Dragoceni dokument
Za zgodovinopisje razdobja NOV je vir vsaka neposredna priča: košček papirja, akt, doku-ment, dnevnik, spomini, predvsem pa ljudje, ki nam lahko kaj povedo o veličastnem boju proti okupatorju.
Primarni viri so odloki (partizanski, okupa-torjevi) odredbe, dnevna povelja, izjave, pisma, lističi, fotografije, dnevniki borcev in aktivistov, partijski in partizanski tisk, časopisi, revije in drugo. Mnogo tega je zbranega, obdelanega, opisanega, marsikaj pa bi še našli med Ijudmi in to mora najti pot do zapisovalcev - zgodovino-piscev.
Pričevanja udeležencev NOB, so sekundarni viri, so subjektivni viri, zelo pomembni so zlasti tedaj, ko za kak dogodek ali kako področje ni pisanega vira. Dokumenti so okvir, žive priče ga napolnijo z vsebino, dodajo živo zunanjo in notranjo podobo časa.
Tako je zgodovinska podoba objektivno re-snična. Generacija, ki je doživljala narodnoo-svobodilni boj, mora pravilno podobo časa po-sredovati generaciji, ki prihajajo za njo.
Zelo pomembna za zgcxiovinopisje so že ti-skane kronike KS - občin. Aktivisti in borci, krajani naše občine, so se že kmalu po vojni zavedali, da je.treba čimprej zapisati, kaj se je med 2. svetovno vojno dogajalo na določenem področju, da ne bi pozabili česa tudi manj po-membnega. Tako je KO za zgodovinopisje pri-šel v roke dragocen dokument, ki priča o tem, kako so si sedem let po vojni, 1952 leta v Trnovem prizadevali, da bi napisali kroniko.
Citat iz 2. točke zapisnika sestanka posveta za pisanje kronike, 29.1.1952.-
»V uvodni diskusiji so vsi navzoči ugotovili, da je način izbiranja podatkov za Kroniko, ki ga hoče osvojiti naš odbor ZB, pravilen, a posebej je bilo še poudarjeno, da pri pisanju ne smemo prezreti nikogar, tudi tistih ne, ki so pri NOB manj pomagali. Ne bi bilo prav, če bi pisali Kroniko le »zgoraj«, to je s pomočjo takratnih aktivistov in članov odborov, pač pa predvsem od spodaj, s pomočjo vseh udeležencev NOB.
Delo je treba organizirati tako, da bivši aktivisti terena Trnovo prevzamejo vsak svoje območje, kjer in kdaj je delal in se pri zbiranju poveže ter dela z vsemi ljudmi, kisosodelovaliz NOB. Vse lo delo pa je treba istočasno izkoristiti, da se popravijo razne napake, ki so temu ali onemu upravičeno ali neupravičeno povzročile zagre-njenost, da se te ljudi ponovno pritegne k sode-lovanju«.
O prizadevanjih in uspehih pri pisanju zgodo-vine KS t>i radi zvedeli kaj več. Če je kje kaj napisanega, pošljite KO za zgodovinopisje pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14!                                   SONJA VERBEC