POŠTf!
VJfr,
Osvobodilna fronta slovenskega naroda
Fašistični in nacistični okupatorji so med drugo svetovno vojno okupirali skoraj vso Evropo, okupirani narodi pa so se začeli tej okupaciji prej ali slej upirati. Lahko rečemo, da se je na Slovenskem bojeval proti temu ves slovenski narod, razen nekaj izdajalcev, narodnoosvobodilni boj pa je vodila komunistična partija.
Pomembno je bilo, da je slovenski narod že na začetku boja nastopil enotno in da se je enotnost ves čas boja samo še stopnjevala in utrjevala. Mladi rod danes že težko razume nekdanjo politično razcepljenost slovenskega naroda, ki mu ni mogla prinesti nikoli nič dobrega.
Velika zasluga komunistične partije je bila zato prav v tem, da je povedla slovenski narod v popolno enotno Osvobodilno fronto. Dosegla je sodelovanje z vsemi poštenimi političnimi in drugimi skupinami in kar je še važnejše, posrečilo se ji je pridobiti slej ali prej slehernega poštenega Slovenca za sodelovanje v OF. Tako je CK KPS lahko že 27. aprila 1941 ustanovil Osvobodilno fronto. Vse poti so sedaj vodile v eno smer: v boj za osvoboditev izpod okupatorja, ki je prinašal sigurno narodno smrt in v boj, da se staro ne sme nikdar več povrniti. Osnovni program Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bil: narodna svoboda, v bodoče pa poštenost, red, mir, zadovoljnost in uspešno življenje v svobodni domovini.
Ob 1. maju
Zastave, cvetje, godbe, budnice, proslave, vrvež mimoidočih so vsakoletne zunanje podobe mednarodnega praznika dela.
Borba in revolucija delavstva za svoje pravice pa še danes ni povsem končana. Aktualna družbenopolitična dogajanja pri nas, nas ne smejo puščati ob strani. Uresničevanje ustavnih dopolnil, popisemsko obdobje in pripravljanje nove ustave se prepletajo in postajajo resničnost tudi v naši tovarni. Z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela se pravice delavca v samoupravljanju povečujejo. Namen in pomen le-teh je pravica odločanja o doseženem dohodku. Tovarniških skrivnosti ne bo več, delavec bo postal samostojnejši, zrelejši pri oblikovanju in dopolnjevanju neposrednega samoupravljanja.
Seveda pa nam to razmišljanje ob prazniku dela ne sme postati samo popisan kos papirja. Biti nam mora vzpodbuda za nadaljevanje začrtane poti, ki je edino pravilna.
Iskrene čestitke ter prijetno praznovanje vam ob prazniku dela — 1. maju želi
uredništvo!
Obvestilo
Vse člane delovnega kolektiva obveščamo, da je delavski svet na svoji 11. redni seji, dne 22. 3. 1973 sprejel sklep, da se prispevek socialnega sklada poveča iz sedanjih 10,00 din na 20,00 din letno. S tem bi člani kolektiva imeli pravico do 1.000,00 din posojila na leto.
Vse tiste, ki se s tem sklepom ne strinjajo prosimo, da podajo pismeno izjavo v izplačilni pisarni do 12. 5. 1973.
KADROVSKO DRUŽBENI SEKTOR
**** k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-kH k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k k k-k-k-k-k- k-k-k-k-k k-k-k-k-k-kk-k-k-k-k-k-k-k-k-k* k-k-k-k
<■53853Sdii
Za 27. april in praznik de/a, 1. maj, čestitajo vsem delavcem samoupravni organi, družbenopolitične organizacije tovarne in uredništvo
h*******)M-*********)bt*****************************-****-**-*******
Problematika proizvodnje v mesecu februarju 1973
Verjetno bo kdo od bralcev postavil vprašanje, zakaj je v tej številki problematika proizvodnje za mesec februar. V zvezi s tem smo dolžni dati pojasnilo. Vzrok za to je v tem, da so roki za oddajo materiala v tiskamo postavljeni na datume, do katerih tekoča problematika ne more biti gotova. Odbor za informiranje je smatral za potrebno, da se problematika proizvodnje še naprej objavlja, čeprav ne tako kot doslej.
I.	Osnovni material
a)	predilnica:
Oskrba s surovinami se v februarju ni bistveno izboljšala in ni bila zadovoljiva. Ker je zmanjkalo zdaj enega in drugič drugega bombaža, so se pogosto menjale sestave mešanic, kar se je odražalo predvsem na kakovosti preje, ker razpoložljivi bombaž ni vedno kakovostno ustrezal. Posebne težave je povzročilo pomanjkanje Ko-plon vlakna, zaradi česar smo bili prisiljeni začasno proizvodnjo preje iz njega skoraj povsem ukiniti, čeprav so bile zaloge le-te minimalne v primerjavi z zalogami drugih vrst preje.
b)	sukalnica:
Zaloga za predelavo v su-kalnici potrebne preje je bila vseskozi dovolj velika in zato’ oskrba s potrebnim reprodukcijskim materialom ni vplivala na zastoje in izvrševanje planskih obveznosti.
c)	tkalnica:
Zaloge vseh vrst bombažne preje so bile med mesecem tolikšne, da niso povzročale motenj v proizvodnji. Primanjkovalo je le preje iz mešanice bombaž-Koplon, vendar se je z uravnavanjem medfaznih zalog vseeno preprečilo zastoje na statvah.
V kakovosti razpoložljive preje so se pojavljale podob-
ne pomanjkljivosti kot v prejšnjih mesecih, to so krotovičenje, umazana mesta ter odstopanja v sortaci ji in številu zavojev preje iz BD strojev.
Posebno problematična je bila kakovost kupljene Nm 50 wc osnove, izdelane v IBI Kranj, pri kateri je zaradi slabega navitja nastajal tudi nadpoprečen odstotek odpadkov in kar je močno vplivalo na poslabšanje storilnosti in izkoriščanje strojev, zlasti v navijalnici.
č) oplemenitilnica:
Dokup in obstoječe zaloge domačih surovih tkanin za dodelavo so omogočale ople-menitilnici normalno delo v treh izmenah. Ker je bil del surovih tkanin odposlan med mesecem v beljenje v Tek-stilindus Kranj, se je zaloga le-teh v februarju ponovno zmanjšala za cca 85.000 m.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Problematika proizvodnje v mesecu februarju 1973
(Nadaljevanje s 1. strani)
d)	konfekcija:
Tkanin za izdelavo blazin, kapen in plenic je bilo vseskozi dovolj na zalogi. Primanjkovalo nam je le tkanin za izdelavo rjuh, delno tudi zaradi zamude pri dobavi potrebnih pomožnih sredstev za beljenje tkanin iz mešanice
II.	Proizvodnja
poliestra in bombaža. Motnje v proizvodnji je povzročalo tudi dejstvo, da se je dobava embalaže za tiskano posteljnino zavlekla v april ali celo maj, čeprav imamo potrebne tkanine za to že pripravljene. Z reklamacijo PE-vrečk se sikuša urediti, da v prihodnje ne bi prihajalo do nezaželenih zastojev.
a) predilnica:	januar	februar
izvrš. plana: v ef. kg v baz. kg izkor. strojev: produktiv.: baz. g/vrh (prst.) produktiv.: baz. g/pr. m/h (BD) HOK ure	95,87 % 100,73 % 75,42 % 15,70 43,00 17,60	104,59 % 111,87% 72,00 % 16,41 58,43 15,60
		
b) sukalnlca:	januar	februar
izvrš. plana pri 0 Nm 10 izkor. strojev: produktivnost: g/vrh HOK ure	89,65 % 59,46 % 90,72 13,56	93,50 % 57,13 % 98,92 12,27
		
c) tkalnica:	januar	februar
izvrš. plana: v m2 v votkih izkor. strojev: na pog. st. ure na ef. st. ure produktivnost: enot/del. uro	102,53 % 104,04 % 94,00 % 97,20 % 40,88	103,90 % 105,00 % 94.80	% 97.80	% 42,30
tavali skozi cel mesec, kolikor so to dopuščale 3 razpoložljive Voukove raztezalke.
