Slovenjegraški okoličani, še eno v premiblek! Skrbni stariši vse prej dobro premislijo, predno izro6e komu svojega otroka v uk. Dobro blago se samo hvali, 6e pa vidiš koga svoje blago 6ez mero hvaliti in ponujati, moraš biti previden, da ne boš »Boštjan goljulan*. Podarao vam v teh le vrstah v premislek to-le vprašanje: Kaj bi radi napravili iz vaših otrok tisti, k i j i h s i 1 i j o v n e v •.- k o § o 1 o ? — Poglejte si inesto! Drevo" afc spozna po sadu. 1. Narodne odpadnike ali nemškutarje. Slov. Gradec je bilo selo Slovencev, to kaže ime; kaj pa je danes? Večina mestjanov je zarod slovenskih starižev, to bereš iz napisov, kamor pogledaš, a danes se med njirai slovenski rod in jezik zaničuje. To bodo postali tudi vaši otroci. Čujte svojega nekdanjega Skofa Slomšeka: «Kdo ponem6uje neprenehoma naSe slcvenske trge in sela, ter po nemš6ini zeva, kavetru, reko6: le nemško! to nemškutarji delajo, ki kruh zauživajo, in pijejo goric, slovenski narod pa kor klopotec po le neraško! Vse slovenske zemlje vince slovenskih zasramujejo, in napeljujejo proste Slovence nemškovati in nemško vsaj napol hrustati. — Nemškutarjev ne skrbi, naj bi se naša draga mladina v šoli krš6anskega nauka prav živo nau6ila, se privadila Bogu lepo služiti, očeta in mater za ljubo iineti, ljubiti svojo domovino, spoštovati cesarja in slušati svojo postavno gosposko, naj bi prirasla mladež naša bistre glave in pa žlahtnoga srca. Le nemSko! le nemško! naši nemškutarji na ves glas upijejo, pa ne pomislijo, d a j e s 1 o vensko mladež po nemško šolati ravno toliko, kakor prazno slamo mlatiti; veliko ropotanja, malo pa 6vrstega zrnja. Otroci se nau6ijo po nemško kleti, svoje rojake za zijake imeti, se doma6ega blaga sramovati iu se le s ptujim bahati. Tako izšolana mladina je na pol sirova jed; ni ne SloTenec, in ne pravi Nemec; vsakega pol ploda, malo — malo pridnega. Glejte nemškutarije žaiostni sad!» 2. S o v r a ž v.' '<- c ,« a m o s t o j n e Avstrije ali prusa&e. Gotovo ste že videli v mestu, kako vse, staro in miado, žensko in moško, nosi na prsih modriš ali plavice, dokler ta zel po polju cveti. Tega ne storijo za kin6, ampak da očitno kažejo, kaj nosijo v srcu in kogar somisljeniki so. ModriS si na prsi pripenjajo taki, kojim srce gorkeje bije za Prusijo nego za samostalno Avstrijo. Modrišarji so somišljeniki tistih, ki stavijo luteranskim tujcem most preko Avstrije do Adrije. Vsaka ponem6evalna šola je nov steber za ta most. Ve6 ko se slovenskih otrok ponem6i, prej bo ta raost gotov. Bodete-li vi, slovenski in krš6anski okoli6ani tudi pomagali staviti ta most? Kako bi se kedaj vašim potomcem godilo, ako bi se ta most res dogotovil, vam danes tužno pri6ajo Poljaki pod prusko oblastjo. Naj vam zapišemo le eden zgled. Da bi prej ko prej poljski rod ponem6ili in poluteranili, je vlada zapovedala, da morajo biti Sole popolnoma nemške. Niti krščanski nauk se ne sme učiti v poljskem, otrokom razumljivem jeziku. Ker tako ne morejo duhovniki otrok nič naučiti, jih bi radi nekateri posebej u6ili. Pa tudi to se ne pripusti. Ko je na primer 19. junija župnik Nižinski v mestecu Dobricah pripravljal poljske otroke posebej za prvo sveto spoved, pridrl je mestni župan z žandarji in razpodil župnika ter otroke. Ali bi ti mirno spal v svojem grobu, če bi le količkaj pripomogel, da bi se kedaj tako godilo v naši ljubi domovini? 