OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine E Q U ALIT Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXX. — LETO XXX. Novi grobovi ANGELA MOSTAR Danes zjutraj je preminila po dolgi bolezni Angela Mostar, stanujoča na 6307 Bonna Ave. Podrobnosti bomo poročali jutri. # MARIJA ZORMAN V soboto popoldne ob 4:30 uri je preminila obče poznana Marija Zorman, rojena Puci-har, vdova Ivana Zormana, ki je preminil točno na isti dan pred 35 leti. Rojena je bila 21. oktobra 1863 v Velikem vrhu pri Šmarju na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1893. Njen pokojni soprog je bil organist cerkve sv. Pavla na E. 40 St. Pokojnica je bila članica društva sv. Vida št. 25 KSKJ, društva sv. Janeza Krst-nika št. 37 ABZ, društev Woodmen Circle, The Maccabees in Oltarnega društva sv. Pavla. Tukaj zapušča štiri sinove in hčer: poznanega in spoštovanega pesnika in glasbenika Ivana, odvetnika Joseph, glasbenika Karla in Rajko, ki je poslovodja trgovskega podjetja, ter Pavlo, ki je soproga poznanega Joseph Mihajlevicha. Pogreb pokojnice se bo vršil v sredo zjutraj od devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ob 9:30 uri in nato v družinsko grobnico na pokopališču Calvary. * MARY SVRAY Po dolgi in mučni bolezni je preminila v Polyclinic bolnišnici v soboto večer Mary Svray, rojena Skufca, stara 44 let. Stanovala je na 3754 E. 93, St. Bila je članica društva Bled št. 20 SDZ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, pet hčera: Mary, Mildred, Anna, Evelyn in RoseMarie ter osem mesecev starega sinčka Gary, očeta Jo-sepha, brata Franka in Antona, sestro Jennie in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz Fer-foliatovega pogrebnega zavoda na 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. # DANICA MARN Po dolgi bolezni je preminila na svojem domu Danica Marn, rojena Predovič, stara 58 let. Stanovala je na 1258 E. 59 St. P o g r e.b oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), NOVEMBER 17, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 224 KONGRESNIH PRIPOROČA RABO VOJAKOV V EVROPI WASHINGTON, 15. nov.— Republikanski kongresnik John Davis Lodge iz Connecticuta je včeraj pred kongresnim odsekom za zunanje posle rekel, da bi Zedinjene države morale rabiti silo, ako bi se izkazalo za potrebno, da se zaščiti 16 evropskih narodov, ki so se izrekli za Marshallov načrt, proti notranjim komunističnim vstajam. NEMŠKI ROKETNI VEŠCAK UBIT V ANGLIJI WESTCOTT, Anglija, 15. nov. -—Pri eksperimentiranju z roket-"limi bombami je bil tukaj ubit J. Schmidt, eden izmed vodilnih nemških roketnih strokovnjakov, ki so ga Angleži impor-^irali iz Nemčije. PET OSEB UBITIH V NEMIRIH V ITAUJI Levičarji zahtevajo od de Gasperija, naj zatre neo fašistično gibanje RIM, 15. nov.—V mestu Cerignola, ki se nahaja v južni Italiji, so danes izbruhnili resni nemiri, tekom katerih je bilo ubitih najmanj pet oseb, večje število pa ranjenih. Iz Rima so se nemiri naglo' V ČEŠKOSLOVAŠKI SO ^ETIRALI 60 VOHUNOV London, 16. nov.—Poročilo 12 Prage pravi, da je bila danes aretirana skupina 60 Cehov, ki so obtoženi, da so vohunili za A^nglijo. razširili na ostala italijanska mesta. V Rimu je vsled stavke paraliziran ves transport. Delavske unije so obljubile, da bodo podvzele mere za vzpostavitev miru, če bo vlada zatrla neo-fašistično gibanje. Kot pravijo poročila, so v Cerignoli delavci, katerih število se ceni na 5,000, zasegli glavni trg, dočim je vlada proti njim poslala močne oddelke policije in vojaštva, podprte z oklepnimi avti. Delavci napadli policijo s strojnimi puškami Iz notranjega ministrstva poročajo, da so v Cerignoli delavci napadli policijske barake s strojnicami in granatami. Pomožni šef policije je baje bil težko ranjen, trije karabinerji en eden policijski agent pa lažje. Točno število ubitih se ni moglo ugotoviti. Rimski časopis "Momentosero" na primer poroča, da je "veliko število ubitih". Isti časopis pravi, da so vse ceste, ki vodijo v' Cerignolo, blokirane, telefonske in telegrafske zveze pa prekinjene. V mestu samem je tudi izbruhnila splošna stavka. Nepopohia poročila iz Cerig-nola pravijo, da, so delavci napadli ' glavni sedež de Gasperi-jeve stranke krščanskih demokratov ter uničili urade organi-,zacije "Delavska demokracija" in univerzitetne zveze. Delavska konfederacija ponudila vladi posredovanje Delavska konfederacija, ki se nahaja pod vplivom komuni-nistov, je naslovila na de Gasperija pismo, v katerem ponuja posredovanje pri vzpostavitvi miru. Pismo izraža željo, da se izogne nevarnosti civilne vojne. Delavska konfederacija ^la v pismu postavlja svoje pogoje za posredovanje in sicer, da se takoj zatre neo-fašistične organizacije, da se podvzamejo mere za zatretje fašizma na splošno in zatre tudi odprto fašistični in proti-demokratični tisk. Ko je postavila te pogoje, Delavska konfederacija pravi, da bi lahko "bolj učinkovito pod-Vzela korake za vzpostavitev miru". Soglasno s poročilom časopisa "Giomale d'ltalia" se je število v nemirih ubitih oseb zvišalo na 10. Cele pokrajine, posebno srednje in južne Italije, pretresajo delavski nemiri, stavke in demonstracije. V provinci Lecce so se stavki delavcev pridružili tudi kmeti. Ministrstvo notranjih zadev pa poroča, da so stavkarji na mnogih mestih porušili telefonske drogove. Rimu grozi splošna stavka V Rimu so zastavkali vozniki busov in pouličnih železnic, potem ko so protestirali proti are. taciji nekega voznika, ki se je udeležil napada na proti-komu-nistični shod italijanskih vojnih veteranov. R i ip s k a delavska zbornica pa razmotriva o mož- nosti, da se v Rimu napove splošna stavka. ^ V mestu Bari je bila kapove-dana tri-urna splošna stavka, delavci pa so izvršili napad na sedež liberalne stranke. Iz Perugia poročajo, da so levičarji napadli in popolnoma uničili sedež nove fašistične stranke "kvalunkvistov", potem ko je bila vržena bomba v nove urade komunistične stranke. Tudi v Parmi (severfia Italija> so bili razbiti uradi "kvalunkvistov". Nadaljna mesta, v katerih je prišlo do bolj resnih nemirov, so Leghorn, Cremone in Verona. Rabinec