mm Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko »s« LETO XXIV. —številka 100 Ustanovilelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka In Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič ff^ Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 29. 12. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od I. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah. ' . ' viti JESENICE £ V torek, 28. decembra, je bila v sejni dvorani občinske skupščine zadnja seja obeh zborov v letošnjem letu. Odborniki so razpravljali o poročilu Zdravstvenega doma, o ukinitvi sklada za varstvo otrok o predlogu odloka o upravnih taksah, o financiranju proračunskih potreb občine v prvih treh mesecih prihodnjega leta, o predlogu odloka o .premem-bah odloka o komunalnih taksah, o predlogu odloka o podaljšanju veljavnost« letne osnove in višine letnega zneska davka od stavb za leto 1971 in o izdaji soglasja o pripojitvi Finančno ekonomskega servisa Jesenice k obrtnemu podjetju Komunalni servis Jesenice. D. S. £ Pred nedavnim so pri občinskem sindikalnem svetu pripravili pogovor s predstavniki delovnih enot, ki imajo sedež zunaj jeseniške občine. Pogovor so organizirali z namenom, da bi delavci v teh enotah imeli enake samoupravne pravice kot delavci v samih podjetjih. Na pogovoru so razpravljali o uresničitvi 21. in 22. ustavnega amandmaja v delovnih enotah. Maja in junija prihodnje leto se bodo predstavniki teh enot še enkrat sestali in pregledali uresničitev sklepov in stališč tega zadnjega pogovora. £ V sredo, 29. decembra, bo v sejni dvorani občinske skupščine prvo zasedanje na novo izvoljene konference ZKS občine Jesenice. Na seji bodo poslušali poročila sekretarja, predsednikov komisij in izvolili nove člane komiteja, sekretarja in člana zvezne konference ZKJ. D. S. KRANJ $ Kranj, 28. decembra — Za danes popoldne je bila sklicana zadnja, šesta seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze v tem letu. Na dnevnem redu je bila razprava o kulturni akciji, delovni program izvršnega odbora do junija prihodnje leto in priprave na sejo občinske konference socialistične zveze A. Ž. RADOVLJICA 0 Radovljica, 28. decembra — Popoldne je bila v Radovljici zadnja letošnja seja obeh zborov občinske skupščine. Na 34. seji so odborniki razpravljali o poročilu o demografskih in osnovnih ekonomskih podatkih občine. Na dnevnem redu pa je bila tudi i a/prava in sklepanje o odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem tro-mesečju 1972, o odloku o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini in O nekaterih drugih- A. 2. TRŽIČ, 0 V ponedeljek, 27. decembra, so v Tržiču slovesno proslavili 75-Ietnico znanega tr/iškega borca za severno mejo 1918/19 Lojzeta Ude ta. Ude ni znan le iz časov bojev, temveč Se še sedaj prizadeva, da bi s pisano besedo prikazal resnico bojev za severno mejo in pravice koroških Slovencev. Na ponedeljkovi slovesnosti so Lojzetu Udetu poklonili priznanje in umetniško sliko akademskega slikarja Milana Batiste. -Jk 0 V umetnostnem paviljonu v Tržiču so odprli prodajno razstavo, ki je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Na prodajni razstavi sodelujejo znani gorenjski umetniki: Štefan Simonič, Henrik Marelici, Kamilo Legat, Boris Sajevic in Vili Jakopin. Prodajno razstavo v Tržiču bodo zaprli jutri, 30. decembra. -jk Matija Markelj. še naprej sekretar V petek je bila v Radovljici prva •-'ja občinske konference zve/c komunistov, na kateri so razpravljali o idejni in akcijski učinkovitosti zveze komunistov pri uresničevanju sprejetih nalog v preteklem mandatnem obdobju. Na seji so izvolili tudi nov komite občinske konference zveze komunistov, predsednike komi ij, tri člane nredobffinikg- ga sveta ZK za Gorenjsko in delegata za II. konferenco zveze komunistov Jugoslavije. Za sekretarja komiteja so ponovno izvolili dosedanjega sekretarja Matijo Marklja. Razpravljali so tudi o delovnem programu konference in njenih organov za prihodnje in sklenili, da bodo program na podlagi smeti L in ta/prave sprejeli na II. seji oh. in tke konference. A. z. MLADI IZ JUŽNEGA VIETNAMA V KRANJU — Na povabilo predsedstva zveze mladine Jugoslavije se mudi na obisku v naši državi štiričlanska delegacija zveze mladine za osvoboditev Južnega Vietnama. Gostje so v soboto dopoldne obiskali tudi Kranj, kjer so jih sprejeli predstavniki občinske organizacije zveze mladine, družbenopolitičnih organizacij in predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, ki jih je seznanil z značilnostmi kranjske občine. Po obisku v Kranju so odšli še na Bled in v Bohinj. — A. ž. — Foto: F. Perdan Tako kot ob koncu vsakega leta Je veletrgovina 2ivila Kranj v soboto dopoldne v k!ubJJ gospodarstvenikov v Kranju pripravila sprejem za 62 upokojenih članov kolektiva. Scznanlj1 so jih z letošnjim poslovanjem podjetja, vsakemu pa izročili darilo in zaželeli srečo v prihodnjem letu. — A. Z. — Foto: F. Perdan Sprejem za vse upokojene člane kolektiva je v soboto pripravila tudi Iskra Kranj (>(l upokojencev se jih Je zbralo prek 500. Na prijetnem srečanju jih je predsednik alndik* 1 organizacije Vinko S ara bon seznanil z načrti za novo imamo na I-ahnrari in s tem, da v Iskri prihodnje leto zaposlili 400 novih delavcev. Proizvodnja pa naj bi se prihodnj* L^ povečala od letošnjih 460 milijonov na 569 milijonov dinarjev ali za 24 odstotkov. — A.*' Foto: P, Perdan OD 1. JANUARJA 1972 BO GORENJSKA KREDITNA BANKA S SVOJIMI ENOTAMI: NA BLEDU, JESENICAH, V KRANJU, RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI, TRŽIČU, ŽIREH IN ŽELEZNIKIH NADALJEVALA SVOJO TRADICIJO V SKLOPU LJUB LANSKE BANKE. ODSLEJ BO POSLOVAL* POD IMENOM ljubljanska banka PODRUŽNICA KRANJ Z ENOTAMI: BLED, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, ŽIRI IN ŽELEZNIKI. BANČNO POSLOVANJE IN URADNE URE ZA STRANKE OSTANEJO NESPREMENJENE. ZA ZAUPANJE SE VAM ŠE NADALJE PRIPOROČAMO ljubljanska banka PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO Franc Braniselj o našem gospodarstvu pravo vilo! C Gospodarska rast ni kriva za inflacijo in primanjkljaj v plačilni bilanci — Ker država ni izvedla emisije denarja, jo je gospodarstvo samo — Krive so predvsem negospodarske investicije — Za pomote v gospodarsko intenzivnih investicijah imamo lep izraz: Politične investicije — Delamo tako, ker se nam nelikvidnost splača — Povečan riziko bank in dobaviteljev je navadna svinjarija — Če bomo z zakoni predpisovali dobro gospodarjenje, potem naj še zakonodajalci odgovarjajo za posledice. Tisti torek popoldne, ko se je pri nas zaradi devalvacije dolarja odločalo o devalvaciji dinarja, je v klubu gospodarstvenikov v Kranju direktor Loških tovarn hladilnikov in zvezni poslanec Franc Braniselj govoril predstavnikom gospodarstva o dilemah in problemih jugoslovanske gospodarske politike. Tako kot je napovedal uvodoma, ki jih večkrat slišimo in so bile doslej tudi ugrajene v ukrepe za odpravo inflacije in nelikvidnosti. Rekel je: »Poiščimo pravo zdravilo! Će ne nam bo bolnik umrl, ali pa bo v najboljšem primeru zaradi napačnega zdravljenja dobil nove bolezni.« RES PREVISOKA RAST? Mnogi naši ekonomisti trdijo, da previsoka gospodarska rast pri nas spravlja gospodarstvo v nevaren položaj. Ta trditev je bila ugra-jena v mnoge ukrepe in je predvidena tudi v izhodiščih za prihodnje. Resni ekonomisti pa trdijo, da enakomerna gospodarska rast nima nobene povezave z inflacijo bi primanjkljajem v naši plačilni bilanci. Nasprotno. Inflacija in primankljaj rast lahko kvečjemu zmanjšujeta. »Lani smo zabeležili za 9 odstotkov večjo rast kot 1969. leta, letos pa v primerjavi z letom 1970 beležimo okrog 10 odstotkov večjo rast. Trdim, da ta rast ni nič posebnega. Madžarska, Italija in Avstrija beležijo nekaj manjšo rast od naše, Bolgarija, Grčija in Romunija ter Japonska pa večjo. Pa vendar nobena od teh nima težav z Inflacijo in plačilno bilan.o kot ml. Tudi v zgodovini na tega gospodarstva po vojni smo beležili že veliko večjo rast pa smo imeli mnogo manjši primanjkljaj od sedanjega, ki Je pravzaprav naj več i i v zgodovini našega povojnega gospodarstva. Trdim, da visoka gospodarska rast ne povzroča primanjkljaja in inflacije. Za to je kriva predvsem neenakomerna gospodarska rast v različnih gospodarskih panogah pri nas. To pa je velika razlika od dosedanjih trditev nekaterih naših ekonomi stov.« GOSPODARSTVO SE JE ODLOČILO ZA EMISIJO Industrijska podjetja na Gorenjskem, v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji kažejo letos večjo učinkovitost glede na kapital in vloženo delo kot lani. In ker tako na Gorenjskem kot v Sloveniji prevladujejo industrijska podjetja, bi lahko rekli, da se je učinkovitost povečala v vsem našem gospodarstvu. Letošnji podatki na Gorenj skem kažejo v primerjavi z lanskimi, da sta se kapital (vložena obratna in osnovna sredstva) in živo delo (višina osebnih dohodkov) povečala: v Kranju za 25 odstotkov, na Jesenicah za 14, v Radovljici za 18 in v škofji Loki za 20 odstotkov. Povečala se je tudi vrednost družbenega proizvoda: v Kranju za 35 odstotkov, na Jesenicah za 38, v Radovljici za 33 in v škofji Loki za 37 odstotkov. Na podlagi teh podatkov lahko ugotovimo, da se je učinkovitost gospodarstva na Gorenjskem letos glede na kapital in živo delo v posameznih občinah povečala takole: v Kranju za 8 odstotkov, na Jesenicah za 21, v Radovljici in v ftkofji Loki pa za 13,5 odstotka. »Torej letošnja restriktivna polhika (zmanjšanje investicij, monetarna politika itd.) ni vplivala na Gorenjskem in tudi v Sloveniji ne na stopnjo rasti in učinkovitosti. Zakaj? Sil smo v ne-likvidnost, če se država ni odločila za emisijo denarja, se je zato gospodarstvo sa- mo. Celotno naše gospodarstvo je začelo prodajali na obljube, prav to pa pomeni neke vrste emisijo denarja, ki ga je izdalo gospodarstvo samo. Ugotovitev bi bila torej naslednja: gospodarstvo se je postavilo po robu restriktivni politiki, da je lahko dosegalo oziroma obdržalo napovedano rast, ki so jo predvideli ekonomisti.« INFLACIJA STROŠKOV. NE INFLACIJA POPRAŠEVANJA Kadar govorimo o inflaciji, moramo vedeti, da imamo tri vrste inflacije: inflacijo stroškov, tako imenovano strukturalno inflacijo, ki se zaradi neusklajenih gibanj v gospodarstvu prenaša iz panoge v panogo in inflacijo popraše-vanja. Prenekateri so pri nas prepričani, da prevladuje inflacija popraševanja. »Jaz pa trdim, da je za nas značilna oziroma glavna inflacija stroškov. In ker smo v vse mere ugradili ukrepe proti inflaciji popraševanja namesto proti Inflaciji stroškov, problema inflacije doslej tudi nismo uspeli ustaviti. *al kaže tudi v prihod nje, da bomo vztrajali pri sedanjih ukrepih, kar bo torej inflacijo še naprej omogočalo. Res, da ne moremo govoriti zgolj o eni vrsti inflacije, toda trdim, da pri nas prevladuje inflacija stroškov. Zakaj? Cene industrijskih proizvodov pri nas vrsto let niso naraščale oziroma so rasle na leto za okrog 1 odstotek. Torej so te cene dolgo vzdržale pritisk Inflacije. Lani in letos pa so nenadoma poskočile. Sedaj beležimo že okrog 16-odslotno povečanje cen industrijskih proizvodov. Po drugi strani pa so maloprodajne cene nenehno močno naraščale. Rekel bi, da je industrija dolgo v/držala pritisk inflacijo. Ko pa so se stroški le preveč povečali, je morala dvigniti ceno. K temu pa so pripomogli vsi: zveza z različnimi prispevki oziroma davki, kakor tudi župani v občinah z različnimi ilegalnimi prispevki in dajatvami (za šole in podobno). Vse to je zmanjševalo akumulacijo podjetij in jih hkrati prisiljevalo, da so takrat, ko so razmeroma težko prodajala svoje izdelke, hkrati še povečevala njihovo ceno. Podatki celo kažejo, da rast popraševanja pada, rast ponudbe pa narašča. Torej po-praševanje inflacijo celo zmanjšuje.« NUJNI SO DRUGAČNI UKREPI Iz česa je pravzaprav sestavljena cena proizvoda? Iz treh kategorij: iz osebnih dohodkov, davkov in prispevkov in uvoznih cen. Vse tri kategorije pa pomenijo stroške. Zato je prav tu treba iskati vzroke. »Preoričan sem, da so glavni problem pri stroškov?.-«* inflaciji plače. Pa ne toliko zaradi samih plač (čenrav tudi te rastejo hitreje kot cent?) kot zaradi prispevkov in dav kov, ki so vezani nanje. Ker so se povečale plače, so se povečala tudi zbrana sredstva od prispevkov in davkov. Stroški v ceni proizvodov so torej naraščali, to pa je zaprlo krog inflacije. Žal v prihodnje ne bo, kot kaže, nič boljše. Opaža se nadaljnji pritisk na investicije, omejuje se monetarna politika itd. namesto, da bi stimulirali izvoz in nekatere investicije.« KRIVE SO NEGOSPODAR SKE INVESTICIJE Pogosto slišimo trditve, da so glavni vir inflacije investicije. Pri tem pa pozabljamo, da imamo dve vrsti investicij: gospodarske in negospodarske. Če pogledamo podatke, vidimo, da so letos negospodarske investicije v primerjavi z minulim letom na rasle za 66 odstotkov, gospodarske pa /a 12 odstotkov. Vse pa so naraščale po teko Čin cenah. Vemo pa, da so se tekoče cene dvigovale hitreje kot poprečne. Prav zato bi lahko rekli, da so gospodarske Investicije padle oziroma se /manjšale in isto velja, da so tudi negospodarske inve-stk ije narasle mnogo bolj kot gospodarske »Pa čeprav so gospodarske Investicije padle, jih obsojamo in mečemo v isti koš z negospodarskimi. Res je torej, da so negospodarske investicije naraščale in da so te krive za inflacijo. Predlagam tale recept: Kadar opravičujem«) neke Investicije, nehajmo govoriti POTFFHNO JE. (Nismo it v komunizmu, ko bodo pri odločanju prevlado Zvezni poslanec Franc Braniselj vale potrebe!). Pri gospodar« skih investicijah se odločaj-mo na podlagi uspešnosti (kaj se kratkoročno ali do1" goročno splača), pri negospodarskih investicijah pa "»J velja pravilo: po možnostih.« IMAMO LEP I7RAZ: POlJ-TIČNE INVESTICIJE Na podlagi obširne in l>o-elobljcnc študije je tovari* Braniselj ugotovil, da se vlaganja (investicije) gospodarsko ekstenzivne organizacij* Oziroma veje gospodarstva veliko bolj splačajo in lii'rejč obrestujejo, kol vlaganja v gospodarsko intenzivne oig** ni/arije oziroma veje gosi** darstva. »Ne vem, zakaj so bila pri nas dolga, dolga leta moderna vlaganja v gospodarsko intenzivne veje, k?er se vloženi dinar počasi obrača. Tudi ne vem, zakaj pravili, da so vlaganja v 8°" spodarsko ekstenzivne vC** politik:, zastarele tehnologij* čeprav se vloženi dinar h',f0 nekajkrat oplemeniti. Takš«f je bila pač moda aH PrcpjJ čanje in tako smo tudi Prii do tega, da mora imeti vsak« republika svojo železarn* (Pa naj bo železarna, ki ie predstavnik gospodarsko tenzivne organizacije, l%° primer). Posledice teh vlaganj 60 tele: ■ta* Morebitne pomote P'i v tanjih v kapitalno Inteiisivjj organizacije ali veje so l«-1*' katastrofalne (ker r.c počasi obrača). No in t» "J Ine pomote smo pri ni,s ."'-je. izraz: politične Investicij lep Izraz. Vendar nam P te investicije kvarijo ■ vsem. GLAS * 5. STPAM Kakšen naj bo Glas v letu 1972 ? V gospodarsko ekstenzivnih vlaganjih pa tudi velike pomote zlepa ne postanejo katastrofalne (ker se pač di *»ar hitreje obrestuje in oplemeniti). Ce bi torej primerjali Jugoslavijo in Italijo (v Italiji se investicije menda še enkrat hitreje obrestujejo kot pri nas), potem lahko ugotovimo, **a je bilo doslej v naši investicijski politiki nekaj narobe.« NELIKVIDNOST SE NAM SPLAČA Da sc posameznim gospodarskim organizacijam (ne Celotnemu gospodarstvu) nelikvidnost izplača, so na primer dokaz trgovci. Ker znajo obračati denar, tudi slabo plačujejo gotove proizvode. »V Ameriki dolžnik po določenem času propade, pri »as pa lahko dolžnik dolg ne kaznovano podaljšuje. Zato Je razumljivo, da dolga tudi ne plača. Z zneskom, ki bi ga moral dati gospodarski organizaciji za kupljen proizvod, 8«"e raje v nov posel. Skratka, neplačevanje dolgov se nain za zdaj še kako splača 'n zato ne vem, zakaj naj bi delali drugače. Seveda pa Prav zato postajamo vedno bolj nelikvidni. Dokler se to *"ei ta problematika ne bo spremenila, ne vem, zakaj naj °' se gospodarstvo drugače Obnašalo!?« SO STVARI, KI SO NAVADNA SVINJARIJA »Ukrepi proti nelikvidnosti — Pod tem geslom smo j*ri nas sprejeli oziroma uzakonili nekatere mere, s katerimi se nikakor ne morem sl»injatl. Prenos odgovornosti rizika 113 upnike in banke je zame PSvadna svinjarija. Namesto, da bi bili kupci tisti, ki bi korali dobro premisliti, preden se bodo odločili za na-*ul>, namesto, da bi oni tve-WJ, smo raje sklenili, da -norajo še več tvegati dobavitelji in banke. Zame je to v °snov| napačna poteza. Trdim tudi, da je sistem Pokrivanja izgub privilegij da sc izgube splačajo) ne Pa kazen. Zapisali smo, kaj *e ne smatra za izgubo, če bo torej neko podjetje imelo iz-8"bo in če je ne bo prikačio, bo nagrajeno, ne pa ka-Zll(»vano. Ta, če ne bomo zaostrili osebne in poslovne odgovornosti, ne vem zakaj naj °i bilo bolje. Zakon o pokrivanju prekoračite Investicijske porabe v gospodarstvu Je pa sploh nekaJ bol!Šega. že oktobra snio vede'i vsi, da bo sprejet sakon, po katerem naj bi negospodarstvo (družbenopolitične skupnosti, zavodi), ki so Pflskoracfll pooblastila in šli v zadolžil ve za Investicije (nl-jjlajo pa denarja, ker so Imc-11 --milhana sredstva na 10.8 °dstotka) Imelo s 15. novem- brom po zakonu pravico, da izgubo pokrijejo iz blokiranih sredstev. To je nič drugega kot nagrada, že takrat sem rekel, da upam, da se bodo župani pravočasno zbudili in da ne bodo tako nerodni, da se ne bi vsaj do 15. novembra zadolžili, ker bodo izgubo tako imeli pokrito iz blokiranih sredstev. Dobil sem odgovor, da to ni nagrada, ampak kazen, ker zato kasneje ne bodo imeli denarja. Smešna trditev, če vemo, da je ta KASNEJE lahko čez pet let. Smešna tudi zato, ker je šlo za porabo denarja, ki naj bi se vrnil v gospodarstvo.« ZAKONI NAJ ODGOVARJAJO ZA POSLEDICE Sedaj so v pripravi (nekaj pa je že izdanih) ukrepi oziroma zakoni, ki bi jim lahko rekli, naj gospodarstvo prisilijo, da bo dobro gospodarno. »To je predpis o revalorizaciji, predpis, da bi neke stroške pretvorili v dohodke, skratka, gre za poskus, da bi z zakonom predpisali konkretne poslovne odločitve, ki naj pomenijo dobro gospodarjenje. Trdim, da se z zakonom ne more predpisati dobro gospodarjenje. Zakon naj predpiše kazen, ne pa kako konkretno gospodariti. Delovne organizacije naj same odločajo, kako bodo gospodarile. Mimogrede povedano, ti pred pisi pomenijo zame napad na samostojnost delovnih organizacij in tudi na samoupravljanje. Če bo nekdo slabo gospodaril, naj zato kazensko odgovarja. V nasprotnem primeru pa bi lahko rekli: če bo zakon vse predpisal, potem naj zakon tudi odgovarja. Prav zato menim, da je ta skupina predpisov malo demagoška in da zmanjšuje odgovornost delovnih organizacij.« NUJNI SO PRAVI UKREPI Po takšnem orisu, mnenju in trditvah je Franc Braniselj postavil tri osnove za Izvajanje ukrepov: osebno odgovornost, stabilizacijo in primerno emisijo denarja. Pri osebni odgovornosti gre za osebno odgovornost pri odločanju, pri stabilizaciji za preprečevanje nihanj (ne pa da sedaj nihanja s predpisi še povečujemo) in pri primerni emisiji denarja za trditev, da ne pomeni vsaka emisija znižanje vrednosti denarja. »Primerna emisija je lahko tudi pozitivna. Treba je najti le pravo pot. Po moje b| bila potrebna primerna emisija denarja za stimulacijo izvoza in za stimulacijo tistih investicij, ki pomenijo napad na stroške.