V sukalnici plan proizvodnje tudi v februarju ni bil dosežen, ker je bilo izkoriščanje strojev slabše od predvidenega.
Rezultati tkalnice so zadovoljivi in se bistveno ne razlikujejo od januarskih. Proizvodni plan je presežen, ker je v nočni izmeni še vedno obratoval 1 oddelek (48 statev) več, kot je predvideno z letnim planom. Razen tega je na obseg proizvodnje že delno vplivalo postopno vključevanje v proizvodnjo v
na porast produktivnosti, zaradi česar se je število zaposlenih ob istem obsegu obratovanja statev ponovno zmanjšalo za 6 oseb.
Plan oplemenitilnice takrat ni bil presežen, ker je del gotovih tkanin, ki so namenjene za konfekcioniranje zaradi pomanjkanja prostora v konfekciji ostal v oplemeni-tilnici. Zadovoljivi rezultati so bili doseženi tudi v konfekciji. Na zastoje v proizvodnji so občasno vplivale prekinitve električnega toka iz javnega omrežja, vendar le-te niso bistveno vplivale na zmanjšanje obsega proizvodnje.
III. Delavna sila - izostanki	januar	februar
— predilnica	7,60 %	7,60 %
— sulkalnica	10,00 %	10,00 %
— tkalnica	9,60 %	10,70 %
— oplemenitilnica	8,24 %	6,90 %
— konfekcija	5,71 %	7,98 %
Izostanki so se povečali v tkalnici zaradi povečanja boleznin in števila porodnic ter v konfekciji, kjer je poleg istih razlogov na povečanje vplival tudi večji odstotek izostankov zaradi izrabljanja letnih dopustov. V predilnici in sukalnici so ostali na isti ravni, zmanjšali pa so se v oplemenitilnici zaradi zmanjšanja števila porodnic.
Skupno poprečno število zaposlenih se je zmanjšalo v predilnici za 2 osebi, v tkalnici za 6 oseb, v sukalnici je ostalo nespremenjeno, povečalo pa se je v oplemenitil-nici za 2, v konfekciji pa za 3 osebe.
IV. Vzdrževanje strojev in naprav
a)	predilnica:
—	tekoča in preventivna vzdrževalna dela v čistilnici
—	brušenje in nastavitev 7 novih ter 4 starih mikalnikov
—	čiščenje, mazanje ter menjava tesnil na 1. Voukovi raztezaiki
—	popravilo 4 flyer jev
—	remont 8. BD predilnika
—	menjanje nekakovostne masti v ležajih naj novejših BD pred.
b)	sukalnlca:
—	preureditev vodilcev in napenjalcev na Mettlenjevem dvojilnem stroju
—	mazanje jermenic in menjava olja na sukalnih strojih
č) tkalnica:
Remont Eliteks statev se normalno nadaljuje, remont avtocopserjev pa je bil zaradi bolezni vzdrževalca začasno prekinjen. Do konca meseca so 'bili usposobljeni za obratovanje vsi (20) Picanol avtomati in se je začelo pri-grajevati Unifile. Stroji bodo
zaradi težav pri nabavi fotocelic morali začasno obratovati še s starimi, mehanskimi votkovnimi tipalci.
č) oplemenitilnica:
Opravljena so razna čiščenja, mehanska in električna popravila ter mazanje na strižniku, belilnem agregatu, obeh razpenjalnih sušilnikih, novem kalandru in merilnih strojih, pri čemer je bilo skupno 166 strojnih ur zastojev.
d)	konfekcija:
—	v šivalnici Hrib je bilo skupno 22 ur izpada proizvodnje zaradi pomanjkanja električnega toka
—	precej zastojev je nastalo zaradi nakladanj in razkladanj avtomobila, ker to delo opravljajo tudi proizvodne delavke
—	vezilni avtomat št. 1 (Marco) zaradi remonta ni obratoval
—	problematična je bila oskrba z rezervnimi deli za vezilne avtomate in šivalne stroje (klinasta jermena, okviri za vpenjanje, magneti itd.). En stroj za rObljenje plenic zaradi tega 8 dni ni obratoval.
—	šivalni stroj »Pfaff« ni obratoval 5 dni, nakar je napako odpravil mehanik iz »Peko«.
č) oplemenitilnica:	januar	februar	ja
izvrš. plana v m2	114,59%	99,62 %	
			
d) konfekcija:	januar	februar	
izvrš. plana: v m2	97,75 %	100,42 %	n
v enotah	101,24 %	100,15 %	sm
izkor. strojev	93,20 %	90,30 %	
produktivnost: ur/100 enot	86,88	86,30	
			B
Proizvodni rezultati predil-	srednjo etažo	prestavljenih	(111
nice so se v (primerjavi z me-	Picanol statev. Večji odstotek		
sečem januarjem v februarju	preje iz BD predilnikov, ki j c'		
bistveno izboljšali, ker so no-	že na križnih	navitkih in je'	
vi predilni stroji BD že obra-	ni treba previjati, je vplival		
V. Doseganje norm	januar	februar
Predilnica	115,66 %	116,43 %
Tkalnica	118,68 %	120,06 %
Oplemenitilnica	114,37%	116,02 %
Konfekcija	120,51 %	121,06 %
Konfekcija Hrib	121,34 %	121,25 %
Skladišče gotovega blaga	123,80 %	124,10 %
Zaboj arna	130,33 %	130,33 %
Skupaj	118,56 %	119,52%
Ne tako tovariši !
... pri nas ležijo včasih zaboji razmetani kot bi jih prinesel aprilski hudournik___
Sklepi
samoupravnih
organov
Dne 22. 3. 1973 je bila 11. redna seja DS Bombažne predilnice in tkalnice Tržič.
1.	Kot osrednji del seje sta bila obravnavana plan kadrov za leto 1973 in plan investicijskega vzdrževanja za leto 1973. člani DS in vabljeni so dobili material že predhodno, vsled česar sta tov. Šarabon Marjan, tehnični direktor in tov. Omerovič Hazim, kadrovik podala le kratko obrazložitev. K planu investicijskega vzdrževanja je bila dana pripomba, da se čimprej uredi klimatizacija v stari tkalnici. Člani DS podjetja so zatem v celoti potrdili predloga predloženih planov:
2.	Delavski svet je sprejel in potrdil predlog Odbora za organizacijo dela in delitev dohodka za spremembo vrednosti točke v posameznih mesecih, in sicer:
februar	U2
marec — september	1,16
oktober	1,11
november — december	1,16
Odbor utemeljuje predlog sprememb točk s tem, ker so se povišali prispevki za otroško varstvo in s tem, da je imel mesec februar samo 21 efektivnih delovnih dni. Da ne bi prišlo pri izplačilu za mesec februar do sorazmerno nizkih izplačil, je sklenil predlagati DS, da se 0,05 din vrednosti točke za mesec februar izposodi od meseca oktobra, ki ima največ delovnih dni. Povečanje 0,01 din za vrednost točke pa je predlagano z namenom, da povečanje prispevka za otroško varstvo ne bo vplivalo na zmanjšanje neto izplačil.
V smislu tega sklepa so bili obračunani dohodki že za mesec februar.
3.	člani DS so bili seznanjeni s problematiko financiranja gradnje šol v občini Tržič, za kar se črpajo potrebna sredstva iz virov, ki jih določa referendum iz leta 1968. Iz tolmačenj, ki so jih prejeli že omenjeni predstavniki podjetja na sestanku na občinski skupščini in iz dopisa Skupščine občine Tržič je razvidno, da bo šola v Bistrici dograjena predvidoma do 15. septembra in bo že v letu 1973 začela služiti svojemu namenu. Ker pa primanjkuje sredstev za plačilo situacij je DS potrdil predlog, ki je bil podan vsem delovnim organizacijam, da se celotna sredstva, predvidena za plačilo v letu 1973, razdelijo na prvih deset mesecev in da se s tem akontira plačilo prispevka za zadnje tromesečje.