Silver urgira sporazum s Sovjetsko zvezo Clevelandski rabinec Abba H. .Silver je v svojem včerajšnjem govoru, ki ga je imel pred 1,000 poslušalci v Templu na 105 St., urgiral- "politični sporazum ali pa način življenja s Sovjetsko zvezo." Silver je poudaril, da on ne vidi nobene tako velike ovire pri združenju Amerike in Rusije. "Čutim, da bi morali vložiti več napora. Največjo nevarnost danes na svetu ne predstavlja komunizem, ampak še vedno fašizem," je rekel Silver. Glede Marshallovega načrta pa je Silver izjavil, da je dosti vprašanj v zvezi s tem načrtom, ki so nfejasna. "Ni dovolj, da imamo samo parolo, kot 'dvajset milijard dolarjev za rešitev Evrope pred komunizmom'. Mi smo^ jo poskušali rešiti že po prvi svetovni vojni z ameriškimi dolarji." Silver je poudaril, da je jedro načrta obnova Nemčije, kar da je resna in nevarna zadeva. Glede tega je dejal: "Mi moramo vedeti obliko takšnega načrta prelno začnemo vlagati denar v Nemčijo, da bi lahko začela s tretjo svetovno vojno, a ne pozneje. "Nihče, ki ima zdravo pamet, ne veruje, da se Nemčija popravlja ali pa kesa. Izgleda, da se je med našimi in inozemskimi bankirji in industrijalci za čelo voditi kampanjo za obnp vo takšnih nevarnih področij, kot je Porurje. DYE 2ELEZN1ČARSKI UNIJI SPREJELI POVIŠEK CHICAGO, 15. nov.—Dve že-lezničarski uniji, ki zastopata 20,000 delavcev, sta postali na 15 centov po viška na uro in sklenili tozadeven sporazum z vodilnimi železnicami deželi.. Priza deti uniji sta "Brotherhood of Railroad Trainmen" in pa "Order of Railway Conductors." y "Enakopravnosti", dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih 510 svetu in doma! ZAMORSKI PASTOR JIH JE POTEGNIL S TURBANOM NA GLAVI! new YORK, 16. nov. — Zamorski pastor Rev. Jesse Weyman Routte, ki je 31) let star ter govori šest jezikov, je danes odkril, kako " je nedavno tekom svojega obiska v mestu Mobile v Alabami "potegnil" plemensko nestrpne južnjake na ta način, da si je del na glavo turban modre barve, katerega si je izposodil pri nekem kostumerju. Jttodri turban je naravnost čudežno vplival na bele prebivalce v MobUu, ki so zamorskega pastorja iz New Yorka smatrali za "odlično osebnost z Jutro-vega" in mu brez najmanjših pomislekov stregli v restavracijah, hotelih in na vlakih, kjer ameriški črnci sploh nimajo dostopa. Rev Routte je dejal, da se je odločil za to potegav. ščlno, ker je tekom obiska v Alabami leta 1943 okusil I vse šikane, ki so jih običajno deležni zamorci na jugu. Modri turban si je izposodil v Washingtonu, D. C., in na tak način dobil na vlaku, s katerim se je odpeljal v Mobile, vstop v vagon, ki je bil določen samo za belce. Rekel je, da je tekom obiska na jugu govoril z "malce švedskim akcentom." S turbanom na glavi je zamorski pastor govoril z nekim policijskim kapitanom, ki mu je fekel, da "če nam kak zamorec dela kake neprilike, mu epostav-no razbijemo glavo", in da je nekoč vprašal natakarja, kaj se zgodi, če kak črnec stopi v restavracijo. "Povedal mi je, da zamorcu ne bi postregli, nakar sem si malomarno popraskal brado in naročil de-zert," je dejal Rev. Routte in zaključil z opasko, "da ponekod na jugu človeka sodijo po tem, kakšno pokrivalo ima na glavi."' Vsebina Tnimanov^a govora pred kongresom je popolna tajnost Ponovne zahteve za odpoklic Taylorja iz Vatikana WASHINGTON, 15. nov.—Na predsednika Tiiimana so danes bili ponovno naslovljeni protesti proti nadaljevanju Taylorjeve misije v Vatikanu. Toda, kot se je moglo zvedeti, Truman ne namerava odpoklicati Taylorja tako dolgo, "dokler ne bo vzpostavljen mir," kot se je večkrat izrazil. Ponovno so protestirali proti Taylorjevi misiji v Vatikanu uradniki Federalnega sveta krščanskih cerkev, ki so Trumana obiskali v Hfeli hiši. V delegaciji so se nahajali: škof G. Bromley Oxnam, ki je tudi tajnik sveta škofov metodi-stične cerkve; predsednik Southern Baptist Convention dr. Louis D. Newton, iz Atlante; predsednik Northern Baptist Convention dr. Edwin T. Dahlberg; predstavnik čikaških Kristusovih učencev dr. W. E. Garrison, in glavni tajnik Federalnega sveta di. Samuel McCrea Cavert. Domače vesti 2ena zaklala moža V policijskem zaporu se nahaja 32 let stara Betty Gonzales, stanujoča na 1970 E. 69 St., ki je pred policijo priznala, da je tekom prepira z nožem zaklala svojega moža. Mož, ki je bil 37 let sta, je prišel romov pijan. Sledil je prepir. Mož z nožem v hrbtu, je bil proglašen za mrtvega, ko s5 ga pripeljali v bolnišnico. NEMŠKI INDUSTRIJALCI SO KUPOVALI ŽENE V TABORIŠČU OSWIECIM NUERNBERG, 15. nov. — Na obravnavi proti lastnikom in uradnikom mogočnega nemškega kemičnega trusta "I. G. Farben" je danes nastopil kot priča Francoz Gregoire Afrine, ki je izjavil, da je nemška kemična industrija kupila v taborišču Oswiecim 150 žen po ceni 200 mark vsako in jih ubila v teku preizkušenja nekega novega "zdravila". Afrine je povedal, da je našel v taborišču številna pisma, med katerimi se nahajajo tudi pisma podjetja "Bayer", ki pojasnjuje, kako se je kupčija vodila. Afrine sam je bil nastavljen kot tolmač v taborišču, potem ko so januarja meseca leta 1945 sovjetske čete zavzele Oswiecim. Izčrpki iz pisem o kupčiji z ženami, ki jih je Afrine predložil poroti, se glasijo: "Pri nameravanih preizkušnjah novega uspavalnega praška bi vam bili zelo hvaležni, če bi nam preskrbeli nekaj žen." "Dobili smo vaš odgovor. Smatramo, da je cena 200 mark po ženi pretirana." "Dobili smo 150 žen. Navzlic temu, so sestradane pa bodo služile namenu." "Poizkusi so bili izvršeni. Vee žene so umrle. Km^u vam bo-mo pisali glede novih pošiljk." CJmor in posilstvo V soboto dopoldne se je v Madisonu, Wis., zgodil dvojen zločin umora in posilstva čigar ži^ve sta postala predmedicinski dijak Carl Carlson iz Superior, Wis., in njegova svakinja Janet Ann Rosenblatt, stara 19 let, katere dom se nahaja v Cleve-landu. Dva nepoznana moška sta dvojico, ki je zamudila vlak, s katerim se je nameravala odpeljati na neko football igro, zvabila v svoj avto, nakar sta mladega dijaka hladnokrvno ustrelila, mlado dekle pa posilila. Zločinca sta truplo ubitega vrgla v reko. Starši dekleta so včeraj iz Clevelanda odpotovali v Madison. Domneva se, da bo predsednik urgiral kontrolo cen kot orožje proti draginji WASHINGTON, 16. novembra—Predsednik Truman je nocoj dovršil 4,000 besed broječi govor, v katerem se domneva, da bo jutri kongresu, ki se snide na izrednem zasedanju, priporočal, da obnovi nekatere ostre vojne re-strikcije glede cen kot orožje proti inflaciji in draginji. Z ozirom na to, da bo predsed-*----——-— nikov govor brez dvoma učinko-1 V/acA: !