SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 18 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 21 de mayo - 21. maja 1998 So napočili novi časi? Ob obtožbah Ribičiča in Drobniča V SLOVENIJI SODIJO PARTIZANA Vse kaže, da so napočili v Sloveniji n°vi časi vsaj kar se tiče sodnih obtožb komunističnih veljakov zaradi zločinov, ki 80 jih ti storili še med revolucijo. V zadkom času so obtožili pred sodiščem samega Mitja Ribičiča, poveljnika OZNE -UDBE, bivšega predsednika jugoslovansko vlade ter še z drugimi funkcijami. V drugačnih okoliščinah bi bivši komu-vse take obtožbe pomedli pod pre-Pr°go, kjer bi delale družbo drugim puščenim sirotam. A sedaj so pa komu-nistl izvršili genocid nad Nemci, ne Slo-Ver>ci, in so se zanje postavili njihovi ^državljani. In tu ne morejo naši sodni VeUaki pogledati mimo. Morajo se soočiti 2 obtožbami. Seveda jih skušajo omalo-Važevati, češ da ni res, da so bili tedaj še ''si otroci, da pustimo stare prepire, da so kili vsi nedložni majhni koleščki v stroju st3rih komunistov, ki so pa žal vsi že Pomrli itd. A mislimo, da ne bo ostalo pri tem. Saj 80 se pred leti hvalili, kakšne zasluge so dobili v NOB, da bo treba le malo pobrskati po arhivih in bo takoj jasno, kakšno ali odgovornost so imeli. Seveda pa vsi tisti, ki danes vpijejo o Pozabi, kriče čisto nekaj drugega, kadar za njihove nasprotnike. Danes so spet Privlekli na dan obsodbo škofa Rožmana, spet blatijo nasprotnike z izdajalci, spet tožijo, da so jih premalo pobili po vojski in da bi jih bilo treba danes spet. itd. Vlada pošilja naprej v boj Jelinčiča, ki mu to všeč, kot pristoji njegovemu značaju in preteklosti. Zahtevajo obsodbo in odstranitev državnega tožilca, ker je izrazil svoje mnenje. Jelinčič in njegovi parterji pa še vedno mislijo, da moraji vsi funkcionarji misliti enako kot komunista Drnovšek ali Kučan, da drugače sploh biti ne more. Danes imajo pogum, ker so slučajno na vladi, ki pa se vsak dan bolj trese. Drobnič je povedal, kar misli in kar z pjirn vred mislimo mi v tujini pa tudi veliko Slovencev v domovini. Res se tega niso upali na glas povedati, ker jim je bilo privzgojeno, da ima samo partija (in r\jeni nasledniki danes) pravico določiti, kaj je resnica, drugi pa so izdajalci. Upajmo sedaj, da ti ne bodo uspeli utišati glas demokratov, ki se že otresajo partijske prisile k enoumju in zgodovinski resnici, kakor jo partija piše in želi. Upajmo, da bodo sodišča, ki bodo sedaj pod budnim očesom tujcev, končno bolj neodvisna, kakor je bilo - treba je reči - neodvisno ustavno sodišče ves čas. Čas bi bil že. TD Bo ustavna obtožba razbila koalicijo? Predlog ustavne obtožbe predsednika Janeza Drnovška, ki ga je v državni . 0r zaradi spornega tajnega slovensko-^elskega varnostnega sporazuma iz leta vložila opozicijska Socialdemokratska franka Slovenije (SDS), bo parlament ^vnaval prihodnji teden, zato je bil v ^Ulih dneh najpogostejša tema pogovo-Parlamentarnih in koalicijskih strank. ekatere stranke, med r\jimi tudi vladna °venska ljudska stranka (SLS), se na-eč še niso izrekle, kako bodo o predlogu »asovale. y zvezi s tem se je v zadnjih dneh Javilo več namigovanj, da SLS v zameno Podporo premiera in predsedniku Libe-demokracije Slovenije (LDS) zahteva Stop nekaterih ministrov, kar je stranka zanikala, oziroma odstop direktorice vladnega urada za informiranje Marte Kos. (Kosova naj bi namreč sekretarju vlade Boratu Šukljetu pisala, da so v kabinetu podpredsednika Marjana Podobnika objavili del strbgo zaupnega dokumenta vlade o spornem sporazumu z Izraelom ter tako izdali državno skrivnost). SLS je zavrnila trditve, da naj bi zahtevala zamenjavo treh ministrov LDS za podporo predsedniku vlade pri glasovanju o predlogu ustavne obtožbe. O (ne)podpori predloga ustavne obtožbe se bo izrekla v torek. Predsednik SDS Janez Janša pa je ocenil, da Drnovšek nima zagotovljene večinske podpore za zavrnitev predloga ustavne obtožbe. Ribičič zanika genocid 16. Zagrebški Jutarnji listje v sobotni izdaji ti i,tria^a objavil pogovor z Mitjo Ribičičem, kdanjhn politikom in visokim članom j^Phinistične partije Slovenije in UDBE. k a tožilca, mariborski odvetnik Dušan ^rivik Kolnik in Walter Smolej z Dunaja, & 2oPer Ribičiča in tudi zoper zgodovinar-bte a ^erenca podala ovadbo, ki ju hteni genocida nad pripadniki nemške ^šine. Ribičič je vse obtožbe zavrnil, češ daje otožba zgolj del kampaije, ki jo vodijo jemu slovenski socialdemokrati na ( Janezom Janšo in krščanski demo-jjt' ’ *lwrih predsednik je Lojze Peterle. V teh dneh v Novi Gorici sodijo Vinka Kosovela, zdaj 78-letnega upokojenca. To je pni proces v Sloveniji, na katerem je nekdo obtožen za kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, ki kot tako ne zastara, čeprav se je izvršil pred 55 leti. Vinko Kosovel je bil kot mlad partizan leta 1943 poveljnik VOSa, to je partijske notranje policije in izvrševalke likvidacij po partijskem povelju. Obtožba mu očita, da je dal ubiti Stanislava Cigoja iz Malovš pri Selu. Ta je bil partizan, doma na zdravljenju. V večernih urah 22. decembra 1943 so ponj prišli vosovci, ga v bližnjem gozdu zasliševali, mučili in dan pozneje ubili. To likvidacijo je ukazal Vinko Kosovel. Nato so med ljudi raztrosili vest, da je bil Cigoj izdajalec. Tako so njegovi sorodniki po vojski imeli veliko problemov zaradi tega, dokler ni njegov nečak Anton Kosovel skušal dognati resnico iz arhivov ter nato ubijalca naznanil sodišču. Na sodišču se je toženi zagovarjal, da tega ni storil. Dejal je še, da „so bili takrat takšni časi, bili smo mladi”. Tožitelj pa navaja, daje četa VOSa, kije delovala okoli Črnega vrha in ji je Kosovel poveljeval, opravljala naloge zgolj po nalogu pokrajin- ske komisije VOS in preko nje od Komunistične partije, ki je take stvari počela na svojo roko, ne da bi se posvetovala prej z vodstvom Osvobodilne fronte, ki je bila le za kuliso. Poleg tega je Kosovel obtožen, da je ubil ali dal ubiti še Ivana Novaka. Tega so tedaj tudi odpeljali Vosovci, ga zasliševali in spustili, češ da ni nič kriv, dragi dan pa spet prišli ponj. Za njim je izginila vsaka sled, le partizani so materi izročili „i\jego-vo” pismo, kjer pravi, da se je priključil partizanom in naj dajo prinašalcem pisma nekaj oblačil in hrane zanj. Šele pozneje so domači izvedeli, da so ga ubili 4. januarja 1944. Takih primerov poznamo ogromno, saj je vsa Slovenija posejana s takimi- tajnimi grobovi vosovskih in partizanskih žrtev. Prav je, da se je končno našel nekdo, ki sicer pozno, a z dokazi lahko razišče resnico tistih revolucionarnih časov, ko je KP pobijala vse, ki bi ji bili lahko nevarni takrat ali kdaj pozneje. Upamo, da mu bo uspelo dokazati obtožbo in bo resnica prišla na dan, tudi podprta s sodnijsko izjavo, vendar v kolikor poznamo slovensko sodstvo, smo bolj skeptični. A vendar, začeti je treba (Novico je posredoval Vinko Levstik) Škof Grmič in Dolničar enoglasna Ob spomeniku mira na Poljani nad Prevaljami se je 17. t.m. zbralo več starejših ljudi, da bi počastili spomin na zadnje boje v dragi svetovni vojni teden dni po tistem, ko so v Evropi že praznovali svobodo in zmago nad fašizmom. (Kako je to: niso govorili, da so oni pregnali naciste, po drugi strani pa pravijo, da so bili pri nas zadnji boji! Torej