DS je bil seznanjen tudi s tem, da je podjetje v zaostanku s plačilom za dve leti. V zvezi s tem je bil sprejet sklep, da se v letih 1973, 1974 in 1975 poravna v vsakem letu ena tretjina omenjenega zaostanka, kar predstavlja skupno cca. 635.693,— din. Letos pa se plačuje prispevek po osnovi leta 1973.
4.	Potrjen je bil predlog Kadrovsko družbenega sektorja za odplačevanje dolgoročnih posojil za individualno gradnjo, za odkup stanovanj in adaptacij za leto 1973 kot sledi:
Znesek posojila		Doba vračanja	Obrestna mera
do 5.000,— din		7 let	2%
nad 5.000,— din —	10.000,— din	12 let	2%
nad 10.000,— din —	15.000,— din	16 let	2%
nad 15.000,— din		20 let	2%
5. Na predlog Odbora za pritožbe in notranjo arbitražo je delavski svet sprejel sklep, da se odpokliče dosedanjo članico tega odbora tov. Zupan Maro.
Za novega člana je bila izvoljena tov. Kuhar Marta iz VI. DE — na delovnem mestu »knjigovodja osnovnih sredstev«.
BPT-
nekoč, danes, jutri
Z aprilsko številko začenja uredništvo Tržiškega tekstilca z novo rubriko pod skupnim naslovom: BPT — včeraj, danes, jutri. V njej želimo seznaniti bralce v kratkem z nastankom in razvojem tovarne, kar bo, vsaj upamo, marsikoga zanimalo.
Gradivo smo dobili v knjigi Ivana Mohoriča z naslovom BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA V TRŽIČU (1960).
Bombažna predilnica in tkalnica je z letošnjim letom stopila v 88. leto svojega obstoja. Na zadnji dan leta 1884 je bila podpisana pogodba, s katero je Kranjska industrijska družba prodala skupini industrialcev fužine na Balo-su, s pravicami, da ustanovijo novo industrijsko podjetje. In spomladi 1885 so začeli zidati temelje iz katerih je zrasla današnja 'tovarna. 1. aprila 1885 je bila podpisana v Trstu družbena pogodba ustanoviteljev nove predilnice in 13. maja je bila vpisana v trgovinski register v Ljubljani. V in-
dustrijski zgodovini Tržiča je bila to odločilna prelomnica — prehod od fužin na tekstilno industrijo. Tekstilna proizvodnja je bila sicer kot hišna industrija in rokodelska manufaktura v Tržiču že več stoletij prej udomačena in je novo podjetje tako že imelo osnovni kader.
Ustanovitelji so tržiški predilnici dodelili vlogo grobe predilnice. Že pri ustanovitvi so napravili napako: podjetju so dali premalo kapitala v uporabo, zato pri vseh naporih ni mogel dati spočetka takih uspehov, kot so jih fi-
nančniki od njega pričakovali. Družabnika Glanzman in Gasner sta sprevidela, da je treba dati tržiškemu podjetju nov koncept. Sklenili so povečati predilnico in čistilnico ter ustanoviti belilnico, barvarno za modro apreturo. Za povečanje pa je bilo potrebno urediti vprašanje pogonske sile in vprašanje prevoza surovin ter delavska vprašanja (zlasti stanovanja), ki so jih obravnavali le z vidika koristi podjetja.
26.	maja 1891 je zadela pie-dilnico velika katastrofa. Požar je popolnoma uničil predilnico in skladišče, polno bombaža. 1893 in 1894 so predilnico obnovili, razširili in uredili v solidni masivni izvedbi ter opremili z najboljšimi stroji. Nato je delo steklo spet svojo pot.
Oglejmo si še delovni red v tovarni, konec 19. stoletja:
Delovni čas je znašal 11 ur in sicer od 6. zjutraj do 12., nato do 13. do 18. zvečer. Ob nedeljah in praznikih je delo počivalo. Delavci so se morali strogo izogibati prepirov in pretepov, prepovedano je bilo tudi kaditi v tovarniških prostorih in na dvorišču. Delavske mezde so izplačevali vsakih 14 dni ob sobotah. Pri izplačilu so odtrgali predujme, globe in stanarino. Delavce, ki so sami zakrivili slabo delo, so kaznovali v sorazmerju s povzročeno škodo.
Delovni red je ostal vso dobo avstrijskega režima in tudi po vojni. Kakšen je bil razvoj tovarne in odnosi v njej v 20. stoletju pa boste lahko prebrali v majski številki.
Anekdote
Slavni rimslki govornik in državnik Cicero 'je strašno sovražil prazno besedičenj e. Nekoč je na Forumu poslušal zagovornika, ki je kazal' na varovanca in izumetnično poudarjal1:
»Ta izredni človek, ki ga je mati devet mesecev nosila pod srcem ...«
Cicero ga je ustavil z besedami:
»Ali morda druge matere nosijo otroke v žepu?«
Med vročo debato v ameriškem kongresu je neki senator zavpil drugemu, naj gre k vragu. Senator, ki mu je veljala ta pripomba, se je pritožil podpredsedniku. Le-ta je počasi prelistaval neko knjigo, pogledal senatorja in mu rekel:
»Pregledal sem pravilnik. Ni vam treba iti.«
IZOBRAŽEVANJE
Predavanje iz osnov kemije
V mesecu aprilu je bilo v okviru plana izobraževanja organizirano predavanje iz osnov kemije za delavce obrata oplemenitilnice. Predaval je obratovodja ople-menitUnice tovariš Marjan Dolinar. Poleg predavanja je pokazal udeležencem tudi kemikalije, ki se pri nas uporabljajo, pri tem je opisal vse karakteristične lastnosti posamezne kemikalije vključno z možnostmi poškodb pri delu z njimi. Predavanje je bilo zanimivo in izredno koristno, saj so dobili udeleženci osnovne pojme o kislinah in lužinah ter njihovi uporabi. Po predavanju je bdi izveden tudi preizkus znanja, katerega rezultati so zelo dobri, kar kaže na interes udeležencev, da pridobijo znanje, katerega rabijo za uspešno delo na svojih delovnih mestih.
M'
Zakaj tako ?
Eden naših bralcev nam je pred mesecem dni poslal to foto-fotografijo, ki kaže prevrnjeno stranišče pri hiši HC I. v Podljubelju. Kaj si o tem mislijo vsi tisti, ki se peljejo po cesti Tržič—Ljubelj? Se ne bi našel nekdo, ki bi stvar uredil?!
Naš razgovor
Dejavnost mladinske organizacije je v zadnjem času zaživela, prej pa dolgo časa ni bóllo ničesar slišati o ZM v našem podjetju. O tem smo se pogovarjali s predsednikom mladinskega aktiva BPT tov. Ladom Brzinom.
Kako ocenjuješ delovanje organizacije v zadnjem obdobju, to je od zadnje konference do danes?
Od konference, ki je bila decembra 1971 in na kateri je bito izvoljeno novo vodstvo, je bilo dedovanje organizacije slabo, od meseca februarja pa se je stanje občutno popravilo. Formirali smo novo vodstvo, v katerem smo od prejšnjega TK ostali starno štirje, vsi ostali pa so novi. V zadnjih dveh mesecih je ‘bilo narejenega precej in lahko rečem, da smo na .pravi poti, da mladinska organizacija spet pridobi tisto Vlogo, katero bi morala imeti ves čas od zadnje konference. Po konferenci smo se občasno udeležili kalkega športnega tekmovanja, ito pa je bilo tudi vse. Vzrokov za to je več, med drugim naj omenim dejstvo, da smo imeli pri izbiri mladincev za TK nesrečno roko, saj jih večina ni bila pripravljena delati tako kot je treba, en vzrolk je bil Itiudli ta, da sem šel jaz v šoto jn je zaradi tega delo organizacije začeto stagnirati.
Misliš, da je vzrok za neaktivnost mladih v podjetju samo v tem, ali je vzrok za tako stanje še kje drugje?