_ r:.,!* val na delniško borzo, je pred-T ZIVljOniQ sednik odredil, da vsebina go-'ameriških SloveOCeV vora- ostane strogo čuvana ta j- j _ nost, dokler ne bo dejansko pre-1 čitan pred kongresom. j Bivši legalni svetovalec OPA poklican v Belo hišo Predsednik je imel ves dan posvetovanje z vodilnimi ekonomskimi strokovnjaki administracije. Med onimi, ki so bili' pozvani v Belo hišo, je bil tudi bivši legalni svetovalec urada OPA profesor Richard H. Field z univerze Harvard, kar je dalo povod Milwraukee. — Louis Kovačič se nahaja v bolnišnici vsled za-strupljenja, ki ga je dobil na nogi v tovarni. — V kritičnem stanju se nahaja tudi Ignac Kušljan. — Rose Zapec, ki je padla na poulični, se zdravi doma. La Salle, 111. — Društvo Tii-glav št. 2 SNPJ je v dveh tednih izgubilo kar tri člane. Prvi je Frank Mlakar, ki je 17. oktobra umrl v bolnišnici v Peo- domnevam, da bodo kontrole, j riji. Star je bil 59 let, doma iz katere bo predsednik urgiral v' Starega trga, v Ameriki 45 let, svoji poslanici, mnogo strožje, po poklicu stavbenik in član te-kakor pa se je do sedaj pričako- sarske unije. Zapušča ženo, ki se tudi nahaja v bolnišnici v Peoriji, sina, dve hčeri, štiri vnuke, eno sestro v La Sallu, drugo v Pittsburshu, v starem kraju pa maK- ^ . dva brata. — Po dolgi boieini je 19. oktobra umrl John Lužar, star 67 let, doma iz Suhadola, Dolenjsko, v Ameriki čez 40 let, član tudi samostojnega društva Edinost ter eementarske unije. Ze- valo. Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da se bo predsednikova poslanica v prvi vrsti bavila vprašanjem infl,v ?'.je in visokih cen, dasiravno bo predsednik tudi podčrtal nujnost pomožne akcije za Evrof)0 ter apeliral, da kongres brez odlašanja odobri v ta namen vsoto 597 milijonov dolarjev.. j na je umrla pred štirimi leti. Ljudje pri administraciji, ki j Zapušča dve hčeri, Frances Ah-so imeli v rokah upravo bivše čin v La Sallu in Josephine Je-OPA, so močno pritiskali na j sefersky v Garyju, Ind., ter presednika, da bi se izrekel za i osem vnukov, v starem kraju skoro enako strogo kontrolo cen j pa brata. — Dne 30. oktobra kot je obstojala med vojno, am-, je naglo umrl Matt Bergles, pak vsled močne opozicije, ki bi star 61 let, doma iz Gomjegra-jo tako priporočil6 izzvalo v | da, štajersko, v Ameriki od kongresu, ni pričakovati, da bo | mladih let in bil član UMW. Za pušča brata Valentina v Chica-gu in tri sestre: Julijo Sever in Jennie Mlakar tukaj, Josephine Jares pa v Spring Valleyju, 111. Tnmaan šel tako daleč. Govor pred kongresom l)o oddajan tudi s televizijo Predsednik bo začel govoriti obema zbornicama kongresa ob 1:30 popoldne. Prvič bo uporabljena poleg radija, ki bo razposlal predsednikove besede širom JERUZALEM, 15. nov.—Vče-sveta, tudi televizija, kar pome- raj so strojničarji židovskega ni, da bodo oni, ki posedajo tele- i podtalnega gibanja ubili štiri na- 15 ANGLEŽEV PADLO V BORBAH V PALESTINI Vile rojenice V četrtek so se* zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs. John in Madelene Delak na E. 153 St. in Kinsman Rd., ter pustile zalo hčerko-prvorojenko. Mati in dete se nahajata v St. Luke's bolnišnici in se dobro počutita. Tako je Mr. Frank Bučar, ki vodi grocerijo in mesnico na 2194 W. 20 St., postal stari oče. Čestitamo! vizijske prejemnike, Trumana videli, ko bo govoril prvi seji izrednega kongresnega zasedanja. Predsednik se drugače ob nedeljah ne ukvarja z uradnimi posli, se je danes tri ure in pol posvetoval s člani svojega kabineta in vodilnimi gospodarskimi svetovalci. / Po zaključku konference so nekateri svetovalci dali razumeti, da predsednik utegne zahtevati od kongresa neke vrste raci-oniranje in kontrolo cen, ki bi se mogla držati v rezervi za slučaj, da bi se vsi drugi koraki za ustavijenje draginjskega vala izkazali neučinkoviti. daljne Angleže, s čemur je število ubitih Angležev v teku zadnjih treh dni narastlo na 15. Dva angleška vojaka sta bila ubita s streli iz zasede, ko sta pri belem dnevu korakala po ulici v Tel Avivu. ANGLEŠKI LIST NAPERJA OBTOŽBO PROTI AMERIKI Direktorska seja LONDON, 16. nov.—List "Daily Express" je danes trdil, da , Zedinjene države plačujejo po Redna mesečna sej«, dirokto. 1365 funtov šterlingov (1,460) za rija Slov. društvenega doma na;funt uranim^, katerega ne "po-Recher Ave. se bo vršila v ere- i trebujejo," hoteč na ta način dodo 19. novembra ob 7:30 zve-,bit} v svoje roke vse zaloge ru-čer. Prosi se vse direktorje, da I de, iz katere se izdelujejo atom-so gotovo navzoči. eke bombe, kar jih poseda svet. PRIHODNJE ZASEDANJE Z.N. BO V EVROPI NEW YORK, 15. nov.—Generalna skupščina Združenih narodov je danes z 32 proti 17 glasovom sklenila, da se bodo prihodnje seje organizacije vršile nekje v Evropi. Kot možna mesta, kjer se bodo Združeni narodi sestali leta 1948, se omenja Pariz, Ženevo in Bruselj. ANGLEŠKA PRINCESA PRIDE V AMERIKO LONDON, 15. nov.—Princesa Elizabeta in njen bodoči mož Philip Mountbatten bosta prihodnjo spomlad obiskala Kanado in Zedinjene države. Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 _ Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays ff Ilja Ehrenburg: SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); ^ For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev)-- For Three Months—(Za tri mesece) - --$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) —- For Three Months—(Za tri mesece) —- -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. MUČENIK LASTNEGA POHLEPA "Ameriška domovina'" je v svojih številkah z dne 25. julija in 5. avgusta ustvarila za svoje propagandne namene novega mučenika Jožeta Stupico, provizorja v Hinjah na Dolenjskem. Župnik Jože Stupica je bil res aretiran 27. marca 1947, toda ne kot cerkveni zastopnik, ampak zaradi kaznji-vih dejanj, vsled katerih mora pred jugoslovanskimi sodišči odgovarjati vsak jugoslovanski državljan. Aretirani Jože Stupica je znal organizirati pošiljanje paketov od Slovencev v ZDA na svoje lastno ime za uboge in po vojni-prizadete farane. Hinje so bile požgane tekom vojne in ni bilo stanje kmetov zavidanja vredno, ker jim je vojni požar vpepelil njihove hiše in gospodarska poslopja. Ostali so brez oblek in čevljev. Dobro srce naših ameriških Slovencev ni moglo mirno gledati, kako trpijo njihovi dolenjski rojaki. Na tisoče paketov je prihajalo in še prihaja na Dolenjsko, ki je najbolj trpela med vojno od vseh slovenskih pokrajin. Zopet se je uveljavila slovenska vzajemnost in čut pomaganja rojaku v nesreči. Na poziv nekaterih ameriških katoliških listov so pričeli prihajati paketi tudi na Jožeta Stupico. Do tukaj je vse v redu in bi ljudje v Hinjah lahko prejemali pakete, katerih so bili toliko potrebni, kot tisoči in tisoči ostalih Slovencev. Toda Jože Stupica, ki je prejemal pakete brezplačno, ni pokazal človekoljubja, kot so ga naši ameriški rojaki, ampak je svojim bosim in raztrganim faranom zaračunal vsak predmet, ki ga je delil iz paketov. Ni pa računal po cenah, ki so predpisane za tekstilno predmete in obutev v Sloveniji, anipdk je šel po grabežljivi poti črnobozijan-cev. Hinjski farani so otroke čevlje in perilo. Kar je ušlo si mogli kupiti za svoje otroke čevlje in perilo. Kar je ušlo nemškim roparskim rokam, ni ušlo župnikovi blagajni. Ljudstvo je mrmralo ob nedeljah po maši, na njivah pri delu, na sestankih volivcev. Ljudje so spraševali, zakaj lahko sosedne vasi okoli Žužemberka dobivajo od svojih znancev in prijateljev iz Amerike obilico blaga v paketih, ne da bi plačali niti centa za to, a Hinjani pa so morali plačevati po 100 in še več dinarjev za par čevljev, spodnje perilo itd. Ljudska oblast, izvoljena od ljudstva samega, ni smela izigrati zaupanja ljudstva in je Stupico prijela ter začela celo zadevo raziskovati. Ko so ljudje videli, da se nova oblast ne boji nobenega gospoda, ne civilnega ne cerkvenega, so odprto in brez strahu iztresli pred sodniki svoje pritožbe. Tako je povedal delavec Alojz Obrstar, rojen v Selih in sedaj stanujoč v Lopati, ki spada pod Hinje, da je moral plačati župniku Jožetu Stupici 400 dinarjev za par nizkih čevljev ($8). Še več stotakov je moral odšteti župniku Janez Molak, ki mu je moral plačati nič manj kot 1600 dinarjev ($32) za par moških in ženskih čevljev; za dve moški obleki, za spodnje hlače in za pullover sweater ie pa moral dati kar čisto nov sod 400 litrov velikosti. Samo reveži so tl' ZT" 'T P"'." , •11 1 v, oi • • X. . " ^ ke videti vse gorje m nesrečo bih plen skopuskega Stupice m ti so nastopali proti njemu našega ljudstva. Brezdvomno se pred izprasevdlnimi organi. Ubogi Jože Sporar iz Vel. Lip j a je večkrat srečal iz oči v oči, GLAS PISATELJA (Prestavil: John V. Kaučič) Naš narod ne goji in nikdar ni gojil sovraštva proti drugim narodom. Z velikim zanimanjem se je sovjetsko ljudstvo oziralo na daljno Ameriko; eni so se zanimali za Jack Londona, drugi za krasne filme in tretji za izvrstne avtomobile. O d d a 1 e č Amerika izgleda mnogo lepša kot pa od blizu. Naši pisatelji prevajajo St. Clairja, Hemming-waya in Steinbecka, ne pa šar-latanske avtorje, kateri polnijo milijonske izdaje raznih žurna-lov, in v naši kino-glediščih po-kazujemo Charlie Chaplina, .ne pa lastnike sužnjev z bičem v rokah. Veselo so pozdravili naši vojaki Amerikance ob reki Elbi. Naše ljudstvo ni maščevalno in veseleč se svoje zmage, je bilo pripravljeno pozabiti vse gren-kosti vojnih let, ko se je Rusija potapljala v svoji krvi, Amerika pa—zlatu. Naši pisatelji, kateri so obiskali Ameriko, niso nikdar blatili Ameriko ali pa vzbujali sovraštvo do nje, nasprotno, vedno in povsod so hvalili vse vrline ameriškega ljudstva. Pisatelj Petrd#' v svoji knjigi "Enonadstropna Amerika," nam ni podal samo laskav humor o Ameriki, pač pa tudi vročo željo našega ljudstva za prijateljsko sožitje z ameriškim ljudstvom. Tudi Kim Simonov v knjigi "Rusko vprašanje," ni postavil na prvo, mesto male demone ameriške književnosti, pač pa plemenitega Smitha. Pripomniti moram, da sem po svoji vrnitvi iz Amerike skušal v celi seriji opisov, vključno z mnogimi ne-doBtatki, pokazati vse dobre stvari Nov^a sveta. Ce moram pa zdaj tudi govoriti o slabih in škodljivih stvareh nekaterih Amerikancev, govorim zato, ker ameriški imperializem s svojimi pomagači ogroža svetovni mir. Ne bilo bi vredno ustavljati se, opisovajoč Ameriko, nad lice-merstvom trgovca, ki je celi svet poplavil s črnim časopisjem, kričečo reklamo in žvečilnim gumi-jem; nikakor pa ne morem molčati, ko ta isti trgovec*grozi zasuti celi svet z atomskimi bom-bariiL Stari ljudje so pripovedovali, da muze molče, kadar govori orožje. Dolžnost vsakega pisatelja je: glasno govoriti, govoriti zato, da ne bi govorilo orožje. Njihov glas je namenjen vsem ljudem, ki so dobre volje, pa naj žive kjer hočejo. Dne 18. avgusta 1947, je govoril pred trgovsko zbornico v Seattle, Wash., gospod Harri-man, kateri je bil med vojno poslanik Zedinjenih držav v Moskvi. Slednji je imel dovolj prili- št. 3, Turk Marija iz Vel. Lipja št. 18 in toliki drugi so po polnoma razlagali takšno socialno srce Stupice, ki je dvakrat ociganil slovenske rojake: One v Ameriki, da so si odtrgali od svojih skromnih sredstev, in one doma v požga-nih domovih, ki so upali in verjeli v pomoč vsakega slovenskega človeka, v talarju ali brez talarja. Seveda ni mogla biti po volji Jožetu Stupici oblast, ki je vzrasla iz ljudstva in sodila po pravici ne glede na socialni položaj krivca, ne glede na to, ali so bile njegove roke žuljave od dela ali pa samo gladke od štetja bankovcev. Zato je v pismih in dopisih v Ameriko blatil in obreko-val slovensko ljudstvo, ljudske odbore in ljudska sodišča. V treh mesecih preiskovanja v novomeških zaporih je Stupica spoznal neizprosno