 2
13.	Titograd, Ul. Bije Milačiča S-24
14.	Osijek, Bakovština 5-4
15.	Niš, Ul Borisa Kidriča 22
PREDSTAVNIŠTVA
1.	Ljubljana, Titova 19
2.	Beograd, Obiličev venac 26/III ■ 3. Zagreto, Preradovičeva 4/1
4. Sarajevo, Saloma Albaharija 3
5 Skopje, Kej 13 noemvri, Kula 4
, 6. Reka, Rade Končara 17
7.	Split, Zrtava fašizma 42
8.	Maribor, Partizanska 11
9.	Titograd, Ul. Milačiča S-24
10.	Osijek, Bakovština P-4
11.	Niš, Ul. Borisa Kidriča 22
INDUSTRIJSKE PRODAJALNE
1.	Ljubljana, Titova 19
2.	Ljubljana, Masarykova 15 (trgovina manjvrednega materiala)
3.	Maribor, Partizanska 11
4.	Zagreb, Gunduličeva 7
5.	Skopje, Kej 13 noemvri, Kula 4
6.	Reka, Rade Končara 17
7.	Split, Bosanska 2
8.	Sarajevo, Brankova 15
9: Titograd, Ul. Milačiča S-24
10.	Osijek, Bakovština P-4
11.	Beograd, Njegoševa 13
Prodajno servisna organizacija Ljubljana
v drugem primeru, pa se po mojem mišljenju zahteva določena pravica vlagateljev, zlasti bi to veljalo v primeru, če nosijo tudi ¡fiizSko v upravljanju podjetja, v katerega so denar vložili. Mišljenja sem, da v primeru, če si. poleg obresti udeležen tudi na dobičku podjetja,, zlasti pa v primeru, če noši tvoja vloga tudi riziko poslovanja podjetja, v katerega si vložil . svoj denar, ne more hiti vlagatelju vseeno, kako se z njegovim denarjem upravlja in gospodari. Možen pa bi bil samoupravni dogovor, da imajo vlagatelji preko svojega posebnega organa . določene pristojnosti v zvezi z upravljanjem v podjetju. To bi bilo možno tudi v primeru, če so vlagatelji izven podjetja, torej tisti, ki niso člani kolektiva. Nesporno pa morajo pri tem določene pristojnosti na
upravljanje imeti vlagatelji sami oziroma njihovi predstavniki, ki jih sami izberejo; zlasti če bi šlo za obveznice, ki nosijo nevarnost izgube. To razmerje — vlagatelji ih organi upravljanja v podjetju — je nesporno še precej 'odprto in bi ga bilo treba tako strokovno kot družbenopolitično proučiti, prodno bi prišlo do spremembe .zakonskih predpisov, ki bi to dovoljevali, Ne bi pa se mogel strinjati, da interese vlagateljev ščiti neki skrbnik, ki ni neposredno prizadet v zveri z razpolaganjem denarja vlagateljev, m bi že vnaprej imeli vlagatelji 'do takega skrbnika nezaupanje, ker ne bi Ml tak skrbnik z dobrim ali slabim gospodarjenjem ■ denarja vlagateljev osebno prizadet.
Nadaljnji problem pa se pojavlja v zvezi z možnostjo večjih premoženjskih raz-
»Instrument!« fMoče:
Uspešna proizvodnja
H Plan proizvodnje je presežen za 21,8 % @ Proizvodnja je v primerjavi z enakim obdobjefn leta 1967 povečana za 18 % @ Produktivnost dela je porasla za 13,7 % @
Tovarna je stopila v poslovno leto 1968 z minimalnimi jzgledi za povečanje proizvodnje, vendar se je stan je kasneje precej spremenilo, na kar je vplivala prilagoditev tovarne vsestranski dinamičnosti tržišča im pospešeni napori .pri raziskavi domačega in tujega tržišča od strani PSO in tovarne. Vsekakor je bila heterogenost na relaciji PSO — tovarna v tem obdobju skorajda odpravljena, skupni nastopi na tržišču pa so v mnogih primerih že takoj prt kupcu izločili vse nejasnosti bodi . v terminološkem ali tehničnem pogledu — skratka, dosežene, so bile takšne relacije, ki so zagotavljale maksimalno dinamič-
nost in zadovoljevale vse tol partnerje. Da je temu tako, pričajo rezultati doseženi v prvih devetih mesecih.
- Plan. proizvodnje je prese-" žen za 21,8 %. Proizvodnja‘je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1967 povečana za 18 %: Produktivnost dela je porasla za 13,7 %. Zaloge na •skl. razr. 6,5 in 3 so znižane za 328,5 milijonov S din in . prav v avgustu so dosegle .najnižji nivo v.zadnjih štirih letih, čeprav se je proizvodnja v tem obdobju povečala za 44 %.
Poseben ¡uspeh je tovarna zabeležila pri izvozu svojih izdelkov, saj je bil letni plan izvoza dosežen že v mesecu avgustu. .Razveseljivo je, da
UHunm MMMauuHHaliU|iaH(u
—mr"***** vunuMiauaiuniiiiimiHi

laaaaBBBaBaaaaai
Beograd: seja ŽIS
Dopolnitev 20 zakonov
Zvezni izvršni svet je- sjprejel osnutek resolucije o osnovah gospodarske politike v letu 1969 Glavne naloge ekonomske politike in gospodarskega razvoja v letu 1969 bodo hitrejši razvoj proizvodnje in izvoza v stabilnih pogojih, nadaljnji dvig življenjske ravni, nadaljnja in-tenzifikacija gospodarjenja, povečanje celotne zaposlenosti, posebno kvalificiranega kadra, krepitev produktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva ter hitrejše 'izvajanje reforme v negospodarskih .dejavnostih.
Svet je sprejel spremembe in dopolnitve 20 zakonov, ki usklajujejo.predpise z osnovnim zakonom o določanju in delitvi dohodka v delovnih organizacij ah. Ob koncu seje je zvezni izvršni svet ratificiral ■ sporazum med Jugoslavijo in ZR Nemčijo o ukinitvi vizumov.
■■■■BBBBsa*aaKa«ahhMiaaaaBMiiRai
Jak med delovnimi ljudmi. Pri tem gre predvsem za politično vprašanje. Vedeti moramo, da cela vrsta delovnih ljudi nima takih osebnih dohodkov, ki M jim dopuščali kakršnokoli vlaganje v določene subjekte. Na drugi strani pa bodo delovni ljudje, ki bodo vlagali denar in ki jim bo prinašal dohodek mimo njihovega dela, četudi je vložen denar rezultat njihovega preteklega dela. Res je, če vložiš denar v banko, dobiš obresti, 'vendar nič več. IM tem pa gre za idejo, da si udeležen poleg obresti še na dohodku oziroma dobičku, ki izvira iz vloženih denarnih sredstev. Nesporno je to. vprašanje, katerega je potrebno tudi s toga vidika proučiti.