Vzroke bi lahko iskali tudi drugje. Tu gre predvsem še za nezainteresiranost mladine celotnega podjetja za delio v vrstah ZiM, po drugi strani pa pasivnost tistih, ki bi morali Skrbeti za to, da do take nezainteresiranosti ne bi prišlo. Mnogi so si predstavljani, da je delo mladinske organizacije le neke vrste zabava in ne družbeno politično delovanje, Skratka svoje dolžnosti do organizacije niso vzeli 'dovolj resno in zaito je prišlo do tako kritičnega stanja v organizaciji.
Omenil sl nezainteresiranost mladih, kaj smatraš, da je temu vzrok in na kakšen način bi mlade zainteresirali za vse vrste dejavnosti, ne samo na zabavnem in športnem področju?
Mislim, da je eden od vzrokov v -tem, da organizacija kot taka nima prave veljave oz. pomembnosti, saj je bila za mladince npr. problem udeležba na sestanku TK med delovnim časom, čeprav je šlo včasih za pomembne akcije. Ce smo se sestali izven delovnega časa, je 'bila udeležba slaba, izgovori so bili različni, mnogi pa so odkrito priznali, da jim ni do dela v organizaciji, ki nima posebnega pomena v podjetju. To
nepomembnost so podkrepili z dobesednimi izjavami nekaterih mojstrov v obratih, ko je šlo za kak sestanek med delovnim časom (čeprav bi bili odsotni zelo kratek čas). Mladi bi bili zainteresirani za dalo v naši organizaciji, če bi vtildefi, da je odnos do nje s strani ostalih članov kolektiva tak kot bi moral biti 'in če bi se gledalo nanjo s talko .resnostjo kot na ostale družbeno politične organizacije v podjetju.
Pred časom se je na različnih sestankih in zborih obravnaval problem nedelavnosti mladinske organizacije. Kritike na ta račun je bilo precej, kaj misliš, je bila kritika umestna ali ne?
Moram priznaiti, da so bile kritike utemeljene, vendar mislim, da ni najbolje, da se je samo kritiziralo, nihče pa ni vprašali, zakaj je tako in kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi naše delo spet zaživelo. Ne rečem, da bi nam moral nekdo vedno stati ob strani, vendar bi se z boljšim sodelovanjem družbeno politiönih organizacij v podjetju marsikaj lahko tekoče rešilo iti ne bi bilo toliko kritik na račun dela ZM. Resda smo za to krivi v glavnem mladi sami, vendar je del krivde tudi na strani sindikata in organizacije ZK v podjetju.
če sem prav razumel, je bilo sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami v tovarni zelo slabo, kaj misliš, da je vzrok za to?
Večji del ‘krivde je na nas samih, saj se nismo mogli uspešno vključiti v sodelovanje z ostalimi ker je bila od prejšnjih 15 članov samo peščica, ki pa tudi ni našla primernega načina za dobro sodelovanje. Vendar bi morala tudi organizacija ZK imeti vedno pregled nad delovanjem ZM, saj iz naših vrst prihajajo bodoči 'komunisti in kadri za družbeno politično delo. Za delovanje mladinske organizacije bi moral biti zadolžen nekdo iz vrst ZK, ki bi stalno spremljal uspešnost della tako organizacije koit posameznikov.
Kakšne so možnosti za delovanje mladinske organizacije In ali so s strani podjetja dani vsi pogoji za uspešno delo ZM?
Pogoji za delovanje so zelo dobri. Prt nas je preko 300 mladih in možnosti za različne vrste dejavnosti je dovolj. Tudj s strani podjetja so za našo organizacijo dani vsi pogoji za uspešno delo, tako da ni nobenih ovir za ponovno afirmacijo ZM v tovarni. Seveda je sedaj naloga nas samih, da nadaljujemo z delom tako koit zadnja dva meseca, da bomo čez leto dni lahko govorili o ZM v BPT verjetno
z druge, to je pozitivne plati. Sedaj ilmamo še težave s sestavo novega predsedstva in pripravami na konferenco, ki bo 21. aprila v dvorani TVD »Partizan« v Tržiču. Na konferenci se bomo dogovorili o našem nadaJjmem delu, to je o programu za prihodnje obdobje.
Kaj bo obsegal program
dela?
Program je sestavljen tako, da zajema vse vrste dejavnost®. Vškttiajen je s programom občinske konference ZMS Tržič, v njem pa je zajeto precej dejavnosti, ki bodo zahtevale polno angažiranost našega predsedstva kakor tudi ostalih mladih v tovarni.
Krivda je zopet v naši organizaciji, ker nismo bili toliko aktivni, da bi 'lahko koga ifemed nas predlagal!® in vključili v sekretariat, kar bi bilo v smislu sodelovanja zelo pomembno. Res pa je, da je bilo v prejšnjem vodstvu ZM boij malo članov ZK na kar bomo morali v bodoče polagati več pozornosti. Vendar smatram, da bi bilo 'kUjub temu potrebno, da bi pri sestavljanju kandidatne liste za sekretariat ZK vprašali nekoga od .mladinskih funkcionarjev za mnenje in morebitni predlog Iker vem, da so v naših vrstah mladinci, ki bi bili sposobni itn. pripravljeni delati na tem področju.
Omenil si pripravo mladih za sprejem v vrste ZK. Misliš, da je to izključno zadeva mladinske organizacije, ali je za to poklicana tudi zveza komunistov?
Je v programu dela predvideno tudi večje vključevanje mladih v organe upravljanja in sodelovanje pri uresničevanju ustavnih dopolnil?
V	programu je predvidena tudi tovrstna dejavnost, saj se zavedamo, da mladi ne smemo čakati samo na to, kaj bodo pripravil® starejši. V -zvezi s tem je predvideno nekaj seminarjev za mlade samoupravi) alce, seminar o ustavnih dopolnilih in organiziranju TOZD. Mladi' se bomo aktivno vključil®, v vsa dogajanja v podjetju, posebno še na področjih, ki so aktivna za mlade. Pri tem mislim na stanovanjsko problematiko, vprašanje dokončanja osnovne šole in čim-večjo vključitev mladih v rar zne organe upravljanja.
V	programu je tudi priprava mladincev, ki imajo idejnopolitične kvalitete za sprejem v organizacijo ZK.
V	katerih organih je doslej mladina delovala?
V	raznih odborih in v DS podjetja je res nekaj mladincev, ki pa niso v celoti izpolnili naših pričakovanj. Nekaj mladih je še Vključenih v vodstvo sindikata, v sekretariatu ZK pa mladincev ni.
ZaVaj ni predstavnika mladinskega vodstva v sekretariatu ZK?
dih v koncepciji splošnega ljudskega odpora (ter o aktualnih problemih mladincev na delavnih mestih. Razumljivo bo del konference obravnaval tudi program dejavnosti naše organizacije v naslednjem obdobju.
Verjetno imate v bližnji prihodnosti že predvidene kake konkretne akcije?
Tu bdi zaenkrat omenil le tri -in to udeležbo naših dveh ekip v kviz tekmovanju s področja SLO, udeležbo na seminatati, ki ga organizira občinska konferenca ZMS v mesecu maju din seminar o TOZD v našem podjetju. Poglobiti nameravamo 'tudi sodelovanje z ostalimi aktivi v Tržiču ter se dogovoriti o skupnih akcijah.
Ob koncu našega razgovora še vprašanje o tvojih željah na področju delovanja organizacije katere predsednik si.
Želel1 bi, da bi konferenca po plodnosti razprav. Upam, da bomo imeli' pri izbiri neuspela, tako po udeležbi kot vega vodstva več sreče kot zadnjič ter, da bodo člani predsedstva res talki, ki bodo pripravljeni delati, saj je to porok za uspešno delo cetat-ne organizacije v podjetju. Želel bi še, da dobimo primeren prostor v podjetju, kjer bi se lahko sestaja® ker sedanji .‘kotiček v »vidi« ni primeren in se ga ne moremo posluževati.
Ob koncu pa bi želel več sodetovanlja z ostalimi družbeno političnim® organizacijami v podjetju kakor tudi uspešno delo naše organizacije v naslednji mandatni dobi.