pot ljudske pravice, ki je izkopalo vso njegovo moralno bedo. Nobena sila ni bila uporabljena proti njemu, pač pa težke obtožbe njegovih fara-nov. Ker je bil slabega zdravja, je bil poslan v bolnišnico. Zdravnik preiskovalnega zapora, znani bivši plezalec in alpinist dr. Vladimir Kaj zel j, ga je pregledal 3. junija 1947 in ugotovil, da boleha na degeneraciji srčne mišice. V bolnici se mu je stanje poslabšalo ter je uprava bolnišnice ugotovila njegovo smrt dne 24. junija 1947 zaradi' "anemia perniciosa-myodegeneration cordis comp." Stupica je res mučenik, toda ne mučenik v službi cerkve ali pa svojega ljudstva, ampak mučenik svojega last- ko se je sprehajal po moskovskih ulicah z našimi ženami, katere so izgubile v vojni svoje može, sinove in očete. Njemu je dobro znano, da smo mi zmagali zato, ker smo najbolj mirolju ben narod na svetu in ker smo sovražili vojno. In glejte, ta isti g. Harriman je govoril trgovski zbornici v mestu, katero je tekom vojne ze lo obogatelo na račun naše prelite krvi. On je rekel, da je So vjetska zveza "največja nevarnost za svetovni mir," in da se morajo Zedinjene države "odločno boriti proti sovjetski eks panziji in agresivnosti," ker imajo v rokah "ogromno zalogo atomskih bomb!" Imperialistični vojni hujskači zahteva jo, da naj se našo deželo takoj zasuje z atomskimi bombami, to pa zato, ker nekaterim Amerikancem ni všeč nsfe družabni red. O družabnem redu se ne mislim prerekati, posebno pa ne s takšnimi gentlemani, ki brez vsakega vzroka roži j a jo z orožjem. Mi na primer nismo prav nič navdušeni za ameriški družabni red in rasna diskriminacija, katera se je ohranila v južnih državah, je žalitev vsega civiliziranega človeštva. Kljub v^emu temu pa pri nas nihče ne misli, da bi se moralo radi tega zasuti Mississippi ali Georgijo z atomskimi bombami. Tekom vojne so Amerikanci veliko govorili o pravicah malih narodov in o demokraciji; po zmagi nad fašizmom so pa k temu še dodali dodatek: "Vsem narodom je dana prilika, da prostovoljno prevzamejo nad seboj ameriško varuštvo." Mnogi ljudje na Kitajskem, v Koreji in v Indoneziji so z vseljem pozdravili "Atlantski čarter," toda za svojo naivnost so drago plačali s krvjo. Ko so razne evropske države, osvobojene' fašističnega jarma, začele obnavljati svoje svoje življenje, se je pokazalo, da so komunisti povsod postali močna narodna stranka. Komunisti so se znašli v ospredju zato, ker so bili v ospredju tudi takrat, ko ljudje niso glasovali z glasovnicami, ampak ko so glasovali s svojo lastno krvjo. V nekaterih državah so bile organizirane koalicijske vlade, v katerih so bili zastopani tudi komunisti, kot na primer v Franciji in v Italiji. Toda ameriški me-šetarji so kmalu posegli vmes in začeli uvajati svoj "red." Odločili so se, da ponovno odkrijejo Evropo ter jo priključiti k blagostanju ameriške civilizacije nekako takOj kakor so jezuiti nekoč priključili k blagostanju evropske civilizacije Paragvajce. Evropa gladuje in zmrzuje . .. Amerikanci so pohiteli na pomoč; lačne Grke pitajo s patro-nami, granatami in bombami, Francozom in Italijanom so pa rekli: "Dokler ne izženete komuniste iz vlade, vam ne bomo dali ne kruha, ne premoga." Poleg tega pa nas hočejo Amerikanci prepričati, da se mi vmešavamo v tuje zadeve. Tat kriči: "Primite ga!" Amerikanci zelo spoštujejo nega pohlepa. Njegova krivda je v toliko večja, ker je zlorabil zaupanje ameriških rojakov in revščino pogorelcev in vojnih sirot. Nikogar ne preganjajo ljudske oblasti, ne duhovnikov in ne drugih ljudi, ki prejemajo in delijo vsebino paketov iz Amerike. Na tisoče pisem in izjav o tem priča vsak dan. Stupica je pa sam sebe spravil v nesrečo, ker pač ne more nobena poštena oblast na tem svetu dovoliti takšno počen j an je kot ga je on zagrešil. "Ameriška domovina" pa hoče s svojim pisanjem nadaljevati zločinsko postopanje pokojnega Stupice. Ona bi hotela izpodkopati zaupanje ameriških rojakov in poštene uprave v Sloveniji. Ona bi želela, da bi bil dar dobrih ameriških rojakov izkoriščan v politične namene. Ona si prizadeva, da bi bili paketi plačani in preplačani za gonjo proti lastni stari domovini. * Slovensko ljudstvo, od njega izbrane oblasti bodo takšne poskuse zatrle, z veseljem pa pozdravile vsako socialno dejanje, ki hoče biti samo prizadevanje za težke žrtve slovenskih ljudi v njihovi borbi za svobodo in socialno pravico! -SANS psalme in izreke iz biblije. Ka dar trgujejo, se sklicujejo na boga, kadar pa linčajo nedolžnega črnca, pa govore o "ljubezni do bližnjega." Zato ni nič čudno, če tudi zdaj, ko hujskajo na tretjo svetovno vojno, govore o ljubez ni. do človeštva, da jim krvavi srce, ko opazujejo zlo in krivice na svetu. Zelo jih je tudi razburilo, ker je bolgarsko sodišče obsodilo N. Petkova radi zarote proti ljudski republiki. Ce me -spomin ne zapušča, je ameriško sodišče pred 20 leti obsodilo popolnoma nedolžna Sacco in Vanzettija; proti tej krivični obsodbi je takrat protestiral ves civiliziran svet. Amerikanci so na proteste odgovarjali: "To je naša zadeva!" Ko sem bil lansko leto v Jack-sonu. Miss., se je tam vršila obravnava proti nekemu črncu. Ko je bila obravnava zaključena in črnec obsojen, je sodnik rekel zagovorniku: "Mi dobro vemo, da je črnec nedolžen, toda oprostiti ga ne moremo, to bi vrglo slabo senco na bele priče . . ." Priporočljivo bi bilo, če bi se Amerikanci nekoliko poglobili v svoje lastno pravosodje. V Ameriki skoro vsak mesec posade na električni stol človeka, krivda katerega je, da ima črno kožo. Kaj bi rekli gospodje senatorji in kongresniki, če bi Bolgari protestirali v Washingtonu proti krivičnostim ameriške iusti-ce? Toda to še ni vse. Pred nedavnim so Amerikanci protestirali proti volilnemu redu na Madžarskem. Ni jim bilo všeč, ker so bili izključeni od volitev vsi bivši aktivni fašisti in nacistični sim-patičarji. Na ameriškem jugu pa je odvzeta volilna pravica milijonom državljanom samo zato, ker imajo črno kožo. Kaj bi rekli gospodje v ameriškem državnem oddejku, če bi Madžari protestirali v Washingtonu glede volilne pravice v Zedinjenih državah ? Ameriške