« A. žalar Tone Volčič, predsednik SDZL Kranj Čeprav bi imel na vsebino in tudi na sedanjo obliko Glasa nekaj pripomb, vseeno želim, da bi list v /972. letu dosegel vsaj takšen napredek kot ga je letos. Uvedba nekaterih novih rubrik,, prizadevanja za popestritev vsebine je utrdilo in razširilo krog bralcev. S tem pa ni rečeno, da se ne da še marsikaj napravili, da bo list bogatejši, pestrejši in s tem privlačnejši za bralca. Glede vsebine bi bilo po mojem zaieleno, da ne bo le poročevalska temveč da z njo postane Glas soustvarjalec družbenopolitičnih dogajanj na Gorenjskem. Prispevki, v katerih se bodo občani opredeljevali do posameznih bistvenih vprašanj družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja, predlagali rešitve in sporočali svoja stališča do perečih družbenih problemov, bi se morali pojaviti češče. V tem pa je tudi bistvo vprašati ja, koliko bo Glas dejansko glasilo Socialistične zveze in tribuna delovnih ljudi Gorenjske. Več pozornosti bi Glas moral posvečati tudi tistim družbenopolitičnim problemom, ki na tak ali drugačen način vplivajo na položaj delovnega človeka na Gorenjskem s tem, da bo njihove vzroke in posledice kritično razgrinjal javnosti. Ob tem pa nikakor ne bo smel pozabljati na pozitivna prizadevanja in dosežke posameznikov, delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Zožen je komercialnega in razširitev tekstualnega dela bi prav tako vplivalo na privlačnost lista. Zaželeno je tudi, da list dobi v prihodnjem letu sodobnejšo zunanjo obliko. Vsem bralcem želim, da v letu /972 najdejo v Glasu še več poučnega, zanimivega in zabavnega branja, da mu ostanejo zvesti in da s svoji mi prispevki, predlogi in pripombami pomagajo v prizadevanjih za nadalnjt napredek lista. Janez Vari, predsednik SZDL Radovljica Po moje je Glas — glasilo SZDL za Gorenjsko na tem področju tako priljubljen, da ni treba posebej poudarjati, da ga radi beremo. Pa ne le to. Glas je časnik, na katerega se je večina tako navadila, da bi nastala velika praznina, če ga nenadoma ne bi bilo več. Prav zato je socialistična zveza še kako za to, da bodo tudi v prihodnje zagotovljeni pogoji za njegpvo normalno izhajanje. Morda bi bilo malo neskromno, če bi rekel, da bo dobro, če bo Glas tudi prihodnje leto tako kot letos. Prav gotovo bi si vsi bralci oziroma vsi skupaj želeli še kaj več. Res je, da več, kot dovoljujejo možnosti, ne moremo zahtevati. Morda si želimo več novic iz različnih krajev, morda bo prihodnje leto laže se približati cilju, da bi čimbolj razširili dopisniško mrežo. Za vse to prav gotovo ne bodo potrebni le dodatni napori kolektiva časopisa, marveč tudi naša volja in zavzetost pri reševanju tako materialnih kot drugih vprašanj. Potem bomo tudi laže razpravljali o Glasu kot sooblikovalcu dogodkov in politike na Gorenjskem. Prepričan sem, da bo potem ta časopis še boljši odsev dogodkov na terenu — v vsaki krajevni organizaciji socialistične zveze, v krajevni skupnosti, delovni organizaciji itd. Prav je, da si vsi skupaj prizadevamo približati sc temu cilju, saj nas k t Sinu obvezujejo tudi začrtane naloge socialistične zveze. Ob koncu naj veljajo iskrene čestitke vsem za letos dosežene uspehe in želja, da bi tudi v prihodnjem letu dosegli korak naprej v našem družbenem, socialističnem razvoju. Ivo Gorjanc, predsednik SZDL Tržič Če bo v njem čutiti utrip prizadevanj slehernega kotička Gorenjske, če nam bosta v Glasu spregovorila delavec in kmet o svojih uspehih pa tudi težavah in o možnostih za ustvarjanje našega jutrišnjega dne, bomo rekli; tj je NAS Glas. Mislim, da so si naše želie podobne, pa naj jih izreče kdorkoli: čim manj novic o novih vojnih grozotah; namesto slik, kjer se lačni otroci skrivajo pred puško, bi jih končno želeli videti brezskrbne pri knjigi ali igri. In še ena želja — malo več skromnosti in humanosti v odnosih med ljudmi. Naj bo stisk roke ob novem letu res izraz notranje biti človeka, ne pa toliko navada ali gola dolžnost, ki brez darila (na žalost) ne pomeni veliko! Naslednja številka bo izšla v sredo, 5. januarja 1972 NAROČNIKI! Zaradi tehničnih težav boste barvni stenski koledar za leto 1972 prejeli v prvih dneh novega leta. Vsak dan smo polni želja, skrbi in načrtov. Konec leta pa je nekaj posebnega, slovesnega, enkratnega. In prav zato smo ljudi različnih poklicev, različnih starosti, ljudi z različnimi funkcijami na Gorenjskem popra-šali: Kaj pričakujete, kaj si želite in kaj vas skrbi v prihodnjem letu. Težko je reči, kako iskreni, kako resnični so njihovi odgovori. Eno pa je gotovo. Enkratni so, saj v večini primerov }ii bilo časa \a premislek. Pričakovanja, želje in skrbi JOŽE DVORšAK, direktor hotela Bor — grad Hrib Preddvor — PE podjetja Central Kranj, rojen 1927. ieta: Letošnja turistična sezona je bila pri nas bolj gradbena. Zdaj imamo novo teraso s 400 sedeži. Dobili smo keglji-šče. Skratka, pričakujem, da se nam bo vse to prihodnje leto dobro obrestovalo. Želim si, da bi bile cene čimbolj ustaljene, da bi bili gostje prihodnje leto zadovoljni, da bi bilo čimmanj kritik in da bi čimveč potočnih parov prišlo k nam na poročno potovanje. Skrbi pa me to, ker se vsako leto o* novih cenah v gostinstvu dogovarjamo že sep-t'-mbin, naslednje leto v glavni sezoni pa se vse skupaj tako spremeni, da imamo kup težav« MARINA ZORE, prodajalka Murke Lesce v Supermarketu Union na Jesenicah, rojena 1)17. leta: »Pričakujem in upam, da bo tudi prihodnje poslovno leto vsaj tako uspešno kot to in da bo tudi doma vse tako kot letos. Želja pa je veliko. No, želim si, da bi se mož čimprej vrnil od vojakov in da bi našo trgovino obiskalo toliko zadovoljnih strank kot letos. A skrbi? Nič me ne skrbi. Če me bo drugo leto kaj skrbelo, bom šele videla.« JANEZ GREGORI, upokojeni kurjač parnih kotlov, stanuje Lipce 58 v jeseniški občini: »Sem upokojence. Zato pričakujem, da se bodo pokojnine prihodnje leto povečale. Prav bi bilo, da bi sc tudi plače delavcem, čeprav je sedaj vse skupaj dosti bolje kot včasih. Želim pa si zdravja, da bi bil mir in da ne bi bilo slabše kot letos. Skrbi me pa prav nič. Le če bi sc tovarišu Titu kaj zgodilo, br me skrbelo.« »Tako osebno kot načelnik oddelka za gospodarstvo pričakujem, da se bo gospodarstvo v državi, v republikah in.' tudi v občini stabiliziralo in da bodo sprejeti uk*epi bolj učinkoviti pri odpravljanju nelikvidnosti. V jeseniški občini naj bi se tudi v prihodnjem letu uresničevala začrtana razvojna smer; predvsem mislim na razvoj terciarnih dejavnosti, predelavo kovin itd. Zato si tudi želim, da se uresniči investicijski program železarne, medtem ko posebnih želja nimam. Glede skrbi pa: ni mi všeč položaj v svetu.« MIHA KLINAR, pisatelj z Jesenic, rojen 1922. leta: »Kaj pričakujem? Ja malo več skrbi na vseh področjih kot jih je bilo letos. Želim pa si mir v svetu in doma, da bi na Jesenicah šlo malo bolje, predvsem v tovarni, od katere smo vsi odvisni, da bi bili hokejisti uspešni in da bi bilo kulturno življenje malo bolj živahno. Kar dosti želja, mar ne! Vsakdanjih skrbi imamo vsi dovolj. Mene skrbi svetovni položaj. Morda smo na robu vojne. Drugih vd jih skrbi pa nimam, saj sem invalidski upokojenec« ŽARKO KLINCOV, načelnik oddelka za gospodarstvo jeseniške občine, rojen 1935. leta: ANTON NOGRASEK, pro nicfni miličnik v upravi javne varnosti Kranj, rojen 1944. leta: »Precej pričakujem od prihodnjega leta. Med drugim tudi, da se bom malo izpo polnil in morda začel študira ti na >išji pravni šoli Pa to. tla se bodo naši osebni dohodki malo po\cčali, da ne bomo spet pod poprečjem. Želja in skrbi pa nimam. S službo sem zadovoljen, zato ne vem, kaj naj bi si še želel in kaj naj bi me skrbelo.« zdaj nima smisla pričakovati. Posebnih želja res nimam. Letos sem dobil novo stanovanje. Če bo zdravje,... Skrbi pa se ponavljajo iz leta v leto. Položaj našega centra je namreč precej negotov. Doslej smo še nekako shajali, vprašanje pa je, kako bo prihodnje leto.« FRANC PRIMOŽIČ, direktor Alpskega letalskega centra Lesce, rojen 1931. leta: »Pričakujem, da bo naše letališče morda prihodnje leto dobilo dovoljenje oziroma položaj mednarodnega športnega letališča. Kaj več glede urejenosti naše dejavnosti za CIRIL ANKERST, direktor veletrgovine Živila Kranj, rojen 1920. leta: Novinarstvo ni lahko delo Dve leti sučem pero pri Glasu. Nisem štel, koliko sestavkov sem v tem času napisal. Ko sem bil še honorarni dopisnik, sem nekaj časa svoje »umetnije« izrezoval. Sedaj jih že dolgo ne več. Vem le to, da kdaj lahko napišem več, kdaj manj. Pišem boljše in slabše stvari. In nobena od napisanih mi potem, ko je bila objavljena, ni popolnoma všeč. Nekaterih sestavkov, ki sem jih pisal s pravo muko, me je bilo po objavi skoraj sram. Tako netehtni, površno napisani, skratka slabi so bili. To človek ugotovi potem, ko v sredo ali soboto prelistuje Glas ali brska po komjAetih iz prejšnjih let. Novinarstvo ni brezosebno delo, kot bi kdo mislil. V vsak, še tako nepomemben članek vložiš del sebe. Vsaj jaz sem vesel, če pišem in se pogovarjam z veselimi, hn .skrbnimi ljudmi. In ž.aloslen, potrt, če mi sogovorniki razgrinjajo svoje tegobe in želje. Rad bi jim pomagal in sam pri sebi jim želim, da bi se jim želje uresničile. Težko sem se odločil za sestavek, pri katerem sem bil osebno najbolj prizadet. Spomnil sem se reportaže, ki sem jo pisal za letošnji praznik delavcev Uprave javne varnosti na železniški postaji na Jesenicah. Z mejuiitti miličniki sem sc vso noč drcujal po natrpanih vlakih. Ko je mene ob štirih zjutraj že premagoval nadležni spanec, so morali možje v modrem pregledati še 5 ali 6 vlakov. Zjutraj so mi kazali zatekle noge. Vsak prosti trenutek so izkoristili za partijo šaha, :.a klepet ali spanec za mizo. Takrat so se v meni še bolj razblinile misli in mnenje, ki ga danes še pogosto slišimo, da je miličniška služba lahka, da je dovolj samo beleinica, dober »prijem«, in če je potrebno, tudi pendrek, in da je ta služba celo odveč! Spoznal sem, da večkrat več zaleže beseda, topla, prijateljska. Posebno za tiste, ki ŠB tisto majsko noč odhajali v tujino iskal boljši in izdatnejši kos kruha. Na pragu domovine so bili takih besed in prisrčnega pozdrava na/bolj veseli. Ob tako bogatem spoznanju, ki sem ga dobil tisto noč pri prerivanju skozi speče vagone, mimo na pol praznih iteklenic, načetih, nez.avitih beder in salam, sem lahko napolnil časopisno stran, ki mi je bila odmerjena. Pretesne bi bile tri ali celo šini, cc bi želel napisati vse zgodbe, ki so jih nosili v sebi ljudje, ki so tisto noc preko jeseniške železniške postaje odhajali ali prihajali v domovino. Veliko so mi povedali ž.e njihovi obrazi- J. Košnjek Pričakovanja, želje in skrbi »Preden bomo vse normalizirali, pričakujem dosti trde Pogoje gospodarjenja. Čeprav se bo blagovni promet razvijal še naprej, pa bodo Prav gotovo veliko resnejši notranji ekonomski odnosi. Želim si ustrezno obliko financiranja za izgradnjo skladiščnih prostorov našega Podjetja. Le nova skladišča nam namreč zagotavljajo nehoten razvoj podjetja in do-°ro poslovanje. Ob vsem tem Pa moram hkrati priznati, da "te resno skrbi, kako bomo Preživeli prihodnjo sezono v starih skladiščnih prostorih.« Ml J A RTJPAR, zaposlena v 8tr*žbi Gami hotela na Bledu, rolena 1950. leta: , "Veliko pričakujem od pri ■jOdkljega leta. Predvsem to, a se mi bodo nekatere želje Uresničile. •takšne želje imam? Da bi Se v službi še naprej dobro £a*umeli. Pa še neko tiho clio imam, ki pa je ne bi fa^a izdala. Upam, da ni ta- 0 velika, da sc mi ne bi ^ogla izpolniti. Skrbi pa me prav nič. Mi-1111 ■ da še ni pravi čas ^ana Hafner, gospodinja zaposlena v Peko Tržič, *°«na 1940. leta: *PričaKu jem, da bo tudi Tj Podnje leto tako kot letos, a bo tnir in da ne bo kakš- e vojske. „pp le jaz, vsa družin i ima teljo. Čakamo na novo V^liko MILOŠ SOVA, šef odseka za narodno obrambo tržiške občinske skupščine, rojen 1927.leta: »Na podlagi zveznih in republiških ustavnih dopolnil vsi v naši službi pričakujemo nove pristojnosti in razširitev nalog na področju narodne obrambe. Mislim, da slehernega občana na tem področju čaka vrsta novih nalog. Prav zato si želim pri uresničevanju sedanjega oziroma izpopolnjenega programa čimveč razumevanja, sodelovanja in pomoči od vseh. Če sem lahko malo hudomušen, potem bi rekel, da me prihodnje leto nič ne skrbi. Šel bom namreč v pokoj. Malce pa mc skrbi, ali bodo ljudje razumeli naše naloge, pri katerih bo potrebno sodelovanje vseh občanov.« k<,l|f'van|,' ki ga bomo pri-75*1« leto najbrf dobili. To g,in?o in da M bdi zdi .vi krbi? Skrbi pa nimam.« IVANKA BERTOT, hranilni referent v poslovni enoti Gorenjske kreditne banke v Tržiču, rojena 1933. leta: »Pričakujem, da bo tako kot je bilo letos. Cc bo, potem bom vsekakor zadovoljna. Tudi posebnih želja in skrbi nimam, le zdravje bo zelo prav prišlo.« JELKA GROŠELJ, tajnica predsednika občinske skupščine škofja Loka, rojena 1944.leta: Ce bo sreča, U pa m, da bom prihodnje leto končala zadnji letnik srednje ekonomske šole. Na delovnem mestu pa upam, da bo tudi predsednik malo manj obremenjen. Tako tudi jaz ne bi imela toliko dela. Kakšne želje imam? Je mar vredno z velikimi željami začeti novo leto. Kar napišite, da nimam posebnih želja. Pa tudi skrbi me nobena reč preveč. Ce bo tako, kot je bilo letos, bo kar dobro. Sicer pa imamo tako že precej utrjeno kožo.« OLGA ŠTUCIN, učiteljica na osnovni šoli Petra Kavči ča v škofji Loki, rojena 1948. leta: »Moje pričakovanje bo zvenelo bolj kot želja. Tako naj se uredi, da bo mir tam, kjer ga še vedno ni. Da bo tako kot pri nas. Vsi imamo vedno veliko malih in velikih želja. Najpomembnejša pa sta zdravje in zadovoljstvo. Oh, skrbi. Tudi teh se ne manjka. Tudi to bi bila lahko skrb, da sc dosedanji razvoj ne bi ustavil.« LOVRO JENKO, kmetovalec iz Virmaš 32, rojen 1910. leta: »Pričakujem, vsaj tako ka že, da bo za kmeta še slabše kot je bilo letos, ker je go- spodarstvo na psu. Kmetje oziroma vsi bomo morali marsikaj spet dražje plačati. Kaže, da se tudi na področju kmetijskih zadrug ne bo nič spremenilo. Te že tako ali tako zdavnaj niso več kmetijske. Skratka, pričakujem, da bom še vedno delal 14 ur na dan kot sedaj. 18 odstotkov kmetov nas je, pa pravzaprav nimamo poslanca. Želim si, da bi bili na tem področju enakopravni z delavci. Pa tudi to si želim, da ne bi vsaka modernizacija oziroma mehanizacija pomenila davek za kmeta. Tako visoki prometni davki na kmetijske stroje so zame nič drugega kot kazen. Lahko bi omenil tudi predvidene pokojnine, ... če me kaj skrbi? Nič. Dela sem vajen in vem, da mi vil ne bo nihče vzel iz rok.« JOŽA FAJFAR, šofer avtobusa pri turističnem prometnem podjetju Creina Kranj, rojen 1921. leta: »Dela najbrž nc bo manj kot letos. Želim si le zdravja, srečno vožnjo in toliko denarja, da bom lahko živel. Skrbijo mc le bolezen in nesreče.« S pričakovanji, željami in skrbmi se bomo srečevali celo leto. Lepo in prav bi bilo, da bi se vsa dobra pričakovanja in lepe želje uresničile in da bi vsak zase in vsi skupaj imeli čimmanj neprijetnih skrbi. Morda bi bilo res še najbolj prav, če bi bilo vse vsaj približno tako kot je letos (brez slabih In neorijet-nih dnevov). Ker pa je sleherni dan v letu sestavljen iz prijetnih in manj prijetnih trenutkov, naj vsem skuoaj velja iskrena želja: SREČNO! a. žalar Fotografije: F. Perdan Ampak tega ti Poznam ljudi, ki zaradi nenehne zaposlenosti ali preobremenjenosti (in morda še zaradi česa drugega) nimajo v telefonskem imeniku svojih telefonskih številk, čeprav imajo doma telefon. Za novinarja kaj takega ne velja. Razen tistih, ki iz objektivnih vzrokov ne morejo imeti tega sodobnega komunikacijskega sredstva, za katerega pravimo, da je potreba, včasih pa tudi nujno zlo. Kar zamislite si, če bi vam sredi noči zazvonil telefon in bi vam nekdo sporočil: »Zgodila sc je prometna nesreča. Ali boste prišli?« »Zakaj neki?« boste rekli. »Kaj pa imam jaz pri tem. Bom že jutri prebral.« Seveda boste prebrali. Pa še sliko boste morda videli. Zato, ker je nekdo mirno odšel na kraj nesreče, si jo ogledal, poslikal in opisal. Vsak nepredviden dogodek je po svoje vznemirtjiv in največkrat tudi težak. In čeprav včasih rečemo, da sc na Gorenjskem nič posebnega ne dogaja, ni čisto tako. Vsak dan se nekaj dogaja. Seveda pa ni rečeno, da je zanimivo za vse. In ker novinar ne piše le za nekatere bralce, je prav, da sledi vsem dogodkom. Spomoijam se, da nisem prav nič lahko pisal o tisti kraji jabolk na Gorenjskem, čeprav sem po objavi slišal pohvale, še več pa vprašanj, kako je pravzaprav bilo iti kaj se je se kasneje zgodilo. (Radovedni res nismo nikdar premalo). — Ko so delavci Save zapustili tovarno, sem bil na čisto drugem koncu Gorenjske. Dosti vztrajnosti in tudi neprijetnega spraševanja je bilo treba, da sem lahko prikazal kolikor toliko objektivno sliko. — Nič manj se nisem namuči! s pripovedjo o fantu, ki mu je umrl oče in m imel denarja za popravilo smuči. Pa mu je poslovodja v lilanovi prodajalni na letališču Lesce, ker se mu je fant zasmilil, dal nove smuči. Najtežje pa gredo navadno od rok tisti prispevki, ko ti nekdo na dolgo in široko razloga neki problem, vmes pa nič kolikokrat pripomni: »Ampak tega nc napisati. Saj veste, kaj mislim. Vi boste že vedeli, kaj je prav in kaj nc.« Ob takšnih trenutkih, ko gre včasih za takšne ali drugačne muhe, si mislim: »Saj novinarji nismo peki, da bi testo preveč ali premalo solili.« Takšnih ali drugačnih dogodkov je bilo letos dovolj. Toda pod vse sem z oddajo tega zapisa potegni! črto. Srečno. Na svidenje prihodnje leto. Andrej žalar V umetno kovinska obrt Kropa Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1972 Puškama Kranj Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno novo leto 1972 in veliko delovnih uspehov Delovni kolektiv Konfekcija Mladi rod Kranj želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1972 in priporoča svoje izdelke Elektrotehnično podjetje Kranj želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1972 Obiščite nas v naših novih poslovnih prostorih na Koroški c. 53c (pred bencinsko črpalko levo v smeri Kranj—Naklo). Naša trgovina je odprta od 6. do 12. ure neprekinjeno, ob sobotah pa od 6. do 12. ure. V istem delovnem času sprejema trgovina v popravilo: televizijske, radijske in gospodinjske aparate, elektromotorje in vse v stroko spadajoče aparate. KRANJ Živilska industrija Kamnik želi vsem svojim kupcem in prijateljem srečno in uspešno leto 1972 Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj Povsod zahtevajte naše izdelke, ker so kvalitetni in priznani na domačem in tujih tržiščih. V bogatem asortimentu izdelujemo žakardske dekorativne tkanine za pregrinjala, zavese, prevleke in prte, žakard gradle z* žimnice in posteljne damaste v pastelnih barvah. Delovna skupnost želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1972 ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno leto 1972 Podjetje &&gamJt> Celje s svojimi obrati: OBRAT KONFEKCIJE V STANETOVI ULICI V CELJU l" ŠENTJURJU PRI CELJU MOŠKI IN DAMSKI SAI.ON NA ŠLANDROVEM TRGU i" KEMIČNA ČISTILNICA V GURCEVI ULICI Čestita za novo leto vsem svojim poslovni01 prijateljem in odjemalcem ter sc priporoča tudi v bodoče KOI> Kovinsko podjetje Kranj želi vsem občanom in poslovnim prijatelje*11 srečno in uspeha polno novo leto 1972 Tudi pozimi dovolj dela M Ali res kmetje pozimi jedo le klobase in posedajo za pečjo ter poslušajo kmetijske nasvete ali pa jih veže še kakšno drugo, potrebno in neodložljivo delo. Zanimivo je že to, da nobenega nismo našli brez dela in da je skoraj vsak tarnal, da bo zima verjetno za planirana dela prekratka, posebno če bo nastopila zgodnja pomlad. Sogovornikov nismo iskali le v enem kraju, temveč po lepem kosu Gorenjske, tako ravninskem kot višinskem. lam od zjutraj do večera. Naj bo še ne vem kako velik praznik, moram zjutraj in zvečer v hlev. Dobra je lahko -le tista živina, za katero skrbiš. Ce se le eno uro usedeš, je že narobe. Hiša mora biti očiščena, pomita, dobro pa je, če lahko tudi kaj zašiješ. Posebno še, če so otroci pri hiši. Danes je vsaj to dobro, da imamo pralne stroje. Mož pa je pozimi cele dneve v gmajni. Marca morajo biti drva doma. Potem se začne delo na polju. Ce pa je mož zdoma, sem jaz doma sama za vse. Tistim, ki pravijo, da kmet pozimi le poležava, pa tole povem: vidijo te samo takrat, ko zakolješ prašiča ali prodaš kravo. Nihče pa ne pomisli, koliko škafov hrane moraš znositi, da žival zraste!« # Igor JAMNIK z Žabnice: »Pozimi delam tisto, kar v največji sezoni ne pride na vrsto. Popravljam po hiši in razmišljal o obnovi hleva, ki pride na vrsto spomladi. Seveda pa pogosto tudi razmišljam, kako bom delal in kaj bom sejal poleti, da bo ostalo pri hiši čim več denarja. Sel bom tudi v gozd, vendar moram prej vse urediti doma. Prostega časa nimam. In še prav slabo bi se počutil, če bi ga imel. Pet let sem bil sam in navadil sem sc na Q Katarina GOLMAJER i/. 'Kovorja: »Doma sem iz Re-*cnj in sem se v Kovor priložila. Včasih sva s sestro Pozimi veliko pletli, In to ne samo zase, temveč tudi za druge. Ker je bilo kupljeno blago drago, je bilo še posebno dobro, kar si naredil doma. Včasih je bilo na kme-11JI pozimi res več časa. Ve-15 ko ljudi je bilo pri hiši, dela so bila manj zahtevna in ljudje so bili prej zadovoljni W»rslkdo je v včasih pozimi rcs polcžaval. Za danes pa vam po pravici povem, da de- delo. Veselje imam s stroji. Lani sem nare-ril samonakladalno prikolico, letos pa tudi vsako prosto urico skočim v delavnico. Vesel sem, če lahko nekaj naredim sam. Orodje mora biti spomladi nared. Za to je treba izkoristiti zimo. Rad potegnem tudi harmoniko. Za novega leta i,om igral v Gozd-Martuljku. fiicer je pa res, da so imeli včasih pozimi na kmetih več časa. Več ljudi je bilo doma. Danes pa dela ne zmanjka. No vseeno še vedno najdem urico in malo po-lenarim.« f> Alojz KOŽELJ i/. Cer-ke!j »Kaj delamo pozimi. V gmajno hodimo; živino futra-mo in sc kregamo, da imamo preveč davka, da je družba na kmeta pozabila. Kaže, da mora kmet vse narediti in nič imeti. Radi bi nagrabili tudi steljo, vendar ni suha. Držim se pregovora, da tisti, ki tudi pozimi ne najde dela, ni kmet. Ce že drugega ne, moraš vsaj orodje popraviti. Pri naši hiši pa bo dela še več, ker nam je veter podrl kozolec. S sinom sva sama za delo. Žena je bolna. Tudi včasih nismo bili brez dela. Nekateri so pletli, drugi šivali, nekateri pa seveda tudi ve-seljačili kot povsod. Pozimi se kmetje presneto malo od-počijemo.