Obe organizacij® vključno z Občinsko konferenco ZM Tržič bodo morali sodelovati pri tem, saj je za sprejem v vrste ZK .potrebna daljša priprava kandidatov, nujno je idejno politično izobraževanje ter po sprejemu tud® stalno spremljanje novosprejetih. Mislim, da je ipapoinoma zgrešena stara praksa, ko so bili mladi sprejeti v ZK, nato pa se nihče ni več dosti, menil zanje. Mlade komuniste je treba vključevati v delo družbeno političnih organizacij tako v podjetju kat tudi na terenu. Občinska konferenca ZMS Tržič ima v programu seminar za novospre-jete člane ZK, poleg tega pa bo treba mlade komuniste .vključiti v politično šoto, saij brez potrebnega znanja mlad komunist ne more biti uspešen pni svojem delu.
Pred organizacijo je letna konferenca aktiva. Kaj se bo na njej obravnavalo?
Pogovoriti se bomo morali o dosedanjem delu, aii točneje rečeno neaktivnosti, o našem delu v bodoče, poleg tega pa bomo obravnavali tudi mesto in vlogo mladinske organizacije v našem podjetju. Seveda bomo govorih tudi o ustavnih amandmajih, vključevanju mladih v ZK, o problemu nočnega dela mladine, o mestu in vlogi mia-
Misli
—	Starost prihaja, moč odhaja.
—	Veselo beraštvo je brez denarja bogastvo.
—	Mirna vest je najboljše zglavje.
—	Človek se ne izuči, dokler živi.
—	Darila ljudje pozabijo, dobrote nikdar.
—	žalosten je svet, ki oblači oblečene in slači slečene.
—	Smrt je slepa, skraja pobira, nič ne izbira.
—	Popravljaj majhne okvare, da ne pride do velikih.
—	Kar tebi ni drago, ne stori drugemu.
—	Čevljarjeva žena in kovačeva kobila sta vedno bosi.
Dopisujte v naše glasilo!
Eno vprašanje - šest odgovorov
Skoraj sleherni član kolektiva ve, da ima podjetje lastne centrale za proizvodnjo električne energije, malokdo pa pozna delo v teh štirih centralah. Da bi naše bralce seznanili s tovrstno problematiko smo za današnjo številko izbrali šest članov kolektiva, ki delajo na tem področju:
KOLENC Viljem — paznik jezov v Podljubelju Paznik sem od julija 1961. leta, (prej sem delal 6 lot v beffimeli ikot vodja smodilnega stroja.
Tu delam v treh dizmenah, vsako tratijo soboto dm nedeljo pa imam dežurstvo. Delo obsega 'kontrolo nivoja vode na obeh (jezovih, nivo javljamo v centralo II, če obratuje HC I, pa tudi itja. Poleg kontrole nivoja vode čistim tudi ■rešetke (grablje) in to po potrebi. Opravljanje tega dela zahteva fizično zdravega člo-veika, ker delamo ne glede na vremenske pogoje. Takrat, ko je neurje ali hudi nalivi, imamo največ deda, saj moramo tudi 5—6-ikrat iti od enega do drugega jezu, kar pa ni lahko, saj je peš hoje kar 25 minut v eno smer. V zimskem času nimamo primerne obleke za delo zunaj, pa 'tudi poleti nimamo prave zaščite pred vremenskimi ne-priiilkami. Večkrat se zgodi, da smo v enem dnevu tudi dva ali trikrat do 'kože premočeni, kar vsekakor oi zdravo. Naše delo je odgovorno, plače pa niso najboljše. Z delom sem sicer zadovoljen, dobro se razumemo tudi z vodjem, ikd je pripravljen v vsakem trenutku priskočiti nam na pomoč, tako, da skupaj odpravimo težave to probleme. Edino kar me moti, je vzdrževanje jezov, Ikjer bi morali posvetiti več pozornosti 'tudi zunanjim dzgledom okolice jezov.
BEVC Jožefa — pazniik jezov v Podljubelju
To delo opravljam že 25 let
in pol, delala sem tv treh izmenah, sedaj sem pred upokojitvijo. Delo je naporno, posebno za žensko, vendar sem vzdržala, ker sem bila vajena težkega dela že od •mladosti. Ob lepem vremenu in zadostni količini vode delo ni težko, saj je naša naloga, kontrolirati nivo vode ter javljanje tega v HC II in po potrebi itudi HC III. Ob neurjih je situacija precej drugačna, takrat imamo deda ogromno in naša skrb je, da odstranimo iz grabelj vse, kar voda prinaša s seboj. To ni lahiko, saj je tako delo ob slabih vremenskih razmerah naporno tudi za moške, kaj (sedie za žensiko. Kljub temu sem 'bila z delom zadovoljna, s sodelavci smo se dobro razumeli in po upbkojitvi mi bo nekaj časa še dolgčas po jezovih, ob Ikaterih sem preživela precej časa.
NOVAK Jože — strojnik v HC I v Podljubelju
Kut strojnik sem zaposlen že zelo dolgo. Bil sem strojnik v HC II na Cegeljšah in sicer do deta 1947, od takrat naprej pa ves čas tukaj. Delam v dveh izmenah, če je potrebno, me pokličejo tudi ponoči. Delo strojnika je zalo odgovorno, skrbeti moramo za nemoteno obratovanje generatorjev, nadzorujemo in-
strumente, izvajamo razne regulacije in opravljamo tekoča vzdrževalna deda. Fizično to delo ni težko, vendar zahteva precejšen umski napor tor «talno prisotnost v centrali. Treba je vedeti vse, kar zadeva upravljanje s stroji v centrali ter v določenem momentu pravilno ukrepati. Poklic strojnika mii odgovarja, delo rad opravljam, saj sem že od nekdaj imel veselje do dela s stroji, zato tudi skrbim, da je vedno vse čisto in v redu. Tu bom delal do konca junija, nakar grem v pokoj.
AHAČIČ Karel — strojnik v HC II na Cegeljšah
Že 19 let sem strojnik in to ves čas v HC II. Delam v treh izmenah in tudi ob sobotah in nedeljah. Prost sem eno soboto in nedeljo mesečno v poletnem času, od de-
cembra do maja pa delamo vse sobote in nedelje. Opravljam pa delo strojnika, sti-Ikainičaaija in ne nazadnje tudi delo čistilke. Centrala na Cegeljšah je vodilna in na njo so vezane vse ostale naše centrale. Pri delu je treba hiti pazljiv, ob spremembah porabe električne energije se dogovarjamo strojniki med seboj, tako, da delo v redu teče. Delo je umsko naporno in odgovorno. Sedanji generator je že star in treba bo misliti na to, da se ga zamenja alii obnovi. Že vrsto let govorimo o tem, a nikdar ni denarija za to, če pa bo prišlo do tega, da Ibo generator odpovedal, potem bo nastal' velik problem. Z delom sem zadovoljen, včasih se poja>-vijo tudi kalke težave, a to bi še vse šlo, če bi bilo naše dello bolj cenjeno.
Drugi strojniki so bolje .plačani kot mii, nadurno delo pa se nam ne šteje v pokojninsko osnovo, čeprav mislim, da je z zakonom predvideno, da se v izjemnih primerih, Ikd. so -splošnega po-
mena, lahiko nadure štejejo v pokojninsko osnovo. Mislim, da bi se moral kdo za to zavzeti in če je možno, to tudi urediti. Za nočno delo smatram, da je za talko centralo kot je naša, potrebno, da sta na izmeni dva strojnika z ozirom na važnost in zahtevnost dela.
Ponovno ibi izrazil željo za čimprejšnjo ureditev zadeve okrog novega generatorja ali obnovitve obstoječega ter željo za večjo skrb tovarniškega vodstva za centrale, saj so naprave v njih več .ali manj dotrajane in večkrat se zgodi, da kaka stvar odpove takrat, Iko bi jo najbolj potreboval1.
