SLOVENSKI EKSONIMI DRAGO KLADNIK ROK CIGLI^ MAURO HRVATIN DRAGO PERKO PETER REPOLUSK MANCA VOLKGEOGRAFIJA SLOVENIJE 24SLOVENSKI EKSONIMIDRAGO KLADNIK, ROK CIGLI^ MAURO HRVATIN, DRAGO PERKO PETER REPOLUSK, MANCA VOLK 24GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 6214452169879ISSN 1580-1594 20 €AZIJA INDIJSKI OCEANTIHI OCEAN AVSTRALIJA Dra­ go­Klad­ nik Na­ziv:­pro­fe­sor­geo­gra­fi­je­in­zgo­do­vi­ne,­viš­ji­znans­tve­ni­sode­la­vec Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13, Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­200 27 34 Te­le­fon:­+386­(0)1­200 27 31 E-po­šta:­dra­go.klad­nik@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/klad­nik Ro­dil­se­je­leta­1955­v­Ljub­lja­ni,­kjer­je­leta­1973­matu­ri­ral.­Leta­1979­je diplo­mi­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­- lja­ni,­leta­1999­je­magi­stri­ral­na­inter­dis­ci­pli­nar­nem­podi­plom­skem­štu­di­ju pro­stor­ske­ga­in­urba­ni­stič­ne­ga­pla­ni­ra­nja­Fakul­te­te­za­grad­be­niš­tvo­in­geo­- de­zi­jo­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­leta­2007­pa­dok­to­ri­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Od­leta­1979­dela­na­Geo­graf­- skem­inšti­tu­tu­Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­ven­ske aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Ukvar­ja­se­pred­vsem­z­agrar­no­in regio­nal­no­geo­gra­fi­jo­ter­zem­lje­pi­sni­mi­ime­ni­in­izra­zi.­Nje­go­va­bib­lio­gra­- fi­ja­v­do­ma­čih­in­tujih­pub­li­ka­ci­jah­obse­ga­več­kot­900­enot. Rok­Ciglič Na­ziv:­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­geo­graf,­asi­stent Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13, Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­475 77 93 Te­le­fon:­+386­(0)1­470 63 65 E-po­šta:­rok.ci­glič@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/ci­glic Ro­dil­se­je­leta­1983­v­Ljub­lja­ni.­Matu­ro­je­opra­vil­leta­2002­v­Ko­čev­ju, leta­2008­pa­je­diplo­mi­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Od­leta­2008­je­zapo­slen­na­Geo­graf­skem­inšti­tu­tu Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Ukvar­ja­se­pred­vsem­z­geo­graf­ski­mi­infor­ma­cij­skimi siste­mi,­tipi­za­ci­jo­Slo­ve­ni­je­in­geo­gra­fi­jo­narav­nih­nesreč.­Leta­2010­je prejel­šti­pen­di­jo­Druš­tva­za­varo­va­nje­oko­lja­in­geo­graf­ske­infor­ma­cij­ske sisteme . Mau­ ro­Hrva­ tin Na­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­geo­graf­in­socio­log,­samo­stoj­ni strokov­ni­sode­la­vec­v­hu­ma­ni­sti­ki Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13, Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­475 77 93 Te­le­fon:­+386­(0)1­470 63 56 E-po­šta:­mau­ro@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/hr­va­tin Ro­dil­se­je­leta­1962­v­Ko­pru,­kjer­je­leta­1980­matu­ri­ral.­Leta­1991­je­diplo­- mi­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni. Kot­asi­stent­za­fizič­no­geo­gra­fi­jo­se­je­leta­1992­zapo­slil­na­Oddel­ku­za geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­od­leta­1995­pa­je­sode­- la­vec­Geo­graf­ske­ga­inšti­tu­ta­Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga cen­tra­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Ukvar­ja­se­pred­vsem z­geo­mor­fo­lo­gi­jo,­hidro­geo­gra­fi­jo­in­geo­graf­ski­mi­infor­ma­cij­ski­mi­siste­mi. Nje­go­va­bib­lio­gra­fi­ja­obse­ga­več­kot­180­enot.Dra­ go­Per­ ko Na­ziv:­dr.,­mag.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­geo­graf­in­socio­log,­znans­tve­ni svet­nik Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13, Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­475 77 93 Te­le­fon:­+386­(0)1­470 63 60 E-po­šta:­dra­go@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/per­ko Ro­dil­se­je­leta­1961­v­Kra­nju,­kjer­je­leta­1980­matu­ri­ral.­Leta­1985­je­diplo­- mi­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni, kjer­je­leta­1989­magi­stri­ral­in­leta­1993­tudi­dok­to­ri­ral.­Od­leta­1986­dela na­Geo­graf­skem­inšti­tu­tu­Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­- tra­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Od­leta­1994­je­nje­gov pred­stoj­nik.­Ukvar­ja­se­pred­vsem­z­re­gio­nal­no­geo­gra­fi­jo,­geo­graf­ski­mi informa­cij­ski­mi­siste­mi,­digi­tal­no­temat­sko­kar­to­gra­fi­jo­in­zem­lje­pi­sni­mi­ime­- ni.­Nje­go­va­bib­lio­gra­fi­ja­v­do­ma­čih­in­tujih­pub­li­ka­ci­jah­obse­ga­več­kot 800­enot. Pe­ ter­Repo­ lusk Na­ziv:­pro­fe­sor­geo­gra­fi­je­in­zgo­do­vi­ne,­stro­kov­ni­sode­la­vec­v­hu­ma­ni­sti­ki Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13, Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­200 27 34 Te­le­fon:­+386­(0)1­200 27 28 E-po­šta:­peter.re­po­lusk@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/re­po­lusk Ro­dil­se­je­leta­1956­v­Kam­ni­ku,­kjer­je­leta­1975­matu­ri­ral.­Leta­1980­je diplo­mi­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te­v­Ljub­lja­ni.­Od leta­1980­je­zapo­slen­na­Geo­graf­skem­inšti­tu­tu­Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­- no­­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.Ukvar­ja se­pred­vsem­z­de­mo­gra­fi­jo,­geo­gra­fi­jo­pre­bi­vals­tva,­med­na­rod­ni­mi­seli­tvami, narod­ni­mi­manj­ši­na­mi­in­prob­le­ma­ti­ko­obmej­nih­obmo­čij.­Nje­go­va­bib­lio­- gra­fi­ja­v­do­ma­čih­in­tujih­pub­li­ka­ci­jah­obse­ga­več­kot­150­enot. Man­ ca­Volk Na­ziv:­uni­ver­zi­tet­na­diplo­mi­ra­na­geo­graf­ka,­stro­kov­na­sode­lav­ka Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13 , Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­475 77 93 Te­le­fon:­+386­(0)1­200 27 29 E-po­šta:­man­ca.volk@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/volk Ro­di­la­se­je­leta­1985­na­Jese­ni­cah.­Matu­ri­ra­la­je­leta­2004­na­eko­nom­- ski­gim­na­zi­ji­v­Ra­dov­lji­ci.­Nato­se­je­vpi­sa­la­na­štu­dij­Geo­gra­fi­je­kon­takt­nih pro­sto­rov­na­Fakul­te­ti­za­huma­ni­stič­ne­štu­di­je­Uni­ver­ze­na­Pri­mor­skem, kjer­je­leta­2010­di­plo­mi­ra­la.­Iste­ga­leta­se­je­kot­kar­to­graf­ka­zapo­sli­la­na Geo­graf­skem­inšti­tu­tu­Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­- ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Tre­nut­no­se­ukvar­ja­pred­vsem s­te­mat­sko­kar­to­gra­fi­jo,­pa­tudi­s­fi­zič­no­geo­gra­fi­jo,­zla­sti­z­geo­gra­fi­jo­narav­- nih­nesreč. Dra­ go­Klad­ nik Na­ziv:­pro­fe­sor­geo­gra­fi­je­in­zgo­do­vi­ne,­viš­ji­znans­tve­ni­sode­la­vec Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13, Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­200 27 34 Te­le­fon:­+386­(0)1­200 27 31 E-po­šta:­dra­go.klad­nik@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/klad­nik Ro­dil­se­je­leta­1955­v­Ljub­lja­ni,­kjer­je­leta­1973­matu­ri­ral.­Leta­1979­je diplo­mi­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­- lja­ni,­leta­1999­je­magi­stri­ral­na­inter­dis­ci­pli­nar­nem­podi­plom­skem­štu­di­ju pro­stor­ske­ga­in­urba­ni­stič­ne­ga­pla­ni­ra­nja­Fakul­te­te­za­grad­be­niš­tvo­in­geo­- de­zi­jo­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­leta­2007­pa­dok­to­ri­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Od­leta­1979­dela­na­Geo­graf­- skem­inšti­tu­tu­Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­ven­ske aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Ukvar­ja­se­pred­vsem­z­agrar­no­in regio­nal­no­geo­gra­fi­jo­ter­zem­lje­pi­sni­mi­ime­ni­in­izra­zi.­Nje­go­va­bib­lio­gra­- fi­ja­v­do­ma­čih­in­tujih­pub­li­ka­ci­jah­obse­ga­več­kot­900­enot. Rok­Ciglič Na­ziv:­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­geo­graf,­asi­stent Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13, Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­475 77 93 Te­le­fon:­+386­(0)1­470 63 65 E-po­šta:­rok.ci­glič@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/ci­glic Ro­dil­se­je­leta­1983­v­Ljub­lja­ni.­Matu­ro­je­opra­vil­leta­2002­v­Ko­čev­ju, leta­2008­pa­je­diplo­mi­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Od­leta­2008­je­zapo­slen­na­Geo­graf­skem­inšti­tu­tu Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Ukvar­ja­se­pred­vsem­z­geo­graf­ski­mi­infor­ma­cij­skimi siste­mi,­tipi­za­ci­jo­Slo­ve­ni­je­in­geo­gra­fi­jo­narav­nih­nesreč.­Leta­2010­je prejel­šti­pen­di­jo­Druš­tva­za­varo­va­nje­oko­lja­in­geo­graf­ske­infor­ma­cij­ske sisteme . Mau­ ro­Hrva­ tin Na­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­geo­graf­in­socio­log,­samo­stoj­ni strokov­ni­sode­la­vec­v­hu­ma­ni­sti­ki Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13, Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­475 77 93 Te­le­fon:­+386­(0)1­470 63 56 E-po­šta:­mau­ro@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/hr­va­tin Ro­dil­se­je­leta­1962­v­Ko­pru,­kjer­je­leta­1980­matu­ri­ral.­Leta­1991­je­diplo­- mi­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni. Kot­asi­stent­za­fizič­no­geo­gra­fi­jo­se­je­leta­1992­zapo­slil­na­Oddel­ku­za geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­od­leta­1995­pa­je­sode­- la­vec­Geo­graf­ske­ga­inšti­tu­ta­Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga cen­tra­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Ukvar­ja­se­pred­vsem z­geo­mor­fo­lo­gi­jo,­hidro­geo­gra­fi­jo­in­geo­graf­ski­mi­infor­ma­cij­ski­mi­siste­mi. Nje­go­va­bib­lio­gra­fi­ja­obse­ga­več­kot­180­enot.Dra­ go­Per­ ko Na­ziv:­dr.,­mag.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­geo­graf­in­socio­log,­znans­tve­ni svet­nik Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13, Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­475 77 93 Te­le­fon:­+386­(0)1­470 63 60 E-po­šta:­dra­go@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/per­ko Ro­dil­se­je­leta­1961­v­Kra­nju,­kjer­je­leta­1980­matu­ri­ral.­Leta­1985­je­diplo­- mi­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni, kjer­je­leta­1989­magi­stri­ral­in­leta­1993­tudi­dok­to­ri­ral.­Od­leta­1986­dela na­Geo­graf­skem­inšti­tu­tu­Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­- tra­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Od­leta­1994­je­nje­gov pred­stoj­nik.­Ukvar­ja­se­pred­vsem­z­re­gio­nal­no­geo­gra­fi­jo,­geo­graf­ski­mi informa­cij­ski­mi­siste­mi,­digi­tal­no­temat­sko­kar­to­gra­fi­jo­in­zem­lje­pi­sni­mi­ime­- ni.­Nje­go­va­bib­lio­gra­fi­ja­v­do­ma­čih­in­tujih­pub­li­ka­ci­jah­obse­ga­več­kot 800­enot. Pe­ ter­Repo­ lusk Na­ziv:­pro­fe­sor­geo­gra­fi­je­in­zgo­do­vi­ne,­stro­kov­ni­sode­la­vec­v­hu­ma­ni­sti­ki Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13, Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­200 27 34 Te­le­fon:­+386­(0)1­200 27 28 E-po­šta:­peter.re­po­lusk@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/re­po­lusk Ro­dil­se­je­leta­1956­v­Kam­ni­ku,­kjer­je­leta­1975­matu­ri­ral.­Leta­1980­je diplo­mi­ral­na­Oddel­ku­za­geo­gra­fi­jo­Filo­zof­ske­fakul­te­te­v­Ljub­lja­ni.­Od leta­1980­je­zapo­slen­na­Geo­graf­skem­inšti­tu­tu­Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­- no­­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.Ukvar­ja se­pred­vsem­z­de­mo­gra­fi­jo,­geo­gra­fi­jo­pre­bi­vals­tva,­med­na­rod­ni­mi­seli­tvami, narod­ni­mi­manj­ši­na­mi­in­prob­le­ma­ti­ko­obmej­nih­obmo­čij.­Nje­go­va­bib­lio­- gra­fi­ja­v­do­ma­čih­in­tujih­pub­li­ka­ci­jah­obse­ga­več­kot­150­enot. Man­ ca­Volk Na­ziv:­uni­ver­zi­tet­na­diplo­mi­ra­na­geo­graf­ka,­stro­kov­na­sode­lav­ka Na­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13 , Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja Faks:­+386­(0)1­475 77 93 Te­le­fon:­+386­(0)1­200 27 29 E-po­šta:­man­ca.volk@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si/volk Ro­di­la­se­je­leta­1985­na­Jese­ni­cah.­Matu­ri­ra­la­je­leta­2004­na­eko­nom­- ski­gim­na­zi­ji­v­Ra­dov­lji­ci.­Nato­se­je­vpi­sa­la­na­štu­dij­Geo­gra­fi­je­kon­takt­nih pro­sto­rov­na­Fakul­te­ti­za­huma­ni­stič­ne­štu­di­je­Uni­ver­ze­na­Pri­mor­skem, kjer­je­leta­2010­di­plo­mi­ra­la.­Iste­ga­leta­se­je­kot­kar­to­graf­ka­zapo­sli­la­na Geo­graf­skem­inšti­tu­tu­Anto­na­Meli­ka­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­- ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Tre­nut­no­se­ukvar­ja­pred­vsem s­te­mat­sko­kar­to­gra­fi­jo,­pa­tudi­s­fi­zič­no­geo­gra­fi­jo,­zla­sti­z­geo­gra­fi­jo­narav­- nih­nesreč. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 SLOVENSKI EKSONIMI Drago Kladnik Rok Ciglič Mauro Hrvatin Drago Perko Peter Repolusk Manca Volk 2 LJUBLJANA 2013 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 SLOVENSKI EKSONIMI Drago Kladnik Rok Ciglič Mauro Hrvatin Drago Perko Peter Repolusk Manca Volk Knjižna zbirka Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594, UDK 911 © GIAM ZRC SAZU 4GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 SLOVENSKI EKSONIMI Drago Kladnik, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Drago Perko, Peter Repolusk, Manca Volk© 2013, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Ured­ ni­ ka:Dra go Per ko, Dra go Klad nik Re­ cen­ zen­ ta: Milan Oro žen Ada mič, Kat ja Vin tar Mally Av­ tor­poglav­ ja: Simon Krek (Pri pis podat kov o po gost no sti pojav lja nja ekso ni mov v slo ven skem besedil nem kor pu su Giga fi da) Kar­ to­ graf­ ka: Man ca Volk Ko­ rek­ tor­zem­ lje­ pi­ snih­imen­na­zem­ lje­ vi­ dih: Mat jaž Ger šič Pre­ vod­izvleč­ ka: DEKS d. o.o. Ob­ li­ ko­ va­ lec: Dra go Per ko Iz­ da­ ja­ telj:Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za­izda­ ja­ te­ lja: Dra go Per ko Za­ lož­ nik:Založ ba ZRC Za­založ­ ni­ ka: Oto Lut har Glav­ ni­ured­ nik: Voji slav Likar Ra­ ču­ nal­ niš­ ki­pre­ lom: SYNCOMP d.o.o. Ti­ skar­ na:­Collegium Graphicum d. o.o. Na­ kla­ da:250 iz vo dov Na­ slov­ ni­ ca: Tudi imena celin in oceanov so eksonimi (slika Zemlje je izdelana z Natural­Earth). Av tor ji foto gra fij na pred li stu so Jan Klad nik, Mar ko Zapla til, Igor Lapaj ne in Jer ne ja Koselj, na zali stu pa Milan Oro žen Ada mič. Mo no gra fi ja je zasno va na na pod la gi razi ska ve Slo ven ski ekso ni mi: meto do lo gi ja, stan dar di za ci ja, GIS (L6-0111), ki st a jo med leto ma 2008 in 2011 sofi nan ci ra li Jav na agen ci ja za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je ter Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti. CIP x Kat aložni zapis o publ ikaciji Narodna in univerzitetna knjižni ca, Ljublj ana 91:811.163.6 81'373.21:811.163.6 006.72:81'373.21 SLOVENSKI eksonimi / Drago Kladnik ... [etal.] ; [urednika Drago Perko , Drago Kladnik ; kartografka Man ca Volk ; prevod izvlečka DEKS]. x Ljublj ana : Založba ZRC, 2013. x (Geografija Sloveni je, ISSN 1580-1594 ; 24) ISBN 978-961-254-602-1 (pdf) https://doi.org/10.3986/9789612546021 1. Kladnik, Drago, 1955x 38442285 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 SLOVENSKI EKSONIMI Dra go Klad nik, Rok Ciglič, Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko, Peter Repo lusk, Man ca Volk UDK: 91:811.163.6'373.21 COBISS: 2.01 IZVLEČEK Slo ven ski ekso ni mi Mo no gra fi ja je pris pe vek k na dalj n je mu poe no te n ju ra be s lo ven ski h ekso ni mov, podo ma če ni h zem lje - pi sni h i men v s lo ven š či ni . Z n jo s mo pri pra vi li gra di vo za n ji ho vo s tan dar di za ci jo, o be ne m pa poskr be li, da ta pomem ben se g men t s lo ven ske ga jezi ka ne bo uto ni l v po za bo. Pro b le ma ti ka zem lje pi sni h i men in z n ji mi ekso ni mov zara di o bčut lji vo s ti pri do bi va med na ro d ni pomen . Ob tem se kre pi vlo ga med na - ro d ni h s tro ko v ni h zd ru žen j, kakr šno je leta 1959 v ok vi r u Orga ni za ci je zd ru že ni h naro dov usta no v lje ni UNGEGN (Uni­ ted­Nations­Group­of­Experts­on­Geo­ grap­ hi­ cal­Names , s lo ven sko Sku pi na i zv e den cev Zd ru že ni h naro dov za zem lje pi sna i me na ), ki usm er ja med na ro d no dejav nos t na podro č ju zem lje pisni h imen . V ok vi r u UNGEGN -a je za pre u če va n je ekso ni mov zadol že na Delov na sk u pi na za ekso ni me (Wor­ - king­Group­on­Exonyms ). Iz pri ča na časni kar ska ra ba s lo ven ski h ekso ni mov je o pr ta na dobri dv e s to let ji, kar to gra f ska ra ba pa na s to let je in pol dol go tra di ci jo. S s plo šno ra bo v vs eh druž be ni h se g men tih so ekso ni mi pos ta li ne loč - lji videl s lo ven ske ga jezi ka in s tem pomem ben del na še k ul tu r ne dediš či ne . Pose bej podro b no s mo obd e la li pro b le ma ti ko ra be podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men v vs eh pomemb ne j ših s lo ven ski h a tla - sih s ve ta, ekso ni me pa s mo zaje ma li tud i i z zem lje pi sni h učb e ni ko v na ra z lič ni h ra v ne h, lek si ko no v, pri ro č ni ko v in tu ri s tič ni h vod ni ko v. Na pod la gi pre u či tev s mo zb ir ko ekso ni mov o ple me ni ti li z ne ka te ri - mi dru gi mi pogo s to ra b lje ni mi ekso ni mi, med ka te ri mi i ma jo pose b no mes to i me na zg o do vin ski h nase lij, pokra jin in neka te ri h dru gih poja vov. Za zd aj je ra ba ekso ni mov nee no t na , čepra v s mo z ana li zo zb rane - ga gra di va ug o to vi li, da se ra z li ke s ča so ma pos to po ma zm an j šu je jo. Poe no te n je v jav ni , s tro ko v ni in znans tv e ni ra bi bo o mo go či lo povs em ne d voum no i den ti fi ka ci jo poi me no va ni h posa mez ni h poja vov in objek tov. Na pod la gi temelj ne pre gled ni ce z ne ka j več ko t 5000 ek so ni mi s mo pri pra vi li se z na m na j po go s te - je ra b lje ni h i men , ki je pre d s tav ljen v pri ču jo či znans tv e ni mono gra fi ji. Raču na mo, da bo ta pos ta la pomem ben re fe ren č ni vir , i z ka te re ga bodo lah ko črpa li pis ci učb e ni ko v, znans tv e ni h, s tro ko v ni h in dru - gih član ko v, sno val ci s lo ven ske ga pra vo pi sa in vs i, ki jih ta pro b le ma ti ka zani ma. Olaj ša no in bolj uč in ko vi to bo lah ko delo lek tor jev. Pub li ci ra ni se z na m pri po ro č lji vih ekso ni mov bo o bo ga til tud i med na ro d no zak lad - ni co tovrs t ni h i men in pos tal del s ve tov ne jezi ko v ne dediš či ne . Mo no gra fi ja je ses tav lje na i z tre h delov. V pr vem so teo re t sko -me to do loš ka ra z miš lja n ja o ek so ni - mih, s pou dar ko m na ra z la gi temelj ni h poj mov, ra bi ekso ni mov, n ji ho vem zaje mu in i zb o r u za zasno vo zb ir ke ekso ni mov ter pre d s ta vi tev ana li ze pogos t no s ti n ji ho ve ga pojav lja n ja. Zak lju či ta ga poglav ji, ki sta nekak šna vez na čle na k preo s ta li ma delo ma mono gra fi je. V pr vem o d n ji ju so podro b ne je pre d - stav lje ne r ub ri ke pre gled ni ce. Pre gled ni co s se z na mom na j po go s te je up o ra b lje ni h ekso ni mov (3818), ki ses tav lja dru gi del kn ji ge, dopol n ju je kra j ša pre gled ni ca s se z na mom dobri h 350 na j bolj uv e ljav lje - ni h a lter na tiv ni h ekso ni mov. V tre t jem delu so bar v ni zem lje vi di z vri sa ni mi ekso ni mi i z pre gled ni ce dru ge ga dela, ra z po re je ni po delih s ve ta in ra z čle n je ni gle de na pomen ski tip ekso ni mov. KLJUČNE BESEDE geo gra fi ja, jezi ko s lov je, topo ni mi ka , ekso ni m, s lo ven š či na , podo ma če va n je, s tan dar di za ci ja, geo gra fs ki in for ma cij ski sis te mi 5GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 SLOVENSKI EKSONIMI Dra go Klad nik, Rok Ciglič, Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko, Peter Repo lusk, Man ca Volk UDC: 91:811.163.6'373.21 COBISS: 2.01 ABSTRACT Slo ve nian Exonyms Th is volu me is a con tri bu tion to fos te rin g grea ter con si s ten cy in th e us e o f Slo ve nian e xon yms, or geo - gra p hi cal na mes a dap ted to Slo ve nian . It pro vi des mate ria l for th eir s tan dar di za tion an d a t th e sa me time ens u res th at th is i mp or tan t as pect o f Slo ve nian will no t to sink in to o bli vion . Th e iss ue o f geo gra p - hi cal na mes an d th eir e xon yms has re cei ved in ter na tio na l si g ni fi can ce becau se o f th is iss ue's sen si ti vity. Th e ro le o f in ter na tio na l pro fes sio na l asso cia tions is in crea sin g in th is mat ter ; s uch as th e UNGEGN (U ni ted Nations Gro up o f Exp er ts on Geo gra p hi cal Names ), foun ded in 1959, wh ich gu i des in ter na tio na l a cti vity re gar din g geo gra p hi cal na mes . Th e Wor kin g Gro up on Ex on yms is res pon si b le for s tud yin g e xon yms under th e ae gis o f UNGEGN. Th e a tte s ted us e o f Slo ve nian e xon yms in jour na lis m is base d on o ver tw o cen tu ries o f pra c ti ce, an d th eir car to gra p hic us e is base d on a tra di tion goin g back a cen tu ry an d a half. With th eir gene ra l us e in a ll so cia l s tra ta, e xon yms have beco me an inse pa ra b le par t o f th e Slo ve nian lan gu a ge an d th e - re by a ls o an i mp or tan t par t o f cul tu ra l heri ta ge. Sp e cia l a tten tion has been pai d to th e us e o f na ti vi zed forei gn geo gra p hi cal na mes in a ll major Slo ve nian wor ld a tla ses , an d th e us e o f e xon yms has a ls o been exa mi ne d in geo gra phy text books a t vari o us levels, en cyc lo pe dias , man uals, an d tra vel gu i des . Base d on a s tudy o f th e na mes , we have e xp an ded th e se t o f e xon yms with cer tain o th er fre qu en tly us ed exon yms, a mon g wh ich th e na mes o f his to ri cal se tt le men ts, re gions , an d cer tain o th er fea tu res have a s pe cia l pla ce. Alt hough th e us e o f e xon yms is cu r ren tly in con si s ten t, ana ly sis o f th e col lec ted mate - ria l has s hown th at th e dif fe ren ces are s lowly decrea sin g. Con si s ten t pub lic, pro fes sio na l, an d sch o lar ly us a ge would faci li ta te th e una m bi gu o us i den ti fi ca tion o f in di vi du al na med fea tu res an d s truc - tu res . Ba se d on a tab le con tai nin g so mew hat more th an 5,000 e xon yms, we have pre pa re d a lis t o f th e mos t fre qu en tly us ed na mes , wh ich are pre sen ted in th is resear ch volu me. We belie ve th at i t will beco - me an i mp or tan t re fe ren ce reso ur ce th at can be us ed for text books , resear ch an d dis cus sion papers , oth er ar tic les , an d Slo ve nian nor ma ti ve gu i des , an d by an yo ne in te re s ted in th is iss ue. It will faci li ta te cop ye di tors ' work an d make i t more e ffi cien t. Th e pub lis hed lis t o f th e se e xon yms will a ls o enri ch th e in ter na tio na l trea s ury o f s uch na mes an d will beco me par t o f th e wor ld's lin gu i s tic heri ta ge. Th e volu me has th ree par ts. Par t one con tains th eo re ti cal an d met ho do lo gi cal re f lec tions on e xon yms, with an e mp ha sis on e xplai nin g basi c con cepts, th e us e o f e xon yms, gat he rin g an d se lec tin g th em to desi gn a col lec tion o f e xon yms, an d pre sen ta tion o f an ana ly sis o f th eir fre qu en cy. It con c lu des with tw o ch ap ters th at ser ve as links to th e o th er tw o par ts o f th e volu me. Th e firs t pre sen ts th e for mat o f th e tab le in detai l. Th is tab le, with a lis t o f th e mos t fre qu en tly us ed e xon yms (3,818), com pri ses th e secon d par t o f th e book an d is s up ple men ted by a tab le with a lis t o f o ver 350 o f th e mos t es tab lis hed alter na ti ve e xon yms. Th e th ir d par t o f th e volu me con tains color maps con tai nin g e xon yms fro m th e tab le in par t tw o, arran ged by par t o f th e wor ld an d divi ded a cc or din g to se man tic typ e o f e xon ym. KEY WORDS geo gra phy, lin gu i s tics, topon ymy, e xon ym, Slo ve ne , a dap ta tion , s tan dar di za tion , geo gra p hic in for ma - tion s ystem 6 VSEBINA Pre d go vor ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 8 1 Uv od........................................................................................................................................................................................................................................................................ 10 1.1 P re u če va n je ekso ni mov v Slo ve ni ji.................................................................................................................................................................. 11 1.2 N eka j soro d ni h tujih pub li ka cij................................................................................................................................................................................ 12 2 E kso ni mi in podo ma če na tuja zem lje pi sna i me na .................................................................................................................................... 16 2.1 D efi ni ci je ekso ni ma................................................................................................................................................................................................................ 16 2.2 P ro b le mi ra z me je va n ja ekso ni mov in en do ni mov........................................................................................................................ 18 2.2.1 Š e neka j jezi ko v ni h pomi s le ko v........................................................................................................................................................ 23 2.2.2 P ro b le ma ti ka pre k mej ni h i men ............................................................................................................................................................ 24 2.3 N ače la ra be ekso ni mov.................................................................................................................................................................................................... 25 2.4 M ed na ro d na pri po ro či la za ustre z no ra bo ekso ni mov............................................................................................................ 32 3 Z ajem in i zb or i men ............................................................................................................................................................................................................................ 37 3.1 V iri ................................................................................................................................................................................................................................................................ 40 3.2 M eri la za vklju če va n je i men ...................................................................................................................................................................................... 41 4 A na li za pogos t no s ti pojav ljan j ekso ni mov............................................................................................................................................................ 43 4.1  Pri pis podat ko v o po gos t no s ti pojav lja n ja ekso ni mov v s lo ven ske m bese dil ne m kor pu s u Giga fi da...................................................................................................................................... 43 4.1.1 P re d s ta vi tev kor pu sa Giga fi da............................................................................................................................................................ 43 4.1.2 P os to pek pri pi sa podat ka o po go s to s ti ekso ni mov.................................................................................................. 46 4.2 P ri mer ja va na bo ra pre d la ga ni h ekso ni mov in zadet ko v v kor pu s u Giga fi da............................................ 49 4.2.1 S klep...................................................................................................................................................................................................................................... 58 5 T abe la ri č ni pri ka z ekso ni mov................................................................................................................................................................................................ 59 5.1 N abor i men ........................................................................................................................................................................................................................................ 59 5.2 Z api si ori gi na l ni h i men ...................................................................................................................................................................................................... 59 5.2.1 T ran skri p ci ja................................................................................................................................................................................................................ 61 5.2.2 T ran s li te ra ci ja............................................................................................................................................................................................................ 62 5.3 J ezi ki zapi so v ori gi na l ni h i men .............................................................................................................................................................................. 63 5.4 P omen ski tip.................................................................................................................................................................................................................................... 65 5.5 T ip podo ma či tv e........................................................................................................................................................................................................................ 68 5.6 L ega ekso ni mov........................................................................................................................................................................................................................ 70 5.6.1 C eli na o zi ro ma o cean ...................................................................................................................................................................................... 71 5.6.2 D rža va o zi ro ma mor je.................................................................................................................................................................................... 72 5.7 Z em lje pi sne koor di na te.................................................................................................................................................................................................... 73 5.8 K ar to gra f ske koor di na te.................................................................................................................................................................................................. 74 5.9 Alter na tiv na i me na a li a lo ni mi.................................................................................................................................................................................. 74 6 G ra fič ni pri ka z ekso ni mov na zem lje vi dih............................................................................................................................................................ 76 6.1 Up o ra ba GIS oro dij................................................................................................................................................................................................................ 76 6.2 P ri pra va podat ko v ni h s lo jev in i zd e la va zem lje vi dov................................................................................................................ 77 6.3 P od la ga.................................................................................................................................................................................................................................................. 78 6.4 T ipo gra fi ja up o ra b lje ni h pisa v.................................................................................................................................................................................. 78 7 P re gled ni ca.................................................................................................................................................................................................................................................... 79 7.1 S ez na m a lter na tiv ni h ekso ni mov.................................................................................................................................................................... 176 8 Z em lje vi di...................................................................................................................................................................................................................................................... 186 9 S ez na m viro v in lite ra tu re ........................................................................................................................................................................................................ 239 10 S ez na m s lik ................................................................................................................................................................................................................................................ 243 11 S ez na m pre gled ni c.......................................................................................................................................................................................................................... 243 7GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk PRED gO VOR V geo gra fi ji a li zem lje pis ju, kar je mor da v na šem pri me r u še bolj poved no , se ukvar ja mo tud i z zapi - so va n jem tujih zem lje pi sni h i men . Naj ra z lič ne j ša zem lje pi sna i me na so na mre č ne po gre š ljiv del in e den od temelj ni h gra d ni ko v geo gra fi je. Povs em jasno je, da na j ra z lič ne j ših i zd el ko v o zi ro ma re zul tatov geo - gra f ski h ra zi sko van j ne more mo pre d s ta vi ti bre z poi me no van j zem lje pi sni h poja vov in topo gra f ski h o bjek tov. To še pra v pose bej velja za a tla se , zb ir ke na j ra z lič ne j ših zem lje vi dov. Zato ni s lu čaj, da so se o b nas ta - ja n ju o zi ro ma pri re ja n ju ra z lič ni h a tla so v s ve ta v s lo ven ske m jezi k u ra z vi le živah ne ra z pra ve, kako pisa ti in up o ra b lja ti tuja zem lje pi sna i me na , tore j, kako ra v na ti z zem lje pi sni mi i me ni zu na j Slo ve ni je o zi ro - ma s lo ven ske ga e tni č no -je zi ko v ne ga o zem lja. Poe no s tav lje no pove da no so ta i me na ekso ni mi, za ra z li ko od en do ni mov, a li re če no dru ga če, na ših o ze melj sko o zi ro ma e tni č no …no tra n jih» i men . O tem so bile ved no zelo širo ke , pole mič ne in vč a si h tud i povs em nas pro tu jo če si ra z pra ve. Različni ra z pra v ljav ci so mno go kra t gore če zago var ja li in pojas n je va li s vo ja s ta liš ča, ki so neka ko v ra z po n u, da je tre ba na eni s tra ni bre z kakr šne ga ko li zadrš ka vs a i me na po s ve tu pisa ti v po do ma če ni o bli ki , na dru gi pa, da je tre ba biti pri ra bi podo ma če ni h o blik tujih zem lje pi sni h i men kar se da pre vi den , zadržan in skro men , pre d vs em pa ute me ljen . V Ve li ke m a tla s u s ve ta (1972), ki ga je i zd a la založ ba Mla din ska kn ji ga in i zd e la ne m na kar to gra f - ski h pod la gah lon don ske ga zavo da Geo gra p hi cal Pro jects ter ne mš ke kar to gra f ske hiše Ber tel s mann , je pre va ja lec in ure d nik Jan ko Moder o bja vil prvi zajet ne j ši znans tv e ni čla nek o ek so ni mih pri nas , v ka - te re m je ekso ni me tipi zi ra l gle de na na čin n ji ho ve ga podo ma če va n ja. Zapi si o ek so ni mih so se o bno vi li dv e dese t let ji poz ne je, v pre lom ni h tre n ut ki h nas ta ja n ja sa mo s toj ne s lo ven ske drža ve, ko s mo neka - te ri so de lav ci zd ajš n je ga Geo gra f ske ga in šti tu ta Anto na Meli ka sk u paj z Jan ko m Modro m in še neka te ri mi geo gra fi i z dru gih usta no v sno va li Veli ki dru žin ski a tlas s ve ta (1992). V s lo ven ski geo gra fi ji s mo se zaved - li, da s ta ra ba ekso ni mov in ra v na n je z n ji mi zaple te no in več plas t no vp ra ša n je, ki se ne tiče le geo gra fov in jezi ko s lov cev, pač pa je lah ko mar sik daj tud i poli tič no i zjem no o bčut lji vo. V s lo ven ski zave s ti so ko t pose bej o bčut lji va zago to vo vtis n je na zem lje pi sna i me na na ura d no dv o je zič ni h o bm oč jih v Av s tri ji in Ita li ji, ki za nas se ve da niso ekso ni mi, pač pa en do ni mi, zato v tej kn ji gi na če lo ma niso o bra v na va na . V zv e zi s po li tič no i zp o s tav lje nos t jo ra be zem lje pi sni h i men velja s pom ni ti na dese t let ja tra ja joč in izjem no os ter s por med Japon sko in o be ma Kore ja ma o o z na če va n ju in poi me no va n ju mor ja med n ji - mi, ki ga prva poz na in tud i na v zv en sk u ša uv e lja vi ti ko t Japon sko mor je, s led n ji dv e pa ko t Vzh od no mor je. Vple te ne drža ve si zav ze to pri za de va jo med na ro d no uv e lja vi ti s vo ja s ta liš ča, pri čemer ne i zb i - ra jo poli tič ni h sre d s tev, pa tud i s fi nan č ni mi sre ds tv i ra v no ne sko pa ri jo. Ob a ekso ni ma s mo Slo ven ci pre ved li, podo ma či li in se neka ko ne for mal no o dlo či li za ena ko vre d no ra bo o beh i men , kar naka zu je tud i zapis v pre gled ni ci z a l ter na tiv ni mi ekso ni mi. Podob no poli tič no os tra ra z pra va je med Repub li ko Make do ni jo in Grči jo, pri čemer s led n ja neo maj no vztra ja na zah te vi, da se mora no vo na s ta la drža va pre d more bit ni m prei me no va n jem i me no va ti Nek da n ja jug o s lo van ska re pub li ka Make do ni ja (For­ mer Yugo­ slav­Repub­ lic­of­Mace­ do­ nia , kra j še FYROM). Tud i mi s mo doži ve li podob no …imen sko voj no », ko so na ši juž ni sose di Hrva ti Piran ski zaliv sk lad - no z las t ni mi in te re si eno s tran sko prei me no va li v Sa vu dri j sko valo. To s mo doživ lja li in ra zu me li ko t nekak šno pose b no o bli ko a gre si je. Pro b le ma ti ka zem lje pi sni h i men , še pose bej ekso ni mov, zara di s vo je ra z se ž no s ti in o bčut lji vo s ti pri do - bi va pomen . Tako ni s lu čaj, da je bil že leta 1959 v ok vi r u Orga ni za ci je zd ru že ni h naro dov usta no v ljen UNGEGN (Uni­ ted­Nations­Group­of­Experts­on­Geo­ grap­ hi­ cal­Names , s lo ven sko Sku­ pi­ na­izve­ den­ cev Zdru­ že­ nih­naro­ dov­za­zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na ), ki usm er ja med na ro d no dejav nos t na podro č ju zem lje pi - sni h i men . Z ra z gla si tv i jo sa mo s toj ne drža ve s mo Slo ve ni ja in Slo ven ci v tej s pe cia li zi ra ni or ga ni za ci ji Zd ru že ni h naro dov pos ta li zelo ak tiv ni . V ok vi r u UNGEGN -a je bil o bli ko van tud i pre d log za usta no vi - tev pose b ne Delov ne sk u pi ne za ekso ni me (Wor­ king­Group­on­Exonyms ), kar se je zg o di lo ok to bra 2002 v ne mš ke m Ber ch tes gad n u in je bilo zatem na pod la gi reso lu ci je kon fe ren ce Zd ru že ni h naro dov za s tan - dar di za ci jo zem lje pi sni h i men for mal no potr je no v Ber li n u. To delov no sk u pi no s mo vodi li celo dese t let je 8 in s tem pri do bi li na j šir ši mož ni vp o gled v pro b le ma ti ko zem lje pi sni h i men in se ve da še pose bej eksoni - mov, kar se o dra ža tud i v tej mono gra fi ji. Zato jo lah ko v me to do loš ke m in vs e bin ske m pogle du up ra vi če no uv rš ča mo med vodil ne dose ž ke na tem podro č ju. Z vo de n jem delov ne sk u pi ne s mo Slo ven ci pri do bi li boga te i zkuš n je in zna n je o ek so ni mih na ra v ni , ki daleč pre se ga doma čij ski , i zključ no s lo ven ski ok vir . V ok vi r u UNGEGN -a so še zelo živah ne ra z pra ve o ek so ni mih in s mi se l no s ti n ji ho ve (na dalj n je) ra be. Sč a so ma ni več s por no , da jih ni mogo če zao bi ti a li celo poza bi ti nan je, četu di je pove če va n je nji ho ve ga šte vi la ne za že le no . Pomem ben UNGEGN -ov i me no s lo vec, a vstri j ski geo gra f in kar to gra f Jose f Bre u je o bstoj ekso ni mov o pra vi čil z na s led n ji mi bese da mi: …Je­ zik­dolo­ če­ ne­skup­ no­ sti­ima­pra­ vi­ co­upo­ - rab­ lja­ ti­nje­ mu­last­ ne­jezi­ kov­ ne­prvi­ ne­in­poi­ me­ no­ va­ ti­svet­okrog­sebe,­to­je­pra­ vi­ ca,­ki­mu­ne­more­biti odvze­ ta­in­je­ne­more­ome­ je­ va­ ti­nobe­ na­tuja­avto­ ri­ te­ ta.