Mislim, da bi bilo uvedbo izdaje obveznic brez udeležbe na dohodku, ampak samo na obrestih, možno izpe-
jgr s ££& s jest s jusr s jbbt s jsxr X jk? s
ljaiti,. kar že kažejo obstoječi primeri, zlasti če so v to kombinacijo vključene tudi banke, kar zanimanje vlagateljev nesporno samo še povečuje. Prj tem je lahko dogovorjena večja obrestna stopnja, kot so stopnje za bančne hranilne vloge. S tem bi imelo korist tako podjetje,. banke kot tudi vlagatelji, zlasti če bi bila obrestna stopnja večja ob bančne.
Uvedba obveznic z udeležbo na dohodku in eventualno celo z rizilkom ha izgubi pa ustvarja kljub ekonomski prednosti, katero je pisec članica v sobotnem Delu precej .obširno utemeljil, precej tako pravnih kot političnih vprašanj in tudi seveda zahteva spremembo določenih zakonskih predpisov, če ne celo tudi nekaterih ustavnih določb.
Pavle Gantar
srno izvoz od leta 1966 dalje povečali kar za 300 %, v celoti pa. je usmerjen na področje s konvertibilno valuto.
S pospešeno raziskavo tržišča in večjo prodajo izdelkov je bila dana možnost le? gaiizacije akcijskega programa tovarne, ki je-bil usmerjen predvsem na pospeševanje dinamičnosti organizacije dela v in izven tovarne, uvajanje 'in, utrjevanje nekaterih novih služb, .pospešeno izvajanje sanacijskega programa itd. Poleg tega smo polagali maksimalno pažnjo do naših kupcev in dobaviteljev; kupca smo namreč začeli' vse bolj .smatrati bot bistveni element 'od 'katerega je odvisna življenjska eksistenca tovarne. Zato. smo skušali vselej prisluhniti in izpolniti sleherno željo, seveda če ie-ia ne hi imela imaginarnega značaja v sklenjenem poslu za tovarno. Od dobaviteljev smo zahtevali, da so njihovi deli kvalitetni, konkurenčni in dostavljeni v določenem terminu.
Močno je Mia pospešena tudi razvojna dejavnost. Poleg tekočih sprememb na obstoječem programu je bila izdelana konstrukcij a miniaturnega instrumenta panelne oblike z vrtljivo tuljavioo za angleško firmo GUEST ELECTRONIC; ISKRA« OTOCE je bila edini dobavitelj, -ki je poleg tehničnih, komercialnih in rokovnih zahtev odgovarjala kupcu ter tako. izvozila 55.1000 instrumentov na to izredno tehnično razvito področje .Na domačem kot tujem — predvsem zahodnoevropskem tržišču se že nekaj časa močno uveljavlja novi ceneni univerzalni instrument US6A s številno družino žepnih izvedb. Tik prod vstopom na tržišče je profesionalni univerzalni instrument US7A, ki po svoji karakteristiki ustreza elektronskemu voltmetru, saj je njegova notranja upornost 200.000 n/V. Poleg tega je na vidiku tudi v bližnji prihodnosti ustrezna ¡poživitev programa, ki naj bi. bila skladna zahtevam tržišča tehničnih izvirnosti. Podpisan je tudi angažma« z lenomirano zahodno- nemško firmo Bertoam. »ISKRA« OTOCE že sedaj sestavlja
1.000	mdikatorskalh instrumentov dnevno, vzporedno pa povečuje kapacitete za večje količine.
Obstoječi kooperacijski posli z zahodnoevropskimi firmami, osvežitev in dopolnitev obstoječega programa bi ob normalnih mednarodnih pogojih morala zagotoviti tovarni tudi ustrezne perspektive.
Vse kaše, da bo vsesplošna zavzetost kolektiva za izvrševanje delovnih nalog tudi v bodoče tako vzpodbudna, saj brez tega ne bj mogli danes govoriti o rezultatih.
Jože Ravnik
S
NAŠ RAZGOVOR
Iskrin obrat mehanizmov v Lipnici letos dobro posluje
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja šef obrata urnih mehanizmov v Lipnici — tov. DAMIJAN HAFNER.
Smatrate letošnje rezultate v tem obratu kot ugodne z ozirom na lansko proizvodnjo?
Kolektiv v Lipnici beleži v tem letu zelo dobre rezultat-e in to v pogledu proizvodnje, prod u kriv nos ti in rentabilnosti. Letni plan znaša 687 milijonov S din in bo po realnih predvidevanjih presežen za 25%. S septembrom je 166 članski kolektiv že izvršil letni plan 91 %. Števec pogovorov je pri tem odigral odločita) vlogo in smo ga v tem letu že prodali za več kot
100 miiijoomv S din na konvertibilno področje.
Ob tej priložnosti se moramo Zahvaliti vsem delavcem .ki so za prvo poslano količino števcev pogovorov delali nepretrgoma tudi po 20 ur z Veliko požrtvovalnostjo. Prav prva pošiljka, ki je bila terminsko in kvalitetno v redu, je odprla vrata novim naročilom. Vloženo delo in trud ni bil zaman. Z nenehnim izboljševanjem kvalitete in asortimana pa računamo v’ letu 1969 na še večjo proizvodnjo in tudi prodajo.
Iz Iskrinega obrata urnih mehanizmov v Lipnici pri Kropi: montaža številčnikov za števce
Kakšne oddelke in službe ima obrat in kakšen je plan nadaljnega razvoja na področju števnih mehanizmov?
Obrat ima danes poicg'pro-dukcije v svojem' sestavu š& oddelek. vzdrževanja, oddelek tehnične kontrole, gospodar-.; sko-planski oddelek in v zadnjem času še - tehnološki oddelek, ter predstavlja s prb-.’ izvodnega stališča zaključeno celoto. Dele iz plastičnih maš' in livarske izdelke dobivamo’ iz matične tovarne v Kranju, dočim razvojne naloge izvršuje razvoj obrata števcev." Smatramo, da je taka oblika" združenega dela, z ozirom na velikost proizvodnje, najboljša. "
Najbolj razveseljivo dej-: stvo pa je v tem, da ima kolektiv v Lipnici danes raz-' meroma lepo začrtan plah nadaljnega razvoja, v .kale-, rem se izraža proizvodnja samb urnih, ož. števnih meha-“ nizmov. Za osvojitev'celotne-^: ga področja števnih mehamiz-; mov bo seveda treba vložiti še mnogo dela, ki mora- biti. stalno in ne kampanjsko. Računamo, da smo na pravi pa.; ti,'.k da bomo s prizadevnim-; delom celotnega kolektiva ih', dobrim sodelovanjem, z mari tično tovarno v Kranju tudi v bodoče naloge in težave uspešno premagovali.
Urni mehanizmi Lipnica: montažna linija števcev pogovora
Rezultati popolne zaposlitve in prizadevnosti celotnega kolektiva se kažejo tudi v razmeroma zadovoljivih osebnih prejemkov delavcev, ki so z ozirom na leto -1967 za 15 % večji.
Kako kaže perspektiva ... Imate morda predviden kakšen nov izdelek?