je res, da niso oni pregnali okupatorje!) Slovesnost so zaznamovali ogorčeni odzivi starih borcev na nedavno izjavo Antona Drobniča, pa tudi odobravanje besed, ki jih je med pridigo izrekel škof dr. Vekoslav Grmič. Prvič se je namreč zgodilo, da so v slovesnost pred spomenikom vključili sve- to mašo za vse žive in mrtve, ki so se tod bojevali v dragi svetovni vojni. Dr. Vekoslav Grmič je v pridigi zavrnil omalovaževanje pomena partizanskega boja. Med dragim je dejal, da tudi „danes pri nas nekateri zlivajo svoje sovraštvo na komuniste in partizane, namesto da bi delali red v svoji notranjosti in se spreobračali k dobroti?” Predsednik Zveze borcev Ivan Dolničar pa se je vpraševal, zakaj slovenska država dovoli, da se na Teharjah postavlja naj večji spomenik „izdajalcem” z davkoplačevalskim denarjem in zakaj dopušča obtožbe Italjanov in „folksdojčerjev”, da je bil slovenski narod genociden. To jih gotovo tako boli, da so morali poklicati na pomoč Grmiča in celo biti pri maši. Slovenija pet let v Svetu Evrope Ribičič odločno trdi, da genocida sploh ni bilo. „Kar se tiče Nemcev, ki naj bi bili umorjeni in za kar naj bi bil kriv prav jaz, lahko rečem le, da je to najhijša laž,” je poudaril Ribičič. Sedaj ga je sama nedolžnost: „Ves ta čas sem bil sam samo agent Ozne in nič več, zato nisem mogel ustanavljati taborišč, v katerih naj bi se izvajal genocid nad nemško nacionalno manjšino v Slovenji.” Ribičič je bil dolga povojna leta glavni voditej OZNE, ki je v zaporih lastnoročno mučil zapornike (imamo priče v Argentini) in bil pozneje med najvišjimi odgovornimi partjci v slovenski in jugoslovanski areni. Sedaj mineva pet let, odkar je Slovenja postala polnopravna članica Sveta Evrope (SE), evropske integracje, ki združije največ držav stare celine. Leta 1949 ustanovljeni SE šteje 40 članic. Svet Evrope je nekakšno kulturno duhovna enota, ne pa ekonomsko-politična kot Evropska zveza. Slovenja je pristopila k številnim kon-venc jam in protokolom SE, med dragim k evropski konvencji za človekove pravice ter okvirni konvencji za varstvo narodnih marjšin. Slovenja vlogo SE vidi predvsem v skrbi za demokratizacjo in spoštovanje človekovih pravic, in poudarja velik pomen novega evropskega sodišča za človekove pravice. To bo začelo delovati 3. novembra 1998, vapj pa je že izvo jen tudi slovenski sodnik. Tudi v Slovenji se širjo dejavnosti povezane s SE, še posebej pa je spodbudna ustanovitev Informacjsko-dokumentacj-skega centra SE v Ljubjani. STRAN 3: Italija ne priznava pravic Iz življenja v Argentini Zgodilo se je v Sloveniji... PODOBNIK SPREJEL LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je v petek, 15. maja sprejel ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta. Kot so sporočili iz kabineta podpredsednika vlade, sta največ pozornosti namenila analizi odnosov med Cerkvijo in državo, govorila pa sta tudi o drugih aktualnih vprašanjih. V INDONEZIJI ŠE SEDEM SLOVENCEV Kot je povedal slovenski veleposlanik v Singapurju Vladimir Gašparovič, je po podatkih slovenske diplomacije na letališče v Džakarti prišlo le sedem Slovencev, trije so že odpotovali, štirje pa so verjetno še na letališču. Po podatkih slovenske diplomacije drugih^Slovencev v Indoneziji ni. Če pa je vendarle tam še kak turist, ga veleposlaništvo prosi, n?y se javi, da bi mu lahko po potrebi nudili pomoč. Položaj v Džakarti se spreminja in ne ve se, k^j se bo zgodilo, je dejal veleposlanik Gasparič, a obenem zagotovil, da so potniki na letališču v Džakarti varni, čeprav jim ni udobno. Vsekakor je letališče varnejše kot pot do njega in sama Džakarta, je še povedal. TRADICIJA JAKOPIČEVEGA PAVILJONA 14. m£ya so v Ljubljani odprli Majski salon 98, ki nadaljnje tradicyo predstavljala slovenskih slikarjev in kiparjev na vsakoletni članski razstavi. Začetnik te tradicije je bil Rihard Jakopič, ki je prirejal razstave v svojem paviljonu v Tivoliju. Slovenski likovni umetniki bodo prihodr\je leto praznovali že stoto obletnico organiziranega delovanja. Tokrat se bodo predstavili v Mestni galeriji ter Galeriji Riharda Jakopiča zgolj kiparji. Na ogled bodo dela 54 avtorjev različnih generacij, zastopane bodo vse zvrsti kiparstva (od reliefa do instalacij). Letoši\ja tema Majskega salona je Oblika v prostoru, ponuja pa pregled najnovejšega, kar nastaja v ateljejih slovenskih kiparjev. OBSODILI JELKA KACINA Krar\jsko okrajno sodišče je 18. maja obsodilo poslanca Jelka Kacina zaradi prometne nesreče, ki jo je iz malomarnosti povzročil približno pred tremi leti. Jelko Kacin, ki se bo na sodbo pritožil, bo moral v dveh mesecih plačati več kot milijon tolarjev, in sicer 321.000 tolarjev kazni, preostalo so sodni stroški in povprečnina Kot je znano, je bivši minister Kacin povzročil nesrečo marca leta 1995 na klancu pri Bistrici zaradi prevelike hitrosti in vožnje po levi strani cestišča; bil je domnevno opit. V prometni nesreči sta se htye poškodovala on sam in potnica v avtobusu. PODOBNIK O FINANCIRANJU SLS Podpredsednik vlade Marjan Podobnik ni želel podrobneje komentirati navajanja nekaterih medijev, daje minister za gospodarske dejavnosti in nekdai\ji direktor ljubljanskega Leka Metod Dragonja v pismu kriminalistični službi priznal posredno financiranje volilne kampanje Slovenske ljudske stranke leta 1992 s strani Leka. Dejal je le, da je bil o pismu tudi sam obveščen prek medijev, vsebine pa podrobneje ne pozna. Dejal je, da sta v preteklosti z ministrom Dragoivjo sicer imela več stikov v zvezi s Slovenskimi železarnami, Litostrojem in podobno, domnevno spornega financiranja ljudske stranke pa se v pogovorih nista dotaknila. POTRESNA OBNOVA Vladaje na izredni seji v Bovcu sprejela predloga zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja Posočja in ga takoj poslala v obravnavo državnemu zboru po hitrem postopku. Ta naj bi ga sprejel že na prvi prihodnji seji, kot je napovedal predsednik vlade Janez Drnovšek. Državna pomoč bo letos znašala pet milijard tolarjev, naslednje leto pa še štiri milijarde tolarjev. Za zagotovitev teh sredstev se bo v letu 1998 uvedel posebni prispevek, ki ga bodo plačevali vsi zavezanci za dohodnino, in sicer po stopnji 0,3% od dohodninske osnove. Posebni prispevek po stopnji 0,2% od dohodninske osnove se bo plačeval tudi v letu 1999. PROTEST AVTOPREVOZNIKOV Avtoprevozniki so z blokado ljubljanskih vpadnic v smeri proti središču mesta ohromili promet v Ljubljani, nato pa brez uradnega dovoljenja s protestom nadaljevali pred poslopjem slovenske vlade, kjer se jih je zbralo preko tisoč. Njihova pogajalska skupina je po večurnih pogajanjih s pogajalci vlade dosegla dogovor v več točkah, med drugim: avtoprevozniki se bodo z obrtno in gospodarsko zbornico dogovorili za prilagajanje cen prevozov, temeljito naj bi se uredilo podeljevanje licenc, za določbe zakona o varnosti cestnega prometa, ki govore o odvzemu vozniškega dovoljenja, pa naj bi obrtna zbornica predlagala presojo ustavnosti. POGODBA Z IZRAELOM Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur in izraelski minister za trgovino in industrijo Natan Sharansky sta podpisala sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Izraelom ter sporazum o vzajemni zaščiti in promociji investicij. Istočasno je bila v Tel Avivu poslovna