« Kaže, da za vse kmetovalce stroji niso dragoceni, kar dokazuje tudi tale posnetek, ki smo ^ naredili na polju pri CirČah. Puhalnik In drobilec kep bosta verjetno prezimila kar na MOMtem! — Foto: F. Perdan 0 Matevž JANHAR iz La-hovč: »Tudi poziml'je za'nas kmete vedno prekratek dan, čeprav smo res malo več prosti. Zjutraj In zvečer je treba opraviti živino, čez dan pa se v glavnem ukvarjamo s stroji. Seveda pa ni škoda, če kakšno urico posedimo in poklepetamo. Poleti za to nI časa. Je pa res, da je izredno dobro, kar sam narediš in popraviš. Ko sem bil mlajši, so me doma vedno zmerjali, ker nisem hotel zbirati fižola. Raje sem sc ukvarjal s stroji. Včasih smo pozimi tudi vozili gnoj. rezali krmo za živino in zjutraj in zvečer molili rožni venec. To navado ljudje opuščajo. Vsak kmet, ki je količkaj podjeten, pozimi ne sme počivati za pečjo. To počne lahko le za-nikrnež. Saj pravim, zame je tudi nozimi dan vedno prekratek,« ® Janez NOVAK iz Preba-čevega: »Med kmetovo zimo nekdaj in danes je velika razlika. Včasih smo zbirali fižol, rezali skopo, ribali re-io itd. Danes vsega tega ni. Pripravljamo drva in popravljamo stroje. Veliko časa pa vsaj pri nas vzame delo v hlevu, kjer imam 25 glav žl-vine. Dva sc zamudita kar 5 do 6 ur "dnevno. Najprej priprava krme, krmljenje, molža itd. Vseeno je pozimi le več časa za počitek. Lahko kdaj pa kdaj pogledamo televizijo, ki jo poleti ne moremo. Kljub temu kmetje tudi pozimi opravimo redni delovni dan in ne jemo samo klobas in posedamo za pečjo, kar nam marsikdo očita.« 0 Joža Udir iz Spodnje Besnice: »Prej, ko je bilo še kopno, smo sekali, sedaj pa vozimo drva domov. Razen tega bomo kuhali žganje, raz-važali gnoj, popravljali stroje in orodje in po potrebi uredili tudi kaj v hiši. Brez dela torej tudi pozimi na kmetih nismo nikoli, samo malo lažje je kot včasih. Kdor želi, delo vedno lahko najde. Včasih so v Besnici predli lan« Preja je vzela veliko zimskih večerov in še zjutraj so morali prej vstajati. Danes lahko le malo dlje poležlmo ...« J. Košnjek GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA Srednja vas v Bohinju V svojih poslovalnicah nudimo vse vrste umetnih gnojil in drugih potreb za kmetijstvo in repromaterial. Odkupujemo vse vrste prehrambenih viškov od kmetijstva, lesa iz negozdnih površin. V svojih prodajalnah v Bohinju in Ljubljani prodaja vse izdelke mlečnih proizvodov ter posebej v Ljubljani prvovrstne klobase v zaseki. Razpolaga z novozgrajeno mlekarno, v katerih izdeluje vse vrste mlečnih izdelkov in prvovrstni bohinjski sir. V svojih poslovalnicah: Bohinjska Bistrica, Jereka, Stara Fužina, Nomenj, Srednja vas, Gorjuše in Studor prodaja vse vrste prehrambenih izdelkov, manu 1'ak?urnega blaga in reprodukcijskega materiala. Pri enoti gozdarstvo, odkup in prodaja rezanega lesa vseh vrst na drobno in debelo. V obratu žaga predelujemo in prodajamo prvovrsten žagan les. V posebnem obratu imamo splošno mizarstvo in kolarstvo. Izdelujemo predvsem stavbno pohištvo po standardu in posebnem naročilu. Opravljamo prevoz svojim kooperantom in se toplo priporočamo ter obenem želimo vsem poslovnim prijateljem srečno novo leto 1972. DELAMARIS IZOLA Ribarnica Kranj ŽELI VSEM SVOJIM STRANKAM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1972 IN SE SE V NAPREJ PPsr^^A ZA OBISK KOMUNALNO PODJETJE RADOVLJICA Vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1972 ter se priporoča KNJIGOVEZNICA IN TISKARNA Radovljica Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno novo leto 1972. Priporoča svoje storitve. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN želijo vsem občanom srečno in uspešno leto 1972 Veleželeznina Merkur Kranj PE ŽELEZMNA RADOVLJICA želi vsem kupcem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1972 in se priporoča za obisk v vseh poslovalnicah v Radovljici, Lescah, na Bledu in na Jesenicah ter vam nudi: cement, betonsko železo, apno, heraklit, obložene in teraco ploščice, vrata, vodovodni material, kompletni material za centralno kurjavo In peči, kompletno opremo za kopalnice, opremo za kuhinje, vse vrste železa in pločevine ter cevi, iverice, loča in pand ter vezane plošče, pohištvo, okovje, vijake, vse vrste orodja, elek" tro inštalacijski material, pisarniške in računske stroje, steklo, porcelan, posodo, kolesa, mopede in nadomestne dele za motorna vozila, barve, laki, VSC vrste obutve in dr Ogenj S ko blagO, Cene ugodne. TAPETNIŠTVO RADOVLJICA obvešča cenjene stranke, da smo se preseli« v druge prostore na Gorenjski cesti 41, Radovljica. Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje ter vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1972 lil Ljudski pisatelj Janez Jalen (issi-isee) Zapis ob 80. obletnici rojstva če smo v prejšnjih dveh ^Pisih skušali predstaviti Janeza Jalna kot človeka, pa Moramo v tem, tretjem zapi-^> Prikazati njegovo pisateljic delo in določiti mesto, ki 11111 gre v slovenski literarni zgodovini. inu PRVA DELA azmeroma pozno so za-zvenele strune Jalnove lire. V zorno mladost * je segla prva svetovna v°jna in tako se je pričel Pešati šele po letu 1923. Ta- frat Pa je Jalen kazal, da bo *rer»il na pot dramatika. Pr- y? njegova objavljena dela so ~j,'a namenjena ljudskim JJr°m: Dom (1923), Srenja U924) in Bratje (1930). Vsa ta j^a so pisana v kmečkem, godnem-duhu, dejanje je pravno in prepričljivo, dia- Jfljj živahni in pisani v kleni ^"cnjščini. Smisel teh Jalno- ^Jh treh ljudskih iger lahko , ^mo v ugotovitev, hotel Je trd tud ob Prikazati moč, zrelost in n°st družine, soseske, pa vsega naroda ali kar vse-^. -l^rnajoče bratstvo vseh lju-jj1, so dobre in blage volje. 0|°g teh treh iger je Jalen ,LPisal še prigodniško (za ^ n mrtvih) igro Grobovi in •rko Lesena peč. — Jalnove ^T°. so podeželski amaterski k ri radi uprizarjali, drama i 01 Pa je doživela svojo oven- r.Cni narodnem gledališču v ™hMan? (Teta 1923). Pravo hT?J}'ero (sicer nc na odru JJHcneRa gledališča) pa je a,na Dom doživela že prej, 31 *Jnaterskem odru v Železom ^'°r ]C hi' ,'°'isor ^■n dr France Kobiar, naš ji 1 strokovnjak za gledal i-*° Umetnost. OVČAR MARKO S'»n sebe pa je Jalon »ašel šele kot pisatelj l Proze. Ta mu je očitno n 1 »ležala« in s tega literarna območja nam je tlalcn hj ar" tudi najbolj žlahtne 3k^' Pa na'si '° snov icma' fjj '"'dkosti in razprtij cloma- r>a' •V;u:i tam pod Pečmi, ali 3L{* ^"SIČBefB življenja pa (i ,ev Planšarjev in lovcev. V je u *v4ieni»keg> optimizma ttJj Svoilh °clih ''1adil snorc hy - V;islv<) revščino in grun-fiil,"' .pri,^,/0val je nenehna ^Osf-1''' nuva: DEBELA REPA - lutkovna pntlst.ua; ČETRTEK, 30. decembra, ob 15.30 za otroke Gorenj skih oblačil in ob 17. uri za otroke trg. podjetja Kokra — Košuta: ŠTIRJE FANJE MU-ZIKANTJE; ob 8. ir ob 9.30 na Bledu, ob 11.30 v Goi i.di, ob 15.30 na Jezerskem — Ti« ttelbaehova: DEBELA REPA - lutkovna predstava lp j, SUnKMilJU -COMMERCE' Ljubljana, Poljanska 6/IL telefon: 313-003 Skladišče: Ljubljana, Zapnška 12, tek: 56-785 prodaja po konkurenčnih cenah naslednje artikle: 0 KLASIČEN PARKET — hrast, bukev, jesen O LAMELNI PARKET — hrast, bukev, jesen HRASTOVA VHODNA VRATA (slavonski hrast) Q OPLEMENITENE IVERICE s PVC folijo Skladišče v Devovi ulici, tel. 57-429 pa ima stalno zalogo: £ FURNIR — bukev, jesen, brest in hrast $ EKSOTIČNI FURNIR — coto, sapelli, teak, rio palisander in druge £ IVERICE # LESONIT # VSE VRSTE VEZANIH PLOŠČ # PANEL PLOŠČE O 1VEROKAL PLOŠČE. Posredujemo pri nabavi vseh vrst rezanega lesa, posebno še hrasta, bukovine, jesena in bresta. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO šE SAMO DO NOVEGA LETA JE 5% POPUST PR1 NAKUPU V NAŠI BLAGOVNICI V TRŽIČU, ZATO POHITITE. Mercator Zadnji dan pred novim letom bo našo blagovnico obiskal dedek Mraz. OPEKO kupite najugodneje pri Kmetijski zadrugi Bled Sprejemamo naročila za dobavo v pomladnih mesecih po dosedanjih pogojih in cenah. Pri plačilu z deviznimi sredstvi običajen popust PRIPOROČAMO SE Koncert godalnega tria V Kranju bo jutri, v četrtek, ob 19. uri v renesančni dvorani Mestne hiše koncert godalnega tria. v katerem sodelujejo: Gabriella Mariti (Švica), violina: Vladimir Škerlak, violina in F.ili Maja ron, violončelo. Komvitni spored vsebuje skladbe svetovnih mojstrov. K i.unska kbncertna P-*JT valnu a bo s posredovanj j koncerta godalnega tria tošnicm koledarskem ' končala uspešno SVOJO du nost, saj je V ^toini^S posredovala dvajset kva nih koncertnih priredit«^ VEL £ T R G O VI N A IVI L.A s poslovno enoto Koloniale Bled želi vsem, posebno pa svojim potrošnikom SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1972 Zahvaljujemo se vam za zaupanje v preteklem letu in se še vnaprej priporočamo Delovna skupnost Veletrgovina Živila Kranj NGIN RING Kranj, Trg revolucije 2/4 -Ujetje /a izgradnje objektov, obratov in naprav za: Pripravo pitne in tehnološke vode čišćenje odpadnih vod, komunalnih odplak, zraka, plina in prahu Program zaščite industrijskih predmetov Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem 'elimo srečno in uspeha polno novo leto 1972. KOVINOOBRT Bohinjska Bistrica Joeluje ventilacijske naprave za lesno industrijo gradbcno-kle-Parska in ključavničarska dela ^sem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem želimo srečno novo leto 1972 in se Priporočamo za svoje storitve OSREDNJA KNJIŽNICA občine Ki arij želi srečno novo leto vsem občanom, posebno obiskovalcem svojih oddelkov LJUDSKA KNJIŽNICA PIONIRSKA KNJIŽNICA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Tudi v mednarodnem letu knjige 1972 bomo ustregli vsjm vašim željam po najnovejši leposlovni in strokovni knjigi in periodiki Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme □ TI KO TRŽIČ Vsem poslovnim prijateljem in drugim želi srečno in uspeha polno novo leto 1972. Srečno in veselo novo leto želi vsem občanom in poslovnim sodelavcem kolektiv trgovskega podjetja DELIKATESA Jesenice Obenem vas vabimo na obisk in nakup v naših založenih trgovinah. Vaše zadovoljstvo,, naš uspeh. KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Vsem zavarovancem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspešno leto 1972. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj z izpostavami na Jesenicah, v Radovljici, škofji Loki in Tržiču Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1972 Industrijski kombinat Vedno pripravljeni V predsobi se je oglasil telefon. Posvetila je luč, zajokal je otrok in kmalu zatem so v deževno noč odjeknili koraki. Eni, potem drugi. Zbrali so se, skoraj brez besed. Vsakdo je vedel, kaj mora vzeti in vozilo je odbrnelo v črno, mrzlo noč. Potem je bilo spet vse tiho med bloki, po cestah... Toda pod zasneženimi previsi so se uro pozneje pojavile črne sence, skoraj nevidne, tihe. Le na gladkem snežisču so se pokazale; z nahrbtniki, vrvmi, akijem. Sklonjene in vztrajno so hitele navzgor. Navzgor proti polici med previsi, kjer čaka človek na rešitev. Utripajoče svetilke niso več vidne. Radijski oddajnik hrešči, čaka na morebitna nova sporočila iz doline, na ugotovitve iz stene. Samo da bi prišli še do č-isa. Da bi ga čimprej našli, mu pomagali, ga obvezali, ga spravili iz stene v dolino, do ceste, do rešitve ... Bilo je to neke noči, ko je na okna bil dež, pomešan z izzivajočimi snežinkami, ko je bilo najslajše pod toplo adejo. In če smo naslednji dan slišali po radiu ali brali v časopisu o iskanju in reševanju ponesrečenca v gorah, se je nam to zdelo nekaj navadnega, vsakdanjega, nismo pomislili na požrtvovalnost reševalcev. A takih primerov, kot pravi Emil Herlec - Milč, kot mu pravijo kolegi iz naveze, je vdiko. Največ prav v slabem vremenu, v nočeh od nedelje na ponedeljek. Emil je eden izmed tistih tihih junakov mrzlih noči, skal in ponesrečencev. Prav letos slavi gorska reševalna služba v Kranju 25. obletnico delovanja. In z njo tudi Emil, ki je bil tiste pomladi 1'147 pobudnik in soustanovitelj te človekoljubne organizacije in ves čas V njenem vodstvu. Kolikokrat |e moral v tem Četrtletju iz postelje sredi noči, kolikokrat je plezal v zasnežene police Storžiča Grintovca, Jalovca . . T "< ni nikdar štel. Ve le to. da so redke tiste nedelje inpraz niki, ko je doma, da v trinajstih letih, odkar je noro-čen, še ni šel " »»It 'aliŠče. da gre enkiat na leto v kino. da ima družina zelo malo od njega. Vse za tiste ljubitelje naših lepih gora, ki potrebujejo pomoč, ki čakajo na rešitev. Toda Emil nerad govori o sebi. Kot načelnik, vodja te službe pripoveduje o Mejcu, Perčiču, Šteru, Bergantu, Ru-čigaju in o drugih, ki kot mladi pripravniki vnašajo svežino v to organizacijo, ki so pripravljeni pomagati kadarkoli, komurkoli v nesreči, ki so pripravljeni ob vsakem vremenu in času na pomoč. Kar 40 jih je vseh. In vsi izkušeni, -'vežbani, utrjeni, požrtvovalni. Toda akcije so včasih zelo težavne. Včasih odpove vsaka teorija tehničnega reševanja iz predavanj izkušenega Žvoklja in Lan-gcrholca, nemalokrat odpovedo napotki in izpitna vprašanja dr. Zavrnika in Horvata o obvezah, imobilizaciji udov, o osveščanju ponesrečenca. Pač različno, vsak primer je drugačen. Takrat pride na vrsto iznajdljivost ob splošnih sposobnostih. Tako so nekateri po leta in leta le kot pripravniki, brez častnega naziva pravega reševalca. A to jih nc moti, dovolj je sodelovanje, pripravi jenost do tega plemenitem cilja. Krvavec je znova oživel. Ob gornji postaji sc vrstijo smučarji, nedaleč v dolini je Špi-časta lesena koča — zavetišče kranjske gorske reševal nc službe. Enolončnica že diši. Toda zgoraj nekdo vpije na pomoč. Spet zlom noge? Da! Stalni de'i i in i je takoj piipravljen. Ponesrečenec z izvin jeno ali zlomi jemo no>»o v gležnju je takoj obvezan, ovit v odejo, prepeljan v do lino in za nekaj časa se bo moral odreči smučanju. Taki nrimeri so skoraj vsak dan. Po statistiki 1,2 dnevno v smučarski se/oni, praktično na po dva triie ob nedeljah in praznikih. In na to so rc sevalci vedno pripravljeni. A to ni težko. Težko je ta krat, ko je nekdo padel v globe! prek sten, ko čaka na rešitev v temnih, mrzlih no čeh. Takrat morajo reševalci s posebno opremo iz doline, iz Kranja. Kaj je sililo v tako organizacijo? Zakaj? Emil je kratek. Ker so bile potrebe. Njegov oče jih ježe kot otroke vodil v hribe, jim razkazoval lepote gora. Se danes hodi na Krvavec. Sinovi — Emil, Roman, Ferdo in Janez pa so vsi alpinisti, reševalci. Njihov brat Franko pa se je ponesrečil v stenah Razorja 1948. leta. Po vojni se je planinstvo razširilo na množičnost. Sindikalne in druge organizacije so organizirale izlete v gore. In ob tem je bilo vedno več nesreč. Milč kot izkušen alpinist in drugi so morali večkrat pomagati. Pa so prišli na misel, da bi bila taka pomoč bolj uspešna, če bi bila organizirana, iz vrst najbolj izkušenih alpinistov, ki bi obvladali prvo pomoč. Tako se je začelo. In kaj te ljudi drži skupaj? Emil se nasmehne. Samo idealizem, pripravljenost pomagati tistim, ki jih je ljubezen do gora zapeljala v nesrečo. Za polnih 24 ur dobi reševalec le 50 din. Komaj za hrano, ali pa niti ne. Niti na uro kranjskega zvonika ne bi vsakdo šel pogledat iz tople postelje za ta denar v mrzli noči. Kaj šele v mokre, zasnežene, zaledenele stene, in to v dežju, ponoči ... Skupaj jih drži zavest, tako da so zdravniki, inženirji, mehaniki in zidarji kot en sam kolektiv, kot ena družina. Od kje torej denar za opremo, za vse potrebe? Občina in druge organizacije v zadnjih letih precej pomagajo. Potrebno je le pogledati njihov sedež v vrtcu Janina pri Vodovodnem stolpu. Veliko opreme imajo. Ob razumevanju občine so dobili svoj prostor po dolgih letih. In zavetišče na Krvavcu predlanskim. Poleg denarja občine in drugih so v glavnem sami reševalci delali brezplačno (kot vedno!) in iz 95 ton prinesenega materiala zgradili svoj dom. Vendar, kot meni Emil, je še vedno preveč nesreč. Letos je sodeloval v devetih primerih hujših nesreč. Žal v treh primerih ni bilo pomoči, šest pa so jih spravili iz grozeče- ga skalnega objema. Veliko si obetajo od sodobnejše opreme. Tudi UJV z Bizjakom na čelu in drugi sc za to zelo zavzemajo. Glavna pri" dobitev bo helikopter. Emil upa, da ga bodo kaj kmalu dobili, vsaj za prihodnjo letno sezono. Zdaj ga dobijo iz Ljubljane. V zadnjih letih je Emil že 24-krat tako krožil in reševal po Julijcih, Karavankah, Kamniških. Osemnajst ljudi so tako rešili. Sedaj delajo ustrezna postajališča za helikopterje pri Češki koci nad Jezerskim, na Kališču in Martuljku. še pripoveduje Emil. lfl kakšne zgodbe — napete, pretresljive in seveda tudi zabavne, ko so dan, dva iskaj* in končno našli »ponesrečence« v objemu planinske ljubezni. Emil je za svoje nesebično delo že prejel razne značke, odlikovanja in tudi medaljo maršalata. Letos pa je dobil še poseben zlati znak planinske zveze Jugoslavije. Vsekakor odličja in priznanja. Tudi letošnje zlato je le skromno priznanje za vzpone v skale in previse, za reševanja ljudi s Krvavca itd. vendar to »zlato s Krvavca« kot pravi Emil, je priznanje za vse v njihovem kolektivu. K. Makuc »Tukaj v Gozdu je najlepše« Na robu, kjer se del Gozda pod Kriško goro prevesi v dolino, stoji lično zidana hiša, v kateri stanuje upokojenka Marija OBLAK.. Tri leta ji še manjkajo do šestega križa. Popolnoma sama živi na domačiji. Družbo ji delajo le krave, prašiči, debelušna mačka in črn pes. To so edini, ki z Marijo delijo samoto in streho nad glavo. Marija ni bila poročna. Kmetija je ostala njej, ko je umrla mati, sestre in bratje pa so odšli. Enega brata ima v Križah, enega v Tržiču. Sredi največjega dela ji pridejo pomagal. Vsega skupaj ima Marija 7 hektarjev zemlje, od tega 32 arov obdelovalne. Čeprav kmetija ni velika in so njene roke vajene dela, moškim opravilom niso kos, posebno košnji, oranju ir. holcariji nc. Ostalo opravi Marija sama. Ce ne bi imela dela, bi ji bilo dolgčas. Taka je njena življenjska izkušnja. Oblakova si je pošteno in s trdim delom prislužila 112.000 starih dinarjev pokojnine. Zadovoljna je. .i| včasih it lega ni bilo. Ni boljšega za stara leta kot kuverta, ki jo vsakega prvega v mesecu prinese pismonoša. »Vseh 32 let sem delala v trziškem Peku. V službo ss.;:i hodila peš. Nekaj časa prav do fabrike v Tržiču. Šest kilometrov je na eno stran. Ko pa je začel iz Križev voziti avtobus, sem pešačila le do avtobusa. Ni bilo lahko. Pogosto so me bolele noge, posebno pri hoji navzdol. Vendar, takrat sem bila mlada in navajena pešačenja. Zato sem dandanes rada doma. Mislim, da je tukaj v Gojzdu najlepše, posebno poleti. Mu* imamo In hrupa ne poznamo. SIcer pa tudi v dolini ljudje nimajo vsega. Dol grem le P° najnujnejših opravkih. Kar potrebujem, mi pripelje brat.« Marija Oblakova je odložila lopato, s katero je odmeta- vala sne;.;. Čeprav je zunaj prijetno grelo, naju je pov** bila v toplo kuhinjo. Opazili smo, da dolgčasa nc Pr^; ganja le z delom, temveč J1 pri tem pomagajo radio 111 časopisi, med katerimi je di Glas. Marija je že doh-i° naročena nanj. Včasih je za-r.imiv, včasih slabši, RTaVV vendar bi težko brez svojega zvestega spremljevalca. prav imajo skoraj pri vscit hišah v Gozdu Glas, ni bil ZC dolgo nihče izžreban. Kaj moremo, žreb je žreb. mo, da bi sc pri prihodnjui žrebanjih tudi Gojžanom nasmehnila sreča. ()>'n leni zublji, ki so /-lastnega 7. oktobra 1944 N-u« upepelili pari Ižanski Goad di Oblakovi hisi niso prizanesli. Marija in pokojna mama sta jo obnovili. Marija takra dve leti ni hodila v slu/b>/.inje Pranje 1^'njava avtoplaščev •olacije centriranje koles FRANJO KLASIČ Avtonega Kranj, Jezerska c 34 Telefon 22-268 delovni čas od 7. do 19. m«. H^hvaljujem se za dosedanji obisk in želim srečno "(J\<> leto 1972 ter se prlpOtOČam za v naprej. Vsem voznikom srečno vožnjo v letu 1972 Potrošniki! Od 15 do 31. decembra 1971 nudimo gospodarskim organizacijam in potrošnikom pri nakupu daril v vrednosti 100 din 5 % popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpošiljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v »Delikatesi« v Kranju. Se priporoča in vam želi srečno 1972 Trgovina »DELIKATESA« rost. in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ Veliko izbiro novoletnih daril vam po znižanih cenah nudi trgovina DELIKATESA na Maistrovem trgu v Kranju. cene Tudi v novem ietu vaša trgovina BLIZU: le 17 km od ljubeljskega predora VELIKA IZBIRA: 700 nr prodajne površine UDOBEN NAKUP: prodajalci govorijo slovensko jjEHsminriomBttorl i l ~ : _K A U F H A U S_s infometter! FERLACH-NEBEN DFR KIRCHE BOROVLJE-PRI CERKVI Domače jedi naj ne utonejo v pozabo Na steni v kuhinji Tončke Frelihove v Sr. Bitnjah pri Kranju visi že nekaj časa velika, lepo poslikana črna posoda. Vajeni smo sicer bakrenih kotličev, ki so jih nekatere gospodinje tako rade lepo zloščene obešale nad štedilnikom, da so bili takoj pri roki in pa zato, da je vsakdo videl, kako se svetijo. Frelihova prav tako s ponosom pokaže obiskovalcu po slikano posodo, ki je obenem prva nagrada za dobro kuhanje v Portorožu. Menda možu ni ravno všeč nenavadni okras kuhinje, vendar pa naslov najboljše slovenske domače kuharice, tudi ni kar tako. Posebno šc, ker dobre stare domače jedi počasi tonejo v pozabo. Ohranjajo se sicer v nekaterih kuharskih knjigah, nekatere jedi pa so že takšne, da se ohranjajo samo še v »ustnem izročilu«. Tudi Tončka Frelihova je za »budel« ali šenčursko prato izvedela v tovarni, kjer dela. Ko je jed pripravila na tekmovanju v Portorožu, so sc jedi čudili prav vsi kuharski strokovnjaki, saj je niso poznali. Med prijetnim klepetom pri njej v kuhinji je Tončka Frelih povedala, da se ni nikoli učila kuhati. Ko se je poročila pred 28 leti ni znala prav nič kuhati. »Imela pa i.em veselje, ki mi tudi po neuspelih poskusih ni splahnelo. Celo nasprotno. Kuhanje je postalo eno izmed mojih najljubših gospodinjskih opravil, če bi morala še kdaj izbirati poklic, bi se prav gotovo odločila za kuharico. Je že tako — konjički so različni in zakaj ne bi bilo tudi kuhanje konjiček. Vedno rada prisluhnem, če se kje govori o jedeh. Recept si zapomnim in potem doma preizkusim. Tudi s šenčursko prato je bilo tako. Recept sem slišala v tovarni. Menda je to velikonočna jed, ki jo kuhajo okoli Šenčurja in ob Savi. V debelo črevo nadevamo zmes iz belega kruha, pomešano z jajci in s kuhanim svinjskim vratom. Dodamo začimbe in skuhamo. To je vse. Lahko narežemo že toplo ali pa ponudimo ohlajeno.