3. Odpadnike odRimaali od katoliSke vere. To vam pravi že zdrava pamet. Ce se bo namre6 otrok moral učiti krš6anski nauk v nerazumljivem jeziku, ga prvi6 jasno razumel ne bo, drugi6 pa tudi ne bo ljubil in čislal krS6anskih resnic, kajti kar se komu v glavo vbija, to se mu ne prikupi, atnpak pristudi. Poleg tega pomislite še to: vaši otroci se bodo vsak dan shajali z otroci, izmed katerih mnogi pa6 ne morejo prinesti s seboj veliko verske gore6nosti in pobožnosti. KakorSno drevo, tak klin, kakorSen o6e, tak sin. Ena sama garjeva ovca pa zadostuje, da celo 6redo okuži. Že samo vsled tega ie velika nevarnost, da vaši otroci postanejo lahko versko mlačni že v šoli, in potem po Soli somišljeniki tistih, katerih v cerkvi pri pridigi menda malokedaj vidite, pač pa si najemajo luteranske pridigarie, in kateri se bratijo ter družijo s tistimi, ki vpijejo: »Prcč od Rima!« 4. Bebcein neotesance. Vtujetn jeziku se ne moreš nikdar toliko nau6iti, kakor v materineix> Si«er pa šole namen ni, otroke le učiti, ampak otroke tudi vzgojevati, to Je šole imeniten in poglaviten namen. Otrok pa se vzgojuje, ako se v njegovem srcu zatira, kar je slabega, pa se vanj seje in zaliva, kar je lepega, dobrega, blagega, plemenitega. To se pa uspešno ne more dose6i v šoli, kjer se otroci zaradi materinega jezika po strani gledajo ter se jim s tem iz srca ruiejo korenike najblažjih 6utov. Poslušajte modrega in učenega Slomšeka: »Kaj pa hočejo nemškutarji slovenskemu rodu storiti ? Derhal želijo v dušni temi pustiti, naj bi ubogo Ijudstvo za nos vodili; ho6ejo, naj bi Slovenci tiho djali, da bi jim lahko domače blago jemali in jih ponem6ili.« Da bi to, ali samo eno ali drugo, kar je navedeno v teh Stirih to6kah, postal le en otrok iz okolice, tega pa6 gotovo ne bi rad videl nobeden o6e in nobena mati; tako malo ljubezni nimaš do svojega otroka. Zatoraj, 6e še ne boS imel miru, pa bodo še hodili Iovit tebe in tvoje otroke, bodi trden, moški, ne daj se preslepiti. Reci vsakemu takemu lovcu z resničnim prijateljem tvojih olrok, rajnim Slomšekom: »Slovenci nočemo nobene vojske in prepira ne iSčemo, ampak le svoje pravice, svojim sosedom reko6: »Karneželite, da bi vamdrugi sto rili, ne želi t e s t o r iti tudi vi n a m.« Pustite Slovencem dve reči, ki sta nam dragi kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pa besedo materino! Po nemščini se je svoje dni kriva vera v naSe kraje vrinila, po nemščini se nam tudi v naših časih ponuja. Pade naša prava vera, pade tudi naša sreča. Mi nočemo v nemar pustiti nemSki jezik. Pridno se hočemo nemške besede učiti, pa slovenske še bolj. Prijazno bomo pravičnim Nemcem roko podajali v vseh poStenih rečeh, pa tudi svoj materni iezik bomo krepko varovali. Slovenci in Nemci smo Avstrijanci; enakopravnost naj bo naš pas in pa krš6anska ljubezen! Enake dolžnosti ho6emo voljno nositi, pa tudi zavživati enake pravice, in ljubi mir bo med nami doma.»