konferenca slovenskih in izraelskih podjetij. fieste idukseh vem* ? fPoriUOtyM*' £WtS» ki jo je sam Menemov dekret predvideval, drugič, ker so pozabili to komisijo sestaviti, in tretjič, ker je v tej komisiji manjkal p*-0-vincijski zastopnik. Vse to je popolnoma legalno in pravilno, a za nekatere je bilo Pr? več. Ko bi morala biti letališča že zdavnal v privatnih rokah, se še vedno potikaj0 12 sodišča na sodišče in iz nitjih inštanc d® vrhovnega sodišča. Zato so sodniku posla*1 „grozilno sporočilo”. MOČ IN SIJAJ Medtem pa, ko se bijejo te krute ® navidez nepolitične bitke, tudi strankarsko bojno polje ni mimo. Povezava je že dol°" čila datum notranjih volitev. Predsedniško formulo bodo volili 29. novembra. A to Je tudi edino znano, ker vse ostalo je še pre met pogajanj, ki bodo dolga in ostra. Pi^ smo že, da radikali hočejo, naj tekmUleta Graciela in De la Rua; kdor zmaga, ^ kandidira za predsednika, poraženec Pa 23 podpredsednika. Fronta pa se temu upi1®1 češ, da mora za podpredsednika kandidir3 ti zastopnik provinc. V resnici pa hočejo v Gracielo kako važnejše mesto (buenos® reško guvemerstvo) v primem, da bi ^ poražena. Radikali računajo na svojo m® no strankarsko strukturo in zlasti na deJ . vo, da ima De la Rua med neopredeljenih volilci več simpatij kot pa Graciela Fern®1 dez Meijide. Ti neopredeljeni lahko na#1 jo tehnico na radikalno stran, kot so Pr leti porazili Alvareza proti Bordonu. ,. Duhalde pa s svoje strani zahteva, da tudi peronizem čim prej določil kandida _ Pravi, da bo v nasprotnem primem P°ve . va imela preveč prednosti, ker bodo H)e že določeni kandidati vodili kampanj0' .. bo peronizem še debatiral, kdo naj kand1 ra. Menemizem pa zavlačuje odločitev čaka ugodnega trenutka. Niso brez podlag trditve, da vlada računa na dober usp nogometne reprezentance na svetovn isO» ve- prvenstvu. V primera zmage bi izkort! ugodni trenutek in v poplavi ljudskega v‘ selja izvedli nepriljubljen postopek P0 ,,.. tve Menemove kandidature. Od devetih nov vrhovnega sodišča jih je pet za Me ma. Izid je predvidljiv. Gospodarski vestnik Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Italija ne priznava pravic slovenski manjšini Oblaki na zunanji fronti Udeleženci kongresa o težavah slovenske narodne manjšine v Italiji, ki je potekal te dni na newyorski Univerzi Kolumbija, so S1 bili edini v ugotovitvi, da italijanska država slovenski manjšini še vedno ne za-8°tav\ja vseh pravic, ki bi jih po sprejetih mednarodnih sporazumih morala. Zato so se udeleženci odločili, da bodo referate s konference izdali v zborniku, ki ga bodo Poslali ameriškim medijem, kongresu in M hiši. Pobudo za konferenco so dali profesor na Columbiji dr. Rado Lenček, predsednika Ameriško-slovenskega kongresa dr. Silves-ter Lango in član dr. Hilary Rolih, pri ^edbi pa je pomagal še Svetovni slovenski kongres. Konferenco je obiskal tudi slovenski Veleposlanik v OZN dr. Danilo Turk, pova-bilu pa sta se odzvala predstavnik italijanskega konzulata v New Yorku in italijanski novinar, vendar jima vsebina razprave ni bila pogodu in sta jo hitro zapustila. Dr. Janko Jeri je najprej predstavil prvi-ne pravnega položna slovenske narodne ^Ajšine v Italiji, nato pa je dr. Giorgio Banchig razvil referat o slovenski manjšini v Videmski pokrajini. Število tamkajšnjih Slovencev je od leta 1921 naprej, ko jih je “Ho skupaj 17.640, upadalo in leta 1991 jih je bilo le se 6.835. Iz referata dr. Banchiga Paje razvidno, da slovensko prebivalstvo °hrai\ja jezikovne, kulturne in zgodovinske Posebnosti, ki jih neločljivo povezujejo z Matično domovino. Za razliko od Trsta in Dorice v Videmski pokrajini ni slovenskih davnih šol, obstajata le zasebna mala in ^snovna dvojezična šola v San Pietru al atisone, ki ju obiskiye skupaj 129 otrok. V Pokrajini obstajata dva dvojezična časopisa [’°vi Matajur in Dom, prebivalci pa lahko Poslušajo tudi slovenski radijski program iz ^Ubljane, vendar ne morejo gledati televi-2Uskega programa v slovenskem jeziku. Po ^Hju dr. Banchiga je za ohranitev slo-''enske mai\jšine v Videmski pokrajini po-ebno sprejeti zaščitni zakon v okviru ita-jjjartske ustave in omogočiti uravnotežen ulturni razvoj preko šolske izobrazbe, ja-uporabe slovenščine in podpore medi-■jev- Poleg tega je treba sprejeti načrt oživ-yat\)a krajevnega gospodarstva in izgradnje s°dobne infrastrukture. Borec za pravice slovenske manjšine v .U* Profesor Samo Pahorje z živo razlago al navdušer\je udeležencev in buren ^avz. Pahor je v referatu opisal položaj genskega jezika v Furlaniji-Julijski kraji' . 111 Poudaril, da v italijanskem pravnem ^stemu glede slovenske manjšine še vedno *aaa dvojna morala. Večkrat osmešen, etepen in zaprt ravnatelj slovenskega ’težišča je s svojo neutrudnostjo pri za-^varjai\ju nič več kot iz italijanske ustali ^bajajočih pravic slovenske manjšine ganske oblastnike in revizioniste v več Hmerih prisilil, da spoštujejo lastne zakone. oki 31110 Pahor je zatrdil, da italijanske lasti vse od konca 2. svetovne vojne ^rtno izvajajo ukrepe za preprečevanje e slovenskega jezika. Po ratifikaciji Osi-Pri P°8°dbe (14. marca 1977) so na s^lrrier takoj ukiitlli davčne liste v sloven-Soh-11 ^ez^u- Konec leta 1987 je Računsko uisče v Trstu razveljavilo vrsto odlokov bil deželnega zbora, s katerimi so C e slovenskim organizacijam dodeljene Podpore za delovanje. Obstaja še tio Pr*rnerov kršitev pravic do dvojezič-sl U’ ki jih ima Samo Pahor dosledno ,^ai\)ene v svojih papirjih. Profesor Pahor jjjSv°j referat zaključil z besedami Carla, ^ottya, profesorja italijanskega slov-je na britanskih univerzah: „Naša država ^icionalno nepoštena. V inozemstvu smo na glasu kot tatiči in sleparji, kot ljudje, ki ne držijo dane besede.” Kot zadnji je nastopil novinar in publicist Ivo Jevnikar s primerjavo položaja nemške manjšine na Južnem Tirolskem, italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji. Iz njegove analize je razvidno, daje zaščita italijanske manjšine v Sloveniji največja. Od 26 manjšinskih pravic italijanska v Sloveniji ne uživa le dveh: pravice do ozemeljske avtonomije in pravice do delitve javnih služb ter storitev in uslug na osnovi etnične proporcionale. Zagotovljena ji je vrsta drugih pravic, ki je Slovenci v Italiji nimajo: zaščita manjšine ne glede na število pripadnikov, zajamčeno predstavništvo v parlamentu, pravica manjšinskega predstavnika, da z vetom zavrne predlog, ki zadeva manjšinsko problematiko, manjšinski jezik je uradni jezik, pravica rabe manjšinskega jezika v parlamentu, oblast je dolžna uporabljati manjšinski jezik na uradnih prireditvah, zasebni podjetniki, obrtniki in svobodni poklici so dolžni postaviti dvojezične napise, dvojezični obrazci javnih služb in ustanov, obvezen pouk manjšinskega jezika v šolah večine... Zaključne besede konference je podal dr. Hilary Rolih, ki je ob opisu ameriške izkušnje s temnopoltimi državljani poudaril, da bo Italija morala prenehati z diskriminacijo slovenske manjšine in nadoknaditi razliko, ki obstaja med državama pri tem vprašanju. Ameriško-slovenski kongres bo po besedah dr. Roliha zato bedel nad tem procesom in z razvojem seznanjal ameriško javnost, kakor tudi skušal vplivati na italijanske oblasti. Udeležence je pozdravil tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik, ki se je pritoževal nad pomanjkanjem zanimanja slovenskih medijev, čeprav je bila prisotna polovica slovenskih dopisnikov iz New Yorka. Tožijo Demokracijo Okoli deset ljudi se je odločilo in vložilo civilne tožbe proti časopisu Demokracija, ker so se našli na spisku v podlistku Udbovski dosjeji - Cilj, organizacija in imena tajne politične policije, označeni kot udbovci. Mnenja so, da je Demokracija s tem kršila njihovo ustavno pravico, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov. V tako imenovanih „izvimih seznamih aktivnih delavcev Udbe in vojaških rezervistov” so bili imenovani opremljeni z rojstnimi podatki, domačimi naslovi in podjetji, kjer so zaposleni. Vsak od prizedetih tožnikov od Vede, to je poletja, ki izdaja časopis Demokracijo, zahtevajo odškodnino, ki je narasla na 50 Poslanec Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je vladi poslal pisno poslansko pobudo za začetek postopka za takojšnjo razrešitev generalnega državnega tožilca Antona Drobniča. V obrazložitvi se skliciye, da je ob nastopu funkcije Drobnič izrekel prisego, da bo varoval pravni red RS. To prisego my bi prekršil, saj je „ne-vestno ravnal že v primeru, ko je zahteval obnovo kazenskega postopka za škofa Rožmana, pri čemer je sodišču predložil le del dokumentacije, zadržal pa je dokumentacijo, ki je za škofa obremenilna”. Popolnoma razumljivo, da to pravi Jelinčič, ki je bil Ni nobena tajnost, daje za gospodarsko zdravje neke države odgovornih več činite-Ijev. A sta dva, ki sta bistvene važnosti in tudi tesno povezana. To sta zunanji dolg in pa trgovska bilanca. Argentinsko gospodarstvo je danes stabilno. Dejansko ni inflacije, notranja proizvodnja pridno raste, industrijski razmah dosega rekordne številke. Res je, daje socialni položaj težak zlasti zaradi visoke brezposelnosti. A zaenkrat na obzorju ni nikake nevarnosti, da bi prišlo do večjih socialnih izgredov, še manj do kake eksplozije, kot jo trenutno doživlja Indonezija. Vendar to še ne pomeni, da stvari tečejo po pravem tiru. Nasprotno: prav oba prej omenjena činitelja belita lase marsikateremu resnemu opazovalcu. Večkrat sicer slišimo komentarje kot: argentinsko gospodarstvo bi lahko preneslo dvakrat tako visok zunanji dolg; ali pa: letošnja letina je izredna, izvoz bo dosegel rekordne teže, kakor jih še ni poznal v zgodovini. To je sicer res. A gre se za povezavo zunanjega dolga in trgovske bilance in to v stanju, v katerem prihaja vedno bolj do izraza strukturalna hiba argentinske zunanje trgovine: primarnost njenih izvozov. Kar poglejmo vse te tri postavke. Zunanji dolg. Teža tega dolga se je bistveno pojavila v dobi Martinez de Hoza. Odtlej naprej je ta dolg nenehno rastel in nihče ga ni znal resno ustaviti. Ko je*Mene-mova vlada izvedla osporavane privatizacije, so mnogi upali, da bo izkupljeni denar šel v plačilo zunanjih obveznosti, v odkup tedaj poceni papirjev argentinskega dolga. Nič tega se ni dogodilo: vse je šlo v kritje domače bilance, s čimer je država zapravila skoraj ves svoj kapital, daje državna struktura vešelo živela naprej. Ko so se nehale privatizacije, se je znova pojavil kruti deficit. Dolg danes dosega 120 milijard dolarjev (120 tisoč milyonov,' vendar nekateri govore o 140 milijardah) in seveda ni znano, kako ga bomo plačali. Zaenkrat obresti plačujemo z novimi posojili, ki rode nove dolgove, nove obresti itd. Zunanja trgovina. Svoj čas je bila argentinska zunanjetrgovinska bilanca pozitivna A tudi, ko je bila negativna, je bilo izgleda, da se bo stanje zboljšalo. Danes pa številke govore, da v državi najbolj raste zunanjetrgovinski deficit. Lani je ta deficit dosegel kar 5 milijard dolarjev. Kot kažejo milijonov tolarjev odškodnine. Drago Demšar, zagovornik tožene stranke, je vztrajal, da z objavo zgodovinskega gradiva Demokracija ni posegla v pravice tožnikov. Prav tako je vztrajal pri poizvedbah pri Sovi, ali je bil v Demokraciji objavljeni seznam avtentičen. nekoč obsojen kot cerkveni tat. Z izjavo v Primorskih novicah 25. aprila, da je „dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja”, je Drobnič po Jelinčičevem mnenju „popijuval” državni praznik 27. april - dan upora proti okupatorju, ali po komunistično dan ustanovitve Osvobodilne Fronte. S tem se je pričela tudi uraden napad na Drobniča, ki pa bo sicer kmalu upokojen. dosedanje letošnje številke, se lahko v 1998 povzpne do 8 milijard. A najhiyše je, da vlada ne stori ničesar, da bi pospeševala izvoz: ni ugodnosti, ni promocije, ni načr- . tov. Za nameček je trenutno za marsikateri produktivni sektor v državi bolj ugodno prodajati na domačem trgu kot pa izvažati. To pa počasi postaja nevarno. Strukturalne težave. Argentina kljub vsem opozorilom domačih in tiyih strokovnjakov doslej dejansko še ni storila ničesar, da bi spremenila naravo svojih izvozov. V bistvu gre tu za primarne produkte: poljske pridelke, meso, surovine, surov petrolej. Tu ni dodane vrednosti. In vendar bi ta dodana vrednost dajala smisel industrijski rasti, bi zaposlila številne brezposelne in bi pomnožila količino dotoka deviz. Resje, da Argentina izvaža vedno več, a za večjo količino prejema iste devize, ker cene primarnih produktov na mednarodnem trgu klavrno padajo. Tudi mednarodni položaj ni preveč ugoden: azijske države so devalvirale svoje denarne enote, kar je še pocenilo njihove izdelke na mednarodnem trgu. Argentina se je temu trgu popolnoma odprla. Argentinsko gospodarstvo je bilo treba odpreti. To je»bila zgodovinska potreba A način, kako se je to izvedlo, je bil neprimeren. Bolnik je zaprt v svoji sobici in mu kritično primanjkiye zraka Vendar ne bomo dprli okna na stežaj sredi zime in hudega neurja Nekaj takega se je zgodilo in se še dogaja z argentinskim gospodarstvom. Da je pa mera skrbi polna je Brazil, sosed, družabnik v Mercosurju in glavni kupovalec argentinske proizvodnje, sam zašel v trežave. Vedno bolj omejiye uvoz, da rešiye lastno zunanjetrgovinsko bilanco. Smolo pa imamo še v obliki naravnih pojavov: zadiye poplave v obrečju so uničile nemajhen del pridelka Sedaj pa zlasti na severu grozi še suša Da v takem položaju stanje Argentine ni rožnato, je lahko razumeti. Vendar kot smo v začetku nakazali, položaj ni brezupen. Vseeno pa težko razumemo gospodarske oblasti, ki s prekrižanimi rokami gledajo ta položaj, ko bi morale enkrat vprašanje resno vzeti v roke in začrtati pametno in stvarno izvozno politiko, ki ne more ostati v rokah dobre volje posameznih poletij ali sektorjev. Saj je stvar celotne družbe, države, torej vlade. Da pa ne bomo mislili, da je to problem samo Argentine, poglejmo, kaj piše v eni zadnjih številk o tej izvozu ljubljanski Gospodarski vestnik. V članku izpod peresa Vesne Bertoncelj Popit o naj večjih slovenskih izvoznikih pravi: „Minili so časi, ko je država trkala na podjetniško zavest: dajte, izvažajte, da bomo imeli več deviz. Minili pa so tudi časi, ko so poletja lahko izgubljeni izvozni dohodek lahko nadomestila na domačem trgu. Država se zdaj, sodeč po deviznih rezervah in obnašanju, koplje v devizah in je še vedno precej mačehovska do izvoznikov. Toda poletja kljub temu izvažajo, ker bi s prodajo na majhnem slovenskem trgu težko preživela. Medtem ko se slovenski trg čedalje