Znano je, da je imel obrat lani dokaj težav zaradi znižanja naročil .Ali je ta problem že rešen in kako?
Obrat je po razmeroma težkem letu 1967 (hiter zastoj dvotarifnih števcev )zo-pet krenil , v smeri specializirane proizvodnje števnih mehanizmov. Glavna proizvoda sta številčnik za števec in števec pogovorov. Vsakih 15 sekund je montiram 1 šte-
vilčnik na tekočem traku, za števce pogovorov pa moramo to še napraviti.
Z dvigom kvalitete in apor-timana pri stranskih električnih urah pa računamo tudi na tem področju na večjo proizvodnjo .ki jo pa '.sicer obravnavamo- poleg tokovne varovalke in translatorjev kot stransko proizvodnjo.
V obratu je bilo do danes izdelanih prek -3.200.000 eno-tarifnih . štvevilonikov in 250 tisoč dvotarifnih številčnikov kar daje lepo tradicijo in osnovo za premagovanje bodočih težav.
Lipnica: obe sliki kažeta specialne instrumente, ki so potrebni za kontrolo števcev pogovora
V razvoju imamo na obdelavi še nekaj novih izdelkov, ki bodo že v letu 1969 dopolnjevati že obstoječe izdelke im lahko računamo, da mora biti leto 1969 še uspešnejše. Produktivnost na zaposlenega je v tem letu 5.3 milijona,’ kar je v obdobju obstoja obrata od leta 1956 najboljši rezultat.
proizvodnja v naslednjem letu 30 milijard S din
(Dalje s 1. strani) t
80.000.	Vsi i-maimo le eno že-Ep: da bi vsi naši. kooperanti, in teh je največ v .drugih Is-Icriinih tovarnah. pravočasno dvignili proizvodnjo in da no Pi bilo zastojev pri dobavi. 2al imamo že 'zdaj nekaj težav. . Menim, da bi1 morale imeti .strokovne službe ZP dobrega koordinatorja, ki bi lahko hitro,im učinkovito posegel v razno akutne probleme organizacij ZP ISKRA.«
Z ogledom tovarne TV v Siunju so bili člani DS ZP zeio zadovoljni; mnogo1 laže točo. razpravljali in_skl.epald. Po večer j i jo' predsodnik DS ZP tov. inž. Rok Žibert povabil navzoče na- krajši razgovor,'ki jo obravnaval pred-• vsem -vprašanje prekrivanja , programa, ' servis, prodajo, nabavo, in financiranje. V uvodu.. jel direktor RIZ .toy. Krešo Piškulič nanizal podatke lotdšn j e in lanske proizvodnje;- ki so je dvignila nad Kj^ftn-^oreTlo/l1 ” pagšiitk.- i, itviii' plah za" prihodnje leto,
’ti ‘ Kažei50r%rp;ovečaoje5 .-kar'ft daje, ; izraženo v številkah, vsoto 30 milijard starih dih. . Po njegovem mnenju zdajšnje prekrivanje nokaterih izdelkov ne predstavlja - problem p hoV/ pač . pa se bodoč; pro-
sam pa bo tudi nakazal, kako se bodo nekateri ■ problemi rešili brez prenapenjanja; ekonomski pokazatelji .bodo reševali to bolje od prisile.' Mi moramo imeti skupni interes ' predvsem za ekspanzijo naših izdelkov, ;tako doma kot na tujem tržišču, prav tako pa naj nas vodi skupni interes pri servisiranju. Nasilna centralizacija ne pome-m rešitve Centralna uprava naj. bi dajala čim več idej.«
S strani ISKRE je govoril v. d. direktorja programsko-tehničnega področja tov. inž. -Franc Vršnak, ki je prav tako dejal, da je prekrivanje nekaterih proizvodov zaenkrat'neboleče- zato naj se ne . smatra to kot konkurenca, pač pa kot sodelovanje. Brez histerije bo sčasoma- rešeno tudi to odprto vprašanje. Zdaj je predvsem važno, da bo naša kooperacija, bolj di-sciplmiraha: in bolj- prom pina. Ekspanzija na. trž:išču, ki jiO ustvarja kolektiv Riza, bo rabila v naslednjem letu od ' nekaterih- -naših? organizacij- ;. 50.°/oT-več materiala,- polizdelkov im” izdelkov^' to. so pravi,"
1 dá -bodo' ’ morali -v neikaterih' tovarnah in obratih dokaj zyi.
• šati proizvodnjo. Ze. sedaj, ko je plan Riza znan, bo treba^ kooperantom takoj pristo-
Skupina članov DS ZP Iskra pred tovarno televizorjev v Siunju
Pogled na romantični kanjon reke Slunjščice, nad katerim stoji mesto Slunj, ki pa na sliki ni vidno, ker leži višje in bolj desno. Ograja na fotografiji kaže del mosta, ki povezuje cesto Zagreb—Slunj^—Plitvice. Nedaleč, levo pred mostom, stoji na nizki vzpetini tovarna televizorjev, kjer je zaposleno 420 delavcev
piti . k, zvišanju plana za naslednje, leto, Vssk zastoj bi imei: težko finančno .rušenje postavijenega plana v proizvodnji:	- ' ' . • ••
■ Podobno sogovorili ‘. tudi zastopniki organizacij,,.ki se. v proizvodnji prekrivajo z
RIZ. Vsi so bili. mnenja, da prekrivanja zaenkrat-ni- čntiiti-in da je treba .strpno--in postopoma prehajati v .speeisii-jzacijo oz. branžni sistem.
[ Generalni.-direktor Vl;uli-mir Logar je, eh koncu, dejal: »Ko Smo -se svojčas razgovar-, jali . 6 pripojitvi RIZ, je bilo čutiti! ponekod’ "kar i "dovolj pomislekov. Danes, ko 'srno’ slišali::: vzpodbudne sklepe lo ’ podvojeni--proizvodnji'- RIZ v naslednjem letu, ki bo prešlo od letošnjih' I6;’na.'30: milijard S din :wlahko rečemo, da je bila- misel' 'pravilna.: Rešitev prekrivanja proizvodnje naj pokaže ekonomika. zat-o pa je potreben čas im' strpnost. Pri ' tem je važno, da ' predvsem -vodimo skupno politiko inve- - -stiiranja im prodaje.
Qb slovesu se je predsednik . DS ZP- Iskra -inž. Rok Zifoert iskreno zahvalil za ljubezniv sprejem, -ter- strokovno , ved-- štvo pri ogledu proizvodnje, v Zagrebu in Siunju. z željo, da bi bilo sodelovanje čimbolj, plodno. . Predsednik DS RIZ Zagreb tov. Željko Cu-veljak pa je dejal: »Veseli smo, da ste si kot člani samoupravnih organov 'združenega' podjetja ogledali našo prSižvodhjo. Šigurno^šte^si-.žh ustvarili mnenje;; upantoeda. dobro. Želel bi, da bi „naše sodelovanje raslo iz zavesti, da šmo drug drugemu potrebni in da nas bo .iskrenost, Strpnost in spoštovanje pri-, peljalo do zaželenega cilja,.