« Domače jedi, čeprav v vsakdanjem jedilniku bolj in bolj tonejo v pozabo, pa dobivajo svojo ceno v turizmu. Portoroškim hotelom jc bilo pripravljanje domačih jedi iz vse Slovenije na moč dobro- Vsaj majhno Naj povem kar takoj brez posebnega dolgovezenja, kaj sem v letu, ki se izteka, najraje pisala. Morda se nenavadno sliši, vendar sem z velikimi veseljem pisala prav o alkoholizmu. In to iz preprostega razloga, ker se je pri nas nekaj »premaknilo«. Z.e nekaj let spremljam ta problem pri nas in spomin jam se marsikatere resignirane izjave socialnega delavca in zdravnika. Marsikdo se je pri tem utrudil, nehal je dokazovati, predavati in se boriti. »Bežite no,« je zamahnil v odgovor ugledni zdravstveni delaveo, ko sem ga vprašala pred štirimi leti o alkoholizmu pri nas,« dokler bomo dovoljevali pijanost za volanom, vsaka naša beseda izzveni v prazno. Trdim, da je 0,5 promila alkohola v krvi voznika, ki jo zakon dovoljuje, največji nesmisel in neumnost...« Zakon je po štirih letih sicer še vedno isti, spre-menilo pa se je nekaj drugega. Družba je začela neko!'i > drugače gledati na problem alkoholizma pri na\ Vsaj pri nas na Slovenskem je bilo v zadnjem letu precej novega, medtem ko so v drugih republikah glede tega te precej pred nami. Pri nas smo si malo predolgo zatiskali oči. Sc sedaj ne bi mogli reči, da so se razmere bistveno spremenile, Le majhen odstotek ljudi v resnici ve, kaj je alkoholizem in kdo je alkoholik. Osveščenost še ni tolikšna, da bi lahko alko-hoUzem zdravili te prt njegovih vzrokih. Za sedaj zdravimo le njegove posledice. Tudi to je nekaj. Letos SO se pojavili klubi zdravljenih alkoholikov, moralno in materialno jih je podprla večina družbenopolitičnih organizacij. Klubi in pa nekaj novih postelj v bolnišnicah res še ni vehko, kot bi morda morati imeti in doseči v letih boja za »priznanje* alkoholizma. Vendar pa je to, kar imamo sedaj, namreč družbeno priznanje probljma in začetki zdravljenja, za vse tiste, ki so si za osveščen je in soočenje s tem problemom prizadevali osamljeni dolga leta, vsaj majhno zadoščenje. Lea Mencinger došlo, saj so lahko naše domače posebnosti poskusili domači in tuji turisti. Portoroški hoteli so zato zaprosili gospodinje, ki so tekmovale, če bi hotele šc kdaj pri njih pripravljati domače jedi, saj jih njihovi kuharji ne znajo pripravljati. »Vedno sem najraje kuhala domače jedi. Tudi hčeram in možu je bilo tako najbolj všeč in še danes tako kuham. Sem pa seveda vedno pripravljena preizkusiti novo jed. Tudi za SHvestrovo bom pripravila kosilo, ki bo sicer praznično, a domače: juho. pečenko, oečen krompir, solato, potico in kompot. In seveda budel'.« Prosila sem jo šc, naj pove kakšen recept za jed, ki je bolj redka ali se vsaj na kakšen zanimiv način pripravlja. »Kaj posebnega ne bi vedela«, jc povedala Frelihova, »morda jc bol f smešno, čeprav zelo dobro, pripravljanje svinjske pečenke na mleku. Za pečen ie ne potrebujemo masti pač na v mleko, odi-šavljeno z običajnimi začimbami položimo svinjino in jo v pečici spečemo. Tudi ta rrcrpt sem nekje »HSala, Mesu se prav nič ne pozna, da je bilo v mleku, le bolj sočno je In zelo okusno. — Morda še nasvet gospodinjam, ki večkrat kuhajo sirove štruklje. Veliko boljši so, če jih skuhamo v sopari. Za tako kuhanje uporabljam poseben podstavek, nekatere pa jih skuhajo kar v sokovniku.« L. Mencinger Spomin na Ltičiiie Med »sedmo silo« sem zajadral šele letos februarja in tudi sicer sem v uredništvu Glasa najmlajši med mladimi. Zakaj sem se odločil za ta poklic? Delo pri časopisu me je že dolgo veselilo. Zato sem občasno že tudi prej sodeloval s svojimi prispevki pri nekaterih časopisnih hišah. Področje mojega deta zajema škofjeloško občino. Nekje med Škof jo Loko in Zitmi — v Poljanski dolini — me najlaže srečate. Z mnogimi ljudmi sem se srečal in pogovarjal v letošnjem letu. O vseh mogočih stvareh. Tudi potoval sem precej. Z našimi izgnanci in delegacijo občine Škofja Loka sem obiskal Smederevsko Palanko, s športnimi novinarji sem bil na ogledu dirkalne proge za avtomobile Osterreichring v Zeltwegu v Avstriji, z loškimi odborniki sem potoval v pobrateno italijansko mesto Medicino, pa s sto ženskami sem se povzpel na Triglav. In kaj naj vam, dragi bralci, napišem posebnega V novoletno številko? Kateri dogodek mi je ostal najbolj v spominu? V množici spominov se je težko odločiti. Največkrat se spomnim prve reportaže, ki sem jo napisal dobre tri tedne po nastopu službe. Zimski dan v Lii-činah ji je bil naslov. Ob zbiranju gradiva za reportažo sem prvič nekoliko natančneje spoznal kraje ob cesti Gorenja vas-Polhov gradeč in prebivalce teh krajev. Marsikaj sem videl. Nekatere stvari so se mi zdele sko-. raj neverjetne, pa vendar so bile resnične. V enem dopoldnevu se mi je nabralo toliko vtisov, da sem le s težavo izluščil najpomembnejše. Vse je bilo' zanimivo, sa] v Glasu pred tem o Lučinah in teh krajih še ni bilo nikdar nič napisanega. Pošteno sem se potil in mučil s pisanjem. Preveč sem bil zaposlen z razmišljanjem o otrocih, ki imajo do šole po dve uri daleč in pozb\n zaradi dolge poti in slabe obutve ozebejo, o delavcih, ki vstajajo sredi noči, da pridejo pravočasno na delo, pa o družinah s številnimi otroki in še o marsičem. Razmišljal sem in razmišljal, izhoti tola / najmanj delovnih izkušenj. 1'iijavc Je treba JjJ „n do 15. januarja »" naslov: Veletrgovin* ^ la Kranj - PE Ko'0" Bled. EKSPRES-BAR Ovčar Jelka Kranj Jenkova 3 ^sem cenjenim obiskovalcem želim srečno novo leto 1972 in se še nadalje Priporočamo za obisk SAJEVIC ANDREJ Steklarstvo Radovljica jkli vsem cenjenim strankam srečno in uspešno novo leto 1972 in se priporočam CVERN MARKO optik Radovljica ysem cenjenim strankam fcjlirn srečno novo leto ^'2 ter se priporočam _ _ GOSTILNA LECTAR Mencinger Angela Radovljica rs T^jenim gostom želim Sl'ečno in uspeha polno n°vo leto 1972 ter sc priporočam Gostilna AUGUŠTIN ŠUŠTAR ANGELA Radovljica Njenim gostom želim Srečno novo leto 1972 in j* vabim na prijetno sil-Vestrovanie J1JVAN FRANC slikoplcskar Rranj, Staneta Žagarja 46 > telefon 22-587 0,1 cenjenim strankam Srečno novo leto 1972 in se pr'PoroČa UMBREHT ANTON slikopleskar Rranj, žanova 11 [g cenjenim strankam r5&H> novo leto 1972 in sc pr'Poroča JUSTICAR Novak Mirko Tomšičeva 42, Kranj terCr>1 cenjenim strankam žel' r>0s'ovn'rn prijateljem l^'01 srečno novo leto jP'agam vse vrste plastič ^ Podov in obloga stop- Oostilna Blažun Gradič Franc, Rranj, Cesta talcev 7 (Rlanec) Iti 1 vsem cenjenim q| Pstom srečno 1972. leto s veselo silvestrovanje, g nadaljnji obisk Priporoča MANDEU KAZIMIR *>rarstvo Radovljica ^•nhartov trg 6 sem občanom želim sreč- Vse U 'n uspeha polno novo ^m 1972 tcr SC Priporo" EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV Radikovic, Jahačev prehod 1 Kranj (za trgovino Merkur) Izdelujemo vse vrste ključev in popravljamo ključavnice (tudi avtomobilske) Vsem cenjenim strankam želimo srečno novo leto 1972 in se priporočam ENGELMAN MARJAN in MILENA puškar-plastika Kranj, Tomšičeva želita vsem cenjenim strankam srečno novo leto in se priporočata MALI SLAVKO usnjar Radovljica Vsem cenjenim strankam želim srečno novo leto 1972 in se priporočam KMETIC MARIJA gostilna Kranj želi svojim gostom in abonentom srečno 1972 leto in se šc nadalje priporoča za obisk RUS FRANC optik Kranj, Jenkova 5 Optik Rus Franc želi vsem strankam srečno novo leto 1972 in se priporoča za obisk MILKO KUNSTELJ brivec-frizer Kranj Prešernova 4 želi vsem cenjenim strankam srečno novo leto 1972 ter se priporoča Galvanizacija RAČIČ IVO Kranj, škofjeloška 8 Vsem poslovnim prijateljem in strankam želim srečno in uspeha polno novo leto 1972 ter se priporočam ZEVNIK JOŽE urar Kranj, Tavčarjeva 37 /eh cenjenim strankam sivino novo leto 1972 in sc priporoča JANKO IN JOŽE HEISINGER zlatar in urar Vkem cenjenim strankam želiva srečno novo leto 1972 ter se priporočava Mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1972 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča SEVER FRANCKA cvetličarna, Kranj Vodopivčeva 3 (Mohorjev klanec) Najceneje vam nudim najlepše cvetlice, aran • žiranje, jubilejne in žalne vence, cvetlice tajnice ipd. Prepričajte se tudi vi! KEMIČNA ČISTILNICA Skaza Jože PRI PETELINU Kranj Cankarjeva 16 (Mohorjev klanec) Srečno novo leto želimo vsem našim cenjenim strankam in se priporočamo RIBNIKAR MATEVŽ avtokaroserija Kranj, Ljubljanska 5 Vsem cenjenim strankam želim srečno novo leto 1972 in se priporočam AJDINI ŠABAN slaščičarna Jadran in drugi obrat Vodopivčeva 17 in Gosposvetska 3 — Zlato polje Vsem cenjenim strankam želim srečno in uspeha polno novo leto 1972 ter se priporočam. Sveže pecivo, torte, kava in ostale slaščice. Sprejemamo tudi naročila. čevljarstvo BEZINOVIC KRUNO Tomšičeva 42, Kranj Vsem poslovnim prijateljem in cenjenim strankam želim srečno in uspeha polno novo leto 1972 ter sc priporočam MALENSEK SILVO elektroinstalacije Kranj, Titov trg 21. želi cenjenim strankam srečno in zadovoljno leto 1972. RAMADANI ISAK slaščičarstvo »Na Planini« Kranj »Huje« želi vsem cenjenim strankam srečno novo leto 1972 Dnevno sveže slaščice, čajno pecivo. Pakiramo v sodobni cm balaži. Vse vrste slaščice po naročilu. PENEŠ ALOJZ elektroservis Kranj, Tavčarjeva 18 želi cenjenim strankam srečno 1972 Popravljamo vse elektro-gospodinjske aparate IVAN JAKOPIN Torbarstvo delavnica Cesta 1. maja 51 Kranj, Maistrov trg 9. želi cenjenim strankam srečno 1972 in se priporo ča še naprej. Izdeluje razne nahrbtnike, turistične, krošnjake, delovne torbe, ženske torbice, aktovke itd. KNAP JOŽE avtomehanik Labore — Kranj želi vsem srečno 1972 in srečno vožnjo v novem letu DETELA JOŽE gostilna Jurček Kranjska gora 69 Vsem cenjenim gostom želim srečno in uspeha polno novo leto 1972 ter sc priporoča Projektivno podjetje Kranj Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) izdeluje načrte za vse vrste gradenj Srečno in uspešno novo leto 1972 HAFNER SLAVKO avtokleparstvo Rupa 38 želi vsem stiankam srečno in zadovoljno 1972. leto ČEHOVIN BOJAN pleskarstvo Kranj — Primskovo 43 želimo vsem strankam srečno novo leto 1972 Lakiramo pohištvo, parkete in brizgamo ploče- BERČIČ-CETINSKI krznarstvo Kranj, Maistrov trg 2 želi cenjenim strankam srečno in zadovoljno leto 1972 ALOJZ OVSENIK splošno mizarstvo Kranj, Jezerska c. 108c sc priporočam in želim cenjenim strankam srečno in uspešno novo leto 1972 Slaščičarna ŠINK Kranj Titov trg il. Obiščite nas! Postregli vas bomo s kvalitetnim pecivom, kavo in pijačami. Izdelujemo tudi po naročilu in se priporočamo. Srečno 1972. GOSTILNA LAKNER Kokrica želi svojim gostom srečno 1972 in se še nadalje priporoča za obisk SREČNO 1972 GOSTIŠČE MIKI Kranjska gora HVALA ZA OBISK! V prijetnem gozdičku vas postrežemo z domačimi specialitetami Bife Stern Jože BRUNARICA — Kokrica Cesta na Rupo Srečno novo leto 1972 Priporočamo se za obisk KERN STANKO modno čevljarstvo Kranj, Partizanska 5 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1972. Priporoča svoje ročno izdelane čevlje. LIKOZAR MARJAN cementni izdelki Kranj, Bcnedikova 18, Stražišče Vsem cenjenim stiankam želi srečno in uspeha polno novo leto 1972 in priporoča svoje izdelke Trgovsko podjetje MURKA LESCE razpisuje delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoj: višja strokovna izobrazba in 2 leti prakse r.a enakem ali podobnem delovnem mestu ali srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse, od tega 2 leti na istem ali podobnem delovnem mestu. Interesenti naj svoje prijave vložijo na upravi podjetja do 15. januarja 1972. Odprl sem ZOBNO ORDINACIJO v Kranju, Partizanska cesta 8 (nasproti Prešerno- vega gaja). STEINER MIRKO dentist Sprejem strank: ponedeljek, sreda in petek SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO želijo vsem telesnim in delovnim invalidom MDTI Jesenice in podružnice: Kranj, Tržič, Škofja Loka, Radovljica in Jesenice Zahvala Ob boleči in prerani izgubi dragega sina, brata Jožeta Ambrožiča iz Ljubnega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in kolektivom. Vsem iskrena hvala za darovano cvetje, vence in izrečeno sožalje. Posebna hvala g. župniku, gasilcem, pevcem, Ijuben-skim fantom in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači KNIFIC RAJKO candy servis Nartnikova 7, Kranj želi cenjenim strankam srečno novo leto 1972 Zahvaljujem se gasilcem iz Cerkelj in kranjskim poklicnim gasilcem ter vsem sosedom in vašča-nom za pomoč v težkih trenutkih ob požaru. Hudobivnik Ivan Dvor j c 39 Zahvala Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta Franca Roglja 1 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in s cvetje in izrečena sožalja. Posebna hvala tudi gospodu Zahvaljujeva sc vsem, ki so ga spremili na njegovi zadr žalujoča: žena Kranj, 28. decembra 1971 mancem za darovano /upniku in pevcem, lji poti. Ivanka in sin Ivan Zahvala ^gubi naše Ij Anice Šabec V neizmerni žalosti ob prerani izgubi naše ljubljene žene, sestre tete in svakinje se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste izkazovali blagi pokojnici kakršnokoli pomoč, jo v bolezni obiskovali in jo bodrili, ji darovali prelepe vence in cvetje na grob ter jo spremili k zadnjemu počitku. Posebno sc zahvaljujemo osebju Onkološkega instituta B v Ljubljani za izčrpno in skrbno zdravniško pomoč in nego, posebno predstojnici oddelka dr. Tatjani Sumijcvi. Prav lepo se zahvaljujemo družinam IMevnik iz Ljubljane, I' mm in Kovačič iz. Kranja za velikodušne usluge, ki ste nam jih izkazovali v času bolezni pokojnice, nadalje sc zahvaljujemo i. duhovščini za opravljeni crkveni obred, pevcem društva upokojencev za ganljive žalost inke in iskreno se zahvaljujemo tudi prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili tolažilno sožalje. Žalujoči: mol. ing. Srečko, sestre Mafija, Ii.mjka in Loj/.ka ter drut^o sorodstvo Kran|, 17. decembra 1971 Prodam PUNTE in BANKI-NE. Cerklje 107 6386 Prodam težko mlado KRAVO simentalko ali bohinjko s teličkom. Zbilje 24, Medvode 6414 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 63 6415 Za 800 din prodam .KIPER' za traktorsko prikolico. Se-dej Ludvik, Jesenice, Kidričeva 25 6416 Prodam PRAŠIČA za zakol. Dvorje 53, Cerklje 6417 Prodam KRAVO s teletom in TELICO. Selo 27, Žirovnica 6418 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Križaj Janez, Sr. Bitnje 18 6419 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Strahinj 18, Naklo 6420 Prodam TELEVIZIJO RR Niš. Dolinšek, Kranj, Pot za krajem 11 (Orehek) 6421 Prodam dve breji SVINJI. Škrjanc Franc, Štefanja gora 14, Cerklje 6422 Prodam avto RADIO. Britof št. 190, Kranj 6423 Prodam dva PRAŠIČA za zakol Sp. Brnik 61 6424 Prodam eno leto staro TELICO frizijko. Dragočajna 11, Smlednik 6425 Prodam BIKA za pitanje. Sp. Besnica 18 6426 Kupim 13- ali 14-colski GUMI VOZ. Zg. Bitnje 31 6427 Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Rozman Marija, Tro jar jeva 18, Kranj 6428 Prodam poltovorni AVTO hanomag garant. Naslov v oglasnem oddelku 6429 Prodam FIAT 600 D za 4000 din. Ogled popoldne. Šenčur, Pipanova 32 6430 Ugodno prodam odlično ohranjen VVV 1200. letnik 1%5. Rozman Vida, Poljšica, Pod-nart 6431 Oddam opremljeno, centralno ogrevano SOBO v sredi iCU Kranja. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 23-246 Kupim staro HI SO na Gorenjskem. Možnost adaptacije. Naslov v oglasnem oddei ku 6404 Prodam HIŠO 3 km od Klanja. Naslov v oglasnem oddelku 6433 V najem oddam 40 m' PROSTORA /a delavnico ali skla mide /.uhu/na K). Prum.ko vo, Kranj 6434 N.a Gorenjskem, v okolici Bleda, prodam IIISO v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 6-1 IS Takoi vzamem v Ju/bo NATAKARICO za bde v Škol |i Loki. Nedelja in prazniki pro-sto. Ponudbe oddati v podru! niei (ilasa v Škol |j Loki pod »7 ur« 6381 ROLETE, lesene, plasti tat z delnim popustom in žalu zije naročite pri zastopniku SIMLI.RJU, (iradnikova «>. K i dovljiea. telefon 75 610. Pišite, pi idem na dom 4557 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA na čEPULI Al I il. decembra 1971 /\ PRTA 6382 /sAM TU/1C I" m alo i'i rj /i pridobitev kvalifikacije voznikov motornih vozil. Tečaj se bo pričel v drugi polovici januarja. Vse informa-i i je da je m pri jave spi ejema tajnik Jože Goričan, Tržič, R imeli s tem posebne stroške in so svojo zamisel uresničili pri ostalih prebivalcih obeh vasi. Istočasno želim vsetO prebivalcem mojega bivšega terena srečno in uspeha polno novo leto 1972. Smole Viktor, Valburga 26 6437 GASILSKO DRUŠTVO DUPLJE želi v novem letu 1"'* polno uspehov in nadaljnjega sodelovanja vsem darovalcem in se jim Se enkrat zahvaljuj* za pomoč pri nabavi nov« motorne brizgalne. Posebne čestitke veljajo: pokrovitelji1 Zavarovalnici Sava Kranj, botru Balantiču Ivanu, botri Balantič Marici. Krajevni skupnosti Duplje, občinski gasilski zvezi Kranj, vsem vaščanom krajevne skupnost« Duplje, tovarni IBI Kranj, •* vami Kos in srpov Tržič. " novem letu si želimo z vsemi še tesnejšega sodelovanja m novih uspehov. P*? KUD ZALOG pri Cerkljah priredi 31. decembra ob 19. uri SILVESTROVANJE, kjer bomo v veseli družbi pričaka« novo leto. Dobimo se v dvorani šole v Zalogu. Igrajo VESELI TRGOVCI. Vabljeni' Mladinski aktiv MAVCU priredi v nedeljo ob 17. 'j** PLES. Igrajo TURISTI. Vabljeni! (f* KUD STORŽIC KOKRl^ pi ireja 31. decembra ob 19« u SILVESTROVANJE v kultm nem domu na Kokrici. no vabljeni. "^L Prodam 12 tednov WgJ SVINJO. Zg. Brnik 27, kij- Prodam prenosni MAi'^f. trakov'.- to fon s šestimi Šmartno 6, Cerklje 6442 Piodam 70 kf lezkei'.a x& ŠICA Sp. Brnik 19, c«*»5 prA- erkUf Prodam komoletno ( ZOLO in BAKRENO ŽICO^ kupim BETONSKI W¥S LEC. Praprotna Polica JJj Cerklje ..,1. Prodam PRAŠIČA » »JjJ Kranj, Kurirska po* ^ ,(Vto Prodam karambolu"«11 ^ FIAT 850 spo.t. letrd* Jjg Jezerska cesta 42, Kranj Iskrena zalival., vsem »JL nikom in strežnemu ()SL' BOP Kranj za nesebu i"» 1^ moč, po »cbno dr Mai ku ' , riču. Knific Pavla, p,vhJ47 iosot 644? Uslužbenka nupio P°'! . j^pliO oziroma eiu>s<" ^ STANOVANJE v ^''""".