bolj odpira, je treba v povečanje izvoza vložiti čedalje več naporov. Na srečo je ob slabi plačilni sposobnosti doma predvsem na zahodnih trgih mogoče računati vsaj na kolikor toliko zanesljivo plačilo.” Naj še omenimo, da so lani največ izvozila podjetja Revoz, Gorenje, Krka Lek in Sava, mednje pa se je na četrto mesto zrinil Petrol, neke vrste slovenski YPF. Nikomur ne letijo v usta pečene piške. Tega tudi nihče ne pričakuje, pač pa le nekoliko več stvarnosti in odgovornosti s strani vlad. Jelinčič proti Drobniču MARKO FINK nagrajen v Parizu Academie Nationale du Disque Lyrique že 40 let podeduje posebna priznanja za dosežke na podočju snemanja vseh zvrsti klasične glasbe. i Odlikovanje se imenuje Grand prix Internacional du Disque Lyrique Or-phees d’Or - Zlati Orfej. Tega podeljuje častni komite, letos pod vodstvom francoske ministrice za kulturo Catherine Traut-mann. Med letošnjimi dobitniki nagrade je tudi naš rojak, Slovenec iz Argentine bas-baritonist Marko Fink. Ta je ob klavirski sprem^avi Nataše Valant posnel na ploščo znameniti Schubertov ciklus Zimsko popotovanje za slovensko Založbo kaset in plošč RTV Slovenija. Marko Fink, ki ga je žirija nagradila kot najboljšega inter- preta, je pel ta znani ciklus v slovenščini (tekst je prevedel Pavel Oblak), kar je še posebej dragoceno, saj je žirija s tem priznala, da je slovenščina za interpretacijo Schubertovih štirindvajset samospevov še kako primeren jezik. Finkovo izvajanje omenjene skladbe smo imeli priliko poslušati pred leti Slovenci v Buenos Airesu, tako da dobro poznamo delo kakor tudi Finkovo odlično izvedbo. Ponosni smo na našega rojaka, dobro znanega pevca Marka Finka, ki je dosegel tako odliko v mednarodnem svetu. Veseli smo in mu tudi mi čestitamo za ta dosežek. Želimo mu še veliko uspeha na njegovi glasbeni poti, ki mu kaže še naprej. TD Slovenska skupnost o koaliciji Stranka Slovenska skupnost (SSk) je v trstu 9. m^ja predstavila svoje sodelovanje na deželnih volitvah v okviru liste Ljudske sredine za reforme (Centro populare rifor-matore). SSk že pet let ni v deželnem svetu, za kar je kriv deželni volilni zakon, ki manjšim strankam onemogoča prisotnost v deželnem svetu in zajamčeno zastopstvo za narodne manjšine, pa tudi pomanjkanje politične vo\je pri italijanskih strankah pred petimi leti, da bi se povezale s SSk. Za tokratne volitve si je SSk prizadevala za skupen nastop političnih strank, ki sestavljajo koalicijo Oljka Po propadu te možnosti se je SSk odločila za ustanovitev skupne liste z Ljudsko stranko in drugimi manjšimi strankami. V programu skupne liste je poudarjana manjšinska problematika. Izražena je namreč potreba po zaščiti slovenske manjšine, po ovrednotenju manjšinskih jezikov, tudi slovenskega, in po minimalno zajamčenem zastopstvu predstavnikov manjšin v izvoljenih telesih. Program, ki je podpisan pri notarju in je torej obvezujoč, vsebuje bistvene točke programa SSk. Stranka ima dejanske možnosti, da ponovno izvoli svojega predstavnika v deželni svet. NOVICE S PRIMORSKE PRIMORSKI DNEVNIK doživlja novo krizo, to pot v upravnem odboru. Boris Kuret, ki. je s strokovnostjo odločilno pripomogel, da se je časopis rešil stečaja, je odstopil, ker mu je bilo onemogočen vpogled v dejansko gospodarsko stanje zadruge, ki izdaja dnevnik. V FINŽGARJEVEM DOMU na Opčinah je predaval p. Egon Sendler o Mariji v svetovni ikonografiji'S pomočjo diapozitivov je razlagal zanimivosti in bogastvo marijanske duhovnosti preko ikon. OB PETI OBLETNICI smrti pesnice Ljubke Šorli so pripravili v goriški cerkvi sv. Ivana recital njenih verzov Venec spominčic možu na grob. Recitirala jih je igralka Sonja Mlejnik iz Ljubiteljskega gledališča Teharje v zamisli Petra Simonitija. Poročilo šolskega referenta ' Naše šole so organizacijsko povezane. Imamo redne mesečne seje, ki se jih udeležujejo voditeljice ali njih zastopnice in prelat Jože Škerbec; po potrebi imamo tudi izredne. S šolami v notranjosti države smo V stikih in jim posredujemo učne pripomočke. Mirjam Goljevšček je prenehala kot voditeljica Baragove šole. Bog ji plačaj delo polno ljubezni in idealizma, ki gaje opravljala kot učiteljica in voditeljica Baragove šole in aktivno sodelovanje z šolskim referatom ZS pri ohranjevanju družine. naših šol. Dve sodelavki voditeljici, praznujeta pomemben deloven jubilej: Marjana Kovač Batagelj - učila je v taborišču Senigalija -45. letno sodelovanje z šolskim odsekom ZS in 40 let poučevanja in vodenja Jegličeve šole, in Lenčka Božnar, voditeljica šole sv. Cirila in Metoda v Mendozi, 40 let neprestanega dela v šoli. 29. julija 1997 Alojzijeva proslava v Slovenski hiši Sv. mašo je daroval prelat Jože Škerbec za pokojne katehete in učitelje. Ker so na isti dan z veliko slovesnostjo v Sloveniji praznovali 200. letnico rojstva našega svetniškega kandidata škofa Friderika Barage, se je mašnik spomnil njegovega dela in po- Pisali smo pred 50 leti... Odhod dr. Janeža v misijone V nedeljo dne 23. maja se je slovenska begunska skupnost v Buenos Airesu zbrala k lepi in prisrčni manifestaciji in slovesnosti.... Tak je bil okvir prireditve, ki je veljala slovesu drja. Janeza Janeža, ki odhaja kot zdravnik v misijone na Kitajsko. Dasi je šele pred neksy meseci prišel v Buenos Aires, je že mogel na svojih službenih mestih in v naši skupnosti vtisniti tolikšne sledove svoje delavnosti, daje bila dvorana pred kapelo po naši nedeljski sv. maši kar polna Slovencev. Prvi je spregovoril v slovo drju Janežu p. Lado Lenček C.M., ki je v svojem govoru pojasnil pomen tega velikega dogodka. Poudaril je, da se je dr. Janež tedaj odločil, da bo šel v misijone, ko je na Koroškem videl žaloigro naših fantov, ki do jih Angleži izročali Titu. .. Naš boj proti komuniznmu se ne vojUle samo na eni fronti, ampak se odloča W borba zlasti na Kitajskem in sploh v Azil1-Za njim je spregovoril še besede slovesa dušni pastir beguncev v Buenos Airesu g. Orehar in nato predsednik Društva Slovencev g. Miloš Stare. V imenu slovenske skupnosti je sedaj nekaj spregovorila drju Janežu gdč. Majerjeva, ki mu je izročila tudi lep šopek s slovensko trobojnico. Spregovoril je nato sam dr. Janež, ki Je v nekaj klenih stavkih orisal pomen svojega odhoda, nakar je p. Lenček blagoslovil lep misijonski križ in ga izročil odhajajočemu. - S pesmijo hvalnico se je lepa ® ganljiva prireditev zaključila. - Naslednik3 dne je dr. Janež s holandskim p arniko!" odpotoval proti Šanghaju. Svobodna Slovenija, št. H> 1. junya 194® Slovenija, moja dežela Človeška ribica udaril njegovo geslo: „Le eno je potrebno!”