Bs
BBBBBBBMBBBBI
BDBBDBBB9BBBBI0BBI
HBBBBBBBBBBBBBBBI
BBBBBBBBBBBBBnBB:
BBBBBBBBBBBDBBBE:
IflBSBB
ÍBBBEB
»Elektromehanika« Kranj
Mettspel seminar za mlade proizvajalce
■oddelku montaže televizorjev v Siunju. Delavke so domačinke iz okolice Slunja, ki so se v lokaj kratkem času že kar dobro privadile na industrijsko proizvodnjo
Mladi ljudje, ki pridejo iz različnih šol.-'v tovarno, o njej zelo malo ' vedo. Proiz-. vOdma problematika, ekonomski položaj, vloga samoupravnih organov :— so vprašanja, nal katera, pa .mlad človek dostikrat ne najde -pravega odgovora,.
. Zaradi tega TK organizira skoraj vsako -leto seminar za mlade proizvajalce.' Na lanskem seminarju so bila obravnavana osnovna vprašanja iz razvoja - tovarne ih vloge družbemo-poliitičnih organizacij v tovarni, letošnji seminar pa naj bi bil nekako lo-- gično nadaljevanje:: %
Izbrane teme o medsebojnih odnosih na delovnih mestih, vplivu reforme na razmere v tovarni, finančnem poslovanju tovarne, ekonomskem' položaju in perspektivah tovarne ter politični situaciji v 'Evropi, so predavali Alojz Švigelj, Rado Kokalj, Miro Gogala, Ludvik Kuhar in Jože Marjek.
Lanskoletni podobni seminar je dobro uspel, saj se ga je udeležilo'okrog 90 mladih,
; letos — žal, hi bilo tako. Velika dvorana nad restavracijo ISKRA j,e bila verjetno premajhna za vse tiste, ki smo , jih vabili. in bi jim bil' ta« seminar potreben. Pismeno je . bilo vabljenih 600 mladih lju--: di. Vabila so- bila objavljena' tudi prek ozvočenja. Čeprav je bila propaganda izpeljana;: , v.,vsej širini, se je seminarja -prvi dan' iideležUb 22, drugi -dan 15, zadnji dan pa le 9 . 'oseb. .
: Program predavanj ■ je . ob- ' segal res zanimive terne lin aktualnosti, ki ne bi koristile samo nanovo zaposlenim, ampak tudi tistim, ki to-varno slabo poznajo. Da bi bil obisk ' seminarja čimbolj številen,. smo za vse udeležence . šemi— -nar ja- organiziraliizlet,. zdruk žen z zabavo, vendar tudi to ni.’pritegnilo mladine.V
Kaj torej pomaga vsa or-
' (Dalje na 8. strani)
Razgovor z direktorjem tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu, ing. Radovanom Vrablom
(Nadaljevanje s 1. strani)
nih delov nekoliko zavleči, kar se vsekakor ne bi ugodno odrazilo v naši proizvodnji. Zal pa tega ne moremo preprečiti, kajti dobavne roke za te sestavne dele. so glede na veliko konj ukturo v inozemstvu (še posebno y Zahodni Nemčiji) izredno podaljšali.
VPRAŠANJE:
. Kakor se - spominjam, je tovarna v preteklosti imela dokajšnje težave s. strokovnim kadrom, posebno tedaj, ko je zaradi nizkih osebnih dohodkov tudi obstoječi kader zapuščal tovarno. Kako uspevate v tem pogledu ? -
ODGOVOR: . .
Čeprav v tem pogledu še ni. vse tako, kot bi si zeleh., in .bi moralo biti, vendarle' vprašanje strokovnega kadra postopno rešujemo. Predvsem računamo' na nove mlade strokovne kadre iz vrst. štipendistov ,s katerimi bomo zapolnili nekatere vrzeli.' Vprašanje bomo lahko, torej' rešili- v celoti šele v perspektivi, trenutno pa ta ' rešitev vsaj za. silo ustreza sedanjim potrebam. Seveda potrebe po ■nadaljnjem izpopolnjevanju strokovnega kadra bodo znova večje, če bomo v prihodnje povečevali naš. proizvodni načrt, za čimer pa tezi ves naš' delovni kolektiv. To težnjo pa opiramo- na potrebo domačega in tujih tržišč:
VPRAŠANJE:
Ali proizvodni program vaše tovarne ustreza tržnim potrebam, ali ste ga le-tern morali prilagoditi? Kaj lahko poveste s tem v zvezi ?
ODGOVOR:
Osnovna dejavnost našega proizvodnega programa je usmerjena grobo lcčeiio. v elektronske aparature in elektromehanske in •elektronske sestavne dale. Najpomembnejše v tem obdobju ;je, da dejansko proizvajamo tistd, kar zlahka na trgu plasiramo. To naim zagotavlja uspešnejše poslovanje in pot v sanacijo tovarne.
Na področju aparatur merilne tehnike in aparatur s področja brezžičnih zvez proizvodni program, "■ ustrezno tržnim potrebam ožimo, hkrati pa pripravljamo modernizacijo teh izdelkov, da bi jih laže plasirali. Zastarele tipe aparatur s področja kratkovalovnih zvez- opuščamo, ker le-teh kmalu ne bo vce možno uporabljati glede na predpise. Zaradi tega uvajamo moderenjšo tehniko, uporabljeno n. pr. v ra-dio-telefonu na frekvenčnem področju 30 do 40 MHz v SSB tehniki. Takšna je na primer aparatura, ‘ oz, radijska sprejemno-oddajna postaja »Cuk«-RT-20 T SSB, ki je. namenjena, številnim gospodarski m-organizacijam, kot na primer gradbenim, gozdarskim in cestnini pod-
jetjem za hitro zčezo med gradilišči in operativnim centrom. Seveda je uporabnost teh aparatur usmerjena tudi na druga področja za zveze na krajših relacijah. »CUK« je zatorej zelo perspektiven izdelek, povsem neodvisen od vremena, dnevnega časa in drugih zunanjih vplivov, ki omejujejo' delovanje drugih tovrstnih aparatur. Posebno ugodno pa je to, da je rokovanje s to aparaturo izredno preprosto., Ce sem dejal, da je to perspektiven izdelek, to potrjuje zelo veliko ..zanimanje številnih interesentov, ki so sproti' odločajo za nakup tega našega izdel-
ka.	C bodo potrebe po teh aparaturah še" naraščale, bo tovarna imela s te. strani še dovolj' dela' in tudi. določenega dohodka, utegne pa se popraševanje celo tako povečati ,da bodo naročila pre- . rasla obstoječe proizvodne zmogljivosti.
VPRAŠANJE:
Potem takem kaže, da v sedanjem - proizvodnem programu ni več izdelka, ki bi ga kot pravimo, delali na zalogo, pač pa v vsem le odgovarjate na potrebe tržišča?
ODGOVGf
Tako je in v taki smeri nameravamo poslovati tudi v prihodnje, ker le tako lahko tovarna uspeva in. ‘ posluje rentabilno.