„'kI okoliu Ponudb*' l" »moj dom« , ,ii Prodam kravo s treiJ teletom, Virloh 5, Sk. Zelo ugodno i1",l!:,in400 ku«. AVV0 175 čem, previ iženih Se v i> .ram iji. Mohoi iC « ^ ko. Za b rek ve 9, Selca ^ šl. »I jo Loko l,e- Opremljeno ali neopi e no SOBO po možnosti s fjt; njo iščem v centru s** ^ I ol • Naslov v 1 1 JU 645t delku §j$da - 29. decembra 1971 GLAS * 23. stran Diamantni skoki,padalca Štefana Pesjaka »Kaj je najlepše pri padalstvu? Prosti pad. In tega se ljudje najbolj boje. Plavam po zraku. Na trenutke se zamislim, da sem ptič. Ne letim vodoravno, vendar krmarim z rokami, se premetavam, obračam. Pod sinjim nebom sem resnično sam, svoj gospodar ... « (Štefan Pesjak) . Padalce sem vedno obču-°val zaradi poguma in veli-Prisebnosti, ki jo morajo »držati med vratolomnim etom proti zemlji. Junakov akcga kova dolgo nisem Scbno poznal. Njihova ime-.a sem prebiral po časopisih i y spomin sta se mi naj-°'j vtisnili imeni Milana Di-£lca iz Zrenjanina ter Janeza "rezarja iz Kranja. Med tem r^som sem tudi nekajkrat na j. mskem platnu sledil vrago-Jam ameriških, ruskih in ka-adskih padalcev. Nisem mo-fc| verjeti, da so sposobni *aJ takega. Brez kril, brez p°sobnosti za jadranje. ■ zame neznanimi junaki . e°a sem se prvič srečal na fctal lsču v Lescah, nekaj ted-Pred lanskim svetovnim J^enstvom v padalstvu. Podarjal sem se z njimi in poznal Brezarja, Dimiča, jUP'jcn,ka, Lotriča in . . . Šte-hana Pesjaka. S tem prijaz-ilrn skromnim fantom sva ,^alu postala prijatelja. Ta- se nisem slutil, da po- y ~ i i ■ . i i .p, uu f ^ ^ arr> danes najboljšega pa-je v državi, moža, ki mu P las ušel naslov najboljša na svetu, junaka pod pi-an° kupolo, ki so ga letos So°Plasili za najboljšega Ju' Slovana v tej športni pano- sk Ltcfan jc °P'avil Prek 1100 sl°kov in ima edini v Jugo- s,tVlJi najvišji možni padal-*' znak »Zlati C s tremi di-arr»anti«. ^fan Pesjak sc je rodil 3 ^° tlu'' on Pai':''1 n,-, ?lakova družina stanuje °kaIovi ulici na Jescri-sta v lesnem, enosobnem n°Vanju. Štefan je tarnal, da niti za dragocene športne trofeje ne najde primernega mesta. Hrani jih po policah, predalih, mizicah itd. PRVI SKOK Štefanova padalska pot se je začela podobno kot pri mnogih sovrstnikih, ki so stanovali blizu letališča v Lescah. »S Soštaričevim Mirom sva bila v Radovljici sošolca. On je že s petnajstimi leti hodii na letališče. Prijatelji smo ga stalno spraševali, kdaj se bodo začeli tečaji za padalce in pilote. Takrat sem bil star 17 let. Marca in aprila se je tečaj končno začel. Prijavila sta se tudi moja dva brata, Lotričevi in še drugi. Učila nas je nekdanja državna prvakinja Ivanka Jelene. Spomnim se, da nam je vedno pravila, naj jo kličemo kar Ivanka. Učil nas je tudi Poličar. Se dobro vem, da sem 4. avgusta 1961. leta prvič skočil z višine 800 metrov in sicer z nekdanjega letala PO-2, ki so menda samo še trije v Jugoslaviji. Pilotiral je Silvo Oro-žim. Najtežje mi jc bilo ko mi je Silvo rekel, naj skočim. Menda sem ga potem, ko sem že zlezel na krilo, še trikrat vprašal, če res lahko. Veš, kako je. Sam si, pod teboj je globina, In še pilot se smeji tvojemu strahu. Potem sem se pognal v prazno. Globina se odpre. Zaprlo mi je sapo. Hotel sem nekaj reči, vendar nisem mogel... Prebudil me Je dinamični udarec pri odpiranju padala. Spuščal sem se po teoretičnih navoddih. Gledal sem okolico. Zračni tokovi so me nosili. Krmaril sem. Kako lepo je to! Sam si, vidiš vsak kotiček pod seboj. Vse je tiho. To je nekaj neprimerljivega ...« Od tega »usodnega« trenutka dalje Štefan padala ri zapustil. 1969. leta ije postal član republiške reprezentance, leto kasneje pa državne. To je njegov cilj. Sedaj jc nenadomestljivi del našega najboljšega padalskega mošiva. Za svoje bogate uspehe jc že prejel Bloudkovo in- Zihcrlo-vo plaketo, letos pa šc priznanje in nagrado radovljiške skupščine. OH, TA ZADNJI SKOK Štefan Pesjak jc nastopal tudi na lanskem svetovnem pad al tkem prvenstvu v Lescah. S tovariši je osvojil 2. mesto v skupinskih skokih na cilj, v skupni uvrstitvi pa jc bil Štefan 31. na svetu in najboljši Jugoslovan. Vendar Pesjak tega prvenstva ne bo pozabil, čeprav mu uspehi in razočaranja ne motijo pogosto misli. Nikoli ni in ne bo hrepenel po slavi. Kljub temu se prvenstva v Lescah pogosto spomni in premišlja . .. »Bilo je pri skokih posameznikov na cilj s 1900 metrov. Trikrat sem pristal na čisti ničli. Skupaj s Francozom sem bil najbližji naslovu svetovnega prvaka. Od mene so vsi pričakovali 1. nadfcto. Skočil sem četrtič. Cilj s^n zgrešil za 3,69 metra! Ne vem, kaj mi je bilo. Pogosto tuhtam o tem, vendar ne pridem do kraja. Verjetno psihično nisem bil najboljše pripravljen. Ponesrečen zadnji skok v Lescah ni moj prvi tak primer. Polomil sem ga že na republiškem in državnem prvenstvu, ko sem imel prvo mesto že v žepu. Zadnji, odločilni skoki, so zame res zakleti. Upam, da v prihodnje take smole ne bom več Imel.« Štefan Pesjak je daleč najboljši Jugoslovan v figurativnih skokih, ki so ena' težjih padalskih disciplin. »Tu odloča hitrost. Ječmenov iz Sovjetske zveze opravi v šestih sekundah šest akrobatskih elementov: 2 za obrata za 360 stopinj, zadnjo salto in ponovitev tega. Sam sem te elemente opravil na treningu v 8,3 sekunde, na svetovnem prvenstvu pa v 9,2 sekunde. To me uvršča na konec prve polovice najboljših padalcev sveta. Pri teh akrobacijah in padalski štafeti odloča izkoriščanje prostega pada, ki ga imam pri padalstvu najraje, in krmar-jenje po zraku ...« PADALEC O ŠPORTNIKIH »Moj vzornik pri padalstvu je Milan Dimič iz Zrenjanina. Cenim telovadce zaradi truda in hitrosti mišljenja. Spoštujem košarkarje in hokejiste. To sta ostra športa in igralci med igro ne morejo počivati, še posebej pa cenim Mira Ce-rarja in Daneta Korico. Ce govorim o svojem športu, sodim, da so Cehi, Rusi in Amerikanci najboljši padalci. Veliko pa so napredovali tudi padalci Vzhodne Nemčije. Nov rod padalcev raste tudi pri nas. To so Lotrič, Lavti-žar in Branko Hrast, ki je drugo leto že lahko najboljši. Pri ženskah pa je najboljša Darinka Krstlč.« Štefan Pesjak ima rad rokomet, katerega je nekaj časa igral, pa je tudi zvest navijač hokejistov Jesenic in-košarkarjev ljubljanske Olim-pijc. V svoji športni karieri je doživel Štefan tudi žalostne trenutke, ki so ga globoko pretresli. Pred njegovimi očmi sta se zgodili dve hudi padalski nesreči. 1962. leta se jc v Ptuju ubil njegov sotekmo-valec, v Lescah pa se je hudo ponesrečila padalka Ivnikova. Ostala je hroma. Štefan je bil trikrat pri njej v bolnici, doma pa je še ni obiskal. Prek našega lista jo najlepše pozdravlja. »Po teh nesrečah sem pred vsakim skokom bolj razmišljal kot običajno,« pravi Štefan. »Posebno zato, ker sem bil takrat še zelenec, začetnik«. Nesreča tovariša prizadene vsakega pravega športnika. ŽELJE IN NAČRTI Štefan Pesjak bo še skakal. Rad bi odšel na svetovno pr- venstvo v Ameriko in Kanado ter tam nadoknadil tisto, kar je zamudil doma, v Lescah. Razmišlja, da bi po končani bogati športni poti postal padalski instruktor v matičnem klubu v Lescah. Njegovo bogato znanje bo mlajšim padalcem prepotrebno. Še posebej pa želi, da bi dobila njegova družina večje stanovanje. Želimo, da bi se njegove želje uresničile. Voščimo mu srečno novo leto. Njemu in vsej družini. Od starega leta se bo Štefan Pesjak poslovil doma v Radovljici. Po 12 letih se bo zbrala vsa družina, ki ji lahko rečemo »padalska«. Štefan ni edini Pesjak, ki ljubi padalstvo. Sledita mu še dva brata. Pripravil: J. Košnjek Nagradna križanka na 24. str. Za reševalce križanke razpisuje uredništvo Glasa 10 nagrad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2.— 3. nagrada 100 din 4.—10. nagrada 50 din Rešitve pošljite v uredništvo Glasa, Kranj, Trg revolucije 1, do vštetega 5. januarja 1972, in sicer vsako v svojem ovitku z oznako: NAGRADNA KRIŽANKA 1972. Žrebanje bo 6. januarja ob 17. uri v uredništvu. Izid žrebanja bomo objavili v soboto, 8. januarja. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju. VEDA O OKULTNIH POJAVIH: VRSTA PSIHOLOGIJE POSTOPEK ARABSKI 2REBEC BOG PASTIRJEV PREBIVALKA IRSKE TRAVA DRUGE KOŠNJE KRAJ V AOENU MORSKA RIBA GRAM AFRIŠKA ŠTORKLJA PLAČ VRSTA TISKAR. CRK DOZE ZA TOBAK DALMATINSKO Z. IME STEV. TISK. IZVODOV REKA V ZAH. SLOVENIJI TOVARNA ALK. PIJAČ JABOLČNO ŽGANJE EMIL JANNINGS KRAJ V VZH. BOLC HITAR- DANDO PEVKA GABERSCEK ČEBELJI SAMEC SEDANJEM ČASU PRIVA- JENOST NAJBOLJ RAZS TEKOČINA SKLENITEV ZAKONA PRI- TRGOVANJE PRI JEDI STAROSL. PIVO NORV. M. IME STOK. JAVKANJE VREDNOSTNI PAPIR OB TEM ČASU NOGOMET KLUB 1 NAPRAVA. STROJ jSPROTJE SREČNO V NOVO LETO, MLADI GORENJCI Peter, Blaženka, Tanja, Štefan in Minko bodo v soboto praznovali prvi rojstni dan — Največje težave z varstvom — Srečen je, kdor ima staro mamo — Skoraj v vseh družinah zaposlena oče in mati — Očetje za fante, mame za dekleta. S strani današnje novoletne številke se vam smehlja pet Gorenjcev, ki bodo rojstni dan praznovali prav na prvi dan kta 1972. Za mnoge je bila lanska novoletna noč noč zabave praznovanja, za nekatere pa trenutki napetega pričakovanja. Pričakovali so naraščaj v družini. Bo fant? Bo dekle? bo vse dobro izteklo? Da bi bili le vsi zdravi! je bila želja vseh. In v družinah vseh petih na novo leto rojenih Gorenjcev *o zdaj zadovoljni. Fant ali dekle, to je zdaj vseeno. Zdravi 80 vsi. Seveda se vsaka družina prebija naprej po svoje, •emu otroku lahko starši nudijo več, onemu manj. PRVI OBISK V ŠKOFJI LOKI Pot se je začela v škofji Loki. S fotoreporterjem sva iskala stanovanje Milke in Franca Cvirna. Njun sin Peter je zajokal v kranjski porodnišnici na novega leta dan ttialo po deveti uri zvečer. Petrčkovo mamo sva našla v tovarni šešir. Oba z možem sta zaposlena v tem podjetju. Popeljala naju je v stanovanje. Ura je bila še zgodnja dopoldanska in fantek je še spal. Zbuditi ga je bilo treba. »Nobenih težav nismo imeli z njim v prvem letu,« je Pripovedovala mama. »Bolezen ga sploh ni obiskala, še Največje težave imamo z varstvom, še samo do novega leta bo pri tej gospe. Za naslednje tri mesece sem dogovorjena z drugo. Potem Pa ... ja, ne vem še. Mislim, da bi morali urediti vsaj kake jasli. Z otroško posvetovalnico smo kar zadovoljni. "Opoldne in popoldne je odprta.« Druga težava je pri Cvirno-v'h stanovanje. Le sobo in kuhi njo imajo. Nameravajo 2idati hišo. Upajo, da bodo dobili kredit. Peter je krepak fant. že z desetim, mesecem je shodil. vseeno. Desetletni sin pa mi je naročil, da se brez bratca ne smem vrniti. In kar zadovoljen je bil potem.« MAMICA JE DOMA Drugega malčka sva iskala na severnem koncu Gorenjske. Na Jesenicah sva se ustavila. Družina Blaženke in Marjana Jesiha živi na Javor-niku. Blaženka je prvi otrok, ki je bil rojen letos v jeseniški porodnišnici. Sredi popoldneva so zdravniki pomagali na svet krepki punčki. Kat era teta me bo vzela varstvo? . »Ce sva pričakovala fantka? Nama z možem je bilo Dobro mi je, ker imam mamico doma Mama pri Jesihovih ni zaposlena. Dovolj dela ima z dvema nagajivima — dvoin-polletno Romanco in enoletno Blaženko. »Moram biti doma,« pravi. »Mož je zaposlen v podjetju Kovinar. Le z njegovim zaslužkom pa je težko shajati. Prebijamo se s pomočjo moževe mame. Tudi stanovanja nimamo preveč udobnega. Samo sobo in kuhinjo imamo. Pa še to komaj dva meseca. Prej smo stanovali skupaj s staro mamo. Ko bo najmlajša stara vsaj dve leti, se bom gotovo zaposlila. Da bi zdaj plačevala varstvo, je predrago. Kje bom dobila varstvo? Staro mamo bom prosila, kasneje pa jo bom gotovo dala v vr- tec. Vrtec pa je na Koroški Beli. In šola tudi.« Vsi so bili punčke veseli ob rojstvu. Mož je sicer nekaj govoril o fantu, mami pa je bilo že pred rojstvom bolj prav, da bi bili pri hiši dve dekleti. TANJA IMA ŽE MLAJŠO SESTRICO Podnart je dolga vas. Pa ne tako dolga, da bi bilo težko dobiti družino Sotlarjevih. Tudi tu imajo hčerko rojeno na dan novega leta. Zdrava je bila vse leto, le nekaj dni po rojstvu je morala ostati Veste, da sem pred štirinajstimi dnevi dobila sestrico? v bolnišnici. Sicer pa je prava sreča, da ni bolezni. Zdravnika imajo Podnarčani precej daleč — v Radovljici. Otroška posvetovalnica je bila včasih enkrat mesečno v Podnartu. Zdaj je že dalj časa ni. Tudi otrok ni v kraju ne vem koliko. Kakih deset, petnajst. »Oba z možem sva zaposlena,« jc povedala Tanjina mama Danica. »Jaz v obratu Iskre na Lipnici, mož Jože pa v kemični tovarni Podnart. Kadar sem v službi, pazi na hčerko stara mama. Vrtca v Podnartu ni. šola — štirirazredna — pa je na Vo-šah. Glede stanovanja je kar v redu, saj imamo novo hišo.« Bo Tanja kmalu dobila bratca ali sestrico? »Saj že ima sestrico, štirinajst dni je stara. Prva punčka — stara bi bila dve leti in pol — je umrla. Ja, same punce so pri hiši. Prav bi še bilo, da bi bil še kak fant, pa tudi proti dekletom nimamo nič.« FANT OD FARE Iz Podnarta do Srednje Dobrave pri Kropi ni daleč. Obisk sva namenila družini Lojzke in Stjepana Škvorca. Tudi njun sin je bil med prvimi Gorenjci rojenimi v letošnjem letu. »Fant od fare je tale naš Štefan,« je dejala mama Lojzka. »Pri hiši smo že pred tem imeli fanta in dekle. Vedno pa sem želela, da bi imeli v novi hiši še enega fanta. Zdaj ga imamo.« »Zgradili smo namreč novo hišo. že pred desetimi leti smo začeli graditi, pa še ni gotova. Zaposlena sva oba z možem, jaz popoldne, mož na tri ,šihte'. Na Štefana pazi popoldne hčerka, čeprav ji zaradi tega manjka časa za učenje.« Prebivalci Srednje Dobrave morajo k zdravniku v Radovljico, otroška posvetovalnica pa je v Kropi. Leta bi morala biti odprta enkrat mesečno, vendar zaradi pomanjkanja zdravnikov ni vedno. Majhne otroke obiskujejo tudi patronažne sestre. »Sicer pa nam Štefan ni delal skrbi,« pravijo pri Škvor-čevih. »Le v sedmem mesecu je imel angino. Rada bi bila doma. če hočem zaslužiti, pa moram biti zaposlena. Sem snažilka v šoli Lipnici. Še tako je treba zelo varčevati. Po eni strani varčujemo, na drugi strani pa otrokom ne moremo nuditi urejenega doma.« Kaj me neki čaka v letu 1972? PRVI GORENJEC V Preddvoru je doma prvi Gorenjec rojen leta 1971. Jože in Marija Križnar sta z Minkom dobila četrtega otroka. Mame ob najinem obisku ni bilo doma. Za spremembo je odgovarjal kar »poglavar družine«. »Ja, novo leto. Snežilo je kot za stavo, ženi se je mu- dilo v porodnišnico, prevoza pa ni bilo mogoče dobiti. Telefonske žice so bile potrgane, soseda pa ni bilo doma.« Končno je Marijo do Kranja zapeljal neki Tržičan. Čez dobro uro se je Križnar-jeva družina že povečala. »Minko je dobro prebil prvo leto. Tudi z drugimi tre- Kar poglejte! Prvi Gorenjec rojen v letu 1971 sem mi nimamo težav,« je povedal Jože. »Otroška posvetovalnica je v Preddvoru vsak prvi torek v mesecu, redni zdravnik je pa tu. Z ženo sva oba zaposlena. Ona je prešivalka v Planiki, jaz pa v Iskri tehnolog za avtomate. Za varstvo imamo k sreči dobro teto. Sicer bi pri štirih otrocih morala žena biti doma. Vrtca v Preddvoru še ni. Upam pa, da bo kmalu. Malega bi zagotovo dali v vrtec, šolo imamo blizu. Otroci se ne morejo potepati..« Stanovanje imajo pri Križ-narjevih dovolj veliko. Povedali so mi, da so hišo gradili deset let. Zdaj pa je res dovolj prostora — še za kakega malčka. »Za začetek sem hotel fanta. Pa je bila punca. Dvajset litrov vina sem takrat izgubil zaradi stave. Potem mi je bilo vseeno. Za tega zadnjega sem celo mislil, da bo punčka — zaradi parov: dva fanta in dve dekleti.« Pet družin smo obiskali. Pet enoletnih malčkov, ki imajo rojstni dan na novo leto. Ugotoviti, kdo je lepši, ni mogoče. Vsi so rde-čelični, dobrovoljni, pravi debeluščki. Le vsaki mami se zdi, da je njen najlepši. Za nobeno ceno ga ne bi zamenjala. In kaj naj želimo malčkom za novo leto? Petru večje stanovanje, Blaženki, da ima še naprej mamo doma, Tanji, prijateljstvo z mlajšo sestrico, Štefanu, da bi očka dovolj zaslužil in bi bila mama lahko doma, Minku pa, da bi bila njegova teta zdrava. In vsem še naprej veliko zdravja. To je največ vredno. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Drugo srečanje z Abrahamom Težak in moreč je včasih naš vsakdan. Utrujeni od prejšnjega začenjamo nov dan. V takih trenutkih največkrat mislimo na težave, pri tem pa redko pomislimo, da nismo edini. Nekaj čudnega je v človeku, da iaže prenaša bolečino, če vidi, da ni sam. Tako sem razmišljal, ko sem se v Ribčevem lazu v Bohinju odpravljal iz hiše številka 23. Po obisku pri Ivani Logar, ki je v ponedeljek 27. decembra praznovala stoti rojstni dan, me je obdajalo čudno zadovoljstvo, življenje človeka je tako enkratno, da je prava lepota toliko lepša, kolikor težji so bili preživeli trenutki. Ivani Logar, ki se je kmalu potem, ko je bila stara 17 let, poročila, življenje ni bilo postlano s cvetjem. »O tem, ali se bosta dva vzela ali ne, so včasih odločali starši,« je poudarila. Srce da je slab gospodar, je bilo takrat pravilo. In za Dobravčevo Ivano, rojeno v Bohinjski Bistrici, so doma rekli, da je lahko vesela, ker bo dobila Logarjevega fanta, ki jc bil 10 let starejši od nje. Imel je 18 goldinarjev. In to za tiste čase menda ni bilo malo. Tri otroke je Ivana povila. Dva in moža ie preživela. Danes skrbi zanio 68-Ietna hčerka Justina. Tudi ona nima več moža. Sin je Justini padel v partizanih. Hčerki pa sta toliko stari, da imata tudi že po dvajset let stare otroke. Tako je Ivana Logar ob drugem srečanju z Abrahamom že trikrat prababica: Mntinžu. Tomažu in Andreju. »Le napišite, da bo kaj branja. Pa tudi to napišite, kako lepo mi Justina streže. čer>rav sem včasih že malo naveličana tega enoličnega čakanja, sem vseeno srečna, da se bUža 100-letnica. Zelo sem si želela, da bi dočakala ta Jubilej. Zadnja leta sem vsak mesec dala na stran od pokojnine nekaj tisočakov. Mislim, da se jih je nabralo zdaj 260. Vse to sem hranila za 100-letnico, da bodo vsi, ki me bodo obiskali, lepo po-streženi. Veste, včasih je pri nas, ker smo imeli gostilno, vino velikokrat od mize teklo, želela sem si, da bi tudi ob moji 100-Ietnici še enkrat.« Sicer pa je Ivana sovražila pijance. Pijanci da so največkrat bili tudi babjeki in zapravljivci, je povedala. Čeprav je že 27 let, kar so ji ohromele noge in je zato »priklenjena« na invalidski voziček, in čeprav že skoraj 10 let ne vidi pa tudi sliši slabo, je še vedno zelo živahna. Ko jc imela 90 let, je napletla še 16 parov nogavic. Različnih dogodkov desetletja nazaj pa se spominja tako dobro, kot da so se zgodili včeraj. »Dobro se še spominjam, kako so 1902. leta delali železnico in predor. Takrat so delali močni in postavni možje in fantje, večinoma iz južnih krajev. Bili so med njimi tudi takšni, ki so v enem dnevu toliko popili, kot naši ljudje v enem tednu ne. Pa mm 100-Ietna Ivana Logar z 68-Ieino hčerko Justino — Foto: F. Perdan se jim ni niti poznalo. Največkrat so bili mirnejši kot domačini, ko so ga malo čutili.« »Kako pa je bilo takrat, ko ste prvič videli avto?« »To je bilo 1903. leta v Ra-dovni, kjer smo takrat stanovali. Mimogrede povedano, kar sedemkrat sem se v življenju selila. No, v Radovni smo imeli takrat gostilno. K nam se je pripeljal z avtomobilom neki Nemec lovit ribe. S seboj pa je imel tisto pojočo škatlo, no, gramofon ji pravijo danes. O kako se mi je vse skupaj zdelo smešno.« Pred leti, ko ji vid še ni toliko pešal, je Ivana vsako poletje sedela pred hišo in opazovala avtomobile. »O, koliko jih je. Pa koliko tujcev danes prihaja v Bo-hini. Saj so včasih tudi, toda veliko manj iih ie bilo in vsi so prišli s kočijami. Bili pa so sami netični in so znali uživati živlienje. Pa tudi sicer so Ijudie včasih drugače živeli. Niso imeli toliko vsega kot danes pa je b>'o vseeno več gostiln kot sr^aj. In vsi birti so lahko živeli.« V teh dneh, ko praznuje 100-letnico, Ivana tudi rada pove, da je že minilo 82 let, kar se je poročila. Tretjega marca letos je bilo to. In 1939. leta sta z možem praznovala zlato poroko. Takrat sta se tudi slikala. Čeprav je od takrat minilo več kot 30 let, se ni dosti spremenila. Isti obraz in nasmeh, le nekaj gub jc več in nekaj las jc manj. »Veste, nič ni res, da se morajo ljudje veliko gibati, da ostanejo zdravi, če bi to držalo, potem bi me že zdavnaj ne bilo več. Toliko let me že hčerka Justina vozi s tem vozičkom, pa za zdaj nimam nobenih težav s prebavo aH podobnim. Mislim, da jc pomembneje, kaj ljudje jedo. Jaz sem imela vedno najraje kislo zelje in meso. In še danes je moja nailiubša jed zelje in pire krompir. Bohinjci Ivano dobro poznajo in tudi radi jo imajo. Skoraj ni dneva, da je ne bi kdo obiskal. Pa tudi tujci radi pridejo na obisk. Nič koliko slik ima, ko so se v zadniih letih domačini in tujci slikali z njo. Za spomin, da so sc slikali s skoro 100-letnico. £ Ko smo pred tremi leti v našem časopisu pisali o Ivani Logar, smo obljubili, da jo bomo za stoti rojstni dan obiskali. Veseli smo bili, da smo to obljubo lahko izpolnili, žal se v ponedeljek nismo mogH udeležiti slavja, ko so Jo obiskali, obdaril! m jI čestitali predstavniki občinske skupščine ter drugI. V?en ljubeznijo zdravniki, otro**« negovalke, sestre, tovarisi-ce ... D. ScdeJ Skrivnost malega Ko prelistamo časopis in ne najdemo nič zanimivega več, se ustavimo še pri malih oglasih. Pogledamo, če bi se dalo kaj poceni kupiti, se nasmejemo zahtevni ženitni ponudbi in zanimanja je največkrat konec. Na videz suhoparne besede pod KUPIM ali pod PRODAM pa ŽENITNE ponudbe često skrivajo zanimive in zapletene zgodbe, če bi za hip odgrnili tančico anonimnosti, bi morda spoznali mlado družino, ki prek oglasa išče večjo sobo ali razočarano mlado mamico, ki bi rada očka za svojo živahno hčerko in dobrega moža in pa kmečkega fanta, ki že leze v četrto desetletje pa še ni našel neveste. Vesele in žalostne usode se skrivajo za vrsticami. A večkrat so žalostne. Z vsem pogumom in spretnostjo sem se skušala približati nekaterim izmed njih v želji, da odkrijem delček življenja ljudi, ki so nam tako blizu in so nam sorodni, pa jih vendar ne poznamo in brezbrižno hodimo mimo "jih. IšCEVA SOBO IN KUHINJO Živita v bloku, v novem delu manjšega mesta. Mlada sta, komaj nekaj čez dvajset let jima je •n dva otroka imata. Večji je *e shodil, manjšega so dobili pred mesecem. Šc veliko takšnih družin živi tam. Pa je vendar razlika med njimi. Pazina, ki sem jo obiskala, «vi skupaj s starši v majhnem dvosobnem stanovanju. ^ njimi je tudi štiriindvaj,-Sctletni možev brat. Čakajo, da se bo oženil in odselil. Bo s'iska vsaj malo manjša. Pet °draslih in dva otroka ima sedaj za dnevno bivanje, za kuhanje in spanje le 40 metrov prostora. Mlada z otroki sta v dnevni sobi. Kavč, ob steni omara in ob drugi košek in otroška posteljica. Fotelji in zaboj za otroško perilo so potisnjeni v kot. da lahko pridejo do okna. »Vsepovsod sva že iskala stanovanje. Nfičkoliko vrat sva že odprla, veliko prošenj narn:;a1a. Vsaj večjo sobo bi potrebovala. Pri znancih sva že bila. prosila sva v podjetju, kjer sva zaposlena. Šele čez nekaj let nrideva na vrsto, Praviio, da po statutu po-lletia lahko šele no petih letih od dneva zaposlitve lah Kako majhnismo včasih Ko se leto izteka in se približuje Silvestrovo, je navada, da potegnemo črto in pogledamo, kaj nam je prineslo dobrega in slabega. Dosti zanimivega in veselega je bilo. A bili so tudi dogodki, ki so me pretresli. Morda celo nepomembni, nekako ob robu dogajanj, a zato še toliko bolj globoki in žalostni. Najteže mi je bilo, ko sem obiskala Marijo Frlic v Vinharjih. Njeni zapisi o navadah in običajih Poljancev so znani skoraj- slehernemu našemu bralcu. Z invalidskega stola me je pozdravila živahna petdesetletna žena. Desnica je krepko stisnila mojo. »Vzemite stol in usedite se,« je povabila. Predstavila sem se in povedala, zakaj sem prišla. Da nas je več in da bomo obiskali še Hotovljo in Bačne, da... »Vzemite svinčnik in napišite. Ne slišim vas.