reakcionarce hudo boli, ker so Jugoslovani dali prednost maršalu Titu, ne pa izdajalcu Mihajloviču. Boli jih tudi to, ker imajo v Beogradu rajši Moskvo, kakor pa London in Washington. In to je zadosten, vzrok, da vojni hujskači zahtevajo, naj se takoj Jugoslavijo, skupno s Sovjetsko zvezo, zasuje z atomskimi bombami. (V ravno takšnem smislu se je pred nedavnim izrazil na domobranskem zborovanju "voditelj slovenskega naroda," Miha Krek. Op. prev.) Z Jugoslavijo nas ne vežejo samo kulturne vezi, ampak tudi prijateljstvo izza vojnih let. Kaj pa veže ameriške reakcionarce s čilenskimi pastirji in venezuel-skimi delavci? Prav nič! Ministri teh južno-ameriških držav si niti kihniti ne upajo brez posebnega dovoljenja iz Washing-tona. Nam se to zdi krivično, toda kljub temu si nihče izmed nas ne drzne zahtevati, da naj se Nicaraguo, skupno z Zedinje-nimi državami, zasuje z atomskimi bombami. Amerikanci se izgovarjajo, da to delajo radi lastne obrambe. Toda kdo jim verjame, da dalmatinski viničarji in albanski kmetje ogrožajo New York, in da pennsylvanski farmarji ne bodo spali mirno, dokler se Jugoslavija ne izpremeni v Gua-temalo. Ameriško ljudstvo je zelo humoristično in prav gotovo se z zadovoljstvom smeji, ko dnevno čitajo, da Albanija ogroža varnost Zedinjenih držav. Oni dobro vedo, da ima Albanija« komaj milijon prebivalcev in da je oddaljena deset tisoč ki-ometrov od Amerike. Amerikanci- nas obtožujejo vmešavartja v sosednih državah. Resnica pa je, da Amerikance i jezi to, ker naša bližina prepre- j čuje njihovo vmešavanje v Bolgariji in Romuniji. Za Trst sta se dolgo pričkali Jugoslavija in Italija. Tam žive! Slovenci in Italijani, ^jmeriški; imperialist! so spoznali, da je Trst važna postojanka, iz katere se lahko napravi močno vojno postojanko za obrambo proti komunizmu. Zato ameriški kolobarji dan za dnem kriče o "interesih v vzhodnem delu Sredozemskega morje" in njihove bojne ladje so se naravnost zaljubile v grška, italijanska in turška pristanišča. Musolini je imenoval Sredozemsko morje za "mare nostrum" (naše morje). Duče je bolehal na maniji po slavi in njegovi rojaki so popolnoma prav storili, ker so ga obesili za noge. Toda Duče jeva bolezen je bila samo lahak prehlad v primeru z manijo ameriških imperialističnih sanjačev, kateri mislijo, da je Bližnji vzhod predmestje Wall Streeta in Sredozemsko morje "our sea." V Ameriki je zelo razširjena pripovedka o nekem Davidu Crockettu (on je živel pred nekako sto leti in je bil celo kon-gresnik Zedinjenih držav). O njem pripovedujejo, da je nekoč ■a lovu z enim strelom ubil raco in srno, da je ob tistem trenotku ubil klopotačo in padel v reko, iz katere je prišel s polnimi žepi rib. Nekako tako so Amerikanci prišli iz zadnje svetovne vojne. Z enim mahom so dobili postojanke v Afriki in Greenlandiji, se znašli na Kitajskem in v Koreji, poleg tega pa se je kar čez noč znašla v njihovem žepu še Grčija in Turčija. Kljub temu pa ameriški imperialisti trdijo, da mi krademo tujo zemljo in da se vmešavamo v notranje zadeve drugih držav. Toda narodi vedo, da eni zasužnjavajo, drugi pa's svojim primerom navdušujejo, da eni polnijo svoje žepe, drugi pa nesebično pomagajo. Ameriški narod, kakor tudi vsi ostali narodi, želijo mir na svetu. Če pa Amerikanci ne morejo ukrotiti domače vojne hujskače, jih zato ne morejo ukrotiti, ker so stalno zavajani z laž-njivo propagkhdo in senzacijami, katere se dnevno kujejo v njihovih kovačnicah. Njihovo časopisje dan za dnem trobi, da Ameriki preti nevarnost od Rusije in Jugoslavije, a pametni Amerikanci nimajo popolnoma nobenega orožja, da bi se branili proti domačim gangsterjem. Ko pravim to, ne mislim samo na svobodo, ka,tero uživajo politični izzivači, ampak mislim tudi o pomanjkanju razsodnosti povprečnega Amerikanca, ki ni v stanu odkriti gnusne laži pod visoko donečimi frazami. Povprečen Amerikanec je srednje naobražen človek—na dobro, ne slabo. On mnogo bolje pozna fiziko, kakor pa politiko; dobro pozna zgodovino svoje dežele, toda Stari svet je zanj "terra incognita" (nepoznana dežela). Za časa mojega bivanja v Ameriki je neki sodnik obsodil na denarno kazen nekega moža radi razžaljenja časti, ker je rekel svojemu sosedu, da je socialist. Sodnik je dejal obtožencu, da je "socialist" žaljivka, ker je socialist "človek, ki si hoče ne-postavno prilastiti tujo lastnino." Neka mlada ekonomistka iz Texasa mi je rekla, da je Berlin najstarejše mesto na svetu in dar so njegove stene poslikane z Rafaelovimi slikami. Neki časnikar pa me je radovedno vprašal: "Zakaj vi, Rusi, nazivate eno in isto mesto z dve-mi imeni ?" Ko som se zainteresiral in ga vprašal, kaj misli s tem, mi je odgovoril, da sta Budapest in Bukarest eno in isto mesto, za katero mi rabimo dvoje imen. (Dalje prihodnjič) 17. novembra 1947 naše mladine. Zapeli nam bodo tudi nekaj izvrstnih pesmi, katere sedaj tako marljivo učijo, kot čebelice, ko nabirajo po rožah med. Vsak se bo lahko prepričal, da bodo res žvrgoleli kot škrjančki v spomladi. Tistim pa, ki bodo koncert prezrli, bo gotovo žal, da so zamudili takšno krasno prireditev. Naši mladi pevci so v zelo dobrih rokah. Vsakemu je že znano, da ko se Mrs. Vadnal za nekaj zavzame, se obeta nekaj res dobrega. To bo tudi ob tej priliki, kajti ona uči našo mladino peti. Drugi naš dobri učitelj pa je Mr. John Steblaj in tudi to že veste, da kadar on uči, se vse dobro nauči. Torej ste zagotov-Ijeni, da Vam ne bo žal, če pridete od blizu in daleč na našo prireditev. Saj vas prav otroci s slovensko pesmijo razveselijo do dna srca. Torej na svidenje vsi, mladi in stari,.30. november ob 4. uri popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Naj vas še obvestim, da bo po igri ples, za katerega bo igrala Sokach orkestra. Kuharice se že sedaj pripravljajo, pa tudi natakarji imajo vse pripravljeno, da namočijo suha grla. A. Zadnik, 16405 Trafalgar Ave. ŠKRAT Vabilo na prireditev Mladinskega pevskega zbora Cleveland, O.