KOŠIR Albin — strojnik v HC II
Strcjnilk sem že 6 let, prej sem bil' v mehanični delavnici. 'Delam v treh izmenah .in itudi ob sobotah in nede-
Hidrocentrala II na Cegelšah
djah. Delo obsega nadzor nad generatorjem in instrumenti. Ker Ije HC II vodilna centrala, je delo psihično zahtevno in odgovorno. Z dellom in dohodki sem zadovoljen, še bo:lj zadovoljen pa bom, če bomo dobili nov generator ali pa obnovili starega. Malo težje je delati ob sobotah in nedeljah, posdboo ob lepem vremenu, ko gredo drugi na sprehode, mi pa maramo biti na delovnem mestu.
HROVATIČ Rudi — vodja hidirocentral
Podjetje razpolaga s štirimi hidroceoitradami, ki se med seboj razlikujejo po velikosti in zmogljivosti. V Podljubelju je naša prva centrala, ki je po velikosti in jakosti druga. Ima dve turbini in dva generatorja, zmogljivost večjega je 820 kwh, manjšega pa 640 kwh. Ta centrala je najbolj avtomatizirana in najbolj ohranjena, :ker je bila postavljena lata 1934.
Centrala številka 2 je na Cegeljšah, ki je po jakosti najmočnejša in ima zmogljivost 1350—1400 kwh. V centrali obratuje en generator in je izredno pomemben za proizvodnjo v tovarni.
V	času NOB je bil stator ■dvakrat miniran in Obakrat popravljen, star pa je 56 let in zato ne daje nobene sigurnosti za daljše obratovanje v prihodnosti. Previtje sitatorja je zato nujnost v kolikor se ne bi v krajšem času odločili zai nakup novega generatorja in 'turbine. Brez tega generatorja bi bila ogrožena proizvodnja v tistih osnovnih obratih, ikjer nimamo možnosti vezave na Elektro Kranj. Tako bi v primeru izpada tega generatorja prišlo do velikega zastoja v proizvodnji.
V	centrali na Cegeljšah sta še 'dva manjša generatorja, ki pa sta dokončno iztrošena in 'bosta morala biti v doglednem času demontirana.
Na Ravnah je naša tretja centrala z dvema 420 kilovatnima generatorjema, zgrajena ■leta 1923/24, sta še dobro ohranjena in po dobrem vzdrževanju obstoji možnost, da 'bosta še daij časa obratovala.
V podjetju je 'še četrta centrala, sestavljena oz generatorja im dveh turbin, kar je potrebno spričo nizkega pritiska, ker tu ni padca vode. Zmogljivost je 220 kW/h.
Na vseh štirih centralah je zaposleno 8 strojnikov in 4 pazniki. Centrale v glavnem vzdržujemo sami, pri tem mislim na manjše napake, za večje okvare .pa angažiramo strokovne sodelavce niz naših delavnic in skupno z njimi napake odpravimo. V zadnjem času smo izvršili generalni pregled večje turbine v HC I v Podljubelju, pri tem smo dali iztrošene dele v popravilo v Litostroj. V načrtu imamo tak pregled oz. revizijo, Ikot pravimo tudi za turbino v HC II.
Pri delu imamo različne težave, to so razne okvare, pomanjkanje vode in stalno povečevanje zahtev po električ-
ni energiji s strani podjetja. Naij povem, da je bila leta 1961 potreba po 1700 kWh električne energije, danes pa že 3000 kWh. To povečanje je posledica rekonstrukcij, novitet itd.
Težave so tudi ob slabem vremenu, saj je teren hudourniški in ob nalivih premostimo težave le z veliko dobre volje in čutom odgovornosti vseh zaposlenih v centralah. V trinajstih letih opravljanja službe pri centralah, nisem niti enkrat naletel na nerazumevanje sodelavcev, 'kajti v vsakem momentu in ob vsakem vremenu so bili pripravljeni storiti to, kar je 'bilo treba, kar je tudi
(Nadaljevanje na 6. strani)
moda * moda • moda • moda
KOSTIMI
Mehke oprijete jopice spominjajo na smoking. Ob-
vezno so zaobljeni ali koničasti ovratniki. Mlade bo-
do izbrale mačico s kratkimi rokavi.
K blazerju, ki je bä' v modi spomladi, so se razvile stroge, klasične jope, ki se podaijo k nagubanim ali ovitim krilom. Oblika je stroga, ramena so podložena in š.raka. Za takšne kostime so najprimernejša tako imenovana moška blaga z umirjenimi vzorci. Kratke oprijete jope je poznala že moda petdesetih let. Kratke in zvončaste so, zapenjajo se enoredno večinoma na en sam gumb. Ovratniki so mehki in zaobljeni, trikotni ali zvonasti. Krila so ožja kot doslej.
Zrelejše ženske, ki ljubijo eleganco se bodo ogrele za sedemosminske komplete, pri katerih so jope ponavadi povezane s pasom. Ovratniki so potisnjeni do pasu, krila so široka, rezana v pole ali .položena v gube. Od blaga bo odvisno, ali bo komplet športen ali namenjen večernim priložnostim.
Pri športni safari jopi je lit-nija mehka, manj stroga. Cez jopo je skoraj vedno zavezan pas, veliki roverji so mehki, rokaivi se končujejo z manšetami in so ponavadi kratki. Športno dopolnilo k takim jopam so hlače ali hlačna krila.
Naši upokojenci
Jože in Marija Lučki
Hidrocentrala I v Podljubelju
(Nadaljevanje s 5. strani)
razlog, da še danes obratujejo centrale tako kot želimo.
Moje delo Obsega vsakodnevno obiskovanje vseh štirih central, ne glede na čas, seveda, če je obratovanje normalno. Če pa to ni, pa moram biti na razpolago 24 ur, dokler se ne odstranijo vzroki za nadaljnje nemoteno obratovanje. Ob eventuelnih
napakah me obveščajo strojniki piti obislkih v posamezni centrali ali telefonično na dom.
Z dedom je vezana velika odgovornost. Moja želja je, da bi končno dobili razpoložljiva sredstva za previltje ali nabavo novega generatorja, ter uredili instrumente, s katerimi bi bil nadzor nad delovanjem central še boljši.
Generator v centrali II na čegelšah
da lahko moški naredi tako čudovite stvari, katere bi mu zavidale prendkatere ženske).
Večkrat se spomnim na tovarno, za novosti pa zvem iz Tekstilca ali od hčenke, ki je zaposlena v BPT. Če bi bil še enkrat mlad, bi se zopet zaposlil v predilnici.«
Medtem, ko sva se z Jožetom živahno pogovarjala in vmes rekla kako »moško«, je žena Marija poslušala in tu pa tam kako stvar dodala.
Ko sem začel pogovor z njo, je bila na vprašanje že pripravljena in enako kot z Jožetom je tekla »debata« zelo živahno.
»Še zelo mlada sem prišla v tovarno, manjkalo mi je še mesec do 14. leta. Začela sem kot predica na prstanč-nih strojfih, Ikjer sem delala do leta 1946. Od takrat naprej do upokojitve leta 1950 pa sem bila kurirka in čistilka v starem upravnem poslopju. Skupaj imam 38 let delovne dobe.
V tovarni isam rada delala, ker je bilo delo prijetno, medsebojni odnosi pa zelo dobri. Od dogodkov iz podjetja se najbolj živo spominjam primera ikmalu po zaposlitvi. V podjetje je prišla inšpekcija, in hodila po obratu. Ker še nisem bila dovolj stara, ne bi smela delati in zato me je bilo treba Skriti. Obratovadja StranSky me je
Naša sogovornika Marija in Jože Lučki
odpeljal v stolp, me zaklenil m čez eno uro, ko je inšpekcija odšila, vrnil ter me poslal zopet nazaij delat. V času službovanja so bile vesele in včasih tudi žalostne »urice«. Najhuje je bilo, če je bila preja slaba ‘in je bilo pretrgov Itoliko, ida še za malico ni bilo časa. Vendar vse mine, dobro in slabo. Po upokojitvi sem doma gospodinjila. Nelkaj časa pa sem varovala hčerkine otroke. Tudi sedaj gospodinjim, rada preberem kak časopis, med dragim tudi Tekstilca, iz katerega zvem, kaj se v predilnici dogaja. Človek ne more kar tako po-
zabita tovarne, Ikjer je dolga ‘leta delal in v kateri bdi se zaposlil, če bd bil še enkrat mliad.«
Iz razgovora sem videl, da sta zakonca Lučki delala v naši tovarni dolgo vrsto 'let in ida limata prijetne spomine na naš kolektiv, v katerem so bili pogoji dala težji kat danes, vendar sta vse težave prebrodila brez spreminjanja delovne sredine, kar za današnje mlade delavce ne bi mogli reči.