« Zmanjkalo mi je besed. Nisem vedela, kaj bi ji rekla, kaj hi napisala. Pa me je opogumila: »Kar vprašajte, napišite, se bova že sporazumeli.« Pred mano se je odprl svet, tako tuj in temen Komaj nekaj čez dvajset let ji je bilo, ko jo jc bolezen priklenila na posteljo in le nekaj let kasneje se je vše okrog nje zavilo v tišino. Njen svet je postala majhna soba v očetovi hiši. A pogumna žena s poljanskih hribov se ni vdala. Z vso odločnostjo in neizmerno potrpe-Žljivostjo je širila stene, nc samo na domačo vas in Poljansko dolino, temveč še daleč naprej. Prebirala je knjige najprej domačih in nato tudi tujih pisateljev, Začela se je učiti esperanta. Zmagala je. V jeziku »prijateljstva'! kot ga sama imenuje, si je začela dopisovati s Francozi, Danci, Italijani. Angleži. Postali so prijatelji, čeprav se poznajo samo prek pisem. In ko je obujala spomine na dekliška leta, na petje fantov na vasi, na kmečke praznike pa tega ni mogla Idkomur povedati, je začela pisati. »Kako sem bila srečna, ko so objavili prve vrstice. Vso noč nisem spala . . « Bolj, ko sem poslušala to ženo, ki so ji leta tišine in samote le razširile duha, ki kljub vsem nadlogam ni Obupata, boli sem spoznavala, kako majhni smo včasih, ko tožimo že nad nepomembnimi vsakdanjimi težavami. Poldka Bogataj ko upava na rešitev prošnje za stanovanje. Pa sva dala oglas v časopis. Nekaj dni ni bilo nobene ponudbe. Potem je prišla prva in ed5nn. Opremljeno sobo in kuhinjo bi lahko dobila. 500 din mesečno je zahteval lastnik. Le en pogoj je še bil. Dveletno predplačilo. Več kot milijon bi morala odšteti. Kje naj jih dobiva?« Sedela sta na kavču in se držala za roke. Veliko življenja je še pred njima in veliko lepega ju še čaka. Toda ne mislita na to. Pred njima je nerešeno stanovanjsko vprašanje in v tem hipu ne mislita na nič drugega. Bosta našla moč, da ga rešita? ŽETIM SPOZNATI DOBREGA, INTELIGENTNEGA FANTA tjdo že dolgo poznam, ^živahno dekle je bila 1 in v družbi r riljubljena. Šc vedno je lepa in nasmejana, le pogled ima nekam otožen. Študirati je hotela »Dobra pravnica bom.« je govorila včasih pol za šalo in pol zares. Veliki so bili njeni načrti Pa jih je pretrgalo drobno bitje, ki ie hotelo živeti, pa čVje Majda to želela ali ne. »Tako hudo mi je bilo t; daj, da sem sklenila, da ne poeledam nobene«?** moškega več. Kako sem bila razočarana. Neka i mesecev sva hodila in mislila sem. da ni boljšega in lepšega fanta. »Ne bom se še ženil,« mi je rekel, ko sem mu povedala kako je z menoj. »Premlad sem še in študiral bi tudi rad.« Dvajset tisočakov mi je stisnil v roko in rekel naj si poiščem zdravnika. Presenečena in razočarana sem mu jih vrnila-. Najprej nisem hotela splaviti, potem pa je bilo prepozno. In kako se je fant branil očetovstva. Še mamica mu je priskočila na pomoč in dokazovala, da njen sin že ni takšen in da je prepričana, da Nataška ni njegova.« Tedaj se je Majda odločila, da nc bo več iskala njegove pomoči. Posvetila se je otroku. Njen delovni dan se je začel ob petih zjutraj, ko sta z Nataško hiteli proti vrtcu, in se končal pozno zvečer, ko je obesila pleničke. Hčerka je rasla, začela je hoditi in klepetati. Že sprašuje, kje je njen očka, zakaj ona nima očka. »Nenadoma se mi je zazdelo, da sem tako osamljena. Spoznala sem, da imam vso pravice do sreče, do družine. Kar. ko bi dala oglas v časopis? PrcmišMevala sem. oklevala in se končno odločila. .Želim spoznati dobrega, in- teligentnega fanta, ki bi bil dober očka triletni hčerki', sem napisala. Spozna!a sva se že. Prijeten fant je, nekoliko starejši od mene. Z Nataško sta takoj postala prijatelja, če se bom poročila? Takoj še ne. Saj se ne mudi.« Bo Majda našla srečo? Mogoče. Lahko pa ji upanje prinese novo razočaranje. NESPORAZUM red hlevom jc stal. Z vilami v rokah. Velik in močan tridesetletni fant. »Prišla sem zaradi oglasa, ki ste ga dali v časopis,« sem se predstavila. »Kaj res?!« je ves zardel in hudo nerodno mu jc bilo. Obrisal je roko in mi jo podal Za njim je pristopicala iz hleva drobna kmečka ženica z žehtarjem v rokah. »Zaradi ogiasa je prišla. Kaj sem vam pravil, mati.« »Kaj res? Pa sva že mislila, da se nobena ne bo javila. Kar poglejte ga, mojega Ivana. Kako je postaven.« Šele tedaj sem uvidela, zakaj taka prijaznost. Napačno sem se predstavila oziroma se sploh nisem. Skušam popraviti, a gorenjska mamica mi ne da do besede. »Od kje pa ste doma? Ja, kako lep plašč imate. Pa znate delati na kmetiji. Ja, saj tudi ne bo treba. Ivan ima že skoraj vse stroje.« »Le žene ne,« se skušam pošaliti, pa takoj vse vzame zares. »Kje pa si Ivan, neroda!« okrega sina, »ne stoj tako, reci no kaj. No, ja, sama se zmenita, jaz grem v hišo.« Sedaj je obema nerodno, meni in Ivanu. Ko ravno zberem pogum, da bi pojasnila zmoto, se oglasi: »Pogleiva, kako lepo živino imam.« Greva v hlev in ko opazi moje nič kaj veliko navdušenje za živino, me povabi v hišo »Bodo mati kaj postregli.« Prav po mestno mi pomaga sleči plašč in tedaj opazi obroček na levi roki. »Pa ste rekli, da ste prišli zaradi oglasa, a nosite poročni prstan.« »Res n>ste prišli zaradi oglasa?« se materi zatrese skodelica v rokah. Nesporazum je hitro rešen in zadrege je konec. Ob bez-govem čaju se razvije besaa o dekletih, ki nočejo pos'av-nih kmečkih fantov. L. Bogataj EE R =Č Pravzaprav bi se vedno morala nekako takole ko-rajžno bodriti: zamera gor, zamera dol, napisala sem po pravici in resnici in ni mi mar, če mi zaradi tega zamerljivo grozijo z »zlasal jo bom« ali »sfaširal bom tisto trapasto babo«. Saj priznam, posebno v začetku sem ga večkrat polomila, tako da ni bilo čudno, da so mi prizadeti obrnili hrbet in so mc obveščah s skrajnim nezaupanjem. Z zamerljivostjo imam nenehne težave, kar me seveda niti najmanj ne razveseljuje. Potem sebi očitam površnost, drugim se opravičujem. »Glasnih'.- zamer, tistih torej, zaradi katerih me upravičeno oštevajo, je sicer nekoliko manj, število »tihih« pa nenehno in vznemirljivo narašča. In kakšne to »tihe« zamere? Pridem, na primer v podjetje, kjer so nekaj skuhali. »Pa zakaj morate vrtati prav v nas?« se branijo. »Ali ne bi šli raje drugam, a?« In ker ne bi šla raje drugam, si nakopljem njihovo tiho zamero. Ali pa pogostejše vrste tihih zamer: ne več tako rosno mlada ženska mi očita, da je fotografija v časopisu zanič, ker se vidi njen podbradek, loki mi zameri, ker je v poročilu omenjen pozneje kot njegov sosed Štefek, vaščani me napadajo, če napišem, da ima največ prometa pri oddajanju sob vdova Micka — a oni že vedo zakaj — zamerijo mi, če v zagovor na očitke o slabi prehrani ne objavim kar kompletnih jedilnih listov in nekje so celo zamerili, ker v poročilu nisem omenila da bodo začeli javno preganjati vse, ki se izživljajo z metanjem kep in kukanjem v hišnikovo stanovanje, ker bo sicer hišnik prenehal skrbeti za stavbo. Zamer je torej nešteto, tudi z moje strani, le s to razliko, da sama ne smem biti zamerljiva. Najbrž bi bilo precej čudno, ko bi se ogibala predsednika neke krajevne skupnosti, ki me je nekoč pošteno ozmerjal ker me ni bilo na njegovo sejo, a mu nisem mogla dopovedati, da sem morala na važnejšo občinsko konje renco. Ob koncu želim bralcem in vsem, ki sem se jim kdaj zamerila, srečno, nezamerljivo novo leto. Darinka Sedej VSEM OBČANOM SREČNO 1972 Kolektiv splošnega gradbenega podjetja PROJEKT KRANJ želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1972 Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj želi vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom uspeha polno novo leto 1972 A KOLEKTIV CESTNEGA PODJETJA V KRANJU KOLEKTIV Zdravstvenega doma KRANJ z enotami v KRANJU, SKOF-TI LOKI in TRŽIČU želi občanom srečno 1972. leto Prešernovo gledališče Kranj želi vsem cenjenim abonentom in obiskovalcem srečno novo leto 1972 IZOBRAŽEVALNA IN PROIZVAJALNA ORGANIZACIJA Tekstilni šolski center KRANJ želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1972. Nudi kvalitetne storitve barvanja, tiskanja, apretiranja in vse vrste lepljivih »centelin« tkanin za konfekcijo Ko se mu je zdelo primerno, je nadaljeval ^'fno, kakor da se med tem ni zgodilo nič posebnega: — Gestapovci vedo več, kot si misliva. Kako So odkrili, ne morem zvedeti. Rečem ti le . .. Martina ga je neverno pogledala: — Kdo bo potem vedel, če ne ti? Filip se tudi zdaj ni dal zmesti. — Kdo, nc vem, čeprav si lahko mislim. Jaz Sern z njimi le v dobrih odnosih in nič drugega, toliko pa vem, da se upiramo zaman. Premočni s° in naši ljudje padajo kar tako. Mar nc vidiš, aa bo gošarjev kmalu konec, pa če se midva takoj razmnoživa v veliko vojsko. Če so Nemci taki kakor so, pač moramo to upoštevati. Rekla ,°š, da jih hvalim, v resnici pa samo ugotav-tjarn, kako je. Močni so. Taki sili ni mogoče kljubovati. Vojska pa tudi nc more trajati več-Vidiš, je postal nekako ljubeznivejši, — ne P°znaš še sveta in njegove moči, kadar se z njim spreš. Premlada si še, pa te moti, da nam zdaj ^»spodarijo tujci. Zato si se od teh razgretih Bav dala zapeljati. Še mene je nekaj časa zana-Sa'°, kakor da Nemci navsezadnje niso ljudje. ~~ Tako govori brat? se je otepala še vedno, ttsla pa ni. Kam le, če nima moči, da bi šla v gozd. Filip je preslišal njeno opazko, kaili če ga ?* bi poslušala in čc vsaj del tega ne bi ostalo nJej, bi prav gotovo odšla. Zato je rekel: """" Brat ali ne, gre za mnogo več. Zato si Morava pomagati, in sicer kakor je najbolje in posebno še Aleševo. Ali si lahko misliš, kako ga bomo potrebovali po vojni?! — Obljubila sem mu, da bom še prišla, zdaj pa je vse drugače. Aleš hoče naj takoj pobegnem! — Tega zdaj ne boš naredila; potem je Aleš pokopan in ti z njim. Ne pozabi, da v vojskah, tudi če je tako videti, ne zmaguje orožje, da niso odločilne bitke, temveč trezna presoja okoliščin. Treba je znati izkoristiti vsa nasprotja. To velja posebno za majhne, kakor smo mi. Kar počenjajo partizani, najbrž ne s slabim namenom, je prekrvavo; preveč boleče. In to za neke neuresničljive želje, ki so daleč od nas. Pri tem lahko življenje samo izgubiš. Zato v roke pamet, pamet! Polagoma se je Martina sprijaznila z mislijo, da bo gestapovce res treba ukaniti. Filip pa še ni odnehal. — Življenju moramo podrejati vse, je rekel, — tudi čast, če je treba. Sicer pa je to le nekaj navideznega. Martina ni vedela ali se zdaj tudi norčuje, kajti prav zaradi življenja je nekaj podobnega tudi ona rekla Alešu v zaporu. Doživetja teh dni ji niso dovoljevala prave presoje, ker je bilo tudi v Filipovih besedah nekaj resnice. Nazadnje je spravila iz sebe: — Ne vem, kako se bo končalo. Ni mi za tvoje zapletene načrte. Hočem le, da boš res pomagal Alešu. A brez umazanij! Morda bi se dalo rešiti še koga drugega. Tudi ti boš morda kdaj ■van jan • mrtvi ^Pametneje. In ti, prav ti si tista, od katere 'e odvisno Aleševo življenje. Dobro čutiš, kje je r*-*sit ki, ev, zato poskrbi, da bo Aleš ostal! Priča- joče je opazoval učinek zadnjih besed. Martina, ki je Filipovo prigovarjanje pred nodom k Alešu zdaj zlahka povezala s tem, ar Ji je prišepetaval, je vsa nesrečna siknila: J~ Satan! • Filip se zaradi tega ni razburil, le opomnil 30 Je ledeno: D ~~ S tem nc boš koristila prav nikomur. Raje (. misli, v kakšni nevarnosti si! Samo pomagam ^ zato ti lahko svetujem, časi so hudi. . . No, . se bova razumela. Ni mogoče reči, da partijski nameni niso dobri. Najbrž bi bilo tudi ne ne!iaJ lepega, a nima prave moči in zato tudi ž Prihodnosti. Poglej, tudi jaz sem storil veliko JjJJ®' morda več kot večina v soseščini, pa te r^am: je kaj zaleglo? Še toliko ne, kolikor j, P'ja v morju. Vztrajati pomeni isto kakor 'lit ' v'tn^' koliko jih izgine za prazen ^ • Nemci nas ne bodo gledali, da se bomo še . J šli nekakšno vojsko. In preden se bo h ^nilo na to ali na drugo stran, nas bo konec, ^'ftalo nas je. Zato vojskovanje prepustimo šini, potem bomo pa že videli. fy Kar naprej plašiš in groziš, kakor da ne Vedela, kako je nevarno. Vzemi kakor že hočeš, moram ti dopove-\ kje smo. Je K-Sto' zarac*i česar si je lahko toliko dovolil, tet kleševa rešitev. Zato mu ni bilo nič prelij, kajti VVerner mu je jasno povedal, kaj je jeC??Va naloga. Najmanj toliko kakor Werner p °il tudi on prežet z željo, da izkoreninijo K i tlzanstvo, to pa zdaj v tej dolini niti ne bo K° težko. h0r~~ Kar sc mene tiče, ti bom pomagal, da Vfcjjg? gestapovce ukanili. Ni nemogoče, boš Martina se je Filipu skušala upirati iako, da rj^Je začela pregovarjati in odvračati s te poti. fa jo jc ustavil in ji jasno povedal: tenT~" Naj ti ne pride na misel, da bi o vsem , H kri; .---__x:i____j.:______i r>„.__. i__xi„ x~ Več kaj sporočila partizanom! Potem bo šlo še Sg; ?'av' in ti boš kriva smrti toliko Slovencev! Ze tako preveč izginjamo! To sem ti povedal Večkrat. "~* Spet groziš! t>ro~~ Moram, če hočeš, la nas bo ostalo čimveč. tftJt '° nas Je» da bi Si lahko privoščili kaj vro^**- Premalo rabimo pamet, in nasedamo ,n gl-vam Vsako življenje je dragoceno, potreben pomoči. Po zelo ozki brvi hodiš, če misliš, da je tako prav, pa daj! Rok pa si ne maži in tudi v kaj drugega mc ne skušaj mešati! Martina je čutila, da je v nevarnosti. Ne da bi skušala razumeti, da jo je Filip potegnil za seboj v blato, ki ji je že zdaj težilo noge, sc je s tem, ko ni izginila v gozdove, prepustila drugemu nevarnejšemu toku. A vse mora storiti za Aleševo rešitev, zaradi Filipa se pa ni hotela slepiti. Morda se bo vse to končalo le kako srečno. Dotlej pa sta poroka drug drugemu. Kaj bo rekel Aleš, ker se ne ravna po njegovem? Ta glas je bil zdaj šc čisto tih, vendar v njej ni zaspal nikoli več. Tiste dni je Martina prestregla marsikak oster pogled. Ne ona ne Filip nista bila aretirana, nenadoma pa so vzeli še Petra. Ljudje jima niso želeli hudega, toda njuna prostost je preveč bodla V oči. Šepetali so si marsikaj. V ušesih so ji zvenele Filipove besede: — Vse bo še dobro, samo da nihče ne bo ničesar izvedel. Kmalu boš spet videla Aleša, samo če boš hotela. Še bolj kot Martina se je moral paziti Filip. Namesto da bi jima ljudje bolj zaupali, so se njemu in Martini nekateri raje ognili. Še bolj kakor pred mesecem je računal, da zdaj vsi sumijo drug drugega, da je vse šc bolj zapleteno kot prej. Zato je delal zadržano, previdno. Tudi k Rozi je hodil kakor tat. Po svoje bi že ukrepal naprej, a je moral čakati, kaj bo sklenil VVerner. Nemirno je zasledoval nadaljnji razplet, potem pa je dobil VVcr-nerjev ukaz: »Navežite stike z bataljonom! Delujte v obe smeri! Utrjujte zaupanje!« Sledili so natančnejši nasveti, ki pa jih Filipu ni bilo lahko speljati. Toda umika gestapovci niso poznali. Partizanski bataljon se je v teh dneh obdal s tako previdnostjo, da ni bilo lahko izpolniti naročila. Filip pa je bil vztrajen kot črv, nič mu ni bilo pretežko, samo da bi si utrdil zaupanje. Tobak in cigarete so zdaj v bataljonu, ki se je po vsem sodeč preselil v odročne gozdove, zelo pogrešali. Nikoli jih niso imeli preveč, toda v teh razmerah, je bilo pomanjkanje še posebno občutno. Za meso ni bilo tako hudo, saj je bilo v planinah še vedno nekaj drobnice, če ne so pa kak rep od kod prignali. Zdaj je bilo za tobačno akcijo žc vse pripravljeno, Filip in trafikant sta čakala le še partizane, da bi odnesli cigarete in tobak. Vse skupaj naj bi bilo videti kot nasilno dejanje, da trafikant ne bi bil kriv in da bi mu še naprej nakazovali mesečne obroke cigaret. Takole bo morda le zvedel, kje so. Počasi, a zanesljivo! se je tolažil Filip, čeravno za kaj takega ni bilo treba dosti ljudi, je priprave vodil bataljonski štab. Zveze s terenom so bile posebno v teh dneh izredno občutljive, zato so bili previdni. — Šlo jih bo le pet! je odločil komandant Tiger. Celo sam je odbral fante, ki so se mu zdeli najprimernejši: vodnika Medveda, drznega Mikija, Risa pa še Majskega in Peruna. Povedal jim je, zbranim na samem, po kaj gredo, vse drugo pa je natančneje razložil samo vodniku Medvedu. — S trafikantom smo domenjeni. Dobili boste še vso zalogo. Trafiko potem poškodujte, da bodo sledovi vidni. Tega ne smete pozabiti, da bodo naši ljudje v dolini zaščiteni, mu je dopovedoval komandant. — S tem boste dosegli šc nekaj: videti bo, ko da je tam razgrajala večja enota; tako bo prijavil tudi trafikant, ki jc naš človek. Nazadnje boste pri žandarmeriji, saj veš da je blizu, spustili še po nekaj strelov. Vendar šele potem, ko boste s plenom že iz vasi. Žandar-ji so zaradi bližine lahko nevarni. Potem jc Medvedu še posebej opisal, da jih bo nad vasjo, blizu tam, kjer se ločijo poti, vodil na cilj. — Na, brzostrelko ti posodim za nocoj, ti pa mi daj puško! je presenetil Medveda komandant. Fantje, za katere drugi niso vedeli, kam so poslani, so hitro pripravili vse potrebno. Kmalu so se z velikimi in praznimi nahrbtniki spustili skozi redke gozdove, ki so se spodaj vse bolj gostili. Hiteli so, ne da bi pri tem zanemarjali previdnost. Nad vasjo so morali biti ob določeni uri. Veselili so se spremembe in naloge, ki je bila morda nekoliko tvegana, vendar pa nevsakdanja in privlačna. Kadilci so bili štirje med njimi, le vodnik Medved je bil izjema. — Kako, da ti nič ni do tega? Nisi nikoli kadil? so ga vprašali med potjo. — Kaj ne. Kdo pa ni poskušal. Najprej sro-bot, potem iz radovednosti še kak čik. Morda bi bil tudi danes kadilec, pa se je zgodilo nekaj posebnega. V želji, da bi bili kot odrasli, smo jih nekoč, ko sem bil trinajst let siar, kupi i i kar dve škatli. Taki rjavi, in v vsaki jih je bilo po slo. Kadili smo jih tako, da smo prižigali kar s čiki. Prijatelja sta bila lega že navajena, mene pa je obšla huda slabost. Iz ust se mi je vlekla slina in potlej sem celo zbolel. Odtlej mi cigarete smrdijo. Med približevanjem dogovorjenemu kraju je vodnik opozoril: — Videti je vse mirno, vendar hodimo previdno. Nič se nc ve. V vasi je žandarmerija in tod okoli je rada kakšna zaseda. Ne bi bilo veselo, če bi nam kaka malenkost pokvarila lepe načrte. — Kakšne posebne nevarnosti ne bo. Vodil nas bo domač človek, ki tod pozna vsako stopinjo. Tobakova akcija je dozorevala. Tudi za Filipa, ki se je že bal, kako sc bo spet zbližal s partizani. Prejšnji dan se je odpeljal z vlakom po opravkih. Za kosilo je bil spet doma . . . O mraku se je izza grmovja odtrgalo pet temnih senc. Filip jih je čakal nad križpotjem. Pozdravili so se toplo, kajti že dolgo niso srečali človeka iz doline. Posebno Medved, ki je bil Filipov star znanec, se jc razveselil srečanja. Vmes so bila dolga leta, zato je bilo presenečenje toliko večje. Med čakanjem jim je Medved povedal vse nadrobnosti, kakor mu je naročil komandant. Zato niso bili presenečeni, ko jim je Filip sporočil: — Vse je pripravljeno. Dobili boste tobaka, da bo kaj nositi. Trafika je v gostilni. Potiho boste prišli k zadnjim vratom. Ni nevarno, vendar bodite pazljivi! Vsakemu je dal še kos kruha in mesa. Potem je počakal, da so leže za potjo tiho pojedli. Po kratkem posvetu so se neslišno vzdignili in se spustili proti vasi. Večer je bil tih. Ko so se stisnili k zadnji steni gostilne, so slišali le slabotno govorjenje redkih gostov, ki so bili prišli na kozarec in pogovor. I Združeno podjetje Slovenska železarne i rp KI Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želi srečno in uspeha polno novo leto 1972 Trgovsko podjetje ROŽCA JESENICE Vsem cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1972 ter se priporoča za nakup v svojih poslovalnicah PLINARNA Ljubljana s svojimi obrati in distributerji ŽELI SREČNO NOVO LETO! Proizvajamo mestni plin; prodajamo tekoči plin (butan-propan); opravljamo servisno in projektivno dejavnost; gradimo butanske postaje. Zahvaljujemo se vsem potrošnikom in se priporočamo! PLINARNA Ljubljana Tržiška tovarna kos in Trzic srpov nudi kvalitetne izdelke iz svojega proizvodnega programa, iB sicer: kose »Zmaj«, srpe, žeiczne grablje, slamorezne klinje, kl jih izdelujemo po vzorcih. Posebno obveščamo kmetijske proizvajalce, da izdelujemo vseh vrst kosilne nože za kosilnice in kombajne, pa tudi kompletne kose za kosilnice BCS in ALPINA. Poleg kmetijskega orodja oskrbujemo potrošnike z izredno kvalitetnim ročnim orodjem; mizarska dleta, pleskarske lopatice, zidarske ometače in drugo. Voznikom osebnih avtomobilov priporočamo posebne avtomO' bilske lopate, ki so primerne in potrebne pri neugodnih potovalnih razmerah v zimskem času. Vsi naši izdelki so znani na jugoslovanskem in tujem trgu. Zahtevajte kvalitetne izdelke naše proizvodnje. Obenem želimo vsem delovnim ljudem srečno in uspešne novo leto 1972. TIO tovarna industrijske opreme Lesce Proizvodni program: industrijska pnevmatika in hidravlika, merna tehnika Projektiranje — montaža — servis — mehanizacija — avtomatizacija Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto j/v/v. «vW\t. jtfMte. JfW&. JdMK .