­Ekso­ ni­ mi­so­del­bese­ diš­ ča­vsa­ ke­ ga­jezi­ ka­in nji­ ho­ va­raba­je,­tako­kot­jezik­sam,­izpo­ stav­ lje­ na­neneh­ nim­spre­ mem­ bam. » Za nas je se ve da ne po - gre š lji vo teme lji to poz na va n je ekso ni mov v kor pu s u s lo ven ske ga bese diš ča in to je pomemb na na lo ga te kn ji ge. Raz ve se lji vo je, da je med leto ma 2008 in 2011 pri š lo do ure sni či tv e ra zi sko val ne ga pro jek ta, ki sta ga so fi nan ci ra li Jav na a gen ci ja za ra zi sko val no dejav nos t Repub li ke Slo ve ni je ter Slo ven ska aka de - mi ja zna no s ti in um et no s ti. Pri ču jo ča mono gra fi ja je poleg temelj ne pre gled ni ce zago to vo osre d n ji dose žek te ra zi ska ve. Kot re če no je mono gra fi ja o ek so ni mih nas ta la in je tud i zasno va na na pod la gi vrs te konkre t - ni h i zku šen j s lo ven ski h geo gra fov v ra v na n ju z ek so ni mi, ki so se in ten ziv no , še pose bej v UNGEGN -u soo ča li z med na ro d ni mi i zkuš n ja mi na tem podro č ju. Tore j ne gre za delo, ki teme lji zg olj na doma čih, …lo ka l ni h» s poz na n jih, pač pa, če s mo mal ce neskro m ni , lah ko zan j trdi mo, da je pogum no vp e to v s ve - tov ni ok vir . Raz se ž nos t vp e to s ti v šir ši ok vir ne teme lji le na poz na va n ju lite ra tu re in citi ra n ju viro v, pač pa na dejs tvu, da s mo bili neka te ri s lo ven ski ra zi sko val ci pomemb ni soo b li ko val ci teo re tič ni h in meto - do loš ki h ra z se ž no s ti o bra v na va ne tema ti ke . Zato bi bila s mi se l na tud i v an gleš či no pre ve de na i zd a ja te kn ji ge, če že ne v ce lo ti, pa vs aj pri re d ba in o bja va n je ni h na j po memb ne j ših delov in ug o to vi tev. Knji ga je pomem ben pris pe vek k i den ti fi ka ci ji in na dalj n je mu poe no te n ju ra be s lo ven ski h ekso ni - mov o zi ro ma podo ma če ni h zem lje pi sni h i men v s lo ven š či ni . Razu me mo jo lah ko tud i ko t kri tič no in ana li tič no pri pra v lje no gra di vo, ki bo zago to vo ne po gre š ljiv pri po mo ček za pre po tre b no s tan dar di za - ci jo s lo ven ski h ekso ni mov, pos to pek , s ka te ri m bodo podo ma če na tuja zem lje pi sna i me na dobi la še več jo težo. Dos lej so bila na mre č s tan dar di zi ra na le i me na držav in glav ni h o dv i sni h o ze melj, tak šen sta tus pa i ma tud i neka j pomemb ne j ših podo ma če ni h i men i z bliž n je sose š či ne , na pri mer Reka , Kar - lo vec, Videm, Gra dež, Šen tv id o b Gli ni in Lip ni ca. No be ne ga dv o ma ni , da so ekso ni mi s ča so ma pos ta li ne loč ljiv del s lo ven ske ga jezi ka in ne na zadnje na še k ul tu r ne dediš či ne . Pomemb no je, da je ta kn ji ga dejan sko prvi ko m plek sen s pi sek pomemb ne j - ših ekso ni mov, ki je bil zb ran s te me lji ti mi pre u či tv a mi zem lje pi sni h i men v vs eh pomemb ne j ših s lo ven ski h atla si h s ve ta, pa tud i v zem lje pi sni h učb e ni ki h na ra z lič ni h ra v ne h, lek si ko ni h, pri ro č ni ki h in tu ri s tič ni h vod ni ki h. To je bilo o bs ež no in dra go ce no delo, na pod la gi ka te re ga je bila i zd e la na o bs ež na pre gled - ni ca z ne ka j več ko t 5000 i me ni . Gre za se z na m na j po go s te je ra b lje ni h ekso ni mov, ki na j bi pos tal pomem ben re fe ren č ni vir , i z ka te re ga bodo lah ko črpa li pis ci učb e ni ko v, znans tv e ni h, s tro ko v ni h in dru - gih član ko v, sno val ci s lo ven ske ga pra vo pi sa in vs i, ki jih ta pro b le ma ti ka zani ma. Av tor ji kn ji ge so se o bra v na ve s lo ven ski h ekso ni mov loti li i zjem no skr b no in podro b no . Izd e la li so vrs to pre gled ni c, ki so jih o pre mi li z ve li ki m šte vi lom ka zal cev. Teh bi bilo lah ko še več, a ra z po lož lji vi pro s tor tega žal ne dopuš ča. Še pose bej je ra z ve se lji vo, da so i zd e la li pose ben a tlas ekso ni mov, sa j so zara di laž je in na tan č ne j še pro s tor ske pre d s ta ve vs a o bra v na va na i me na i zp i sa na o zi ro ma um eš - če na na bar v ni h, lepo o bli ko va ni h zem lje vi dih, i zd e la ni h z me to do lo gi jo GIS -ov. To je no v pri s top, ki dos lej, ko li kor na m je zna no , ni bil up o ra b ljen v še no be ni soro d ni pub li ka ci ji. Os re d n ji del mono gra fi - je je pre gled ni ca s se z na mom 3818 na j po memb ne j ših ekso ni mov, ki jo dopol n ju je kra j ša pre gled ni ca s se z na mom dobri h 350 na j bolj uv e ljav lje ni h a lter na tiv ni h ekso ni mov. dr. Milan Oro žen Ad a mič 9GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 1 UVOD Pri ču jo ča mono gra fi ja je nas ta la na pod la gi tri let ne ga a pli ka tiv ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta, ki s ta ga so fi nan ci ra li Jav na a gen ci ja za ra zi sko val no dejav nos t Repub li ke Slo ve ni je ter Slo ven ska aka de - mi ja zna no s ti in um et no s ti. Pro b le ma ti ka zem lje pi sni h i men in z n ji mi ekso ni mov zara di o bčut lji vo s ti pri do bi va med na ro d ni pomen . Ob tem se kre pi vlo ga med na ro d ni h s tro ko v ni h zd ru žen j, kakr šno je leta 1959 v ok vi r u Orga ni za ci je zd ru že ni h naro dov usta no v lje ni UNGEGN (Uni­ ted­Nations­Group­of­Experts­on­Geo­ grap­ hi­ cal­Names , slo ven sko Sku pi na i zv e den cev Zd ru že ni h naro dov za zem lje pi sna i me na ), ki usm er ja med na ro d no dejav - nos t na podro č ju zem lje pi sni h i men . Zara di laž je ko mu ni ka ci je si s tro ko v n ja ki UNGEGN -a pri za de va mo za s tan dar di za ci jo zem lje pi sni h i men . Zna n ja vs e sko zi črpa mo tud i z ud e lež bo na med na ro d ni h se minar - jih in kon fe ren cah, k jer tes ti ra mo na ša s poz na n ja in o n jih poro ča mo na j bolj ko m pe ten t ni m s tro ko v n ja ko m v s ve tov ne m meri lu. Za zd aj je ra ba ekso ni mov nee no t na , čepra v s mo z ana li zo zb ra ne ga gra di va ug o to vi li, da se ra z - li ke s ča so ma ven dar le pos to po ma zm an j šu je jo. Pri ču jo ča pub li ka ci ja na j bi bila pomem ben pris pe vek k na dalj n je mu poe no te n ju ra be s lo ven ski h ekso ni mov. Z ug o tav lja n jem e ti mo lo gi je podro b ne je o bd e - la ni h ekso ni mov s mo pri pra vi li gra di vo za n ji ho vo dokon č no s tan dar di za ci jo, z n ji ho vim sis te ma tič ni m bele že n jem pa s mo poskr be li, da ta pomem ben se g men t s lo ven ske ga jezi ka ne bo uto ni l v po za bo. Z re zul ta ti ra zi ska ve ne pris pe va mo le k o hra n ja n ju jezi ko v ne dediš či ne ko t pomemb ne ga vidi ka na še kul tu r ne dediš či ne , a mp ak tud i k o hra n ja n ju na cio na l ne i den ti te te. Poe no te n je v jav ni , s tro ko v ni in znans - tv e ni ra bi bo o mo go či lo povs em ne d voum no i den ti fi ka ci jo poi me no va ni h posa mez ni h poja vov in o bjek tov. V ok vi r u ra zi sko val ne ga pro jek ta s mo o pra vi li sis te ma tič no o bd e la vo doka j o bs ež ne ga kor pu sa na j - po go s te je up o ra b lja ni h s lo ven ski h ekso ni mov. Vzp o s tav lje na zb ir ka z do bri mi 5000 po dro b no o bd e la ni mi ekso ni mi in s kar 36 r u bri ka mi je ka men ček v mo zai k u na cio na l ni h zb irk , ki ga bo mogo če nene h no dopol n je va ti in i z n je ga črpa ti in for ma ci je o s ta n ju ra be s lo ven ski h ekso ni mov. Iz pri ča na časni kar ska ra ba teh i men je o pr ta na dobri dv e s to let ji, kar to gra f ska ra ba pa na s to let - je in pol dol go tra di ci jo. Podro b no s mo o bd e la li pro b le ma ti ko ra be podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men v vs eh pomemb ne j ših s lo ven ski h a tla si h s ve ta, ra bo ekso ni mov s mo zaje ma li tud i v zem lje pi sni h učb e - ni ki h na ra z lič ni h ra v ne h, lek si ko ni h, pri ro č ni ki h in tu ri s tič ni h vod ni ki h. Na pod la gi teh pre u či tev s mo zb ir ko ekso ni mov o ple me ni ti li z ne ka te ri mi dru gi mi pogo s to ra b lje ni mi ekso ni mi, med ka te ri mi i ma jo pose b - no mes to i me na zg o do vin ski h nase lij, pokra jin in dru gih poja vov. Na pod la gi temelj ne pre gled ni ce z ek so ni mi s mo pri pra vi li se z na m na j po go s te je ra b lje ni h i men , ki je pre d s tav ljen v pri ču jo či znans tv e ni mono gra fi ji. Raču na mo, da bo ta pos ta la pomem ben re fe ren č ni vir , i z ka te re ga bodo lah ko črpa li pis ci učb e ni ko v, znans tv e ni h, s tro ko v ni h in dru gih član ko v, sno val ci slo ven ske ga pra vo pi sa in vs i, ki jih ta pro b le ma ti ka zani ma. Olaj ša no in bolj uč in ko vi to bo delo lek tor - jev. Pri pra v lje no i men sko gra di vo bo lah ko zapol ni lo vrze li v s lo var ske m delu s lo ven ske ga pra vo pi sa . Sis te ma tič no pre u če ni s lo ven ski ekso ni mi bodo pris pe va li k bolj kako vos t ne mu pou k u geo gra fi je na osno v no šol ski , sre d n je šol ski in uni ver zi tet ni ra v ni ter dru gih pro s tor ski h ved na uni ver zi tet ni ra v ni . Pub - li ci ra ni se z na m pri po ro č lji vih ekso ni mov bo o bo ga til tud i med na ro d no zak lad ni co tovrs t ni h i men in pos tal del s ve tov ne jezi ko v ne dediš či ne . Knji ga je ses tav lje na i z tre h delov. Prve ga, uv od ne ga bi lah ko v gro bem o zna či li ko t bese dil ne ga. Ses tav lja jo ga teo re t sko -me to do loš ka ra z miš lja n ja o ek so ni mih s pou dar ko m na ra z la gi temelj ni h poj - mov, ra bi ekso ni mov, n ji ho vem zaje mu in i zb o r u za zasno va no zb ir ko ekso ni mov ter pre d s ta vi tev ana li ze pogos t no s ti n ji ho ve ga pojav lja n ja. Bese dil ni del zak lju ču je ta peto in šes to poglav je, ki s ta nekak šna vez na čle na k preo s ta li ma delo ma mono gra fi je. Peto podro b ne je pre d s tav lja r ub ri ke , ki ses tav lja jo pre - gled ni co z na j po go s te je ra b lje ni mi i me ni . Ta pre gled ni ca ses tav lja dru gi del kn ji ge, ki bi ga lah ko o zna či li ko t tabe la ri č ne ga. Pre gled ni co s se z na mom na j po go s te je up o ra b lja ni h ekso ni mov dopol n ju je kra j ša pre - gled ni ca s se z na mom dobri h 350 na j bolj uv e ljav lje ni h a lter na tiv ni h ekso ni mov. Tre t ji del kn ji ge je kar to gra f ski . Ses tav lja jo ga zem lje vi di, na ka te ri h so pri ka za ni vs i ekso ni mi i z dalj še pre gled ni ce v ta - 10 be la ri č ne m delu pub li ka ci je. Zasno va gra fič ne ga pri ka za ekso ni mov je ra z lo že na v še s tem, zad n jem poglav ju bese dil ne ga dela mono gra fi je. 1.1 PREU čE VA NjE EKSO NI MOV V SLO VE NI jI Zg o do vin ski oris dok u men ti ra ni h začet ko v pojav lja n ja ekso ni mov v s lo ven š či ni je poda la jezi ko s lov - ka Ire na Ore l (2003). Ug o tav lja, da se je na va ja n je podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men v s lo ven š či ni moč no pove ča lo z ra z vo jem pub li ci s ti ke in s po sre do va n jem ak tu al ni h no vic na pre lo mu i z 18. v 19. s to let je. Ob takra t ne m poman j ka n ju pra vo pi sni h pra vil o pi sa n ju las t ni h i men in še zla s ti i men tuje - ga i zv o ra ne pre se ne ča, da je bila s pr va ra ba podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men pre cej nee no t na , kar se je o dra zi lo v šte vil ni h i men ski h ra z li či cah, tako i me no va ni h dv oj ni cah. Do sre de 19. s to let ja so bile bese d ne dv oj ni ce podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men veči no ma o dv i sne o d ra be časo pi sni h viro v v ra z lič ni h jezi ki h, ven dar jih gre pri pi sa ti tud i ne u s ta lje no s ti ra be v s lo ven š či ni , zato jih je mogo če na j ti v is tem let ni k u a li celo v is ti šte vil ki dolo če ne ga časo pi sa (O re l 2003, 47). Prvi geo gra f, ki je sis tem sko o po zo ri l na teža ve pri zapi so va n ju tujih kra jev ni h i men , je bil Anton Melik (1928). V tem čas u se je pro b le ma ti ke podo ma če va n ja tujih zem lje pi sni h i men dotak ni l tud i s lo ven ski pisa telj Josi p Bri nar (1874x1959). V s vo jem delu Slo var ček zem lje pi sni h i men , n jih i zv or in pomen (1928) med dru gim ra z glab lja tako le: …–Zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na,­poseb­ no­tuje­zve­ ne­ ča,­so­v­šo­ lah­doma­ la­taka­stra­ ši­ la kakor­…gole»­let­ ni­ ce­in­dru­ ga­šte­ vi­ la,­ki­si­jih­mla­ di­ na­ne­more­tako­v­gla­ vo­…vbi­ ti»,­da­bi­traj­ no­v­spo­ minu osta­ la.­Dokler­je­zem­ lje­ pi­ sno­ime­sku­ pi­ na­čisto­tuje­zve­ ne­ čih­gla­ sov,­je­res­težav­ no,­tako­…golo,­polz­ ko» bese­ - do­v­spo­ mi­ nu­…ob­ dr­ ža­ ti»;­zakaj­nik­ jer­ni­opo­ re,­nik­ jer­klju­ ki­ ce­v­goz­ du­misel­ nih­pred­ stav,­kamor­bi­se­nov pojem­…obe­ sil»­in­traj­ no­zasi­ dral. –­Ali­koli­ ko­bri­ ge­pov­ zro­ ča­ jo­uči­ te­ lju­raz­ na­ ki taj ska ime­ na,­pre­ den­se jih učen­ ci­dodo­ bra­zapom­ ni­ jo!­Kako­čudo­ vi­ to­…ki­ ne­ zar­ sko»­zve­ ne­ime­ na:­ Ton g-kin g, Si-kjan g, Pe-kin g, Nan -hai ! Ako­jim­pa­poja­ sni­ mo,­da­pome­ ni:­tong­=­vzhod,­si­=­za­ hod,­pe­=­se­ ver,­nan­=­jug,­king­=­pre­ stol­ ni­ ca, kjang­=­reka,­hai­=­mor­ je,­W­brž­se­učen­ cem­odpró­oči­in­si­veli­ ko laže­zapom­ ni­ jo,­da­je­Tong -king­=­vzhod­ - na­pre­ stol­ ni­ ca,­Si-kjang­=­za­ hod­ na­reka,­Pe -king­=­se­ ver­ na­pre­ stol­ ni­ ca­in­Nan -hai­=­juž­ no­mor­ je –». Pr vim zapi so m je s le dil kar dolg pre mor , ki ga je s član ko m O­na­ če­ lih­za­pisa­ vo­tujih­geo­ graf­ skih imen (1969) kon čal Jako b Med ved. Čla nek je nas tal v po ve za vi z n je go vim ure d ni ko va n jem Veli ke ga atla sa s ve ta (1972), ki ga je ko t prvi ko mer cia l ni a tlas na kar to gra f ski h pod la gah lon don ske ga zavo da Geo gra p hi cal Pro jects in ne mš ke kar to gra f ske hiše Ber tel s mann i zd a la založ ba Mla din ska kn ji ga. V n jem je pre va ja lec in ure d nik Jan ko Moder o bja vil prvi zajet ne j ši znans tv e ni čla nek o ek so ni mih pri nas , v ka - te re m je ekso ni me tipi zi ra l gle de na na čin podo ma če va n ja (M o der 1972; glej tud i pod po glav je 5.5). Za tem je mini lo več ko t pol dru go dese t let je do nas led n je ga pris pev ka o ek so ni mih, Lovren ča ko - ve ga (1987) pre gle da i men držav in o dv i sni h o ze melj z na j viš jo s top n jo a vto no mi je o zi ro ma mož nos t jo samoo d loč be za pri do bi tev neo d vi sno s ti. Ta tema ti ka se je poz ne je še več kra t poja vi la v geo gra f ski perio - di ki (P er ko 1996 a in 1996b; Klad nik in Per ko 2007). V de vet de se tih letih pre jš n je ga s to let ja se je ukvar ja n je z ek so ni mi poglo bi lo, kar so v pa da z osa mos - vo ji tv i jo Slo ve ni je in s te sne j ši mi med na ro d ni mi s ti ki v ok vi r u UNGEGN -a. Poja vi li so se prva ra z miš lja n ja o po tre bi po n ji ho vi s tan dar di za ci ji (Klad nik 1995), pa tud i prvi i me ni ki (O ro žen Ad a mič 1997; Klad nik 1999 in 2001). Ob tem so se zače li vrs ti ti pris pev ki o de fi ni ci ji i zra zov ekso ni m in en do ni m (P er ko 2002; Klad - nik 2009 a in 2009b; Klad nik in Urban c 2011), tipo lo gi ji s lo ven ski h ekso ni mov(Klad nik 2007d), pre gle du ekso ni mov in podo ma če va n ju tujih zem lje pi sni h i men v s lo ven ski h a tla si h s ve ta (Klad nik 2006 in 2007b), še pose bej podro b no pa v na j s ta re j šem s lo ven ske m a tla s u s ve ta Atlan tu (Klad nik 2005b) ter s lo ven ski h atla si h s ve ta, ki so i zš li do dru ge s ve tov ne voj ne o zi ro ma med n jo (2007 e). Na tem mes tu mora mo pono vno ome ni ti jezi ko s lov no štu di jo o zem lje pi sni h i me ni h v s lo ven ske m časo pis ju do sre de 19. s to let ja(O re l 2003) . Izš la so temelj na dela s po dro b no o pre de lje ni mi jezi ko s lov ni mi, zg o do vin ski mi in so cia l ni mi, vidi ki podo ma če va n ja tujih zem lje pi sni h i men ter pre gle dom za to zadol že ni h med na ro d ni h in doma čih teles (Klad nik 2006 in 2007c). Ob tem so se poja vi li tud i pris pev ki o gla so v ne m doma če n ju tujih zem lje pi - sni h i men in ustre z ni lati ni za ci ji i men v i z vor no ne la ti ni č ni h pisa vah (P o gač nik 2003 in 2005). Objav ljen 11 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk je bil zapis z ana li zo ustre z no s ti na bo ra tujih zem lje pi sni h i men v Slo ven ske m pra vo pi s u 2001 (Klad - nik 2005 a). Op ra v lje ne so bile prve poglob lje ne ana li ze o poz na va n ju s lo ven ski h ekso ni mov (Klad nik in Bole 2012), pra v tako je bila i zv e de na pri mer jal na ana li za o zna čil no s tih ra be ekso ni mov v ne ka te - ri h e vro p ski h jezi ki h (Klad nik 2007 a). Op a zen je tud i s lo ven ski pris pe vek pri ra z re še va n ju mu ko trp ne ga imen ske ga s po ra med Japon sko in Juž no Kore jo gle de ustre z no s ti ekso ni mov Japon sko o zi ro ma Vzh od - no mor je (O ro žen Ad a mič 2004). Om e ni mo še pris pe vek San di ja Ber ka (2001) o tu je je zič ni h ustre z ni cah za s lo ven ska zem lje pi sna i me na , ki o bra v na va tako tuje ekso ni me za i me na na o zem lju Repub li ke Slo - ve ni je in s lo ven ska i me na v za mejs tvu ko t s lo ven ske ekso ni me za tuje je zič na i me na v za mejs tvu. 1.2 NEKAj SOROD NIH tUjIH PUB LI KA CIj Po sa mez ni ki in sk u pi ne s tro ko v n ja ko v v na cio na l ni h tele si h za s tan dar di za ci jo zem lje pi sni h i men že sko ra j dv e dese t let ji o bč a sno i zd a ja jo pub li ka ci je s se z na mi ekso ni mov. Popol ne ga pre gle da o n ji - ho vem i zh a ja n ju si cer ni ma mo, s mo pa o b ak tiv ne m so de lo va n ju v UNGEGN -u pri do bi li neka j kn jig in bro šu r, ki jih na tem mes tu na kra t ko pre d s tav lja mo, sa j so ne na zad n je bile tud i zgled pri ču jo či s lo - ven ski mono gra fi ji. Op az no je, da se posa mez na dela med se boj kar pre cej ra z li k u je jo, se ve da pa jim je sk u pen se z na m ekso ni mov v je zi ki h držav, k jer so i zš la. Med deli, ki jih ana li zi ra mo, je, če i zv za me mo v na da lje va n ju pre d s tav lje no polj sko kn již no zb ir ko , na j s ta re j ša fin ska kn ji ga o ek so ni mih (H a k u li nen 1996). Pose b na teža va pri n je ne m ra zu me va n ju jedejstv o, da je na pi sa na i zključ no v fin š či ni . Ses tav lja jo ose m delov: pre d go vor , zapis o zem lje pi sni h i me ni h (splo - šno , o ek so ni mih, ustre zen zapis , lati ni za ci ja), kra ti ce držav, se z na m ekso ni mov, ra z vrš če ni h po pomen ski h tipih (tud i ti so ra z vrš če ni po a be ced ne m zapo re d ju), i me na držav, i me na o dv i sni h o ze melj,sez na m s pri b liž no 900 zem lje pi sni mi (obč noi men ski mi) i zra zi ter na kon cu več je zič no i men sko ka zalo, v ka - te re m je zapi sa no okro g 3400 fin ski h ekso ni mov. Čepra v ekso ni mi, ki ses tav lja jo jedro pub li ka ci je, niso zapi sa ni v o b li ki pre gled ni ce, s mo zara di laž je pri mer ja ve z dru gi mi deli r ub ri ke zapi so v ven dar le pri - pra vi li tabe la ri č no (p re gled ni ca 1). Leto za fin sko kn ji go o ek so ni mih je i zš la s lo vaš ka pub li ka ci ja Slo­ venské­vžité­názvy­geo­ gra­ fických objek­ tov­ležia­ cich­mimo­úze­ mia­Slo­ ven­ skej­repub­ liky , kar bi lah ko pre ved li ko t Slo­ vaš­ ka­ime­ na­zem­ - lje­ pi­ snih­poja­ vov­zunaj­ozem­ lja­Slo­ vaš­ ke­repub­ li­ ke (H aj či ko vá in Kováč ová 1997). Kra j še mu uv o du s le di an gleš ki pov ze tek , temu pa osre d n ji del s ta be la ri č ni m na bo ro m s lo vaš ki h ekso ni mov (p re gled ni ca 2). V na da lje va n ju je še se z na m s s lo vaš ki mi i me ni zem lje pi sni h poja vov na o zem ljih sose d n jih in bliž n jih držav, k jer so Slo va ki naro d nos t na man j ši na (Av s tri ja, Bol ga ri ja, Hrvaš ka , Madž ar ska , Polj ska , Romu - ni ja, Srbi ja in Črna gora , Ukra ji na ). Sle di se z na m up o ra b lje ne lite ra tu re , temu pa tabe la ri č ni se z na m zg o do vin ski h s lo vaš ki h ekso ni mov in povs em na kon cu še se z na m kra j šav in kra tic. V pub li ka ci ji je na ve - de ni h pri b liž no 2200 ak tu al ni h s lo vaš ki h ekso ni mov, zg o do vin ski h ekso ni mov je 76. Pre cej bolj dode la na je češ ka pub li ka ci ja Index­českýh­exonym s pod na s lo vom Stan­ dar­ di­ zo­ vané podoby,­varianty , s lo ven sko Indeks­češ­ kih­ekso­ ni­ mov;­Stan­ dar­ di­ zi­ ra­ ne­obli­ ke­in­nji­ ho­ ve­raz­ li­ či­ ce (B er ánek s so de lav ci 2006). Obs ež ne mu uv o du s le di pre d go vor , temu pa dv o je zič na češ ko -an gleš ka ra z la ga s truk - tu re zapi sa posa mez ni h i ztoč ni c. Češ ko -an gleš ki s lo var i zb ra ni h zem lje pi sni h i zra zov v na da lje va n ju vs e bu je 31 o bč noi men ski h i zra zov, ki se na j po go s te je pojav lja jo ko t deli zem lje pi sni h i men . Os re d n ji del pub li ka ci je je tabe la ri č ni zapis s pri b liž no 2300 ek so ni mi (p re gled ni ca 3), pri čemer so o b s tan dar - di zi ra ni h na ve de ne tud i n ji ho ve a lter na tiv ne o bli ke . Z le že čo pisa vo so zapi sa ni zas ta re li o zi ro ma že sko ra j povs em pozab lje ni češ ki ekso ni mi, kakr šni so na pri mer Celo vec za pre s tol ni co a vstri j ske deže - le Koro š ke , Baro ut za ne mš ki Bayre uth in Bla tensk è jeze ro za madž ar ski Bala ton , s lo ven sko Blat no jeze ro . Za pre gled ni co so na ve de ne ko de držav in glav ni h o dv i sni h o ze melj ter ko de jezi ko v. Pose b - na vre d nos t pub li ka ci je so gra fič no pona zor je ni ekso ni mi, ki so pri ka za ni na 39 zem lje vi dih, o bjav lje ni h na 34 s tra ne h. Meri la zem lje vi dov so pri la go je na gos to ti pri ka za ni h i men , ra z čle n je ni h na 27 ra z lič ni h tipov (glav no mes to, dru ga nase lja, reka , pre ko p, s lap, jeze ro , moč vir je, lede nik , mor je, pre liv, zaliv, gora , jama, doli na , pre laz, goro v je o zi ro ma pogor je, ni žav je, puš ča va, o tok o zi ro ma o toč je, polo tok , r t, zemeljs ka 12 13 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Pre­ gled­ ni­ ca­1:­Vse­ bi­ na­zapi­ sa­posa­ mez­ nih­iztoč­ nic­v­fin­ ski­knji­ gi­o­ek­ so­ ni­ mih­(iz­ toč­ ni­ ce­dejan­ sko­niso­pred­ stav­ lje­ ne­v­ob­ li­ ki­tabe­ le; Haku­ li­ nen­1996). ek so ni m dr ža va ori gi na l no i me an gleš ko (en ) fran co sko (ra ) ne mš ko (sa ) Aa sia (m aa no sa ) As ia As ie As ien Ab ha sia (alu e) Geor gia ge Aph a zet hi ve Abh a zi ja Akk ha zia Ab k ha zie Abc ha sien Ab qaiq (öljy ken ttä) Sau di-Ara bia ar Buq ayq Ab qai q Abruz zien Apen nii nit (vu o ri s to)Ita lia it App en ni no Ab ruz ze se Ab ruz zi Ap en ni nes Ab ruz zis c her Ap en nin Abu Dha bi (alu e) Ara bie mii ri k un na tAbu Zaby Abu Dh a bi Ab ou Dh a bi Abu Sabi Pre­ gled­ ni­ ca­2:­Vse­ bi­ na­in­obli­ ka­zapi­ sa­v­slo­ vaš­ ki­pub­ li­ ka­ ci­ ji­o­ek­ so­ ni­ mih­(Haj­ či­ ková­in­Kováčová­1997) náz ov druh o bjek tu lo ka ci ja slo vensk ý vž itý úra d. jaz. ofi ciálny štát, úz e mie kon t. ze me pis . s úra d ni ce z.š.xz.d. 1 2 3 4 5 6 7 A Ab ruzzy tal. Ap pen ni no Ab ruz ze se ; Ab ruz zipoh.Ta lian sko Eu 42,10 s x13,35 v Abú Zabí ara b. Abú Dh a bi m.Sp o jen è ara bs kè e mir áty Áz. 24,28 s x54,25 v Ad a maus ká vys o či na an gl. Ad a ma wa poh.Ka me r un, Nigè ria Af. 7,30 s x13,00 v fr. Ad a ma o ua Ad a mov mos t an gl. Ad am's Bri d ge ši jaIn dia , Sri Lan ka Áz. 9,08 s x79,30 v hin d. Ād am Kāpul sin h. Ad amgè pálama ta mil.Cētu Ad a ro v mys mys Ant. 71,30 j.x170,24 v. ime po­ men­ ski­tip lo­ ka­ ci­ ja slo­ vaš­ ko urad­ ni­jezik urad­ no dr­ ža­ va,­ozem­ lje ce­ li­ na koor­ di­ na­ te ši­ ri­ na dol­ ži­ na Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 14 Pre­ gled­ ni­ ca­3:­Vse­ bi­ na­in­obli­ ka­zapi­ sa­v­češ­ ki­pub­ li­ ka­ ci­ ji­o­ek­ so­ ni­ mih­(le­ gen­ da:­ Aara stan dar di zi ra ni ekso ni m; /N e gev a lter na tiv ni ekso ni m, ki ni s tan dar di zi ran ;Abcházie zas ta re li ekso ni m, ki se re d ko ra bi, nes tan dar di zi ran ; Čen nai →Madrás no va i ztoč ni ca s ka zal ko na s tan dar di - zi ra ni ekso ni m) (Beránek­s­so­ de­ lav­ ci­2006). če ske ekso ni m ko d úz emi mapa ob jek t ofi ciálni n áz ev zeměp isn á šíř ka (φ)dèlka (λ) Aara CH 10 řeka Aare [d eu]; Aar [fra ] 47° 35'N 8° 13'E Abc ha sko/ Abcházie GE 20 úz emi Aps ny [abk]; Spx a ze ti [ka t] 43° N 41° E Abi džan CI 18 sídlo Ab id jan 5° 19'N 4° 01'W Abruzy IT 12 pohoří Ab ruz zi Abú Dhabí/ Abú­Zabí AE 22 úz emí, s ídlo Abū Ẓaby češ­ ki­ekso­ nim koda­drža­ ve zem­ lje­ vid po­ men­ ski­tip urad­ no­ime koor­ di­ na­ te ši­ ri­ na dol­ ži­ na Pre­ gled­ ni­ ca­4:­Pri­ la­ go­ je­ na­pre­ gled­ ni­ ca­z­vse­ bi­ no­in­obli­ ko­zapi­ sa­v­polj­ ski­pub­ li­ ka­ ci­ ji­o­ek­ so­ ni­ mih­(kraj­ ša­ ve­ozna­ ču­ je­ jo­tipe­objek­ tov,­drža­ ve in­jezi­ ke;­trl.­pome­ ni­tran­ sli­ te­ ri­ ra­ no­ozi­ ro­ ma­pre­ čr­ ko­ va­ no­lati­ ni­ zi­ ra­ no­obli­ ko­zapi­ sa­ori­ gi­ nal­ ne­ ga­ime­ na,­trb.­pa­nje­ no­tran­ skri­ bi­ ra­ no­obli­ ko) (Krau­ ze -Tomczyk­in­Kon­ drac­ ki­1994a). na z wa pols ká obiek t państw a na z wa or y gi na l na Ady ga rz. Wł. Ad i ge Alan dz kie , Wyspy w-y Fin . Ah ve nan maa (fin .) Ålan d (szw.) Alpy g-y Aus., Fr., Nie m., Słow., Szw ajc., Wł. Al pes (fr.) Al pen (nie m.) Alp e (słowen .) Alp i (wł.) Ar go lidz ka , Zato ka zat. Gr. trl. Argo lik ós k ólp os trb. Argo li kos ko l pos Aw en ty n wzg. Wł.-Rzym Mons Av en ti n us (łac.) Av en ti no (wł.) polj­ sko­ime ob­ jekt dr­ ža­ ve ori­ gi­ nal­ no­ime kosa , drža va, o dv i sno o zem lje, up ra v na eno ta, naro d ni park , zg ra d ba), ki so pre poz na v ni po ra z lič ni tipo gra fi ji in bar vi zapi so v. Pub li ka ci jo zak lju ču je se z na m up o ra b lje ne in pri po ro če ne lite ra tu re . Na podro č ju o bjav lja n ja zb irk ekso ni mov in dru gih zem lje pi sni h i men so sko ra j zago to vo na j bolj pri - za dev ni Polja ki . Ti re d no pub li ci ra jo dela, ki jih pri pra v lja Komi si ja za s tan dar di za ci jo zem lje pi sni h i men zu na j polj ski h meja pri Mini s trs tvu za i zo bra že va n je. Leta 1994 je zače la o bjav lja ti zb ir ko Pol­ skie­nazwy geo­ gra­ ficz­ ne­ świa­ ta , s lo ven sko Polj­ ska­zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na­sve­ ta . Njen prvi zv e zek i ma nas lov Euro­ pa­(bez­Europy­wschod­ niey) , po na še Evro­ pa­(brez­vzhod­ ne­Evrope) . Tako ko t os ta le zv ez ke , pri pri pra vi ka te ri h je so de lo va lo okro g 20 s tro ko v n ja ko v, s ta ga ure di la Iz a bel la Kra u ze-Tomczy k in Jer zy Kon dra c ki . V n jem pre d go vo r u in uv o du s le di se z na m kra tic, zatem pa je žeprvi vs e bin ski sk lop z i me ni držav, poli tič ni h in up ra v ni h eno t, zg o do vin ski h pokra jin in mes t, a le tis tih, za ka tere so v ra bi polj ski ekso ni mi. Tako s ta na pri mer v pr vo na ve de ni drža vi Alb a ni ji na ve deni le i me ni Kor c za in Sz ko dra za mes ti in up ra v ni eno ti z ori gi na l ni ma i me no ma Kor éa o zi ro ma Kor éë ter Sh ko dra o zi ro ma Sh ko dë r. Dru gi vs e bin ski sk lop i me n nara v no geo gra f ski h o bjek tov ses tav lja jo tabe la ri č ni zapi si polj ski h ekso - ni mov z zna ča jem hidro ni mov in oro ni mov (p re gled ni ca 4; v n jej je pri ka zan na me no ma pri la go jen na bor imen ). Hidro ni mi se na pri mer čle ni jo na zali ve in o ži ne ter jeze ra , reke in pre ko pe, oro ni mi, ka mor so uv r s ti li i me na o to ko v, o to čij, polo to ko v, poje ze ri j, o bre žij, goro vij, hri bo vij, gri če vij, pla no t, vrhov in pre lazov, ko t lin , ni ža vij, ra v nin , dolin in so tesk , pa so pre d s tav lje ni re gio na l no , po glav ni h delih Ev ro pe: se ver ni , zahod ni in juž ni . Sled n ja je na pri mer na da lje ra z de lje na na Ib er ski , Ap e nin ski in Bal kan ski polo tok . V na da lje va n ju so pre d s tav lje ni pose b ni ekso ni mi, med ka te ri mi pre vla du je jo zna na i me na , ki so ses tav ni deli mes t, na pri mer i me na ri m ski h gri čev, i me na , ki so pod la ga o bč noi men ski m zem lje pi sni m izra zom, na pri mer Pol der in Wie l ki Gej zer , i me na zna ni h s tavb, ulic ter a ve ni j in podob no . Nas led n ji poglav ji s ta na me n je ni zapi so ma polj ski h i men na o zem lju češ ke ga dela Šle zi je in na se ve r u Slo vaške . Pose b no poglav je je na me n je no polj ski m ekso ni mom na o bm oč ju nor veš ke ga o toč ja Sp its ber gi o zi ro - ma Sv al bar d. Pub li ka ci jo zak lju ču je i men sko ka za lo z vs e mi o bra v na va ni mi polj ski mi ekso ni mi. Sku paj je v n jej pri b liž no 1540 ek so ni mov. Dru gi zv e zek je na me n jen pre d s ta vi tv i polj ski h ekso ni mov v vzh od ni Ev ro pi in Az i ji (K ra u ze-Tomczy k in Kon dra c ki 1996). Zasno van je povs em ena ko ko t prvi zv e zek , v n jem pa je pri b liž no 2850 ek so ni - mov. Tre t ji zv e zek o bra v na va polj ske ekso ni me v Afri ki , Sever ni in Juž ni Am e ri ki , Avstra li ji in Oc ea ni ji ter na Antark ti ki (K ra u ze-Tomczy k in Kon dra c ki 1994b). Vs e bu je pri b liž no 1300 ek so ni mov. Zad n ji, četr ti zv e zek o bra v na va polj ska i me na o cea no v in mori j (K ra u ze-Tomczy k in Kon dra c ki 1994c). Poleg hidro - ni mov o bra v na va tud i pod mor ski re lie f, gra di vo pa je pre d s tav lje no po posa mez ni h o cea ni h, pri čemer sta pri Atlan t ske m pose bej i zp o s tav lje ni Balt sko in Sre do zem sko mor je. Pose b no poglav je vs e bu je polj - ska i me na pomemb ne j ših mor ski h toko v. Sku paj je v kn ji gi 373 i men . Če se šte je mo v vs eh šti ri h zv ez ki h o bra v na va no šte vi lo i men o zi ro ma po n ji ho vi na ved bi polj ski h ekso ni mov, pri de mo do šte vil ke dobri h 6000. S tem pa polj ska pri za de va n ja po pre d s ta vi tv i polj ski h ekso ni mov še zd a leč niso doži ve la e pi lo ga. Komi si ja za s tan dar di za ci jo zem lje pi sni h i men zu na j polj ski h meja je v pr vem dese t let ju 21. s to let ja pri - pra vi la no vo zb ir ko Nazew­ nict­ wo­geo­ gra­ ficz­ ne­ świa­ ta , s lo ven sko Sve­ tov­ na­zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na , ki jo ses tav lja kar dv a na jst zv ez ko v (m ed mre ž je 1). Leta 2004 so i zš li zv ez ki Am e ri ka , Avstra li ja in Oc ea - ni ja, Bliž n ji vzh od ter Afri ka , leto zatem zv ez ki Juž na Az i ja, Os re d n ja Az i ja in Zaka v ka z je ter Belo r u si ja, Rus i ja in Ukra ji na , leta 2006 zv ez ki Jug ovz hod na Az i ja, Antark ti ka in Vzh od na Az i ja, leta 2008 zv e zek Mor ja in o cea ni , leta 2009 zv e zek Ev ro pa x 1. del in leta 2010 zad n ji zv e zek z na s lo vom Ev ro pa x 2. del. Pri pri pra vi pub li ka cij v zb ir ki so so de lo va li šte vil ni s tro ko v n ja ki s po dro č ja geo gra fi je, zg o do vi ne , jezikos lov ja in kar to gra fi je. V vs eh je pre d s tav lje ni h kar okro g 53.000 zem lje pi sni h i men , med ka te ri mi je pri b liž no 10.000 ek so ni mov, ki jih je Komi si ja za s tan dar di za ci jo zem lje pi sni h i men zu na j polj ski h meja tud i s tan dar di zi ra la, s či mer tud i pri po ro ča n ji ho vo ra bo. V pub li ka ci jah so pri pra v lje ni se z na mi zem lje - pisni h i zra zov za kar 72 ra z lič ni h jezi ko v, za 28 je zi ko v so na ve de ni lati ni za cij ski k lju či, za ose m na j - po memb ne jš ih pa tud i pra vi la i zg o var ja ve. Vs i zv ez ki so v .pdf for ma tu pro s to dos top ni na s plet ni strani Komi si je (m edm re žje 1). 15 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 2 EKSO NI MI IN PODO MA čE NA tUjA zEM LjE PI SNA IME NA Zem lje pi sno i me je las t no i me nase lij, delov zemelj ske ga površ ja, ne be sni h teles , s tv ar no i me pa las t no i me usta no v, or ga ni za cij, pod je tij, ki je po defi ni ci ji usta lje no in ne d voum no i den ti fi ci ra ter in di - vi du a li zi ra kake ga i zm ed na šte tih o bjek tov (Fu r lan , Glo žan čev, Šivic-Du lar 2000, 75). Vs a ko zem lje pi sno ime je veza no na s tro go dolo čen zem lje pi sni o bjek t. Nas ta ne na dolo če ni toč ki časo v ne osi in na na tan - ko dolo če ne m jezi ko v ne m o zem lju (Š i vic-Du lar 1988, 55). Celo to vs eh zem lje pi sni h i men na s ve tu in v vs eh jezi ki h deli mo na en do ni me in ekso ni me (Klad nik 2007c, 11). En do ni m je i me o d zno tra j (ένδον = zno tra j), ekso ni m pa i me o d zu na j (έξω = bre z, to je zu na j). Ljud je so o d nek daj poi me no va li poja ve i z ene o d teh dv eh loka cij, tore j o d zno tra j a li o d zu na j, o dv isno , ali živi jo na o bm oč ju poi me no va ne ga poja va a li pa nan j gle da jo i z dolo če ne ra z da lje (Klad nik 2009 a, 24). Na 20. za se da n ju UNGEGN -a leta 2000 v New Yor k u s ta bili za i zra za en do ni m in ekso ni m s pre je ti nas led - nji …kon č ni » defi ni ci ji (K ad mon 2007): •  …En­ do­ nim je­ime­geo­ graf­ ske­ ga­poja­ va­v­enem­od­jezi­ kov­z­ob­ moč­ ja,­kjer­je­ta­pojav­zasto­ pan.­Pri­ - me­ ri: Vārānasi­(ne­Bena­ res),­Aac­ hen­(ne­Aix­la -Cha­ pel­ le),­Al­Uqşur­(ne­Luk­ sor),­Tever­ ya­(ne­Tibe­ rias). •  Ekso­ nim je­zem­ lje­ pi­ sno­ime­v­do­ lo­ če­ nem­jezi­ ku­za­geo­ graf­ ski­pojav­zunaj­območ­ ja,­kjer­ima­ta­jezik sta­ tus­urad­ ne­ ga­jezi­ ka,­in­se­raz­ li­ ku­ je­od­ime­ na­v­urad­ nem­jezi­ ku­ali­urad­ nih­jezi­ kih­območ­ ja,­kjer­je ta­objekt­ozi­ ro­ ma­pojav­zasto­ pan.­Pri­ me­ ri:­War­ saw­je­angleš­ ki­ekso­ nim­za­Wars­ za­ wa,­Lon­ dres­fran­ - co­ ski­za­Lon­ don,­Mai­ land­nemš­ ki­za­Mila­ no.­Urad­ no­lati­ ni­ zi­ ran­endo­ nim­Mosk­ va­za­Mock вa­ni­ekso­ nim, kot­tudi­ne­pinjin­ ski­zapis­Bei­ jing,­med­ tem­ko­je­ekso­ nim­ime­Peking.­Zdru­ že­ ni­naro­ di­pri­ po­ ro­ ča­ jo mini­ ma­ li­ zi­ ra­ ti­rabo­ekso­ ni­ mov­v­med­ na­ rod­ ni­komu­ ni­ ka­ ci­ ji.­Glej­tudi­tra­ di­ cio­ nal­ no­ime –». Ob a i zra za s ta vklju če na tud i v no vo i zd a jo Slo var ja i zra zov za s tan dar di za ci jo zem lje pi sni h i men s 375 i zra zi, ki je bila na tis n je na v kar 20 je zi ki h. V s tro ko v ni lite ra tu ri in jezi ko v ni prak si s ta defi ni ci ji poj mov ekso ni m in podo ma če no tuje zem lje pi - sno i me na ra v ni so po men ke o zi ro ma bli zu po men ke . Neka te ri na mre č podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h imen , ki se o d ori gi na l ni h ra z li k u je jo sa mo v ra bi dia kri tič ni h zna men j, pose b ni h črko v ni h zna ko v, ne up o - ra bi veza jev a li čle no v in podob no ne šte je jo k ek so ni mom (Klad nik 2007c, 26). Sp et dru gi k ek so ni mom ne uv rš ča jo eks te ri to ria l ni h zem lje pi sni h i men , ki jim ne more mo o pre de li ti držav ne pri pad no s ti, tore j zem lje pi sni h i men o cea no v in mori j, pod mor ski h re lie f ni h o blik in i men na Antark ti ki , pa tud i zu na j ze - melj ski h a li eks tra te re s tič ni h o bjek tov in poja vov. 2.1 DEfI NI CI jE EKSO NI MA Pri ra z me je va n ju en do ni mov in ekso ni mov je tre ba up o šte va ti tri ra z lič ne prvi ne (Klad nik 2009 a): •  iden ti fi ka ci jo poja va (fu nk ci ja zaz na va n ja), •  poi me no va n ja tega poja va (fu nk ci ja jezi ka ), •  ra z vrš ča n je tega i me na med en do ni me a li ekso ni me (fu nk ci ja bli ži ne o zi ro ma ra z da lje). Op re de li tev, da je neka j na Zem lji ne m površ ju pojav, je s tv ar člo ve ko ve zaz na ve. Če to začu ti določena skup nos t, se bo ver jet no poja vi la potre ba po n je go vem poi me no va n ju, kar i ma za pos le di co nas ta nek zem - lje pi sne ga i me na . Pri n je go vi up o ra bi za ta pojav i ma osre d n jo vlo go dolo čen jezik . Op re de li tev, a li gre pri tem za en do ni m a li ekso ni m, je o dv i sna o d ra z da lje med jezi ko v no sk up nos t jo in poi me no va ni m pojavom. Zaz na va se lah ko ra z šir ja na ra z lič ne na či ne (W oo d man 2009 a). Gora , na ka te ro se vzp e n ja mo, ali potok , v ka te re m lovi mo ri be, s ta lah ko za veči no o pa zo val cev o čit na poja va v do lo če ne m k ul tu r - ne m oko lju, ni pa n uj no , da jih ko t tak šna zaz na va jo tud i pri pad ni ki dru ge ga k ul tu r ne ga oko lja. To pa zago to vo ne velja za up ra v ne eno te a li drža ve. Te so …ne do ta k lji vi» poja vi, ki so jih ustv a ri li ljud je zara - di kre pi tv e n ji ho ve ga o bčut ka so cia l ne ga re da in s truk tu re ; v tem pome n u so tud i bis tv e no laž je pre d s tav lji vi ko t prvin ska nara va. To jih uv rš ča v ka te go ri jo …s o cia l ni h kon s truk tov», poj mov, ki so jih i zna š li o zi ro - ma skon s trui ra li pre d s tav ni ki dolo če ne k ul tu re a li druž be, o bsta ja jo pa le zato, ker se ljud je dogo vorno obna ša jo tako , ko t da o bsta ja jo. 16 Izra za en do ni m in ekso ni m s ta ra z me ro ma no va, sa j ju na črt no vklju ču je jo in ra z la ga jo šele UNGEGN -ovi s lo var ji topo ni m ske ter mi no lo gi je. Sploh prvi je i zra z ekso ni m leta 1957 uv e del a vstra l - sko -bri tan ski geo gra f Mar cel Au ro us se a u (Au ro us se a u 1957). V s plo šni h geo gra f ski h ter mi no loš ki h slo var jih in s plo šni h en ci k lo pe di jah se na ved bi in defi ni ci ji o beh i zra zov dol go nis ta pojav lja li; ni ju ni ti v zad n ji i zd a ji vs e po vs od čaš če ne Encyc lo pae die Bri tan ni ce i z leta 2004 (K ad mon 2007). Prva ura d no s pre je ta defi ni ci ja i zra za ekso ni m je bila o bjav lje na v do k u men tu Teh ni č na ter mi no lo - gi ja, na me n je ne m s tan dar di za ci ji zem lje pi sni h i men (T ech ni cal ter mi no logy À1984), bolj zna ne m ko t Slo var št. 330: …Ek­ so­ nim je­zem­ lje­ pi­ sno­ime­v­do­ lo­ če­ nem­jezi­ ku­za­topo­ graf­ ski­objekt,­geo­ graf­ ski­pojav zunaj­območ­ ja,­kjer­ima­ta­jezik­sta­ tus­urad­ ne­ ga­jezi­ ka,­in­se­raz­ li­ ku­ je­od­ime­ na­v­urad­ nem­jezi­ ku­ali urad­ nih­jezi­ kih­območ­ ja,­kjer­je­ta­objekt­ozi­ ro­ ma­pojav­zasto­ pan. » V do k u men tu, ki vs e bu je ra z la ge 175 ter mi no v, en do ni m ni o me n jen . Je pa sk u paj z i zra zom ekso ni m vklju čen med sk up no 336 ter mi - ni v prvi i zd a ji Slo var ja topo ni m ske ter mi no lo gi je (Klad nik 2007c). Leta 1989 je bil na 14. za se da n ju UNGEGN -a v Že ne vi pre d s tav ljen i zrae l ski pris pe vek s pri pom - ba mi na Slo var št. 330, v ka te re m je bilo o po zor je no na ne za dos t no poe no te nos t neka te ri h defi ni cij, pre majh no na tan č nos t ra z lag, o dv eč ne i zra ze na eni s tra ni in o ds ot nos t neka te ri h i zra zov na dru gi, med nji mi tud i tak šni h, ki so se v vs ak da n ji s tro ko v ni ra bi že trd no uv e lja vi li. Naj več ji hibi Slo var ja pa na j bi bili poman j ka n je kon kre t ni h pri me ro v in dejs tv o, da so bile defi ni ci je povs em pri la go je ne …z a hod n jaš - ki m» jezi ko m. Zato je bilo na šes ti kon fe ren ci Zd ru že ni h naro dov o s tan dar di za ci ji zem lje pi sni h i men leta 1992 v New Yor k u sk le n je no , da se pri pra vi več je zič ni s lo var topo ni m ske ter mi no lo gi je, ki na j ga čla ni UNGEGN -ove Delov ne sk u pi ne za topo ni m sko ter mi no lo gi jo s pro ti i zp o pol n ju je jo (Klad nik 2007c). Iz ra za en do ni m in ekso ni m s ta na videz zelo na tan č no o pre de lje na . Kljub temu se pri ra z vrš ča n ju posa mez ni h zem lje pi sni h i men v eno o d o beh i men ski h ka te go ri j pojav lja jo dolo če ni pro b le mi, pri čemer je za neka te re mote če, da je dolo če no zem lje pi sno i me lah ko uv rš če no v o be ka te go ri ji hkra ti. Meni jo na mre č, da je posa mez no zem lje pi sno i me v do lo če ne m jezi k u lah ko uv rš če no le bodi si med en do ni - me bodi si med ekso ni me. Tud i zara di tega je bila v ok vi r u UNGEGN -a us ta no v lje na Delov na sk u pi na za ekso ni me. Pose bej živah ne ra z pra ve o na ra vi en do ni mov in ekso ni mov pote ka jo na pri me ri h več na cio na l ni h držav, k jer se med o be ma poj mo ma lah ko s ple ta jo zani mi va ra z mer ja, ki vzp od bu ja jo poglob lje na pre u če va n ja, ter na re la ci ji poi me no van j pro s tra ni h geo gra f ski h poja vov, ki se ga jo čez o zem lja več držav in se zato ko t en do ni mi lah ko pojav lja jo v več jezi ki h. V zv e zi s tem se uv e ljav lja pojem pre k mej no i me (an gleš ko transboun­ dary­name ), ki se je v ura d ne m dok u men tu UNGEGN -a pr vič poja vil leta 2007 (Glos sar y o f Ter ms À2007), k jer je n je go va defi ni ci ja na ve de na o b še 17 i zra zih v tako i me no va ni …č a ka l ni ci». Če se bodo i zka za li za povs em ustre z ne , bodo pre d vi do ma dokon č no vklju če ni v s lo var sko gra di vo v eni od nas led n jih i zd aj s lo var ja. V zv e zi s po do ma če va n jem tujih zem lje pi sni h i men velja i zp o s ta vi ti še i zra z zg o do vin sko i me. Slo ven ske mu ra zu me va n ju pri la go je ne tre n ut no veljav ne defi ni ci je so (Glos sar y o f Ter ms À2007): Ek so nim jezem lje pi sno i me za topo gra f ski o bjek t a li geo gra f ski pojav zu na j o bm oč ja, k jer i ma jezik , ki mu ekso ni m pri pa da, s ta tus ura d ne ga jezi ka , in se ra z li k u je o d i me na v ura d ne m jezi k u a li ura d ni h jezi ki h o bm oč ja, k jer je ta o bjek t o zi ro ma pojav, na pri mer an gleš ko i me War­ saw za polj sko i me Wars­ - za­ wa , fran co sko Lon­ dres za an gleš ko Lon­ don , ne mš ko Mai­ land za i ta li jan sko Mila­ no , s lo ven sko Dunaj za ne mš ko Wien , s lo ven ska Bur­ gun­ di­ ja za fran co sko Bour­ gog­ ne , Skal­ no­gorov­ je za an gleš ko Rocky Moun­ tains , Kitaj­ ska za ki taj sko Zhong­ guo . En do nim je i me topo gra f ske ga o bjek ta a li geo gra f ske ga poja va v ene m o d jezi ko v na o bm oč ju, kjer je ta o bjek t o zi ro ma pojav, in to ne gle de na črko pis in tran s li te ra cij ski k ljuč, v ka te re m je zapi sano , na pri mer Vārānasi (ne Bena­ res ), Aac­ hen (ne Aix -la -Cha­ pel­ le ), Krung­Thep (ne Bang­ kok ), Yerus­ - ha­ la­ yim (ne Jeru­ sa­ lem ), Ljub­ lja­ na (ne Lai­ bach ). Pre k mej no ime je i me topo gra f ske ga o bjek ta a li geo gra f ske ga poja va, ki se ra z pro s ti ra čez dv e ali več držav. Pra vi lo ma so to reke in goro v ja, na pri mer An -Nīl (slo ven sko Nil), der­Rhein (Ren ), Cor­ - dil­ le­ ra­de­los­Andes (Andi) in the­Alps (Alpe ). 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk zgo do vin sko zem lje pi sno ime je zem lje pi sno i me, ki se up o ra b lja sa mo v zg o do vin ski h viri h, a li ga je poz ne je na do me s ti lo dru go i me, na pri mer Luwi ga na zaLjub­ lja­ na,­ Mona ko vo zaMünchen,­ Oksus zaAmu­Dar­ ja,­ Heles pont zaDar­ da­ ne­ le. Prvo geo gra f sko defi ni ci jo i zra za ekso ni m na o bm oč ju nek da n je Jug o s la vi je je že pre d o bja vo dok u - men ta Teh ni č na ter mi no lo gi ja, na me n je na s tan dar di za ci ji zem lje pi sni h i men (T ech ni cal ter mi no logy À1984) podal Miro s lav Peter ca, ki je poro čal, da se je posk u ša lo defi ni ci je OZN pri la go di ti jezi ko v ni m zna čil - no s tim sr bo hr vaš či ne in jug o s lo van ski topo ni m ski prak si , pri čemer so se med na ro d ne defi ni ci je up o šte va le le ko t s mer ni ce (P e ter ca 1984). Oč it no je, da se je Peter ca nas lo ni l na delov no ra z li či co dok u men ta OZN, sa j je že pre d n je go vim ura d ni m i zi dom začel pri pra v lja ti ustre z no jug o s lo van sko ter mi no lo gi jo. Ter mi no lo gi ja o s tan dar di za ci ji zem lje pi sni h i men (P e ter ca 1982) vs e bu je okro g 60 i zra zov, med ka te - ri mi je tud i ra z la ga ekso ni ma: …Zem­ lje­ pi­ sno­ime,­ki­se­v­te­ ko­ či­rabi­dolo­ če­ ne­ ga­jezi­ ka­na­širo­ ko­upo­ rab­ lja za­geo­ graf­ ski­objekt,­ki­je­zunaj­ozem­ lja,­kjer­ima­ta­jezik­sta­ tus­urad­ ne­ ga­jezi­ ka,­in­se­raz­ li­ ku­ je­od­obli­ - ke,­ki­se­upo­ rab­ lja­v­urad­ nem­jezi­ ku­ali­urad­ nih­jezi­ kih­drža­ ve,­v­ka­ te­ ri­je­objekt.