Ob koncu sem se jima zahvalil za sodelovanje ter jima zaželel še veliko zdravja in sreče.

—■
Gosta naše rubrike sta dimes zakonca Jože in Marija LUČKI iz Koroške ceste 36. Oba sta naša upokojenca in sta ves čas delala le v našem podjetju. Obiskal sem ju doma in v prijetnem razgovoru izvedel od njiju marsikaj zanimivega. Čeprav smo vajeni, da dajemo ženskam prednost sem tokrat naredil izjemo in najprej prosil za besedo Jožeta.
Takole je pripovedoval:
»V Volje sem prišel 6. 7. 1925 in sicer najprej v valjč-kamo v obratu predilnice, kjer sem delal do lata 1938, ko sem bil premeščen na sal-faktorje. Nekaj časa sem delal tam, nato sem bil premeščen na krilne stroje, Ikjer sem bil itati leta predilec. Posluževal sem (tudi raztezallke, dve leti sem delal v mešalt-mioi, nato v čistilnici na vov-ku in nato zopet v valjčkaimi. Vmes sem delal tudi prti čistilni .koloni na pnstančnih strojih. Skratka, moj delokrog v predilnici je bil zalo obširen. Če je bilo treba, sem delali na vseh delovnih me-
stih, ker sem obvladaj delo na skorajda vseh strojih. Od vseh let zaposlitve (40 let in 11 mesecev), sem večinoma delal v vaijčkarni, saj imam samo v vaijčkarni 32 let delovne dobe. Delati v tovarni je bilo prijetno, s sodelavci in nadrejenimi srno se zelo dobro razumeli. Po upokojitvi sam često hodil na sprehode s fotoaparatom ter veliko sikal, kar je moj hobi, sedaj pa zaradi astme ne moram več. Namesto tega vezem 'kake prtičke, kar mi gre zelo dobro od rok. (Pokazal mi je nekaj svojih izdelkov itn :kar verjeti nisem mogel,
Eno vprašanje ...
V planine ...
Prišel je čas, ko nas bo zopet zamikalo, da bi za dan ali več odšli v naše lepe planine, kjer bi se naužili svežega zraka, spomladanskega sonca, ter uživali ob čudovitih pogledih na kristalno-bele vršace, ter talko pozabili na vsakdanje skrbi. Včasih se ne zavedamo, da simo doma v lepem delu Gorenjske, preveč smo zamaknjeni v delo in s(kr-bi. Ko pa posije sonce in je vsalk dan topleje, smo veseli, da je zima mimo in človek si žeM' razvedrila in planine so morda ene od tistih, ki so v današnjih modernih časih sposobne, da nam dajo vso lepoto, ki so jo obdržale vse do danes.
Če se boste odpravili v gore vas bodo npr.: na vožnji prati Ljubelju prvi pozdravili mogočni kozorogi s svojimi mladički, 'ki se ne preveč plašno ozirajo in včasih celo »pozirajo« mimoidočim. Kmalu nato boste sedli na žičnico in med strmimi plazovi zagledali planinski dom na Zelenici. Smuke je dovolj, sonca tudi in ob dobri postrežbi si slkoralj ne moremo ka)j več ždeti.
Dom na Zelenici
Če pa se boste odločili, da se malo več sprehodite vedite, da je do Kofc pot kar v redu. Do domačije pri »Ma-tizovou« se lahiko pripeljete po novi cesti, nato pa je šs malo hoda in že boste prav blizu Karavank. Povemo naj, da je na Kofcah tudi vlečnica, 'katera vam bo omogočila, da se 'boste še večkrat popeljali po snežni odeji kot sicer. Sonce je tu dalj časa na nebu, razgled bogatejši, lahko pa boste videli, na enem bre-
gu pravo zimo na nasprotnem pa pomlad.
»Storžič je naše kraljestvo« pravi tržiška pesem, je resda edinstven še posebno takrat, ko se bogato leškeče v večerni zarji. Pod njim vas bo sprejeti planinski dom — pod Storžičem, ki je komaj
Kozorogi v rezervatu na plazovih Podljubelja
čalkal, da ga bo ogrelo sonce. Dovoz je mogoč do kopišča, nato še malo peš hoje pa se boste 'lahko odpočili in Okrepčali.
Dobrča, znana po čudovitem razgledu, saj se vidi tja do blejskega jezera, je zaenkrat še nedostopna, vendar upamo, da bo do 1. maja že prehodna pot do koče, saj, če bo tako toplo kot v teh dneh, bo sneg prav gotovo »pobralo«.
V	zvezi s tem, naj člane ■kofeUativa tudi v letošnjem letu seznanimo, da lahiko dobijo karte oz. napotnice za zelo ugodne nočitve v planinskih postojankah na območju naše občine kot -so: Dom na Zelenici, na Kofcah, pod Storžičem in na Dobrči.
V	spomladanskih dneh bodo planinske postojanke odprte ob sobotah, nedeljah m državnih praznikih, razen na Zelenici, ko je odprto vsak dan.
Dom na Dobrči
—	Napotnice dobite v kadrovsko družbenem sektorju, soba 11, in sicer vsak četrtek; te oddaste upravniku oz. oskrbniku planinske postojanke.
—	Za že izkoriščene nočitve se napotnic naknadno ne izstavlja, zato je najbolje, da si jih pravočasno priskrbite.
—	Pravico do teh ugodnosti imajo vsi člani kolektiva BPT, ki so pri nas zaposleni najmanj mesecev, njihovi ne-
zaposleni otroci in upokojenci BPT.
—	Vsalk upravičenec lahko dobi največ 12 nočnin na leto.
—	Vsaka napotnica valja izključno za enkratno nočitev.
—	Na napotnicah niso napisani datumi, zato veljajo celo leto.
—	Napotnice ne zagotavljajo rezervacij ležišča, zato se mora interesent za rezervacijo predhodno domeniti z oskrbnikom.
Istočasno vas želimo seznaniti s cenikom nočitev:
	Polna	10% pop. za tuje planince:	od 40 do
	cena:		60 % za vse planince:
	35,00		
soba z 2 ležišči		33,00	22,00 do 15,00
soba z 3 ležišči	32,00	29,00	19,00 do 14,00
soba s 4—5 ležišči	28,00	25,00	17,00 do 12,00
soba s 6 ležišči in več	25,00	22,00	15,00 do 10,00
skupna ležišča	20,00	18,00	12,00 do 8,00
Dobrča vsa ležišča	20,00	18,00	12,00 do 8,00
napotnice BPT in PEKO	1,00	—	— —
Prišli-odšli
V mesecu marou 1973 so
— V planiški postojanki je treba plačati samo 1,00 din in to od prvega do sedmega
Dom na Kofcah
dneva nočitve. Po sedmih dneh se ponovno plača 1 din.
—	Vsalka zloraba napotnic je nedovoljena.
—	Polni pension znaša po vseh navedenih planinskih postojankah 75,00 din.
V letu 1972 je bilo s strani članov našega kolektiva izkoriščenih kar 1006 napotnic oz. nočitev, kar dokazuje, da iz leta v leto zahaja v gore vse več ljudi.