-»žMit. J^Afc JlW&. jM.*. jMv- JfcV*. jW,V. j/,WV- Al&££ iŠpgk A^f£ A^fk A^A gŠffitk. A^Ap. mffib. A^PgA iSpSk A^aČA ■V v5*£-v ^t^?- v5Wt\? V^fSi? vS**^ V3»£v v3w£v -^V *sSa^ <«5kF w -toS* -^aV '-^a^ ^a*- -^a>- let Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj v združenem podjetju ISKRA KRANJ Splošna vodna skupnost Gorenjske Krai proizvaja telefonske centrale, telefone, števce, stikala, merilne naprave. Vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1972 in veliko uspehov Vsem članom in lastnikom motornih vozil želi AVTO-MOTO društvo Kranj srečno in varno vožnjo v letu 1972. Delovna skupnost in organi družbenega upravljanja Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske in jim želi mnogo delovnih uspehov v letu 1972 5p= želi vsem občanom srečno in uspešno novo leto 1972 Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne proti-erozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj Servisno podjetje Kranj TAVČARJEVA 45, TELEFON 21 282 želi vsem svojim prijateljem in delovnim ljudem srečno novo leto 1972. Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna in inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pe- čarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri in pobiranje zank, JESENICE NA GORENJSKEM Splošno gradbeno podjetje SAVA Jesenice Izvaja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Ljubljane. Ta stanovanja prodaja interesen-tomr ki imajo lastna sredstva za odkup oz. si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta pa do zaključka gradnje. Obenem želi vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto 1972. Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Ko so dobili poljske uniforme (vsaj tako trdi reporter Quicka, čigar trditve je treba seveda jemati z določeno rezervo), se jih je lotil r.emir in so terjali pojasnila. Baje so se celo upirali, da bi še nadalje vadili, tako da se je baje moral vodja tečaja zateči po pomoč k šefu gestapa Mullerju, ta pa se je baje razjezil nad tem 'kupom svinj' (»Das ist ein schoner Sauhaufen!«) in ukazal vodji tečaja 'trdo ravnanje', če pa bi to ne zaleglo, naj bi neposlušneže postavil 'pred zid' (Greifen Sie hart durch! Wer meurtet, wird an die Wand gestellt. Verstanden?), vodja tečaja pa je baje na Miillerjev predlog odgovoril, da bi bilo potem 'potrebno polovico tečajnikov po-streliti'. Kakor piše Ouickov reporter, se je Muller šele potem omehčal in rekel, naj 'tečajnikom pojasni vso zadevo na ta način, da jih na (poljski način vadijo zato, ker so določeni, da bodo v primeru vojne s Poljsko morali zasesti pomembno mostišče na Poljskem in ga obdržati'. Potem so 22. avgusta 1939 prepeljali tečajnike v Oppeln in jih namestili v neki izpraznjeni šoli. V noči med 24. in 25. avgustom pa so jih v pokritih tovornjakih odpeljali v neki gozd ob meji in se šele tu na povelje preoblekli v poljske uniforme, padlo je povelje: »Popolna tišina! Nihče se ne sme oddaljevati!« Toda ob svitu so se nekateri vseeno oddaljili, čeprav ne posebno daleč, toda dovolj, da so naleteli na grupo tridesetih, oblečenih deloma v policijske 'drile' (delovne uniforme iz tankega, platnu podobnega blaga) deloma v obnošene civilne obleke. Njihovi stražarji tečajnikov niso pustili blizu in so jih odgnali. Takrat razen šefa gestapa Mullerja ni še nihče vedel, da je ta skupina (Muller jo je označeval 'Konzerva') namenjena za ustrelitev, ki jo bodo po ustrelitvi slikali, mrtve pa objavljali v časopisih kot 'žrtve poljskih napadov na obmejne nemške carinske in policijske postaje'. Potem sc jc skupina nemških esesovcev, preoblečena v poljske uniforme pomaknila proti poljski meji in sc preplazila čeznjo, da bi od tam 'napadla nemško ozemlje', vendar se je morala še istega dne umakniti nazaj, ker jc Hitler preložil začetek vojne s Poljsko od 26. avgusta 1939 ob peti uri petinštirideset minut zjutraj na 1. september 1939. To skupino je vodil SS-ober-sturmbahnfuhrcr Helhvig, medtem ko jc SS-sturmbahnfuhrer in tajni agent za posebne namene glavnega urada varnostne službe Naujocks imel s svojo skupino uprizoriti 'poljski napad na radijsko postajo v Gleivvitzu in preko radia pozvali Poljake na nemškem ozemlju k uporu proti r.eichu', da bi krajevna policija lahko v primeru, da bi Poljaki v Gleivvitzu in obmejnih predeleh nasedli Naujocksovi provokaciji, lahko krvavo z njimi obračunali, o čemer pa reporter Ouicka ni napisal niti besedice, čeprav je ob izbruhu vojne do takih obračunov s poljsko manjšino v Nemčiji tudi prišlo. Tudi Naujocks bi moral svojo provokacijo izvršiti 25. avgusta 1939. Ta dan je namreč prejel telegram: »GROSSMUTTER ERKRANTKT — BABICA ZBOLELA«. Taka je bila šifra za napad. Telegram je prejel v hotelu 'Haus Oberschlesicn', v katerem se je nastanil s svojimi ljudmi pod imenom Hermar.n Koller, inženir iz Duisburga. Ta telegram je bil prvi del povelja in je pomenil: pripravljenost na akcijo, ki naj bi jo sprožil drugi telegram pod šifro: GROSSMUTTER GE-STORBEN — BABICA UMRLA. Tega telegrama pa 25. avgusta ni bilo. Namesto tega se je oglasil telefon. Sef gestapa Muller mu je sporočil, da je akcija preložena. Zato naj do nadaljnjega počaka v hotelu. 25. AVGUST 1939 je bil za Hitlerja nenavaden dan. Nenavaden zato, ker je moral svojo odločitev spremeniti. Ob 15.05 je že izdal povelje vojski, naj bo pripravljena. 57 nemških divizij je bilo že zbranih v bližini poljskih meja. V vzhodni Prusiji se je zbrala ogromna vojska k 'praznovanju Hindenburgove zmage pri Tannenbergu leta 1914', v resnici pa je bila vsa ta vojska namenjena za napad na Poljsko, ki bi se, kakor že vemo, moral začeti 26. avgusta petinštirideset minut čez peto zjutraj, pa je ta ukaz že kako uro potem, ko ga je dal, preklical. Zbegala ga je pogodba med Poljsko in Anglijo. Zjutraj je še vedno mislil, da se Angleži ne bodo spuščali v vojno zaradi Poljske. Ves ta čas je spraševal šefa tiskovnega urada dr. Dietricha, če ima kake novice iz Londona in Pariza o padcu tamkajšnjih vlad ali vsaj o izbruhu vladnih kriz kot posledica francoskega in angleškega poloma pri diplomatskem meše-tarjenju s Sovjetsko zvezo, ki je z nenapadalno pogodbo z Nemčijo ostala izven evropske vojne krize. Chamberlain in Daladier sta po Hitlerjevem mnenju s svojim zavlačevanjem pogajanj s Stalinom doživela blamažo. Hitler ni računal, da imperialistični zahod tokrat ni smel več nazaj, če ni hotel popolnoma zaigrati svojega vpliva na politiko evropskih držav. Zato je Hitler namesto novic o vladnih krizah v Angliji in Franciji moral ta dan poslušati novice o govorih Chamberlaina in lorda Halifaxa. Zaradi teh govorov je poklical predse britanskega poslanika Hendersona in mu celo uro dopovedoval pravico Nemčije, da kaznuje Poljsko, ker 'poljskih pro-vokacij ne bo več prenašal: »NEMČIJA JE V TAKIH OKOLIŠČINAH PRIMORANA OBRAČUNATI S TAKIM 'MAKEDONSKIM' STANJEM NA SVOJI VZHODNI MEJI,« jc rabil izraz 'makedonski' podobno kakor se je jezil že večkrat, kadar je govoril in se jezil nad nemškim porazom v prvi svetovni vojni in 'sramotno versajsko pogodbo', ki je po njegovem mnenju pa tudi po podobnem Churchillovem mnenju, ki ga še danes zastopajo nekateri zahodni zgodovinarji, 'balkanizirala Sr. Evropo'. Zdaj pa je tako 'makedonsko-balkansko stanje nastalo na nemško-poljski meji'. »Nemčija takega stanja ne bo trpela. Odstranila ga bo. In to ne samo v interesu nemškega Reicha, marveč tudi V INTERESU EVROPSKEGA MIRU,« je govoril Hendersor.u. Anglija naj bi se zato po njegovem mnenju raje ne zapletala v vojno zaradi poljskega spora. »PO REŠITVI POLJSKEGA VPRAŠANJA BOM PONUDIL ANGLIJI OBSEŽNO IN VELIKO PONUDBO. SEM MOŽ VELIKIH ODLOČITEV IN V SLEHERNEM PRIMERU SPOSOBEN VELIKIH RAVNANJ,« je zagotavljal in obljubljal Hendersonu, da bo po rešitvi poljskega vprašanja DAL GARANCIJO ZA OHRANITEV NEDOTAKLJIVOSTI BRITANSKEGA IMPERIJA IN čE BO POTREBNO POMAGAL TA IMPERIJ BRANITI TUDI Z NEMŠKIM OROŽJEM PROTI SLEHERNEMU, KI BI GA SKUŠAL OMAJATI IN RAZBITI. S takimi zagotovili naj bi Henderson takoj poletel v London. Hitler mu je ponujal posebno letalo, s katerim naj bi britanski poslanik v Berlinu odpotoval naslednje jutro. Preden pa je Henderson odšel, mu je izpovedal 'svojo veliko skrivnost': »Po naravi sem umetnik in ne politik. Svoje življenje bi hotel končati kot umetnik,« je zagotavljal, kakor da bi hotel Hendersonu povedati, da se ne bo šel vse življenje za vodjo nemškega Reicha in da se bo morda prav kmalu vrnil k svojemu 'slikarstvu'. »Seveda pa moram prej poskrbeti za evropski mir in v njegovem interesu rešiti poljsko vprašanje.« Zato je Hitler 25. avgusta 1939 preklical povelje za napad na Poljsko za nedoločen čas. Hotel je doseči, da bi Anglija ostala izven vojne, saj sc je že zdavnaj prizadeval za prijateljstvo z Anglijo, da bi jo odvrnil ne toliko od sedanjega zavezništva s Poljsko, marveč od nekdanjega zavezništva z 'dednim nemškim sovražnikom' — s Francijo, ki jo je krivil, da je izigrala nemško-antantno premirje novembra 1918 in izrabila 'boljševiško-marksistično zaroto' proti Viljemo-vemu cesarstvu ter s pomočjo le-te in Juda Rathenaua iz nepremagane Nemčije napravil premagano ter ji vsilila 'versajsko sramoto', ki je v imenu Nemčije ni podpisal Nemec, marveč Jud skupaj z marksističnimi zarotniki, ki so se polastili takrat oblasti v Nemčiji. Mimo poljsko-britanskega pakta je Hitlerju pripravil 25. avgust slab dan tudi italijanski poslanik Attolico, ki mu ni prinesel pričakovane Mussolinijeve izjave, da bo Italija šla skupaj z Nemčijo v vojno v trenutku, ko bi le-ta izbruhnila. Zato je takoj zahteval telefonsko zvezo z Mussolinijcm, a je prejel odgovor, da ga trenutno ni in da ne vedo, kdaj se bo vrnil s kopanja, kamor je bil odšel s Cianom. »Tako?« je Hitler že razumel Mussolinijevo in Cianovo 'odsotnost': »Torej se bomo vojskovali brez Italije,« je sklenil, vendar je še vedno skušal, da bi vojno omejil samo na Poljsko. Zato je poklical predse tudi francoskega poslanika Coulondra. Ta pa mu je povedal popolnoma odkrilo: »Da bo položaj popolnoma jasen, vam kot francoski oficir dajem častno besedo, da se bo francoska armada ob kakršnemkoli napadu na Poljsko odločno postavila na stran Poljske in se proti napadalcu borila.« Kmalu potem pa se je vendarle po telefonu oglasil Mussolini in mu sporočil, da mu je 'ta trenutek najbolj boleč trenutek v življenju': »Najbolj boleč in najtežji, ker vam moram sporočiti, da Italija še daleč ni pripravljena na veliko vojno,« je povedal in dejal, da bi se vojne udeležila šele potem, ko bi ji Nemčija dala na razpolago surovine, za potrebe italijanske industrije, predvsem za potrebe oboroževalne industrije. Hitler je takoj pristal, toda Mussolini sc za sedaj še vedno ni hotel spustiti v 'vojno pustolovščino'. Nemška vojska, ki sc je že pomikala proti meji, je bila zaradi teh dogodkov s Kaitlovim poveljem ustavljena in se je vračala na zborna mesta. Hitler je še vedno skušal pregovoriti angleško vlado in jo morda celo pridobiti za svojo kasnejšo zaveznico. Z Goringovo pomočjo jc poslal v London kot nevtralnega posredovalca Gbringovega prijatelja in švedskega kapitalista Birgerja Dahlerusa. Imel je komaj kaj upanja, da bo s pomočjo Dahlerusa pa tudi britanskega poslanika Hendersona to dosegel. Vojnega pohoda proti Poljski ni nameraval na noben način opustiti, vseeno pa je potreboval 'posredovalce' in tako 'podaljševal živčno vojno' z namenom, da bi ta razkrojcvalno učinkovala predvsem na Zahodu. DAHLERUS se je 26. avgusta sestal v Londonu z lordom Halifaxom, opisal Gbringa kot 'edinega moža v Nemčiji, ki bi lahko preprečil vojno'. Ob dveh popoldan je z letalom zapustil London in se odpeljal k Goringu v Berlin s Halifaxovim pismom. Halifax je Gbringu sporočil pripravljenost Anglije za sporazum in izrazil 'jasno, iskreno in prijateljsko' razumevanje sedanjega položaja. Istega dne je Hitler prejel Daladierovo pismo, da 'Francija stoji ob strani Poljske', seveda pa je poleg tega Daladier v pismu izrazil, da bi sc 'Francija prav tako zavzela za mirno rešitev spora'. Opolnoči je prišel k Hitlerju Go-ring skupaj z. Dahlerusom, ki je Hitlerju povedal svoje mnenje in menil, da jc Anglija dežela, ki jc zainteresirana k mirni ureditvi evropskih zadev. Hitler pa je dejal, da je v ta namen že izročil Hendersonu svoje predloge: »To so moje zadnje velikopotezne ponudbe Angliji.« Henderson ga je opozoril na moč Anglije. Toda Hitler sc te moči ni bal, saj je imel sam najboljše letalstvo na svetu, na morju najboljše podmornice, na kopnem pa najbolj sodobno oboroženo pehoto, podprto z najmočnejšim topništvom in najbolj številnimi motoriziranimi in oklopnimi enotami na svetu. Nemčija se ni obo-roževala samo zadnjih šest let pod njegovim fuhrerstvom, marveč že vsa povojna leta, čeprav bi se po mirovni pogodbi ne smela. Gostinsko Dodietie Planinka Kamnik cenjenim gostom in ostalim želimo srečno novo leto 1972. Ko pridete v Kamnik, obiščite našo Restavracijo, Hotel Kavarno Veroniko — solidno vas borno postregi Zavod za goiitev diviadi Kozorog Kamnik želi vsem občanom srečno in uspeha polno novo leto 1972 Kolektiv podjetja sluga Kamnik KIDRIČEVA 36 s poslovnimi enotami uprava, tapetništvo, čevljarstvo, krojaštvo, šiviljstvo in pralnica se priporoča občanom in želi srečno novo leto 1972 Ljubljanska banka Podružnica KAMNIK želi vsem svojim cenjenim vlagateljem in občanom srečno novo leto 1972 TITA N KAMNIK TITAN tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke in temprane litine za avtomobilsko, strojno in clektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke in jim želimo srečno in uspešno novo leto 1972 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ z obrati: r-OLJARICA, MLEKARNA, KLAVNICA, KMETIJSTVO, KZ RADOVLJICA in KOMERCIALNI SERVIS želi svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto 1972 ELEKTRO KRANJ Casta JLA 3 s svojimi delovnimi enotami DISTRIBUTIVNA ENOTA KRANJ DISTRIBUTIVNA ENOTA ŽIROVNICA PROIZVODNA ENOTA KRANJ IN UPRAVA želijo srečno in uspešno novo leto 1972 Po šestih letih: o vi predlogi, ideje pobude, nasveti Dobrih šest let že izhaja v Gtesu rubrika Gorenjski kraji in ljudje. V rojstno knjigo smo jo vpisali v drugi polovici oktobra leta 1965. Hitro je prebolela ošpice in druge otroške bolezni, med bralci je postala zelo priljubljena. Ce odštejemo nekaj »grip« in »prehladov«, ki jih je prebolela v teh letih, moramo reči, da je zvesto vsak teden dvakrat skušala obuditi nekdanje dni, življenje, ki izginja, šege m navade, ki so mladim postale tuje in oddaljene. Glas je a to rubriko zapisal — in s tem otel pozabi — marsikaj iz življenja in dela gorenjskega človeka v preteklosti, kar bodo nedvomno prej aH slej uporabili tudi etnologi v svojih znanstvenih razpravah. Marsikaj je bilo že objavljeno v tej rubriki. Včasih tudi kaj takega, kar morda ni sodilo vanjo. Včasih so se dopisniki preveč ponavljali. Nekateri kraji so bili v rubriki pogosteje opisovani, nekateri redkeje, nekateri sploh ne. Vabili smo dopisnike iz vseh krajev, vztrajno smo jih pozivali, naj pišejo. Sad teh prizadevanj je lahko opazil vsak bralec sam. Marsikje nam je uspelo prebiti led, povsod pa ne. Zdaj, ob novem letu 1972, smo povprašali nekaj naših dopisnikov, kaj menijo o nadaljnji usodi rubrike. Kaj naj bi v prihodnje pisali? Kako, dolgo aLi kratko? Q čem? Kakšne so bile dosedanje pomanjkljivosti in kako r.aj bi jih odpravili, kako bi popestrili rubriko? Katere snovi so bile zanemarjene? Kdo naj bi pisal, kako bi pridobili nove sodelavce? Bi kazalo več pisati o gorenjski vasi danes, o spremembah, ki prihajajo z vrtoglavo hitrostjo? In še to: Kaj bralci, s katerimi pogosteje pridejo v stik, menijo o rubriki? Tole smo zvedeli: Več o današnjih spremembah JOŽE AMBROŽIC: Zdi se mi, da je za lokalni časopis, kot je Glas, taka rubrika, v katero zvečine dopisniki pišejo stare običaje in navade po lastnih izkušnjah aH pa po pripovedovanju starejših ljudi, potrebna. Imam možnost, da precej hodim po gorjan-skih vaseh in zaselkih, kjer se veliko pogovarjam s starejšimi ljudmi. Glas je na gorenjskem področju precej razširjen, zato mirne duše lahko zapišem, da jim je z vsebino, ki jo prinaša, zelo všeč, posebno še rubrika Gorenjski kraji in ljudje ... Rubrika naj še ostane, opisuje naj — kot doslej — življenje in običaje ljudi na vasi. Menim tudi, da bi več pisali o hitrem razvoju naših vasi, mislim na primerjavo starega načina življenja z današnjim. Vemo, da se prej v stoletju življenje na vasi ni skoraj nič spremenilo, v teh povojnih letih pa toliko. O razvoju šolstva, obrtništva ... IVAN BOGATAJ: Predlagam, da bi še pisali o Etaotao-ku in razvoju obrtništva na Gorenjskem, kako se je razvijala obrt v posameznih krajih, s tem v zvezi pa tudi o šegah in navadah. Zanimiva bi bila snov o raznih samoukih, izredno talentiranih ljudeh, pa naj bodo v obrtništvu, kmetijstvu, zdravstvu itd. Zelo zanimivo bi bilo brati, kako so se ljudje včasih zdravili, kam so se ob bolezni zatekali po pomoč. Za primer samouka, ki je bil cenjen med ljudmi, naj omenim Ko/.inovega Janeza iz Gorenje vasi pri Retečah, ki je izdeloval cokle iz brezovega lesa in domačega usnja ali svinjine. Daleč okrog je bil znan po tem, kako dobro cokle izdela. Te so ljudje včasih nosili doma, pozneje samo v hlevu. Zanimivo bi bilo iz posameznih krajev zvedeti, zakaj so nastala kužna in druga znamenja, razne kapelice ipd. Precej je kapelic, ki so jih ljudje postavili ob raznih nesrečah, »uslišanjih« itd. Kdaj, kdo, zakaj? To bi bilo zanimivo branje. Pisali naj bi tudi o ljudeh in njihovih življenjskih zgodbah, o družinskih dramah, lahko tudi iz vojn. Zanimivo bi bilo brati, kako so bile včasih zapostavljene ženske, ki so rodile nezakonske otroke. Kaj vse se je dogajalo v zvezi s tem? Take ženske včasih niso smele niti v cerkev, ampak so ostale v lopi, v prostoru pred glavnimi cerkvenimi vrati. Tam so morale stati med mašo — vsem v posmeh. Potem bi bilo zanimivo pisati več o razvoju šolstva v posameznih krajih. Kako so se začeli ljudje izobraževati, kakšr.e šole so imeli, kje so se učili? V Retečah — za primer — so se najprej učili pisati in brati v Žargarjevi kamri, učil jih je župnik. Šolo je obisk-»valo 10 učencev, največ dečkov. Pouk je bil dvakrat tedensko. Kasneje so se učili v Matev/evi bajti. Leta 1900 so zgradili dvorazred-no šolo. Zanimivo bi bilo brati tudi o tem, kako so v posameznih krajih začeli s kulturnim udejstvovanjem. V Retečah so najprej igrali na farov-škem dvorišču. O tem bi se dalo mnogo napisati iz raznih krajev Gorenjske. Pohvala iz Amerike MARIJA FRLIC: Najprej vam povem, da sem pred dnevi dobila pismo iz Amerike, od neke rojakinje, ki je ne poznam. No, tudi ona zatrjuje, da je v Glasu najbolj zanimiva prav naša rubrika. Posebno je vesela, če najde v njej kako domače ime, npr. ime svoje rojstr.c hiše in njenih ljudi. Ker skoraj ni vasi, ki ne bi imela koga v tujini, bi bilo kar nujno, da bi se pisalo iz vseh krajev, po možnosti tudi o ljudeh. Nikakor