VPRAŠANJE:
Kolikšen je delež elementov in sestavnih delov. v vašem proizvodnem programu?
ODGOVOR:
Lahko rečem, .da postaja področje proizvodnje 'elementov .za našo tovarno Vsak dan pomembnejše; in zato temu ustrezno tudi povečujemo obseg proizvodnje. Dokaz za to j-e na primer odličen rezultat, ki smo ga dosegli na področju žičnih uporov. Proizvodni plan- za leto 1968 smo v- tem pogledu v celoti 'izpolnili že v septembru. Kljub takšne-deldvnemu uspehu pa tudi tu pripravljamo modernizacijo proizvodnje, s čimer bomo občutno znižali proizvodne stroške in bomo lahko z našimi žičnimi upori lahko dosegli konkurenčno ceno tudi na tujih tržiščih.
Prav tako lepo teče proizvodnja, oz. motnaža tiskanih ' ploščic za kooperanta Central Data Corporation. Tudi tu se obseg dela povečuje in je naročnik zadovoljen s kvaliteto.
Naj pripomnim k temu vprašanju še to, da nam je obdelava po WF sistemu že prinesla izredno dbhre rezultate ' v pogledu povečanja produktivnosti dela. ■
VPRAŠANJE: I Alj; imate v tovarni tudi takoimenovahi dopolnilni proizvodni program?
ODGOVOR:
Dobesedno vzeto ne, pač pa je stvar, ki bi ji bilo vredno omeniti. Namreč — neverjetno je nar ¿sla. proizvodnja iz-delkov iz pločevine. Z le-te-mi namreč v celoti naše delavnice pokrivajo potrebe tovarne, dobršen del tega pa gre k zunanjim naročnikom. Le-ti. nenehno povečujejo svoja naročila, ker so /nadvse zadovoljni s kakovostjo teh naših izdelkov. To je vsekakor razveseljivo ih za tovarno koristno, saj je | tudi od izkoriščenosti njenih zmogljivosti . v precejšnji meri odvisen njen poslovni rezultat.
VPRAŠANJE:
Iz vaših odgovorov razbiram, da. sanacija horjulske tovarne lepo napreduje in, da zlagoma prihajate -na normalno poslovanje. Torej menite- da trenutno ni bojazni, da bi svojih proizvodnih- obveznosti. ne . izpolnili in svojih izdelkov ne mogli .plasirati na tržišču?.
ODGOVOR:
Vse kaže, da bo letošnje leto ugodno, naša skupna želja pa je, da bi .bilo poslovanje letošnjega leta solidna osnova za nadaljno rast. in napredek naše tovarne. To je želja in cilj vsega delovnega kolektiva, ki zato z voljo in prizadevanjem izpolnjuje svoje obveznosti, upajoč na rešitev .tudi vprašanja osebnih dohodkov, in drugih vprašali}, na katera . smo morali doslej glede na stanje neko-, liko pozabljati . .
-j. C.-
Iz tovarne elektronskih merilnih Instrumentov v Horjulu! posnetek kaže kontrolorje pri končni kontroli tiskanih ploščic za ameriškega kooperanta CDC
■■anaaaesHD
S8SSiiiii!8S88S88:ii!
iiuiiimauanuiiuiumniiii
iaawu«aMiiaawaaaHMBMMMiiM
Razglas
ZP ISKRA KRANJ
TOVARNA ELEKTROMEHANIKA KRANJ
razglaša prosta delovna mesta:
1.	VODJA NABAVE
2.	NABAVNI REFERENT
3.	MODELNI MIZAR — SPECIALIST
Pogoji:
pod točko 1: ekonomska, elektro ali strojna fakulteta II. stopnje z najmanj 4-letno prakso; pod točko 2: ekonomska ali tehnična srednja šola z naj-• manj 4-letno prakso;
pod točko 3: VK ali KV modelni mizar z nekajletno prakso.
Pismene prijave pošljite do vključno 15. novembra 1968 na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ -kadrovski oddelek — Kraffj, Savska loka 4.
■ HBI1BBBU3U BOSMBI
Iz obrata y Šentjerneju
V tovarni ELEMENTI so izdelali’ moro napravo, ki bo
Na zgornjem posnetku je na levi strani stara, zdaj že preživela na desni pa novejša, ki deluje na frekvenčnem področju 30—40
izvedba radiotelefona »čuk«, MHz
v dokajšnji meri avtomatih-reda proizvodnjo uporov v Šentjerneju. Nova naprava; ki bo v kratkem v pogamii bo opravljala več faz proizvodnje oziroma končnih meritev ih sicer: ugotavljala trdnost kontaktov, merila upornost glede na t-oleraroo, merila šume in vse morebitne defektne upore samodejno izločila, pakirala upore na poseben papirni trak, označila na traku ohmske vrednosti in končno tudi število kosov. Novo napravo je projektira» inž, Milan Millie pri konstrukciji pa je sodeloval tudi Ja nez Mihevc.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
[■aHBHnaaaHmmaBHitmHmM [■■■■■■■■■■■a«DBBBBBBBBBBBBBBI
IBBBBBBBBBBBI
BBBBBBBBBBBBBI
BBBBBBBBBBBBBI
bbbbebbbbbbbbbb!
!SBBBflaBBBBflSBB5BnBBBSS5SBHBSBBraMB»nBBBflBBBBSSBBnBaBBaBSSS5*SSSs

SKLEPI 13 ,S£JE UO z (24. 10. 1968)
©Upravni odbor je obravnaval poročilo o izpolnjevanju srednjeročnega programa razvoja tovarne v obdobju 1966—1970, iz katerega je razvidno, da se gibljejo.vsi gospodarski elementi v pozitivni smeri njegovega izpolnjevanja. (Fizični obseg proizvodnje, izvoz, uvoz, investicije v osnovna sredstva, investicije v družbeni standard, anuitete .zaposlovanje in izraba kapacitet, celotni dohodek in njegova delitev).
•	Upravni odbor predlaga delavskemu svetu v potrditev plan proizvodnje tovarne za leto 1969 ,katerega obseg se povečuje v primerjavi z letošnjim za 9,7 oziroma za 9,5 odstotka. Njegova skupna vrednost znaša 286,453.000 N din, vrednost eksterne proizvodnje pa 278,000.000 N din.
© Upravni odbor. je potrdil plan proizvodnje za I. kvartal 1969 v vrednosti skupne proizvodnje 70,316.000 N din in v vrednosti eksterne proizvodnje 68,292.000 N din. Ta plan velja pod pogojem, da delavski svet ne bo spremenil letnega plana proizvodnje za 1. 1969.
•	Upravni odbor je obravnaval tudi plan izvoza za 1. 1969, ki znaša 50,006.300 N din ali 2,902.584 dolarjev. Ta plan bo vključen v gospodarski plan tovarne za prihodnje leto .