—Ponovno je napočil čas, ko bo naš collinwood-ski Mladinski pevski zbor pokazal, kaj je vse zmožen prirediti in zapeti. Ko nam bodo podali igro "Janko in Metka," se bomo prepričali, da se ni treba bati, da bo slovenščina kdaj izumrla v vrstah Krivica Major zaloti nekega dne na svoje veliko začudenje svojo ljubico Rozalko v intimni zabavi s svojim slugom., "Ali se ne sramujete," ji ves jezen očita, "da se spozabljate z navadnim prostakom ?" "Ah, gospod m^jor, če bi se sodilo po čvrstosti objemov, bi moral biti vaš sluga najmanj general." » % \ Živa Venera Stari skopuh Oderin vidi pri slikarju sliko Venere in vpraša po ceni. "Pet tisoč dinarjev", reče umetnik. "Pet tisoč? Za ta denar si lahko kupim živo Venero ..." * Težak odgovor Lojzek: "Cuješ, očka, kaj pa dela veter, kadar ne piha?" « Po sebi sodi ^ "Vaša knjižnica je pa res lepa in- bogata. Ali mi ne bi posodili kakšno knjigo?" "Ne dragi prijatelj, knjig načelno ne izposojujem, kajti nihče jih ne vrača . . Vidite, to so tudi same izposojene knjige ... " * Odkritosrčna služkinja . Gospodar (novi služkinji): "Ali vam je moja žena že povedala, kaj vse imate delati zjutraj?" Služkinja: "Da! Milostljiva so rekli, da moram najprej skuhati kavo, potem pa očistiti vašo obleko in čevlje, da vi pač čimprej odidete od doma . . . " * Čudno "Gospod zdravnik, kako je le to mogoče, da je po štirimeseč-nem zakonu že otrok?" "Pomirite se milostiva, to se primeri samo prvič." # Blažilo Mira: "Vi veste, da dvori vaš soprog lepi modistki, pa se ne razburjate?" Mila: "Niti najmanj, zakaj on mi je tekom tega meseca kupil že štiri klobuke samo zato, da ima izgovor, ko hodi k njej." 17. novembra 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 JOŽE BON; "ČUDEŽ" V PREKMURJU v Prekmurju je več vasi, v j pomočjo, je zgodaj vstal. Z ko katerih žive cigani. V neki teh njičkom in branami je odšel na vasi se je lansko jesen zgodil čudežu podoben dogodek, ki je letos ob žetvi in oddaji pšenice zopet oživel. Ko je začela lansko jesen pšenica na njivah zeleneti, ni imel Cigan Janoš nikjer obstanka. Žena Etelka je odnašala z mize na pol izpraznjene krožnike, a sedemletni Miško — Jano-šev sin — je moral večkrat namazati pete, da se je umaknil grozeči očetovi roki. zorano njivo in jo zbranal, da je bilo veselje. Etelka in Miško sta za njim drobila grude. Ko je pridna trojka zagledala krne-ta iz sosednje vasi, ki se je približeval njihovi njivi, je še bolj "z ihto" delala. Kmet je začudeno strmel v njivo in Janoša. "Janoš, oprosti mi! Sedaj vidim, da sem ti delal krivico, ko sem rekel, da ne znaš obdelava-ti zemlje!" Janoš se je skrivaj namuznil Letos ob mlačvi pa bi se Ja-M" delal naprej brez odgovora, noš najraje nekam umaknil, šel I Njegova njiva je bila tako bi tudi na konec sveta, le da ne bi slišal "tega prekletega brne skrbno obdelana, da bi lahko služila za primer marsikatere- nja" mlatilnic. In ko je kmalu mu kmetu v okolici. Lepo zora-za tem peljal skozi vas njegov zbranana je čakala, da iz znanec — kmet iz sosednje vasi — pšenico, da jo odda na zbirališču, je v Janošu ob kmetovih besedah; "No, Janoš, kdaj boš pa ti odpeljal svoj pride- nje požene pšenica, katero je dobil janoš od oblasti. * Jesensko sonce je lansko leto po Prekmurju posejano pšenico lek?" — zavrelo. Izginil je ne- kmalu zbudilo v življenje. Tako znanokam in se vrnil šele, ko je j j® tudi v vasi Kramarov-bil odkuD žita v teh krajih kon-1 Vsepovsod po poljih je zelenela in pričakovala, da jo- pokrije zdrav, suh sneg, tako, da bo lepo prezimila. Le nekaj je bilo, čemur niti sonce nad Prek-murjem ni moglo priti do živega! can. # Lansko leto je tudi Janoš dobil ob agrarni reformi kos zemlje, če tudi ni bil bogve kako vnet za njo. Zaprosil jo je zato, da bi enkrat za vselej zamašil kmetom jezike, ki so stalno opletali: "Len si in ne maraš delati!" Pluga ni kaj prida "ob-rajtal" in lahko bi na roko naštel dneve svojega življenja, v katerih je oral. Ni bil vajen zemlje. Navadno je odhajal na priložnostna dela, ali pa je z gosli opajal ljudi po prekmurskih kavarnah in gostilnah. Tako je nekam od daleč in po strani ogledoval dobljeno zemljo in tudi orodja za obdelavo zemlje ni imel nič kaj rad. Gledal je kmete, kako orjejo. Tudi on je zoral njivo. Oblast mu je d^a dva mernika pšenice za seme. Zvečer, ko sta se z Etelko razgovarjala, je nenadoma utihnil. Neka — od samega vraga poslana — misel se mu je zagrizla v možgane. Dva mernika lepe, zlate pšenice . . . "Etelka, kaj, ko bi spekla pogačo?" Etelka je imela v glavi isto misel kot Janoš, le izdala se ni. "Iz česa?" — ga je vprašala. S pogledi sta se ujela na vreči pšenice, ki je slonela ob zidu pri vratih. Dva, tri dni po tem razgovoru je mali Miško jedel lepo, belo pogačo, ki ni bila nič manj bela od njegovih resnično belih zob. * V jutru po velikem grehu, ki ga je Janoš Storil z Etelkino Uncle Sam Says Janoševa njiva — lepo zorana in zbranana — nikakor ni hotela ozeleneti. Cigani so se zbirali ob njej in se čudili. Ženske so zavijale z očmi, m®ški pa kleli. Janoša in Etelko je tiščala pšenica v želodcu. Gledala sta z vsemi drugimi v trmasto zemjlo in zabavljala čez boga, hudiča, čez prave in hudobne angele. "Cigan je bil vedno revež! Še zemlja ga ne mara in mu ne privošči belega kruha!" — To so ugotovili, cigani ob Janoševi njivi. * Nekaj dni je ostal čudež — čudež. Prekmurski kmeti pa niso neumni. Kmet, Janosev znanec iz sosednje vasi, je prišel lepega dne mimo Janoševe hiše in mu rekel: "Ti, Janoš, meni se zdi, da ti sploh pšenice nisi posejal!" Janoševe črne oči so se ob teh besedah še bolj zasvetile. Malo je manjkalo, da ni prijel kmeta za rame in ga stresel; "Kaj praviš? Da je nisem posejal?" Etelka je pritekla Janošu v pomoč. - "Dobili smo pokvarjeno pšenico! Poparjeno z vrelo vodo, da veš!" Etelki je šlo na jok in skozi solze je vsa nesrečna pripovedovala, koliko truda z .oranjem in brananjem je šlo v nič. Janošu in Etelki so se pridružili tudi ostali cigani iz vasi in vsi užaljeni govorili, da je to, kar se z njimi dela, nezaslišan greh. Eni in drugi so se z odborom dogovorili, da preiščejo Janošev "čudež". Z motikami so šli nad svojeglavo njivo in jo prekopa-vali. Kopali so kot za stavo, toda o pšenici — ne duha, ne sluha. Posebno