­Rezul­ tat­tran­ skrip­ ci­ je ali­tran­ sli­ te­ ra­ ci­ je­ni­ekso­ nim. » Ob tem za ekso ni m na va ja so po men ki podo ma če no i me (s r bo hr vaš ko ud o ma če ni na ziv) in tra di cio na l no i me. Iz defi ni ci je je ra z vid no , da je ekso ni m o pre de ljen zelo o zko . Na mož ni šir šo in o žjo defi ni ci jo ekso ni ma na pe lju je Dra go Per ko (P er ko 2002): …–Slo­ ven­ ski­endo­ - ni­ mi­so­slo­ ven­ ska­zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na­zno­ traj­slo­ ven­ ske­ ga­etnič­ ne­ ga­ozem­ lja,­slo­ ven­ ski­ekso­ ni­ mi­pa slo­ ven­ ska­zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na­na­vseh­osta­ lih­ozem­ ljih,­če­se­raz­ li­ ku­ je­ jo­od­endo­ ni­ mov­na­teh­ozem­ - ljih.­Tako­je­Ljub­ lja­ na­slo­ ven­ ski­endo­ nim­in­Lai­ bach­nemš­ ki­ekso­ nim­za­glav­ no­mesto­Slo­ ve­ ni­ je,­Dunaj pa­slo­ ven­ ski­ekso­ nim­in­Wien­nemš­ ki­endo­ nim­za­glav­ no­mesto­Avstri­ je.­Na­dru­ gi­stra­ ni­Lon­ don­ni­slo­ - ven­ ski­ekso­ nim­za­angleš­ ki­Lon­ don,­saj­se­slo­ ven­ ski­zapis­tega­zem­ lje­ pi­ sne­ ga­ime­ na­kljub­dru­ gač­ ni izgo­ var­ ja­ vi­ne­raz­ li­ ku­ je­od­zapi­ sa­v­an­ gleš­ kem­jezi­ ku.­Med­slo­ ven­ ske­ekso­ ni­ me­v­ož­ jem­pome­ nu­spa­ - da­ jo­le­slo­ ven­ ska­zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na,­ki­se­povsem­raz­ li­ ku­ je­ jo­od­izvir­ nih­endo­ ni­ mov,­na­pri­ mer­Nem­ či­ ja za­Deutsch­ land­ali­Cari­ grad­za­İstan­ bul,­v­šir­ šem­pome­ nu­pa­tudi­zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na,­pre­ ve­ de­ na­v­slo­ - venš­ či­ no,­na­pri­ mer­Skal­ no­gorov­ je­za­Rocky­Moun­ tains­ali­Rume­ na­reka­za­Huang­He,­podo­ ma­ če­ na ozi­ ro­ ma­poslo­ ve­ nje­ na­zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na,­na­pri­ mer­Pariz­za­Paris­ali­Avstra­ li­ ja­za­Austra­ lia,­umet­ na zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na,­ki­nima­ jo­ustrez­ ne­izvir­ ne­obli­ ke,­na­pri­ mer­Panon­ ska­kot­ li­ na­ali­Ama­ zon­ sko­nižav­ - je,­ter­raz­ lič­ ne­kom­ bi­ na­ ci­ je­pre­ ve­ de­ nih,­podo­ ma­ če­ nih,­umet­ nih­in­izvir­ nih­zem­ lje­ pi­ snih­imen,­na­pri­ mer Nova­Zelan­ di­ ja­za­New­Zea­ land,­pri­kate­ ri­je­prva­bese­ da­pre­ ve­ de­ na­in­dru­ ga­podo­ ma­ če­ na,­ali­Novi juž­ ni­Wales­za­New­South­Wales,­pri­kate­ rem­sta­prvi­bese­ di­pre­ ve­ de­ ni,­tret­ ja­bese­ da­pa­je­del­izvir­ - ne­ ga­endo­ ni­ ma –». V Geo gra f ske m ter mi no loš ke m s lo var ju s ta pre cej podro b ni , a žal ne povs em na tan č ni defi ni ci ji (Klad - nik , Lovren čak in Oro žen Ad a mič 2005, 88 in 92). Endo ni m (ko t n je go va so po men ka se na va ja uv e ljav lje no doma če zem lje pi sno i me) je o pre de ljen ko t: …zem­ lje­ pi­ sno­ime,­ki­se­upo­ rab­ lja­na­območ­ ju,­kjer­je­objekt, ne­gle­ de­na­pisa­ vo », ekso ni m (nje go va so po men ka je podo ma če no zem lje pi sno i me) pa ko t: …uveljav­ - lje­ no­zem­ lje­ pi­ sno­ime­v­do­ lo­ če­ nem­jezi­ ku­za­tuj­kraj,­goro,­pokra­ ji­ no­zunaj­etnič­ ne­ ga­območ­ ja­tega­jezi­ ka ». 2.2 PROB LE MI RAz ME jE VA NjA EKSO NI MOV IN ENDO NI MOV Bis tv o nara ve en do ni ma v pov zet k u s vo je ga sis te ma tič ne ga, mes to ma kar mal ce …p oe tič ne ga» pris - pev ka poda ja Paul Woo d man (W oo d man 2009 a): …En­ do­ nim­je­temelj­ na­topo­ nim­ ska­sesta­ vi­ na,­ki­zah­ te­ va ustrez­ no­razu­ me­ va­ nje.­V­ta­namen­je­tre­ ba­ovred­ no­ ti­ ti­kon­ tekst­pro­ sto­ ra­in­območ­ ja,­na­kate­ rem­se poja­ vi.­Ker­veči­ na­endo­ ni­ mov­nasta­ ne­kot­rezul­ tat­prvin­ ske­ ga­odno­ sa­člo­ ve­ ka­do­pro­ sto­ ra­ozi­ ro­ ma­območ­ - ja,­ima­ jo­dolo­ če­ no­vse­ bi­ no­in­traj­ no­vred­ nost,­ki­v­nor­ mal­ nih­oko­ liš­ či­ nah­ne­more­biti­niti­pode­ lje­ na­niti zara­ di­more­ bit­ ne­poli­ tič­ ne­moti­ vi­ ra­ no­ sti­arbi­ trar­ no­odstra­ nje­ na. » V na da lje va n ju s vo je mis li o na ra vi en do ni ma še bolj poglob lje no ra z vi ja (W oo d man 2009 a): …–To­ - vrst­ na­ime­ na­so­endo­ ni­ mi,­saj­so­brez­dvo­ ma­nasta­ la­in­se­uve­ lja­ vi­ la­zno­ traj­dolo­ če­ ne­ ga­kra­ ja.­V­pri­ mer­ ja­ vi z­ime­ ni,­ki­se­pode­ lju­ je­ jo­od­zunaj,­kar­je­bis­ tve­ na­last­ nost­ekso­ ni­ mov,­so­bolj­prvin­ ska. –­Ta­ime­ na so­endo­ ni­ mi­ne­gle­ de­na­način,­v­ka­ te­ rem­se­mani­ fe­ sti­ ra­ jo:­lah­ ko­so­zapi­ sa­ na­ali­ust­ na,­v­urad­ nem­ali 18 šir­ še­uve­ ljav­ lje­ nem­jezi­ ku,­v­stan­ dard­ ni­obli­ ki­ene­ ga­od­teh­jezi­ kov­ali­celo­v­nji­ ho­ vi­nareč­ ni­obli­ ki.­Gre za­social­ ni,­čus­ tve­ ni­in­celo­duhov­ ni­pro­ ces­poi­ me­ no­ va­ nja,­kate­ re­ ga­rezul­ tat­so­…pra­ vi»­endo­ ni­ mi. – To­nas­nei­ zo­ gib­ no­nava­ ja­na­sklep,­da­urad­ ni­organ­z­vses­ plo­ šni­ mi­vlad­ ni­ mi­pri­ stoj­ nost­ mi­nad­temi­območ­ - ji­W­navad­ no­je­to­drža­ va­W­obi­ čaj­ no­nima­vlo­ ge­pobud­ ni­ ka­pri­krei­ ra­ nju­endo­ ni­ mov.­Endo­ nim­je­naj­ več­ krat proi­ zvod­obrav­ na­ ve­topo­ ni­ mov­…od­spo­ daj­navz­ gor»,­saj­so­nje­ go­ vi­pobud­ ni­ ki­in­krea­ tor­ ji­ljud­ je,­ki­živi­ - jo­…na­licu­mesta».­Izvi­ ra­lah­ ko­iz­indi­ vi­ dual­ ne­ali­lokal­ ne­kolek­ tiv­ ne­last­ ni­ ne­in­je­odraz­pra­ vi­ ce posa­ mez­ ni­ ka,­da­izbe­ re­ime­v­je­ zi­ ku­(ali­nareč­ ju),­s­ka­ te­ rim­ozna­ ču­ je­lokal­ ne­geo­ graf­ ske­poja­ ve.­V­do­ - lo­ če­ nih­druž­ be­ no­ po­ li­ tič­ nih­oko­ ljih­in­oko­ liš­ či­ nah­lah­ ko­endo­ ni­ me­dolo­ či­drža­ va. –­Le­drža­ va­pa­lah­ ko dolo­ či,­kate­ ri­endo­ ni­ mi­so­urad­ ni,­kar­je­pra­ vi­ lo­ ma­stran­ ski­pro­ dukt­raz­ nih­zako­ nov,­ki­opre­ de­ lju­ je­ jo­urad­ - ni­jezik­ali­urad­ ne­jezi­ ke­na­nje­ nem­ozem­ lju.­Drža­ va­sode­ lu­ je­tudi­pri­stan­ dar­ di­ za­ ci­ ji­endo­ ni­ mov,­pra­ vi­ lo­ ma z­ugo­ tav­ lja­ njem­sklad­ no­ sti­s­pra­ vo­ pi­ sni­ mi­pra­ vi­ li­urad­ ne­ ga­jezi­ ka.­Brez­ustrez­ ne­sklad­ no­ sti­z­ve­ ljav­ ni­ - mi­pra­ vo­ pi­ sni­ mi­pra­ vi­ li­endo­ ni­ mov­ni­mogo­ če­stan­ dar­ di­ zi­ ra­ ti.­Ven­ dar­tudi­endo­ ni­ mi,­ki­nima­ jo­stop­ nje bodi­ si­urad­ nih­bodi­ si­stan­ dar­ di­ zi­ ra­ nih­imen,­osta­ ja­ jo,­povsem­pre­ pro­ sto,­endo­ ni­ mi,­nav­ kljub­sta­ tu­ su­neu­ - rad­ nih­in­nestan­ dar­ di­ zi­ ra­ nih­imen­ter­nav­ kljub­nji­ ho­ vi­pra­ vi­ lo­ ma­pre­ cej­ome­ je­ ni­vred­ no­ sti­in­upo­ rab­ no­ sti zunaj­nji­ ho­ ve­ ga­matič­ ne­ ga­oko­ lja. –­Gle­ de­na­pove­ da­ no­je­mogo­ če­zatr­ di­ ti,­da­so­endo­ ni­ mi­proi­ zvod ozem­ lja­in­jezi­ ka,­ne­pa­poli­ ti­ ke.­Pro­ ce­ si,­ki­proi­ zva­ ja­ jo­endo­ ni­ me,­so­neod­ vi­ sni­od­držav­ nih­usta­ nov in­tudi­od­obsto­ ja­kate­ re­ ko­ li­drža­ ve. –­Če­jezik­nima­sta­ tu­ sa­urad­ ne­ ga­jezi­ ka,­je­pomemb­ no,­da­je­vsaj na­širo­ ko­uve­ ljav­ ljen,­pre­ den­se­nje­ go­ vi­topo­ ni­ mi­lah­ ko­opre­ de­ li­ jo­za­endo­ ni­ me.­Pri­ se­ ljen­ ci­in­sezon­ - sko­pre­ bi­ vals­ tvo­teh­kri­ te­ ri­ jev­ne­izpol­ nju­ je­ jo,­zato­nji­ ho­ va­ime­ na­ne­spa­ da­ jo­med­endo­ ni­ me,­ven­ dar se­lah­ ko­sča­ so­ ma­nji­ hov­sta­ tus­spre­ me­ ni–». Tem i zjem no teht ni m Woo d ma no vim i ztoč ni cam velja doda ti še neka j i zč rp ni h mis li Petra Jor da na , ki se si cer v kon kre t ne m na ved k u nana ša jo na nara vo ekso ni ma, ven dar so za ra zu me va n je ra z me - je va n ja en do ni mov in ekso ni mov k ljuč ne ga pome na : …–Poi­ me­ no­ va­ nje­oseb,­živa­ li,­pred­ me­ tov­in­tudi geo­ graf­ skih­poja­ vov­(kot­misel­ ni­kon­ strukt)­je­deja­ nje­pris­ va­ ja­ nja.­To­vpli­ va­tudi­na­ekso­ ni­ me­in­je­zago­ - to­ vo­raz­ log,­da­gre­za­poli­ tič­ no­tako­zelo­občut­ lji­ vo­zade­ vo.­Raba­ekso­ ni­ mov­na­način,­kot­da­bi­bili endo­ ni­ mi,­s­pre­ tve­ zo,­da­so­bili­ti­kra­ ji­nekoč­v­na­ ši­pose­ sti­ali­da­so­na­dolo­ če­ nem­ozem­ lju­še­pri­ sot­ - ni­drob­ ci­dolo­ če­ ne­jezi­ kov­ ne­skup­ no­ sti,­poli­ tič­ ne­nape­ to­ sti­samo­še­dodat­ no­zao­ stru­ je.­To­velja­tudi­za ime­ na­v­manj­ šin­ skih­jezi­ kih.­Dvo­ je­ zič­ no­ali­več­ je­ zič­ no­poi­ me­ no­ va­ nje­pogo­ sto­pora­ ja­med­ na­ cio­ nal­ ne konf­ lik­ te,­saj­se­čuti­kot­izraz­dejs­ tva,­da­last­ niš­ tvo­in­spo­ sob­ nost­obvla­ do­ va­ nja­pro­ sto­ ra­nista­zgolj­dome­ - na­ene­same­skup­ no­ sti,­saj­tudi­dru­ ga­skup­ nost­zah­ te­ va­mož­ nost­defi­ ni­ ra­ nja­pro­ sto­ ra­in­s­tem­poi­ sto­ ve­ te­ nja z­njim À» (J or dan 2009). Na pos ve to va n jih Delov ne sk u pi ne za ekso ni me se p tem bra 2003 v Pra gi in maja 2005 v Ljub lja ni so ud e le žen ci za i zra za ekso ni m in en do ni m i zob li ko va li no va, po mne n ju mno gih i zp o pol n je na pre d - lo ga defi ni cij. Defi ni ci ja en do ni ma na j bi se gla si la (K ad mon 2006, 3): …Ime­geo­ graf­ ske­ ga­poja­ va­v­urad­ nem ali­širo­ ko­uve­ ljav­ lje­ nem­jezi­ ku­območ­ ja,­kjer­je­ta­pojav­loci­ ran. », ekso ni ma pa: …Ime,­ki­se­v­do­ lo­ čenem jezi­ ku­upo­ rab­ lja­za­geo­ graf­ ski­pojav­zunaj­območ­ ja,­kjer­se­ta­jezik­govo­ ri,­in­se­v­za­ pi­ su­raz­ li­ ku­ je­od ime­ na,­kakr­ šno­se­upo­ rab­ lja­v­urad­ nem­ali­širo­ ko­uve­ ljav­ lje­ nem­jezi­ ku­območ­ ja,­kjer­je­ta­geo­ graf­ ski pojav­loci­ ran. » V čem je jedro pro b le ma, ki s pro ža ug o vo re zoper o bsto je čo ura d no defi ni ci jo? Ed en glav ni h pobud - ni ko v s pre mi n ja n ja defi ni cij Anglež Paul Woo d man v ene m o d s vo jih pris pev ko v (W oo d man 2007) trdi in doka zu je, da so dolo če ni topo ni mi lah ko o be ne m en do ni mi in ekso ni mi. To na j bi bilo v nas pro t ju z n ju ni ma prvin ski ma na če lo ma in vlo ga ma, sa j na j bi bili en do ni mi v s vo jem bis tvu i me na , ki nas ta ja - jo o d zno tra j, ekso ni mi pa i me na , ko t se up o ra b lja jo o d zu na j. Defi ni ci ji en do ni ma o či ta, da pokri va poi me no va n je s le her ne ga geo gra f ske ga poja va v vs eh jezi ki h, ki se govo re v bli ži ni tega poja va. Defi - ni ci ja pra v tako ne na va ja, da bi mora l ka te ri ko li o d teh jezi ko v i me ti s ta tus ura d ne ga jezi ka . Nas pro t no se defi ni ci ja ekso ni ma sk li cu je zg olj na ra z lič nos t o d ura d ne ga jezi ka , zato se ra z la gi pomen sko pre - kri va ta: vs ak en do ni m v ne u ra d ne m jezi k u se lah ko poj mu je tud i ko t ekso ni m. Kot pri mer na va ja Romu ni jo, k jer je e di ni ura d ni jezik ro mu nš či na , ven dar zna ten del o zem lja pose - lju je jo Madž a ri s pre cej dru gač ni mi topo ni mi o d ro mu n ski h, na pri mer Nagys ze ben za ro mu n ski Sibiu 19 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk in Nagyvá ra d za Ora dea . Ob e madž ar ski i men ski ra z li či ci s ta zago to vo en do ni ma, sa j je madž ar ska jezi ko v na sk up nos t a vtoh to na . Ker pa madž ar š či na v Ro mu ni ji ni ura d ni jezik , s ta hkra ti tud i ekso ni - ma. Podob no velja tud i za zem lje pi sni i me ni Her mann s tadt in Gross war dein , ne mš ki poi me no va n ji teh dv eh ro mu n ski h mes t. Še jasne j ša je kri ti ka Avstri j ca Petra Jor da na (J or dan 2007), ki veljav ni ma defi ni ci ja ma poleg neena - ke ga o dno sa do ura d ne ga jezi ka o či ta, da o b na va ja n ju ra z lič ni h jezi ko v pri defi ni ci ji en do ni ma ne up o šte va šte vi la govor cev in oko liš čin , a li gre za jezik migran tov a li a vtoh to ne ga pre bi vals tv a, o zi ro ma, a li gre za tuj ce a li držav lja ne dolo če ne drža ve. Dv oum no s ti se pojav lja jo tud i na naro d nos t no meša ni h o bm očjih. Tako na j bi bilo s lo ven sko i me Celo vec za a vstri j ski Kla gen fu rt o b ne mš ke m en do ni mu tud i sa mo en do ni m, sa j gre bre z dv o ma za i me v ene m o d jezi ko v, ki se up o ra b lja jo na o bm oč ju, k jer je pojavzas to - pan . Po veljav ni defi ni ci ji ekso ni ma pa je Celo vec s 1722 ose ba mi, ki so v po pi s u leta 2001 za s voj pogo vor ni jezik na ved le s lo ven š či no , o be ne m tud i ekso ni m, sa j je zu na j o bm oč ja juž ne Koro š ke , k jer ima s lo ven š či na s ta tus ura d ne ga jezi ka v jav ni h usta no vah, poli ci ji, na okro ž ni h so diš čih, okro ž ni h ura - dih in v pošt ne m pro me tu. Jor dan s vo je ra z miš lja n je ra z ši ri še na Ljub lja no in Mari bor , k jer na j bi tud i žive li majh ni a vtoh to ni ne mš ki man j ši ni (p o popi s u leta 2002 z 284 o zi ro ma 234 pri pad ni ki ), kar na j bi naka zo va lo, da se na o bm oč ju o beh s lo ven ski h mes t o b s lo ven š či ni up o ra b lja tud i ne mš či na . Iz tega sle di nena pi san zak lju ček , da bi sk lad no z o b s to je čo defi ni ci jo en do ni ma lah ko bila en do ni ma tud i i me - ni Lai bach in Mar bu rg! Endo ni mi bi lah ko bili tud i s lo ven ski Du na j, madž ar ski Bècs, hrvaš ki , sr b ski in bosan ski Beč (p re v zet prek madž ar š či ne ) ter celo tu rš ki Viya na za Wien , sa j v a v s tri j ske m glav ne m mes tu živi jo šte vil ni no vo dob ni pri se ljen ci, ki šte vilč no bis tv e no pre ka ša jo pri se lje ne pri pad ni ke a vstri j - ski h naro d ni h man j šin . Po men sko pre kri va n je en do ni mov in ekso ni mov je zaz na v no tud i na o bm oč ju nek da n je Sov jet ske zv e ze (W oo d man 2007). Šte vil na , med sa bo tud i zelo o dd a lje na mes ta, ko t na pri mer Bux o ro v Uz be - ki s ta n u in Luh ans 'k v Ukra ji ni , še ved no pose lju je šte vilč na in dobro uv e ljav lje na r us ka sk up nos t, ki zan ju seve da še ved no up o ra b lja r us ki i me ni Buh a ra in Lug ansk . Rus ki o bli ki s ta zago to vo en do ni ma, ker pa r uš či na ni ura d ni jezik ni ti v Uz be ki s ta n u ni ti v Ukra ji ni , ju je mož no o pre de li ti tud i ko t ekso ni ma. Nas pro t - no je r us ko i me Tal lin za es ton sko pre s tol ni co Tal linn (slo ven sko Talin ) en do ni m, ker i ma r uš či na v Es to ni ji sta tus ura d ne ga jezi ka (R auk ko 2007). Sv oj ski pri mer drža ve z več ko t eni m ura d ni m jezi ko m je Šv i ca (W oo d man 2007). Iz veljav ni h defi - ni cij ekso ni ma in en do ni ma s le di, da so vs a fran co ska in ne mš ka i me na po vs ej drža vi en do ni mi. To zago to vo velja za vs e geo gra f ske poja ve v bli ži ni jezi ko v ne meje; tako s ta na pri mer ne mš ko i me Bie l in fran co sko Bien ne pris t na en do ni ma za mes to v za hod ni Šv i ci. Nedo re če no pa je, a li s ta tud i ne mš - ko i me Waa dt in fran co sko Soleu re pra va en do ni ma za mes ti Vaud o zi ro ma Solot hu rn , sa j v pr vem živi sko ra j i zključ no fran co ska sk up nos t, v dru gem pa sko ra j i zključ no ne mš ka . Po men sko pre kri va n je med ekso ni mom in en do ni mom bi bilo mogo če o dp ra vi ti, če bi se defi ni ci ji en do ni ma doda la bese da …u ra d ni » (je zik ), ven dar bi bil s tem zani kan s ta tus en do ni mov v vs eh jezi - ki h na dolo če ne m o bm oč ju, ra zen v ura d ne m. Nagys ze ben in Lug ansk bi pos ta la ekso ni ma. Zato se Woo d ma n u zd i bolj posre če na o dstra ni tev bese de …u ra d ni » (je zik ) i z defi ni ci je ekso ni ma, s či mer bi Nagys ze ben in Lug ansk pos ta la en do ni ma. Sle deč tak šni m ra z miš lja n jem pre d la gal nas led n jo, po n je - go vem i zp o pol n je no defi ni ci jo (W oo d man 2007): …Ek­ so­ nim je­zem­ lje­ pi­ sno­ime­v­do­ lo­ če­ nem­jezi­ ku­za geo­ graf­ ski­pojav­zunaj­območ­ ja,­kjer­se­ta­jezik­govo­ ri,­in­se­v­za­ pi­ su­raz­ li­ ku­ je­od­ime­ na,­kakr­ šno­se upo­ rab­ lja­v­je­ zi­ ku­ali­jezi­ kih­območ­ ja,­kjer­je­ta­pojav­zasto­ pan. » Ven dar bi o dstra ni tev bese de …u ra d ni » (je zik ) pov zro či la no ve pro b le me. Ob e defi ni ci ji bi bili o dv i - sni le še o d o pre de li tev, ka te re jezi ke govo ri jo na o bm oč ju, k jer je dolo čen geo gra f ski pojav. Pora ja se tud i vp ra ša n je n ji ho vih govor cev, pri čemer ni ne po memb no , da v mno gih mes tih (z a ča sno ) živi zna - ten delež nea v toh to ne ga pre bi vals tv a, na pri mer por tu gal ska sk up nos t v Že ne vi. Z o d s tra ni tv i jo bese de …u ra d ni » (je zik ) o bsto ji mož nos t, da bi se por tu gal sko i me Gene bra za to šv i car sko mes to lah - ko poj mo va lo ko t en do ni m. Reši tev se naka zu je v up o ra bi i zra za doma čin ski jezik , ki i ma lah ko s ta tus ura d ne ga, man j šin ske ga a li na cio na l ne ga jezi ka . Jor dan (2007) vidi re ši tev tud i v vp e lja vi i zra za s tan - 20 dar di zi ra ni en do ni m, ki na j bi vklju če val vs e ura d ne i men ske o bli ke na dolo če ne m o bm oč ju, ko t so na ve - de ne na pri mer v a v s tri j ske m i me ni k u nase lij. Woo d man se na da lje s pra šu je, a li je ra z li ko va n je med en do ni mom in ekso ni mom zg olj vp ra ša n je jezi ka (W oo d man 2007). Ob i čaj no je že tako , ven dar pri mer mes ta Aqtöb e v Ka zah s ta n u naka zu je, da so tud i i zje me. Im e Aqtöb e je topo ni m v ka zaš ke m jezi k u, zato je ne d vom no i zključ no en do ni m. Toda v r uš či ni zu na j Kazah s ta na se zan j še ved no up o ra b lja s ta re j ša r us ka o bli ka i me na Akt ju binsk , ki je v Ka zah s ta n u ne up o ra b lja jo več in je tako pos ta la i zključ no ekso ni m. Zani miv je tud i pri mer mehiš ke - ga glav ne ga mes ta, ki se v me hiš ki šp an š či ni zapi še ko t Mèx ico, v ka s til ski šp an š či ni pa Mèjico. Ali je tore j mogo če, da se lah ko is ti pojav ra z čle n ju je na en do ni m in ekso ni m v is tem jezi k u? Če s ta i zra za en do ni m in ekso ni m med se boj no i zklju ču jo ča, a li to pome ni , da je dolo če no zem ljepi - sno i me za vs e lej uv rš če no zg olj v eno o d o beh ka te go ri j? Ko je tore j madž ar š či na v Ro mu ni ji v dv aj se tih letih pre jš n je ga s to let ja i zgu bi la s ta tus ura d ne ga jezi ka , so madž ar ski topo ni mi sk lad no z ura d no defini cijo pos ta li ekso ni mi (W oo d man 2007). Dejan sko je n ji ho va us o da še bolj zaple te na : …–Ker­je­ime­ la­madžarš­ - či­ na­v­ci­ skar­ pat­ skem­delu­Romu­ ni­ je­do­leta­1920­sta­ tus­urad­ ne­ ga­jezi­ ka,­so­bila­tam­ kajš­ nja­madžar­ ska zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na­endo­ ni­ mi,­potem­pa,­ko­je­tak­ šen­sta­ tus­izgu­ bi­ la,­so­bila­do­pet­ de­ se­ tih­let­20.­stoletja ekso­ ni­ mi.­Sle­ di­ lo­je­deset­ let­ je,­ko­so­ta­ime­ na­dobi­ la­sta­ tus­imen­na­avto­ nom­ nem­območju,­zato­so zno­ - va­posta­ la­endo­ ni­ mi.­Od­šest­ de­ se­ tih­let­prejš­ nje­ ga­sto­ let­ ja­do­leta­2001­so­bila­madžar­ ska­ime­ na­spet neu­ rad­ na,­s­či­ mer­so­posta­ la­tako­endo­ ni­ mi­kot­ekso­ ni­ mi.­Po­letu­2001­je­več­kot­1000 madžar­ skih kra­ - jev­ nih­imen­dobi­ lo­sta­ tus­urad­ nih­imen,­s­či­ mer­so­se­zno­ va­vrni­ la­med­endo­ ni­ me;­madžarš­ či­ na­je­namreč vse­ sko­ zi­ena­ ko­živ­jezik­in­so­madžar­ ska­nase­ lja­obdr­ ža­ la­prvot­ no­narod­ nost­ no­podo­ bo –» (J or dan 2007). V Juž ni Afri ki je po letu 1994 dobi lo s ta tus ura d ne ga jezi ka več doma čin ski h jezi ko v, zato so n ji ho - vi topo ni mi čez no č i zgu bi li s ta tus ekso ni mov in pos ta li i zključ no en do ni mi. To se ve da ni ustre z no , sa j je zuluj sko i me e Goli za Johan nes bu rg že o d nek daj zuluj ski en do ni m in tega s ta tu sa ni pri do bi lo šele z no vo juž noa fri š ko usta vo. Iz ha ja joč i z na ve de ni h pomi s le ko v je Woo d man na zase da n ju Delov ne sk u pi ne za ekso ni me v Pra - gi leta 2003 pre d la gal nas led n ji defi ni ci ji: •  …En­ do­ nim je­ime­geo­ graf­ ske­ ga­poja­ va­v­enem­od­doma­ čin­ skih­jezi­ kov­z­ob­ moč­ ja,­kjer­je­ta­pojav­zastopan. •  Ekso­ nim je­zem­ lje­ pi­ sno­ime­v­do­ lo­ če­ nem­jezi­ ku­za­geo­ graf­ ski­pojav­zunaj­območ­ ja,­kjer­se­ta­jezik govo­ ri,­in­se­v­za­ pi­ su­raz­ li­ ku­ je­od­ime­ na,­kakr­ šno­se­upo­ rab­ lja­v­do­ ma­ čin­ skem­jezi­ ku­ali­jezi­ kih­območja, kjer­je­ta­pojav­zasto­ pan. » Po n je go vem na j bi bili z no vi ma defi ni ci ja ma pro b le mi, ki i zh a ja jo i z veljav ni h defi ni cij, o dp ra v lje - ni . Pre d log bi o dstra ni l tud i pro b le ma tič no i ze na če va n je med jezi ki a vtoh to ne ga pre bi vals tv a, ki je dol ga leta so de lo va lo pri for mi ra n ju i men , in no vej ši mi jezi ki pri se ljen ski h sk up no s ti, ki i ma jo na o bm oč ju prise - li tv e v las t ni h jezi ki h v na j bolj šem pri me r u i me na le za glav ne poja ve. Ker pa o bsta ja jo tud i man j šin ski jezi ki , ki s ploh ni ma jo s ta tu sa ura d ne ga jezi ka , se žele na na tan č nos t in pomen ska ustre z nos t o beh defi - ni cij pra v za pra v zaple te. O tem i zč rp no poro ča Jor dan , ki je na šel poman j k lji vo s ti tud i v i z po pol n je ni h Woo d ma no vih defi ni - ci jah (J or dan 2007). Naj pre j ga moti ne do re če nos t i zra za širo ko uv e ljav ljen jezik , ki dopuš ča več pomen ski h ra z lag, med n ji mi tud i n je go vo ra zu me va n je ko t doma čin ske ga jezi ka , kar pov zro ča mno ge o d na ve - de ni h težav. V de fi ni ci ji ekso ni ma mu ni vš eč del …–zu­ najobmoč­ ja,­kjer­je­ta­pojav­zasto­ pan –», sa j bi v pri me ri h, da mora biti dolo čen pojav, če se ga želi uv r s ti ti med ekso ni me, loci ran zu na j o bm oč ja, kjer se dolo čen jezik govo ri (in ne le zu na j o bm oč ja, k jer i ma ta jezik s ta tus ura d ne ga jezi ka ), neka tera ime na s pet pos ta la tako en do ni mi ko t ekso ni mi. Reši tev vidi v tem, da mora en do ni m i zp ol n je va ti vs aj ene ga o d dv eh pogo jev: bodi si ,d a je s tan dar di zi ra no i me, bodi si , da je i me zapi sa no v ura d ne m jezi - ku. Nas pro t no mora ekso ni m i zp ol n je va ti dv a pogo ja: da ni ni ti s tan dar di zi ran (v a v toh to ni drža vi) ni ti ne pri pa da ura d ne mu jezi k u o bm oč ja, k jer je poi me no va ni pojav zas to pan . Kot plod tovrs t ni h ra z miš - ljan j Jor dan pre d la ga pri la go di tev o bsto je čih defi ni cij na nas led n ji na čin : •  …En­ do­ nim je­stan­ dar­ di­ zi­ ra­ no­ime­in/ali­ime­geo­ graf­ ske­ ga­poja­ va­v­urad­ nem­jezi­ ku­območ­ ja,­kjer­je ta­pojav­zasto­ pan. 21 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk ß  Ekso­ nim je­nestan­ dar­ di­ zi­ ra­ no­ime,­ki­se­v­do­ lo­ če­ nem­jezi­ ku­upo­ rab­ lja­za­geo­ graf­ ski­pojav­v­urad­ - nem­jezi­ ku­območ­ ja,­kjer­je­ta­pojav­zasto­ pan. » Kar zade va s lo ven ska i me na na Koro š ke m, bi ta i me la s ta tus en do ni ma le na o bm oč jih, k jer i maslo - ven š či na s ta tus ura d ne ga jezi ka . Tam bi pos ta la en do ni mi ne le s tan dar di zi ra na kra jev na i me na , a mp ak tud i vs a dru ga s lo ven ska zem lje pi sna i me na . Dru ga koro š ka s lo ven ska i me na (na pri mer Celo vec za Klagen - fu rt, Gos pa Sv e ta za Maria Saa l a li Šm o hor za Her ma gor ) bi pos ta la s lo ven ski ekso ni mi (J or dan 2007). O tem, kako bi na to gle da li v ma tič ni Slo ve ni ji, o zi ro ma, da bi se s s pre jet jem tak šne defi ni ci je šte - vi lo s lo ven ski h ekso ni mov moč no pove ča lo, se o čit no ne ra z miš lja, ko t tud i ne o si cer o me n je ne m dejs tvu, da so s lo ven ska zem lje pi sna i me na a vtoh to na na o bs ež ne m o bm oč ju juž ne in vzh od ne Avstri je. S tem pa že pre ha ja mo na tanek led zah tev po pre šte va n ju man j ši ne in s po što va n ja n je ni h, z us ta vo zajam - če ni h pra vic (Klad nik 2007c). Kad mon (K ad mon 2006) vs em tovrs t ni m pre d la ga ni m s pre mem bam nas pro tu je z o bra z lo ži tv i jo, da je zem lje pi sno i me, ki ni ekso ni m, a vto mat sko en do ni m. Pomen lji vo se mu zd i tud i, da vs e pre d la ga - ne …iz po pol n je ne » defi ni ci je niso pod kre p lje ne s pri me ri . Ud e ja n ja n je kake ga o d na ve de ni h pre d lo gov bi pome ni lo, da bi bila mno ga zem lje pi sna i me na v do lo če ni h neo d vi sni h drža vah o pre de lje na ko t ekso - ni mi, ne se ve da v n ji ho vem i zv or ne m jezi k u, a mp ak v je zi k u tuje drža ve. Nek da n je sk up ne drža ve temu na j brž ne bi bile nak lo n je ne in bi tak šni m re ši tv am lah ko ug o var ja le zara di zg o do vin sko -po li tič ni h ra z - lo gov. Izh od i z zaga te vidi v uv rš ča n ju tovrs t ni h zem lje pi sni h i men v ka te go ri jo tra di cio na l no i me. Ute me lje nos t pre d la ga ni h defi ni cij i zp od bi ja s pri me ro m i zrae l ske ga glav ne ga mes ta Jer u za le ma. Ker je v Iz rae lu na širo ko uv e ljav ljen s po ra zu me val ni jezik an gleš či na , ki pa ni ma s ta tu sa ura d ne gajezika , bi po pre d la ga ni Woo d ma no vi defi ni ci ji an gleš ko i me Jer u sa lem pos ta lo en do ni m, kar pa ni , sa j s ta tozg olj hebre j sko i me Yer us ha la yim in ara b sko i me a l-Quds. Enak s ta tus bi dobi lo tud i grš ko i me Hie ro so ly ma, saj je bila neko č v Je r u za le mu grš ka ko lo ni ja. Angleš ka o bli ka Jer u sa lem bi bila lah ko an gleš ko tra di - cio na l no i me, sa j ga je mogo če na j ti že v na jz god ne j ših an gleš ki h pre vo dih Bib li je. Kad mon za tra di cio na l no ime pre d la ga nas led n jo defi ni ci jo: …Ek­ so­ nim­z­raz­ me­ ro­ ma­širo­ ko­rabo­v­do­ lo­ če­ ni­jezi­ kov­ ni­skup­ no­ sti, obi­ čaj­ no­del­nje­ ne­tra­ di­ ci­ je,­kul­ tu­ re­in­lite­ ra­ tu­ re,­na­pri­ mer­fran­ co­ sko­Ale­ xan­ drie­in­slo­ ven­ sko­Alek­ sandrija za­arab­ sko­Al­Iskan­ darīyah,­špan­ sko­Jeru­ salén,­angleš­ ko­Jeru­ sa­ lem­in­slo­ ven­ sko­Jeru­ za­ lem­za­hebrejsko Yerus­ ha­ la­ yim­ozi­ ro­ ma­arab­ sko­al-Quds,­angleš­ ko,­nemš­ ko­in­slo­ ven­ sko­Peking­za­kitaj­ sko­Bei­ jing. » Ek so ni mi ko t an gleš ki Ale xan dria , i ta li jan ski Rh o di a li ne mš ki Dan zig bi pos ta li tra di cio na l na i me - na za ura d na i me na Al Is kan dar īy ah, Ródh os in Gd ańs k, ne pa en do ni mi, čemu r bi lah ko nas pro to va li Eg ipt, Grči ja in Polj ska . Po Kad mo no vem mne n ju bi lah ko ta ra z la ga v mar si čem, če že ne povs em re ši la zadre ge, ki se pojav lja jo o b s tro gem up o šte va n ju veljav ni h defi ni cij en do ni ma in ekso ni ma. Sklad - no z n jo bi bila na pri mer še ved no mož na ra ba ne mš ki h ekso ni mov na Polj ske m, madž ar ski h ekso ni mov na Slo vaš ke m in v Ro mu ni ji ter ne na zad n je tud i s lo ven ski h ekso ni mov v Av s tri ji in Ita li ji. Ka že, da je v ve ljav ni defi ni ni ci ji za neka te re s po ren tud i i zra z …u ra d ni » (je zik ), sa j so neka te re drža - ve bre z ura d ne ga jezi ka , na pri mer Zd ru že no kra ljes tv o (K ad mon 2006). Kad mon pre d la ga, da os ta ne jo defi ni ci je i zra zov ekso ni m, en do ni m in tra di cio na l no i me ne s pre - me n je ne , če pa so s pre mem be resni č no n uj ne , na j bos ta defi ni ci ji za ekso ni m in en do ni m nas led n ji (K ad mon 2006): •  …En­ do­ nim je­ime­geo­ graf­ ske­ ga­poja­ va­v­urad­ nem­ali­širo­ ko­uve­ ljav­ lje­ nem­jezi­ ku­območ­ ja,­kjer­je ta­pojav­zasto­ pan,­na­pri­ mer­Vārānasi­in­ne­Bena­ res,­Aac­ hen­in­ne­Aix­la -Cha­ pel­ le,­Krung­Thep­in ne­Bang­ kok­ter­Al­Uqşur­in­ne­Luxor . •  Ekso­ nim je­ime,­ki­se­v­do­ lo­ če­ nem­jezi­ ku­upo­ rab­ lja­za­geo­ graf­ ski­pojav­zunaj­območ­ ja,­kjer­ima­ta jezik­sta­ tus­urad­ ne­ ga­jezi­ ka­(ali­je,­v­pri­ me­ ru,­da­urad­ ni­jezik­ne­obsta­ ja,­širo­ ko­uve­ ljav­ ljen),­in­se v­za­ pi­ su­raz­ li­ ku­ je­od­odgo­ var­ ja­ jo­ če­ ga­endo­ ni­ ma­na­območ­ ju,­kjer­je­ta­geo­ graf­ ski­pojav­zasto­ pan, na­pri­ mer­War­ saw­je­angleš­ ki­ekso­ nim­za­Wars­ za­ wa,­Mai­ land­nemš­ ki­za­Mila­ no,­Lon­ dres­fran­ co­ ski za­Lon­ don­in­Qulu­ ni­ ya­arab­ ski­za­Köln.­Urad­ no­lati­ ni­ zi­ ra­ ni­endo­ nim­Mosk­ va­za­Mock­ ba­ni­ekso­ nim, kot­tudi­ne­pinjin­ ski­zapis­Bei­ jing,­med­ tem­ko­je­ekso­ nim­ime­Peking.­Zdru­ že­ ni­naro­ di­pri­ po­ ro­ ča­ jo mini­ - ma­ li­ za­ ci­ jo­rabe­ekso­ ni­ mov­v­med­ na­ rod­ ni­komu­ ni­ ka­ ci­ ji. » 22 2.2.1 ŠE NEKAJ JEZI KOV NIH POMI SLE KOV Tud i na ti defi ni ci ji ekso ni ma in en do ni ma, bolje re če no na n ju ne pona zo ri tv e ne pri me re , se pojav - lja jo ug o vo ri (Päll 2000), sa j so neka te ri med n ji mi nas ta li na pod la gi pre ved be i z ene pisa ve v dru go. Za zd aj so na eni s tra ni še ved no pro b le ma tič ni zapi si i men jezi ko v z ne la ti ni č ni mi pisa va mi, ki ni ma - jo ura d ne ga lati ni za cij ske ga k lju ča, na dru gi pa so pri me ri , ko je za posa mez no pisa vo več med se boj tek mu jo čih lati ni za cij ski h k lju čev. Natan č no s le deč defi ni ci ji bi mora li biti en do ni mi v pr vem pri me r u zapi - sa ni v n ji ho vi i zv or ni pisa vi, vs e dru ge o bli ke pa so ekso ni mi, v dru gem pri me r u pa bi bilo tre ba na ve s ti več o blik en do ni mov. Pra v tako neka te ri v OZN …u ra d ni lati ni za cij ski k lju či» v ma tič ni h drža vah še niso dobi li ura d ne ga s ta tu sa in je tam n ji ho va ra ba o me je na , zato i ma jo v teh pri me ri h ura d no pre čr ko va ni en do ni mi le majh no up o ra b no vre d nos t. Ker tud i defi ni ci ja ekso ni ma in en do ni ma v je zi ki h, ki ne up o - ra b lja jo lati ni ce ni jasna , se Esto ne c Päll s pra šu je, kako s ploh na j bi na pri mer bil vide ti ki taj ski ekso ni m (Päll 2003). Za ra di pre pre če va n ja prak tič ni h težav pri ses tav lja n ju se z na mov ekso ni mov Päll pre d la ga s pre memb o reso lu ci je OZN III/19. Ta na mre č na va ja tri ka te go ri je zem lje pi sni h i men , ki na j ne bi bila vklju če na v se z - na me: •  ime na , ki se o d ura d ne ra z li či ce ra z li k u je jo zara di o puš ča n ja, doda ja n ja a li s pre mi n ja n ja dia kri tič ni h zna men j, veza jev in /ali čle no v; •  ime na , ki se ra z li k u je jo v sk lo n u; •  ime na , nas ta la s pre va ja n jem zg olj n ji ho vih o bč noi men ski h ses ta vin . Päll pre d la ga še uv ed bo četr te ka te go ri je, to je i men , ki so i z ori gi na l ni h pisa v pre ve de na z up o ra - bo tre n ut no veljav ni h, usta lje ni h pre čr ko val ni h oro dij. Naved ba usta lje no s ti bi vpli va la na i zklju či tev i men , ki so nas ta la ko t re zul tat up o ra be zas ta re lih lati ni za cij ski h k lju čev, na Kitaj ske m na pri mer fran co ske obli ke Ch an g-hai za Sh an g hai (Š an g haj), ne mš ke Hoan g ho za reko Hu an g He (Ru me na reka ) a li an gleš - ke Kas h gar za mes to Kax gar (K aš gar ) v Sin kian gu. Pri tem pa os ta ja o dp r to vp ra ša n je, a li so te o bli ke ekso ni mi a li niso . Med tem ko pre ved ba r us ke ga Нижний Новгород v Niž ni j Nov go ro d, nas ta la z ura d ni m lati ni za cij ski m k lju čem, zago to vo ni ekso ni m, je s ta tus an gleš ke o bli ke Nizh ni y Nov go ro d, es ton ske Niž ni Nov go ro d, fran co ske Nij ni Nov go ro d a li ne mš ke Nis h ni j Now go ro d vp ra š ljiv, sa j so re zul tat up o ra be dru gih lati ni za cij ski h k lju čev, pri la go je ni h zna čil no - stim posa mez ni h cilj ni h jezi ko v (Päll 2003). Po Pällo vem mnje n ju na šte ta i me na ne s pa da jo med ekso ni me, sp et po mne n ju dru gih pa ne d vom no gre za ekso ni me, ki pa jih ni um es t no vklju če va ti v se z na me ekso - ni mov posa mez ni h jezi ko v. Po mi s le ki se pora ja jo tud i gle de o pre de li tv e ne ga kri te ri ja, po ka te re m na j ekso ni mi ne bi bila i me - na , ki se o d ura d ne ra z li či ce ra z li k u je jo zara di o puš ča n ja, doda ja n ja a li s pre mi n ja n ja dia kri tič ni h zna men j, veza jev in /ali čle no v. Za Rauk ka je s por no (R auk ko 2007), da na j bi fin ska o bli ka Gene ve ne bila ekso - ni m za šv i car sko mes to Gen Z ve, ker se o d ori gi na l ne ga fran co ske ga i me na ra z li k u je sa mo v o puš ča n ju kra tiv ca na črki e . Podob no velja za fin sko o bli ko Haa g, ki se o d ori gi na l ne ga ni zo zem ske ga zapi sa Den Haa g ra z li k u je v o puš če ne m tožil ni š ke m čle n u den , zna čil ne m za s ta re j šo ni zo zemš či no , med - tem ko so v ne ka te ri h dru gih jezi ki h člen pre ved li, zato na pri mer pri an gleš ki i men ski o bli ki Th e Hagu e in fran co ski La Haye gle de pri uv rš ča n ju med ekso ni me ni težav. Pomen dia kri tič ni h zna men j je o či - ten , če pomi s li mo na fin ski in šv ed ski črki ä in ö ter na ne mš ke pre gla sne črke ü, ä in ö. Ta na gla sna zna me n ja o zna ču je jo gla so v ne ra z li ke , tako ko t veči na preo s ta lih dia kri tič ni h zna men j v dru gih jezi ki h. Zade ve še dodat no zaple te mož nos t, da se lah ko …ek so tič ne » črke v ne ka te ri h jezi ki h, ki up o ra b lja jo lati ni č ne pisa ve, zara di laž je ber lji vo s ti v tu jih jezi ki h na do me s ti jo z dru gi mi črka mi, na pri mer ne mš - ki ß z dv oj ni m ss , dan ski in nor veš ki ø z ö, se ve da pa te s pre mem be ne vpli va jo na nas ta nek ekso ni mov. Na n uj nos t dos led ne ra be dia kri tič ni h zna men j in vs eh pose b ni h lati ni č ni h črk o po zar ja tud i Hor ňansk ý (2000). Na Slo vaš ke m s ta na pri mer kra ja Bre zan y (p oi me no van je po bre zah) in Bre žan y (poi me no van po re č ne m bre gu), ka te ri h poi me no va n ji se o b o puš ča n ju dia kri tič ni h zna men j in črko vne m poe no s tav lja n ju med se boj s ploh ne bi več ra z li ko va li. Podob no velja za tam ka jš n je kra je Jab lo no vè 23 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk in Jab loňove ter Rovnè in Rov ne . Zato je s lo vaš ka dele ga ci ja na se d mi kon fe ren ci Zd ru že ni h naro dov o s tan dar di za ci ji zem lje pi sni h i men leta 1998 v New Yor k u pre d lo ži la dok u men t z zah te vo po dos ledne m up o šte va n ju dia kri tič ni h zna men j za s lo vaš ka zem lje pi sna i me na . 2.2.2 PROB LE MA TI KA PRE K MEJ NIH IMEN Iz ra z pre k mej no i me (an gleš ko trans­ boun­ dary­name ) se je v ura d ne m dok u men tu UNGEGN -a pr - vič poja vil leta 2007 (Glos sar y o f Ter ms À2007), k jer je n je go va defi ni ci ja sk u paj z de fi ni ci ja mi še 17 i zra zov na ve de na v tako i me no va ni …č a ka l ni ci». Če se bodo i zka za li za ustre z ne , bodo pre d vi do ma v eni o dnas led - njih i zd aj s lo var ja dokon č no vklju če ni v s lo var sko gra di vo. Defi ni ci ja i zra za pre k mej no i me (izra z čez mej no ime ni na j bolj posre čen , sa j se lah ko nana ša tud i na zem lje pi sno i me v za mejs tvu) se gla si : …Ime­zem­ - lje­ pi­ sne­ ga­poja­ va,­ki­se­raz­ pro­ sti­ ra­čez­dve­ali­več­držav,­pra­ vi­ lo­ ma­reke­in­gorov­ ja.­Pri­ me­ ri­so­An -Nīl (slo­ ven­ sko­Nil),­der­Rhein­(Ren),­Cor­ dil­ le­ ra­de­los­Andes­(Andi)­in­the­Alps­(Alpe). » Pra v pre k mej na i me na so se poka za la ko t pose b no trd ore h pri pomen ske m ra z me je va n ju i zra zov en do ni m in ekso ni m. Zla s ti živah na in mise l no zelo ustv ar jal na ra z pra va, ki i zp o s tav lja neka te re temelj - ne ra z li ke v po gle dih, se je ra z vi la med Pau lom Woo d ma no m (W oo d man 2009 a in 2009b) in Petro m Jor da no m (J or dan 2009). Iz o s tri la se je na pri me r u poi me no va n ja Dona ve v je zi ki h držav, sko zi ka te - re teče ta e vro p ski vele tok , pri čemer je bil jezi ko v ni kri te ri j i zp o s tav ljen z vi di ka čle ni tv e na en do ni me ozi ro ma ekso ni me. Iz ob li ko va la s ta se dv a nas pro tu jo ča si pogle da (W oo d man 2009b): •  …En­ do­ nim­se­nana­ ša­le­na­del­poja­ va­zno­ traj­meja­dolo­ če­ ne­ ga­jezi­ ka,­na­dru­ gih­območ­ jih­pa­endo­ - nim­posta­ ne­ekso­ nim.­To­pome­ ni,­da­je­nemš­ ko­ime­Donau­endo­ nim­le­vzdolž­tiste­ ga­dela­reč­ ne­ ga toka,­ob­kate­ rem­se­govo­ ri­nemš­ či­ na,­ko­pa­reka­pri­ te­ če­na­Slo­ vaš­ ko­in­teče­naprej­čez­dru­ ge­drža­ - ve,­ime­Donau­posta­ ne­ekso­ nim. ß  Endo­ nim­se­nana­ ša­na­celot­ ni­poi­ me­ no­ va­ ni­pojav,­ven­ dar­ima­lokal­ no­upo­ rab­ no­vred­ nost­le­zno­ traj meja­raz­ šir­ je­ no­ sti­dolo­ če­ ne­ ga­jezi­ ka.­Zunaj­tega­območ­ ja­endo­ nim­nima­endo­ nim­ ske­upo­ rab­ ne­vred­ - no­ sti.­Sklad­ no­s­tem­je­nemš­ ko­ime­Donau­nemš­ ki­endo­ nim­za­celot­ no­reko,­ven­ dar­zunaj­nemš­ ke­ ga jezi­ kov­ ne­ ga­oko­ lja­nima­upo­ rab­ ne­vred­ no­ sti. » Bis tv o ra z lik je v ra z mer ju med i me no m in poja vom ter v na či n u in ter pre ta ci je. Neka te ri meni jo, daso ime na ko t so Dona va, Alp e a li Sever no mor je mise l ni o zi ro ma so cia l ni kon s trukt, ki je nas tal v na ših gla vah, in o bsta ja jo pre d vs em zato, ker dogo vor no o zna ču je jo dolo če ne geo gra f ske poja ve. Zago to - vo drži, da so poi me no va na reka več ko t le mimo teko ča voda, poi me no va no goro v je več ko t le sk u pek ka me n ja in poi me no va no mor je več ko t vod na gla di na , na ka te ro lah ko zre mo z ene o d o bal. Ljud je so jim na mre č o b nara v ni h zna čil no s tih vd ih ni li no vo, člo veš ko vre d nos t. Tud i če vz a me mo, da gre za mise l ne kon s truk te, so ti dobi li i me na zara di potre be po i den ti fi ka ci ji poja va. Bis tv o je tore j, da je pojav poi me no van , ne gle de na to, a li ver ja me mo, da gre za kon s trukt a li ne (W oo d man 2009b). Pri tem se zd i na j po memb ne j še ra z li ko va n je med o bsto jem dolo če ne ga en do ni ma in n je go vo ustre zno um e s ti tv i jo v pro s to r u. Dona u je ne mš ki en do ni m za celo ten tok reke o d i zv i ra v Nem či ji do i zli va na obm oč - ju ro mu n sko -ukra jin ske meje. Tovrs t no doje ma n je je o paz no na zem lje vi dih v majh ni h meri lih, k jer ra z po lož lji vi pro s tor dopuš ča le zapis i me na v ene m sa mem jezi k u. Na ne mš ki h pre gled ni h zem lje vidih je reka zapi sa na le v ne mš či ni ko t Dona u, četu di i me zelo ver jet no ni loci ra no na o bm oč ju ne mš ke ga govor ne ga o bm oč ja. Podob no je i me reke i zključ no v ma dž ar š či ni a li s lo vaš či ni zapi sa no na madž arski h in s lo vaš ki h pre gled ni h zem lje vi dih. Gre tore j za jezi ko v no pro b le ma ti ko , ki nika kor ne o pre de lju je poses ti ali i zp o s tav lja o ze melj ski h zah tev. Ko pa se meri lo pove ča in se poja vi pro s tor za vp is dodat ni h i men ,je mož no in v bis tvu n uj no up o ra b ni ka se z na ni ti z dejs tv om, da ne mš ki en do ni m ni ma no be ne up o ra b ne vlo ge vzd olž re č ne ga toka na Slo vaš ke m, Madž ar ske m, Hrvaš ke m ter v Sr bi ji, Bol ga ri ji in Romu ni ji,kjer se ko t up o ra b ni en do ni mi pojav lja jo i men ske o bli ke Du na j, Du na , Du na v in Du nărea (W oo d man 2009b). En do ni m ske ra z li či ce se si cer o d loka ci je do loka ci je ra z li k u je jo, ven dar se en do ni m v do lo če ne m jezi k u up o ra b lja za poi me no va n je celot ne ga poja va. Zato za dolo čen jezik ni mož no doje ma n je dolo - če ne ga i me na v s mi s lu s pre mi n ja n ja n je go ve ga s ta tu sa o d en do ni ma k ek so ni mu, in o bra t no . Iz tega 24 je na pri me r u Dona ve mogo če poteg ni ti sk lep, da i ma poi me no va n je reke v ra z lič ni h jezi ko v ni h oko - ljih, ki se vrs ti jo vzd olž n je ne ga toka , zna čaj en do ni ma tako v ne mš ke m ko t v s lo vaš ke m, madž ar ske m, hrvaš ke m, sr b ske m, bol gar ske m in ro mu n ske m jezi k u (W oo d man 2009b). Sta tus ekso ni ma pa i ma s lo - ven sko i me Dona va, ki ga up o ra b lja mo …od zu na j», sa j reka ne teče sko zi na šo drža vo. Zna čil no je, da so v mno gih jezi ki h ekso ni mi pose bej pogo s ti za poi me no va n je pro s tra ni h poja vov, ki se ra z pro s ti - ra jo prek o ze melj več držav, pri čemer s lo ven ski ekso ni mi niso nika kr šna i zje ma. Temu ug o var ja Jor dan (2009). Po n jem i ma jo o bču tek o ze melj ske pri pad no s ti a vtoh to ni pre bi val - ci, pa tud i ose be, ki so bile v do lo če ne m pro s to r u so cia li zi ra ne in so ga poz ne je zapu s ti le, ter ljud je, ki so se nan j tesno in čus tv e no na ve za li v zre lih letih. Ta o bču tek se pra vi lo ma lah ko pri do bi sa mo za del pre k mej ne ga poja va, ne pa na pri mer za Alp e ko t celo to, za celo ten tok reke Dona ve a li za vs e o ba le Sever ne ga mor ja, da ne govo ri mo o o ba lah o cea no v. Obču tek pro s tor ske i den ti te te pa se lah ko nana - ša na pokra ji ne in drža ve, ki so lah ko bolj pro s tra ne ko t pre k mej ni geo gra f ski poja vi. Po Jor da n u je povs em mogo če, da bodo neko č Ev ro pej ci ra z vi li o bču tek pro s tor ske i den ti te te za celot no Ev ro po. O kon kre t ne m i dej ne m ra z ha ja n ju pa ra z miš lja tako le: …–Ko­Dona­ va­pri­ te­ če­iz­Avstri­ - je­na­Slo­ vaš­ ko­in­naprej­na­Madžar­ sko,­jo­Nem­ ci­še­ved­ no­lah­ ko­ime­ nu­ je­ jo­Donau­(saj­gre­še­zme­ raj za­isti­pojav),­ven­ dar­v­nas­ prot­ ju­z­Nem­ či­ jo­in­Avstri­ jo­tam­nima­več­sta­ tu­ sa­endo­ ni­ ma.­Donau­je­endonim samo­za­odsek­reke­v­Nem­ či­ ji­in­Avstri­ ji,­med­ tem­ko­sta­na­Slo­ vaš­ kem­in­Madžar­ skem­odgo­ var­ ja­ jo­ ča endo­ ni­ ma­Dunaj­in­Duna.­Sku­ paj­ima­Dona­ va­zago­ to­ vo­vrsto­endo­ ni­ mov,­ven­ dar­ima­vsak­med­nji­ mi tak­ šen­sta­ tus­le­na­odse­ ku,­kjer­teče­prek­ozem­ lja,­pose­ lje­ ne­ ga­z­go­ vor­ ci­v­urad­ nem­ali­na­širo­ ko­uve­ - ljav­ lje­ nem­jezi­ ku.­Kate­ ri­pa­je­urad­ ni­ali­na­širo­ ko­uve­ ljav­ lje­ ni­jezik­v­obal­ nih­vodah­Sever­ ne­ ga­mor­ ja? Z­vi­ di­ ka­poi­ me­ no­ va­ nja­morij­bi­lah­ ko­priš­ lo­do­oze­ melj­ ske­ ga­pre­ kri­ va­ nja­endo­ ni­ mov:­nemš­ ko­ime­Nord­ - see­bi­bil­endo­ nim,­ki­bi­segal­vse­do­bri­ tan­ ske­oba­ le.