•	Upravni odbor je obravnaval poročilo o poslovanju obrata števcev in v tej zvezi zadolžuje določene službe za ureditev naslednjih zadev:
1.	Tehnične službe do 15. novembra poročajo upravnemu odboru, če je možno rea-lizirati zahtevo obrata števcev glede zagotovitve sredstev in tehničnih pogojev, da bo obdclovalniea števcev vključno z lakirnico in skladiščem dokončno urejena vsaj v drugem kvartalu 1969. V tej zvezi pa Je nujno potrebno nabaviti vsaj en varilni aparat.
2.	Orodjarna do 15. novembra pripravi odgovor za UO Slede zahteve obrata števcev, ia je z ozirom na kritično izvozno situacijo do 15. decembra 1968 nujno potrebno izdelati ali popraviti vsa orodja za števec E6 oziroma E62.' V kolikor bo naloga do roka izpolnjena • .tehnične službe do 15 .marca 1969 zagotove zaključek poskusne Proizvodnje teh variant števcev.
3.	Nadalje poroča orodjarna do 15. novembra, če je možno do 1. decembra 1968 zagotoviti izdelavo potrebnih crodij za proizvodnjo jeder Po novem tehnološkem postopku. Istočasno mora nabavna služba zagotoviti na-
bavo ustreznega materiala za to 'proizvodnjo.
4.	Zaradi pomanjkanja prostorov za razvoj števcev, UO naroča kadrovski službi, da s 1» 7. 1969 odpove Tovarni instrumentov — Otoče, najem prostorov v naši tovarni .
5.	Planska služba tovarne v okviru razpoložnljivih sredstev za uvoz določi del sredstev za nabavo materiala in vzorcev za razvojne dejavnosti obrata števcev kot tudi za vse ostale razvojne oddelke tovarne.
6.	Tehnične službe predložijo upravnemu odboru do 7. novembra predlog za razdelitev prostorov v prezidku objekta 08, ki je predviden za skupne službe in vodstvo obrata števcev.
7.	Organizacijska služba prouči skladiščenje rezervnih delov za servis v obratu števcev in do 1 .decembra sporoči rešitev upravenmu odboru .
•	Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo komisije za racionalizacije, po katerem je bilo v obdobju julij — september 1968 nagrajenih 11 primerov racionalizacij v skupnem znesku 8.651,46 ND.
0 Upravni odbor je obravnaval poročilo tehničnih služb, ki je vezano na sklepe upravnega odbora prejšnjih sej in sicer na plan osvajanja novih izdelkov v I. 1968/69; na standardizacijo in tipizacijo normalnih ' in merilnih orodij in na proučitev uvedbe modernih sredstev notranjega transporta.
•	Upravni odbor je obravnaval predlog komisij za osebne dohodke za dopolnitev prvotnega predloga pri spremembi Pravilnika o znižanju zalog materiala in sestavnih delov R 3 in R 5. V zvezi s pripombami delovnih enot predlaga . komisija naslednjo spremembo, ki jo je upravni odbor sklenil posredovati delavskemu svetu v potrditev skupaj s prvotnim predlogom za spremembo tega pravilnika .Spremeni se samo naslov »uvedbe drsne lestvice« v: »UVEDBA KOREKCIJSKE LESTVICE«.
AVTCJMATiKA
SKLEPI 15. seje UO (28.
9.	1968)
• Upravni odbor je na osnovi poročila o izvršitvi plana ža mesec september, razpravljal o vzrokih ,ki so kljub rešeni materialni problematiki vplivali na neizpolnitev postavljenih planskih nalog.
Glavni in najobčutljivejši izpad, ki v začetku in v sredini meseca še ni bil predviden, se je pojavil pri proizvodnji brivskih aparatov, zaradi nepravočasne dobave materiala in montaža zaradi tega ni delala ves teden. Material je bil pravočasno naročen, težave pa smo imeli
z izdobavo, carinskimi predpisi in denarjem.
Prav tako se je zaradi pomanjkanja materiala delo ustavilo na traku TV. Material je bil naročen z delno zamudo pa vendar še dovolj zgodaj, če bi bila pošiljka pravilno odposlana.
Na zadnji seji UO je bilo podano, da bo izvršitev septembra dosežena v višinii 86 odstotkov na postavljeni operativni plan meseca, medtem ko je dejanska realizacija z ozirom na dodatne zastoje, kj so .se pojavili v proizvodnji, dosežena le v višini 81,1 odstotkov oz. kumulativno na letni plan od predvidenih 94 odstotkov le v Višini. 91,1 odstotka.
© Upravni odbor je poročilo o izvršitvi meseca septembra vzel na znanje, vendar s: z dosedanjim načinom izpolnjevanja plana ne stri-; ■ nja in zahteva, da uprava tovarne v bodoče skrbi za striktno izpolnjevanje postavljenih nalog z vsemi pooblastili ,ki jih rabi pri ukrepanju, da zastoje v proizvodnji odpravi .
© Upravni odbor določa, da tovarna ne sme iti v znižanje mesečnih planov, čeravno postavljenih planskih obveznosti zadnjih mesecev zaenkrat še nismo v stanju doseči.
Upravni' odbor ugotavlja, da bodo mesečne izvršitve lahko 100 %, čim nam bo mogoče odpraviti vse zastoje, ki se sedaj v proizvodnji pojavljajo.
© Upravni odbor je sprejel sklep, da se osebni dohodki za september, kot zadnji mesec uvajalnega obdobja, izplačajo ' višini 85 %; uprava tovarne pa je dolžna v najkrajšem času izdelati celoten obračun trimesečnega uvajalnega obdobja (t. j. od junija do vključno septembra), z obračunom osebnih dohodkov, ki nam jih je za to obdobje možno dokončno izplačati.
© Upravni odbor je zaradi krajevne oddaljenosti predsednika UO tov. Emila Pavlovčiča — vodje obrata Višnja gora ,za overovatelja oz. podpisnika sklepov upravnega odbora, imenoval namestnika predsednika UO tovarišico Ivanko Kukovec .
© Upravni odbor je vzel na znanje poročilo o poslovanju obratne menze v tekočem letu do vključno 31, avgusta 1968. V tem zadnjem mesecu je obratna menza poslovala nerentabilno zaradi koriščenja kolektivnih dopustov, in s tem ustvarila izgube za 521,87 N din, ki pa jo bo v naslednjih mesecih do konca leta predvidoma možno pokriti.
© Upravni odbor zahteva od splošnega sektorja, da poda poročilo oz. konkreten predlog za reorganizacijo obratne menze odnosno predlog za izboljšanje prehrane v njej.
© Upravni odbor je na osnovi predloga splošnega sektorja sprejel sklep, da naj se šestdnevnega tečaja civilne zaščite v Celju udeleži tov. Rado Kukovec.
© Upravni odbor zahteva, da naj bi imel avtobus, ki vozi na relaciji Kolodvor — Pržan in obratno, spremenjeni vozni red, ni sprejel; vendar smatra, da bi se rešitev dalo najti v tem, da se za spremenjeni odhod avtobusov, skrajša čas malice. :
Splošni sektor naj pripravi tozadeven predlog za vse avtobuse, ki vozijo v Pržan.