. Po sveti maši smo se zbrali pred spomenikom in se poklonili žrtvam vojne in revolucije. Deček in deklica sta prinesla šopek, prelat je zmolil molitve, otroci višjih razredov Prešernove šole so z občutkom recitirali odlomek iz Črne maše Jeremija Kalina. Vzorno jih je pripravila učiteljica Nadica Grohar, šolski referent je osvetlil dogodke, ki so bili vzrok odhoda tisočih Slovencev iz domovine in se s hvaležnimi besedami spomnil mučencev, ki se jih vsako leto v juniju spominjamo. Zaključili smo s pesmijo: „Oče, mati...” V dvorani so učenci Baragove šole, ki jo vodi Mirjam Goljevšček zaigrali igro čarobni klobuk”. Dan\jan Berčič je pripravil sceno. Mirjam Goljevšček pa je lutkovno igro prikrojila, režirala in dosegla, da so jo mladi poslušalci razumeli in dejanje na odru spremljali. Sobota 27. septembra 1997 Slomškova proslava v Slovenski hiši Po sveti maši, ki so jo za rajne katehete in učitelje daroval delegat prelat Jože Škerbec, so se šolarji z učitelji zbrali v dvorani škofa Rožmana. Dan, ko se spominjamo škofa Slomška je tudi naš učiteljski dan. Zato je šolski referent v znak hvaležnosti Človeška ribica, močeril, Proteus An-guinus, je nedvomno ena najboj zanimivih živali ne samo v Sloveniji, ampak tudi na vsem svetu. S svojimi 30 cm je največja jamska žival na svetu. Že Valvasor je pisal, kako je neki kmet v podzemskem izviru našel „zmajevega mladiča”, zgodba, ki ji ni nihče verjel. O malokateri živali so toliko pisali. Čeprav se od začetka preteklega stoletja zanjo zanima širok krog raziskovalcev, o njej še marsičesa ne vemo. Človeška ribica je v Evropi edina jamska dvoživka. Svojemu okolju se je zredno prilagodila, Oči, ki se ji kot dve drobni črni pikici še pojavljajo pri mladičih, zakme in jih preraste nepigmenitirana koža. Saj v jamski temi oči ne potrebuje. Kožnega barvila nima iz enakega razloga, a na svetlobi se lahko še malo razvije. Leta 1986 so v Beli Krajini našli popolnoma črnega močerila. Koža brez temnega barvila je zaradi prosojnosti in krvi rožnata. izročil vsem katehetom in učiteljicam rdeč nagelj. V spomin pokojnih pa smo ponesli šopek pred podobo Marije Pomagaj. Nato je Slomškova šola predstavila igro Rdeča kapica. Režiral je Štefan Godec, sceno je pripravil Božo Urbančič, glasbo Jože Omahna, plese je zamislila in naučila Gabi Malovrh, obleke sta pripravili Andreja Cestnik in Vladimira Brula. Glasbo je izvajal Ivan Vombergar s sodelovanjem Danijele Avguštin Godec, Olge Bohinc in Lučke Vombergar, petje sta pripravila Olga Omahna Urbančič in Marcelo Brula. Luči in zvok sta imala na skrbi Bogdan Magister in Damijan Ahlin. Očetje so pripravili oder, zamenjali kulise in na koncu igre pospravili in pustili oder v nelepšem redu. 25. oktober 1997 Celodnevni izlet vseh šolarjev slovenskih šol na Pristavo župnije slovenskih lazaristov v „Centro recreati-vo Maria Reina” v Glevra. Izleta so je udeležilo 320 šolarjev in 48 odraslih. Prešernova šola (58 otrok, 11 spremljevalcev); Jurčičeva šola (19 otrok, 4 spremljevalcev); Slomškova šola (53 otrok, 6 spremljevalcev); Baragova šola (42 otrok, 4 spremljavalcev); Rožmanova šola (46 otrok in 9 spremljevalcev); Balantičeva šola (102 otrok s 14 spremljevalci). Prostor nam je pri župniku Janezu Petku posredovala tajnica Z.S. Ivana Tekavec. Brez hrane lahko zdrži več let. Žival obdrži vse življenje škrge (bron-quios), čeprav lahko diha s preprostim1 pljuči. Človeška ribica živi samo v dinarske® Krasu in je preostanek stare favne, ki se je umaknila v jame, pravi živi fosil. Močeru leže (v laboratoriju) žive mladiče, a o rV^1 vemo le malo, saj jih živih še niso videli v jamah. Znanih je tudi nekaj primerov živo-rodnosti. Bližnjega sorodnika ima šele v Ameriki. Žal ga ogroža onesnažena vodi tako da je v Sloveniji že ponekod izginil- Na dan izleta smo bili edini gostje rekreat1 vnega središča. Izlet smo začeli s sveto mašo, ki j° Je daroval katehet Franci Cukjati s primer110 duhovno mislijo. Po kratki vaji za nast°P na pozdravni prireditvi metropolita Rodet* so se otroci sproščeno igrali na obšimein zemljišču. Popoldanski program pri katerem s° sodelovali vsi šolarji, pa je pripravil, org3 niziral in vodil prof. telesne vzgoje Ju*e Urbančič. Otroci so navdušeno tekmovali m vživeli v igre, za katere je profesor pripel vse mogoče pripomočke. ,, Nemoteni, v veselem vzdušju so šola«* v spremstvu učiteljev preživeli lep dan Pristavi slovenskih lazaristov. Kot malenkostno odškodnino za upor® bo igrišč in naprav smo zbrali 315 pes°v’ jih je Mirjam Goljevšček izročila žup111 Janezu Petku. (Prešernova 60, Jurčič® 19, Slomškova 53, Baragova 26, Rožma11^ va 55, Balantičeva 102.. Skupno $ 315.-) 8.november 1997. Srečanje metropolita dr. Fran' cet» Rodeta z učenci in učitelji naših So Slovenski hiši . . Edinstven sprejem in predstav1 naših šol s pesmijo in besedo. Za vsak B gosta, ki nas obvišče je to edinstveno d0 vetje. jiHČ Nadaljevanje prihodiU Slovenci v Argentini žžc Novice iz Slovenije _ LJUBLJANA - V začetku junija naj bi ^el izhajati nov dnevnik, ki se bo imeno-val Jutrai\jik. Izdajalo ga bo Časopisno Vozniško podjetje Degass, ki ga vodi Da-"iio Slivnik in naj bi bil sredinsko-desne Politične usmeritve. OTOČEC - Na Otočcu se je s slovesnosti s katero so počastili 10-letnico organi-Srarya seminarjev in na kateri so Leonu ktukjju podelili veliko nagrado odličnosti * Mojstrstva, začel 10. forum odličnosti in Mojstrstva s temo Več in bolje kot vodilo ekonomije, kulture in drugih znanosti na P°ti k odličnosti in mojstrstvu. Forum or-Sanizirajo Zveza ekonomistov Slovenije, Jfustvo ekonomistov Dolenjske in Bele ^)ine, Združenje Manager, Gospodarska zbornica Slovenije in območna zbornica Novo mesto. LJUBLJANA - V okviru simpozijskega d&la Slovenskih glasbenih dni, ki so se Slc» končali s koncertom orkestra Slo-Venske filharmonije pod vodstvom dirigen-13 Marka Letonje ter s solistoma, troben-®čem Tiborjem Kerekešem in violinistom j^ožem Novšakom, predstavili zbornik °govori o umetnosti, glasbena srečanja ^ Vzhodom in zahodom (Kunst-Gesprae-Je> Musikalische Begenungen zwischen Ost und West). Zbornik je izšel ob 60- etnici prof. dr. Primoža Kureta, muzikolo-Predavatelja in prizadevnega organiza-j°I3a muzikoloških strokovnih srečanj v wljani. POSTOJNA - Ob drugi obletnici papežema obiska so v Zalogu pri Postojni, blizu Prostora, kjer se je Sveti oče srečal s lovensko mladino in verniki koprske ško-^ Pripravili drugi mladinski dan koprske *°f\je z geslom Živeti ž veseljem. Katehezi °Prskega škofa Metoda Piriha je sledilo e*° v skupinah, nato pa koncert, na kate-rertt sta nastopila kvartet bratov kapucinov 111 izolska skupina Holy Sunday. Srečanje je končalo z mašo, ki jo je vodil škof Pirih. TOLMIN - Na Gimnaziji Tolmin je potepi0 zaključno dejanje 42. matematičnega kovanja sredi\ješolcev Slovenije, na ka-^ je sodelovalo 163 dijakov iz 50 sredn- jih šol. Najboljši bodo zastopali Slovenijo na mednarodni matematični olimpiadi, ki bo julija na Tajvanu. LJUBLJANA - Kondor je ena najstarejših in po šolah oz. pri pouku književnosti ena najbolj ceiyenih knjižnih zbirk založbe Mladinska knjiga, v Klasike Kondorja (KK) pa urednik Aleš Berger poleg ponatisov pomembnih in razprodanih knjig iz Kondorja uvršča še druga pomembna dela iz slovenskega in svetovnega leposlovja. To ve^a tudi za tri nove knjige klasikov, ki prinašajo kar pet del: po dve romantičnega realista Janka Kersnika (Kmetske slike, Jara gospoda) in bengalskega misleca in pesnika Rabindranatha Tagoreja (Spevi, Sadhana), trelja predstavljena knjiga pa prinaša prvi del (Gargantua) velikega renesančnega romana Gargantua in Pantagrael Francoisa Rabelaisa v prevodu Branka Madžareviča. ABITANTI - V tej istrski vasici se je razvila mednarodna likovna delavnica Abi-tanti '98, na katero je bilo povabljenih 19 ustvarjalcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Švedske in Slovenije. Likovna in kiparska dela, ki so jih udeleženci letoši\je mednarodne likovne delavnice