­Ali­bi­to­ustre­ za­ lo­temelj­ ni­ide­ ji­endo­ ni­ ma,­po kate­ ri­gre­za­doma­ čin­ sko­izvor­ no­ime? –» (J or dan 2009). Za Jora da na so Alp e dejan sko en sa m geo gra f ski pojav, ki pa teme lji le na tek ton ske m kri te ri ju, zato gre pra v za pra v za mise l ni kon s trukt. Pogor je v bis tvu ses tav lja jo šte vil ne pode no te, ki se gle de na na j ra z lič ne j še eko loš ke dejav ni ke med se boj lah ko kar pre cej ra z li k u je jo. Ta ra z lič nos t se o dra ža v poi me no va n jih ra z lič ni h pode no t, i me ni h dolin in gor ski h sk u pin a li kar celih goro vij. Tako i ma jo na pri mer pre bi val ci Dolo mi tov o bču tek pri pad no s ti le za del Dolo mi tov a li v na j bolj šem pri me r u za Dolo mi te ko t celo to, ne pa tud i za na pri mer Du na j ski gozd, četu di s ta o ba poja va del is tega goro v ja, to je Alp. Pre bi val ci dolo če ne ga hrvaš ke ga o to ka i ma jo na pri mer o bču tek o ze melj ske pri pad - no s ti za n ji hov matič ni o tok , matič no sk u pi no o to ko v a li del mor ja na o bm oč ju okro g n jih, zago to vo tud i za Hrvaš ko ko t n ji ho vo drža vo, ne pa tud i za nas pro t no , i ta li jan sko o ba lo Jadran ske ga mor ja. Pre bival - ci v Do na vi ni del ti i ma jo lah ko o bču tek o ze melj ske pri pad no s ti do poplav ne pokra ji ne vzd olž re č ni h roka vov, ki se i zli va jo v Čr no mor je, ne pa tud i za o zko doli no vzd olž zg or n je ga toka is te reke nek je na Bavar - ske m a li v Av s tri ji. Raz pra ve o pre d s tav lje ni h o dp r tih dile mah še ved no živah no pote ka jo. Pra v za pra v ne mine leto, da se čla ni Delov ne sk u pi ne za ekso ni me ne bi sre ča li in i zm e n je va li pogle dov. Ob tem se soo ča jo z no - vi mi in no vi mi dile ma mi ter vztra j no bru si jo o bsto je če defi ni ci je, tako da nene h no pri pra v lja jo pre d lo ge poso dob lje ni h defi ni cij. Nji ho va pot do more bit ne uv e lja vi tv e pa je zah tev na . Vede ti je tre ba, da so veljavne , to je v ura d ni h dok u men tih o bjav lje ne defi ni ci je po nara vi zelo o dp or ne in so za n ji ho vo more bit no s pre - mem bo potre b ni moč ni , v čim več ji meri poe no te ni ar gu men ti, za ka te ri mi s to ji veči na s tro ko v ne jav no s ti. 2.3 NAčE LA RABE EKSO NI MOV Na bolj a li man j pogo s to ra bo ekso ni mov, ki se o dra ža v ra z mer jih med up o ra b lja ni mi i zv ir ni mi in podo ma če ni mi o bli ka mi posa mez ni h zem lje pi sni h i men , vpli va vrs ta dejav ni ko v. Jor dan (2003), ki i zh a - ja i z pre d po s tav ke , da lah ko ra ba ekso ni mov laj ša med se boj no ko mu ni ka ci jo, pri čemer se je tre ba i zo gi ba ti more bit ni m ne ga tiv ni m, zla s ti poli tič ni m pos le di cam, jih je ra z čle ni l v šes t glav ni h sk u pin . Pri la go di ti jih je mogo če tud i s lo ven ski m ra z me ra m. 25 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk Prvo sk u pi no s šti ri mi pod sk u pi na mi ses tav lja jo dejav ni ki , pove za ni s poi me no va ni m poja vom a li o bjek tom: •  pomen poja va a li o bjek ta: •  več ji in pomemb ne j ši ko t je pojav a li o bjek t, pogo s te je se zan j up o ra b lja podo ma če na o bli ka ; k po - do ma či tv am so bolj na g n je na pogo s te je ra b lje na i me na ; •  ra bo podo ma če ni h i men ski h o blik zah te va jo več ji geo gra f ski poja vi, ki se ga jo čez več jezi ko v ni h obm o čij (z na čil ni pri me ri so zem lje pi sna i me na Hima la ja, Dona va, Saha ra in (p o kra ji na ) Sud an ); •  nara v ne o zi ro ma druž be ne zna čil no s ti poja va a li o bjek ta: •  an tro po ge ni in druž be ni poja vi ter o bjek ti (na pri mer mes to, nase lje, up ra v na eno ta) so bis tv e no bolj pove za ni z do lo če no k ul tu ro (in jezi ko m) kakor nara v ni , ki tud i niso veza ni na držav ne in jeziko v - ne meje; ker so n ji ho va i me na pogo s to več be se d na , ses tav lje na i z las t noi men ske in o bč noi men ske ses ta vi ne , kar k li če jo po pre va ja n ju; •  ra z da lja med poja vom a li o bjek tom in up o ra b ni ko vo sk up nos t jo: •  več ja ko t je ra z da lja, man j je podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men ; •  izv or no s lo ven ska in podo ma če na zem lje pi sna i me na so Slo ven cem dobro zna na za poi me no va - nje mno gih poja vov in o bjek tov na zamej ski h o bm oč jih v Ita li ji, Avstri ji in na Madž ar ske m, pa tud i v n ji ho vem zaled ju ter v bli ži ni meje na Hrvaš ke m; •  polo žaj poja va a li o bjek ta na časo v ni osi : •  ra z li ko va ti je tre ba med o bsto je či mi in i zg i n u li mi o bjek ti; •  obsto je či o bjek ti i ma jo vs e lej en do ni m sko i men sko ra z li či co; •  zg o do vin ske drža ve in up ra v ne eno te (na pri mer Rim sko cesars tv o, Bizan tin sko cesars tv o, Oto - man sko cesars tv o, Habs bu rš ko cesars tv o, kron ska deže la Habs bu rš ke ga cesars tv a Gali ci ja, Tavri ja, ki je o bs e ga la polo tok Kri m in n je go vo o bal no zaled je) ter an tič na mes ta in n ji ho ve ra z va li ne (na pri mer Mike ne , Kno sos , Kar ta gi na , Abu Sim bel) v glav ne m ni ma jo so dob ni h en do ni mov, a mp ak v na j bolj šem pri me r u zg o do vin ske en do ni me (na pri mer Imp e ri um Roma n um, Devlet-i ʿAliyy e-y i ʿO smâ ni yy e) a li pa so so dob ni en do ni mi ne u s tre z ni in niso pove za ni z zg o do vin ski m o bjek tom (na pri mer na mes tu nek da n je Tro je je danes vas , i me no va na His sar lık), zato je zan je na j bo lje up ora b - lja ti ekso ni me, ki so v re d ki h pri me ri h lah ko povs em i den tič ni , pra vi lo ma pa so v za pi s u veli ko bliž je zg o do vin ski m en do ni mom (na pri mer Akro ko rin t za Akrok órin t hos , Ap o lo ni ja za Ap ol lo nia , Efez za Eph e sos , Kno sos za Knos ós, Per ga mon na me s to so dob ne ga tu rš ke ga en do ni ma Ber ga ma). Dru go sk u pi no z dv e ma pod sk u pi na ma ses tav lja jo dejav ni ki , pove za ni z je zi ko v ni mi las t nos t mi i zv ir - ne ga i me na : •  jezi ko v na s truk tu ra i zv ir ne ga i me na : •  več be se d na i me na z o bč noi men ski mi ses ta vi na mi so bolj na g n je na k po do ma če va n ju, sa j se o bč - noi men ske ses ta vi ne lah ko pre ve de jo; •  las t noi men ske ses ta vi ne je v mno gih pri me ri h tre ba pri la go di ti, deni mo i z sa mo s tal ni š ke o bli ke v pri - dev ni š ko , a li o bra t no ; •  pisa va i zv ir ne ga i me na : •  ker tran skri bi ra ne ga a li tran s li te ri ra ne ga i zv ir ne ga i me na matič na jezi ko v na sk up nos t ne pre poz - na va več za en do ni m, čepra v je lah ko še ved no tako o pre de lje no , ni več jih pomi s le ko v za vp e lja vo podo ma če ne ga zem lje pi sne ga i me na ; •  tran s li te ri ra na i me na se pogo s te je podo ma ču je jo tud i zara di pra vo pi sni h pra vil. V tre t ji sk u pi ni s tre mi pod sk u pi na mi so dejav ni ki , ki o pre de lju je jo o dnos med i zv or no in cilj no jezi - ko v no sk up nos t jo: •  jezi ko v ni o dnos med i zv or ni m in cilj ni m jezi ko m (v klju ču je tud i dejav ni ke dru ge sk u pi ne ): •  bolj ko t s ta pomen in jezi ko v na s truk tu ra i zv ir ne ga i me na ra zum lji va govor cu cilj ne ga jezi ka in lažja ko t je n je go va pra vil na i zg o var ja va, man j ša je potre ba po podo ma če va n ju; •  kul tu r ni (zu na j je zi ko v ni ) o dno si med i zv or no in cilj no jezi ko v no sk up nos t jo: •  tesne j še ko t so a li so v pre te k lo s ti bile k ul tu r ne (in druž be no -gos po dar ske ) vezi med o be ma sk up no - stm a, več je podo ma če ni h zem lje pi sni h i men i z i zv or ne ga jezi ka in pogo s tej ša je n ji hova ra ba; 26 •  pre s tiž nos t, ko mu ni ka cij ska vre d nos t i zv or ne ga jezi ka : •  ker so ljud je na g n je ni k up o ra bi dolo če ne ga pre s tiž ne ga, še bolj pa k v s ve tov ni ko mu ni ka ci ji na širo ko uv e ljav lje ne ga jezi ka , so en do ni mi i z an gleš či ne , fran coš či ne (ki je o b nek da n ji pre s tiž ni vlogi ura d ni jezik v ne ka te ri h ko mu ni ka ci jah, deni mo v pošt ne m pro me tu), pa tud i i z neka te ri h dru gih pre - stiž ni h jezi ko v sk up no s ti s po memb no k ul tu r no in zg o do vin sko dediš či no (na pri mer i z i ta li jan š či ne , šp an š či ne , na o bm oč ju sre d n je Ev ro pe ne mš či ne in v Pa non ske m ni žav ju madž ar š či ne ) man j pod - vr že ni podo ma če va n ju. Če tr to sk u pi no z dv e ma pod sk u pi na ma ses tav lja jo dejav ni ki , pove za ni z me di ji: •  up o ra b lje na ko mu ni ka cij ska sre ds tv a (p re d s tav lje ni s ta dv e skra j no s ti): •  v kar to gra f ski h i zd el ki h, na me n je ni h man j šte vilč ni in bolj i zo bra že ni cilj ni jav no s ti, dolo ča jo polo - žaj poja va a li o bjek ta na zem lje vi du ne le i me na , a mp ak tud i kar to gra f ski zna ki ; ker i zg o var ja va pri in ter pre ta ci ji zem lje vi da ni pomemb na , so podo ma če na tuja zem lje pi sna i me na na zem lje vi dih sora z - mer no malo pomem ben del n ji ho ve vs e bi ne (d ru ga če je, če so re fe ren č ni vir za geo gra f ske učb e ni ke , lek si ko ne , en ci k lo pe di je, dru ge pub li ka ci je); •  v go vo r u je i zjem no pomemb na i zg o var ja va, pri čemer se pora ja vp ra ša n je s po so b no s ti pra vil ne izg o var ja ve i zv or ne ga i me na in o b tem dile ma, a li ni mor da var ne je up o ra bi ti n je go ve podo ma če - ne o bli ke , tud i zato, ker lah ko sk la n ja ne in pri dev ni š ke ori gi na l ne o bli ke (s e ve da ne i z an gleš či ne , ki teh o blik ne poz na ) zv e ni jo nena vad no (č e se jih s ploh zave da mo); ka dar je dolo če no podo ma - če no i me dobro uv e ljav lje no , lah ko ra ba ori gi na l ne ga i me na (na pri mer Lis boa na me s to Liz bo na ) daje vtis pre cejš n je ra z gle da no s ti a li pa ra v no nas pro t no (na pri mer ra ba i me na Vil lach na me s to Beljak ); •  na men ko mu ni ka cij ske ga sre ds tv a: •  če ko mu ni ka ci ja pote ka v glav ne m zu na j o bm oč ja i zv or ne jezi ko v ne sk up no s ti, je pogos t nos t ra be podo ma če ni h zem lje pi sni h i men več ja; •  če ko mu ni ka ci ja pote ka na o bm oč ju zno tra j i zv or ne jezi ko v ne sk up no s ti, je pogos t nos t ra be podo - ma če ni h zem lje pi sni h i men man j ša; •  več ja ra ba podo ma če ni h zem lje pi sni h i men je v šol ski h pub li ka ci jah, na pri mer v šol ski h kn ji gah in na šol ski h zem lje vi dih; •  man j ša ra ba podo ma če ni h zem lje pi sni h i men je v pub li ka ci jah, na me n je ni h orien ta ci ji, na pri mer na ces t ni h zem lje vi dih, topo gra f ski h zem lje vi dih v ve li ki h meri lih in na vi ga cij ski h zem lje vi dih. Peto sk u pi no s tre mi pod sk u pi na mi ses tav lja jo dejav ni ki , pove za ni z zna ča jem o zi ro ma ra v n jo ko mu - ni ka ci je: •  ura d ni a li ne u ra d ni zna čaj ko mu ni ka ci je: •  v ura d ni ko mu ni ka ci ji je ra ba podo ma če ni h zem lje pi sni h i men re d ke j ša; •  znans tv e ni a li poljud ni zna čaj ko mu ni ka ci je: •  v znans tv e ni ko mu ni ka ci ji je ra ba podo ma če ni h zem lje pi sni h i men re d ke j ša; •  ozra č je ko mu ni ka ci je: •  če se o br ne mo na dobre ga pri ja te lja, nas ni s tra h, da bi se zara di more bit ne na pač ne i zg o var ja ve ime na osra mo ti li; •  v ura d ni h ra z go vo ri h a li na i zp i tih se sk u ša mo i zog ni ti ne go to vo s ti; •  na s plo šno velja, da se je v po lo ža jih, ko nek do hoče biti pose b no pri ja zen , če želi neko ga pre pri - ča ti za so de lo va n je, če se želi i zog ni ti s la bim o bčut ko m a li če ni pre pri čan o ose b ni h na g n je n jih sogo vor ni ka , ra bi podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men bolje i zo gi ba ti. Zad n jo, šes to sk u pi no ses tav lja jo dejav ni ki , pove za ni s cilj no jav nos t jo: •  jezi ko v no o bz or je jav no s ti: •  ra bi podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men se je bolj ko t v eno je zič ni jav no s ti tre ba i zo gi ba ti v več - je zič ni , kar velja tako za pisno ko t govor no ko mu ni ka ci jo, pa tud i za kar to gra f sko , zato na j bi bili med na ro d ni jav no s ti na me n je ni a tla si bre z ekso ni mov, tud i če so pri pra v lje ni v si cer na j bolj ra z šir - je ne m, to je an gleš ke m s po ra zu me val ne m jezi k u. 27 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk Kljub ra z lič ni podro b no s ti pri ka zov v po sa mez ni h a tla si h že bežen pre gled naka zu je, da na na če - la podo ma če va n ja bolj ko t ra z lič nos t kri te ri jev vpli va vrs ta a tla sa , na pri mer s plo šni a tlas , šol ski a tlas , avtoa t las , pomor ski a tlas , temat ski a tlas À Podo ma če na tuja zem lje pi sna i me na so pogo s tej ša v šol - ski h in s plo šni h a tla si h z zem lje vi di v man j ših meri lih, ki pre d s tav lja jo cel s vet a li posa mez ne celi ne , pra vi lo ma se up o ra b lja jo tud i v o tro š ki h pub li ka ci jah. Med dejav ni ki ra be podo ma če ni h tujih zem lje pi - sni h i men v a t la si h, zla s ti z vi di ka n ji ho ve ga krei ra n ja, o hra n ja n ja in ustre z no s ti zapi so va n ja, je tre ba izp o s ta vi ti še dv a: pri pra vo pub li ka ci je zno tra j dolo če ne založ be, ki lah ko ra bo teh i men pogo ju je z us - kla je nos t jo v mo re bit ni h pre d hod ni h i zd a jah a li n je ni h lek si ko ni h in s lo var jih, ter ses ta vo a vtor ske eki pe, ki se o dra ža v ra z lič ni i zku še no s ti ter bolj ši a li s lab ši usp o so b lje no s ti, vs aj delo ma pa tud i v ose b ni na g - nje no s ti do bolj a li man j i zd at ne ga podo ma če va n ja tuje ga i me n ja. V pre ve de ni h a tla si h pri ha ja jo na plan še neka te ri pomemb ni dejav ni ki podo ma če va n ja i men . Ko re dak ci ja ugled ne kar to gra f ske hiše pri pra v lja ori gi na l no ra z li či co a tla sa , vs a i me na ra z vr s ti v po men - ske tipe, neka te re med n ji mi pa sk lad no z ra z lič no pomemb nos t jo poja vov še na da lje ra z čle ni na bolj in man j pomemb ne , kar i zra zi z ra z lič no veli ki mi črka mi. Tak šno ra z vrš ča n je je vs aj delo ma s ub jek tiv - no , kar doka zu je jo pri mer ja ve med posa mez ni mi a tla si , ven dar o bi čaj no zapi si z ve li ki mi črka mi s pod bu ja jo podo ma če va n je i men , sa j na j bi šlo za na j bolj pomemb ne poja ve. Ti so pra vi lo ma pre d s tav lje ni tud i na uv od ni h pre gled ni h zem lje vi dih cele ga s ve ta in zem lje vi dih posa mez ni h celin , k jer so zara di poman j - ka n ja pro s to ra na vad no že v ori gi na lu zapi sa ne le podo ma če ne o bli ke i men , kar se ve da vpli va tud i na pre vo de in pri re d be dolo če ne ga a tla sa v ra z lič ne jezi ke . Če pa je na pre gled ni h zem lje vi dih up o ra b lje - no dolo če no podo ma če no i me, se ga že zara di eno t ne ga pri s to pa pra vi lo ma zapi še tud i na podro b ne j ših re gio na l ni h zem lje vi dih, na ka te ri h je pri nas o bi čaj no zapi sa no v o b li ki en do ni m sko -ek so ni m ske dv oj - ni ce. Če se tak šno podo ma če no i me poja vi v več a tla si h, se že toli ko uv e lja vi, da se lah ko zač ne up o ra b lja ti tud i v dru gih oko liš či na h. Zna či len je pri mer Veli ke ga dru žin ske ga a tla sa s ve ta (DZS 1992), ki je bil pri pra v ljen na pod la gi ita li jan ske ga ori gi na la. Ker so i ta li jan ski cilj ni pub li ki pomen sko dobro ra zum lji va šp an ska , por tu gal ska in fran co ska zem lje pi sna i me na , so poleg matič ni h držav tud i na o bm oč jih z n ji ho vo ra bo v La tin ski Am e - ri ki in pone ko d v Afri ki i ta li jan ski ekso ni mi ra z me ro ma re d ki , na dru gi s tra ni pa so zelo pogo s ti na o bm oč jih držav s s lo van ski mi jezi ki , zla s ti v Ru si ji, Ukra ji ni in na Polj ske m, ki so i ta li jan ski m up o ra b ni ko m s labš e ra zum lji vi. Za s lo ven sko cilj no pub li ko je polo žaj se ve da ra v no o bra ten , zato je bilo mogo če dober s lo - ven ski a tlas pri pra vi ti le s te me lji to re dak cij sko pre de la vo, to je z do da ja n jem potre b ni h podo ma če ni h imen in i zpuš ča n jem ne po tre b ni h. V zv e zi s po ra z lič ni mi tipi črk pre poz na v ni mi pomen ski mi tipi i men velja o me ni ti, da se pri posa - mez ni h pomen ski h zv r s teh re dak cij ske eki pe ori gi na l ni h ra z li čic a tla so v o bi čaj no o dlo ča jo za ra z lič ne stop n je podo ma če va n ja. Tako so neka te ra i me na , zla s ti i me na držav, celin , o cea no v, mori j, pod mor - ski h re lie f ni h o blik , poja vov na o zem ljih zu na j s uv e re no s ti posa mez ni h držav in tud i zg o do vin ska i me na zapi sa na i zključ no v po do ma če ni o bli ki , neka te ra dru ga, zla s ti i me na up ra v ni h eno t ter o bjek tov nara v - ne in k ul tu r ne dediš či ne pa i zključ no v ori gi na l ni . Ker pri re je val ci a tla so v v dru ge jezi ke pra vi lo ma pre cej sle po s le di jo ori gi na l ni m pre d lo gam, se lah ko tud i v tak šni h pri me ri h šte vi lo podo ma če ni h i men (ne kri - tič no ) pove ča. Kot ra z me ro ma nena va den dejav nik pove ča ne ra be podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men v s lo - van ski h drža vah z la ti ni č ni mi pisa va mi ter pose b ni mi črka mi za šum ev ce (Č eš ka , Slo vaš ka , Slo ve ni ja, Hrvaš ka , delo ma Srbi ja in Črna gora ) lah ko o pre de li mo pro b le ma tič no lati ni za ci jo i men v ne ka te ri h vzh od - noe vro p ski h drža vah. Ukra ji na in Bol ga ri ja s ta z na j no vej ši mi lati ni za cij ski mi k lju či (B ol ga ri ja že dru gič po letu 1972) pre d la ga li tran s li te ra ci ji bre z črko v ne ga zapi sa šum ev cev, pa tud i ra bo gra fe ma k h za h, kar v dru gih s lo van ski h drža vah delu je tuje, ko t da bi bilo pre čr ko va n je i zv e de no prek tre t je ga, to je 28 Sli­ ka­1:­V­šol­ skih­atla­ sih­je­stop­ nja­podo­ ma­ če­ va­ nja­pra­ vi­ lo­ ma­več­ ja­kot­v­splo­ šnih.­Ime­ na pomembnej­ ših­poja­ vov­so­zapi­ sa­ na­z­več­ ji­ mi,­dobro­pre­ poz­ nav­ ni­ mi­črka­ mi­(At­ las­sve­ ta za­osnov­ ne­in­sred­ nje­šole­2005).­ P 29 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk an gleš ke ga jezi ka . Tako se na pri mer ukra jin sko mes to Čer ni v ci (ne ko č je bil zan j uv e ljav ljen s lo ven - ski ekso ni m Črno vi ce) po no vih pre čr ko val ni h pra vi lih zapi še Ch er ni vt si , Lohvyc ja Lok hvyt sia , Voro ž ba Voro zh ba in Zapo ri žž ja (p o s lo ve n je no Zapo ro ž je i z r us ke ga Zapo ro ž'e) Zapo ri zhzh ya, bol gar sko mes to Hasko vo pa po no vem Kh a sko vo, Kar dž a li Kŭ rdz ha li, Šum en Shu men , Tar go vi šte Tŭ rgo vis h te in Vra - ca Vra t sa . Ker so taki zapi si za jav nos t v na šte tih drža vah tež ko s pre jem lji vi, je pri ča ko va ti, da so bodo vs aj pomemb ne j ši nara v ni poja vi in več ja nase lja zapi so va li (tud i) v po do ma če ni o bli ki , s tem pa se bo šte vi lo ekso ni mov pre cej pove ča lo. Raba več be se d ni h ekso ni mov je man j poe no te na in man j s ta bil na . Up o ra b lje na ra z li či ca i me na je lah ko pos le di ca zaves t ne o dlo či tv e a li ra z lič ne i zku še no s ti posa mez ne ga pre va jal ca. Med tem ko se za bolj zna na i me na , ko t na pri mer za se ver noa me ri š ko pogor je Rocky Moun tains , poe no te no up o ra b - lja podo ma če na o bli ka Ska l no goro v je, se pri man j zna ni h i me ni h pojav lja jo ra z lič ne , vč a si h celo a bsu rd ne podo ma če ne o bli ke , ko t na pri mer Men ta vaj ski o to ki , Otoč je Men ta wai , Oto ki Men ta wai in celo Oto ki Kepu la uan Men ta wai za in do ne zij sko o toč je juž no o d Sum a tre , ori gi na l no poi me no va no Kepu la uan Men - ta wai (ke­ pu­ la­ uan v in do ne zijš či ni pome ni o toč je). Ker lah ko na ta na čin pri ha ja do nena d zo ro va ne ga …b o ga te n ja» topo ni m ske zak lad ni ce, tovrs t na pre va jal ska prak sa ni zaže le na (W oo d man 2003). To se ve - da ne pome ni , da se je ra bi več be se d ni h podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men potre b no povs em o dre či. Tako je na pri mer ra ba tadž iš ke ga ori gi na l ne ga i me na Vilo ya ti Mu kh to ri Kŭh i s to ni Badaks hon , ki ga veči - na up o ra b ni ko v poz na ko t Gor n ji Badah šan , v ve či ni jezi ko v povs em ne prak tič na . V na ve de ne m pri me r u je podo ma če no i me pre v ze to in zatem pri la go je no prek tre t je ga jezi ka , kon kre t no prek r uš či ne . Poi me no va ni poja vi in o bjek ti zu na j držav ne s uv e re no s ti se pojav lja jo na Antark ti ki , na o cean ske m dnu, ne na zad n je tud i na povr ši ni Lu ne , Mar sa , Vene re in neka te ri h dru gih veso lj ski h teles . V to sk u - pi no v šir šem s mi s lu s pa da jo tud i i me na pla ne tov, n ji ho vih sa te li tov, pla ne toi dov, ko me tov, as te roi dov, meteo roi dov, zv ezd, o zv ez dij, galak si j. V zv e zi s poi me no va n ji geo gra f ski h poja vov zu na j s uv e re no s ti posa mez ni h držav se o dp i ra neka j na čel ni h dilem, ki vpli va jo na n ji ho vo pri pad nos t k po do ma če ni m ali ori gi na l ni m zem lje pi sni m i me no m o zi ro ma ekso ni mom a li en do ni mom: …Ka­ te­ re­obli­ ke­stan­ dar­ di­ zi­ - ra­ nih­imen­in­v­ka­ te­ rem­jezi­ ku­pred­ stav­ lja­ jo­ekso­ ni­ me­in­kate­ re­ne?­Ali­so­vsa­ta­ime­ na­ekso­ ni­ mi?­Ali ima­ jo­pred­ nost­ime­ na­v­urad­ nih­jezi­ kih­Zdru­ že­ nih­naro­ dov­ali­v­de­ lov­ nih­jezi­ kih­Zdru­ že­ nih­naro­ dov? Ter,­ali­ima­ jo­ime­ na­v­vseh­jezi­ kih­enak­hie­ rar­ hič­ ni­polo­ žaj­in,­ali­niso­mor­ da­zara­ di­tega­endo­ ni­ mi? » (H or ňansk ý 2000, 77). V s lo ven ski h ra z me ra h je pomem ben dejav nik podo ma če va n ja tujih zem lje pi sni h i men časo pis je. Ker v n jem vs a ko d ne v no s pre m lja jo in ko men ti ra jo ak tu al ne dogod ke z vs e ga s ve ta, se no vi nar ji pri zapi so va n ju zem lje pi sni h i men pogo s to zna j de jo v za gat ni h polo ža jih. Podob no velja za lek tor je, ki se opi ra jo na pra vo pi sna na vo di la, žal pre več kra t tud i na las t ne o bčut ke . Zla s ti veli ke so teža ve z za pi so va n jem ara b ski h i men , k jer je v zad n jih dese t let jih tud i na j več kri z - ni h žari šč. Zato ni čud no , da se je v tem čas u moč no pove ča lo šte vi lo podo ma če ni h i men v Ira k u, Ira n u, Afg a ni s ta n u, Paki s ta n u, se ver ni Indi ji, Libi ji, Liba no n u in Iz rae lu (zla s ti na tam ka jš n jem Zahod ne m bre gu s pa le s tin sko sa mou pra vo), sa j bi bili zapi si i men z up o ra bo vs eh dia kri tič ni h zna men j pov pre č ne mu bra l cu nera zum lji vi. Ven dar so podo ma či tv e s lo ven ske mu bra ls tvu pri la go je ne bolj v poe no s tav lje ne m zapi s u ko t v zv e s ti i zre ki , sa j bi bila pre bra na i zg o var ja va podo ma če ni h o blik i men a vtoh to ne mu pre - bi vals tvu veči no ma nera zum lji va. Prak sa podo ma če va n ja zem lje pi sni h i men prek časo pis ja i ma se ve da dol go tra j no tra di ci jo. Mor da še na j bolj o paz ne so n je ne pos le di ce v šte vil ni h podo ma če ni h i me ni h v Li bi ji, Eg ip tu, Sud a n u in Etio pi - ji, deže lah, k jer so že pre d 2. s ve tov no voj no , med n jo in ne po sre d no po n jej pote ka li hud i vojaš ki s po pa di, pra vi lo ma pove za ni s ko lo nia li s tič ni mi tež n ja mi. Ker so o tem na ši časo pi si ves t no poro ča li, pri čemer so v več ji meri kakor dan da nes pre v ze ma li ko lo nia l na i me na , se je v teh drža vah o hra ni lo mno go ekso - ni mov, pre v ze tih prek an gleš či ne o zi ro ma i ta li jan š či ne . Na ra bo podo ma če ni h a li i zv ir ni h tujih zem lje pi sni h i men lah ko vpli va tud i vrs ta bese di la, ki lah ko gle de na nas lov ni ka in na men zah te va več jo a li man j šo s top n jo zem lje pi sne dolo če no s ti, lah ko pa up o - ra b ni k u pri i zb i ri puš ča več mane ver ske ga pro s to ra (Š a bec 2003). Iz ključ na ra ba ori gi na l ni h o blik i men 30 lah ko pri ne poz na val cih posa mez ni h jezi ko v pos lab ša ra zum lji vos t bese di la, ra zen v pri me r u usta lje - ni h, s plo šno zna ni h i men , ena ko pa se lah ko zg o di pri uv a ja n ju podo ma če ni h o blik man j zna ni h i men , na pri mer i me na Kum bri ja za an gleš ko pokra ji no Cum ber lan d, ka te re i den ti te ta je, ra zen poz na val cem, povs em zameg lje na . Za ra di poli tič ne o bčut lji vo s ti ra be podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men se vs e lej pora ja vp ra ša n je, ali pre d no s ti n ji ho ve ra be o dteh ta jo more bit no pov zro ča n je poli tič ne ga in /ali k ul tu r ne ga vz ne mir ja n ja.Nobe - ne ga dv o ma ni , da si je tre ba kakr šno ko li tovrs t no tv e ga n je nene h no pri za de va ti zm an j ša ti na mini mum. To je mogo če dose či z up o šte va n jem nas led n jih pri po ro čil (J or dan 2000, 89x91), neko li ko pri la go jeni h slo ven ski rea l no s ti: •  Podo ma če na tuja zem lje pi sna i me na na j se up o ra b lja jo v o b se gu, ki so v pa da z n ji ho vim poz na va - njem pri več jem šte vi lu ra z gle da ni h lju di in v pri me r u zamej ski h i men lju di vzd olž držav ne meje. Podo ma če na i me na , ki i zg i n ja jo i z vs ak da n je ra be, velja s teht ni m ra z mi s le ko m up o ra b lja ti le v do - lo če ni h vs e bin ski h kon tek s tih ter pri s po ra zu me va n ju s s ta re j ši mi in bolje i zo bra že ni mi ose ba mi. Rabi neka te ri h s ta re j ših podo ma če ni h i men , ki jih je že zd av na j povo zil čas , se velja v ce lo ti o dp o ve da ti. Zna čil ni s lo ven ski pri me ri tak šni h i men so Kel mo ra jn za Köln, Sol no gra d za Salz bu rg, Pla ni ne za Alp e, Ad ria no pel (v ra bi je ra z li či ca Od rin ) za Ed ir ne , Mu k den za Sh en yan g. •  Ker se gos to ta podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men pra vi lo ma zm an j šu je z ra z da ljo o d domo vi ne ozi ro ma matič ne jezi ko v ne sk up no s ti, lah ko pri doma či ko mu ni ka ci ji bre z zadre ge up o ra b lja mo vs a zamej ska s lo ven ska i me na in tam ka jš n je ekso ni me, med tem ko se ra bi podo ma če ni h i men za soro d - ne o bjek te in poja ve v bolj o dd a lje ni h deže lah i zo gi ba mo. •  Z i z k ljuč no ra bo podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men ne velja pou dar ja ti zg o do vin ski h meja a li zg o - do vin ski h naro d nos t ni h ok vi ro v. To velja še zla s ti za ra bo i men na zem lje vi dih, ki pro s tor ska ra z mer ja ne d voum no o dra ža jo tud i sko zi pri z mo zg o do vin ske ga ra z vo ja. •  Bolj in dalj časa ko t je dolo čen geo gra f ski pojav o zi ro ma topo gra f ski o bjek t pomem ben , več ja je ver - jet nos t, da je n je go vo i me podo ma če no . To v prvi vrs ti velja za i me na celin , o cea no v in mori j, pa tud i za pro s tra ne poja ve, ki se ga jo čez o zem lja več držav a li več jezi ko v ni h sk up no s ti, ter za i me na držav, nji ho vih glav ni h mes t in dru gih pomemb ni h veli ki h mes t, zna ni h pokra jin , goro vij, rek in jezer . •  Med man j pomemb ni mi geo gra f ski mi poja vi in topo gra f ski mi o bjek ti so k po do ma če va n ju bolj na g - nje na več be se d na i me na s po men sko jasno o bč noi men sko ses ta vi no . Če se ta pre ve de, nas ta ne ekso ni m (na pri mer jeze ro Natron za Lake Natron , o to ki Sc illy za Isles o f Sc illy, r t York za Cape York ), v s lo ven š či ni pa pre vod o bč noi men ske bese de še pogo s te je s pre m lja popoln pre vod, tore j tud i pre - vod las t noi men ske ses ta vi ne (na pri mer Jeze ro se ver ni h jele no v za Rein deer Lake , Rt s ve te ga Vin cen ca za Cabo de Så o Vi cen te, Veli ko no č ni o tok za Isla de Pas qu a). Več be se d na i me na z o bč noi men sko ses ta vi no pogo s te je zaz na mu je jo nara v no geo gra f ske poja ve in pro ce se . V do lo če ni h oko liš či na h je pri pre va ja n ju o bč noi men ski h ses ta vin potre b na pre vid nos t, lah ko se ji je celo bolje i zog ni ti. To velja zla s ti v pri me r u ne ja sne ga i zv o ra i me na (d i le ma, a li je dolo čen pojav poi me no van po ose bi a li po čem dru gem), i men , ki i ma jo cilj ni jav no s ti bolj ra zum lji ve o bč noi men ske ses ta vi ne (z a Slo ven ce na pri mer eze ro , jezio ro , hora , pla to, tud i moun tain , sier ra , lake , lago, ri ver , r ío) in tež ko pre ve dlji vih o bč noi - men ski h ses ta vin (na pri mer r us ki h o bč noi men ski h i zra zov kr jaž, uv aly, mel ko so poč nik , zapo ved nik ). •  Podo ma če va n je i men up ra v ni h eno t je man j pri mer no , ker se , ra zen v pri me r u na j bolj zna ni h, jeziko vno že uv e ljav lje ni h eno t na j viš je ra v ni (na pri mer Gra diš čan ska , Ligu ri ja, Sp od n ja Saš ka , Kata lo ni ja, Čeče - ni ja, Dž a mu in Kaš mir , Kali for ni ja, Zahod na Avstra li ja), lah ko zame gli n ji ho va s po ro čil na vre d nos t. •  Bolj ko t je dolo čen jezik ra z šir jen med govor ci, man j ša je na če lo ma potre ba po podo ma če va n ju i men iz tega jezi ka . Naj bolj ši pri mer je se ve da an gleš či na . Tud i zato se v s lo ven š či ni neka te ra že tako re d - ka eno be se d na podo ma če na zem lje pi sna i me na i z an gleš ke ga jezi ko v ne ga oko lja poča si i zgub lja jo, na pri mer i me ni a me ri š ki h mes t Čiga go in Fila del fi ja, vs e moč ne j še so tež n je po zapi so va n ju ori gina lni h imen ski h o blik rek Mis sis si p pi (na me s to podo ma če ne ga Misi si pi) in Mis so u ri (na me s to podo ma čene - ga Mis u ri ), med tem ko neka te ra dru ga i me na , deni mo Ap a la či, Peni ni , Tem za, tud i i mena a me ri š ki h zvez ni h držav (na pri mer Alja ska , Kali for ni ja, Pen si l va ni ja, Tek sas ), še ved no , ra zen o b zaves t ne m 31 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk zapi so va n ju i men vs eh up ra v ni h eno t na zem lje vi dih ter v i me ni ki h v ori gi na l ni o bli ki , up o ra b lja mo v ena ki meri ko t pre j. To na če lo je med s lo ven ski mi govor ci man j i zra zi to i zra že no , sa j se tud i ko li či - na podo ma če ni h fran co ski h, šp an ski h in i ta li jan ski h zem lje pi sni h i men ter pogos t nos t n ji ho ve ra be nis ta bis tv e no s pre me ni li. •  Bolj ko t se dolo če no zem lje pi sno i me up o ra b lja v kon tek s tu govor ne ga in s tavč ne ga i zra ža n ja, več - ja je potre ba po n je go vi podo ma či tv i. Zato se lah ko i me na v i me ni ki h in pre gled ni cah, pa tud i na zem lje vi dih, v več jem o bs e gu zapi s u je jo v ori gi na l ni o bli ki . •  Kadar se v pi sne m bese di lu in na zem lje vi dih up o ra b lja jo podo ma če na tuja zem lje pi sna i me na , o b nji ho vi na ved bi ne bi s me le man j ka ti na ved be ori gi na l ni h i men . Ori gi na l na i me na so vs e s tran sko up o - ra b na in for ma ci ja in so lah ko pre d vs em s lab šim poz na val cem podo ma če ni h o blik i men v pre cejš n jo opo ro . Med tem ko pri pisne m bese di lu zado s tu je o mem ba ori gi na l ne ga i me na v ok le pa ju za prvo na ved - bo n je go ve podo ma če ne o bli ke , je na zem lje vi dih na j bo lje, da se podo ma če ne o bli ke doda ja jo pod zapi se a li desno o d zapi so v i zv ir ni h i men ski h o blik v ok le pa jih, lah ko pa so zapi sa ne tud i z man j ši - mi črka mi. •  Če je za dolo čen geo gra f ski pojav a li topo gra f ski o bjek t na ve de no eno sa mo i me, na j bi bila to pra - vi lo ma n je go va i zv ir na ra z li či ca. 2.4 MED NA ROD NA PRI PO RO čI LA zA UStREz NO RABO EKSO NI MOV Le re d ke so drža ve z eni m sa mim jezi ko m, k jer vs a a li sko ra j vs a zem lje pi sna i me na i zv i ra jo i z eno t - ne ga k ul tu r ne ga in jezi ko v ne ga oko lja. Celo v eno je zič ni h drža vah se pra vi lo ma pojav lja jo i me na , ki so se v pre te k lo s ti uv e lja vi la v ra z lič ni h k ul tu r ni h oko liš či na h. V ve či ni s ve tov ni h držav ljud je govo ri jo ra z lič ne jezi ke , i z ka te ri h so se ve da tud i zem lje pi sna i me na na n ji ho vem o zem lju. V ve či ni je v ura d ni ra bi en sa m jezik , v ne ka te ri h jih je tud i več, ven dar so govor ci dolo če ni h jezi ko v na j več kra t osre do to - če ni na posa mez ni h o bm oč jih drža ve. Če se man j ši na m o me ju je pra vi ca do ra be las t ne ga i me n ja, se lah ko poja vi lo resne so cio lin g vi s tič ne na pe to s ti. Iz kuš n je, na pri mer i z Fin ske , Šv i ce in Juž ne Tiro l ske , ka že jo, da je pra vi ca do ra be las t ni h zem lje pi sni h i men , kar pora ja n ji ho vo več je zič nos t o zi ro ma pojav alo ni mov, e den o d temelj ni h pre d po go jev za s trp no so žit je večin ske in man j šin ske naro d ne sk up no s ti. V de že lah z več ura d ni mi jezi ki na j bi bila pra vi lo ma dos led no uv e ljav lje na več je zič nos t. Od tega na če la se lah ko o dsto pi le i zje mo ma zara di teh ni č ni h ra z lo gov, na j več kra t pos plo še va n ja zara di pre - na tr pa no s ti pri i zd e la vi zem lje vi dov. Zem lje pi sna i me na na j bi bila zapi sa na v vs a ke m o d ura d ni h jezi ko v in po potre bi tud i v dru gih jezi ki h. Za vs a ura d na i me na mora biti jasno ra z vid na pre d nos t na ra ba dolo - če ne jezi ko v ne o bli ke pre d dru go o zi ro ma n ju na (nji ho va) ena ko vre d nos t. Pri re dak tor ske m delu se ni mogo če i zog ni ti vpli vom nek da n jih ko lo nia l ni h vele si l na dolo če na s ve - tov na o bm oč ja. Tako je mar sik je tud i v ura d ni h zapi si h zem lje pi sni h i men še ved no moč no čuti ti prvi ne pre te k lo s ti, se pra vi vpli ve an gleš či ne , fran coš či ne , ni zo zemš či ne , šp an š či ne in por tu galš či ne . Mor da še na j bolj i zra zi to je os tan ke ko lo nia liz ma zaz na ti v Afri ki in Indi ji, k jer , k ljub pos top ne mu ra z kri va n ju in uv e ljav lja n ju pre d ko lo nia l ni h ori gi na l ni h doma čin ski h i men o zi ro ma en do ni mi za ci ji, v a t la si h na j brž še lep čas ne bodo delež ni o bs ež ne j še up o ra be i zv ir ne ga i me n ja. So ro d ne teža ve je bilo ra z me ro ma dol go mogo če zaz na ti tud i pri zapi so va n ju zem lje pi sni h i men v ne ka te ri h drža vah, nas led ni cah nek da n je Sov jet ske zv e ze. Zla s ti v sre d n jea zij ski h drža vah, Ukra ji - ni in Belo r u si ji je še več let vztra ja lo i me n je v r u ske m jezi k u, med tem ko so pri balt ske drža ve, drža ve v Za ka v ka z ju in Mol da vi ja ka j k ma lu uv e lja vi le zem lje pi sna i me na v na cio na l ni h jezi ki h in se pri tem pra vi lo ma povs em o dv r ni la o d n ji ho vih r us ki h ra z li čic, čepra v je r uš či na povs od še moč no zako re ni - nje na , pone ko d pa so še ved no moč ne r us ke jezi ko v ne sk up no s ti. So pa r us ke o bli ke i men v vlo gi tra di cio na l ni h i men zelo pri mer ne za podo ma če va n je i men pomemb ne j ših poja vov in o bjek tov v s lovan - ske jezi ke , zato je tud i s lo ven š či na pre v ze la pre cej r us ki h o blik i men , ki bodo na j brž še lep čas v vs ak da n ji ra bi. Zna čil ni pri me ri so Kijev za Kyjiv, Kiši n jev za Ch işin ău, Gro d no za Hro d na , Bak u za Bak ı, Taš ken t za Tos h ken t. 32 33 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Sli­ ka­2:­Nači­ ni­zapi­ so­ va­ nja­podo­ ma­ če­ nih­tujih­zem­ lje­ pi­ snih­imen­se­od­zem­ lje­ vi­ da­do­zem­ lje­ vi­ da pre­ cej­raz­ li­ ku­ je­ jo­(At­ lant­1869W1877;­Veli­ ki­dru­ žin­ ski­atlas­sve­ ta­1992;­Dru­ žin­ ski­atlas­sve­ ta­2001; Veli­ ki­atlas­sve­ ta­2005). Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk V La tin ski Am e ri ki je polo žaj zem lje pi sni h i men v do ma čin ski h in di jan ski h jezi ki h o b pre vla du jo čih šp an š či ni in por tu galš či ni i zra zi to s lab, kar velja tud i za Zd ru že ne drža ve Am e ri ke s pre vla du jo če an gleš - ki mi in šp an ski mi i me ni . Da s ta n je le ni povs em bre ziz hod no , ka že jo veli ki , usp e šno i zv e de ni pre mi ki v s me ri pono v ne ga uv e ljav lja n ja pre d ko lo nia l ni h zem lje pi sni h i men v Av s tra li ji, Juž ni Afri ki ter v se verne m, eski m ske m delu Kana de. Pri teh dose ž ki h je goto vo o pa zen močan vpliv na črt ne ga dela UNGEGN -a, zla s ti n je go vih delov ni h sk u pin . Čepra v dela pri zb i ra n ju, bele že n ju, pre čr ko va n ju in s tan dar di za ci ji i men ter pri pra vi i me ni ko v še zle pa ne bo zm an j ka lo, je gle de na i zkuš n je zad n jih dese t le tij pri ča ko va ti, da se bodo pra v z zem lje pi sni mi i me ni pos to po ma ra z kri va le no ve in no ve dimen zi je i me no s lov ja. Zem lje pi sna i me na , ki se up o ra b lja jo v med na ro d ni ko mu ni ka ci ji in so zapi sa na v ura d ne m jezi k u neke deže le, mora jo os ta ti nes pre me n je na , zato je pri n ji ho vem zapi s u tre ba o hra ni ti vs a na gla sna in dru ga loče val na črko v na zna me n ja. Za i me na geo gra f ski h poja vov in topo gra f ski h o bjek tov, ki se ra z - pro s ti ra jo čez o zem lje dv eh a li več držav in i ma jo ra z lič na i me na v ra z lič ni h ura d ni h jezi ki h, velja temelj no med na ro d no kar to gra f sko pra vi lo, da se na va ja jo vs e ra z lič ne o bli ke i men . Temu ne velja o po re ka ti demo - kra tič no s ti, a je v prak si zla s ti zara di poman j ka n ja pro s to ra , težav ne re dak cij ske pri pra ve in ne na zad n je zara di veči ni nes tro ko v ne ga bra ls tv a …p ri jaz ne j še ga» pri s to pa ra z me ro ma re d ko ure sni če no . Med s vetov - ni mi a tla si v s lo ven ske m jezi k u je pre d s tav lje ne mu i dea lu še na jb liž ji Veli ki dru žin ski a tlas s ve ta (1992), kar pa velja le za n je go ve podro b ne re gio na l ne zem lje vi de, ne pa tud i za zem lje vi de celin in s ve ta ko tcelote. Za ra di laž je ko mu ni ka ci je reso lu ci ja OZN pri po ro ča s po ra zum no s tan dar di za ci jo ene sa me o bli ke zem lje pi sne ga i me na , ven dar je bilo to pri po ro či lo v prak si le malo kra t ure sni če no , sa j so zem lje pi sna ime na na držav ni h mejah že zd av na j pos ta la del jezi ko v ne dediš či ne govor cev z o beh s tra ni meje. Mor - da na j bolj znan pri mer tovrs t ne ga poe no te n ja, ki ga je zago to vo o laj ša la jezi ko v na soro d nos t, je i me mor ske o ži ne med Sever ni m in Balt ski m mor jem Ska ger rak , ki ga o d leta 1970 dogo vor no v ena ki o bli - ki up o ra b lja jo Dan ska , Nor veš ka in Šv ed ska . Pre j je bilo to le dan sko i me, med tem ko so o ži no Nor ve ža ni ime no va li Ska ge rak , Šv e di pa Ska ge ra ck. Šp an ska dele ga ci je je na kon fe ren ci Zd ru že ni h naro dov o s tan dar di za ci ji zem lje pi sni h i men leta 1982 v Že ne vi za poi me no va n je tovrs t ni h poja vov pre d la ga la, na j se zan je up o ra b lja jo kar zem lje pi sna i me - na v es pe ran tu, na pri mer Mani ko za Roka v ski pre liv, Dolo mi toj za Dolo mi ti, Erc mon ta ro za Češ ko rud o gor je, Moze lo za Moze la. Pre d log se ve da ni bil s pre jet (K ad mon 2000, 220x221). V prak si se v tak - šni h pri me ri h pogo s to ra bi ekso ni m, na pri mer Dona va, ki v Nem či ji i zv i ra ko t Dona u in i ma is to i me še v Av s tri ji, se na Slo vaš ke m prei me n u je v Du na j, na Madž ar ske m v Du na , na Hrvaš ke m, v Sr bi ji in Bol - ga ri ji pos ta ne Du na v, v Ro mu ni ji Du nărea in v Ukra ji ni s pet Du na j. Podob no je z i me ni Alp e, Pire ne ji, Hima la ja, Saha ra , Amu Dar ja, Mekon g, NilÀ Med tem ko je na cio na l na s tan dar di za ci ja dome na i me no s lov ni h in soro d ni h or ga no v v po sa mez - ni h drža vah, je mogo če med na ro d no s tan dar di za ci jo dose či le z do bro voljo in ustv ar jal ni m med na ro d ni m sode lo va n jem. Njen i mp e ra tiv je čim več ji pri b li žek sko ra j ne u re sni č lji ve mu na če lu …en pojav x eno i me». Ed en o d na j po memb ne j ših vidi ko v med na ro d ne s tan dar di za ci je je skr b za ustre z no poi me no va n je geo - gra f ski h poja vov in topo gra f ski h o bjek tov zu na j ju ris dik ci je posa mez ni h držav. Naj več jih o zna ču je dele mori j in o cea no v ter poja ve na n ji ho vem dnu, z ra z vo jem veso lj ske teh no lo gi je pa se je v zad n jem čas u moč no pove ča lo tud i šte vi lo zna ni h poja vov na Lu ni , trd ni h pla ne tih in n ji ho vih sa te li tih. Po se b na pra vi la velja jo za i me na mor ski h in pod mor ski h poja vov ter zem lje pi sni h i men na Antark ti - ki , ki niso pod s uv e re nos t jo no be ne drža ve. Ker med na ro d na sk up nos t na eni s tra ni ne pri z na va teri to ria l ni h zah tev posa mez ni h držav na tej mrz li celi ni okro g juž ne ga teča ja, na dru gi pa pri poi me no va n ju tamka jš - njih poja vov in o bjek tov so de lu je vrs ta držav, ki tam ka j i zv a ja jo ra zi ska ve, je potre ba po med na ro d ne m sode lo va n ju še toli ko več ja. De jav no s ti v zv e zi z zem lje pi sni mi i me ni o pra v lja Znans tv e ni o db or za ra zi sko va n je Antark ti ke (Scienti­ - fic­Com­ mit­ tee­for­Antarc­ tic­Research­ ozi ro ma SCAR), s ve to val no telo Miro v ne ga s po ra zu ma o An tark ti ki , ki je leta 1988 i zd al se z na m z okro g 15.000 to po ni mi (K ad mon 2000, 222). Za zd aj se na Antark ti ki pojav lja jo zem lje pi sna i me na v vs aj 17 ra z lič ni h jezi ki h in petih ra z lič ni h pisa vah (la ti ni ci, ciri li ci, ki tajs ki , japon ski in kore j ski ; Sie vers 1999, 251). Leta 1992 se je v koor di ni ra n je an tark tič ni h zem lje pi sni h i men 34 z i me no va n jem zv ez ne ga čas t ni ka vklju čil tud i UNGEGN. Kljub pre cejš n jim pri za de va n jem med na ro d - ne sk up no s ti pa Zd ru že ne drža ve Am e ri ke nean gleš ki h zem lje pi sni h i men na Antark ti ki niso povs em sp re je le, sa j o b ori gi na l ni h i me ni h vztra ja jo pri ra bi pre d pon , ki jih i me na dobi jo s pre va ja n jem o bč noi - men ski h ses ta vin . Na ta na čin nas ta ja jo nena vad na , s lej ko pre j nes mi se l na pod va ja n ja po zgle du Lake Ob er see za Ob er see , kar bi bilo po s lo ven sko Jeze ro Zg or n je jeze ro (K ad mon 2000, 222). Nad an tark tič ni mi zem lje pi sni mi i me ni bd i tud i ne mš ka ko mi si ja Ständi­ ge­Aussc­ hu«­für­geo­ graphisc­ - he­Namen ozi ro ma StAGN, ki si zm eš n ja vo na podro č ju n ji ho ve ra be pri za de va pre mo s ti ti z do s led ni m zapi so va n jem ori gi na l ni h o blik i men v i z vir ni h jezi ki h, pri čemer za ne la ti ni č ne pisa ve up o ra b lja veljav - ne lati ni za cij ske k lju če. Ta na čin o zna ču je jo ko t zg o do vin sko na če lo; o b n je go vemdos led ne mup o šte va n ju so i zd e la li tud i zem lje vi de z vp i sa ni mi topo ni mi (S ie vers 1999, 251x252). Si cer je v s ve tov ni h in tud i s lo ven ski h a tla si h za Antark ti ko v ra bi zapi so va n je zem lje pi sni h i men v je zi k u up o ra b ni ka , ven dar na še i zkuš n je ka že jo, da je tud i za tovrs t na i me na potre b na na cio na l na stan dar di za ci ja, zla s ti zato, da se pre pre či pre več ra z no vrs t no poi me no va n je is tih geo gra f ski h pojavov ozi ro ma topo gra f ski h o bjek tov. Glav ni ra z log zan j so …p re va jal ski na v di hi» ra z lič no i zku še ni h re dak - tor jev i men , pre pri ča ni h, da pro b le ma ti ko dovolj dobro o bvla du je jo, zato se ne o zi ra jo na dru ge, lah ko tud i že ra z me ro ma trd no uv e ljav lje ne re ši tv e. Mor da so neka te ri celo pre pri ča ni , da mora jo s vo je mu izd el k u vd ah ni ti ose ben , pre poz na ven pečat. Na med na ro d ni ra v ni so eno glav ni h podro čij s tan dar di za ci je i me na mor ski h in pod mor ski h poja - vov. Mor ski hidro ni m a li mareo ni m je i me, ki se nana ša na dele mori j, mor ja in o cea ne , pod mor sko i me pa o zna ču je dele mor ske ga dna z mer lji vim re lie fom in zna čil no , s voj sko i zob li ko va nos t jo. V ta sk lop sp a da jo tud i i me na pod mor ski h na ft ni h polj. Pre d met med na ro d ne s tan dar di za ci je so le