Janoš z Etelko je bil pri kopanju neutrudljiv. Miško pa se je čudil očetu in mate ri, da sta tako neumna in iščeta pšenico tam, kjer je ni. Janoševo in Etelkino sramo to so na koncu ugotovili, da Janoš pšenice sploh ni posejal in da ie s tem napravil veliko sramoto svoji vasi. * Z meseci je prišel Janošev greh v pozabo. Zima je bila ko likor toliko zdrava m kmetje se niso zastonj veselili dobre letine. Med tem ko je posejana pšenica po Prekmurju prezimova- vajen, utruja. Tudi lanska po mlad je Prekmurčane vzrado-stila. Žito je lepo prezimilo, letina dobro kaže. Polja so oživela in prekmursko oko je veselo gledalo na morje pšenice, ki se je tako prijetno valovilo po ravnini. Janoš se je umikal tej lepoti. Posebno svoji njivi se je umikal in delal velike ovinke mimo nje. Rast pšenice na njivah vaščanov ga je vedno bolj grizla, posebno, ko so ga sosedje in okoličani začeli znova zbadati. Žetev je povsod lepa. Prekmurci so peli. Dekleta so se že razgovarjala, kaka bodo spletle lepe "dolžnjake", s katerimi bodo tekmovale na sep-temberskem festivalu v Murski Soboti, le Janoš je molčal in se umikal ljudem. Ob mlačvi ga je šeše bolj zadelo. Mlatilniško brnenje ga je venomer opominjalo na greh, ki ga je storil lansko leto in ko ga je kmet iz sosednje vasi pobaral zaradi odkupa, je bil ves iz sebe. Njegovih sedem poglavitnih grehov ga je pognalo iz vasi. Odšel jej k svojemu znancu — prijatelju v vas blizu Murske Sobote. Tam je ostal ves čas molčeč in ni bilo žive duše, ki bi ga mogla pripraviti do prave besede. Premišljeval je in stokrat preklel pšenico, ki jo je z Etelko in Miš-kom pojedel. Ko se je spomnil, da se bo v teh dneh vrnil z mladinske proge sin njegovega soseda — cigana, kateremu je obljubil, da ga bo ob vrnitvi obdaril z belo pogačo, ga je še močneje zabolelo. Ne, nikoli več me ne bo pšenica tiščala v želodcu! # Vrnil se je v vas. Z obljubo, ki jo je nosil v sebi, je lažje prenašal zbadljivke. Odšel je na odbor. Dolgo v večer se je tam zadržal. Odkrito se je razgovoril s predsednikom odbora in ko je odhaj&l, je krepko stisnil roko kmetom in ciganom, ki so se zbrali pred hišo: njivo imam, prav tako plug in srane, pšenico za seme bom tudi dobil m ... Ko bomo letos prišli v Prek-murje, bomo videli, da je Janoš mož beseda: zasejana pšenica [ 30 zelenela v Janoševo in Etel-i dno veselje, posebno pa v ve-' selje malega Miška, ki bo zopet jedel — in to še večkrat belo pogačo, prav tako, ali Da še bolj belo, kot so njegovi res beli zobje. I DECEMBRA 5. decembra, petek.—Veterans Blaškovič Post 5275—Ples v avditoriju SND. 6. decembra, sobota. — Croatian Pioneers štev. 663 CFU — Ples v avditoriju SND. 7. decembra, nedelja. — Hrv. Narodno Viječe—Koncert v avditoriju SND. 7. decembra, nedelja. — Koncert pev. zbora Slovan v Slov. društ. domu na Recher Ave. ob 3:30 pop. h 7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. decembra, petek. — Rich-man Memorial Post No. 661 —Ples v avditoriju SND. 13. decembra, sobota. — Comrades No. 566 SNPJ—Ples v avditoriju SND. 14. decembra, nedelja.—Young Clevelanders Club — Ples v avditoriju SND. 14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. decembra, petek.—Veterans Club—Ples v avditoriju SND. 20. decembra, sobota — Spartans No. 576 SNPJ—Ples v avditoriju SND. 21. decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. decembra, četrtek — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 28. decembra, nedelja — Ples Podr. štev. 41 SŽZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. decembra, sreda — Silve-strova zabava zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. decembra, sreda. — Silvestrov večer Kluba društev What did the Secretary of the State of Wyoming say to the Bank-'nj{ Commissioner when they met in Cheyenne in 1937? "I'd like to find a Man to assure a comfortable retire-•»ent for myself and my family," 'aid the Secretary of State. "Why gon't you do what 1 am doing, bay , • ? . dobre volie Savings Bonds regularly out of In-J® Janos Kar aoore voijt. pome? " his friend replied. Today igral gosli, le kadar ga je Miš- have begun the second 10 years their retirement plan. The then secretary of State is now Governor J^ester C. Hunt, and the former Bank commissioner is the present di-rector of Savings Bonds sales. You, fan emulate their example. If 29" invest $18.75 each month in a K Savings Bond of $25 ma-vpV. value over a period of 20 hold-ALL the bonds to ajTR receive an aver- tcn income of $700 for the en years following. ■ S.Tnaturi Departmtnt ko vprašal, kdaj bodo spet jedli "čisto belo pogačo", je vzrojil in nič slabo mislečega Miška napodil. Prekmurske pomladi so lepe skoraj lepše kot kje drugje. Za to je njene ljudi za dalj časa ta to težko odtrgati od Prekmur ja. Vedno znova jih vleče rav nina, katera človeka, ki je ni Društveni koledar novembra 21. novembra, petek. — St. Vitus Cadets SZZ. — Ples v av-' ditoriju SND. | 22. novembra, sobota. — Društvo Lunder-Adamič št. 28 SNPJ — Ples v avditoriju SND. j 23. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Abraševič" — Koncert v avditoriju SND. ! 28. novembra, petek. — Athletic League SNPJ. — Ples v avditoriju SND. 23. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. i 27. novembra, četrtek — Koncert pevskega zbora "Zarja", v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ' . 27. decembra, solwta. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ — Ples v avditoriju SND. 29. novembra, sobota. — Loška dolina — Ples v avditoriju SND. 29. novembra, sobota. — Plesna veselica Kluba društev SDD v Društvenem domu na Recher Ave. 30. novembra, nedelja. — Croatian Cultural Club. — Koncert v avditoriju SND, 30. novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 31. decembra, sreda. — Silve strov večer Slov. nar. doma in Kluba društev SND—Ples v obeh dvoranah SND, MANDEL'S SHOE STORE ★ NASVETI ZA PRAZNIKE ... Vsi veste, da bodo čevlji dražji, toda mi vam še vedno lahko postrežemo po starih cenah. Preskrbite se z obuvalom zdaj in ne odlašajte. Mi imamo kompletno zalogo novih jesenskih vzor-' cev za vso družin