Abitanti '98 ustvarili, bodo podarjena Lions klubu, ki jih bo prodal na dražbi ter zbrana sredstva porabil v humanitarne namene. LJUBLJANA - Slovenskim bolnikojn bo odslej omogočeno, da si pridobijo alternativno specialistično mnei\je strokovnjakov nekaterih najboljših ameriških medicinskih ustanov. V Ljubljani je namreč začel delovati center Drugo mnenje Slovenija (Second opinion Slovenia), v katerega je poleg slovenskih vključena tudi skupina šestih ameriških bolnišnic pod vodstvom kalifornijske univerze iz San Francisca. Ameriški zdravniki bodo s pomočjo modemih telekomunikacij, ki omogočajo prenos medicinskih podatkov, slik, filmov, na bolnikovo željo najkasneje v treh dneh podali svojo diagnozo. Pred oblikovanjem uradnega poročila se bodo pogovorili tudi s pacientovim zdravnikom. Diagnoza tujih strokovnjakov za zdravnika ne bo obvezujoča, bo pa bolniku omogočala izbiro. Koper - 7. maja se je v koprskem 1Vu pričel že tradicionalni prvokate-fttiški regatni jadralni dvoboj deseterice /farjev svetovne kakovosti za pokal Slo-'Hie in za veliko nagrado OMV. Zmeren J^stral je prispeval, da so prvi dan opra-1 kar šest krogov, v katerih se uvodoma krmarji pomerijo vsak z vsakim. Organi-, °rn pa so bili veseli sij £ynega dosežka ^ttačega krmarja. 32-letni Koprčan Mitja _°smina (na posnetku desno) je namreč ettlagal kar tri tekmece in to mu daje pj^e, da se bo ob uspešnem nadaljevanju treh letih znova uvrstil med prvo četve-0 tega elitnega jadralnega tekmovanja. ^ ^ČJI POTOK - Po 61 letih od prve ^adnje golf igrišča v Sloveniji so pri °bi °/etutnu svečano odprli že četrti takšen tla Devet tekmovalnih polj se razteza hektarih površine, par igrišča je 35, Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena S predvelikonočnim srečanjem na 1. sredo v aprilu smo vstopile v 33. leto obstoja, hvala Bogu kar lepa številka! Delegat vseh dušnih pastirjev v Argentini, prelat Jože Škerbec, tako kot njegovi predniki - blagega spomina, je poskrbel za prvi razgovor o sedanjem dušnopastirskem stanju. Zaskrbljen je predstavil položaj v glavnih potezah, kajti čas ne dopušča za HILLEROD, 18. - Najboljši slovenski plesni par Katarina Venturini in Andrej Škufca, člana plesnega kluba Fredi, sta ubranila naslov svetovnih prvakov v kombinaciji latinskoameriških in standardnih plesov ter tako osvojila tretjo zlato kolajno zapored v tej disciplini. Na Danskem sta bila najboljša v svoji dosedanji plesni karieri, saj sta zmagala v vseh desetih plesih in se zapisala v zgodovino svetovnega plesa. luknje pa so dolge od 135 metrov (par 3) do najdaljše s parom 5 v dolžini 465 metrov. V naslednjih dveh letih bodo s pomočjo sponzorjev in članarin (trenutno že 200 članov) zgradili še dodatnih devet lukenj, ki bodo dopolnile že zdaj prelep večnamenski objekt, v katerem imeyo gostje in člani vse potrebno za dobro počutje. Trenutno so v Sloveniji štiri golf igrišča, poleg Arboretuma še na Bledu in v Mokricah, kjer imajo . po 18 lukenj, "ter Lipici. Golf zveza Slovenije ima približno 1800 članov. FORT DE FRANCE, Martinica - Alenka Bikar, ki je bila edina slovenska reprezentantka na atletskem mitingu, je na 200 metrov zasedla četrto mesto (23,08). Bikar-jeva je na 100 metrov zasedla še peto mesto z osebnim rekordom (11,45). MONTE CARLO - Na tekmovanju za Davisov pokal 2. evroafriške skupine je Slovenija proti Monaku dosegla vseh pet zmag, štiri posamične in v dvojicah ter končala obračun s skupnim izidom 5:0. Za Slovenijo so igrali Marko Tkalec, Andrej Kraševec in Borut Urh. KRANJ - V zadnjem krogu vaterpolskega turnirja Tristar 8 v Kranju so Slovenci z 9:6 premagali Škote. Na turnirju so Slovenci z osmimi točkami zasedli drugo mesto. Prvi so bili Slovaki (9), tretji Romimi (7), četrti Turki (4), peti Poljaki (2) in šesti Škoti (0). WEIZ, Avstrija - Slovenski tekač Roman Kejžar (29:27) je zmagovalec desetkilometrskega teka. Drugouvrščenega Madžara Sandorja Selfeoldyja je prehitel za osem sekund (29:35), tretji, prav tako Madžar, Zoltan Kadloc pa je v cilj pritekel s časom 29:38. PIEDILUCO, Italya - Slovenski veslači so se dobro izkazali v italijanskem Piedelu-cu. Po pričakovanju sta se z zmago najbolje odrezala Iztok čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu, na stopničke pa so se zavihteli tudi Erik Tul v skifu in Milan Janša ter Sadik Mnjkič v dvojcu brez krmarja, ki so osvojili tretja mesta. Medtem ko je bila zmaga Špika in Čopa nekako pričakovana, sta skoraj bolj pomembni tretji mesti ostalih posadk. Janša in Mnjkič sta se v letošnji sezoni prvič spoprijela z resno konkurenco in le tesno zaostala za posadko Italije, ki je lani na SP v Franciji osvojil^ srebro, Tul pa je prvič na regati uspel solidno odveslati finalno vožnjo, saj je na regatah aprila v Zagrebu in na Bledu prikazal nepričakovano slaba nastopa. DUISBURG, Nemčija - Tretje mesto Blejcev Grege Sračnjeka in Mihe Piriha je najboljša uvrstitev slovenskih veslačev na mednarodni regati. Poleg Blejcev si je nastop v velikem finalu, vendar v konkurenci veslačev B, zagotovil tudi koprsko-mariborski četverec brez krmarja, ki je tekmovanje končal na šestem mestu. Na tekmovanju so nastopili tekmovalci iz 14 držav. podrobnosti, čeprav bi bile silno zanimive. „Po 53. letih se naravno redčijo naše vrste,” je dejal. Več kot polovica duhovnikov, ki so nas spremljali od prvega dne našega begunstva, je že odšla v večnost. Zelo smo hvaležni za vso očetovsko skrb v vseh teh letih! A svet se vrti naprej, nastajajo nove okoliščine, nova vprašanja modeme dobe in razkrojene družbe, na katero so opozarjali že prejšnji papeži. Posodobljeni kristjan se mora poglobiti v veri za osebno in skupno pričevanje na vseh poljih. Vendar: „Gospodovo vstajenje ožarja že sedanji čas z vsemi njegovimi tegobami, nasiljem, negotovostjo, z vsem, kar vsak dan srečnjemo pri svojem delu”, je pogumno v voščilo Zvezi napisal ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Molimo za naše dušne pastirje in prosimo Boga za nove boiye služabnike! V pripravi na tretje tisočletje, je sv. Cerkev posvetila letošnje leto sv. Duhu, katerega ponižno kličemo, naj nam nakloni vseh sedem darov, da prebrodimo ogrožene, težke okolnosti; zato tudi geslo Zveze: SVETI DUH REŠI NAS ZMOT IN ZABLOD! S spomini ob 50. letnici 1. romanja novonaseljencev s staronaseljenci v Luhan smo napolnile majski sestanek. Maj je Marijin mesec! Pod Njenim varstvom smo bežali iz domovine, v novi deželi pa pohiteli v največje argentinsko svetišče posvečeno božji Materi. Za ožji krog smo pripravile ob tej obletnici tudi „odpustke” - podobice Luhanske Marije. Sicer pa kdo ne pozna danes „a la Virgen de Liyan”... Vsi imamo polno spominov, ki so se nabrali v skupnih in osebnih romanjih skozi 50 let! Predsednica ga. Pavlina Dobovšek se je zahvalila sodelujočim in podpornikom Zveze, posebna hvala naj velja obema gg. prelatoma Jožetu Škerbcu in namestniku asistenta Jožetu Guštinu za duhovno hrano Zvezi. Pred nami je še več mesecev z rednimi srečanji- V juniju imamo žalno uro za slovenske žrtve vojne in revolucije. Za julij pripravlja socialna referentka ga. Marta Jeločnik zimske živilske pakete za naše pozornosti potrebne rojake ali kot skromna pomoč k domači ekonomiji, S£y nas pravilnik opozarja na vsestrasko skrb posameznikov in družin. Bog z vami! Zveza Za dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: Ga. N.N. $ 20.