tis ta i me na , ki so v ce lo ti a li vs aj s po lo vi co povr ši ne zu na j o ze melj ski h voda posa mez ni h držav in so na vad no zu na j obm oč ja ra z te za n ja celin ski h polic, ki jih o me ju je i zo ba ta 200 m. Za i me na o bjek tov in poja vov zno tra j oze melj ski h voda so v pri s toj ni na cio na l ni i me no s lov ni or ga ni . Na ne poe no te nos t i men mor ski h teles in pod mor ski h re lie f ni h o blik je v zv e zi z var nos t jo plov be opo zo ri la že prva kon fe ren ca Zd ru že ni h naro dov o s tan dar di za ci ji zem lje pi sni h i men leta 1967.UNGEGN je že na začet k u s vo je ga delo va n ja usta no vil Delov no sk u pi no za pod mor ska in mor ska i me na , ki je tesno so de lo va la z Med na ro d no hidro gra f sko or ga ni za ci jo. Na dru gi kon fe ren ci je kana d ska dele ga ci - ja pre d la ga la se z na m o bč noi men ski h ses ta vin za pod mor ske o bjek te, na tre t ji pa je Madž ar ska v i me n u vzh od noe vro p ski h držav pre d s ta vi la o dli čen zem lje vid v me ri lu 1:2,500.000 s 760 pod mor ski mi i me - ni in s pre m ni m i me ni ko m (K ad mon 2000, 223x225). Od leta 1987, ko je bila ta delov na sk u pi na UNGEGN -a ra z puš če na , je za poi me no va n je tovrs t ni h poja vov zadol že na Med na ro d na hidro gra f ska or ga ni za ci ja. Ta pri pra v lja se z na me mor ski h i men . Mor ska in pod mor ska i me na so o bjav lje na tud i na Splo - šni bati me tri č ni kar ti o cea no v (G e ne ra l Bathy me tri c Ch ar t o f th e Oc eans , GEBCO) v me ri lih 1:6,000.000 in 1:10,000.000 s pri lo že ni m i me ni ko m (GEBCO 1988; med mre ž je 2). Pri poi me no va n ju pod mor ske - ga re lie fa je tre ba pose b no pozor nos t na me ni ti na tan č ni loka ci ji dolo če ne ga poja va in o pre de li tv i n je go ve ra z pro s tra n je no s ti. Op o zor je no je bilo, na j si o bm or ske drža ve pri za de va jo kar na j bolj poe no ti ti i me na mor ski h in podm or - ski h poja vov, pri čemer se ko t pri me ren pri s top pri po ro ča zla s ti ra ba ena ki h las t noi men ski h ses ta vin in pre va ja n je o bč noi men ski h. V ta na men je bil leta 1981 za pod mor ske poja ve o bjav ljen med na ro d ni sez na m n ji ho vih defi ni cij in o bč noi men ski h ses ta vin . Raba ra z lič ni h i men za dolo čen pojav je dopust - na le, če tak šne ga so glas ja ni mogo če dose či. Pri mer tovrs t ne ga ne poe no te n ja s ta i me ni Vzh od ni tihoo cean ski hrbet in Kor di lje ra Alb a tros (E as t Paci fic Rise in Cor dil le ra Alb a tros ) za is ti pod mor ski pojav med zahod no a me ri š ko o ba lo in Poli ne zi jo. Naj bolj kri če či pri me ri ne poe no te no s ti med mor ski mi hidro - ni mi so Englis h Ch an ne l in La Man c he (p o do ma če no Roka v ski pre liv), Per zij ski zaliv in Ara b ski zaliv, Japon sko mor je in Vzh od no mor je, ne na zad n je tud i Piran ski zaliv in (no vo tv or ba) Savu dri j ska vala (Klad - nik in Pipan 2008). Za ni miv je pri mer Sre do zem ske ga mor ja, pri ka te re m se i z an tič ne ga latin ske ga i me na Mare Mediter - ra ne um v sko ra j vs eh jezi ko v ni h ra z li či cah pre va ja ta tako las t noi men ska ko t o bč noi men ska ses ta vi na : 35 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk an gleš ko Medi ter ra nean Sea , fran co sko Mer Mèd i ter ran èe, šp an sko Mar Medi terr áneo , i ta li jan sko Mar Medi ter ra neo , hrvaš ko Sre do zem sko more , grš ko Meso yè ios Thálas sa , ara b sko Al Bahr a l-Mu ta wassi ţ, ven dar tu rš ko Akde ni z, kar lahko pre vedemo ko t Belo mor je. V o ž jem s mi s lu s pa da jo v sk u pi no zu na j ze melj ski h zem lje pi sni h i men le tis ta i me na , ki o zna ču je - jo poja ve na povr ši ni bliž n jih trd ni h veso lj ski h teles : Lu ne , Mar sa , Vene re , Mar so vih, Jup i tro vih, Satu r no vih in Ura no vih sa te li tov ter več jih pla ne toi dov. V šir šem s mi s lu se m s pa da jo še i me na ko me tov, as te roi - dov, meteo roi dov, zv ezd, s up er no v, o zv ez dij, zv ezd ni h gruč, zv ezd ni h ko pic, veso lj ski h meglic, galak si j, sku pin galak si j, črni h lu ken jÀ Poi me no va n je poja vov na Lu ni se ga 360 let v pre te k los t. Astro no mi Lan gre n us, Heve lius in Ricc io li so med leto ma 1645 in 1651 na zem lje vi dih in a tla si h Lu ne poi me no va li okro g 300 po ja vov (K ad - mon 2000, 226x228). Ker so jih sko zi pri mi tiv ne tele sko pe o pa zo va ni poja vi s po mi n ja li na zemelj ske , so zan je up o ra bi li i zra ze kon ti nen t, mor je, zaliv, goro v je, kra ter . Čepra v so ti i zra zi z Zem lji ne ga zorne - ga ko ta v mno gih pri me ri h zg re še ni , so se zara di tra di ci je o hra ni li do dana š n jih dni . Mno ga i me na vzp e tin so bila na Lu ni no površ je pre pro s to pre ne se na z Zem lje, pra vi lo ma v la tin š či ni : Alp e (Al pes ), Kav ka z (C au ca s us), Peni ni (P en ni nos ). To velja tud i za i me na mori j: Mor je tiši ne (M are Tran qu il li ta tis ), Mor je dež ja (M are Inbri um), Mor je ro do vit no s ti (M are Fecu n di ta tis ). Kra ter ji so dobi li i me na v glav ne m po s lav - ni h as tro no mih in znans tv e ni ki h, o d an tič ni h, na pri mer Pita go ri in Hipar hu, do so dob ni h, na pri mer Ch an tu in Ein s tei n u. Ker je pri mer ni h i dej za poi me no va n je Lu ni ni h poja vov s ča so ma zm an j ka lo, so kone c 18. s to let ja vzp o s ta vi li no v sis tem poi me no va n ja. Sklad no z n jim se več ji poja vi še ved no na no vo poi me n u je jo, man j ši v n ji ho vi bli ži ni pa se o zna ču je jo le z do da ja n jem črk h glav ni m i me no m. V 20. s to let ju je skr b za i me na na Lu ni in dru gih zu na j ze melj ski h tele si h pre v ze la Med na ro d na as tro no m ska zv e za. Leta 1932 je i zd a la se z na m 672 i men na vid ni s tra ni Lu ne . Poz ne je je bilo doda ni h le malo i men , a ve - li ko črk . Raz kri t je ne vid ne s tra ni Lu ne s sa te li ti je se ve da pri ne s lo šte vil na no va i me na (m ed mre ž je 3). Leta 1967 je Med na ro d na as tro no m ska uni ja usta no vi la Delov no sk u pi no za Lu nar no no men k la tu ro , ki je o bja vi la se z na m i men kar 513 kra ter jev na ne vid ni s tra ni Lu ne . V tem čas u je zelo na pre do va lo tud i poz na va n je Mar sa in z ve so lj ski mi pole ti neka te ri h dru gih veso lj ski h teles v Os on č ju. Zato je bila usta no v lje na še Delov na sk u pi na za no men k la tu ro Os on č ja, ki i ma pose b ne pod sk u pi ne za Lu ni na , Mer k ur je va, Vene ri na in Mar so va i me na ter i me na zu na n jih pla ne tov. Med nara v ni mi sa te li ti so na j bolje pre u če ni Mar so vi lu ni Demos in Fobos , Jup i tro ve lu ne Io, Ev ro pa, Gani med in Kali s to, Satu r no ve lu ne Titan , Japet, Rea , Dia na , Tetis in Mimas , Ura no vi lu ni Tita ni ja in Umb rie l ter Nep tu no va lu na Tri ton . Leta 1971 je UNGEGN usta no vil Delov no sk u pi no za zu na j ze melj ska topo gra f ska i me na , ka te re glav na na me na s ta bila vzp o s ta vi ti pove za vo med Med na ro d no as tro no m sko zv e zo in Zd ru že ni mi naro - di ter topo ni m sko s ve to va n je as tro no mom. Po neka j let ne m tesne m so de lo va n ju so leta 1982 pri š li do zak ljuč ka , da je pos lans tv o delov ne sk u pi ne usp e šno zak lju če no , zato so jo ra z pu s ti li. Od takra t se pro b - le ma ti ka zu na j ze melj ski h i men ni več zna š la na dne v ne m re du UNGEGN -a. Zani mi vo je, da se lah ko ime na zna ni h, še žive čih ose b no s ti i z poli ti ke , re li gi je a li voj ske za na me ne poi me no va n ja up o ra bi jošele sto let je po n ji ho vi s mr ti. Im e na zu na j ze melj ski h poja vov v li te ra tu ri in časo pis ju na vad no podo ma ču je mo. To velja tud i za slo ven sko a tla sno lite ra tu ro , k jer pa so tovrs t ni pri ka zi pre j i zje ma ko t pra vi lo. Še enkra t več je tre ba izp o s ta vi ti Veli ki dru žin ski a tlas s ve ta (1992, 108x113) s pre gled ni mi pri ka zi zna čil no s ti se ver ne ga in juž ne ga ne ba ter vid ne in ne vid ne s tra ni Lu ne . Im e na na vs eh zem lje vi dih so zapi sa na dv o je zič no , na j - pre j v i z vir ni k u in zatem v po do ma če ni ra z li či ci. 36 3 zAjEM IN IzBOR IMEN Pot do v pub li ka ci ji tabe la ri č no in kar to gra f sko pre d s tav lje ne zb ir ke ekso ni mov lah ko o pre de li mo ko t več faz no . Naj pre j je bilo tre ba pre gle da ti re pre zen ta tiv ne vire in i z n jih i zp i sa ti podo ma če na i mena . V zb ir ko so vklju če na le pisno podo ma če na tuja zem lje pi sna i me na , tako i me no va ni ekso gra fi (R auk - ko 2005, 4). Govor no podo ma če na tuja zem lje pi sna i me na , ki se o d ori gi na l ne o bli ke v i z vor ne m jezi k u ra z li k u je jo le po dru gač ni , cilj ne mu jezi k u pri la go je ni i zg o var ja vi, tako i me no va ni ekso fo ni (R auk ko 2005, 4), so zaves t no pre zr ta. Zna čil ni pri me ri s lo ven ski h ekso fo no v so Argen ti na , Lon don , Madri d, Mosk va. Ker zla s ti pri s ta re j ših viri h na če la podo ma če va n ja niso jasna , sa j niso ra z lo že na , je bilo pri vna ša n ju ustre z - ni h i men v zb ir ko ekso ni mov up o šte va no mak si ma li s tič no na če lo. V na s led n ji fazi je bila i zv e de na pri mer jal na ana li za, s ka te ro s mo i zlo či li nesi s tem ske i men ske o blike , ki so se pojav lja le posa mič in se niso s plo šno uv e lja vi le. Lah ko so bile le re zul tat nekri tič ne ga re dak - tor ske ga podo ma če va n ja veči ne i men v do lo če ne m vir u, pri čemer ni ne po memb no dejs tv o, da se šte vi lo tako vs eh ko t podo ma če ni h zem lje pi sni h i men v po sa mez ni h viri h bodi si zara di ra z lič ne podro b no s ti pri ka zov bodi si zara di ra z lič ne vs e bin ske zasno ve, ki i ma za pos le di co pri ka z ra z lič ni h poja vov, lah ko moč no ra z li k u je. Na pod la gi pri mer jal ne ana li ze ter z vklju či tv i jo zg o do vin ski h ekso ni mov je nas ta la tako i me no vana …v e li ka pre gled ni ca» s sk up no 5042 ra z lič ni mi i me ni , med ka te ri mi so mno ga več po men ska . V n jej s mo v 36 r u bri ka h sis te ma tič no o bd e la li vs a vklju če na podo ma če na tuja zem lje pi sna i me na . Vs e bi no pre - gled ni ce na pri me r u šti ri h i zb ra ni h ekso ni mov (Al ber tov Nil, Alja ska , Am a zon ka in Ara b ska puš ča va) pre d s tav lja mo v pre gled ni ci 5. V …v e li ki pre gled ni ci» so poleg temelj ni h jezi ko v ni h in zem lje pi sni h dej - stev za posa mez ne ekso ni me pre d s tav lje ni tud i vrs ta podo ma če va n ja, s ta tus ekso ni ma, pri po ro č lji vos t nje go ve ra be, n je go ve more bit ne a lo ni m ske ra z li či ce, poi me no va n je v de ve tih na j bolj re pre zen ta tiv ni h slo ven ski h a tla si h s ve ta in dru gih pomemb ne j ših viri h ter n ji ho vo poi me no va n je v petih glav ni h s ve tov - ni h jezi ki h in jezi ki h vs eh tre h sose d n jih držav. Pose bej i zp o s tav lja mo n ji ho vo sis te ma tič no o bd e la no eti mo lo gi jo, ki je o b na tan č ne j šem ra zu me va n ju i zv o ra i men pri po mo gla, da so ta kar se da ustre z no izob li ko va na . V zad n ji fazi s mo s pre čiš če va n jem …v e li ke pre gled ni ce» i zlo či li man j pomemb ne ekso ni me, ki se pojav lja jo sa mo v ene m re pre zen ta tiv ne m vir u a li dv eh. Tako s mo pri š li do na bo ra 3818 po do ma če ni h imen , ki jih pre d s tav lja mo v pri ču jo či mono gra fi ji. V tej zb ir ki s mo zaves t no o bd r ža li veči no poi me no - van j pod mor ski h re lie f ni h o blik in pomemb ne j ših zg o do vin ski h i men . Pod mor ske re lie f ne o bli ke , ka te ri h poi me no va n je i ma zna čaj i men zu na j držav ne s uv e re no s ti, pri ka zu je jo šele neka te ri no vej ši a tla - si, zg o do vin ska i me na pa so v več jem o bs e gu na ve de na v lek si ko ni h, ne na zad n je tud i v s lo var ske m delu Slo ven ske ga pra vo pi sa (2001). Zg o ra j na ve de na šte vil ka ne pome ni , da je v zb ir ki tud i toli ko ra z - lič ni h ekso ni mov, sa j je na tan ko 200 i men pod vo je ni h in 20 celo potro je ni h. Za i men sko pod va ja n je so tri je ra z lo gi. Prvi je oko liš či na , da is ti, tud i o ze melj sko pra vi lo ma enak ekso - ni m o zna ču je ra z lič ne pomen ske tipe. Zna čil ni pri me ri so ekso ni mi Avstra li ja (z n jim s ta poi me no va na celi na in drža va), Mada ga skar (afri š ka o tok in drža va), Otok prin ca Edv ar da (ka na d ska o tok in pro vin - ca), Pikar di ja (fran co ske nara v na pokra ji na , metro po li tan ska re gi ja in zg o do vin ska pokra ji na ) in Seču an (ki taj ski nara v na pokra ji na in pro vin ca). Dru gi ra z log je dejs tv o, da dolo čen ekso ni m o zna ču - je pomen sko povs em ra z lič ne tipe i men , ki se pra vi lo ma tud i o ze melj sko dodo bra ra z li k u je jo. Pona zo ri mo ga lah ko na pri me r u ekso ni mov Mikro ne zi ja (ti hoo cean ska drža va in o toč je), Misi si pi (ame - ri š ki reka in zv ez na drža va), Nahi če van (azer baj dž an ska eks k la va in mes to), Pana ma (s re d n jea me ri š ka drža va in n je no glav no mes to), Sud an (afri š ki drža va in pre cej bolj pro s tra na nara v na pokra ji na ), Rodos (g rš ki o tok in n je go vo na j več je nase lje) ter Ura l (ru ska pogor je in reka ). Tre t ji ra z log za pod va ja n je so ena ki ekso ni mi, ki o zna ču je jo ra z lič ne poja ve v ra z lič ni h delih s ve ta. Zna čil ni tovrs t ni pri me ri so i me - na Beli r t (z a a fri š ka r ta na o bm oč jih Mavre ta ni je in Tu ni zi je ter juž noa me ri š ki r t na o bm oč ju Bra zi li je), Belo jeze ro (je ze ri v Av s tri ji in Rus i ji), Kana l ski o to ki (otoč je zahod no o d ka li for ni j ske o ba le v Zd ru že - ni h državah in sk u pi na o to ko v, ki so bri tan ska kron ska poses t zahod no o d o ba le Nor man di je v Fran ci ji), 37 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 38 Pre­ gled­ ni­ ca­5:­Rubri­ ke­v­…ve­ li­ ki­pre­ gled­ ni­ ci»­s­po­ na­ zo­ ri­ tve­ ni­ mi­pri­ me­ ri­neka­ te­ rih­ekso­ ni­ mov­z­za­ čet­ no­črko­A­( *za­raz­ la­ go­pome­ na­s­ve­ li­ ki­ mi črka­ mi­ozna­ če­ nih­tipov­glej­pod­ po­ glav­ je­5.5). ID 95 114 132 241 2_ slo ven ski ekso ni m Al ber tov Nil Al ja ska Ama zon ka Arab ska puš ča va zem lje pi sne ga i me na 3_ ro dil nik s lo ven ske ga ekso ni maAl ber to ve ga Nila Al ja ske Am a zon ke Ara b ske puš ča ve 4_ pri dev ni š ka o bli ka s lo ven ske gaal ber to vo ni l ski al jaš ki ama zon ski ara b sko puš čav ski ekso ni ma 5_ iz vir no zem lje pi sno i meLake Alb er t/L ac Alb er t/Al ber tAla ska Rio Am a zo nas /R io Solimõ es Aş Şaḥrā as h Sh ar qīy ah Ny an za 6_ je zik i zv ir ne ga zem lje pi sne gaan gleš ki /fran co ski /sv a hi lij ski an gleš ki por tu gal ski ara b ski ime na 7_v r s ta podo ma če n ja*I F H G 8_sta tus s lo ven ske ga ekso ni mane s tan dar di zi ran ne s tan dar di zi ran ne s tan dar di zi ran ne s tan dar di zi ran 9_p ri po ro č lji vos t n je go ve ra bepri po ro č ljiv pri po ro č ljiv pri po ro č ljiv pri po ro č ljiv 10_lega ekso ni ma (c e li na , o cean )Afri ka Se ver na Am e ri ka Juž na Am e ri ka Afri ka 11_lega ekso ni ma (d r ža va, mor je)Ug an da/Vzh od ni Kon go Zd ru že ne drža ve Am e ri ke Per u/B ra zi li ja Eg ipt 12_z em lje pi sna širi na 1° 41'57" S 63° 35'20" S 0° 23'1" S 50° 5'37" Z 13_z em lje pi sna dol ži na 30° 57'28" V 154° 29'35" Z 50° 5'37" Z 33° 32'35" V 14_ na d mor ska viši na , glo bi na 58 x 5170 2187 15_p o men ski tip ekso ni ma ko pen ski hidro ni m up ra v na eno ta/na ra v na pokra ji na ko pen ski hidro ni m na ra v na pokra ji na 16_ dru ge o bli ke s lo ven ske gax x x Vzh od na puš ča va ekso ni ma 17_At lan t (1869x1877) Mvu tan Jeze ro Al jaš ka Am a zon ska reka x 18_O ro žen (1902) x Al jaš ka Am a zon ski vele tok Ara b ska puš ča va 19_V i sin tin (1941) Al ber to vo jeze ro x Am a zo nas x 20_V e li ki a tlas s ve ta (1972) Al ber to vo jeze ro x Am a zon ka x 21_ Ve li ki dru žin ski a tlas Al ber to vo jeze ro Al ja ska Am a zon ka Ara b ska puš ča va sv e ta (1992) 22_At las 2000 (1997) Al ber to vo jeze ro Al ja ska Am a zon ka Ara b ska puš ča va 23_ Geo gra f ski a tlas s ve taAl ber to vo jeze ro Al ja ska Am a zon ka Ara b ska puš ča va za šole (2002) 39 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 24_ At las s ve ta za osno v ne Al ber to vo jeze ro Al ja ska Am a zon ka Ara b ska puš ča va in sre d n je šole (2005) 25_V e li ki a tlas s ve ta (2005) Al ber to vo jeze ro Al ja ska Am a zon ka Vzh od na puš ča va 26_d ru go x x x x 27_ an gleš ko Lake Alb er t 0 Am a zon River Ea s tern Deser t 28_fran co sko Lac Alb er t ni Am a zo ne Dès er t Ara bi qu e 29_ ne mš ko Al ber t see ni Am a zo nas Ara bis c he Wüste 30_šp an sko Lago Alb er to ni Río Am a zo nas De sier to ar áb igo 31_ ru sko oze ro Al'b er t Al ja ska Am a zon ka Ara bij ska ja pusti n ja 32_ ita li jan sko Lago Alb er to ni Rio del le Am a zo ni De sier to orien ta le 33_h r vaš ko Al ber to vo jeze ro Al ja ska Am a zon ka Is toč na pusti n ja/A ra bij ska pusti n ja 34_m a dž ar sko Al ber t-tó Alas z ka Am a zo nas Ara b-si va tag 35_ eti mo lo gi ja Je ze ro je leta 1864 bri tan ski Im e i zh a ja i z eski m ske ga i zra zaReka je poi me no va na po Ori gi na l no ara b sko i me pome ni ra zi sko va lec Samu el Baker alasks­ hak v po me n u ‘v e li ka mito loš ki h Am a zon ka h, na ka te re ‘Vzh od na puš ča va’. poi me no val po so pro gu bri tan ske deže la’, kar so na prvih r us ki hso zg od n je o dkri te lje s po mi n ja la kra lji ce Vik to ri je prin cu Alb er tu zem lje vi dih zapi sa li ko t Alja ska t.loka l na in di jan ska ple me na . (1819x1861). 36_ opom be V Vzh od ne m Kon gu se je jeze ro x Rio Solimõ es je bra zil sko i me zaIm e Ara b ska puš ča va se up o ra b lja pre j i me no va lo Lac Mobu tu Sese del reke med per uj sko -bra zil sko tud i za o zna če va n je puš čav ske ga Seko . mejo in so toč jem z na j dalj šim obm oč ja na Ara b ske m polo to k u. levim pri to ko m Rio Negro . Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk Mezo po ta mi ja (na ra v na pokra ji na na se ve r u Argen ti ne in zg o do vin ska pokra ji na na o bm oč ju Ira ka ), Tri - po lis (m e s ta v Li bi ji, Liba no n u in na Pelo po ne zu v Gr či ji) ter Veli ki pre ko p (p re ko pa na Irske m in Kitaj ske m). Ekso ni me, ki so na ve de ni za pona zo ri tev dru ge ga in tre t je ga ra z lo ga pod va ja n ja, lah ko uv r s ti mo med homo ni me. 3.1 VIRI Po se bej podro b no s mo o bd e la li pro b le ma ti ko ra be podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men v vs eh pomemb ne j ših s lo ven ski h a tla si h s ve ta, zb ir ko ekso ni mov pa s mo dopol n je va li tud i z re le van t ni mi i meni iz zem lje pi sni h učb e ni ko v na ra z lič ni h ra v ne h, lek si ko no v, pri ro č ni ko v in tu ri s tič ni h vod ni ko v. Na podla - gi teh pre u či tev s mo zb ir ko o ple me ni ti li z ne ka te ri mi dru gi mi pogo s to ra b lje ni mi ekso ni mi, med ka te ri mi ima jo pose b no mes to i me na zg o do vin ski h nase lij, zg o do vin ski h pokra jin in še neka te ri h dru gih pojavov. Slo ven ski a tla si s ve ta so zago to vo pomemb ni soo b li ko val ci zna n ja o na šem pla ne tu in prek podo - ma če va n ja zem lje pi sni h i men tud i pomemb ni dejav ni ki krei ra n ja s lo ven ske ga jezi ka in boga te n ja n je go ve ga bese diš ča. Med se boj se pre cej ra z li k u je jo, tako po o bs e gu, pre gled no s ti (ana log na o zi ro ma ra ču na l - ni š ka kar to gra fi ja, vrs ta in kon tras t nos t tiska re lie f ne pod la ge, pes tros t tipo gra fi je, ra z lič na gos to ta i men ), na tan č no s ti zapi so va n ja zem lje pi sni h i men , ka mor poleg ra be o zi ro ma o puš ča n ja dia kri tič ni h zna ko v sodi ta tud i na čin zapi so va n ja ori gi na l ni h i men (na če lo eno je zič no s ti a li več je zič no s ti) in na čin na va ja - nja podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men , more bit ne m i men ske m ka za lu in n je go vih zna čil no s tih ter po more bit ni h dodat ni h in for ma ci jah, ki boga ti jo s po ro čil no vre d nos t posa mez ne ga i zd el ka (Klad nik 2007b). Slo ven ska a tla sna lite ra tu ra i ma s po no v ni m …ro js tv om» sko ra j pozab lje ne ga Ciga le to ve ga Atlan - ta (C i ga le 1869x1877) že sko ra j s to let je in pol dol go tra di ci jo. V tem prvem s lo ven ske m a tla s u s ve ta so pri na va ja n ju zem lje pi sni h i men v mno gih pri me ri h naka za ne re ši tv e, sk lad ne s so dob ni mi pogle di. Po n jem Slo ven ci vs e do tako i me no va ne ga Med ve do ve ga a tla sa (V e li ki a tlas s ve ta 1972) sko ra j s to - let je nis mo dobi li a tla sa s ve ta za s plo šno ra bo. Vm es je si cer i zš lo neka j šol ski h a tla so v, med ka te ri mi jih je bila veči na (O ro žen 1902; Visin tin 1941; Šol ski a tlas 1959) pre u če na že zara di ra z voj ni h vidi ko v podo ma če va n ja tujih zem lje pi sni h i men . Izh a ja n je a tla so v je pra vi ra z cv et doži ve lo z osa mos vo ji tv i jo Slo ve ni je, kar se je na da lje va lo tud i v pr vem dese t let ju 21. s to let ja. Ekso ni me s mo zaje ma li i z Atla sa sv e ta (1991), Veli ke ga dru žin ske ga a tla sa s ve ta (1992), Atla sa 2000 (1997), Geo gra f ske ga a tla sa za osno v no šolo (1998), Dru žin ske ga a tla sa s ve ta (2002), Geo gra f ske ga a tla sa s ve ta za šole (2002), Veli - ke ga šol ske ga a tla sa (2003), Pri ro č ne ga a tla sa s ve ta (2003), Atla sa s ve ta za osno v ne in sre d n je šole (2005) ter Veli ke ga a tla sa s ve ta (2005). Med a tla se je bila uv rš če na tud i zg oš čen ka Moje prvo čud o - vi to ra zi sko va n je s ve ta (1997), za bolj celo vi to o bra v na vo pa so bila vklju če na še podo ma če na zem lje pi sna ime na i z Veli ke ga s plo šne ga lek si ko na (1997x1998) in na j no vej še ga Slo ven ske ga pra vo pi sa (2001). At la si so s ča so ma pos ta ja li vs e bolj zajet ni in vs e bin sko boga ti, pri čemer se o b ra z lič ni es tet ski dog na no s ti med se boj mor da še na j bolj ra z li k u je jo po ra z lič ni kako vo s ti o bra v na ve zem lje pi sni h i men . Neka te ri med n ji mi so za na še ra z me re dose gli zelo veli ke nak la de. Tako je bil Veli ki dru žin ski a tlas sv e ta o zi ro ma n je gov nas led nik Veli ki a tlas s ve ta v tre h i zd a jah (1992, 1996 in 2002) na tis n jen v več ko t 50.000 i z vo dih. V prvi fazi je bilo i z vs eh 18 po dro b no pre u če ni h viro v zaje tih 39.883 poo do ma če ni h tujih zem lje - pi sni h i men . Pri na dalj n jih o bd e la vah se je zara di pri pad no s ti neka te ri h poj mov več drža vam, celi na m ali pomen ski m tipom in pos le dič ni h i men ski h pod va jan j šte vi lo i men pre cej pove ča lo. Tako se je na pri - mer šte vi lo zapi so v po celi na h in o cea ni h povz pe lo na 40.546, po drža vah in mor jih na 40.912 ter po posa mez ni h pomen ski h tipih i men na 41.547, sk u paj pa je bilo vključ no z a lo ni m ski mi ra z li či ca mi zabe - le že ni h kar 49.340 ra z lič ni h podo ma če ni h i men ski h o blik . Med vs e mi pri mer ja ni mi viri je na j več, 4178 po do ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men v Ci ga le to vem Atlan tu (sli ka 3). Zajet na šte vil ka je vs aj delo ma pos le di ca ne ra v no na tan č ne ga in poe no te ne ga zapiso - va n ja i men , sa j je v tem a tla s u ko pi ca a lo ni mov. Šte vi lo podo ma če ni h i men je več je o d 3000 tud i v Šol ske m atla s u (1959) in Geo gra f ske m a tla s u s ve ta za šole (2002). Med vire s pre cejš n jo s top n jo doma če n ja 40 41 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 sp a da jo še Zem lje pi sni a tlas za sre d n je in n jim soro d ne šole (V i sin tin 1941), Veli ki dru žin ski a tlas s ve - ta (1992), Dru žin ski a tlas s ve ta (2001), Atlas s ve ta za osno v ne in sre d n je šole (2005), Veli ki a tlas s ve ta (2005) in Veli ki s plo šni lek si kon (1997x1998), vs i z več ko t 2500 po do ma če ni mi i me ni . Ven dar na šte - vi lo tovrs t ni h i men ne vpli va le več ja a li man j ša na g n je nos t re dak tor jev k po do ma če va n ju, a mp ak so ra z li ke tud i pos le di ca ra z lič ne veli ko s ti a tla so v, ki nare k u je n ji ho vo podro b nos t, pes tro s ti pomen ski h tipov imen , delo ma pa tud i n ji ho ve ga na me na , pri čemer ni ne po memb na ra z li ka med a tla si za s plo šno o zi - ro ma šol sko ra bo. 3.2 MERI LA zA VKLjU čE VA NjE IMEN Po do ma če na tuja zem lje pi sna i me na so lah ko pomen sko pre ve de na a li tran skri bi ra na , ne pa tud i tran s li te ri ra na . Ker zla s ti pri s ta re j ših viri h na če la podo ma če va n ja niso jasna , sa j niso nik jer ra z lo že - na , je bilo pri vna ša n ju ustre z ni h i men v zb ir ko ekso ni mov up o šte va no mak si ma li s tič no na če lo. Zaje ta so tore j tud i i me na , ki se o d so dob ni h ura d ni h i men ski h o blik , zapi sa ni h v la ti ni ci a li van jo tran s li te ri - rani h, ra z li k u je jo v pi sni h poe no s ta vi tv ah, ki s pre m lja jo gla so v ne pri la go di tv e. Ven dar so bile pisne poe no s ta vi tv e up o šte va ne le pri zaje ma n ju i men i z viro v z že uv e de ni mi tran s li te ri ra ni mi zapi si o b up o - ra bi dia kri tič ni h zna men j in dru gih pose b ni h črk . Med podo ma če na tuja zem lje pi sna i me na so tore j uv rš če na tis ta, ki se o d ori gi na l ni h i men ra z li k u - je jo vs aj v o puš če ne m loče val ne m črko v ne m zna me n ju. To vpli va tud i na ra z li čen i zg o vor , tovrs t no 050010001500200025003000350040004500 Atlant (1869 do 1877) Oroen (1902) ž Visintin (1941) Šolski atlas (1959) Veliki atlas sveta (1972) Atlas sveta (1991) Veliki druinski atlas sveta (1992) ž Moje prvoudovito…(1997) č Atlas 2000 (1997) Geografski atlas za osnovnoolo (1998) š Druinski atlas sveta (2001) ž Geografski atlas sveta zaole (2002) š Velikiolski atlas (2003) š Prironi atlas sveta (2003) č Atlas sveta za osnovne in srednjeole (2005) š Veliki atlas sveta (2005) Veliki sploni leksikon (1997 in 1998) š Slovenski pravopis (2001)š č tevilo podomaenih imen Sli­ ka­3:­Šte­ vi­ lo­podo­ ma­ če­ nih­tujih­zem­ lje­ pi­ snih­imen­v­preu­ če­ nih­slo­ ven­ skih­atla­ sih­sve­ ta,­Veli­ kem splo­ šnem­lek­ si­ ko­ nu­in­Slo­ ven­ skem­pra­ vo­ pi­ su. Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk opuš ča n je pa v skra j ni h pri me ri h dopuš ča Slo ven ski pra vo pis (1994, §218 na s tra ni 27). Zna čil ni pri - me ri so zapi si Arhan gels k na me s to Arhan gel's k, Bogo ta na me s to Bogotá, Plz en na me s to Plz eň in Ag ra na me s to Āg ra . Lah ko se ra z li k u je jo sa mo v o puš ča n ju čle na , na pri mer Sal va dor na me s to El Sal va - dor , Rif na me s to Ar-Rif/er Rif, a li v vs aj eni črki , na pri mer Ana pu r na na me s to Anna pu r na , Daho mej na me s to Daho mey, Črna gora na me s to Crna Gora (v tem pri me r u gre tud i za pre vod). Med n je s pa da - jo tud i tis ta ori gi na l no več je zič na i me na , ki se pri nas dos led no up o ra b lja jo le v eni i zm ed i men ski h o blik , pogo s to s lo van ski , na pri mer i me na rek Od ra za Od ra /Od er in Amu r za Amu r/H ei lon g Jian g ter mes ta Buh a ra za Buh o ro /Bu ha ra . V os no v no zb ir ko podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men so vklju če na tud i tis ta i me na i z zamejs tv a v Ita li ji, Avstri ji ter na Madž ar ske m in Hrvaš ke m, ki se pojav lja jo na re gio na l ni h zem lje vi dih delov celin v a t la si h, ne pa tud i tis ta, ki so zapi sa na na podro b ne j ših zem lje vi dih Slo ve ni je in n je ni h delov. Up o - šte va na pa so tis ta zamej ska i me na , ki se pojav lja jo na zem lje vi dih Jug o s la vi je. Iz Veli ke ga s plo šne ga lek si ko na (1997x1998) in s lo var ske ga dela Slo ven ske ga pra vo pi sa (2001) so vklju če na vs a zamej ska zem lje pi sna i me na . Na težav no delo pri re je val cev podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men na zem lje vi dih v s ta re j ših a tla - sih o po zar ja jo ra z me ro ma šte vil ni nee no t ni zapi si is tih geo gra f ski h poja vov in topo gra f ski h o bjek tov. Še na j več jih je v Ci ga le to vem Atlan tu (1869x1877). Kri va s ta pre d vs em pri re di te ljev in tu i tiv ni pri s top in zamud na lito gra f ska teh ni ka i zd e la ve, ki nis ta o mo go ča la bolj dos led ne ra be in kon tro le, ne do s led - no s ti pa so nas ta le tud i zara di s pre me n je ni h pogle dov v s la bem dese t let ju nas ta ja n ja Atlan ta. Tako se na pri mer za zahod noe vro p sko hri bov je Arde ni poja vi jo zapi si Arde ne Goro v je, Arden ske gore in Arden - ski gozd, za juž noa zij ski o tok Šri lan ko o zi ro ma Cej lon zapi sa Cei lon (S e lan a li Sin ha la Diva) in Cey lon , za japon sko pre s tol ni co Tokio Jed do in Jedo, za se ver noa me ri š ko Mic hi gan sko jeze ro Mic hi gan sko Jeze - ro in Miči gan sko jeze ro ter za vzh od noe vro p sko pokra ji no Mol da vi jo Mol da vi ja, Mol do va (Mul ta ni ja) in Mol dav ska . Mor da še na j bolj kri čeč pri mer nee no t ne ga zapi so va n ja je i me kari b ske ga o to ka Hai ti, ko t je Ciga le poi me no val o tok Hia pa nio lo, ki se v a t la s u poja vi tri kra t, vs a ki č dru ga če: Hai ti, Haj ti in Hajty. To vrs t ni …alo ni mi» se pojav lja jo v sko ra j vs eh dru gih a tla si h, vč a si h pra v vp a dlji vo, dru gič s pet pri - kri to, tako da to lah ko o pa zi le i zku še no oko . Sta re j ši ko t je a tlas in čim več je je šte vi lo podo ma če ni h imen , več je so tovrs t ne teža ve. Ker so vs e ra z lič no zapi sa ne o bli ke is tih i men v zb ir ko vklju če ne ko t samo s toj ne eno te, je v n jej šte vi lo zapi so v več je o d dejan ske ga šte vi la ra z lič ni h zem lje pi sni h i men . 42 43 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 4 ANA LI zA POgOSt NO StI POjAV LjANj EKSO NI MOV Za pona zo ri tev dejan ske pogos t no s ti pojav lja n ja posa mez ni h s lo ven ski h ekso ni mov s mo i zv ed li podro b no ana li zo, s ka te ro s mo sk u ša li os vet li ti pre d vs em ra z mer ja med en do ni m ski mi in ekso ni m ski - mi ra z li či ca mi dolo če ni h zem lje pi sni h i men , pa tud i med more bit ni mi ra z li či ca mi is tih ekso ni mov, ki se lah ko pojav lja jo v bolj a li man j ra z lič ni h o bli ka h. Tovrs t ne ana li ze lah ko s kon kre t ni mi ug o to vi tv a mi pomemb - no pris pe va jo pri i zb o r u ustre z ni h o blik za i me na , pri ka te ri h nis mo povs em pre pri ča ni o na j pri mer ne j ši ra z li či ci. Seve da pa je pri tem potre b na dobr šna mera kri tič no s ti, sa j se na eni s tra ni pojav lja jo i menske pas ti, na dru gi pa so pre ne ka te ra i me na ko maj da zabe le že na v be se dil ni h kor pu si h. 4.1  PRI PIS PODAt KOV O PO gOSt NO StI POjAV LjA NjA EKSO NI MOV V SLO VEN SKEM BESE DIL NEM KOR PU SU gIgA fI DA Na bo r u 3818 s lo ven ski h ekso ni mov, vklju če ni h v pre gled ni co z ek so ni mi v ta be la ri č ne m delu mono gra - fi je, je bilo pri pi sa no šte vi lo pojav ljan j posa mez ne ga ekso ni ma in n ji ho vih i men ski h ra z li čic v s lo ven ske m bese dil ne m kor pu s u Giga fi da. Pos to pek je bil zara di veli ke ga šte vi la pre gib ni h o blik v s lo ven š či ni , a vto - ma ti zi ra no s ti pos top ka in o bs ež ne ga kor pu sa ra z me ro ma zah te ven . V na da lje va n ju pre d s tav lja mo tako bese dil ni kor pus ko t pos to pek , s ka te ri m so bili pri dob lje ni podat ki , ki jih podro b ne je ana li zi ra mo v pod - po glav ju 4.2. 4.1.1 PRED STA VI TEV KOR PU SA GIGA FI DA Kor pus s lo ven ski h bese dil Giga fi da, ka te re ga las t nik je Mini s trs tv o za i zo bra že va n je, zna nos t, k ul - tu ro in šp or t Repub li ke Slo ve ni je, vs e bu je sko ra j 1,2 mi li jar de bese d, na tan č ne je 1.187.002.502. Nas tal je v ok vi r u pro jek ta Spo­ ra­ zu­ me­ va­ nje­v­slo­ ven­ skem­jezi­ ku (m ed mre ž je 4). Kor pus Giga fi da je na d gra d - nja re fe ren č ne ga kor pu sa s lo ven ske ga jezi ka Fida PLUS, ki je v o b se gu več ko t 621 mi li jo no v bese d na s ple tu pro s to dos to pen o d leta 2006 (m ed mre ž je 5) in že vklju ču je prvi tak kor pus za s lo ven š či no , to je v le tih 1997x2000 na s ta li kor pus FIDA. Gi ga fi da vs e bu je jav no dos top na o bjav lje na pisna bese di la ra z lič ni h zv r s ti. Po i zv o r u so ta bese - di la bodi si tiska na bodi si zaje ta s s ple ta. Pri tisk u gre za kn ji ge ter časo pi se in re vi je. Splet ni del je o me jen na bese di la no vi čar ski h por ta lov in pre d s ta vi tv e ne s tra ni pod je tij ter držav ni h, peda goš ki h, ra zi sko valni h in k ul tu r ni h usta no v. Zb i ra n je no vih bese dil za Giga fi do je za tiska na bese di la pote ka lo o d jan uar ja 2009 do maja 2010, za s plet na pa o d a pri la 2010 do a pri la 2011. V Gi ga fi di i ma jo več ko t polo vič ni delež časo pi sna bese di la, tem z 21,5 % s le di jo re vi je. To pome - ni , da je delež perio di ke v kor pu s u 77,42 %, kar zne se sk up no 918.936.054 be se d. Knji ge i ma jo 6,26 % Pre­ gled­ ni­ ca­6:­Sesta­ va­zaje­ tih­besed­v­Gi­ ga­ fi­ di­po­raz­ lič­ nih­zvr­ steh­ana­ li­ zi­ ra­ nih­virov. tak so no mi ja šte vi lo bese dd e lež (%) tisk 1.001.244.035 84,35 •  kn ji ge 74.356.531 6,26 • le po s lov je 23.969.196 2,02 • stv ar na bese di la 50.387.335 4,24 • p e rio di ka 918.936.054 77,42 • č a so pi si 663.664.965 55,91 •  re vi je 255.271.089 21,51 • d ru go 7.951.450 0,67 med mre ž je 185.758.467 15,65 SKUPAJ 1.187.002.502 100,00 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk delež o zi ro ma 74.356.531 be se d, o d tega je 2,02 % bese d i z lepo s lov ja, 4,24 % pa i z s tv ar ni h bese - dil. Bese de i z celot ne ga tiska i ma jo 84,35 % delež, preo s ta lih 15,65 % pa o dp a de na s plet na bese di la (p re gled ni ca 6). Kor pus vs e bu je bese di la, ki so bila o bjav lje na med leto ma 1990 in 2011. Šte vi lo bese d po letih i zi - da o zi ro ma o bja ve, ko t ga pri ka zu je s li ka 4, ka že doka j s tal no let no pove če va n je ko li či ne gra di va. Padec v letu 2005 i zh a ja i z tega, da se je v tem letu kon ča lo zb i ra n je pre d hod ni ka kor pu sa Giga fi da, kor pu - sa Fida PLUS, vrhu ne c i z leta 2010 pa je tud i pos le di ca zb i ra n ja s plet ni h bese dil, ki je veči no ma pote ka lo v tem letu, tore j i ma celo ten delež s plet ni h bese dil, to je 15,65 %, pri pi sa no to let ni co nas tan ka . Kor pus poleg meta po dat ko v o zv r s ti, letu nas tan ka , vir u, a vtor ju (kjer je ta znan ) in dru gih in for macij, ki so pri pi sa ne posa mez ne mu bese di lu, vs e bu je jezi ko v no teh no loš ko o bd e la na in o zna če na bese di - la. To pome ni , da s ta bila vs em bese dam v kor pu s u s tro j no , tore j s po moč jo s pe cia li zi ra ne pro gra m ske opre me, pri pi sa na še dv a podat ka , ki jih v i z vir ne m bese di lu ni , to s ta in for ma ci ji o os no v ni o bli ki bese de in o n je ni h o bli ko s lov ni h las t no s tih. Kor pus i ma v s vo ji tek s tov ni ra z li či ci, zapi sa ni v for ma tu Text Enco - din g Ini tia ti ve P5 (m ed mre ž je 6), nas led n jo o bli ko :

Bra zi li ja še ved no vodi

44 020,000.00040,000.00060,000.00080,000.000100,000.000120,000.000140,000.000160,000.000 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 letoštevilo besed Sli­ ka­4:­Šte­ vi­ lo­besed­po­letih­izi­ da­ozi­ ro­ ma­izda­ je­v­Gi­ ga­ fi­ di. Ele men t

o zna ču je o dsta vek , e le men t s ta vek o zi ro ma poved, e le men t zas to pa pre - sle dek . Posa mez na bese da, ki je v e le men tu , v po s top k u o zna če va n ja dobi še dv a a tri bu ta:…lem ma» x vre d nos t tega a tri bu ta je osno v na o bli ka bese de o zi ro ma lema, ter …msd» o zi ro ma …m or p hos yn tac tic des cri p tion » x n je go va vre d nos t je o bli kos k la den j ska o zna ka , zapi sa na po s pe ci fi ka ci jah pre gled ni ce oznak JOS. Natan č ne podat ke o teh s pe ci fi ka ci jah si je mogo če o gle da ti na s plet ni s tra ni (m ed mre ž - je 7). Če si ko t zg oš čen pri ka z sis te ma o zna če va n ja o gle da mo pri me ra sa mo s tal ni ka …B ra zi li ja» in gla go la …v o di ti», je o zna če val ni pro gra m o zi ro ma o bli kos k la den j ski o zna če val nik o bli ki posa mez ne bese de pri - pi sa l las t no s ti, pre d s tav lje ne v pre gled ni ci 7: 45 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Pre­ gled­ ni­ ca­7:­Siste­ ma­ ti­ ka­ozna­ če­ va­ nja­zapi­ sov­v­Gi­ ga­ fi­ di;­pri­ me­ ra­zapi­ sov­samo­ stal­ ni­ ka in­gla­ go­ la . 1. Bra zi li ja oz na ka ka te go ri ja/las t nos tv re d nos t SS a mo s tal nik lv r s ta las t no i me z sp olž en ski e šte vi loe d ni na i sklon ime no val nik 2. vodi oz na ka ka te go ri ja/las t nos tv re d nos t G Gla gol gv r s ta glav ni n vid ne do vr šni s ob li ka se da n jik t ose ba tre t ja e šte vi loe d ni na V kor pu s u Giga fi da je bil za o zna če va n je up o ra b ljen o zna če val nik Ob e liks , ki up o ra b lja s ta ti - stič ne meto de in je bil tako ko t kor pus i zd e lan v ok vi r u pro jek ta Spo­ ra­ zu­ me­ va­ nje­v­slo­ ven­ skem jezi­ ku . Vs e bu je tri ra z lič ne modu le, ki o pra v lja jo s tro j no o bd e la vo bese di la: toke ni za tor , ki bese - di lo ra z de li na s tav ke ter posa mez ne bese de a li pojav ni ce, lema ti za tor , ki pri pi s u je osno v ne o bli ke , ter o zna če val nik , ki pri pi s u je ka te go ri je in las t no s ti. Več in for ma cij o tem pro gra mu je na s ple tu (m ed mre ž je 8). S po moč jo s plet ne ga ser vi sa je na is ti s tra ni mogo če tud i prei z k u si ti n je go vo delo - va n je. Tre ba se je zave da ti, da pri pri pi so va n ju osno v ni h o blik in o zna če va n ju las t no s ti bese d ni mogo če dose či s too d s tot ne na tan č no s ti. Meri tv e o zna če val ni ka in lema ti za tor ja na tako i me no va ne m uč ne m kor pu s u, ki je bil ro č no pre gle dan in o mo go ča pri mer ja vo s s tro j no o zna če ni m bese di lom, so poka za - le, da je na tan č nos t lema ti za tor ja 98 -od s tot na , o zna če val nik pa vs e las t no s ti bese de pra vil no ug a ne v 91,4 % pri me ri h, sa mo ka te go ri jo (s a mo s tal nik , gla gol, pri dev nik i td.) pa v 98,3 %. Pra vil nos t pri pi sa pra ve leme in las t no s ti bese de je si cer moč no o dv i sna o d tipa bese di la x s tro j ni pos to pek se zana ša med dru gim tud i na podat ke o oko li ci bese d, zato so po pri ča ko va n jih i zo li ra na bese di la, ses tav lje na zg olj i z ene a li dv eh bese d, na vad no o zna če na s lab še. To je pomemb no , ker ta dejav nik vpli va na pos to - pek , ki je bil up o ra b ljen pri lema ti za ci ji s pi ska ekso ni mov. Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 4.1.2 POSTO PEK PRI PI SA PODAT KA O PO GO STO STI EKSO NI MOV V po s top k u pri pi so va n ja podat ka o po go s to s ti pojav lja n ja v kor pu s u Giga fi da pri posa mez ne mu vno - su i z se z na ma ekso ni mov so bili vs i ekso ni mi na j pre j lema ti zi ra ni . To je pomemb no pri več be se d ni h ekso ni mih, sa j se pri n jih posa mez ni deli zv e ze pojav lja jo v sk lon ski h o bli ka h. Kjer je jedr ni sa mo s tal - nik zv e ze žen ske ga a li sre d n je ga s po la, je ta pos to pek k lju čen , sa j i ma jo v kor pu s u Giga fi da pri dev ni ki (in dru ge bese d ne vrs te s po dob ni mi las t nos t mi, na pri mer štev ni ki ) osno v no o bli ko ved no zapi sa no v moš ke m s po lu. Tak zgled je deni mo pri dev nik …Ad e li jin » v na s led n jem s tav k u: Pet sto nav tič nih milj od Ade li ji ne de že le Če tore j želi mo v kor pu s u pre šte ti poja vi tv e zv e ze v vs eh n je ni h sk lon ski h o bli ka h: Ad e li ji na dežela, Ad e li ji ne deže le, Ad e li ji ni deže li i td., kar o mo go ča pos to pek lema ti za ci je, pome ni , da mora mo tud i v s pisk u ekso ni mov lema ti zi ra ti zapis več be se d ne ga ekso ni ma …Ad e li jin adeže la» v …Ad e li jin deže la». Za ve da ti se je tre ba, da gre pri lema ti za ci ji za s ta ti s tič ni pos to pek , ki je zelo usp e šen pri bese dah, pogo s to ra b lje ni h in že zabe le že ni h v lek si ko n u bese d ni h o blik , ki ga lema ti za tor up o ra b lja ko t eno o duč ni h mno žic, man j usp e šen pa je pri ne z na ni h bese dah, kar pa je pri s lo ven ski h ekso ni mih pogos t pojav. To pome ni , da bo mor da poi me no va n je, ki je za člo veš ke ga up o ra b ni ka ne pro b le ma tič no za pre poz - na va n je in pre gi ba n je, lema ti za tor ju pov zro ča lo teža ve. Če si ko t ra z me ro ma skra jen zgled o gle da mo sta n je v kor pu s u pri lema ti za ci ji i ta li jan ske pokra ji ne Ab ru ci, lah ko ug o to vi mo, da je o zna če val nik 119 o b - li ka m, ki jih na j de mo v kor pu s u, pri pi sa l nas led n je osno v ne o bli ke a li leme (p re gled ni ca 8): Pre­ gled­ ni­ ca­8:­Osnov­ ne­obli­ ke­ali­leme,­kot­jih­je­ozna­ če­ val­ nik­pri­ pi­ sal­na­pri­ me­ ru­ita­ li­ jan­ ske pokra­ jine­Abru­ ci. za po re d na šte vil ka lema šte vi lo 1 abruc 38 2 Ab ru cih 34 3 Abru ci 19 4 Ab ru ce 12 5 Ab ru co 7 6 Ab ru cov4 7 abru ca 2 8 Ab ru cev2 9 abru cem1 SKUPAJ 119 Pri pokra ji ni Ab ru ci je tore j lema ti za tor pra vil no osno v no o bli ko pri pi sa l sa mo v 16 % pri me ri h, pri čemer je sk u paj se d mim o bli ka m las t ne ga i me na , ki se v kor pu s u pojav lja jo, pri pi sa l devet ra z lič ni h osno v - ni h o blik , o d tega tri z malo začet ni co. Če si re zul ta te lema ti za ci je o gle da mo podro b ne je (p re gled ni ca 9), vidi mo, da se vs i pra vil no pri pi sa ni pojav lja jo pri o bli ki , ki je i den tič na z lemo, to je z Ab ru ci. Za ra di na ve de ne ga se je zd e lo s mi se l no , da o b poi me no va n ju ekso ni ma, ki je v s pi sk u v os no v ni obli ki , na ve de mo dv a ra z lič na podat ka . Prvi s tol pec desno o d ekso ni ma vs e bu je podat ke o le mah, ki 46 47 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 so v kor pu s u posa mez ni m pojav ni cam pri pi sa ne v o b li ki , i den tič ni ekso ni mu, vključ no z za pi so m z ve - li ko a li malo začet ni co. Ta s tol pec i me n u je mo …p o go s tos t osno v ne o bli ke a li ko m bi na ci je osno v ni h o blik zv e ze». V dru gem s tolp cu desno so i zp i sa ni podat ki o na j de ni h pojav ni cah v kor pu s u, i den tič ni h eksoni - mu. Poda tek tore j ne pri ha ja i z a tri bu ta …lem ma», tem več i z ni za v e le men tu . S tem se si cer i zgu bi poda tek o vs eh os ta lih o bli ka h, ven dar se i zog ne mo teža vam z le ma ti za ci jo. Ta s tol pec i me n u je mo …p ogo - stos t črko v ne ga ni za». Podat ka i z o beh s tolp cev sk u paj na vad no daje ta ra z me ro ma dobro s li ko pogo s to s ti pojav lja n ja ekso ni ma. V pri me r u Ab ru ci dobi mo v s tolp cu …p o go s tos t osno v ne o bli ke a li ko m bi na ci je osno v ni h o blik zv e ze» poda tek o 17 le mah, ki jih je pre poz na l lema ti za cij ski pos to pek , v s tolp cu …p o - go s tos t črko v ne ga ni za» pa poda tek o 22 po ja vli tv ah ni za …Ab ru ci», ki jih vs e bu je kor pus Giga fi da. Iz ko m bi na ci je podat ko v v o beh s tolp cih (p re gled ni ca 10) je tore j mogo če sk le pa ti, a li je lema ti za tor i mel teža ve, tako ko t v s po daj na ve de ni h pri me ri h ekso ni mov Ab ru ci in Bra ma pu tra . V dru gih pri me ri h, kakr šna sta ekso ni ma Alja ska in Bahra jn, ra z mer je med o be ma s tolp ce ma ra z kri va, da lema ti za tor težav ni i mel. Iz po s ta vi ti je tre ba, da so bili v s pi sk u ekso ni mov lema ti zi ra ni zg olj več be se d ni ekso ni mi, leme eno bese d - ni hso ved no i den tič ne osno v ni o bli ki , kar pre d vs em zara di ra z lik pri ra bi veli ke in male začet ni ce mno go kra t pov zro či, da i ma lema pogo s tos t pojav lja n ja 0, čepra v se bese d na o bli ka v kor pu s u dejan sko pojavlja. Dru ga čen pos to pek je bil up o ra b ljen pri več be se d ni h ekso ni mih. Ta s pi sek je bil lema ti zi ran , ven - dar je lema ti za ci ji s le di lo neka j …nor ma li za cij ski h» pos top ko v, ka j ti zara di neo bi čaj ne si tu a ci je (ker jePre­ gled­ ni­ ca­9:­Rezul­ ta­ ti­lema­ ti­ za­ ci­ je­na­pri­ me­ ru­ita­ li­ jan­ ske­pokra­ ji­ ne­Abru­ ci. za po re d na šte vil ka be se d na o bli ka lema las t no s ti šte vi lo 1 Abru ce Ab ru ce Slm ei 9 Slz em1 So zet1 Slm etn 1 2 Abru cem abru cemS o mei 1 3 Abru cev abruc Som mr 13 Ab ru cev Slm ei 2 4 Abru ci Ab ru ci Slm ei 16 Slz ei 1 abru ci Rs n 1 abruc So zer 1 Som mi 1 abru ca So zem2 5 Abru cih Ab ru cih Slm em 22 Slz em6 So zem4 Slm ei 1 So metn 1 abruc Sommm 18 So mem3 abru ci Pp nzem1 6 Abru co Ab ru co Slm ei 1 7 Abru cov Ab ru co Slmm r 5 So ser 1 Ab ru cov Slm ei 3 Slm er 1 abruc Som mr 2 SKUPAj JJ 119 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 48 sez na m ekso ni mov se ve da bre z so be se di la) se je lema ti za cij ski pro gra m motil pogo s te je ko t v pri me - ru, ko je na voljo šir še so be se di lo. Ti pos top ki so zaje ma li nas led n je s pre mem be: •  pri eno ti, ki jo je o zna če val nik pre poz na l ko t gla gol, je bila lema pre s li ka na na zaj v i z vir no bese d no obli ko te eno te; •  pri eno ti, ki jo je o zna če val nik pre poz na l ko t o bč no i me, je bila začet ni ca v lemi pre s li ka na i z s ta n ja v be se d ni o bli ki ; •  pri eno tah, ki jim je o zna če val nik pri pi sa l ro dil ni š ko sk lon sko o bli ko , je bila lema pre tv or je na na zaj v be se d no o bli ko , ra zen ka dar je ta s ta la za pre d lo gom a li pre d sa mo s tal ni ko m v i me no val ni k u o zi - ro ma je bil prvi sa mo s tal nik v ni zu v ro dil ni k u; •  pri eno tah, ki jih je o zna če val nik pre poz na l ko t pri s lov, je bila lema pre tv or je na na zaj v be se d no o bli - ko (ali zame n ja na v pri dev nik , če je bila na začet k u ni za). V dru gem s tolp cu, v ka te re m so eno te v več be se d ni zv e zi loče ne s po šev ni co, na va ja mo podat ke za posa mič no eno to na enak na čin ko t pri eno be se d ni h ekso ni mih. Naj pre j je tore j na ve den poda tek o …p o go s to s ti osno v ne o bli ke a li posa mez ni h osno v ni h o blik v zv e zi», zatem pa na desni še poda tek o …p o go s to s ti črko v ne ga ni za bese de a li posa mez ni h bese d v zv e zi». V teh pri me ri h je tre ba biti pozo - ren na ra z li ke med veli ki mi in mali mi črka mi. Če si o gle da mo pri mer zv e ze …Am e ri š ka Samoa », bo ta v kor pu s u tipič no o zna če na na na čin , pre d s tav ljen v pre gled ni ci 11.Pre­ gled­ ni­ ca­10:­Pri­ me­ ri­lema­ ti­ za­ ci­ je­šti­ rih­slo­ ven­ skih­ekso­ ni­ mov,­po­dveh­slab­ še­in­dobro­uve­ ljav­ lje­ nih. ek so ni mp o go s tos t osno v ne o bli ke a li ko m bi na ci je po go s tos t osno v ni h o blik zv e ze črko v ne ga ni za Ab ru ci 17 22 Bra ma pu tra 21 34 Al ja ska 4268 607 Ba hra jn 2386 641 Pre­ gled­ ni­ ca­11:­Siste­ ma­ ti­ ka­ozna­ če­ va­ nja­zapi­ sov­v­Gi­ ga­ fi­ di;­pri­ mer­zapi­ sa­več­ be­ sed­ ne­ ga­ekso­ ni­ ma. ame riš ki oz na ka ka te go ri ja/las t nos tv re d nos t PP ri dev nik pv r s ta splo šni n stop n ja ne do lo če no z sp olž en ski e šte vi loe d ni na i sklon ime no val nik sa moa oz na ka ka te go ri ja/las t nos tv re d nos t SS a mo s tal nik o vr s tao bč no i me z sp olž en ski e šte vi loe d ni na i sklon ime no val nik Pri dev nik …ame ri š ki » je pisan z malo začet ni co, veči ni poja vi tev sa mo s tal ni ka Samoa pa je o zna - če val nik pri pi sa l las t nos t …obč no i me», kar pome ni , da je lema ti zi ran z malo začet ni co, med tem ko je v s pi sk u ekso ni mov i zp i san z ve li ko . Celo ten i zp is vs eh s tolp cev je pri ka zan v pre gled ni ci 12. 49 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Pre­ gled­ ni­ ca­12:­Celo­ ten­izpis­stolp­ cev­za­več­ be­ sed­ ni­ekso­ nim­Ame­ riš­ ka­Samoa. 2__slo ven ski po go s tos t po go s tos t2__slo ven ski po go s tos tp o go s tos t ekso ni m osno v ne o bli ke črko v ne ga ekso ni m osno v ne o bli ke črko v ne ga ni za zem lje pi sne gaali ko m bi na ci je ni za zem lje pi sne gaali posa mez ni hb ese de a li ime na 2 osno v ni h o blik ime na 3 osno v ni h o blik posa mez ni h zv e ze v zv e zi bese d v zv e zi Am e ri š ka Samoa 1 20 Am e ri š ka /S a moa 519616/125 17716/262 2__slo ven ski po go s tos tp o go s tos t2__slo ven ski po go s tos tp o go s tos t ekso ni m osno v ne o bli ke črko v ne ga ekso ni m osno v ne o bli ke črko v ne ga ni za zem lje pi sne gaali ko m bi na ci je ni za zem lje pi sne gaali posa mez ni hb ese de a li ime na 4t emelj ni h o blik ime na 5 osno v ni h o blik posa mez ni h zv e ze v zv e zi bese d v zv e zi ame ri š ka sa moa 55 0 ame ri š ka /s a moa 519616/402 61815/9 Iz si vo o bar va ni h polj tore j lah ko sk le pa mo o o d lo či tv ah o zna če val ni ka pri več be se d ni h ekso ni mih in gle de na ko m bi na ci je podat ko v tud i o po go s to s ti ekso ni ma v kor pu s u Giga fi da. Pri in ter pre ta ci ji podat - ko v je na j po memb ne je, da si zapom ni mo nas led n je: na j bolj zanes ljiv poda tek je v s tolp cu …p o go s tos t črko v ne ga ni za», ki pa veli ko kra t o me ji rea l no s li ko gle de poja vi tev v kor pu s u, vs i os ta li podat ki pa so odv i sni o d pre d s tav lje ni h dejav ni ko v in jih je tre ba in ter pre ti ra ti sk u paj. Podat ke si je mogo če o gle da ti tud i v s plet ne m kon kor dan č ni k u (m ed mre ž je 9). 4.2  PRI MER jA VA NABO RA PRED LA gA NIH EKSO NI MOV IN zADEt KOV V KOR PU SU gIgA fI DA V tem pod po glav ju podro b ne je pre d s tav lja mo frek ven ce zadet ko v pre d la ga ni h ekso ni mov v s lo ven - ske m bese dil ne m kor pu s u Giga fi da. V pre d la ga ne m na bo r u ekso ni mov je 3818 zem lje pi sni h i men . Ker se neka te ri ekso ni mi v ena ki o bli ki pojav lja jo več kra t, i ma jo pa ra z li čen pomen , na pri mer Akvi ta ni ja je zaje ta ko t zg o do vin ska up ra v na eno ta, zg o do vin ska pokra ji na in nara v na pokra ji na , s mo tovrs t ne eno - te v ana li zi pogos t no s ti pojav lja n ja up o šte va li sa mo enkra t, sa j sk le pa mo, da v ve či ni bese dil more bi ten ra z li čen pomen ski tip ni dovolj jasno naka zan , tako da bi lah ko na tan č no o pre de li li n ji ho ve ra z ne pome - ne . Iz ana li ze s mo i zklju či li tud i tis ta zem lje pi sna i me na , za ka te ra up ra vi če no sk le pa mo, da so i me la v be se di lih na j ver jet ne je dru gač ne pome ne , na pri mer ose b na i me na (M i lan , Petra ), i me na šp or t ni h dru - štev (Olim pi ja, Kri m), prii m ke (Om an ), o bč noi men ske pome ne (R eka , Gaza), lah ko pa se ko t homo ni mi ali ena ko zv oč ni ce pojav lja jo tud i v zem lje pi sni h i me ni h v Slo ve ni ji (K rka , Tabor ). Neka j na j bolj zna čil - ni h pri me ro v je na ve de ni h v pre gled ni ci 13. Na ta na čin se je na bor ekso ni mov v ana li zi skr čil na 3545. Ti ekso ni mi so v kor pu s u Giga fi da na ve de ni 2.429.775 -kra t. Ana li za kor pu sa Giga fi da vklju ču je tud i ro dil ni š ko o bli ko ekso ni ma. Im e no val ni š ka o bli ka je v ce - lo ti si cer pogo s tej ša (1.468.000) o d ro dil ni š ke (962.000), ven dar je pri neka te ri h ekso ni mih z vi so ko frek ven co pogo s tej ša ro dil ni š ka o bli ka , ko t na pri mer pri i me ni h Ev ro pa (v 64 % pri me ri h je na ve den ro dil nik Ev ro pe), Afri ka (v 68 % pri me ri h Afri ke ), Bosna in Her ce go vi na (v 72 % pri me ri h Bosne in Her - ce go vi ne ), Dona va (v 62 % pri me ri h Dona ve), Kari bi (v 81 % pri me ri h Kari bov; na j brž tud i zara di na va ja n ja Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 50 nas lo va fil ma Pira ti s Ka ri bov), Dalj ni vzh od (v 71 % pri me ri h Dalj ne ga vzh od a ), Sici li ja (v 68 % pri me - ri h Sici li je) in Čeče ni ja (v 71 % pri me ri h Čeče ni je). Frek ven ce v kor pu s u Giga fi da, ki jih na va ja mo, so seštev ki i me no val ni š ke in ro dil ni š ke o bli ke . Pre­ gled­ ni­ ca­13:­Neka­ te­ ri­zelo­pogo­ sti­ekso­ ni­ mi­v­kor­ pu­ su­Giga­ fi­ da,­ki­ima­ jo­v­slo­ ven­ skih­bese­ di­ lih naj­ ver­ jet­ ne­ je­dru­ ga­ čen­pomen. ime no val ni š ka in ro dil ni š ka šte vi lo zadet ko vp o jav, ki ga o zna ču je na j ver jet ne j ši večin ski obli ka ekso ni ma v kor pu s u Giga fi da ekso ni mp omen v ana li zi ra ni h bese di lih Ob, Ob a 449.880 reka v Ru si ji pre d log Kare , Kar 135.435 zg o do vin sko nase lje v Ira k uz ai mek , pri s lov, vez nik Olim pi ja, Olim pi je 121.891 zg o do vin sko nase lje v Gr či jišp or t no druš tv o Mi lan , Mila na 117.245 na se lje v Ita li ji ose b no i me Krka , Krke 81.334 reka in nase lje v Av s tri jizem lje pi sno i me v Slo ve ni ji, pod jet je v No vem mes tu Pe tra , Petre 75.507 zg o do vin sko nase lje ose b no i me v Jor da ni ji Bela, Bele 39.463 reka v Av s tri ji zem lje pi sno i me v Slo ve ni ji, pri dev nik Gra dec, Gra d ca 38.174 na se lje v Av s tri ji del zem lje pi sne ga i me na v Slo ve ni ji Bi s tri ca, Bis tri ce 36.854 reka v Gr či ji zem lje pi sno i me v Slo ve ni ji, del zem lje pi sne ga i me na v Slo ve ni ji Tr žič, Trži ča 27.570 na se lje v Ita li ji zem lje pi sno i me v Slo ve ni ji Mar ke , Mark 20.913 up ra v na eno ta v Ita li jide nar na eno ta, ose b no i me Kri m, Kri ma 19.376 rt v Ukra ji ni zem lje pi sno i me v Slo ve ni ji, šp or t no druš tv o v Ljub lja ni Ta bor , Tabo ra 17.622 hri b v Iz rae lu zem lje pi sno i me v Slo ve ni ji, obč noi men ski i zra z, sa mo s tal nik Trg, Trga 14.524 na se lje v Av s tri jio bč noi men ski i zra z, del zem lje pi sne ga i me na v Slo ve ni ji Jor dan , Jor da na 11.960 reka v Iz rae lu in Jor da ni jiprii mek Li di ja, Lidi je 11.322 zg o do vin ska pokra ji na ose b no i me v Tu r či ji Reka , Reke 10.825 na se lje na Hrvaš ke m obč noi men ski i zra z Ak cij, Akci ja 9699 rt v Gr či ji sa mo s tal nik Ur, Ura 8464 zg o do vin sko nase lje v Ira k us a mo s tal nik Peč, Peči 7502 na se lje na Koso vu obč noi men ski i zra z, sa mo s tal nik , del zem lje pi sne ga i me na v Slo ve ni ji Om an , Om a na 7047 dr ža va prii mek Kobe, Kobe ja 6168 na se lje na Japon ske mp rii mek Mir ni , Mir ne ga 5713 na se lje v Ru si ji pri dev nik Id a, Id e 4825 gora v Gr či ji ose b no i me Vik to ri ja, Vik to ri je 4579 up ra v na eno ta v Av s tra li ji ose b no i me Gaza, Gaze 4530 na se lje v Eg ip tu sa mo s tal nik Ma ri ca, Mari ce 4008 reka v Bol ga ri ji, Grči ji in Tu r či jiose b no i me Že lez no , Želez na 3328 na se lje v Av s tri ji pri dev nik Ma ra ton , Mara to na 2874 na se lje v Gr či ji sa mo s tal nik At las , Atla sa 2493 go ro v je v Ma ro k u in Alž i ri jisa mo s tal nik S pri mer jal no ana li zo pogos t no s ti ra be pre d la ga ne ga na bo ra ekso ni mov s mo žele li: •  ug o to vi ti ekso ni me z na j viš ji mi frek ven ca mi v kor pu s u Giga fi da; •  ug o to vi ti ra z li ke med pre d la ga ni mi ekso ni mi in frek ven ca mi v kor pu s u Giga fi da gle de na geo gra f ske zna čil no s ti ekso ni ma (c e li na , o cean , drža va, mor je, jezi ko v no o bm oč je n je go ve ga i zv o ra in pomen - ski tip); •  ug o to vi ti ekso ni me s s lo ven ski mi so po men ka mi (alo ni mi) in o b tem se ve da, ka te ra i men ska ra z li čica je pogo s tej ša in s tem bolj re le van t na ; •  ug o to vi ti tis te pre d la ga ne ekso ni me, za ka te re je v s lo ven ski h bese di lih pogo s ta a li celo pogo s tej ša ra ba ori gi na l ne ga tuje ga zem lje pi sne ga i me na (en do ni ma). 51 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Pre­ gled­ ni­ ca­14:­Deset­naj­ po­ go­ stej­ ših­ekso­ ni­ mov­po­šte­ vi­ lu­zadet­ kov­v­kor­ pu­ su­Giga­ fi­ da. ek so ni m šte vi lo zadet ko vd e lež (%) Ev ro pa 133.995 5,5 Hr vaš ka 115.249 4,7 Nem či ja 84.350 3,5 Fran ci ja 68.508 2,8 Av s tri ja 64.075 2,6 Ru si ja 60.538 2,5 Ita li ja 49.533 2,0 Ma dž ar ska 43.926 1,8 Ki taj ska 43.827 1,8 Šp a ni ja 38.587 1,6 dru gi ekso ni mi 1.727.187 71,2 SKUPAJ 2.429.775 100,0 Pre­ gled­ ni­ ca­15:­Celin­ ska­ozi­ ro­ ma­ocean­ ska­lega­pred­ la­ ga­ nih­ekso­ ni­ mov­in­pogo­ stost­zadet­ kov v­kor­ pu­ su­Giga­ fi­ da. lega pre d la ga ni ekso ni mi kor pus Giga fi da šte vi lo i men de lež (%) šte vi lo na vedb de lež (%) Ev ro pa 947 26,7 1.560.983 64,3 Az i ja 731 20,6 489.098 20,1 Afri ka 401 11,3 118.283 4,9 Se ver na Am e ri ka 173 4,9 91.193 3,8 Juž na Am e ri ka 82 2,3 68.440 2,8 Sre d n ja Am e ri ka 74 2,1 46.216 1,9 Oc ea ni ja 143 4,0 34.995 1,4 An tark ti ka 105 3,0 1658 0,1 CELINE 2656 74,9 2.410.866 99,3 At lan t ski o cean 351 9,9 12.104 0,5 In dij ski o cean 114 3,2 3237 0,1 Tihi o cean 298 8,4 2838 0,1 Ark tič ni o cean 85 2,4 680 0,0 An tark tič ni o cean 41 1,2 50 0,0 OCEANI 889 25,1 18.909 0,7 SKUPAJ 3545 100,0 2.429.775 100,0 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk De se t ekso ni mov z na j viš ji mi frek ven ca mi je pri ka za ni h v pre gled ni ci 14. Razen zem lje pi sne ga i me - na Ev ro pa, ki je na prvem mes tu, vs i dru gi ekso ni mi o zna ču je jo drža vo. Zao b je te so vs e sose d n je drža ve (H r vaš ka , Avstri ja, Ita li ja, Madž ar ska ), več je e vro p ske drža ve (N em či ja, Rus i ja, Fran ci ja, Šp a ni ja) in le ena nee vro p ska (K i taj ska ). Nase lja, dru ga sk u pi na ekso ni mov po šte vilč no s ti, neko li ko zao s ta ja jo x Pari z je na 13. me s tu, Rim na 19., Du na j na 22., Bru se lj na 30., Jer u za lem na 37. in Pekin g na 47. V gro bemlah - ko re če mo, da na pogo s tos t pojav lja n ja ekso ni mov o dlo čil no vpli va jo sose š či na , veli kos t in pomemb nos t poja va ter lega na poli tič no in geo po li tič no i zp o s tav lje ne m o bm oč ju. De se t na j po go s tej ših ekso ni mov pa pre d s tav lja le 29 % o d celot ne frek ven ce ana li zi ra ni h ekso ni - mov i z kor pu sa Giga fi da. Polo vi co celot ne frek ven ce ses tav lja 29 ek so ni mov, tri četr ti ne 78 in devet dese tin 212 o d vs eh o bra v na va ni h ekso ni mov. Med 212 na j po go s te je o me n ja ni mi ekso ni mi so le štir - je mareo ni mi: Jadran sko mor je, Črno mor je, Atlan t ski o cean in Tihi o cean . V pre gled ni ci 15 so pri ka za ne pri mer ja va celin ske in o cean ske lege pre d la ga ne ga na bo ra ekso ni - mov in vre d no s ti frek ven c v kor pu s u Giga fi da. Zapo re d je ra z po re di tv e med celi na mi in o cea ni je v o beh viri h doka j podob no , ven dar je frek ven ca ekso ni mov v kor pu s u Giga fi da mno go bolj zg oš če na v na j - kre p ke j ših sk u pi na h. Med pre d la ga ni mi ekso ni mi jih i ma tri četr ti ne ko pen sko lego in četr ti na o cean sko . V bazi kor pu sa Giga fi da ekso ni mi z o cean sko lego pri mer jal no pos ta ne jo sko ra j povs em ne po memb - ni , sa j pre d s tav lja jo le s lab o dsto tek vs eh na vedb. Med pre d la ga ni mi ekso ni mi jih na tri na j po go s tej še celi ne Ev ro po, Az i jo in Afri ko o dp a de 59 %, pri frek ven cah v kor pu s u Giga fi da pa kar 89 %. Dv e tre t ji - ni frek ven c v Gi ga fi di o dp a de ta na Ev ro po, med pre d la ga ni mi ekso ni mi le dobra četr ti na . Pri frek ven cah se na j moč ne je skr či ta o be na j bolj o dd a lje ni celi ni Oc ea ni ja in Antark ti ka , ena z le malo ljud mi in dru - ga povs em ne po se lje na s s tal ni m pre bi vals tv om. Pri pre d la ga ni h ekso ni mih delež mareo ni mov na o bm oč ju 52 Pre­ gled­ ni­ ca­16:­Držav­ na­lega­pred­ la­ ga­ nih­ekso­ ni­ mov­in­pogo­ stost­zadet­ kov­v­kor­ pu­ su­Giga­ fi­ da. lega pre d la ga ni ekso ni mi kor pus Giga fi da šte vi lo i men de lež (%) šte vi lo na vedb de lež (%) Av s tri ja 56 1,8 141.432 5,9 Ita li ja 112 3,6 123.097 5,1 Hr vaš ka 11 0,3 120.881 5,0 Fran ci ja 91 2,9 114.702 4,8 Nem či ja 67 2,1 94.774 3,9 Ru si ja 225 7,2 74.240 3,1 Ki taj ska 65 2,1 74.093 3,1 Zd ru že no kra ljes tv o 52 1,7 62.294 2,6 Zd ru že ne drža ve Am e ri ke 90 2,9 58.468 2,4 Gr či ja 117 3,8 56.310 2,3 Ma dž ar ska 18 0,6 53.409 2,2 Iz rae l 30 1,0 51.169 2,1 Šp a ni ja 42 1,3 46.872 1,9 Polj ska 30 1,0 40.979 1,7 Ko so vo 7 0,2 40.320 1,7 Tu r či ja 55 1,8 34.787 1,4 Eg ipt 49 1,6 25.047 1,0 Ukra ji na 50 1,6 23.920 1,0 Av s tra li ja 53 1,7 22.912 0,9 In di ja 67 2,2 22.200 0,9 Ka na da 68 2,2 18.200 0,8 dru go 1754 56,4 1.115.230 46,2 SKUPAJ 3109 100,0 2.415.336 100,0 Atlan t ske ga o cea na pre d s tav lja pri b liž no šti ri dese ti ne o d vs eh i men , v Gi ga fi di ni h frek ven cah pa na Atlan t ski o cean o dp a de ta kar dv e tre t ji ni mareo ni mov. Po dob na ra z mer ja lah ko ug o to vi mo tud i pri držav ni legi topo ni ma, ki ga o zna ču je ekso ni m (p re gled - ni ca 16). Med pre d la ga ni mi ekso ni mi jih je v 20 na j po go s tej ših drža vah 41 %, pri Giga fi di ni h frek ven cah pa 53 %. Med nee vro p ski mi drža va mi so med prvi mi na j več kra t zas to pa ne Zd ru že ne drža ve Am e ri ke , Kana - da, Indi ja, Kitaj ska in Tu r či ja, pri frek ven cah pa se zapo re d je neko li ko s pre me ni , tako da si po pogos tno s ti sle di jo Kitaj ska , Zd ru že ne drža ve Am e ri ke , Iz rae l, Tu r či ja in Eg ipt. Če je med pre d la ga ni mi ekso ni mi v os pre d - ju pre d vs em veli kos t drža ve, pri frek ven cah pri de jo neko li ko bolj do i zra za bli ži na Ev ro pe (Tu r či ja, Iz rae l,Eg ipt), boga to zg o do vin sko i zro či lo ter o bm oč ja dol go tra j ni h poli tič ne nes ta bil no s ti in na pe to s ti v re gi ji (Iz rae l, Eg ipt). De lež e vro p ski h držav je v Gi ga fi di ni h frek ven cah na s plo šno več ji, pre d vs em na ra ču n veli ki h držav, še bolj pa na ra ču n sose d n jih držav, ki v pre d la ga ne m na bo r u ekso ni mov pre d s tav lja jo 6,3 % kor pu sa imen , pri Giga fi di ni h frek ven cah pa kar 18,2 %. Med sose d n ji mi drža va mi je v frek ven cah gle de na pre d - la ga ni na bor na j več ji ra z ko rak zna či len za Hrvaš ko (z 0,3 na 5%), pri čemer gre se ve da pre d vs em za zelo pogo s to ra bo ekso ni ma Hrvaš ka v s mi s lu drža ve. V frek ven cah kor pu sa Giga fi da je med e vro p ski mi drža va mi delež Rus i je pre po lov ljen , o paz no man j - ši je tud i delež Grči je. Veli ko šte vi lo pre d la ga ni h ekso ni mov na o bm oč ju Grči je je pos le di ca šte vil ni h topo ni mov, zna ni h i z an tič ne zg o do vi ne . Med n ji mi so v os pre d ju i me na nase lij, o to ko v in pokra jin , pre - cej pa je tud i oro ni mov in hidro ni mov. Na bor pre d la ga ni h ekso ni mov vs e bu je 436 a li sk up no 8% i men , ki i ma jo lego v do lo če ne m mor - ju; gre za i me na mori j, zali vov, pre li vov, pa tud i pod mor ski h re lie f ni h o blik in podob no (p re gled ni ca 17). V Gi ga fi di ni bazi se ta i me na poja vi jo z le neka j več ko t 14.000 za det ki , kar je pri b liž no 0,6 % celot ne frek ven ce. Pet na j več jih mori j v pre d la ga ne m na bo r u vklju ču je 30 % mareo ni mov, v Gi ga fi di ni bazi pa je frek ven ca še pre cej bolj zg oš če na , sa j nan je o dp a de kar 80 % mareo ni mov. V bazi kor pu sa Giga fi - da sa mo 8 mo ri j (S re do zem sko , Kari b sko , Sever no , Rd e če, Ara b sko , Balt sko in Jadran sko ter Mehiš ki zaliv) vklju ču je 90 % vs eh mor ski h zem lje pi sni h i men . V o beh pri mer ja ni h sk u pi na h s ta po šte vi lu ekso - ni mov o zi ro ma zadet ko v na j kre p ke j ša Sre do zem sko in Kari b sko mor je. Pri os ta lih pri de do pomemb ne sp re mem be veli kos t ni h ra z me ri j. V Gi ga fi di ni bazi se sora z mer no pove ča šte vi lo zadet ko v za mareo - ni me na o bm oč jih Sever ne ga in Rd e če ga mor ja ter Mehiš ke ga zali va, zm an j ša pa na o bm oč jih Balt ske ga, Juž no ki taj ske ga in Eg ej ske ga mor ja. 53 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Pre­ gled­ ni­ ca­17:­Mor­ ska­lega­pred­ la­ ga­ nih­ekso­ ni­ mov­in­pogo­ stost­zadet­ kov­v­kor­ pu­ su­Giga­ fi­ da. lega pre d la ga ni ekso ni mi kor pus Giga fi da šte vi lo i men de lež (%) šte vi lo na vedb de lež (%) Sre do zem sko mor je 44 10,1 4485 31,1 Ka ri b sko mor je 35 8,0 3227 22,3 Se ver no mor je 10 2,3 1515 10,5 Me hiš ki zaliv7 1,6 1170 8,1 Rd e če mor je 4 0,9 1060 7,3 Ara b sko mor je 13 3,0 799 5,5 Balt sko mor je 18 4,1 470 3,3 Ja dran sko mor je 6 1,4 306 2,1 Ba ren t so vo mor je 8 1,8 201 1,4 Bi ska j ski zaliv3 0,7 124 0,9 Juž no ki taj sko mor je 16 3,7 122 0,8 Eg ej sko mor je 15 3,4 11 0,1 dru go 257 59,0 949 6,6 SKUPAJ 436 100,0 14.439 100,0 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk Če se šte je mo ekso ni me po držav ni in mor ski legi, je v pre d la ga ne m na bo r u delež mareo ni mov 12,6 %, v bazi Giga fi de pa je ta kar dv aj se t kra t man j ši, vs e ga 0,6 %. Po go s tos t ekso ni mov s mo ana li zi ra li tud i po jezi k u o zi ro ma jezi ko v ne m o bm oč ju ori gi na l ne ga zemlje - pi sne ga i me na (p re gled ni ca 18). Neka te ri ekso ni mi i ma jo na ve de ni h več ori gi na l ni h i men a li en do ni mov, ker je na na cio na l ni a li loka l ni ra v ni lah ko ura d ni h več jezi ko v. Ekso ni mi v pre d la ga ne m na bo r u i zh a - ja jo z 204 je zi ko v ni h o bm o čij, baza Giga fi da pa jih zaz na na sa mo 175 je zi ko v ni h o bm oč jih. Pra vi lo ma izp a de jo demo gra f sko šib ke j ši jezi ki in jezi ki i z bolj o dd a lje ni h držav, na pri mer zuluj ski , nen ski , mari js ki , majev ski , ka m boš ki , gudž a ra t ski , bre ton ski . Ses ta va ekso ni mov po jezi ko v ni zna čil no s ti o bm oč ja je e di - ni pri mer , ko je varia bil nos t v Gi ga fi di ni bazi malen kos t no več ja ko t v na bo r u pre d la ga ni h ekso ni mov, 54 Pre­ gled­ ni­ ca­18:­Jezi­ kov­ no­območ­ je­pred­ la­ ga­ nih­ekso­ ni­ mov­in­pogo­ stost­zadet­ kov­v­kor­ pu­ su­Giga­ fi­ da. jezik ori gina lne ga pre d la ga ni ekso ni mi kor pus Giga fi da imena šte vi lo i men de lež (%) šte vi lo na vedb de lež (%) an gleš ki 1213 34,2 297.589 12,2 fran co ski 204 5,8 291.252 12,0 ne mš ki 149 4,2 248.825 10,2 ara b ski 232 6,5 135.898 5,6 ita li jan ski 116 3,3 126.632 5,2 hr vaš ki 14 0,4 125.610 5,2 šp an ski 156 4,4 103.293 4,2 ru ski 252 7,1 84.331 3,5 ki taj ski 63 1,8 75.376 3,1 grš ki 179 5,0 69.673 2,9 dru gi jezi ki 967 27,3 871.297 35,9 SKUPAJ 3545 100,0 2.429.775 100,0 Pre­ gled­ ni­ ca­19:­Pomen­ ski­tip­pred­ la­ ga­ nih­ekso­ ni­ mov­in­pogo­ stost­zadet­ kov­v­kor­ pu­ su­Giga­ fi­ da. pomenski tip pre d la ga ni ekso ni mi kor pus Giga fi da eksoni mašte vi lo i men de lež (%) šte vi lo na vedb de lež (%) dr ža va 151 4,3 1.340.820 55,2 na se lje 392 11,1 376.257 15,5 ce li na 14 0,4 226.110 9,3 up ra v na eno ta 204 5,7 124.067 5,1 otoš ka re lie f na o bli ka 354 10,0 72.811 3,0 na ra v na pokra ji na 256 7,2 68.092 2,8 zg o do vin ska up ra v na eno ta86 2,4 63.171 2,6 ko pen ski hidro ni m 359 10,1 47.197 1,9 ko pen ska re lie f na o bli ka 440 12,4 42.852 1,8 zg o do vin ska pokra ji na 75 2,1 27.331 1,1 mor ski hidro ni m 384 10,8 18.581 0,8 zg o do vin sko nase lje 91 2,6 13.323 0,5 obal na re lie f na o bli ka 193 5,5 7176 0,3 pod mor ska re lie f na o bli ka 502 14,2 126 0,0 dru go 44 1,2 1861 0,1 SKUPAJ 3545 100,0 2.429.775 100,0 saj 10 na j kre p ke j ših jezi ko v ni h o bm o čij vklju ču je kar dv e tre t ji ni ekso ni mov, med tem ko je n ji hov delež pri pre d la ga ni h ekso ni mih neka j man j ši ko t tri četr ti ne . Raz log je sora z mer no man j ši delež ekso ni mov z an gleš ki h o zi ro ma tud i an gleš ki h (p o leg ene ga a li več dru gih jezi ko v) govor ni h o bm o čij; v pre d la ga - ne m na bo r u je z an gleš ke ga govor ne ga o bm oč ja kar tre t ji na vs eh ekso ni mov. Seve da ne gre za ko m pak t no an gleš ko govo re če deže le, pač pa za velik pomen an gleš či ne ko t ura d ne ga s po ra zu me val ne ga jezi - ka v šte vil ni h drža vah po s ve tu, ki je se ve da pos le di ca bri tan ske ga ko lo nia liz ma. Na dru gi s tra ni se v kor pu s u Giga fi da, podob no ko t v ve či ni dru gih pri me ro v, zelo okre pi vpliv bliž n je ga sose ds tv a in jezi - ko v ni h o bm o čij v Ev ro pi. Ob tem je tre ba pono v no pou da ri ti, da so ra z mer ja v Gi ga fi di ni bazi pogo s to pos le di ca majh ne ga šte vi la ekso ni mov z ve li ko frek ven co pojav no s ti. Pre d la ga ni na bor ekso ni mov in kor pus Giga fi da se še na j bolj ra z li k u je ta v frek ven cah ekso ni mov gle de na pomen ski tip zem lje pi sne ga i me na (p re gled ni ca 19). V na bo r u pre d la ga ni h ekso ni mov je delež tre h na j moč ne j ših ka te go ri j (p od mor ska re lie f na o bli ka , ko pen ska re lie f na o bli ka in nase lje) 37 %, v Gi - ga fi di ni bazi pa tri na j šte vilč ne j še ka te go ri je (d r ža va, nase lje in celi na ) vklju ču je jo kar 80 % o d vs eh zapi so v, od tega sa mo i me na držav 55 %. Pono v no lah ko ug o to vi mo, da je v kor pu s u Giga fi da šte vi lo ekso ni - mov v na ve de ni h ka te go ri jah si cer majh no , a i ma jo viso ko frek ven co pojav no s ti. Tako na pri mer tre t ji no od pri b liž no 1.340.000 ek so ni mov s po me no m drža ve pre d s tav lja le 6 zem lje pi sni h i men : Hrvaš ka , Nem - či ja, Fran ci ja, Avstri ja, Rus i ja in Ita li ja. Podob no je pri celi na h, k jer i ma večin ski delež Ev ro pa. Tre t ji no od pri b liž no 376.000 ek so ni mov s po me no m nase lja pre d s tav lja le 5 zem lje pi sni h i men veči no ma e vro p - ski h mes t; gre za Pari z, Rim, Du na j, Bru se lj in Jer u za lem. V pri mer ja vi s pre d la ga ni m na bo ro m ekso ni mov se v bazi Giga fi da sora z mer no na j bolj zm an j ša šte - vi lo ekso ni mov s po me ni pod mor ska re lie f na o bli ka , o bal na re lie f na o bli ka , mor ski hidro ni m, ko pen ska re lie f na o bli ka in ko pen ski hidro ni m. Med i me ni o to ko v, ki i ma jo v kor pu s u Giga fi da še ved no ra z me - ro ma veli ko frek ven co, so pogo s ta pre d vs em tis ta, ki is to ča sno lah ko pome ni jo tud i drža vo a li o dv i sno ozem lje (na pri mer Veli ka Bri ta ni ja, Irska , Ciper , Kub a, Islan di ja, Mada ga skar , Jamaj ka , Por to ri ko , Fer - ski o to ki ), o zna ču je jo dru ge več je o to ke (na pri mer Java, Gren lan di ja) a li pa pomemb ne so dob ne tu ri s tič ne des ti na ci je (z na čil ni pri me ri so Kari bi, Hava ji, Sici li ja, Ib i za, Kre ta, Kor zi ka ). Kor pus Giga fi da za pre d la gan na bor ekso ni mov o mo go ča tud i ana li ze frek ven c a lo ni mov (s o po - menk ) in ori gi na l ni h i men (en do ni mov) (p re gled ni ci 20 in 21). Raba tovrs t ni h i men je še ved no širo ko ra z šir je na , v ne ka te ri h pri me ri h celo bolj ko t ra ba pre d la ga ni h ekso ni mov. Med ekso ni mi z va rian t no ra z li či co s lo ven ske ga i me na je na j po go s te je na ve de no i me Ev ro p ska uni ja, ki i zp o dri va jezi ko v no ustre z ne j ši a lo ni m Ev ro p ska zv e za, sa j je v prak tič ni ra bi celo dv aj se t kra t pogo - stej še. Zelo pogo s ta je tud i ra ba i men ski h ra z li čic, ki so kra j še o d pre d la ga ni h i men , na pri mer Atlan tik za Atlan t ski o cean , Paci fik za Tihi o cean , Kv ar ner za Kv ar ner ski zaliv, Sina j za Sina j ski polo tok , Zahodna Nem či ja za Zv ez na re pub li ka Nem či ja in ne na zad n je bolj tuje o bar va na i men ska ra z li či ca Medi te ran za bolj s lo ven sko i me Sre do zem lje. Pogo s ta je tud i ra ba a lo ni mov, ki so koren sko soro d ne j ši ori gi na lni m ime no m, na pri mer Istan bul za Cari gra d, Izm ir za Sm ir na , Jan g ce za Modra reka , pa tud i v pri me ri h, ko se k ljub s pre mem bam ura d ni h i men v ma tič ni h drža vah še ved no up o ra b lja jo s ta ra , dobro uv e ljavlje - na i me na , na pri mer Bu r ma za Mjan mar , Bom baj za Mum baj, Sai gon (tud i ra z li či ca Saj gon ) za Hoši min h. Obč a sno se pojav lja jo tud i na do mes t na zem lje pi sna i me na , v ka te ri h se lah ko zrca li tež n ja po bolj figu ra - tiv ne m i zra ža n ju. Zna čil na tovrs t na pri me ra s ta Sv e ti se dež (izra z je pre vod latin ske ga San c ta Sedes ozi ro ma i ta li jan ske ga San ta Sede, ki se nana ša ta na na dš ko fij sko ju ris dik ci jo ka to liš ke cerk ve v Rimu) za Vati kan in Sv e ta deže la za Pale s ti na . V ne ka te ri h pri me ri h je ra ba a lo ni ma pogo s tej ša zara di mlado - sti pre d la ga ne ga ekso ni ma, ki ga i zv e den ski kro gi sk u ša jo vp e lja ti šele v zad n jih letih, na pri mer Repub li ka Kon go za drža vo Zahod ni Kon go in Demo kra tič na re pub li ka Kon go za Vzh od ni Kon go. Kot no vos t lah - ko o zna či mo s tro ko v no pri za de va n je, da se uv e lja vi jo zem lje pi sna i me na tipa Nova deže la in Wil ke so va deže la na me s to jezi ko v no pro b le ma tič ni h, man j s lo ven ski h i men Nova zem lja in Wil ke so va zem lja. Pri sled n jih gre na j ver jet ne je za nek da n ji vpliv soro d ni h s lo van ski h jezi ko v, pre d vs em r uš či ne in sr bš či ne . Na ta na čin lah ko ana li zi ra mo tud i pogos t nos t pojav ljan j vs eh dru gih a lo ni m ski h ra z li čic ekso ni mov in s tem o ce ni mo s top n jo n ji ho ve re le van t no s ti. Zna čil ne tovrs t ne i men ske dv oj ni ce so Abu Dabi in Abu 55 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 56 Pre­ gled­ ni­ ca­20:­Neka­ te­ ra­zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na­s­po­ go­ sto­upo­ rab­ lja­ ni­ mi­alo­ nim­ ski­ mi­raz­ li­ či­ ca­ mi,­kot­se­pojav­ lja­ jo­v­kor­ pu­ su­Giga­ fi­ da. pre d la ga ni ekso ni m šte vi lode lež (%) alo ni m ska ra z li či cašte vi lode lež (%) na j ver jet ne j ši pomen v ana li zi ra ni h bese di lih na vedb na vedb Ev ro p ska zv e za 701 4,4 Ev ro p ska uni ja15.145 95,6 up ra v na eno ta At lan t ski o cean 883 26,7 At lan tik 2423 73,3 ocean Ca ri gra d 1959 53,0 Is tan bul 1737 47,0 na se lje v Tu r či ji Tihi o cean 958 39,8 Pa ci fik 1452 60,2 ocean Sre do zem lje 2835 68,9 Me di te ran 1277 31,1 na ra v na pokra ji na Va ti kan 9605 90,7 Sv e ti se dež 983 9,3 dr ža va Kv ar ner ski zaliv 240 30,0 Kv ar ner 560 70,0 za liv v Ja dran ske m mor ju Mjan mar 583 51,9 Bu r ma 541 48,1 dr ža va Si na j ski polo tok 65 11,9 Si na j 483 88,1 po lo tok v Eg ip tu Kir gi zi s tan 219 33,7 Kir gi zi ja 431 66,3 dr ža va Sm ir na 35 8,1 Iz mir 399 91,9 na se lje v Tu r či ji Mum baj 190 37,9 Bom baj 311 62,1 na se lje v In di ji Mo dra reka 21 6,8 Jan g ce 287 93,2 reka na Kitaj ske m Zv ez na re pub li ka Nem či ja187 43,2 Za hod na Nem či ja 246 56,8 zg o do vin ska up ra v na eno ta Med mu r je 36 13,7 Me dž i mu r je 226 86,3 na ra v na pokra ji na na Hrvaš ke m Ho ši min h 81 32,9 Sai gon 165 67,1 na se lje v Vie t na mu Pi re ne j ski polo tok 198 56,7 Ib er ski polo tok 151 43,3 po lo tok Pa le s ti na 596 84,7 Sv e ta deže la 108 15,3 zg o do vin ska pokra ji na v Iz rae lu in Pale s ti ni Flan dri ja 146 60,3 Flam ska 96 39,7 na ra v na pokra ji na v Fran ci ji in Bel gi ji In do ki taj ska 6 6,0 In do ki na 94 94,0 zg o do vin ska up ra v na eno ta Ark tič ni o cean 26 26,3 Se ver no lede no mor je73 73,7 ocean Nova deže la 31 36,9 Nova zem lja 53 63,1 otok v Ru si ji 57 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Pre­ gled­ ni­ ca­21:­Neka­ te­ ra­zem­ lje­ pi­ sna­ime­ na­iz­kor­ pu­ sa­Giga­ fi­ da,­ki­se­pogo­ sto­ali­celo­pogo­ ste­ je­pojav­ lja­ jo­v­ori­ gi­ nal­ ni­kot­ekso­ nim­ ski­obli­ ki. pre d la ga ni ekso ni m šte vi lode lež (%) ori gina lno i mešte vi lode lež (%) na j ver jet ne j ši pomen v ana li zi ra ni h bese di lih na vedb na vedb Mo na ko vo 14 0,2 Mü nch en 6938 99,8 na se lje v Nem či ji Sol no gra d 20 0,3 Salz bu rg 6624 99,7 na se lje v Av s tri ji Tu rin 186 4,1 To ri no 4333 95,9 na se lje v Ita li ji Ko lo ra do 726 15,0 Co lo ra do 4100 85,0 up ra v na eno ta in reka v ZDA Pulj 1674 34,2 Pula 3214 65,8 na se lje na Hrvaš ke m Mo na ko 1582 34,2 Mo na co 3046 65,8 dr ža va in nase lje v Mo na k u Efez 88 2,8 Efes 3029 97,2 zg o do vin sko nase lje v Tu r či ji Ma jor ka 102 3,8 Mal lor ca 2602 96,2 otok v Šp a ni ji Vir gi ni ja 407 15,8 Vir gi nia 2164 84,2 up ra v na eno ta v ZDA Ka li for ni ja 2136 51,9 Ca li for nia 1982 48,1 na ra v na pokra ji na in up ra v na eno ta v ZDA Tek sas 1597 49,6 Te xas 1626 50,4 up ra v na eno ta v ZDA Lih ten štajn 62 4,1 Lie ch ten s tein 1445 95,9 dr ža va Tri den t 172 12,4 Tren to 1219 87,6 na se lje v Ita li ji Me si na 11 0,9 Mes si na 1172 99,1 na se lje v Ita li ji Geor gi ja 301 20,9 Geor gia 1136 79,6 up ra v na eno ta v ZDA Lu rd 706 39,8 Lour des 1069 60,2 na se lje v Fran ci ji Te ne ri fa 44 4,4 Te ne ri fe 883 95,6 otok v Šp a ni ji Be ne či ja 382 32,6 Ve ne to 788 67,4 up ra v na eno ta v Ita li ji Ko pen ha gen 545 41,8 Køb en havn 760 58,2 na se lje na Dan ske m Hon g kon g 2318 76,4 Hon g Kon g 716 23,6 up ra v na eno ta na Kitaj ske m Kar lo vec 100 13,3 Kar lo vac 652 86,7 na se lje na Hrvaš ke m Maj na 114 16,0 Main 600 84,0 reka v Nem či ji Ed in bu rg 99 10,3 Ed in bu rgh 596 89,7 na se lje v Zd ru že ne m kra ljes tvu Lo za na 466 44,1 Lau san ne 591 55,9 na se lje v Šv i ci Kov no 15 1,7 Kau nas 587 98,3 na se lje v Li tv i Lu k se m bu rg 6062 91,2 Lu xem bourg 585 8,8 na se lje in drža va v Lu k se m bu r gu Ma kao 100 15,0 Ma cau 567 85,0 up ra v na eno ta in nase lje na Kitaj ske m Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk Dh a bi, Ad is Ab e ba in Add is Ab e ba, Ara l sko jeze ro in Ara l sko mor je, Bahra jn in Bahrein , Cele bes in Sula ve zi, Dž er dap in Želez na vra ta, Firen ce in Flo ren ca, gora Fudž i in Fudž i ja ma, Japon sko mor je in Vzh od no mor je, Mesin ski pre liv in Mesin ska o ži na , Nebeš ko goro v je in Tjan šan , Salz bu rš ka in Sol no - gra š ko o zi ro ma Sol no gra š ka , San to rin in Tera , Šp ik na d Poli ca mi in Mon taž, Zele nor t ski o to ki in Kap ver d ski oto ki , mor da še na j bolj zna na pa je dv oj ni ca Ark tič ni o cean (kar je pre vod ura d ne ga poi me no va n ja Med - na ro d ne hidro loš ke zv e ze Arc tic Oc ean , Per ko 2006) in Sever no lede no mor je. Raba ori gi na l ne ga i me na na me s to s lo ven ske ga se pojav lja pre d vs em zara di iner ci je, ven dar o b tem lah ko o pa zi mo neka te re zna čil ne tipe. Pri tovrs t ni h dv oj ni cah je pogo s ta malen kos t na ra z li ka v čr - ko v ne m zapi s u, ko t na pri mer pri i me ni h Colo ra do in Kolo ra do, Mona co in Mona ko , Efes in Efez, Cali for nia in Kali for ni ja, Ed in bu rgh in Ed in bu rg. V pri me r u dv oj ni ce Lie ch ten s tein in Lih ten štajn ra bo ori gi na l ne ga ime na v nas pro t ju z las t ni mi pra vi li zapo ve du je veljav ni pra vo pis (Slo ven ski pra vo pis 2001; Klad nik in Per ko 2007). Zla s ti za nase lja v so se d n ji Hrvaš ki ra ba ori gi na l ni h i men pos to po ma čeda lje bolj pre - vla du je na d si cer dobro uv e ljav lje no s lo ven sko , kar gre pri pi sa ti pre majh ni o za veš če no s ti s lo ven ski h govor cev in pis cev, pove za ni tud i s če da lje pogo s tej ši mi o bi ski sose d n je drža ve. Zna čil ni pri me ri so dv oj ni ce Pula na me s to Pulj, Kar lo vac na me s to Kar lo vec, Sisak na me s to Sisek . Neko li ko bolje se godi slo ven ske mu i me n u hrvaš ke ga pri s ta ni š ke ga mes ta Reka , a je v Gi ga fi di ni bazi n je go vo dejan sko uv e - ljav lje nos t zara di hkra t ne ga o bč noi men ske ga pome na tega i me na ne mo go če na tan č no pre ve ri ti. Neka te ra slo ven ska i me na so bila v pre te k lo s ti pogo s te je v ra bi, zd aj pa delu je jo ar hai č no a li s ploh niso več pozna - na ; pri me ri so i me na Mona ko vo za Mü nch en , Sol no gra d za Salz bu rg in Tri den t za Tren to. Pre vla du jo čo ra bo ori gi na l ni h i men na me s to s lo ven ski h je delo ma mogo če pri pi sa ti tud i tu ri s tič ni m delav cem, ki zara - di ne z na n ja, mor da pa tud i ra cio na li za ci je in jasno s ti s po ro či la daje jo pre d nos t en do ni mom. Zna čil ni pri me ri so pre vla du jo ča ra ba i men Mal lor ca na me s to Major ka , Menor ca na me s to Menor ka in Lour des na me s to Lu rd, med tem ko je v pri me r u i men ske dv oj ni ce Tene ri fe in Teneri fa ra v no o bra t no , sa j je ekso - ni m ska ra z li či ca Tene ri fa k na m zaš la pod vpli vom ne mš ke tu ri s tič ne in du s tri je. 4.2.1 SKLEP Pri mer ja vo na bo ra pre d la ga ni h s lo ven ski h ekso ni mov in n ji ho vih frek ven c pojav lja n ja v s lo ven ski h bese di lih, ki jih vs e bu je kor pus Giga fi da, je tre ba pos ta vi ti v us tre zen kon teks t. Pre d la ga ni na bor ekso - ni mov na mre č poleg o hra n ja n ja s lo ven ske ga jezi ko v ne ga i zro či la in up o šte va n ja pra vo pi sni h pra vil zago tav lja tud i pro por cio na l nos t med po pomen ske m tipu ena ki mi zem lje pi sni mi i me ni na glo bal ni ra v - ni (na pri mer i me na držav, re gij, več jih nase lij, mareo ni mov in podob no ). Na dru gi s tra ni frek ven ce kor pu sa Giga fi da (z ne ka te ri mi i zp o s tav lje ni mi o me ji tv a mi) o mo go ča jo vp o gled v de jan sko ra bo ekso ni mov, tako nji ho ve o bli ke ko t pogos t no s ti. Raz li ke med dejan sko ra bo ekso ni mov in n ji ho vim pre d la ga ni m na bo - ro m lah ko s tr ne mo v na s led n je ug o to vi tv e: •  v s lo ven ski h bese di lih so na j po go s te je up o ra b lja ni ekso ni mi za zem lje pi sna i me na z bliž n jih o bm o - čij (s o se d n je drža ve, e vro p ske drža ve, drža ve, s ka te ri mi je bila Slo ve ni ja v pre te k lo s ti pove za na v sk up ne poli tič ne tv or be), veli ki h homo ge ni h jezi ko v ni h o bm o čij, i z o ze melj sko pro s tra ni h držav, re gij z med - na ro d no pomemb ni m poli tič ni m doga ja n jem a li re gij o zi ro ma pokra jin z bo ga to zg o do vin sko in k ul tu r no tra di ci jo; •  med up o ra b lja ni mi ekso ni mi i zra zi to pre vla du je jo zem lje pi sna i me na držav, nase lij, celin in up ra v ni h eno t, na j re d ke je pa se up o ra b lja jo ekso ni mi, pove za ni s poi me no va n ji mori j, o cea no v in o bal ni h re lie f - ni h o blik , kar lah ko naka zu je doka j i zra zi to celin sko usm er je nos t Slo ven cev; •  med up o ra b lja ni mi ekso ni mi se jih le peš či ca up o ra b lja zelo pogo s to, tako da dese t na j po go s te je up o - ra b lja ni h pre d s tav lja s la bo tre t ji no celot ne frek ven ce; •  v na bo r u pre d la ga ni h ekso ni mov so tud i taki , ki jih na pod la gi kor pu sa Giga fi da zara di o bjek tiv ni h vz ro ko v ni bilo mogo če i zm e ri ti; gre za s pre mem be, ki jih ter ja pri la ga ja n je pra vo pi sni m pra vi lom in za no ve o bli ke ekso ni mov, ki so v zad n jem čas u nas ta le v i z ve den ski h sk u pi na h. 58 5 tABE LA RIč NI PRI KAz EKSO NI MOV Os re d n ji, tabe la ri č ni del mono gra fi je ses tav lja ta pre gled ni ca z na bo ro m 3818 s lo ven ski h ekso ni - mov in pre cej man j zajet na pre gled ni ca s se z na mom 353 na j po memb ne j ših ra z li čic ekso ni mov i z prve pre gled ni ce, tako i me no va ni h a lo ni mov. Naj več pozor no s ti na me n ja mo temelj ni pre gled ni ci, v ka te ri so pre d s tav lje na i me na , ki jim daje mo pre d nos t pre d n ji ho vi mi a lo ni m ski mi ra z li či ca mi. Tud i na zem lje vi - dih so pri ka za na le ta i me na . Pre gled ni ca vs e bu je ena jst s tolp cev z na s led n ji mi r ub ri ka mi: •  zapo re d na šte vil ka , •  ekso ni m, podo ma če no i me, •  ori gi na l no i me, •  jezik , •  pomen ski tip, •  tip podo ma če n ja, •  celi na , o cean , •  drža va, mor je, •  zem lje pi sna širi na , •  zem lje pi sna dol ži na , •  zem lje vid, koor di na te. V na da lje va n ju poglav ja na j pre j pre d s tav lja mo na čin i zb o ra i men , zatem podro b ne je posa mez ne rub ri ke v pre gled ni ci in na kon cu še pre gled ni co z a lo ni mi. 5.1 NABOR IMEN V ta be la ri č ne m delu mono gra fi je so pra vi lo ma vklju če na tis ta i me na i z …v e li ke pre gled ni ce», ki so na ve de na v vs aj dv eh o d n je ni h deve tih a tla sni h re fe ren č ni h viro v. Izje ma so i me na pod mor ski h re lie f - ni h o blik , ki jih pri ka zu je jo le neka te ri so dob ne j ši a tla si , v s ta re j ših pa se s ploh ne pojav lja jo. V zb ir ko so zaves t no vklju če na tud i i me na zg o do vin sko pomemb ni h nase lij in pokra jin , ki so v več jem o bs e gu ko t v geo gra f ski h a tla si h na ve de na v lek si ko ni h in v s lo var ske m delu Slo ven ske ga pra vo pi sa (2001). Pra v tako so van jo vklju če ni neka te ri na j po memb ne j ši ar hai č ni ekso ni mi, na pri mer Flo ren ca, Mona ko vo in Sol no