Upamo, da smo vas seznanili z ugodnostmi, ki jih kot člani kolektiva imate, če se odločite, da boste konec led na preživeli v gorah in si nabrali svežih moči za nov delovni teden.
prišli v podjetje naslednji sodelavci: '
v prediillmiioo: Gaberc Prane, Mehmedovič Esma, Ristov Boris, 'Lazarevič Gvijeta v tkalnico:	Sušič Refiika,
Vinter Drago, Oručevič F adii v oplemenltilnioo:	Miiljak
Pejlo, Borštar Ladislava, Kur-dilja Nikola
Iz podjetja pa so odšli: samovoljno: Kužait Justina, Bokan Šarika, Horvat Stanko, Subotič Stoja, Raj ter Franja, Laibacher Sonja, Hodžič Izeta, Cener Zlata pravilna odpoved: Raimiče-Viič Fehkn, Štefe Ivana v poskusni dobi: Keuc Silvo, Mehmedovič Esma v pokoj: Kokalj Albin v JLA: Srečnik Stanko, Zupan Rudolf
Naše mamice
Naše sodelavke so rodile:
Urbančič Marija 2. marca 1973 deklico Džigal Kata 5. marca 1973 dečka Hafner Danijela 8. marca 1973 dečka Mrak Marjeta 16. marca 1973 deklico Mehič Šejka 2. aprila 1973 dečka Klemenc Silva 2. aprila 1973 deklico Doljan Marjeta 9. aprila 1973 deklico
Iskrene čestitke ter obilo zdravja in veselja.
Uredništvo
Izžrebani reševalci
Izmed 97 rešitev je bilo 65 pravilnih, od teh pa smo izžrebali naslednje:
ZAHVALA
Ob odhodu v polkoj, se vsem sodelavcem in sodelavkam predilnice najlapše zahvaljujem za sodelovanje in darilo ter jim želim še naprej veliko zadovoljstva in uspehov pri delu.
mojster Albin Kokalj
1.	nagrado 40 din prejme Magister Marija iz KDS
2.	nagrado 30 din prejme Hribar Ivanka iz tkalnice
3.	nagrado 20 din prejme Možina Gita iz obratne pisarne predilnice
4.	nagrado 10 din prejme Dana Šorn iz komercialnega sektorja
Od 13 rešitev kviza smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrado 40 din prejme Radon Slavka iz konfekcije
2.	nagrado 30 din prejme Kočevar Slavka iz obratne pisarne predilnice
3.	nagrado 10 din prejme Petrovič Mara iz predilnice
iiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii........
... medtem ko se delavci oplemenitilnice mučijo s premikanjem dokov, viličar namenjen za vleko le-teh še vedno ni usposobljen za uporabo in čaka ...
r~~
W
f
Cesto m. ime v Hrvat. Žagarjij
Zadnja
črka
abecede
\O05poda iasiavišde
Akter
sko
e
nok
?e1jpoi
kaj orga =! mzira -
]žfe
Ivanka
Logar
Vražja
dejanja
Avt.ozn.
Španije
PtäP,a
Priimek patnsest e
Tekstil.
rastlina
grbog/n,
nesreče
Prvi
glas
oktave
Mene
ital.pri-trdilnica
Vesoljsfy vozilo
Avt.ozn.
Avstrije
Itrojza 'omijenjt
Rimska
5.
volkodlal " krvoses
Avt.ozn.
Nemčiie
Kinema
tograf:
Amer.
m. ime.
eživr,
Ahačič
Karel
oreživnir t vzdržev.
EAST
M
Idoli
m
'rut ‘or
Irat v BPT
a,
Dopolni To,pop; ravek tosta vel
Janez
Piškur
Stane
Oman
Središče
vrtenja
Avt.ozn.
Belaiie
Izvršni
svet
Nitroge-
nium
Znak za odik
'reslovc
kislina
TURK
IVAN
Maškova
Vnetje sluznice bronhiji
Rimljani
mojster
Frantar
Avt. ozn. Poboja
Kem.zn. za bor
Ra zn obe r. poldrag L 'lj
Košir
Ivan
Ž.IME
Bogljube.
vstarogr.
mitolog.
Vrsta
cigaret
Avt. ozn. Jajca
Celina
Postrvi
sorodna
Nogome Olimpije plazilec v afriški!
dT
Država
vZDA
Ž.i,
ime
Vzklik na bikoborl ah
riba
1000m
rekah
Perzija
Latinski
predlog
Ùria va v s ev.zah. deluŽDV (Chicago,
Reka na jugovzh.
(fonet.)
Nič
Aristotel
cigura
Dri
četvorki
1000 kg
Avt. ozn.
ital.meslb
Mantova
Zgoden
lederle r rea
Podžiga nje Dri=
čh
'obivanj ? za kaj
Veznik
najviš. gora na svetu Mont..
PjiačaSt
Slovanov
Način aranžira r
ija
dna (nemško)
samo (angL) brezzad. črke
AR
Med n. kr. za sever
Zanutti
IVA
sk.imezg najvišja nordjske božanstv 1
Hrv. veznik
Vzdevek
predsed.
Eisenhi
cvetic
Novak
Cene
Mp-
sposkl
slovstvo.
Špan.
i.ime
književ.
iŠ/f7
Avt. ozn. Romunii ?
Debela
odeja
Avt.ozn.
Ostanek kart po delitvi
Načrt
znamka peti na
°IJe
Kem-znak za kalcij
•M.
Sredoz.
rastlina
Nevarna
infekcij.
bolezen
Kem. zn.
lahke
kovine
Sladko
hranilo
Stric/
Milana
3,1 A
Sosta, bdrnb. tkanina
Kamniti spomeni
<1
igralka
RINA
Oče
Koììont
Tekst. tov. vKraniu
LITER
Vrsta aperitiva
Majhna
kita
OMAN
TOMAŽ
vEgiptu
Znak elektr. upor v fiziki
Makarski 1
Ljubljan.
banka
Vrsta vzmetni ce
Pisatelji :a
Peroci-
Kem. zn. aluminij
Viteška igea v siniu

Angstri
termo
elektrar.
k rat,za, en. bel.
Oberöstt rech
Najvišja gora v Turčiji
Otok v Irskem morju
Ital.nog.
klub
Nekdanj
uradnik
X
Duhovšči na
Teksttov
vLjubliani
M.IME
Juž.am.
tovžival
pevski glas
Danilo
Pudgar
Zanos,
polet
16. črka
ner.
Deveti
ton
človek v rani mig-
dosti
Oranje
Rod,
pleme
Tuj izraz za SEVER
Organ
vida
'zi«
*
ratm
Japonstij cesar
Avt. ozn. TRSTA
Lado
Ahačič
Ar
Avt. ozn. Udine
samarij
aeufes,
’antazijc
Včlj.
WEST
Velika noju pod ptica
tcteiJepiCi
Medmet
\SONCE
angleški
S»
Radioak
kem.
prvina
Rimska
1_____
Samo z glasnik
Ludvik
Zajc
tuja črke '
Amper
Med n. kr.
stvER
Mestom
Poljskem
Avt.ozn.
Karlovca
Rimska
1000
Stvaren
Igralka
Farrov
ČE
MALI OGLASI
Ugodno prodam odlično ohranjeno trajno žarečo peč, znamke KÜPPERBUSCH.
Ugodno prodam novo klasično kuhinjsko omaro, mizo ter dva stola.
Informacije dobite v uredništvu TT
Rešitve pošljite najkasneje do 15. maja v uredništvo TT. Nagrade prvomajske križanke so običajne
^ ^ ^ / jmr s mm * ^ r jmr x v / / JV * jmm s jm* s ^	s.
Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list SFRJ 33/72, prosto plačila prometnega davka.
I »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombaž- |
*	ne predilnice in tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor | Ì Franci Šarabon, Marjan Herak, dipl. iur. Breda Milič, *
*	Anka Bizjak, Marija Rožič, dipl. oec. Ignac Aha- | Ì čič, Francka Dolžan, Ljuba Šušteršič, Janez Furlan A
*	— Glavni in odgovorni urednik Janez Furlan — Naslov |
' uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 70340 bit. 90 — J I Tisk CP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Izhaja . ' enkrat mesečno. — List dobijo člani delovne skupnosti 1 :	brezplačno.	J
^	j	j	j jnj ®