-, ga. Pavlinka Dobovšek v spomin pokojnim $ 100.-, ga. Marica Klemenc, v dober namen $ 20.-, ga. Mici in g. Ivan Mehle v spomin Ivanki Albreht $ 20,- Bog plačaj! Osebne novice Rojstvi: V družini Stanka Smoleta in Marte roj. Koželnik se je 5. maja rodil sin, ki bo dobil pri krstu ime Matjaž Ignacij. V družini Toneta Rodeta in Kristine roj. Kremžar se je 2. maja ro^lil sin Tomaž. Čestitamo! Krst: V župni cerkvi sv. Nikolaja v San Justu je bila krščena Melanie Ilc, hčerka Franclja in ge. Mirte roj. Schaller. Botra sta bila Antonio Schaller in ga. Helena Ilc. Krstne obrede je opravil župnik Matija Borštnar. Čestitamo! NEDELJA, 7. JUNIJA 1998 Dopoldan: trg San Martina POKLON IN ZAHVALA Popoldan: Slovenska hiša DOMOBRANSKA PROSLAVA v počastitev vseh žrtev komunistične revolucije Mali oglasi | TURIZEM 'el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel,: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. ,,E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filtnarye z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme, Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. tire in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradnje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel,: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20, ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— .$ 12.- VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 19. maja 1998 1 dolar 167,15 SIT tolarjev 1 marka 93,48 SIT tolarjev 100 lir 9,48 SIT tolarjev Obvestita NEDELJA, 24. maja: Žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj. ČETRTEK, 4. junija: Spominska žalna ura za naše žrtve vojne in revolucije ob 17. uri pri ZSMŽ. NEDELJA, 7. junija: Spominska proslava: dopoldan poklon na trgu San Martin, popoldan proslava v Slovenski hiši. RENT-A-CAR ILEX V LJUBLJANI Na novem naslovu po telefax 00-386-61-141-7744 Posebni popusti za Slovence po svetu Vljudno vas vabimo na V. tabor Slovencev po svetu Osrednji program: v soboto, 20. junija 1998, v Zavodu sv. Stanislava, Štula 23, Ljubljana-Šentvid „Smernice za ohranjevanje slovenske kulture in šolstva med Slovenci po svetu” ob 9. - slavnostna sv. maša; ob 10. - okrogla miza z akademijo; kulturni delavci, ustvarjalci, učitelji in zastopniki slovenskih šol iz Slovenije in po svetu bodo predstavili svoje poglede; ob 13. - kosilo. Spremljevalna prireditev: v petek, 19. junija, ob 11. uri v Zavodu sv. Stanislava odprtje razstave „Ustvarjanje Slovencev, naseljenih po osamosvojitvi v Sloveniji” IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU Štula 23, Ljubljana-Šentvid - tel.fax: 00-386-61-152-1008 e-mail: dmstvo. svs@guest. ames. si Vejierina pot v Škofji Loki V Škofji Loki so predstavniki občine predstavili projekt „Venerina pot”, ki govori o potovanju viteza Ulricha Liechensteins-kega iz 13. stol.; v Sloveniji se v to akcijo že tretje leto vključuje sedem gradov v sedmih slovenskih mestih. V tej gorenjski občini bodo prireditve Venerine poti združene tudi s praznovaiyem mestnega praznika, ki je 30. junija, na dan podpisa listine, v kateri je Škofja Loka prvič omei\jena. Venerina pot je kultumo-turistični projekt o zgodbi viteza Ulricha Liechensteins-kega. V 13. stoletju, ko je živel, je potoval preoblečen tudi v ženska oblačila. Ko je prišel na slovensko ozemlje, so ga pozdravili z besedami: „Buge vas primi, Gralva Venus!”, zato se ga je prijelo ime Kraljeva Venera. Vitez Ulrich je pozneje o svojem popotovanju napisal tudi avtobiografski roman. Tako je nastala srednjeveška pesnitev Frauendienst - Ženska služba Danes je Venerina pot nadaljevanje vitezovega popotovai\ja po Sloveniji, kjer je v akciji vsako leto sedem mest in gradov -Ljubljana, Škofja Loka, Kamnik, Radovljica, Postojna, Štar\jel in Branik. Obiskovalce vabijo turnirji, koncerti, srednjeveške tržnice in druge prireditve. Za letošnjo Venerino pot so na velikonočno nedeljo v Ljubljani prikazali namakanje goljufivega peka, prihodnji teden, 15. maja, bodo v Školji Loki odprli razstavo starih glasbil in pripravili koncert srednjeveške glasbe. V začetku junija si bo v Kamniku mogoče ogledati srednjeveški trg. Kraji, ki sodehyejo v projektu Venerina pot, sami poskrbijo za financiranje prireditev. Slovenski udeleženci so vključeni v širšo evropsko akcijo, ki jo je začela avstrijska Koroška. Ti kreyi so zapisani v pesnitvi Frauendienst. Na prireditvah po slovenskih krajih domačim in tujim turistom predstavijo bogato kulturno dediščino na slovenskih tleh. Za večino prireditev ne pobirajo vstopnine. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unids Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ai' e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj 0 c t-_ 1 c . fc E O o Efši FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N“ 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po P1®0 pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstraliji Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljal z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 l$| dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre**^) Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.BJ* Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-195S E-mail: vilko@ciudad.com.ar Prvi slovenski dnevnik v celoti po Internetu Pred dnevi je začel mariborski dnevnik Večer izhajati tudi v Internetu in tako je postal prvi v Sloveniji in eden redkih v svetu, ki svojim bralcem ponuja popolno elektronsko izdajo svojega časnika. Dnevno se nabere skoraj sto člankov, novic, komentarjev in reportaž, ki skupno zavzemajo več kot 300.000 znakov, kar ustreza 150 strani debeli knjigi. Arhiv, kije odslej brezplačno na voljo vsem surfarjem po Internetu, je najpopolnejša zbirka objavljenih tekstov. V njem so zajeti teksti od novembra 1996, slike pa še kakšno ^ pred tem. Vseh tekstov je več kot 250™ (skupna dolžina je skoraj 450,000 znakov, kar ustreza tri metre široki kni®1 polici leksikonov), zbranih slik pa je skow 50.000. Da pa so stvari še večje, se vS^ dan nabere več sto novih slik. Te so ra^ ljene v pet tematskih skupin in si jih tli lahko ogledamo v Internetu. Naslov: www.czp-vecer.si Elektronska izdaja jutranjika Večer i* dosegljiva ob 8. zvečer po argentinskillil Ob 50 letnici naše naselitve v Argentini in ustanovitve Društva Slovencev, bo Zedinjena Slovenija založila in objavila svoj ZGODOVINSKI ZBORNIK V tem orjaškem delu bo prikazano na 800 straneh in s številnimi fotografijami delovanje naše osrednje ustanove, javnih delavcev in krajevnih domov. Knjigo, ki bo pravi zgodovinski zaklad, lahko naročite v predprodaj1 po znižani ceni $ 70.- v društveni pisarni v Slovenski hiši. Možnost tudi plačevanja na obroke. Rok predprodaje zapade 31. julija. Pohitite! ŽIVETI MIRNO IN USPEVATI Čedalje več rojakov se zanima za razne ugodnosti, ki jih nudi Karta Sloga. Izdatne nagrade in podpore, hitra in ugodna posojila, Letovišče Sloga, ter pravico do nagradnega žrebanja za ve letalski vozovnici BUE - LJU - BUE. Pridružite se uspešnim in podjetnim in sreča vam bo naklonjena-Več informacij osebno ali po tel: 656-6565. SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!