pa ne kaže te rubrike ukiniti, saj je najbolj domača in tudi resnična. Naj povem, da v vseh mojih nadaljevanjih ni niti ena beseda izmišljena, vse sem napisala kot jc bilo, in prav to je najvažnejše, da ljudje ne izgubijo zaupanja. Morda bi bilo dobro, če bi večkrat razpisali kakšne anketo o stvari, ki ljudi zanima; to bi bili krajši sestavki. Sama nameravam do spomladi opisati vse grozote poljanske povodnji leta 1926. Tudi drugod so bile take katastrofe, ki ne smejo v poza bo. Pa ljudje ob meji bi lahko pisali o tihotapstvu rek-daj in danes. Jaz se spominjam bivše italijanske meje. Če bo mogoče, bom spomine v zvezi s tem uredila. Seveda bi bilo zanimivo pisati konkretno o ljudeh, nekdanjih in sedanjih, nerodno jc le, ker vsak rad prebere le kaj dobrega o sebi, ljudje pa smo tudi slabi, vse i_* pome šano med seboj. Meni vedno kdo piše: Le tako naprej, to radi beremo! Če bi lahko hodila in slišala, bi šla okrog ljudi in jih spraševala, tako pa sem omejena predvsem na svoj spomin. Torej naj poprimejo zdravi in mladi, obiščejo naj stare ljudi, ki še žive, marsikaj bodo zvedeli in lahko napisali. Vse vasi naj pridejo na vrsto FRANCE KOZJEK: Rubrika Gorenjski kraji in ljudje je potrebna ir. koristna, zato jo lahko nadaljujete še več let, pa gotovo nc boste izčrpali vsega, kar bi se lahko napisalo o naših gorenjskih krajih in ljudeh. Dosti je še vasi, ki sploh še niso omenjene, zato bi bilo res škoda, da sc ne napiše, kar vejo starejši ljudje. Pred leti mi jc moja že umrla sestra pisala, da ljudje v Besnici težko čakajo, kaj bo napisano v nadaljevanju posameznih člankov. Prav gotovo je tudi danes tako v vsakem kraju, kadar se o njem kaj piše v Glasu. Kako pisati, na dolgo ali na kratko? To je vseeno, če je pisanje dobro. Pravilo pri tem naj bi bilo: Z malo besedami veliko povedati! O čem? Svetoval bi, da se čim več ljudi omenja z imenom, ker to imajo ljudje zelo radi. Pri opisu vsakega kraja naj se napiše število prebivalcev, število hiš, važnejša podjetja — vse to bo važno za poznejše rodove. Gotovo bi bilo zanimivo, da se opišejo stare gostilne, ki so imele res veliko vlogo v javnem življenju po naših vaseh, preden smo poznali radio in televizijo. Po gostilnah so se shajali domačini in tujci, ki so prišli v vas. Pisati bi morali tudi čim več zgodb o pomembnejših posameznikih, originalih ipd., ki jih je bilo in jih je še v vsakem kraju. Krajše in ne preveč enolično JERA PIČMAN: Kar po znam ljudi, ki berejo rubriko Gorenjski kraji in ljudje, jim je večinoma zelo všeč. Veliko jih reče, da jo prebere najprej. Povečini jim je všeč krajše in ne preveč enolično pisanje. Meni in tudi drugim so všeč zapisi o ljudeh, življenjske zgodbe iz posameznih krajev. Poznam kmetijo, ki bi se jo dalo lepo opisati, sama vem vse za 50 let nazaj, samo ne vem, če bi smela. Ali bi vprašala mlada dva? Poznam tudi življenje neke ženske, ki jc letos umrla. O tem bi pisala. Saj doma mi branijo, jaz imam pa veselje za pisanje. In tudi drugi ljudje mi pravijo, zakaj več ne pišem. Več dopisnikov iz vseh krajev IVAN SIVEC: Moj oče ve še veliko stvari, ki jih bo odnesel s soboj, če jih ne bom zapisal. To bi bila velika škoda. Takih ljudi pa je na Gorenjskem še dosti. Večkrat opazim, da starejši zelo radi pripovedujejo o nekdanjem življenju, žal pa jih mlajši nc znamo ali nc utegnemo poslušati. Ti starejši ljudje niso tako izurjeni v pisanju, zato bo krivda, da sc vse to narodno blago ne zapiše, padla na nas, mlajše. Posebno kmečki fantje in dekleta pa dijaki in študfent-je bi lahko v zimskem času marsikaj zbrali in zapisali. Saj jim starši vsak dan sproti ponujajo snov. Jaz sodelujem v rubriki že še-Ho leto in priznati moram, da mi ni bilo nikdar žu! \; ■ zaradi honorarja, kot misli marsikdo, ampak imam s tem veselje, pa tudi dobro obrestovalo se mi je te. N "ući! ■..•m SC v tem času bolje sukati pero, drugo pa je še pomembnejše: spoznal sem marsikaj \r n 'kdft-BJ£gfl kmečkega živ1' • i a. kar se ne da prebrati iz knjig. Velike zasluge pri tem ima oče, ki me je prav silil k pisanju, češ še tole bi lahko zapisala. Rubrika ima sicer precej sodelavcev, vendar bi jih lahko imela še več. Nobenih dvomov ni o potrebnosti in priljubljenosti rubrike. Če tega ljudskega blaga ne bomo zbirali in zapisovali, se bo povsem pozabilo. Glas je s tem dobro začel in mislim, da je treba nadaljevati. Snovi, ki še ni bila obdelana, ali pa je bila opisana le delno, le iz posameznih krajev, je še dovolj. Poudarjam še enkrat: potrebno bo več sodelavcev, več dopisnikov iz vseh večjih kraje*' na Gorenjskem. Poiskati vaške pisatelje ANDREJ TIšLER: Ker bolj slabo vidim, zadnji čas žal ne pišem več. Imam očesno mreno. Glede odgovorov na vaša vprašanja naj povem, da so mi všeč zapisi iz posameznih krajev o nekdanjem življenju. Tega naj bo še več, še podrobneje in iz vseh krajev. Lahko bi še pisali o najlepšem delu poročnih obredov, kako so šli po nevesto, zapiranje vrat, ko so prišli ponjo, slovo neveste od doma, blagoslov staršev, poroka z mašo, nato šranganje itd. V tr-žiški okolici je bilo take in podobne snovi iz nekdanjega življenja veliko. Poiskati bo treba vaške pisatelje, ki bodo to zapisali. Poznam npr. Janeza Slaparja i/. Loma, talent ima. Takih je še dovolj, 16 poiskati jih je treba. * * * Kaj smo torej zvedeli? Da je rubrika Gorenjski kraji in ljudje priljubljena, da jc potrebna, koristna. Zato jc seveda nc bomo ukinil« Da je snovi za pisanje se dovolj. Upoštevali bomo vse predloge, vabimo pa vse bralce Glasa, da povedo o čerrT naj bi pisali. Vabimo tudi vse, ki imajo veselje in sposobnost za pisan ie, da postanejo naši dopisniki. Zvedeli smo namreč tudi tisto, kar smo že vedeli, da Je naša dopisniska mreža pomanjkljiva, da so kraji. ■> sploh še niso bili omenjeni, da bo treba poiskati ljudi, ki bi zapolnili to vr/.cl. Nekoč pred leti smo pozvli učitelj*i raj sodelujejo, naj med učenci organizirajo dopisnike, Pa s tem ni bilo nič. še bo treba poskusiti. V novem letu, seveda. Saj res: Soečno vsem. dopisnikom in bralcem rubrike Gorenjski kraji in liudie. Andrrj Triler GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE j SREDA — 29. decembra 1971 fJJT AC -•- S* CTP \\j Nepozabni prijatelj otrok VVALTDI Predstavljajte si moža, ki te površno oblečen v jopico in s tirolskim klobukom na glavi, v živahnem pogovoru z direktorji, to je Walt Disnev. Bil je lep jesenski dan leta 1965. Pravkar so Disnevevi sodelavci odkupili 110 ha pusti-nJe na Floridi. Tam, kjer človek vidi močvirje in gozd cipres, vidi Disnev vabljivo prihodnost — čudežno deželo brez primere: igrišča, vzletišča za male vsemirske ladje, Parke, jezera s čolni in ladjami, počasne železnice, lagune, peščene obale, reke itd. T°liko bi bilo le za začetek. Mesto bodočnosti, ki ga je Pričel opisovati sodelavcem, te bilo nekaj neuresničljive-2a: 20 ha zemlje, kjer bi bile klimatske naprave, promet Urejen le pod zemljo, da bi b''i tu lahko pešci kralji. ^Predstavljajte si,« je dejal, ■ v tem mestu ne bo onesnaženega zraka, ne dežja in ne toegle. Velik steklen zvon bo skrbel, da se bo podnebje spreminjalo po želji.« Sodelavci so ga ustalili sredi pripovedovanja in ga opozorili, da bi bilo to zelo drago. Ne, *a Waha Disneva denar ni '"»el vrednosti. Veega je prislužil z delom in v delo ga te tudi vlagal. Disneyeva mladost Njegov oče je bil tesar in **Videl je, da Čhicago ni primerno mesto za doraščajoče ^!l"oke. Zato so se preselili v *Jfesouri. Mali Walt je imel r' brate in sestro. Zelo rad ie igral z domačimi živalmi, Predvsem z malim prašič-*0rn, kužkom in s starim jP'ežnim konjem. To so bi-c najljubše igrače in najbolj-Sl Prijatelji Walta Disneva na pCetovi larmi. Prvo svojo "^etnino je narisal s katra-n°m na zid hiše. Bil je to Pujsek. Strogi oče mu jc po-l°no >xprezračil hlače«. Na ,s° sre^g malega iun.ik.t pa I? kila takrat pri njih na obi- 11 teta, ki je spoznala fanti-ev° nadarjenost. Kupila mu je risalni blok in barvice. V njegovem bloku so se sedaj skrivale vse živali, kar jih je srečal na dvorišču. Njegov drugi zagovornik je bil 80-letni zdravnik, ki ga je jemal s seboj na zanimive obiske. V stari kočiji sta se vozila okrog in doživela marsikaj lepega. Nekoč je zdravnik pogledal v fantov blok in bil navdušen nad risbami. Predlagal mu je, naj nariše konja, ki je prav takrat stal pred hišo. S tresočo roko je Walt risal konja in ko je končal, je za risbo dobil pet centov. Svoje veselje je delil z bratom Robertom, ki mu je tudi kasneje mnogo pomagal. VValtov oče je hudo zbolel in farmo so morali prodati. Toda svojih prijateljev z dvorišča ni mogel pozabiti. Vse življenje je nosil s seboj sanje o lepoti farme. Oče je prevzel v Kansas Ci-tyju časopisno agencijo. Sinova sta mu pomagala pri delu. Včasih si je VValt ogledal predstave v varieteju in si zabeležil najuspešnejše šale. Z bratom sta jih potem narisala in jih poslala na nagradne razpise. Pobrala sta nekaj na- Poglejmo si priljubljenega racmana Donalda. Ali je že kdo izmed vas pomislil, kako nastane risanka? Risbe pritrdijo na ločeno naslikano ozadje in fotografirajo sliko za sliko. Disnev je uporabil po 16 risb za sekunde filma jn s tem dosegel zelo izpopolnjen sistem oživljanja. \Valt Disnev — njegove sanje o pravljični deželi so se uresničile. grad. Vsi njegovi zvezki in vse knjige pa so bile še vedno polne živalskih risb: veveric, koz, prašičkov. VValt se je odločil, da postane poklicni risar. Na akademiji za umetnost v Chicagu se je vpisal v oddelek za karikaturiste in poklicne risarje. Prvo zaposlitev je dobil v podjetju, kjer so risali eno-minutne filme. Doma je poizkušal in poizkušal, delal skice in jih uničeval. Pridobil si je dragocene izkušnje. S prijateljem je napravil reklamni film, ki so ga takoj odkupili. kapica Že z dvajsetimi leti je VValt Disnev postal vodja skupine ustvarjalcev risanih filmov. Nastala je prva sedem-minutna risanka Rdeča kapica. Prvi uspeh. Nato se je lotil pravljice Obuti maček in Bremenski mestni muzikant-je. Milijoni otrok so bili navdušeni. Ob prvi lastni produkciji je ostal na cesti z veliko dolga. Miki Miška V teh težkih časih je imel le dva prijatelja: brata Rova in miške, ki so gnezdile v košari za odpadke. Ko so mu začele gristi njegovo orodje: radirke in svinčnike, jim je naredil žično kletko. Vsak dan je kupil dva zajtrka: enega zase, drugega za miške. Ob večerih jih je opazoval — ustvaril je malega Mortimer-ja — kasneje Miki Miško. Mali mišon se mu je tako priljubil, da mu je dovolil sesti na rob risalne deske, kjer si je zadovoljno česal brčiće. Takrat je napravil novo serijo filmov o Alice v pravljični deželi. Ker pa jc svoja dela vedno popravljal in ker je bil poln novih idej, je zamujal roke, ki so mu jih postavljali in zato izgubljal kupce. Ko so predvajali prvo zgodbo Mladi bratci Nekoliko drugače smo vam tokrat pripravili vašo stran. Spomnili smo se ustvarjalca prav vam naj-priliubljenejših filmov — risank. Najbrž boste radi prebrali, kaj vse je doživel ta nepozabni mož in kako je ustvaril tako priljubljene like. Želim vam, da bi v novem letu dosegli veliko uspehov v šoli, da bi se veliko naučili in bili doma srečni. o Alice v pravljični deželi, je presrečen planil v dvorano in zaklical: »To je moj film, to sem napravil jaz!« Vendar finančno ni uspel. Njegovi, delavci so prejemali tedensko plačo 120 dolarjev, on - 50 ali celo manj. Zdaj je začei uresničevati idejo j Miki Miški. V strogi tajnosti je izdelal v šestih tednih po 700 risb dnevno. Svojo garažo je uporabil za atelje in tam so mu sodelavke s tušem prerisale skice. Nato so jih filmali. Tudi tokrat r.i naletel na razumevanje. Vse je kazalo, da je to njegov konec. Ko so izumih zvočni film, se je VValt Disnev takoj navdušil zanj. Cel film z Miki Miško so zvočno opremili. Prodrli so. Ljudje so bili navdušeni. Cez noč je mala Miki Mili Miška je ob večerih posedala ob robu Disneveve risalne deske in zvedavo ogledovala velikega mojstra. osvojila svet. Noben iik ni doživel tolikega uspeha. V Italiji so jo poznali pod imenom Topol i no, r.a Japonskem Miki Kutschi in v muzeju voščenih lutk jo je ovekovečila Mme Tussaud. Kakor prava filmska zvezda je Miki dobivala pisma oboževalcev iz vsega sveta. Ko je bila nj» višku slave, jc dobivala 70.000 pisem na teden. Sneguljčica Tako je prebrodil VValt najhujša leta. Vendar se je še velikokrat znašel v denarnih stiskah. Leta 1935 je povabil vse sodelavce v studio. Nihče ni vedc-1 zakaj. Ob napovedani uri je stopil :ia oder in povedal: »Pokl'cal sem s, da vam pokažem skice za pravljico i Sneguljčici v t nikolorju.« Tri ure in pol je skakal po odru in razlagat in upodobljal .se like iz Sne-guljčice. Toda bilo je še veliko dela, in veliko posnetkov je šlo v koš. Sneguljčica jc bila uprizorjena šele čez tri leta. Dona Duck Rarm:ui sc je rodil *eta 1934. S sodelavcem si je ogledal oponašt.-. alca žival i St ih glasov. Tako živo je oponašal racmana, da so moža takoj zaposlili in nastal je racman Jaka — Paja Pa- k. Kmalu je dosegel popularnost Miki Miške. Ob>kIi so ga v mornarsko obleko in otroci so ga posnemali. Triie nul Prvi film, ki je bil narejen v barvah, je bil Trije mali pujski. Kmalu je svet prepeval znano pesem Kdo se boji hudobnega volka? S 1500 zaposlenimi se je lotil risanega filma Bambi pO predlogi znanega pisatelja Feliksa Saltcna in kmalu še Ostržka. Se bi lahko rašteva-li, saj je prišlo iz studija v Kaliforniji 534 risanih filmov, 44 kratkih igranih filmov, 4? poučnih in strokovnih, poleg teb pa še 83 celovečernih filmov, od katerih je 18 filmov nastalo na risalnih deskah. Njegove filme je leta 1965 gledalo 6 milijonov ljudi dnevno. Leto za letom je kupovalo 180 milijonov ljudi vstopnice za njegove filme, medtem ko se je 100 milijonov ljudi zabavalo ob Disne-vevih zgodbah iz knjig. Jeseni leta 1966 je hudo zbolel. Imel je raka na pljučih. Operirali so ga in 15. decembra je nehalo biti nemirno srce velikega umetnika. GLAS * 38. STRAN SREDA — 29. decembra 1971 T P Kemična tovarna Podnart Specializirana tovarna za galvaniko, fosfatiranje in barvanje kovin. V tovarni dobite brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba je vsem na voljo. Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi uspešno novo leto 1972. Žitopromet Senta, skladišče Kranj TAVČARJEVA 31 želi vsem cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in občanom srečno in zadovoljno novo leto 1972. Kranjske opekarne Kranj Z obrati: Bobovek, češnjevek in Stražišče Nudi vse vrste zidne in stropne opeke po ugodnih cenah in želijo vsem občanom srečno in uspešno novo leto 1972. Obrtno podjetje Sloga Moste pri Komendi Mizarstvo — Tesarstvo — lesna galanterija želi vsem občanom srečno novo leto 1972 mizarstvo opremlja trgovske, gostinsko-hotelskc lokale po predlogih in željah naročnikov tesarstvo izdeluje vseh vrst strešne konstrukcije, stopnice ter ostala tovrstna dela Priporoča »DUX« proizvode — predelne stene in obložne plošče, ki nadomeščajo ometavanje sten — za suho finalizacijo stanovanj Samopostrežna restavracija Kranj (zraven kina Center) želimo vsem občanom srečno in uspeha polno novo leto 1972. Nudimo vse gostinske storitve po ugodni ceni in veliki izbiri. Takoj lahko postrežemo večjim izletniškim skupinam VESISfA pekarna ■ * in slaščičarna Kamnik želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1972. Priporoča cenjenim potrošnikom obisk v poslovalnicah: SLAŠČIČARNA, Titov trg U PEKARNA, Kidričeva 8 SLAŠČIČARNA, Kidričeva 34 BIFE V PRODAJALNI »METALKA« in SLAŠČIČARNA BIFE V ISTI STAVBI Ko pridete v Kamnik obiščite naše poslovalnice Zahvaljujemo se vam za zaupanje v preteklem letu in želimo srečno in uspešno novo leto 1972 VINO KRANJ □ Priporočamo vam: vina vseh vrst, pivo Union, domača žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko slatino, naravno oranžado Jaffa, coekto in razne druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Še posebej obveščamo, da imamo stalno na zalogi ustekleničen« vina vseh uglednejših podjetij z vseh vinorodnih področij Slovenije in Hrvatske. Obiščite skladišča: KRANJ 21-336, 21-324, 22-257, 22-375; šKOFJA LOKA: 85-324; TRŽIČ: 70-371; LESCE: 70433; KRANJSKA GORA: 84453; BLED: 71-315. £SO KAiVBIUS želimo vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1972 Nudimo vse vrste mesnih izdelkov in sveže meso po konkurenčnih cenah ter se priporočamo 5: REDA — 29. decembra 1971 GLAS * 39. STRAN Novoletno kosilo ali večerja naj po pravilu ne bi bila vse tisto, kar med letom nismo imeli in sedaj v enem dnevu hočemo nadomestiti in pojesti. Posebno novoletna večerja ali prigrizek naj ne bo sestavljena iz težkih mastnih jedi, ki nam bodo otežile prebavo in morda celo pokvarile praznovanje. Jedi naj bi bile kar najbolj enostavne, morda pripravljene na neobičajen način. Družina bo tudi najbolj navadno kosilo ali večerjo pojedla z veseljem, če bo gospodinja ponudila jedi na servisu, ki ga hrani samo za take priložnosti. Tudi miza sama naj bo nrejena praznično. Prt je lahko navaden bel. Čezenj pa lahko položite široke svilene trakove: vsaj dva trakova potrebujete za običajno velikost mize — enega podolgem, drugega počez. Na sredino postavite novoletni šopek. To naj ne bi bila velika vaza s cvetjem, pač pa nizka posoda s smrečjem in svečami ter nekaj cvetlicami. Lahko se odločite vsaj za majhne smrekove vejice, ki jih položite k prtičkom ob krožnikih, če pripravljate večerjo za povabljene, naj bo na vsakem krožniku še majhno lično voščilo: vizitka ali pa simbolično darilo, nekakšen talisman. Večerna zabava in čakanje novega leta naj bo brez najmlajših. Ne dovoljujmo jim izjem in bedenja. Zanje je praznik darilo, novoletna jelka, prijetno vzdušje pri večerji, razpoloženi starši, Za Kotiček zet ljubitelje cvetja Darujmo cvetje PIŠE: INŽ. ANKA BERNARD Pri izbiranju daril za svojce in znance se spomnimo tudi na cvetlice. Ne samo šopek tudi sobne rastline so lepo darilo *r- ne nazadnje tudi dosti poceni. Ob taki priložnosti izberemo razkošnejšo sobno rastlino kot je fikus, filodendron, eksotična bronielija ali azaleja z bogato nastavljenim popjem, da bo cvetela vso zimo, izberemo lahko kamelijo, sobno smrečico, božično zvezdo, on turi j, amarilis in podobno. V knjigarnah je tudi precej lepih in bogato ilustriranih vrtnarskih knjig ali revij. Novoletno darilo je tudi ikebana iz vej, korenin, okrasnih Plodov s svečo. Razkošnejše darilo pa je vitrina s tropskimi rastlinami. Se veliko je stvari, s katerimi lahko razveselimo navi' r"x-Pcga vrtičkarja. Morda bo to cev za zali\anje, razpršilec, VVoI-fovo orodje, ki posebno olajša delo starejšim ljudem, vrtna škropilnica, ročne vrtne škarje, lahko tudi ročna ali celo motorna kosilnica ali škropilnica. Ob koncu leta vam tudi jaz /eiim. da b: t<:-.n naslednje leto imeli veliko veselja z delom na vrtu, za kar pa se bomo * tejle naši rubriki z nasveti še naprej prizadevali. sosedove otroke pa lahko seveda pripravite praznovanje že popoldne. Tudi za njih lahko dedek Mraz pusti kako darilo — seveda zelo skromno, da sosede ne bomo spravili v zadrego; majhna čokolada, pomaranče, zvezek, slikanica itd. Novo leto v copatah Naša Marta je sicer poslala svojo novoletno voščilnico z obleko, vendar vam naj ne bo žal, če v novo leto ne boste zaplesali prav v taki obleki. Če jo imate, jo seveda kar pojdite pokazat v imeniten hotel, če pa ne, naj vam bo prijetno tudi v krilu in puloverju doma na toplem. Seveda pa ni treba, da boste na novoletni večer sedeli pred televizorjem prav v istem krilu in isti bluzi kot sicer vsak dan. Četudi ne boste povabili prijateljev, naj bo obleka na praznični večer vsaj malo praznična. Če imate v omari še lansko obleko, je nikar ne oblecite za doma, ne da bi jo vsaj malo spremenili. Odparajte našitke, dodajte ovratnik iz čipke, zavežite šal ali kravato itd. Obleko popolnoma spremeni brezrokavnik, ki obenem greje tudi hrbet. Če pa ste povabili prijatelje, da bodo z vami pričakali najbolj pričakovano polnoč v letu, je prav, da se za dobro počutje prej dogovorite nekaj malenkosti. Predvsem glede obleke. Nič ni bolj neprijetnega za ženske kot občutek, da se niso oblekle dovolj lepo. Zato za večere s prijatelji velja, naj bodo obleke kar najbolj enakovredne. Predstavljajte si gostiteljico v večerni obleki, povabljene pa v krilu in bluzah ali puloverjih. Pokvarjen večer vam je zagotovljen! Morda še beseda o obuvalu. Če boste sami, potem bodo tople copate na nogah višek udobja. S povabljenci pa je zadeva že malo drugačna. Če naj bo večer bolj slavnosten in boste sedeli ali plesali v malo boljši obleki, je prav, da so na nogah čevlji, seveda lahki in udobni. Pomaranče na praznični mizi: da bodo bolj nenavadne, jih okrasite z nageljnovimi žbicami. Narišimo vzorce s kemičnim svinčnikom in zaposlimo otroke. Jf arf- ino novoletno rosetlo DRUŽINSKI POMENKI GLAS SREDA — 29. decembra 1971