© Vodja splošnega sektorja je upravni odbor seznanil z zahtevo Inšpektorata mestnega sveta, da je za odvoz materiala, ki ga trenutno sami uničujemo z zažiganjem, potrebno nabaviti kason.
Upravni Odbor je v zvezi s tem sprejel predlog, da naj se nabava kasona upošteva pri planu investicij v naslednjem letu, predhodno pa je potrebno, da splošni sektor preveri, rentabilnost lastnega prevoza s kasonom, če. je to možno 'izvesti.
© Upravni odbor je na osnovi poročila ‘splošnega sektorja z dne- 14. 9. 1968, zaključil, da je bila izbira delavk, ki so se zaradi pomanjkanja dela v obratu Makro-nog vozile na delo v Pržan, pravilna, saj za prevoz niso prišle v poštev nosečnice, matere z otroki v starosti do treh let ter tiste, ki bi jim prevoz škodoval po priporočilu zdravnika.
SKLEPI 16. SEJE UO .
(14. 10. 1968)
© Upravni odbor je vzel na znanje informacije o planu za leto 1969, ki nam na osnovi potrjenih dogovorov s PSO-jem o prodaji, garantira cca 5 milijardno proizvodnjo
bruto realizacije. V planu za naslednje leto so zajeti izdelki s področja aparatov 15A, gramofonov, zvočnikov, elektrolitov ter pripadajoči rezervni deli.
Plan naslednjega leta zaenkrat še ne vsebuje proizvodnje TV, izdelkov TT in proizvodnje dozatorjev, ki jih ima tovarna namen uvesti v svoj program.
Informativno z vključitvijo teh dodatnih izdelkov lahko računamo, da bo realizacija naslednjega leta znašala cca 7 do 8 milijard.
Upravni odbor je nadalje podrobneje razpravljal o tej dodatni proizvodnji kot tudi proizvodnji obrata Mokronog; ki kljub velikemu investicijskemu vlaganju, še vedno ne posluje dovolj rentabilno.
© Upravni odbor je na osnovi informacije o planu za nasledjne leto, upravo tovarne zadolžuje:
—	da morajo službe, čim intenzivneje delati na študiji piana za leto 1969 in s PSO-jem skleniti tozadevne pogodbe, na katerih ne bo možno odstopati ter da bo neprodana proizvodnja problem oz. zaloga PSO-ja, ne pa tovarne;
—	da je treba takoj rešiti vprašanje obrata Mokronog (povečanje proizvodnje, rešitev kadrovskih vprašanj);
—	da je na osnovi piana proizvodnje izračunati gospodarski plan skupaj z izračunom osebnih dohodkov za naslednje leto (izdelati novi pravilnik o delitvi OD, M mora biti pripravljen do konca leta 1968);
—	da preko gmeralneg direktorja podjetja reši vprašanje proizvodnje TV in dozatorjev.
0 Upravni odbor je sprejel sklep, da mora vodja gospodarskega sektorja člane (Dalje na 8. strani)
RAZGLAS
Združeno podjetje -ISKRA — KRANJ Organizacija:
Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana, Linhartova 35
Razglaša za obrat FERITI, Ljubljana — Stegne — naslednja prosta delovna mesta:
1.	TEHNOLOGA OBLIKOVALNICE IN OBDELOVALNICE
za projektiranje orodij za stiskanje in naprav. Pogoj; strojni inženir — tehnološka smer — praksa zaželena — strojni tehnik s 5-letno prakso na podobnem delu.
2.	IZMENOVODJE ZA OBLIKOVALNICE Pogoj: strojni ključavničar s 4-ietno prakso.
3.	PK DELAVCE
za delo pri napravah za pripravo mase — delo v turnusih.
Osebni dohodek se določi po pravilniku, oziroma po dogovoru za delovno mesto pod tč. 1.
Ponudbe pošljite kadrovsko socialnemu oddelku tovarne do 4. novembra 1968.
Z
Iz lepov samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 7. strani)
iiimiumiiiiii^miiiimmiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiniiiiiiimiiiiiiuiiiiifiiuiiiminimiiiiiiiiiiiuiiiiiiin
3	Vsem balinarjem v delovnih enotah . i
1	»Elektromehanike« Kranj	i
= Balinanji v naselju Planina, Kranj prirejajo v okviru s' = tovarne za	r ;	S.
|	29. NOVEMBER	|
= tekmovanje balinarjev iz vseh delovnih enot tovarne |j §j »Elektromehariika« Kranj.	3
= Tekmovanje bo vodeno po mednarodnih predpisih S 5 (ekipe s 4 igralci); sistem igranja je na izpadanje. Vod- 3 3 je ekip naj prijavijo tekmovalce tov. Ivanu Zorku, za- 3 = poslenemu v produkciji—vzdrževanje strojev tel. 468 |j 3 in sicer do 9. novembra. Istotam se dobijo tudi vsa -js 5	potrebna pojasnila.	S
............n.....m.......
miiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiyi
I	ZP ISKRA KRANJ	1
Tovarna elektromotorjev	Železniki	=
§jl- po 33..členu TZDR in po 34. in 42.členu statutaS' H- - - • tovarne	...	S
3	raz p i s u j e prosto delovno mesto	h
|	VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA	I
1 Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še | =	naslednje s statutom predpisane pogoje:	=
= 1. da ima tehniško fakulteto, strojne stroke ali elektro § = stroke — jaki tok,	3
1 2. da ima najmanj pet let uspešne prakse v podjetjih, = = 3. da aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik-= Na razpolago je vseljivo trisobno stanovanje.	3
E Prijave z vsemi potrebnimi dokazili sprejema splošni § 3 sektor tovarne 15 dni po objavi razpisa.	E
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniKiiiii
Neuspel semfsiai» za mlade proizvajalce
upravnega odbora o materialni problematiki ■ za razpravo na sejah seznaniti pismeno . in to tri dni pred napovedano sejo.	'¿¿S	.*
0 Upravni, odbori je poro-. čilo o izpolnjevanju-& pojstav-. 1 j enega -operativnega plana za tekoči mesec vzel na znanje z naslednjimi zaključki:
—	UO bo pred zaključkom meseca o tem planu ponovno razpravljal, ker je izpolnjevanje planskih obvez zaradi precejšnjih zastojev nenormalno;
—	Upravni odbor zahteva, od političnih organizacij, da. v to varni o r ganizira jo.. sestanek kolektiva, .kjer na j.... se -delavcem pojasni situacija odvijanja planskih obveznosti predvsem iz razloga, ker je odnos do dela v popoldanskem času nepravilen;
—	gospodarski sektor mora čimprej dokončno 'rešiti vprašanje . nabave kaset za. GR;
—	gospodarski sektor mora s posredovanjem splošne službe tovarne čim preje namestiti delavca na delovno mesto »referent za usluge«, za kar naj splošnemu sektorju posreduje pismeno zahtevo, kakšna mora biti izobrazba kandidata.
Plan meseca oktobra bo predvidoma dosežen v višini cca 700 milijonov.
0 Upravni odbor je ‘sprejel sklep, da mora Uprava tovarne čim prej urediti, da bodo vodilna delovna .mesta v tovarni zasedena.
0 Upravni odbor je vzel na znanje poročilo komisije (predsednik tov. Ivo Stem-berger), ki je prejela nalogo »oceniti uspešnost dela tov. Pirmana na delovnem mestu vodje skupine vzdrževanja, in se z njeno ocenitvijo strinja ter daje zadevo v nadaljnjo rešitev upravi tovarne, da izvede takojšnjo zamenjavo.
0 Upravni odbor zavrača predlog tehničnega sektretar-je za povišanje obračunske postavke delovnemu mestu
»vodji vhodne kontrole« iz razloga, ker do novega pravilnika tozadevnih vlog ne bo obravnaval.
JPrav tako iz istega razloga je;, bila neugodno rešena tudi vloga tov. Antona Cmugla.
0 Upravni odbor , je na osnovi predloga komisije za tehnične izboljšave tov. Rudolfu WRITZLU dipl anž.j za vestno opravljeno razvojno nalogo konstrukcije tranzistorskega ojačevalca OG-19 oz. za koristno uporabo — vgradnjo nekurantnih tranzistorjev, ki jih imamo ha zalogi, v ta ojačevalec; ‘odobril izplačilo enkratne nagrade v višina 1.800 N din. ! ■-
0 Upravni odbor, je na. predlog računovodstva in v J skladu ¿ zakonom (uradni list SFRJ 24 68), da se sredstva * rezervnega sklada do vrednosti 60 % sme uporabiti za znižanje cene zalog, sprejel sklep, da naj se omenjena razpoložljiva sredstva nameni za zmanjšamje cene pri odprodaji GK25 in sicer za 88,10 N din, pri kosu, kar nam daje možnost odprodaje 1.983 kosov. Odprodaja ostalih gramofonov GK25 .pa bo vplivala na slabši rezultat tekočega leta.
Da imamo sredstev le za omenjeno količino je vzrok v tem, da je ostanek rezervnega sklada Še vedno blokiran na starem žiro računu.
0 Upravni odbor je na osnovi predloga gospodarskega sektorja, sprejel sklep, Ua je izplačevanje stimulacija za vrednost prodanega blaga — nekurantnega materiala med rednim delovnim Časom, neupravičena..
Upravni odbor odloča, da se sklep 10. redne seje z dne
12.	9. 1967 dopolni v toliko, da se materialna stimulacija prizna le v primeru, če je prodaja izvršena izven delovnega časa, kajti prodaja med rednim delovnim časom je dolžnost in do posebne stimulacija v tem primeru ne more biti nihče upravičen.
(Nadaljevanje s 5. strani) ganizac.ija, ves , trud vin skrb, ©e se. pa mladini danes enostavno ne ljubi nikamor: ne na izlete, ne na športna peto-vana, ne na, zabave, kaj šele na seminarje in ^sestanke.. Tovarniški komite; ZM se po vsem1; tetaoT.	|§j|.
praviti mlačnost in 'kaj bi mlade ljudi, pritegnilo k večji aktivnosti. Želimo, da se v časopisu »Iskra «o tem odpre iskrena in odkrita polemika.
Ljubo ArlzanoviČ
Pripis uredništva:
Prepričani smo, da bi bila polemika o vprašanju .večje aktivnosti mladine vsekakor zelo koristna za organizacijo
Z M	v »BlektromehanMd«.
Podpiramo to misel in želimo, da nam mladina čimveč piše o tem' problemu in sicer na naslov: Uredništvo časopi-sá »Iskra« Kranj..
Na treh pomembnih mednarodnih razstavah
Propagandna služba je v bližnji preteklosti; pripravila razstavna prostora ZP ISKRA na .dveh tradicionalnih - mednarodnih razstavah. Na vsakoletni razstavi »Pho-tokiina« v Kohlu, ki je fetos bila v času od 29. septembra do 6. oktobra, je Iskra razstavila svoj kinoprojektor Za 35 mm film, nadalje pa 16 in 8 mm projektorje z ustreznim priborom. Zlasti veliki kinoprojektor je vzbujal na razstavi zanimanje obiskovalcev.
Z nekaterimi izdelki s področja merilne tehnike (iz to. yarne v O točah in Horjulu) pa se je od-9. do 15. oktobra Iskra predstavila-tudi ha le. tošmji razstavi »Intertkama« v Düsseldorf u v Zah. Nemčiji. Tu je bil med drugim razstavljen tudj najnovejši . instrument US 7 A »Unimer«.
V času od 7. do 13. novembru • pa bo Iskra sodelovala tudi na razstavi »Electrónica 68« v Münchenu, v glavnem s sortimentom elementov za elektroniko. Nastop Iskre na tej razstavi bo pomemben tudi zaradi zelo atraktivno urejenega razstavnega prostora.
-J-
IMMMNMMMtMM
ZAHVALA
Sodelavcem v orodjarni ZZA kot. tudi sindikalni podružnici Zavoda se za izkaza-] no pozornost in darilo pri odhodu v ■ pokoj iskreno zahvaljujem.
Stane Sumrak
«•••«•»••••••••••Mi
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
Janka Damjanoviča
se iskreno zahvaljujem sodelavcem obrata _ Kinokaustilce tovarne »Elektrdmehahika« Kranj za izraze sožalja, poklonjeni veneč 'in spremstvu na njegovi zadnji pati. 'J - Jovo Damjanovič M
ZAHVALA
ob smrti mojega očeta .
LUKA KRISTANA se iskreno zahvaljujem sode. laveem na žičnih oblikah obrata ATN v Kranju za izraze sožalja in denairno pomoč.
Hčerka Julija Flegar
ZAHVALA
Ob tragični izgubi 'moje preljube mame
ALOJZIJE DERMOTA se vsem članom kolektiva tovarne elektromotorjev v Železnikih, ki so kakorkoli počastili njen spomin, najlepše zahvaljujem. Posebna hvala sodelavcem v oddelku računovodstva za’ poklonjeni šopek in izraze sočustvovanja. |
Sin Jernej
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem’ sodelavkam in Sodelavcu v justir-nici relejev — ATN’ »Elektro-mehamika« Kranj za izraženo sožalje, poklonjeni venec in spremstvo na njeni zadnji .poti.
Fani Trilar '•
i
ZAHVALA
Ob smrti moje mame ..
ANTONIJE VERBIČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem linij e ploščatega releja obrata. ATM za izraze sožalja, poklonjeni venec i11 denarno pomoč.
hčerka. > Milena Fajfar
ISKRA- glasilo delovno ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko m avtomatiko — Urejuje urednl-škj odbor — Glavni urednik; Pavel Gantar — odgovorni urednik; Igor Slavec — izba-Ja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk in klišeji; »CP Gorenjaki Usk- Kranj
Pogled na razstavljene izdelke naših tovarn v Otočah in v Horjulu na nedavni mednarodni razstavi »Interkama« v Diisseldorfu v Zahodni Nemčiji