gra d, za ka te re meni mo, da velja o hra n ja ti s po min na n ji ho vo nek daj i zjem no pomemb no s po ro - čil no vre d nos t, ki je do dolo če ne mere še ved no ak tu al na tud i v n ji ho vih pri dev ni š ki h i zp e ljan ka h, na pri mer flo ren tin ski , so l no gra š ki À Če is ti, o ze melj sko enak ekso ni m o zna ču je ra z lič ne pomen ske tipe, je v se z na mu na ve den dv a - kra t, v ne ka te ri h pri me ri h celo tri kra t, pri čemer so mu pri pi sa ni vs i re le van t ni a tri bu ti. Tak šen na čin na va ja n ja je i zb ran zato, da so lah ko ekso ni mi z ra z lič ni mi pome ni tud i kar to gra f sko ustre z no pona zor je ni , o zi - ro ma, da je zago tov lje na pove za va med tabe la ri č ni m in kar to gra f ski m delom mono gra fi je. 5.2 zAPI SI ORI gI NAL NIH IMEN V tre t jem s tolp cu pre gled ni ce so za vs e s lo ven ske ekso ni me na ve de ni n ji ho vi en do ni mi, zapi sa ni v la ti ni ci, pri čemer so pri i me ni h, ori gi na l no zapi sa ni h v ne la ti ni č ni h pisa vah, up o ra b lje ni veljav ni lati - ni za cij ski k lju či. Z n ji mi je zago tov lje no , da so vs a vklju če na i me na zapi sa na sk lad no z na j no vej ši mi pra vi li pre čr ko va n ja, tud i v pri me ri h, ki so s lo ven ske mu kro gu up o ra b ni ko v na videz tuji. Gre pre d vs em za s lo van ski m up o ra b ni ko m, ki v s vo jih lati ni cah up o ra b lja jo pose b ne črke za šum ev ce a li šum ni ke č, š in ž, tuje in ne pri jaz ne sis te me pre čr ko va n ja i z ciri lič ni h pisa v, kakr šne so , delo ma tud i sa mo volj no , uv ed le vzh od noe vro p ske drža ve Ukra ji na , Bol ga ri ja in Belo r u si ja. Za med na ro d no s tro ko v no sre n jo s ta sp or na zla s ti lati ni za cij ska k lju ča za ukra jin ska in bol gar ska i me na , ki ne up o šte va ta s plo šni h pri po - ro čil o up o ra bi na če la tran s li te ra ci je, a mp ak se zate ka ta k tran skri p ci ji, pri čemer je ta v pri me r u ukra jin š či ne celo pri la go je na an gleš ke mu govor ne mu o bm oč ju. 59 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk Za kon tro lo pra vil no s ti zapi so v ori gi na l ni h i men s mo up o ra b lja li s plet ni por tal Geo Na mes (m ed mre ž - je 10), Veli ki a tlas s ve ta (2005), Veli ki s plo šni lek si kon (1997x1998), ter češ ko (B er ánek s so de lav ci 2006) in polj ske pub li ka ci je o ek so ni mih (K ra u ze-Tomczy k in Kon dra c ki 1994 a, 1994b, 1994c in 1996). Poma - ga li s mo si tud i z Wi ki pe di jo (2012), i z ka te re s mo pri do bi li tud i veljav ne lati ni za cij ske k lju če za ukra jin sko (m ed mre ž je 11), bol gar sko (m ed mre ž je 12), belo r u sko (m ed mre ž je 13) in mon gol sko (m ed mre ž je 14) ciri li co ter sk lad no z n ji mi sa mi i zv ed li pre čr ko va n je vklju če ni h zem lje pi sni h i men v teh drža vah. Za pis zem lje pi sni h i men je na nek na čin …z a mrz ni tev» n ji ho ve i zg o vor ne o bli ke . Nače lo ma velja, da je za topo ni mi ka na j po memb ne j ša i zg o vor na o bli ka i men , med tem ko je za kar to gra fa, ki i ma o pra v - ka z zem lje pi sni mi i me ni , pomemb na i zključ no n ji ho va pisna podo ba (K ad mon 2000, 112). Na Zem lji je še okro g 4000 je zi ko v, šte vi lo pisa v pa je pre cej man j še. Ker veči no bolj zna ni h in up o - ra b ni h pisa v up o ra b lja več jezi ko v, so neka te re ra z šir je ne po zajet ni h delih s ve ta. Šte vi lo pisa v je si cer odv i sno o d defi ni ci je poj ma pisa va, ven dar ver jet no ne pre se ga vre d no s ti 100 (K ad mon 2000, 112x113). V s ve tu so tako po šte vi lu up o ra b ni ko v ko t po ra z pro s tra n je no s ti na j bolj uv e ljav lje ne lati ni ca in n je ne ra z li či ce. Šte vil ni jezi ki si s po so ja jo bliž n je uv e ljav lje ne pisa ve. Tako na pri mer japon ski kan ji up o ra blja ki taj ske pis men ke , ara b ski črko pis pa ne up o ra b lja jo le govor ci ara bš či ne , a mp ak z ne ka te ri mi dia kri - tič ni mi pri la go di tv a mi tud i mno gi naro di in naro d ne man j ši ne v Az i ji in Afri ki , na pri mer Iran ci, Paštu ni in Sin di v Af ga ni s ta n u ter zahod ne m Paki s ta n u, Belu dž i, Bra mi in urduj sko govo re či Moha dž ir ji v Pa - ki s ta n u, Kaš mir ci in Bal ti ji na se ve ro za ho du Indi je, Daki ni na jugu Indi je, Moro ji na fili pin ske m o toč ju Sulu, Sv a hil ci v Ke ni ji, Havs i na se ve r u Nige ri je. Z do dat ni mi modi fi ka ci ja mi ga še ved no up o ra b lja jo tud i govor ci so dob ne ga vzh od ne ga ara mej ske ga jezi ka , mal div ske ga jezi ka dive hu ter pan dž ab ske ga in fulan ske ga jezi ka , ven dar je veči na med n ji mi v so dob no s ti pre š la na lati ni č ne pisa ve, ki so se med vs e mi poka za le za na j bolj uni ver zal ne . Kljub doka j skro m ne mu šte vi lu pisa v je s pre mi n ja n je zapi so v i z ene v dru go, še zla s ti ker se o btem sku ša s le di ti kar na j bolj zv e s te mu pre no s u i zre ke , i zjem no zah tev no o pra vi lo. V ta na men so si med - na ro d ne znans tv e ne usta no ve in ra z ne ko mi si je i zm i s li le nekak šne ra z šir je ne a be ce de z več no vi mi črka mi in šte vil ni mi dia kri tič ni mi a li loče val ni mi zna me n ji. Ena o d taki h med na ro d ni h fone tič ni h a be ced, na me n je na pre ved bi v la ti ni co, i ma na me s to 25 s lo ven ski h črk , ko li kor jih i ma s lo ven ska pisa va, tja do 125 čr ko v ni h zna men j z do dat ni mi pose b ni mi o po zo ri li za na glas in dol ži no , da je z n ji mi mogo če vs aj za si lo dovolj na zor no o pi sa ti, muz i ka l no no ti ra ti in ustre z no pre d s ta vi ti pre cej gla so v i z ra z lič ni h jezi ko v. Ker pa v vs ak da n ji ra bi tako zaple te ne znans tv e ne pisa ve ni mogo če up o ra b lja ti, je bilo tre ba tujim zem lje pi sni m i me no m dati eno s tav ne j šo zapi sno podo bo. Tud i v tem pogle du je v med na ro d ni ra bi zm a ga la lati ni ca, s či mer so posa mez ne drža ve za s vo ja o zem lja pre v ze le o bv ez nos t dolo či ti tako ime no va no ura d no zapi sno podo bo s vo jih zem lje pi sni h i men (M o der 1972, 394). Pre nos fono loš ki h jezi ko v ni h e le men tov a li gra fič ni h si m bo lov ne la ti ni č ne ga pisne ga sis te ma v la - ti ni č ne ga se i me n u je lati ni za ci ja, pra vi la pre ved be i z dolo če ne ne la ti ni č ne pisa ve v la ti ni č no pa dolo ča jo tako i me no va ni lati ni za cij ski k lju či a li pre ved be ne tabe le, na d ka te ri mi v ok vi r u UNGEGN -a bd i Delov na sk u pi na za lati ni za ci jo (Wor­ king­Group­on­Roma­ ni­ za­ tion­Systems ). Pri pre v ze ma n ju sis te mov lati ni za ci je je pomemb no dogo vor no vodi lo, pri ka te re m se soo ča ta dv ena videz nas pro tu jo či na če li. Po prvem drža va, ki i ma za lati ni za ci jo doma če ga črko pi sa velik in te res , sa ma pre d la ga na čin lati ni za ci je, ki na j bi bil med na ro d no s pre jet, zato govo ri mo o na če lu dode li tv e a li dona - ci je, po dru gem pa drža va, ki na me ra va up o ra bi ti lati ni za ci jo, na pod la gi las t ni h in te re so v sa ma pre d la ga na čin lati ni za ci je, ki ji na j bolj ustre za, zato govo ri mo o na če lu pre jem ni š tv a (H or ňansk ý 1992b, 330). Seve da je kon č ni cilj med na ro d ne s tan dar di za ci je zem lje pi sni h i men dolo či tev ene ga sa me ga, uni ver - zal ne ga na či na zapi so va na i men geo gra f ski h poja vov in topo gra f ski h o bjek tov na Zem lji. Govo ra je o tako ime no va ne m eno t ne m na če lu lati ni za ci je, za ka te re ga si na pod la gi na cio na l ni h s tan dar di za cij in med - na ro d ni h dogo vo ro v pri za de va jo s tro ko v na tele sa UNGEGN -a. To pri za de va n je pa ni dalo povs em eno t ne pisa ve, sa j posa mez ne drža ve z o b mo čij, k jer je lati ni - ca uv e ljav ljen črko pis , vztra ja jo pri usta lje ni h, i zre ki n ji ho vih vodil ni h jezi ko v pri la go je ni h o bli ka h pisne ga izra ža n ja. Ker je sa mo v Ev ro pi več ko t 30 vs aj delo ma ra z lič ni h lati ni c, je vs e pol no pose b no s ti in i zjem, 60 za ra z lič ne gla so ve vs e pol no is tih črko v ni h zna men j in na dru gi s tra ni tud i več ra z lič ni h črko v ni h zna - men j za is te gla so ve. Poleg tega je tud i ne šte to gla so v ni h o dten ko v, ki zno tra j posa mez ni h jezi ko v os ta ja jo dos ti kra t ne zaz na mo va ni , sa j jih n ji ho vi up o ra b ni ki zna jo bra ti sa me po se bi. Z up o ra bo so dob ne ga ra ču na l ni š ke ga pro gra m ske ga oro d ja se je ra z pon up o ra be črko v ni h zna - men j še zna t no ra z ši ri l, pora ja pa se vp ra ša n je, če ra z no vrs t no mno ži co pose b ni h črko v ni h zna men j sploh zna mo pra vil no i zg o var ja ti. Za ra di potre b ni h poe no s ta vi tev s ta se za pisno topo ni m sko trans for ma ci jo uv e lja vi la dv a pos top - ka , i me no va na tran skri p ci ja in tran s li te ra ci ja. Moder za tran skri p ci jo na va ja s lo ven sko so po men ko pre ved ba (M o der 1972, 394), ven dar so dob ne j ša poj mo va n ja ta i zra z ra z la ga jo bodi si ko t pre nos gla so v ni h in /ali mor fo loš ki h prvin ene ga jezi ka v dru ge ga, ki se i zv a ja s tran skri p ci jo, bodi si ko t pre nos ene pisa ve v drug o, ki se i zv a ja s tran s li te ra ci jo a li pre čr ko va n jem (Slo var topo ni m ske ter mi no lo gi je 1995, 29). Sopo men - ka i zra za pre ved ba je kon ver zi ja. 5.2.1 TRAN SKRIP CI JA Tran skri p ci ja je tore j pisna pre ved ba en do ni m ske o bli ke zem lje pi sne ga i me na i z ene ga jezi ka v drug ega ob up o ra bi pisa ve cilj ne ga jezi ka , ne da bi se pri tem zate ka la k do dat ni m črka m, črko v ni m ko m bi na - ci jam, dia kri tič ni m in dru gim črko v ni m zna me n jem. Z n jo je mogo če v vs a ke m pisne m jezi k u zapi sa ti tud i i me na v je zi ki h bre z pisa v. Mor da na j več ja pre d nos t tran skri p ci je je dejs tv o, da lah ko up o ra b nik v cilj ne m jezi k u o b bra n ju ko li kor toli ko pra vil no i zg o vo ri dolo če no i me. Izg o vor je se ve da le bolj a li man j odd a ljen pri b li žek i zg o vo r u v i z vor ne m jezi k u, sa j črko v je dolo če ne pisa ve o bi čaj no ne o mo go ča na tan č - ne ga posne t ka celot ne pale te gla so v ni h o dten ko v (K ad mon 2000, 154). Ne ka te ri s tro ko v n ja ki so pre pri ča ni , da kon ver zi ja i z ene lati ni č ne v dru go lati ni č no pisa vo še ne pome ni tran skri p ci je, ven dar glav ni na meni dru ga če, kar doka zu je z dejs tv om, da je pose b ne črke dolo - če ne pisa ve tre ba gla so v no pri la ga ja ti ra z po lož lji vim črka m v dru gi pisa vi, pri čemer se lah ko dolo če no dia kri tič no zna me n je s pre me ni v dru ge ga (K ad mon 2000, 155x156). Pri zapi so va n ju zem lje pi sni h i men so se tran skri p ci je na j pre j pos lu že va li nek da n ji ra zi sko val ci in dru gi popot ni ki , ki so za poz ne j šo ra bo sk u ša li o hra ni ti n ji ho vo i zv ir no govor no o bli ko , ko t so jo s li ša li pri doma čin ske m pre bi vals tvu. Tega niso poče li le zara di o laj ša ne na vi ga ci je in trgo vi ne , a mp ak so s tem pomemb no pris pe va li tud i k bo ga te n ju i me n ja, zapi sa ne ga na zem lje vi dih. Kar to gra fi v de že lah, ki up o - ra b lja jo lati ni co, so ra z vi li las t ne sis te me tran skri p ci je. Pre d nos t …iz go vor lji ve ga» i me na lah ko na zem lje vi dih pos ta ne s la bos t, sa j je za ustre zen zapis vs a - ke ga i zv or ne ga jezi ka v vs a ke m cilj ne m jezi k u potre ben pose ben tran skri p cij ski sis tem. Zato se je doga ja lo, da je bilo v eni sa mi drža vi v ra bi več ra z lič ni h metod tran skri p ci je zem lje pi sni h i men , vs e ka kor pa so bila na pri mer ki taj ska in ara b ska i me na na zem lje vi dih an gleš ke ga, ne mš ke ga, fran co ske ga, polj ske - ga, češ ke ga a li na pri mer s lo ven ske ga i zv o ra zapi sa na dru ga če (H or ňansk ý 1992, 330). Za ra di tega je bilo že na prvi med na ro d ni geo gra f ski kon fe ren ci leta 1871 v bel gij ske m Ant wer p n u sp re je to pri po ro či lo, na j se pri i zd e la vi zem lje vi dov a li a tla so v v la ti ni ci pri zapi so va n ju tujih en do ni mov up o ra b lja jo vs e pose b ne črke ter dia kri tič na in dru ga pose b na zna me n ja, ki se up o ra b lja jo pri zapi so van ju nji ho ve ori gi na l ne o bli ke . Temu …tran s li te ra cij ske mu» na če lu je pri tr di la reso lu ci ja št. 10, s pre je ta na prvi kon fe ren ci Zd ru že ni h naro dov o s tan dar di za ci ji zem lje pi sni h i men leta 1967 v Že ne vi (K ad mon 2000, 155). Na pod la gi tran skri p cij ski h pra vil posa mez ni h jezi ko v že o d leta 1991 nas ta ja jo ISO (In­ ter­ na­ tio­ nal Stan­ dards­Orga­ ni­ za­ tion ) s tan dar di, v ka te ri h so zb ra ni na bo ri zna ko v za n ji ho vo pisa n je. Stan dar dom so pri la go je ne ra ču na l ni š ke tip ko v ni ce tako za s lo ven sko lati ni co ko t na pri mer za ciri li co, ara b sko , kore j - sko in šte vil ne dru ge pisa ve. Danes je v s tan dar du UNICODE (the­uni­ ver­ sal­cha­ rac­ ter­enco­ ding ) mogo če zapi sa ti več ko t 40.000 zna ko v, ki jih up o ra b lja vs aj 243 je zi ko v, ka te ri h govor ci so i zra zi li potre bo, da bi na ra ču na l nik pisa li v las t ni h jezi ki h. V s tan dar d so vklju če ne tud i pisa ve, ki niso v (p ol)u ra d ni h ra bah, zna ki za že i zu mr le pisa ve, zna ki za zlo gov ne in s li ko v ne pisa ve ter tud i črke z vs e mi na j ra z lič ne j ši mi zna me n ji (P o gač nik 2003, 29x30). 61 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk Tran skri p ci ja velja za ne po vra ten pro ces . To pome ni , da po o pra v lje ni pre ved bi i z ene ga v drug jezik more bit na povra t na tran skri p ci ja v i z vor ni jezik (ki je zd aj cilj ni ) o bi čaj no ne pri ve de do zapi sa , ena ke - ga zapi s u prvot ne ga ori gi na l ne ga i me na . To pa je za vs a ko gar , ki želi rekon s trui ra ti ori gi na l no o bli ko ime na v i z vor ni pisa vi, pomemb na s la bos t. Z up o ra bo tran skri p ci je se na vad no zapi s u je jo i me na le v po - ljud ni h s plo šni h a tla si h s ve ta, i zd a ni h v po sa mez ni h jezi ki h z la ti ni č ni mi pisa va mi. V a t la si h z ne la ti ni č ni mi pisa va mi je n je na ra ba bolj vs ak da n ja, v bis tvu pre vla du jo ča, sa j se o b tran skri bi ra no zapi sa ni h i me - ni h pojav lja jo man j šte vil na pomen sko pre ve de na i me na in ko t tra di cio na l na i me na ekso ni mi v o ž jem pome n u. Za ra di ne po vra t no s ti velja tran skri p ci ja za si cer pri ljub lje no , ven dar ne z nans tv e no o bli ko i men ske pre ved be. Zato tran skri p cij ski h pos top ko v ni mogo če povs em zado vo lji vo up o ra b lja ti za s tro ko v ne na me - ne , k jer je zanes lji va pot pre no sa i men i z črko pi sa v čr ko pis in na zaj e den o d bis tv e ni h, n uj ni h pogo jev za ne mo te no , resno delo. 5.2.2 TRAN SLI TE RA CI JA Do s le den pre pis i z ene pisa ve v dru go in po potre bi i z te na zaj v pr vot no pisa vo zago tav lja tran s li - te ra ci ja a li pre čr ko va n je. Tran s li te ra ci ja je pos to pek pre ved be i men med ra z lič ni mi pisa va mi (in ne ra z lič ni mi jezi ki , kar je zna čil nos t tran skri p ci je). Pri tem se vs a ka črka i zv or ne pisa ve na če lo ma na do me s ti z o d - go var ja jo čo črko cilj ne pisa ve. Ker pa se s čr ka mi ra z lič ni h pisa v pra vi lo ma i zra ža tud i ra z lič ne gla so ve, se dolo če na posa mez na črka a li črko v na ko m bi na ci ja v i z vor ni pisa vi zame n ja a li pre d s ta vi ne le z eni m samim zna ko m, to je o bi čaj no z eno črko , a mp ak s ko m bi na ci jo črk , lah ko dv eh (d ia gra fi), tre h (tri gra fi) ali celo šti ri h (te tra gra fi) (K ad mon 2000, 157). Ker mar sik daj to ni dovolj, se v cilj ni pisa vi up o ra bi jo pose b - ni gra fič ni zna ki , i me no va ni dia kri tič na a li loče val na zna me n ja, ki o zna ču je jo gla so v ne vre d no s ti i zv or ne črke , ko t s ta na pri mer dol ži na in na glas . V nas pro t ju s tran skri p ci jo je za tran s li te ra ci jo zna čil na popol na povra t nos t a li re ver zi bil nos t, tako da lah ko up o ra b nik cilj ne ga jezi ka z re kon s truk ci jo ug o to vi ori gi na l no o bli ko zapi sa v i z vor ni pisa vi (v prak - si tega ni mogo če vs e lej dos led no zago to vi ti), se ve da le, če je za to zah tev no o pra vi lo dovolj s tro ko v no usp o so b ljen . Tran s li te ra ci ja se lah ko i zv e de med zv o ko v ni mi, to je ra z lič ni mi a be ced ni mi in zlo gov ni - mi pisa va mi, k jer na če lo ma vs ak gra fič ni znak a li gra fem ved no pre d s tav lja is ti gla snik a li fone m. Pri pre čr ko va n ju zem lje pi sni h i men se vs e prvi ne dolo če ne ga zem lje pi sne ga i me na , ki so ra z vid - ne i z i zv ir ne ga zapi sa , po črki in do črke na tan č no pre ne se ne v med na ro d no up o ra ben , na zo ren in zanes ljiv zapis , i z ka te re ga jih je mogo če ne po pa če no pre čr ko va ti a li pra vil no pre bra ti. Z je zi ko v ne ga vidi ka so za tran s li te ra ci jo zna čil ne tri faze. V prvi se pisne eno te, to je črke i zv or ne ga jezi ka ko di ra jo v n je go ve zv oč ne eno te. V dru gi fazi se zv oč ne eno te i zv or ne ga jezi ka pre tv ar ja jo v zv oč ne eno te cilj ne ga jezika , nakar s le di zad n ja faza, to je ko di ra n je zv oč ni h eno t cilj ne ga jezi ka v n je go ve pisne eno te (C at for d 1965, pov ze to po Rauk k u 2005, 12). Za ud e ja n ja n je tega je bilo potre b no i zd e la ti eno t ni črko v ni k ljuč. Ker je n je go va osno va lati ni ca, se i me n u je lati ni za cij ski k ljuč; vs e bu je tud i pra vi la za usp e šno up o ra bo. Zan j tud i s po moč jo pose bej pri pra v lje ni h ra ču na l ni š ki h pro gra mov skr bi Delov na sk u pi na za lati ni za ci jo (Wor­ king­Group­on­Roma­ - ni­ za­ tion­Systems ) UNGEGN -a. OZN je za ta na men s pre je la več reso lu cij, ki pri po ro ča jo zapi so va n je zem lje pi sni h i men po pra vi lih, ko t so jih za lati ni č ni zapis n ji ho vih i men ses ta vi le posa mez ne drža ve čla ni ce. Sez na m ko t sa mo s toj ne pisa ve o bra v na va ra z lič ne , ven dar med sa bo lah ko tud i zelo podob - ne ne la ti ni č ne pisa ve (lo či na pri mer r us ko in belo r u sko ciri lič no pisa vo), lati ni č ne pisa ve pa o bra v na va gle de na osno v no lati ni č no pisa vo in dodat ni na bor zna ko v dolo če ne ga jezi ka . Dodat ni zna ki za s lo - ven š či no so na pri mer č, Č, š, Š ter ž in Ž. Tran s li te ra cij ska pra vi la so podro b no dolo če na za vs a ko pisa vo pose bej, s či mer je zago tov lje na med na ro d na ra ba in šir ša up o ra b nos t ustre z no pre čr ko va ni h zem lje pi sni h i men . Pri tran s li te ra ci ji os ta ne jo vs a zem lje pi sna i me na i z vs eh lati ni c popol no ma nes pre me n je na . Skup - na tran s li te ra cij ska lati ni č na a be ce da i ma ne le vs e črke i z vs eh dru gih lati ni c (ç, ð, ł, –, ę, ň, ñ, i pd.), 62 tem več tud i vs a dia kri tič na zna me n ja, (na gla se (á, ô), o puš ča je ('), dol ži ne (ā, ī), pike pod črko (ḥ, ḳ,ṭ), pre gla se (ä, ö, ü) i pd.). Vs a an gleš ka , fran co ska in ne mš ka i me na os ta ne jo tore j v i z vir ni o bli ki , pri s lo - van ski h, i z ciri li ce pre čr ko va ni h zem lje pi sni h i me ni h pa dobi mo neka j dodat ni h zna men j (M o der 1972, 395). Pri logo gra f ski h pisa vah tran s li te ra ci ja ni povs em i zv e dlji va, ker gra fič ni zna ki že i zra ža jo dolo čen pomen . Tako se na pri mer japon ski znak za goro lah ko i zg o vo ri ko t eno z lož ni san a li dv oz lož ni yama, gra fič ni zapis za Tokio v po me n u ‘Vzh od na pre s tol ni ca’ pa se v ja pon š či ni pre be re ko t Tō kyō, v man - da rin ski ki tajš či ni pa ko t Don g jin g (K ad mon 2000, 144). Od prve kon fe ren ce Zd ru že ni h naro dov o s tan dar di za ci ji zem lje pi sni h i men leta 1967 do sre di ne devet de se tih let pre jš n je ga s to let ja so drža ve, čla ni ce OZN, pre d la ga le pos top ke eno t ne ga na če la lati - ni za ci je za nas led n jih 28 pi sa v, ra z vrš če ni h po a be ced ne m zapo re d ju (K ad mon 2000, 160): a mh ar sko , ara b sko , asa m sko , ben gal sko , bol gar sko , grš ko , gudž a ra t sko , hebre j sko , hin dij sko , kana re š ko , ki taj - sko , k mer sko , make don sko , malaj laj sko , mara t sko , mon gol sko , ne pal sko , ori jat sko , per zij sko ,pan dž ab sko , rus ko , sr b sko , taj sko , tamil sko , teluš ko , tibe tan sko , ujgu r sko in urduj sko . Pre ved be ne tabe le so pri pra v - lje ne za še 19 zaen kra t nes tan dar di zi ra ni h ne la ti ni č ni h pisa v. Po se ben pro b lem pre d s tav lja ara bš či na , e den o d šes tih ura d ni h jezi ko v OZN. Ker se ara b ske deže - le ne usp e jo dogo vo ri ti za eno t no na če lo lati ni za ci je, fran ko fon ske ara b ske drža ve (v glav ne m na se ve r u in se ve ro za ho du Afri ke ) na eni s tra ni in an glo fon ske ara b ske drža ve (v glav ne m na Bliž n jem in Sre d - njem vzh od u) na dru gi up o ra b lja jo dv a pre cej ra z lič na lati ni za cij ska k lju ča. V zad n jih letih se uv e ljav lja še pose ben lati ni za cij ski k ljuč za pre čr ko va n je ara b ski h zem lje pi sni h i men v Eg ip tu. Tako ko t tran skri p ci ja i ma tud i tran s li te ra ci ja pre d no s ti in poman j k lji vo s ti. Nje na glav na pre d nos t je povra t nos t, kar ji zago tav lja polo žaj znans tv e ne ga oro d ja. Poglej mo pri mer : ker se fone tič ni ek vi va len t rus ke črke чv an gleš či ni zapi še ko t znak ch, v poljš či ni cz, fran coš či ni tcs, ne mš či ni tsch i td., ti zna ki pa niso povra t ni , so se v nek da n ji Sov jet ski zv e zi o dlo či li za tran s li te ra ci jo v la ti ni č no pisa vo v o b li ki črke č, ki jo je mogo če ne gle de na vrs to pisa ve bre z težav zno va zapi sa ti v i z vor ni o bli ki ч. Glav na poman j k lji vos t tran s li te ra cij ski h pos top ko v je dejs tv o, da dia kri tič na zna me n ja in pose b ne črke v cilj ni h pisa vah pogo s to ni ma jo no be ne ga pre poz na v ne ga gla so v ne ga pome na , zato je lati ni za - cij ski k ljuč potre ben za vs ak jezik , ki up o ra b lja dolo če no cilj no pisa vo. To pa je še ved no i zv e dlji vo hitre je in cene je ko t za tisk pri pra vi ti in na ti sni ti ra z no vrs t ni m jezi ko v ni m ra z li či cam pri la go je na zem lje pi sna ime na . Pri nas je (b ila) tran s li te ra cij ska meto da zara di pre j trd no zako re ni n je ne tran skri p cij ske prak se in odsto pa n ja o d črko v ne ga sis te ma s lo ven ske lati ni ce o dtu je val na , za vs ak da n jo ra bo mote ča, sa j se na pri mer z n jo s lo van ska i me na (p o ne po tre b ne m) potuj ču je. Zato s mo se dol go i zo gi ba li o puš ča jev, ki so na do meš ča li r us ki jer , pa tud i pre čr ko va ne črke y ter še neka te ri h dru gih gla so v ni h in črko v ni h pose b no s ti. To doka zu je jo s ta re j ši a tla si , k jer so bila r us ka zem lje pi sna i me na tran skri bi ra na a li le delo - ma tran s li te ri ra na . Za le del no pre čr ko va n je so bile kri ve tud i ne u s tre z ne tuje je zič ne pre d lo ge, ki jih zara di mno ži ce i men in pos le dič no pre ve li ki h s tro š ko v, pa tud i poman j ka n ja časa a li nes tri n ja n ja ure d ni štev izv ir ne i zd a je, ni bilo mogo če popra vi ti v pra vil no o bli ko . Lep pri mer tak šne ga polo vi čars tv a je Veli ki dru žin ski a tlas s ve ta (1992), k jer se v po glav ju O pi sa - vi zem lje pi sni h i men na s tra ni 280 pri poja sni lih za i me na i z r us ke ciri li ce tako reko č …iz pet ni h žil» vle če jo opra vi či la za o dsto pa n je o d ustre z no tran s li te ri ra ni h zapi so v. Ker je bila za ure d ni š ko eki po, ki je v pri - pra vo a tla sa vlo ži la veli ko ener gi je, tak šna poman j k lji vos t hud o mote ča, ji jo je v po so dob lje ni i zd a ji a tla sa , ime no va ni Veli ki a tlas s ve ta (1996), usp e lo o dp ra vi ti. 5.3 jEzI KI zAPI SOV ORI gI NAL NIH IMEN Je zi ki zapi so v ori gi na l ni h zem lje pi sni h i men so na ve de ni v če tr tem s tolp cu pre gled ni ce. V n jej so zaje ti ekso ni mi, ki so v ori gi na l ni en do ni m ski o bli ki zapi sa ni v 204 ra z lič ni h jezi ki h. Nji hov se z na m je ses tav ljen na pod la gi poz na va n ja jezi ko v ni h zna čil no s ti posa mez ni h držav in n ji ho vih pokra jin ter gle - de na ura d ne jezi ke v po sa mez ni h drža vah, kar je na ve de no v Ve li ke m s plo šne m lek si ko n u (1997x1998), 63 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 64 kn ji gi Drža ve s ve ta (N a tek K. in Natek Mar . 1999), na s plet ni h s tra ne h CIA Wor ld Fact book (m ed mre ž - je 15) in v Wi ki pe di ji (m ed mre ž je 14). Če je le mogo če, so več je zič ne o bli ke i men zapi sa ne v ra z lič ni h jezi ki h. To velja tako za drža ve z ra z lič ni mi e tni č ni mi sk u pi na mi ko t tud i za več je pokra ji ne , več je gor ske sk u pi ne , reke , ki pre č ka jo več držav in se ve da mor ja. Im e na o cea no v niso vp i sa na več je zič no , tem več le v an gleš či ni in fran coš či ni , ena ko ko t i me na celin in veli ki h pokra jin ski h eno t, ki pa so i zje mo ma zapi sa na tud i v tam pre vla du jo či jezi ko v ni o bli ki . Po sa me zen ekso ni m je lah ko zapi san v več en do ni m ski h jezi ko v ni h ra z li či cah, Sre do zem sko mor - je na pri mer v kar dv a na j s tih, zato je šte vi lo pri pi sa ni h en do ni mov več je o d dejan ske ga šte vi la v pre gled ni ci na ve de ni h s lo ven ski h ekso ni mov. V pre gled ni ci je sk up no 5058 na vedb en do ni mov, tore j za vs ak ekso - ni m pov pre č no 1,32. Med vs e mi o bra v na va ni mi ekso ni mi jih i ma daleč na j več en do ni m sko o bli ko v an gleš ke m jezi k u, kar je tud i pos le di ca šte vil ni h zapi so v ne v tra l ni h o blik i men , na pri mer poi me no - va n ja pod mor ski h re lie f ni h o blik . V an gleš či ni je kar 1391 na vedb ori gi na l ni h i men . Daleč za n ji mi, a bli zu sku paj, so ekso ni mi i z ara b ske ga, fran co ske ga in r us ke ga govor ne ga oko lja, vs i z ne ka j več ko t 300 za - pi si ori gi na l ni h i men v teh jezi ki h (sli ka 5). Med 200 in 300 je tud i en do ni m ski h zapi so v v grš či ni , šp an š či ni in ne mš či ni , šte vi lo 100 pa pre se ga ta še i ta li jan š či na in man da rin ska ki tajš či na . Na dese tem mes tu po pogos t no s ti en do ni mov s ta tu rš či na in latin š či na s po 76 za pi si . Na vs eh ena jst na ve de ni h jezi ko v o dp a - de ta več ko t dv e tre t ji ni en do ni mov. Na dru gi s tra ni je kar 138 je zi ko v, v ka te ri h je zapi san en sa m en do ni m. Tež ko pre ver lji ve so na ved be o je zi ki h v de že lah z man j zna ni mi jezi ko v ni mi prvi na mi, kakr šna je na pri mer Afg a ni s tan s pa štu n ski m in dari j ski m ura d ni m jezi ko m, pa Etio pi ja z a m har ski m, a tud i tigre js ki m jezi ko m. Pra v tako je težav no o pre de lje va n je jezi ko v v ve čet ni č ni h deže lah tre t je ga s ve ta s šte vil ni mi ura d ni mi jezi ki na ra v ni jezi ko v posa mez ni h ljud s tev. Tak šna je na pri mer drža va Bu r ki na Faso z mno - ži co s po ra zu me val ni h jezi ko v, pri čemer je ne poz na val cu tež ko dolo či ti, v ka te re m o d n jih je zapi sa no dolo če no ori gi na l no zem lje pi sno i me. Zave da mo se , da je dolo če ne jezi ke mogo če zd ru že va ti v več - je, soro d ne jezi ko v ne sk u pi ne , kar bi bre z dv o ma pri po mo glo k bolj ši pre gled no s ti in ne na zad n je tud i laž ji ra zum lji vo s ti. Tak šni pri me ri bi lah ko bili sk u pi na ban tuj ski h jezi ko v, sk u pi na poli ne zij ski h jezi ko v ali sk u pi na tu rš ki h jezi ko v (ka mor se o b tu rš či ni uv rš ča jo še a zer baj dž an š či na , tu rk men š či na , uzb ešč ina , ka zaš či na , kir giš či na , tadž iš či na , baš kir š či na À).02004006008001000120014001600 anglekiš arabski francoski ruski grkiš španski nemkiš italijanski kitajski turkiš latinski ukrajinski portugalski indonezijski danski poljski hebrejski hindijski iranski japonskištevilo originalnih zapisov Sli­ ka­5:­Naj­ po­ go­ ste­ je­zasto­ pa­ ni­jezi­ ki,­v­ka­ te­ rih­so­zapi­ sa­ ne­ori­ gi­ nal­ ne­obli­ ke­imen­slo­ ven­ skih­ekso­ ni­ mov. Na o zem ljih nek da n jih ko lo ni j v Afri ki in Az i ji, a tud i v Oc ea ni ji, Avstra li ji ter Sever ni in Juž ni Am e - ri ki so še ved no v na j šir ši ra bi zapi si zem lje pi sni h i men v ko lo nia l ni h jezi ki h, doma čin ski jezi ki pa si med na ro d no ra bo uti ra jo le pos to po ma. Naj brž bo mini lo še pre cej časa , pre den se bodo tud i tam na zem lje vi dih na širo ko uv e lja vi li zapi si doma čih ori gi na l ni h i men . Ob tem se naka zu je dile ma, kako bo ta s pre mem ba vpli va la na ra bo podo ma če ni h o blik i men , sa j i zkuš n je ka že jo, da se tud i v s lo ven š či ni pra vi lo ma še dol go up o ra b lja jo tra di cio na l no bolj zna ne ko lo nia l ne o bli ke zem lje pi sni h i men , ko t na pri - mer i me na Bu r ma na me s to Mjan mar , Bom baj na me s to Mum baj a li Cele bes na me s to Sula ve zi. 5.4 POMEN SKI tIP V pe tem s tolp cu pre gled ni ce so ekso ni mi ra z čle n je ni na pomen ske sk u pi ne . Čle ni tev pome na ekso - ni mov je pri la go je na s ve tov ni m ra z se ž no s tim in o bi čaj ni deli tv i poi me no va ni h geo gra f ski h poja vov in topo gra f ski h o bjek tov v na ši a tla sni in lek si ka l ni lite ra tu ri . Zasno va li s mo jo z zd ru že va n jem ra z lič ni h geo gra f ski h poja vov in topo gra f ski h o bjek tov v glav ne o bjek t ne o zi ro ma pomen ske sk u pi ne , ki jim lah - ko re če mo tud i pomen ski tipi. Pale ta pomen ski h tipov je ra z me ro ma zajet na , sa j jih je 16; veči no med nji mi ses tav lja več soro d ni h poja vov in o bjek tov. Naj bolj pro s tra na pro s tor ska eno ta je celi na , na pri mer Afri ka , Juž na Am e ri ka , Antark ti ka , a tud i Oc ea ni ja in zara di veli ke gos to te ekso ni mov na ra z me ro ma majh ne m pro s to r u pose bej i zlo če na Sre d - nja Am e ri ka . Po se ben tip ses tav lja jo i me na držav , na pri mer Jor da ni ja, Sre d n jea fri š ka re pub li ka , Zd ru že ne države Am e ri ke . V i me nik so vklju če ne le tis te drža ve, ki se v po do ma če ne m zapi s u kakor ko li ra z li k u je jo o d ori gi na l no zapi sa ne ga i me na . Od usta lje ne ga vz or ca neko li ko o dsto pa jo i me na o toš ki h držav, na pri - mer Kub a, Antig va in Bar bu da, Salo mo no vi o to ki , ki so hkra ti tud i i me na o to ko v o zi ro ma o toš ki h re lie f ni h oblik . Naj več podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men je uv rš če ni h v po men sko sk u pi no nase lje . Med n jimi na j de mo podo ma če ne o bli ke veli ki h mes t (na pri mer Rim, Kra ko v, Basra , Akra ) in pomemb ne j ših kra - jev v za mejs tvu (na pri mer Bro d na Kol pi, Krmin , Veli ko vec, Mono šter ). Neka te ra nase lja so si o b o zna ki nase lje pri s lu ži la še pri pis zgo do vin sko nase lje (na pri mer Korin t in Šp ar ta na Pelo po ne zu). Neka te - ri kra ji so s ča so ma povs em s pre me ni li i me in je podo ma če no tud i n ji ho vo nek da n je i me (na pri mer Akvi le ja, Bizan c), neka te ri so pro pad li in pre ne ha li o bsta ja ti (na pri mer Efez, Hera k le ja, Mike ne , Tro ja), v zd ajš - njih i me ni h neka te ri h pa je še ved no mogo če zas le di ti na ve za vo na zna na i me na i z pre te k lo s ti (na pri mer Mara ton , Tebe). Po men ska sk u pi na kopen ska relief na obli ka je no tra n je ra z no li ka . Van jo so vklju če na vs a i me - na , ki so pove za na z ra z gi ba nos t jo površ ja a li z re lie f ni mi ka te go ri ja mi nas ploh. Tako v n jej na j de mo ime na goro vij (na pri mer Aljaš ko goro v je, Čer ski je vo goro v je, Ap a la či), hri bo vij (na pri mer Flin der so vo hri bov je, Timan sko hri bov je, Jeni se j sko višav je, Slo vaš ko r ud o gor je), gri če vij (na pri mer Don sko višavje, Ošm jan sko višav je), vrhov o zi ro ma vzp e tin (na pri mer K2, Ad a mov vrh, Av en tin ), pla no t (na pri mer Boli - vij ska viso ka pla no ta, Ju kon ska pla no ta, Lavren cij sko višav je, Os re d n ja meze ta), ra v nin o zi ro ma ni ža vij (na Pad sko n ji žav je, Pri d ne pr sko ni žav je, Tu ran sko ni žav je), ra v ni ko v (na pri mer Bark ly jev ra v nik , Juž - no te čaj ni ra v nik ), ko t lin (na pri mer Akvi tan ska ko t li na , Kon gov ska ko t li na , Veli ka ko t li na ), depre si j (na pri mer Katar ska depre si ja, Tu r fan ska depre si ja), tek ton ski h jar ko v (na pri mer Veli ki tek ton ski jarek , Sre d - njea fri š ki tek ton ski jarek ), tek ton ski h pre lo mov na ko p ne m (na pri mer Pre lom ni ca s ve te ga Andre ja), pre va lov in pre la zov (na pri mer Kara ko r um ski pre laz, Kri ž ni pre val, Bu r gu nd ska vra ta), re č ni h in s uh ih dolin (na pri mer Fer gan ska doli na , Doli na s mr ti, Nogal ska doli na ) in kan jo no v (na pri mer Veli ki kan jon ). Iz na šte tih pri me ro v je ra z vid na širo ka pale ta i me n ja, ki mu je sk up no o zna če va n je dolo če ni h re lie f ni h zna čil no s ti. Hi dro ni mi o zi ro ma vod na zem lje pi sna i me na so ra z čle n je ni na ko pen ske hidro ni me in mor ske hidro - ni me. Pomen ski tip kopen ski hidro nim vklju ču je i me na rek (na pri mer Alb er tov Nil, Mean der , Ren ), slad ko vod ni h jezer (na pri mer Čad sko jeze ro , Kam sko zaje zi tv e no jeze ro , jeze ro Han ka ), s la ni h jezer 65 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk (na pri mer Mrtv o mor je, Veli ko s la no jeze ro , Van sko jeze ro , jeze ro Natron ), o bd ob no s uh ih jezer (na pri mer Šot e l Hod na ), lagu n (na pri mer lagu na Miri m, Bene š ka lagu na ), pre ko pov (na pri mer Pana ms ki pre ko p, pre ko p Maj na xD o na va), s la pov (na pri mer Ange lov s lap, Nia gar ski s la po vi), moč vi ri j (na pri - mer Kuš ko moč vir je, Pri p jat sko bar je) in lede ni ko v (na pri mer Pas ter ca, By r dov lede nik , Malas pi nin lede nik ). Po men sko sk u pi no mor ski hidro nim ses tav lja jo i me na o cea no v (na pri mer Tihi o cean , Ark tič ni o cean ), mori j (na pri mer Anda man sko mor je, Kari b sko mor je, Ligu r sko mor je, Sar gaš ko mor je, Vat sko mor je), no tra n jih mori j (na pri mer (ja pon sko ) Notra n je mor je, Visa jan sko mor je), zali vov (na pri mer Biska j ski zaliv, Veli ka Sir ta, tud i Foxe je va ko t li na , kar je pra v za pra v nena vad no poi me no va n je), pre li vov in o žin (na pri mer Dan ski pre liv, Dovr ska vra ta, Hor muš ka o ži na , Deviš ki pre hod, Bab e l Man deb), fjor dov (na pri mer Tron d hei m ski fjor d, Zahod ni fjor d), re č ni h ustij (na pri mer Am a zon ki no ust je, Ira va di ji no ust je,Nigro - vo ust je) in tud i o bs ež ni h lede ni h polic na gla di ni an tark tič ni h mori j (na pri mer Am er y je va lede na poli ca, Ros so va lede na poli ca), o d ka te ri h se na ro bo vih lomi jo lede ne gore . Po men ska sk u pi na pod mor ska relief na obli ka je ra z no vrs t na in šte vilč na . Ses tav lja jo jo prio bal - ne celin ske poli ce o zi ro ma šel fi (na pri mer Ara fu r ska celin ska poli ca, Kelt ska celin ska poli ca), pli tv i ne (na pri mer Dog ger ska pli tv i na , Sre br na pli tv i na , Pli tv i na veli ki h mor ski h lis tov), pod mor ske na pla vi ne (na pri mer Am a zon kin vršaj, Indov vršaj), pod mor ske re č ne doli ne (na pri mer Am a zon ski kan jon , Hud - so no v kan jon ), pod mor ske gore (na pri mer Gora pre d se d ni ka Th ier sa , gora Sei ne , Flam ska ko pa), miza s te pod mor ske gore (na pri mer miza s ta gora Dis co ver y, miza s ta gora Ob), pod mor ske ra v ni ne (na pri mer Cej lon ska ra v ni na ), glo bo ko mor ske ra v ni ne (na pri mer Deme rar ski ra v nik , Kap ski ra v nik ), pod mor ske ud o ri ne (na pri mer Nan ka j ska ud o ri na ), pod mor ske glo be li (na pri mer Dia man ti ni na glo bel, Baren t so - va glo bel), pod mor ski jar ki (na pri mer Aleut ski jarek , Fili pin ski jarek ), pod mor ski hrb ti (na pri mer Sre d n jea t lan t ski hrbet, Hrbet na devet de se tem pold ne v ni k u), pod mor ski pra go vi (na pri mer Čil ski pra g, Roc ka ll ski pra g), pod mor ske ko t li ne (na pri mer Cele beš ka ko t li na , Šiko k uj ska ko t li na ), pod mor ske pla - no te (na pri mer Agul haš ka pla no ta, Bla ko va pla no ta), diskor dan ce (na pri mer Antark tič no -av s tra l ska diskor dan ca) ter pod mor ski pre lo mi in pre lom ni sis te mi (na pri mer Ag as si zo va pre lom, Clip per ton ski pre lom). Celot na sk u pi na se pra vi lo ma s lo ve ni , sa j gre za zem lje pi sna i me na na eks te ri to ria l ne m o bm oč - ju. V prak si se podo ma če ne o bli ke med se boj še ved no pre cej ra z li k u je jo, kar je tud i pos le di ca pre ti ra ne ra be tujk, za ka te re i ma mo na ra z po la go ustre z ne s lo ven ske so po men ke , na pri mer i zra ze celin ska poli ca na me s to šelf, glo bo ko mor ski na me s to a bi sa len in pla no ta na me s to pla to. Ob se ž na je tud i pomen ska sk u pi na otoš ka relief na obli ka . Njen glav ni ses tav ni del so i me na posa - mez ni h o to ko v (na pri mer Kre ta, Fra ser jev o tok , Hud i čev o tok , Otok Robin so na Cru soe ja, Sv e ti Kri štof, Og nje na zem lja) in o to čij (na pri mer Mari jan sko o toč je, Ker gu e le no vi o to ki , Az o ri , Ad a mov mos t). V gro - bem je zaz na ti ra z lo ček med poi me no va n jem o to čij in o to ko v. Pri o toč jih gre pra vi lo ma za o toš ke sk u pi ne z ve li ki m šte vi lom majh ni h o to ko v, pogo s to z a to li, zna čil ni mi za o bm oč ja tro p ski h mori j (na pri mer Ekva - tor sko o toč je, Mal di vi). V pri me r u o to ko v gre pra vi lo ma za o toš ke sk u pi ne z man j šim šte vi lom več jih oto ko v (na pri mer Kanar ski o to ki , Ork ne yj ski o to ki , o to ki , Hava ji). Obč noi men ska ses ta vi na o to ki se up o - ra b lja tud i za poi me no va n je držav (na pri mer Mars hal lo vi o to ki , Salo mo no vi o to ki , Zele nor t ski o to ki ) in odv i sni h o ze melj (na pri mer Fer ski o to ki , Kaj man ski o to ki ). Če se na pri mer up o ra bi poi me no va n je Mars - hal lo vo o toč je, se mis li na o toš ko sk u pi no ko t nara v ni pojav, če pa se up o ra bi zapis Mars hal lo vi o to ki , se mis li na o toš ko sk u pi no ko t up ra v no eno to. V po dro b ne m pri poi me no va n ju o toš ki h sk u pin sre ča - mo še o bč noi men ske i zra ze ar hi pe lag (na pri mer Ark tič ni ar hi pe lag), a tol (na pri mer John s to no v a tol), otoš ka sk u pi na (na pri mer o toš ka sk u pi na Ag a le ga), čer (na pri mer Čeri s ve te ga Petra in Pavla) in kora l - ni gre ben (na pri mer Veli ki kora l ni gre ben ). V po men sko sk u pi no obal na relief na obli ka so uv rš če na i me na polo to ko v (na pri mer Ap e nin ski polo tok , Kri m, Kam čat ka , Polo tok ri bi čev), r tov (na pri mer Rt dobre ga up a n ja, Zele ni r t), o bal (na pri - mer Ob a la popra , Zahod na ri vie ra , Ob a la Ju ri ja V.; s led n ja i ma tud i zna čaj nara v ne pokra ji ne ), zemelj ski h ožin (na pri mer Pana m ska zemelj ska o ži na , zemelj ska o ži na Kra ) in peš če ni h nasi pov o zi ro ma tako ime no va ni h zemelj ski h kos (na pri mer Ku r ska kosa ). Sem so uv rš če ne tud i re č ne del te (na pri mer Dona - vi na del ta, Gan ge so va del ta, Ori no ko va del ta). 66 67 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Na rav na pokra ji na je o d celi ne man j ši, nara v no geo gra f sko o ze melj sko zao kro žen del Zem lji ne - ga površ ja, ki ga je člo vek s s vo jim delo va n jem pone ko d ne bis tv e no a li le malo s pre me ni l. Pri o pre de li tv i posa mez ne nara v ne prvi ne pra vi lo ma niso i zp o s tav lje ne , a mp ak se lah ko pre ple ta jo z dru gi mi zna čilnos t - mi. Zna čil ni pri me ri so Deže la kra lji ce Maud na Antark ti ki , Capri vi jev pas na se ve ro vz ho du Nami bi je, Dalj ni vzh od v Ru si ji, Fri zi ja na se ve ro za ho du Nem či je in se ve r u Nizo zem ske , Indij ska pod ce li na na jugu Az i je (ta i ma o be ne m pri dih zg o do vin ske up ra v ne eno te), Hrvaš ko Zagor je, ki i ma ko t pla no tas t o zi ro - ma gri čev na t s vet že tud i zna čaj oro ni ma, Pie mon t, ki je tud i up ra v na eno ta, Ati ka , ki je o b nara v ni pokra ji ni in up ra v ni eno ti še zg o do vin ska pokra ji na ; s led n je velja tud i za Mazu ri jo. Še na j bolj tipič ne nara v ne pokra - ji ne so puš ča ve (na pri mer Saha ra , Gobi, Kizil k um, Ata ka ma, Veli ka ara b ska puš ča va) in s te pe (na pri mer Bara bin ska s te pa, Kulu n din ska s te pa, Masa j ska s te pa, Ste pa gla du). zgo do vin ska pokra ji na je pokra jin ska eno ta, ki je bila v zg o do vin ske m ra z vo ju pose b no pomemb - na , a ni i me la zna ča ja držav ne tv or be a li up ra v ne eno te. Tipič ni pri me ri so Ab e si ni ja na o zem lju zd ajš n je Etio pi je, Biti ni ja in Lidi ja v Mali Az i ji ko t pomemb ni pos to jan ki an tič ne grš ke civi li za ci je, Kas ti li ja ko t osr č - je zd ajš n je Šp a ni je, Aka di ja ko t težiš če fran ko fon ske ga živ lja na vzh od u Sever ne Am e ri ke in Ana m ko t fran co ska ko lo ni ja v ju govz hod ni Az i ji. Zna čaj zg o do vin ski h in hkra ti tud i nara v ni h pokra jin i ma jo tud i šte vil ne fran co ske pokra ji ne , na pri mer Bu r gu n di ja, Nor man di ja, Pro van sa . Mlaj še zg o do vin ske pokra - ji ne i ma jo zara di s voj ske ga vpli va na e tni č ne zna čil no s ti pre bi vals tv a tud i zna čaj k ul tu r ni h pokra jin . Oaze, na pri mer oa zi Kar ga in Siva, so uv rš če ne v ma lo šte vilč no pomen sko sk u pi no pej saž , pri čemer i ma jo neka te re tud i nara v no po kra jin ske zna čil no s ti, dru ge pa zna čaj nase lij. Po se ben pomen ski tip ses tav lja jo uprav ne eno te ra z lič ni h ra v ni . Pogo s to i ma jo tud i zna čaj pokra - jin , kar je, v ko li kor ni up ra v ni zna čaj povs em pre vla du joč, zabe le že no z na ved bo o beh pomen ski h zv r s ti. Med up ra v ne eno te s pa da jo zv ez ne drža ve (na pri mer Sever na Dako ta, Maha ra štra , Zahod na Avstra - li ja), deže le (na pri mer Bavar ska , Sp od n ja Saš ka , Zg or n ja Avstri ja, Toska na ), re pub li ke (na pri mer Ingu ši ja, Kabar din sko -bal kar ska re pub li ka , Juž na Os e ti ja, Repub li ka Srb ska ), a vto no m na o bm oč ja (na pri mer Ču ko t sko a vto no m no okro ž je, židiv sko a vto no m no okro ž je), depar t ma ji (na pri mer Viso ka Savo ja), čez - mor ska o zem lja o zi ro ma ko lo ni je (na pri mer Bri tan ski Deviš ki o to ki , Reu nion , Fran co ska Gv a ja na ), adm i ni s tra tiv na o bm oč ja (na pri mer Bri tan sko o zem lje v In dij ske m o cea n u, Fran co ska juž na o zem lja), pro vin ce (na pri mer Seču an , Šan si , Seve ro za hod na pro vin ca), žup a ni je (na pri mer Želez na žup a ni ja) 0100200300400500600 podmorska reliefna oblika kopenska reliefna oblika naselje otoka reliefna oblika šmorski hidronim kopenski hidronim naravna pokrajina upravna anota obalna reliefna oblika drava ž zgodovinska pokrajina zgodovinska upravna enota zgodovinsko naselje drugo celina pejsažštevilo zapisov Sli­ ka­6:­Zasto­ pa­ nost­slo­ ven­ skih­ekso­ ni­ mov­gle­ de­na­nji­ hov­pomen­ ski­tip. Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk in tud i zv e ze držav, kakr šni s ta na pri mer Bri tan ska sk up nos t naro dov in Ev ro p ska zv e za. Neka te re up ra v - ne eno te (na pri mer Siki m) so bile v pre te k lo s ti sa mo s toj ne držav ne tv or be. Po men sko sk u pi no zgo do vin ska uprav na eno ta ses tav lja jo pre d vs em biv še ko lo ni je (na pri mer Bri tan ska Soma li ja, Fran co ska Zahod na Afri ka , Por tu gal ska Gv i ne ja, Sever na Rode zi ja, Indo ki taj ska , Man džu ri ja), deli nek da n jih ko lo ni j (na pri mer Trans jor da ni ja), i me na up ra v ni h eno t nek da n jih veli ki h držav ni h tv or b, ki so poz ne je ra z pad le (na pri mer Gali ci ja v Av s tro -Og r ski monar hi ji, Ku r lan di ja), i mena nek da n jih držav (na pri mer Nemš ka demo kra tič na re pub li ka , Juž ni Vie t na m, Oto man sko cesars tv o) in ime na nek da n jih kne že vin in soro d ni h o ze melj ski h eno t (na pri mer Hadra maut v Jem n u, Lota rin gi ja. Po men ska sk u pi na dru go sicer ni pra v šte vilč na , a je pomen sko pre cej ra z no vrs t na . V n jej re č ne zaje zi tv e in zapor ni ce pre ko pov (na pri mer Asu an ski jez, Jez tre h so tesk ), o bz id ja (na pri mer Kitaj ski zid, Hadri ja no v zid), ar heo loš ka na j diš ča (na pri mer Abu Sim bel), litos fer ske ploš če (na pri mer Afri š - ka ploš ča, Ev ra zij ska ploš ča, Koko so va ploš ča), geo loš ke šč i te (na pri mer Afri š ki šč it, Balt ski šč it, Kana d ski šč it) in dru ge geo loš ke tv or be (na pri mer Kale don sko gors tv o), i zp o s tav lje ne toč ke na Zem lji ne m površ - ju (na pri mer Sever ni in Juž ni tečaj) ter okra j ša na ses tav lje na zem lje pi sna i me na (na pri mer Magre b, Bene lu ks ). Med vs e mi v pre gled ni ci na ve de ni mi ekso ni mi o zi ro ma podo ma če ni mi tuji mi zem lje pi sni mi i me ni je na j več, 503, pod mor ski h re lie f ni h o blik (sli ka 6), ki jim s le di jo ko pen ske re lie f ne o bli ke (446) in nase - lja (432). Neda leč zadaj so tesno sk u paj o toš ke re lie f ne o bli ke , mor ski hidro ni mi in ko pen ski hidro ni mi z o d 381 do 387 pri pa da jo či mi ekso ni mi, 300 je nara v ni h pokra jin , 246 up ra v ni h eno t, 200 o bal ni h re lie f - ni h o blik in 173 dr žav. Šte vi lo preo s ta lih pomen ski h tipov je bis tv e no man j še. 5.5. tIP PODO MA čI tVE Še s ti s tol pec pre gled ni ce je na me n jen pre d s ta vi tv i tipo lo gi je n ji ho ve ga podo ma če va n ja. Pre u či tev ekso ni mov o zi ro ma podo ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men gle de na na čin in vrs to n ji ho ve ga podo ma - če va n ja je zah tev no , delo ma tud i s ub jek tiv no o pra vi lo. Zna ni h je več posk u so v tipo lo gi je podo ma če va n ja. Prvo teme lji to tipo lo gi jo je v se dem de se tih letih 20. s to let ja o b i zi du Veli ke ga a tla sa s ve ta zasno val Moder (1972, 396x397). Nje go ve tipo loš ke sk u pi ne , ki up o šte va jo tud i i zre ko , so ra z vrš če ne v s me ri o d na jm an j - še do na j več je s top n je podo ma če n ja i men . Sle di lo je še neka j posk u so v tipi za ci je podo ma či tev zem lje pi sni h imen . Med tem ko je pri jezi ko s lov cih (Š i vic-Du lar 1989; Ore l 2003) v os pre d ju i zključ no jezi ko s lov ni vidik , posk u si geo gra fov (Klad nik 1999, 2006 in 2007d) sk u ša jo up o šte va ti tud i vs e bin ske ra z se ž no s ti i men ja. Glav ni teža vi pri sno va n ju tovrs t ni h tipo lo gij s ta pre cejš n ja mera s ub jek tiv no s ti, zato je v pri me r u več kra t ne ga ra z vrš ča n ja i men v sk u pi ne le s tež ka zago to vi ti povs em i den tič ne re zul ta te, ter um eš ča - nje dolo če ne ga ekso ni ma v en sa m podo ma či tv e ni tip, sa j se neka te ri tipi pre ple ta jo in se posa mez na ime na lah ko ra z vr s ti v več sk u pin . Za potre be pri ču jo če mono gra fi je in tipi za ci je podo ma če n ja v pre gled ni co vklju če ni h ekso ni mov je bila na pod la gi Modro ve k la si fi ka ci je i zd e la na n je na modi fi ka ci ra na ra z li či ca, v ka te ri je na me s to deve - tih Modro vih tipov 11 ti pov, pra v tako ra z vrš če ni h v s me ri o d na j man j še do na j več je s top n je podo ma če n ja: A. Pre ve de na le uvod na obč noi men ska sesta vi na, last no ime v na da lje va nju pa je zapi sa no v ori - gi nal ni obli ki : Zna čil ni pri me ri tovrs t ni h podo ma či tev so i me na glo bel Meteor za Meteor Dee p, hrbet Sala y Góm ez za Sala y Góm ez Rid ge, jeze ro Han ka za o ze ro Han ka /Xīngkǐi Hú, miza s ta gora Sylv a nia za Sylv a nia Tab le mount, o to ki Bounty za Bounty Islan ds, ploš ča Naz ca za Naz ca Pla te, pre lom GOFAR za GOFAR Fra c tu re Zone , r t Cor ren ti za Capo del le Cor ren ti in zemelj ska o ži na Kra za Kh ok hok Kra /Is th mus o f Kra . B. Pre ve de na uvod na obč noi men ska sesta vi na, last no ime v na da lje va nju pa je bolj ali manj podo ma če no : Zna čil ni pri me ri so gora Fudž i za Fuji-san , jarek Ob za Ob' Tren ch, jeze ro Ab a ja za Āb aya Hāy k', oa za Kar ga za a l-Wāḥāt a l-Ḫā ri ǧa, polo tok Šan tu ng za Shā ndō ng Bà ndǐ o, pre ko p Maj na xD o na va za Main -Do na u-Ka na l, r t Komo rin za Kan ni yā kumā ri in s la na puš ča va Lut za Das ht-e Lūt. 68 C. Prev ze ta dru got na ori gi nal na ime na : Gre za zem lje pi sna i me na , ki se ra z li k u je jo o d ura d ne ga ori gi na l ne ga i me na in so v nes pre me n je ni , ne po do ma če ni o bli ki lah ko pre v ze ta ko t ko lo nia l na i me - na , i me na i z pre te k lo s ti, i me na v je zi ki h sose d n jih držav a li i me na i z ene ga o d s lo van ski h jezi ko v. Potem, ko so se uv e lja vi la, se up o ra b lja jo i zključ no a li veči no ma v to vrs t ni ra z li či ci, ura d na o bli ka ime na pa se up o ra b lja le za n ji ho vo ne d voum no i den ti fi ka ci jo. Zna čil ni pri me ri tega ra z no vrs t ne - gatipa so Arme ni ja za Haya s tan , Bena res za Vā rānasi , Bis tri ca za Aliákmon /B i s tri ca, Cey lon za ŞrīLańkā/C ey lon , El Ob ei d za a l-Ub ay yiḍ, Har ko v za Kh ar ki v, Kan ton za Guǐ ngzhōu, Koso v ska Mitro vi ca za Mitro vicë/K o so v ska Mitro vi ca, Lem nos za Lèm nos , Pečuh za Pècs, Sin kian g za Xīnjiāng/Sh i n jan g, Tira na za Tiran ë/T i ra na , Tri po lis za Tar ābu lus in Želez no za Eisen s tadt. D. Opuš ča nje poseb nih črkov nih, nagla snih in dia kri tič nih zna menj : Kar na j več ja zapi sna zv e - sto ba i zv ir ni k u os ta ja na če lo tud i v tej sk u pi ni , ven dar v n jej o di gra jo več jo a li man j šo vlo go črko v na , na gla sna in dia kri tič na zna me n ja, ki se zara di poe no s ta vi tev pri tisk u, tra di ci je in delo ma že pona še - ni , poe no s tav lje ni i zre ki o puš ča jo, na pri mer Bogo ta na me s to ori gi na l ne ga Bogotá, Kabul na me s to Kābul, Nar jan Mar na me s to Nar 'jan -Mar /Ny ar 'y ana mar , Reyk javík na me s to Reyk ja vik , Rigana me - sto Riga, Gd ańs k na me s to Gd ansk in Īrān na me s to Iran . E. tran sli te ri ra na ime na s čr kov ni mi in dia kri tič ni mi poe no sta vi tva mi : Sle di veli ka sk u pi na imen , ki jo nare k u je pre nos i z ne la ti ni č ni h pisa v (c i ri li ce, ara b ski h, hebre j ski h, in dij ski h, pin ji na , japonski h pis menk in dru gih) v la ti ni co. Pri tem pre sko či mo posre d ni ka (fran coš či na , an gleš či na , ne mš či na , ruš či na ) in more bit no n je go vo ne bog lje nos t a li pre ve li ko fone tič nos t (sh, s ch, ch = š; oo , o u = u) ter zapi še mo Pan dž ab na me s to Pu njab, Cej lon na me s to Cey lon , Seču an na me s to Sic hu an . Opuš - ča mo tud i vs e more bit ne dol ži ne in kra či ne , kakor je bilo o me n je no že pri lati ni ci, in piše mo Asu an na me s to Aswā n, Tokio na me s to Tok yō. Pri i zre ki taki h in podob ni h i men se je ud o ma či la in usta li - la še več ja podo ma či tev, na ve za na na pisno o bli ko . Im e na i zg o var ja mo tako , kakor da i ma mo o pra vi ti s s lo ven ski mi i me ni in se ne muč i mo s tu ji mi o dten ki . f. tran skri bi ra na ime na, del no z do ma či mi konč ni ca mi : To sk u pi no ekso ni mov ses tav lja jo nekak - šne dv o živ ke o zi ro ma kri žan ci, poro je ni delo ma tud i na pod la gi podo ma če val ni h težen j, kakr šne je čuti ti v pre jš n jih dv eh sk u pi na h. Pri tem gre delo ma za i me na s po do ma če no kon č ni co, na pri - mer Tira na za Tiran ë, ki vč a si h vpli va tud i na koren (na pri mer v i zre ki Geor gia = Geor gi ja /g eor gi ja/), zla s ti še, če je koren tud i si cer znan (na pri mer ko t ose b no i me Al Is kan dar īy ah = Alek san dri ja) a li če ni i z is te ga jezi ko v ne ga gne z da (in di jan ska in šp an ska mes ta v Se ver ni Am e ri ki , doma čin ska ime na v nek da n jih an gleš ki h, fran co ski h, ni zo zem ski h, por tu gal ski h in šp an ski h ko lo ni jah). Pra v tako sem s pa da jo i me na ko t na pri mer Pra ga za en do ni m Pra ha, Pari z za Paris , Var ša va za War z sa wa. Za vs o to sk u pi no velja nas led n je temelj no na če lo: bolj ko je i me zna no , dalj ko je pri so t no v s lo - ven ski zave s ti in ko li kor pogo s te je se up o ra b lja, tem man j ša je ver jet nos t, da bo i zg o vor dla ko cep sko posne t po i zv ir ni i zre ki , tem več se poe no s ta vi (š e zla s ti kon č ni ce), kar o laj ša sk la n ja tev in tv or jen je pri dev ni š ke o bli ke . g. Prev ze to in pri la go je no ime : To sk u pi no ses tav lja jo i me na , pre v ze ta i z dru ge ga jezi ka , ki pa so podo ma če na in pri la go je na s lo ven ski i zre ki , na pri mer Ab e si ni ja i z i ta li jan ske ga Ab is si nia , lah ko so tud i pri la go je na s lo ven ski ra bi, na pri mer Dne s ter za Dni s ter /N i s tru, Hon g kon g za Hon g Kon g/X iānggǐ ng, Japon ske Alp e za Nihon Aru pu s u', Kaš gar za Kāshí/Q eşq er , Mizij ski Olimp za Ulu dağ, Nahi če van za Naxéıv an , Peč za Pejë/P eja/P eć, Sp its ber gi za Sv al bar d, Šen si za Shǐ nxī Shě ng in Veli ka Vlaš - ka za Mu n te nia /Ţ ara Româ neas că/W al lac hia Mayor . H. fo ne tič no zapi san koren, slo ven ske konč ni ce : Nadalj n ja s top n ja v po do ma če va n ju je na j lep še ra z vid na v i me ni h držav ter pomemb ne j ših pokra jin , celin in o to ko v. Tu je dose že no i dea l no so žitje med tujim kore no m in na šo i zre ko , tore j je koren pisan popol no ma fone tič no , kon č ni ce pa so popolno - ma na še. Sem s pa da jo i me na ko t so Šp a ni ja, Fran ci ja, Por tu gal ska , Az i ja, Sici li ja, Lom bar di ja, Bre ta n ja, Pore n je, Pomor jan ska , Kata lo ni ja. I. Po pol no pre ve de na ime na : V na s led n jo sk u pi no podo ma če va n ja s pa da jo popol ni pre vo di en do - ni mov. Tu tore j s ploh ne gre več za i zv ir no ura d no i me v ko ren ske m, tem več sa mo še v po men ske m 69 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 70 sm i s lu. Zgle di so ekso ni mi Rd e če mor je, Pli tv i na loso so v, Nizo zem ska , Veli ko s la no jeze ro , Ska lno goro v je, Rt dobre ga up a n ja. V to vrs t ni h i me ni h sre ču je mo tud i s plo šno in del no pre v ze te tuj ke , na pri mer Paci fik za Tihi o cean , Medi te ran za Sre do zem lje, ter koren ske osno ve moč no podo ma čeni h zem lje pi sni h i men , na pri mer Zahod no si bir sko ni žav je, Nova Zelan di ja, Nova Ško t ska , Novi juž ni Wales . j. tra di cio nal no podo ma če na ime na (z ob čut kom kore na) : Pre d zad n jo sk u pi no ses tav lja neka j imen , pri ka te ri h je pone ko d še čuti ti koren , na pri mer pri ekso ni mu Rim za en do ni m Roma, eksoni - mu Bene t ke za Vene zia in ekso ni mu Lip ni ca za Lei b ni tz. K. Slo ven ska ime na : Pri zad n ji sk u pi ni tud i kore na ni mogo če več čuti ti, ker so i me na pre v ze ta po dru gih poteh. Tipič ni pri me ri so i me na Du na j za Wien , Celo vec za Kla gen fu rt (opom ba a vtor jev: po na j ver jet ne j ši Ramov še vi e ti mo lo gi ji s ta se i me ni Celo vec in Kla gen fu rt vzp o re d no ra z vi li i z an tične - ga Aqu i la na ) in Videm za Ud i ne . 05001000150020002500 ABCD EFGH IJKštevilo imen Sli­ ka­7:­Zasto­ pa­ nost­slo­ ven­ skih­ekso­ ni­ mov­gle­ de­na­nji­ hov­tip­podo­ ma­ či­ tve. Več ko t polo vi ca (53,7 %) ekso ni mov i z pre gled ni ce s pa da v tip I, ki ga ses tav lja jo popol no pre ve - de na i me na (sli ka 7). Daleč za n ji mi so po pogos t no s ti na dru gem mes tu ekso ni mi s fo ne tič no zapi sa ni mi kore ni in na ši mi kon č ni ca mi (10,9 %), še pre cej za n ji mi pa so tran s li te ri ra na i me na s čr ko v ni mi in dia - kri tič ni mi poe no s ta vi tv a mi (7,8 %), pre v ze ta dru got na ori gi na l na i me na (6,3 %), tran skri bi ra na i me na z del no doma či mi kon č ni ca mi (5,3 %) ter i me na s pre ve de no o bč noi men sko ses ta vi no in ori gi na l no zapi - sa ni m las t ni m i me no m v na da lje va n ju (5,2 %). 5.6 LEgA EKSO NI MOV Sed mi in os mi s tol pec v pre gled ni ci s ta na me n je na zapi s u geo gra f ske lege ekso ni mov o zi ro ma podo - ma če ni h tujih zem lje pi sni h i men . Med tem ko je v še s tem s tolp cu poda na bolj gro ba o ze melj ska čle ni tev na celi ne o zi ro ma o cea ne , je v se d mem i zv e de na bolj na tan č na čle ni tev na drža ve in mor ja. Če se dolo - čen pojav, ki ga o zna ču je ekso ni m, ra z pro s ti ra čez več o ze melj ski h eno t, mu je pra vi lo ma pri pi sa na lega v vs eh eno tah, ki jim pri pa da, tore j so na ve de ne vs e drža ve, ka mor se ga, pa tud i vs e celi ne , o cea - ni a li mor ja. 5.6.1 CELI NA OZI RO MA OCEAN Čle ni tev po celi na h je v pri mer ja vi s čle ni tv i jo po drža vah bolj zaple te na , sa j jo je mogo če i zv e s ti na več na či no v. Pri pad nos t celi na m je o pre de lje na nara v no geo gra f sko in ne poli tič no , zato ra z me ji tv e vs e lej ne s le di jo držav ni m mejam. Raz vrš ča n je ekso ni mov po celi na h je le delo ma sk lad no s k la si č no geo gra f sko čle ni tv i jo. Zara di e tni č no -je zi ko v no -zg o do vin ski h ra z lo gov je ko t pose b na eno ta i zd vo je na Sre d n ja Am e ri ka , ki jo ses tav lja jo drža ve Med mor ske Am e ri ke ter o bm oč je Kari b ski h o to ko v o zi ro ma Veli ki h in Malih Anti lov. Ev ro pa in Az i ja s ta ra z me je ni po pogor ju in reki Ura l ter po ra z vod ne m gre be n u Viso ke ga Kav ka - za. Mejo med Az i jo in Afri ko pre d s tav lja Su eš ki pre ko p, meja med Oc ea ni jo in Az i jo pa je začr ta na tako , da je celot na Nova Gv i ne ja uv rš če na k Oc ea ni ji, preo s ta li del Malaj ske ga ar hi pe la ga pa k Az i ji. V na - da lje va n ju je na tan č ne je o pi sa no ra z vrš ča n je o to čij in o to ko v k po sa mez ni m celi na m, kar naka zu je meje med n ji mi. Gren lan di ja in Ber mu di so uv rš če ni k Se ver ni Am e ri ki , Islan di ja in Az o ri pa k Ev ro pi. K tej celi ni je pri šte ta tud i Madei ra , med tem ko so Kanar ski o to ki pri po je ni k Afri ki , ka mor s pa da jo tud i osa m lje ni o to - ki sre di Atlan t ske ga o cea na Sv e ta Hele na in Tri s tan da Cu n ha. Bra zil ske Čeri s ve te ga Petra in Pavla so uv rš če ne k Juž ni Am e ri ki . K Afri ki s pa da jo tud i Sej še li, Maska re ni , o tok Novi Amster dam, Otok s ve - te ga Pavla, Oto ki prin ca Edv ar da in Cro ze to vi o to ki , ki jo ok le pa jo z vzh od ne s tra ni , Mal di vi in o toč je Ch a gos so pri po je ni k Az i ji, med tem ko so Ker gu e le no vi o to ki , Hear dov o tok in McD o na l do vi o to ki pri - klju če ni k An tark ti ki . K tej lede ni celi ni so uv rš če ni tud i Juž ni San d wic he vi o to ki , Juž na Geor gi ja, Juž ni Sh et lan d ski o to ki , Juž ni Ork ne yj ski o to ki in Bal len y je vi o to ki . Fal k lan di so pri po je ni k Juž ni Am e ri ki , tako ko t Oto ki Ju a na Fer nan de za, o to ki Des ven tu ra das in Gala paš ki o to ki na n je ni zahod ni s tra ni . Koko - sov o tok , Clip per to no v o tok in Revil la gi ge do vi o to ki so pri šte ti k Sre d n ji Am e ri ki . Veli ko no č ni o tok in Hava ji so del Oc ea ni je, ka mor na n je ni zahod ni meji s pa da jo o to ki Bonin , Vul kan ski o to ki , Mari jan sko otoč je in Palav sko o toč je v se ver ne m ter Anti po di, Auc k lan do vi o to ki , Camp bel lov o tok in Mac qu a rie - jev o tok v juž ne m delu. Avstra l ski Božič ni o tok in Koko so vi o to ki juž no o d Jave in Sum a tre so pri po je ni k Az i ji. K Az i ji s pa da jo tud i Koman dan to vi o to ki , a me ri š ki Aleu ti pa so pri po je ni Sever ni Am e ri ki . Še pogled na o toš ko ra z me ji tev med Ev ro po, Az i jo in Sever no Am e ri ko v Ark tič ne m o cea n u: Sp its ber gi, Deže la 71 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 020040060080010001200 Evropa Azija Afrika SevernaAmerika Oceanija Antarktika SrednjaAmerika JunaAmerika ž Atlantski ocean Tihi ocean Indijski ocean Arktini ocean č Antarktini ocean čštevilo zapisov Sli­ ka­8:­Zasto­ pa­ nost­slo­ ven­ skih­ekso­ ni­ mov­po­celi­ nah­in­ocea­ nih. Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 72 Fran ca Jože fa in Nova deže la so del Ev ro pe, r us ki o to ki in o toč ja vzh od no o d Nove deže le del Az i je, med tem ko je Kana d ski ar hi pe lag, tako ko t Gren lan di ja, uv rš čen k Se ver ni Am e ri ki . Raz me ji tev med o cea ni je o pr ta na meje, za ka te re so se dogo vo ri li i zv e den ci Med na ro d ne hidro - loš ke or ga ni za ci je (In­ ter­ na­ tio­ nal­Hydro­ grap­ hic­Orga­ ni­ za­ tion , kra ti ca IHO). Raz me ji tv e so doka j jasne ; izje mi s ta Ark tič ni in Antark tič ni o cean . Med tem ko se Ark tič ni o cean povr šin sko povs em uje ma s Sever - ni m lede ni m mor jem in je v bis tvu n je gov a lo ni m, je Antark tič ni o cean po 60. s to pi n ji juž ne zem lje pi sne širi ne ra z me je no vod no telo, ki meji na Atlan t ski , Indij ski in Tihi o cean , s či mer so n ji ho ve povr ši ne ustre zno man j še (m ed mre ž je 16; med mre ž je 17; Per ko 2006). Za …osa mos vo ji tev» Antark tič ne ga o cea na se je sp om la di 2000 o dlo či la Med na ro d na hidro loš ka or ga ni za ci ja (P er ko 2006). Nje go va se ver na meja jetud i meja med na ro d ne Pogod be o An tark ti ki . Z do bri mi 20.000.000 km2povr ši ne je Antark tič ni o cean več ji od Ark tič ne ga in je tako četr to na j več je vod no telo na še ga pla ne ta (m ed mre ž je 18). Naj več ekso ni mov (37,3 %) je z o b moč ja Ev ro pe, ki mu s le di ta o bm oč ji Az i je (27,0 %) in Afri ke (14,8 %; sli ka 8). Osta le celi ne so pre cej bolj skro m no zas to pa ne : Sever na Am e ri ka s 6,2 %, Oc ea ni ja s 5,2 %, Antark ti ka s 3,5 %, Sre d n ja Am e ri ka s 3,1 % in Juž na Am e ri ka z vs e ga 2,7 %. Med o cea ni s ta na j bolj boga ta z ek so ni mi Atlan t ski (38,8 %) in Tihi o cean (32,8 %), daleč za n ji ma pa se zv r s ti jo Indij ski (13,6 %), Ark tič ni (9,5 %) in Antark tič ni o cean (5,3 %). 5.6.2 DRžA VA OZI RO MA MOR JE Dr ža ve so o pre de lje ne gle de na na j no vej še s ta n je v ča s u nas ta ja n ja mono gra fi je. Nekak šna i zje - ma je Zahod na Saha ra , ki si jo je že sko ra j povs em pri la s til Maro ko , ven dar jo še ved no o bra v na va mo ko t neo d vi sno drža vo. V pre gled ni co so vklju če ni ekso ni mi i z 195 dr žav, med ka te ri mi je v še s tih pri - me ri h e di ni ekso ni m i me drža ve. Naj več, 251 ek so ni mov je z o b moč ja povr šin sko na j več je drža ve Rus i je (sli ka 9), ki ji s le di ta Grči ja (175 ek so ni mov) in Ita li ja (136), drža vi z bo ga to zak lad ni co an tič ni h zg o do - vin ski h i men . Več ko t 100 ek so ni mov je še z o b mo čij Fran ci je in Zd ru že ni h držav Am e ri ke , na nas led n jih mes tih pa se z več ko t 50 ek so ni mi zv r s ti jo Nem či ja, Kitaj ska , Avstri ja, Indi ja, Kana da, Tu r či ja, Ukra ji - na , Zd ru že no kra ljes tv o, Eg ipt, Avstra li ja in Šp a ni ja. 050100150200250300 Rusija GrijačItalija Francija Zdruene draveAmerike žžNemijač Kitajska Avstrija Indija Kanada Turijač Ukrajina Zdrueno kraljestvo žEgipt Avstralija Španija Poljska Kazahstan Iran Izrael Libija Indonezija Romunija Sudan Čšeka Švica Japonska Pakistanštevilo imen Sli­ ka­9:­Drža­ ve­z­naj­ več­ jo­zasto­ pa­ nost­ jo­slo­ ven­ skih­ekso­ ni­ mov. 73 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Med ekso ni me na o bm oč jih mori j s pa da jo vs i mareo ni mi zu na j o bm o čij s ve tov ni h o cea no v in n ji - ho ve pod mor ske re lie f ne o bli ke . Po Wiki pe di ji (m ed mre ž je 19) so na Zem lji 103 mor ja (m ed n je so všte ti tud i neka te ri več ji zali vi), o d tega jih je 53 na o bm oč ju Atlan t ske ga o cea na , 35 na o bm oč ju Tihe ga o cea - na , 19 na o bm oč ju Antark tič ne ga o cea na , 16 na o bm oč ju Ark tič ne ga o cea na in 10 na o bm oč ju Indij ske ga ocea na . K At lan t ske mu o cea n u s pa da ta tud i med ce lin sko Sre do zem sko mor je in s tran sko Balt sko mor je, ki ju ses tav lja več man j ših mori j, Sre do zem ske ga 18 (na pri mer Alb o ran sko , Eg ej sko , Jadran sko , Ligu rsko , Sir ta), Balt ske ga pa 10 (na pri mer Alan d sko , Bot ni j sko , Fin ski zaliv, Øre s und). Meje med mor ji so zari sa ne na zem lje vi dih mori j v Ve li ke m dru žin ske m a tla s u s ve ta (1992, 114x119), ta pa pov ze ma jo dogo vo re i zv e den cev Med na ro d ne hidro loš ke or ga ni za ci je. Notra n ja mor ja (K as pij - sko jeze ro x n je go vo ori gi na l no r us ko i me je Kas pij skoe more , Mrtv o mor jeÀ) so v bis tvu s la na jeze ra in so tako ko t dru gi ko pen ski hidro ni mi uv rš če na k ti s tim celi na m in drža vam, na o zem lju ka te ri h se ra z pro s ti ra jo. Om e ni ti velja še Sre do zem sko mor je, ki je ko t del Atlan t ske ga o cea na zara di s vo je i zjem - ne civi li za cij sko -zg o do vin ske vlo ge in bli ži ne o pre de lje no ko t pose b na pode no ta. Van jo so ko t n jen ses tav ni del uv rš če na man j ša mor ja, na pri mer Ligu r sko , Tiren sko , Jon sko , Jadran sko in Eg ej sko , pa tud i Mar - mar sko , Črno in Az ov sko mor je, ki jih neka te ri šte je jo med no tra n ja mor ja. Ek so ni mi se pojav lja jo na o bm oč jih 79 mo ri j ter veli ki h zali vov in pre li vov, ki i ma jo s ta tus sa mo s toj - ni h vod ni h teles , o d tega je 15 pri me ro v, ko je ko t e di ni ekso ni m na ve de no n ji ho vo i me. Po pogos t no s ti pojav lja n ja ekso ni mov i zsto pa ta Sre do zem sko in Kari b sko mor je s 44 o zi ro ma 35 ek so ni mi (sli ka 10). Več ko t 10 ek so ni mov je še z o b mo čij Juž no ki taj ske ga, Balt ske ga, Eg ej ske ga, Ara b ske ga, Japon ske - ga, Fili pin ske ga, Labra dor ske ga, Nor veš ke ga, Tas ma no ve ga in Sever ne ga mor ja. 5.7 zEM LjE PI SNE KOOR DI NA tE De ve ti in dese ti s tol pec v pre gled ni ci s ta na me n je na zapi s u zem lje pi sni h koor di na t ekso ni mov, deve ti na ved bi n ji ho ve zem lje pi sne širi ne in dese ti n ji ho ve zem lje pi sne dol ži ne . V pro gra mih Goo gle Zem lja in DNR Gar min so vre d no s ti zapi sa ne v de ci mal ni dese tiš ki o bli ki , mipa sm o za o zna če va n je up o ra bi li geo gra fom in šir še mu kro gu bra l cev bliž ji šes t de se tiš ki sis tem, pri ka tere m je o b si cer š n ji min ut ni na tan č no s ti zapis ra z de ljen na s to pi n je in min u te.05101520253035404550 Sredozemsko morje Karibsko morje Junokitajsko morje žBaltsko morje Arabsko morje Egejsko morje Japonsko morje Filipinsko morje Labradorsko morje Norveko morje š Tasmanovo morje Severno morještevilo imen Sli­ ka­10:­Mor­ ja­z­naj­ več­ jo­zasto­ pa­ nost­ jo­slo­ ven­ skih­ekso­ ni­ mov. Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk Sp re me ni li s mo tud i na čin o zna ke s tra ni ne ba. V pro gra mih Goo gle Zem lja in DNR Gar min je v de - ci mal ni dese tiš ki o bli ki s tran ne ba o zna če na s pre dz na ko m šte vi la. Pri zem lje pi sni širi ni i ma jo se ver ne lege pozi ti ven pre dz nak in juž ne ne ga tiv ne ga, pri zem lje pi sni dol ži ni pa i ma jo pozi ti ven pre dz nak vzh od - ne lege, zahod ne pa ne ga tiv ne ga. V na ši pre gled ni ci s mo s tra ni ne ba o zi ro ma lege gle de na ek va tor ter začet ni , green wiš ki pold ne v nik poda li z ve li ki mi začet ni mi črka mi: S za se ver , J za jug, V za vzh od in Z za zahod. Po s to pek pre tv or be i z dese tiš ke ga v šes t de se tiš ki sis tem je pre pros t (v ok le pa jih je pri ka zan pri - mer pre tv or be vre d no s ti 25,135°): •  celo šte vi lo so s to pi n je (25°), •  os ta nek za deci mal no veji co pom no ži mo s 60 (0,135 ×60 = 8,1), •  celo šte vi lo so min u te (8'), •  os ta nek za deci mal no veji co pom no ži mo s 60 (0,1 ×60 = 6), •  celo šte vi lo so sek un de (6"; more bit ni deci mal ni os ta nek sek und s mo zane ma ri li). 5.8 KAR tO gRAf SKE KOOR DI NA tE Zad n ji, ena j s ti s tol pec v pre gled ni ci pri ka zu je šte vil ko zem lje vi da in z mre žo ra z de lje ne k va dran te na n jem, zno tra j ka te ri h lah ko na j de mo dolo čen ekso ni m o zi ro ma podo ma če no tuje zem lje pi sno i me. Naj pre j je z ri m ski mi šte vil ka mi o d I do LI (od 1 do 51) na ve de na šte vil ka zem lje vi da, na ka te re m je nek ekso ni m zapi san , v na da lje va n ju pa je zara di laž je ga iska n ja s ko m bi na ci jo veli ki h črk in ara b ski hšte - vilk o zna če no , v ka te re m delu posa mez ne ga zem lje vi da o zi ro ma v ka te re m k va dran tu ga lah ko na jd emo. Kv a dran ti so zasno va ni gle de na ra z re z cele ga zem lje vi da s ve ta, zato je veči na zem lje vi dov v pold - ne v ni š ki s me ri ra z čle n je na na 12 de lov, v vzp o re d ni š ki pa na 6 de lov. Ves s vet je tore j ra z de ljen na 12 sek cij z 72 k va dran ti, kar pome ni , da i ma posa mez na sek ci ja 6 k va dran tov. Če neko pro s tra no i me sega čez več k va dran tov na zem lje vi du, je to na ve de no tud i v zad n jem s tolp cu pre gled ni ce, na pri - mer G2, H2. 5.9 ALtER NA tIV NA IME NA ALI ALO NI MI Al ter na tiv no zem lje pi sno i me a li a lo ni m je …vsak­od­dveh­ali­več­topo­ ni­ mov,­ki­poi­ me­ nu­ je­ jo­en­sam topo­ graf­ ski­objekt » (Klad nik , Lovren čak in Oro žen Ad a mič 2005), tore j šir še uv e ljav lje na i men ska ra z - li či ca, s ka te ro so se neko č poi me no va li, lah ko pa so še ved no poi me no va ni dolo če ni poja vi in o bjek ti, za ka te re i ma mo s lo ven ske ekso ni me o zi ro ma podo ma če na tuja zem lje pi sna i me na . Zna čil ni , tud i šir - še doka j zna ni pri me ri tovrs t ni h i men so Sever no lede no mor je na me s to po no vem ustre z ne j še ga i me na Ark tič ni o cean , Paci fik in s ta re j še, zd aj že sko ra j pozab lje no i me Veli ki o cean na me s to vodil ne ga ekso - ni ma Tihi o cean , Nova zem lja na me s to pomen sko ustre z ne j še ga ekso ni ma Nova deže la, Sed mo gra š ka in Erdelj na me s to so dob ne j še ga ekso ni ma Tran si l va ni ja, Sv e ta deže la na me s to Pale s ti na , Kap ver d - ski o to ki na me s to i me na Zele nor t ski o to ki in Gum in na me s to bolj uv e ljav lje ne ga i me na fu r lan ske ga mes ta Hum in . Čepra v se neka te ra i me na , ko t na pri mer i me ni in dij ski h vele mes t Mum baj in Čena j na me s to nek daj s plo šno zna ni h poi me no van j Bom baj in Madras šele uv e ljav lja jo, s mo dali no vej šim o bli ka m pre d - nos t pre d s ta re j ši mi, ki pa so vklju če ne v pre gled ni co z a lo ni mi. V pre gled ni ci z a lo ni mi so tore j s lo ven ski ekso ni mi, za ka te re s mo pre so di li, da so v pri mer ja vi s pre d - nos t ni mi i men ski mi ra z li či ca mi, na ve de ni mi v …glav ni » pre gled ni ci, man j i zra zi to uv e ljav lje ni . Pale ta vs eh 353 v pre gled ni co vklju če ni h i men je zelo ra z no li ka . Pre pri ča ni s mo, da bo v pri hod ne tre ba na podro č - ju a lo ni mov tre ba še mar si ka j pos to ri ti, poskr be ti za n ji hov sis te ma ti čen zajem in s pre u či tv i jo frek ven c ra be mor da kak šne mu med n ji mi dati pre d nos t pre d pre d la ga ni mi vodil ni mi ekso ni mi. V os mih s tolp cih pre gled ni ce z a lo ni mi je se dem r ub rik , ki si s le di jo v na s led n jem zapo re d ju: na ved - ba ekso ni ma o zi ro ma podo ma če ne ga zem lje pi sne ga i me na , na ka te re ga se nana ša v na s led n jem s tolp cu na ve de ni en do ni m, na ved ba ori gi na l ne ga i me na o zi ro ma v pri me r u več ak tu al ni h jezi ko v ori gi na l ni h 74 imen , na ved ba pomen ske ga tipa, na ved ba celi ne a li o cea na , k jer je pojav, ki ga o zna ču je ekso ni m, na ved - ba drža ve a li mor ja, na kon cu pa s ta še s tolp ca, na me n je na pona zo ri tv i lege a lo ni ma, pre d zad n ji s tol pec nje go vi zem lje pi sni širi ni in zad n ji zem lje pi sni dol ži ni . Poja vi v pre gled ni ci so ra z vrš če ni po a be ced ne m zapo re d ju vodil ni h ekso ni mov, ki so jim pri pi sa ne vs e n ji ho ve a lo ni m ske ra z li či ce, v pri me ri h pa, da o ze - melj sko ena ki vodil ni ekso ni mi o zna ču je jo ra z lič ne pomen ske tipe, so tako ko t v …glav ni » pre gled ni ci za vs ak ekso ni m na ve de ni vs i n je go vi re le van t ni a tri bu ti. Naj več a lter na tiv ni h ekso ni mov (55) se nana ša na o toš ke re lie f ne o bli ke , več ko t 30 a lo ni mov pa je tud i v ka te go ri jah ko pen ska re lie f na o bli ka (43), pod mor ska re lie f na o bli ka (42), mor ski hidro ni m (38) in nara v na pokra ji na (34). Če si pogle da mo pogos t nos t a lter na tiv ni h ekso ni mov po celi na h vidi mo, dasta z n ji mi na j bolj o bd ar je ni Ev ro pa (108) in Az i ja (74), med o cea ni pa s ta v os pre d ju Atlan t ski in Tihi o cean s pe tin tri de se ti mi o zi ro ma ose min d vaj se ti mi tovrs t ni mi i me ni . Gle de na drža ve so a ltre na tiv na i me na na j bolj pogo s ta v Ru si ji (27), Grči ji (17), Ita li ji (16) in Zd ru že ne m kra ljes tvu (12). Med nee vro p ski mi drža - va mi s ta, če i zv za me mo Rus i jo in Tu r či jo, ki se deli ta med dv e celi ni , v os pre d ju na j več ji a zij ski drža vi Indi ja in Kitaj ska , vs a ka s po os mi mi a lo ni mi. Gle de na mor ja s ta na vrhu les tv i ce pogos t no s ti a lter na - tiv ni h ekso ni mov Eg ej sko in Sre do zem sko mor je s po peti mi a lo ni mi, za n ji ma pa se zv r ti jo Balt sko , Berin go vo, Japon sko in Juž no ki taj sko mor je, vs a ko s po tre mi tovrs t ni mi i me ni . 75 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 6 gRA fIč NI PRI KAz EKSO NI MOV NA zEM LjE VI DIH Za bolj še ra zu me va n je in laž jo pre d s ta vo pro s tor ske um eš če no s ti ekso ni mov o zi ro ma podo ma če - ni h tujih zem lje pi sni h i men s mo i zd e la li o bs ež no seri jo temat ski h zem lje vi dov. Pos to pek n ji ho ve i zd e la ve podro b ne je pre d s tav lja mo v na da lje va n ju. 6.1 UPO RA BA gIS ORO DIj Lo ka ci je ekso ni mov s mo zaje li s po moč jo pro gra ma Goo­ gle­Earth . To je pro gra m, s ka te ri m lah ko pre gle du je mo sa te lit ske in letal ske posne t ke Zem lje, zem lje vi de, re lie f in tri ra z se ž nos t ne mode le zg ra db, ki so vne se ni na na vi dez ni model Zem lje. S pro gra mom se lah ko pomi ka mo po na vi dez ni Zem lji, pri tem pa lah ko dolo či mo a li pre ve ri mo zem lje pi sno širi no , zem lje pi sno dol ži no in na d mor sko viši no iska - ne ga kra ja. Geo re fe ren ci ra ni posne t ki , zem lje vi di in o me n je ni podat ki o mo go ča jo, da za zem lje pi sna ime na pri ka že mo n ji ho vo lego v pro s to r u, pa tud i i zp is zem lje pi sni h koor di na t. Te so zapi sa ne v koor - di na t ne m sis te mu WGS 84, ki ga je ra z vi la a me ri š ka voj ska (G oo gle Ear th 2012). To je glo bal ni koor di na t ni sis tem z i z ho diš čem v te žiš ču Zem lje, polo žaj v tem sis te mu pa je dolo - čen s kar te zič ni mi koor di na ta mi (X, Y, Z) a li z zem lje pi sni mi koor di na ta mi (z em lje pi sna širi na ,zem lje pi sna dol ži na in e lip soi d na viši na ). Viši na je dolo če na ko t pra vo ko t na o dd a lje nos t toč ke na d e lip soi dom, ki je pri b li žek Zem lji ne o bli ke . V koor di na t ne m sis te mu WGS 84 delu je jo vs i sa te li ti, na d zor na sre diš ča in s pre jem ni ki GPS. Za bele že n je posa mez ne ga ekso ni ma s mo up o ra bi li dv e oro d ji pro gra ma Goo­ gle­Earth : •  …Is ka n je» in •  …Oz na ka polo ža ja». Is ka n je je na s plo šno pre pro s to. S pra vil ni m vno so m zem lje pi sne ga i me na (ek so ni ma) pro gra m pon u - di eno , lah ko pa tud i več mož ni h loka cij, če se dolo če no i me ko t homo ni m pojav lja na več mes tih. Pri iska n ju loka cij i zb ra ni h ekso ni mov s mo na le te li na nas led n je teža ve: •  iska n je ni bilo usp e šno , ker v bazi Goo­ gle­Earth ni iska ne ga poja va o zi ro ma o bjek ta, •  iska n je je pos tre glo z na pač no re ši tv i jo, ko t na pri mer iska n je fran co ske zg o do vin ske pokra ji ne Anjou (ek so ni m Anžu), ki na m je pon u di lo sa mo del mes ta Mon trea l v Ka na di, •  iska n je je na vr glo pre več re ši tev, ko t na pri mer v pri me r u ne mš ke reke Main (ek so ni m Maj na ) z več sto zadet ki . Pri iska n ju so bili pro b le ma tič ne nas led n je sk u pi ne ekso ni mov: •  …ne zem lje pi sna » i me na , kakr šna so na pri mer Armo ri kan sko gors tv o, Avstra la zi ja, Bri tan ska sk up - nos t naro dov, Kari b ska ploš ča, Kitaj ski zid, Rodo vit ni pol me se c, Sta ri s vet in Vari ski č no gors tv o, •  neka te ra zem lje pi sna i me na , s lab še uv e ljav lje na v za hod ne m s ve tu, ko t s ta na pri mer Zabaj ka lje in Zahod na Sibi ri ja, •  neka te ra i me na na Ark ti ki , Antark ti ki in Gren lan di ji, ki so pro b le ma tič na zara di man j kako vos t ni h in eno lič ni h posne t ko v, zato pone ko d mor da ni povs em jasno , ka j dolo če no i me s ploh o bs e ga, •  neka te ra i me na vzp e tin in vodo to ko v v ara b ski h in a zij ski h deže lah, ki so v pro gra mu Goo­ gle­Earth na ve de na le v na m nera zum lji vih ara b ski , ki taj ski in japon ski pisa vi (ime na nase lij in up ra v ni h eno t pra vi lo ma niso pro b le ma tič na , sa j so pre čr ko va na v la ti ni co), •  v pro gra mu Goo­ gle­Earth man j ka jo ča i me na v go ro v jih, puš ča vah in neka te ri h a fri š ki h pokra ji na h, na pri mer v So ma li ji, •  neka te ra o puš če na i me na pod mor ski h o blik , na pri mer Mozam biš ka ko t li na (M o zam bi qu e Basin ), ki je zd aj Natal ska ko t li na (N a tal Basin ), Nan se no v pre lom (N an sen Fra c tu re Zone ), za ka te re ga se uv eljavlja ime Sp its ber š ki pre lom (Sp its ber gen Fra c tu re Zone ), Papa ni no va gora (P a pa nin Sea mount), za ka te - ro se je uv e lja vi lo tud i i me Dž i mu je va gora (J im mu Sea mount), poi me no va na po japon ske m vladar ju, •  ime na neka te ri h pre la zov, na pri mer Jab lu n ko v ski pre laz, Kaj ber ski pre laz, Kara ko r um ski pre laz, Pre laz Rd e če ga s tol pa, Šip čen ski pre laz, 76 •  ime na neka te ri h pre ko pov, na pri mer Kara k um ski pre ko p in Saj men ski pre ko p. Pri dolo ča n ju lege posa mez ni h ekso ni mov, za ka te re v pro gra mu Goo­ gle­Earth nis mo usp e li na j ti loka ci je, s mo up o ra bi li nas led n je a tla se : •  Zem lje pi sni a tlas za sre d n je in n jim soro d ne šole (V i sin tin 1941), •  Veli ki a tlas s ve ta, dru ga, popra v lje na i zd a ja (DZS 1996), •  Atlas s ve ta 2000 (Z a lož ba Mla din ska kn ji ga 1997), •  Atlas s ve ta za osno v ne in sre d n je šole (Z a lož ba Mla din ska kn ji ga 2002), •  Veli ki a tlas s ve ta (P re no v lje na i zd a ja, DZS 2005). Ko s mo ug o to vi li na tan čen polo žaj ekso ni ma, s mo z oro d jem …Oz na ka polo ža ja» dolo či li in s hrani li koor di na to. Poleg zapi sa koor di na te je mogo če s hra ni ti še i me, kra tek o pis , na d mor sko viši no in še neka te - re o bli ko v ne zna čil no s ti zapi sa . Podat ke s mo s hra ni li v for ma tu .kml (key­ ho­ le­mar­ kup­lan­ gua­ ge ), ki je bil ra z vit pra v za delo s pro gra mom Goo­ gle­Earth , zd aj pa se čeda lje pogo s te je up o ra b lja tud i v drug ih, pre d vs em med mre ž ni h pro gra mih in geo gra f ski h in for ma cij ski h sis te mih (N eu mann 2008; Wiki pe dia 2012). Za be le že ne loka ci je s mo i z for ma ta .kml pre ne s li v for mat .shp, ki ga up o ra b lja pro gra m Arc GIS Desk top 10, s ka te ri m s mo i zd e la li pre gled ne zem lje vi de ekso ni mov. Za pre nos podat ko v i z ene ga for - ma ta v dru ge ga s mo up o ra bi li pro gra m DNR Gar min . Dato te ki .kml in .shp i ma ta poleg zabe le že ni h koor di na t tud i pove za no pre gled ni co z zem lje pi sni mi i me ni . 6.2 PRI PRA VA PODAt KOV NIH SLO jEV IN IzDE LA VA zEM LjE VI DOV Vs i zem lje vi di so i zd e la ni s po moč jo pro gra ma Arc GIS Desk top 10. Izd e la li s mo jih v več s top n jah. S po moč jo pro gra ma Goo­ gle­Earth sm o na j pre j dolo či li loka ci je posa mez ni h i men . Loče no je nas tajala tud i podro b ne j ša podat ko v na baza. Za i zd e la vo zem lje vi dov s mo s fu nk ci jo …zd ru ži» zd ru ži li pre gled - ni co z lo ka ci ja mi in pre gled ni co s po dro b ne j šo podat ko v no bazo. Zara di ra z lič ni h zapi so v in več je mož no s ti za pojav lja n je na pak pri bese dil ni h ko dah s mo ra je up o ra bi li šte vilč ne ko de, ki s mo jih pri pi sa li vs em ekso ni mom. Dobi li s mo eno ten podat ko v ni s loj v for ma tu .shp, k jer i ma vs a ka posa mez na toč ka za se boj tud i podat ko v no bazo. Ker pro gra m Arc GIS Desk top 10 i me na pri ka že v vo do ra v ni o bli ki , s mo jih i zv o zi li v gra fič no o bli - ko (con­ vert­labels­to­anno­ ta­ tions ), ker ta dovo lju je tud i kri v lje n je na pi so v in o mo go ča na tan č ne j ši pri ka z na zem lje vi dih, ven dar to zah te va tud i več časa , sa j je tre ba vs ak na pis pose bej um e s ti ti in po potre - bi ustre z no ukri vi ti. Za ra di veli ke ko li či ne i men in pre pre če va n ja n ji ho ve ga pre kri va n ja s mo i me na ra z de li li na več temat - ski h sk lo pov. Tako s mo zago to vi li tud i bolj ena ko mer no o bre me n je nos t posa mez ni h zem lje vi dov: •  ime na z na ra v no geo gra f sko tema ti ko : •  ime na re lie f ni h o blik in dru go: •  celi ne , •  ko pen ske re lie f ne o bli ke , •  obal ne re lie f ne o bli ke , •  otoš ke re lie f ne o bli ke , •  pej sa ži, •  dru go. •  ime na hidro ni mov in pod mor ski h re lie f ni h o blik : •  ko pen ski hidro ni mi, •  mor ski hidro ni mi, •  pod mor ske re lie f ne o bli ke . •  ime na s pre vla du jo čo druž be no geo gra f sko tema ti ko : •  ime na poli tič ni h ra z de li tev in nara v ni h pokra jin : •  drža ve, •  nara v ne pokra ji ne , 77 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk •  nase lja, •  up ra v ne eno te. •  zg o do vin ska i me na : •  zg o do vin ska nase lja, •  zg o do vin ske pokra ji ne , •  zg o do vin ske up ra v ne eno te. Kljub temu, da s mo zem lje vi de s ve ta ra z de li li po posa mez ni h temat ski h sk lo pih ter dodat no ra zd e - li li na 12 de lov in vs a ke ga o d n jih pos ta vi li na s vo jo s tran , je bila pone ko d gos to ta na pi so v še ved no pre ve li ka . Zato s mo pri Kari bih in Ev ro pi i zd e la li še dodat ne zem lje vi de v več jih meri lih, ker na matični h zem lje vi dih ni bilo dovolj pro s to ra . Podro b ne j ši zem lje vi di pri ka zu je jo o bm oč ja sre d n je Ev ro pe, zamejs - tv a in an tič ni h civi li za cij na jugu Bal kan ske ga in Ap e nin ske ga polo to ka ter zahod ne ga dela Male Az i je. 6.3 POD LA gA Za pod la go zem lje vi dov s mo up o ra bi li zem lje vid v ra s tr ski o bli ki Cross­Blen­ ded­Hypso­with­Relief, Water,­Drains,­and­Ocean­Bot­ tom v me ri lu 1:10.000.000, ki je jav no dos to pen na s plet ni h s tra ne h Natu­ - ral­Earth (N a tu ra l Ear th 2012). Ze melj sko površ je pri ka zu je v na ra v ni podo bi, bre z člo ve ko vih vpli vov. Pro b lem podob ni h zem lje - vi dov je, da i ma veli ko lju di teža ve s pre poz na va n jem in ra zu me va n jem višin ske bar v ne les tv i ce, k jer zele ni o dten ki pri ka zu je jo ni žav ja (ljud je pa si zele ne o dten ke lah ko pre d s tav lja jo ko t buj no ras t je), r um e - no -oran ž ni o dten ki sre d n je na d mor ske viši ne (ljud je si take o dten ke lah ko pre d s tav lja jo ko t puš ča ve) in oran ž no -rja vi o dten ki viš ja hri bov ja in goro v ja. Ljud je lah ko na pač no sk le pa mo, da na pri mer o bm oč - je ni z ke Saha re pokri va gozd, a li pa da na pov pre č no pre cej viš ji Gren lan di ji pre vla du je jo puš ča ve. To vrs t ne poman j k lji vo s ti so pri up o ra b lje ni pod la gi veči no ma o dp ra v lje ne . Pro b le ma tič ni deli so s pre - me n je ni tako , da i ma jo zem lje vi di bolj nara ven videz. Tako je puš čav sko o bm oč je Saha re o bar va no z r jav ka s ti mi o dten ki , se ver na Rus i ja, k jer pre vla du je gozd, z ze len ka s ti mi o dten ki , z le dom pre kri ta o bm oč - ja Gren lan di je in Antark ti ke pa s si vo-mo dri mi o dten ki (N a tu ra l Ear th 2012). Tako pri re je na pod la ga je olaj ša la um eš ča n je i men na zem lje vi de. Na zem lje vi dih z druž be no geo gra f sko tema ti ko so pri ka za ne tud i držav ne in pone ko d up ra v ne meje. Vs i zem lje vi di so v koor di na t ne m sis te mu WGS84. 6.4 tIPO gRA fI jA UPO RAB LjE NIH PISAV Za ra di laž je ga loče va n ja med posa mez ni mi pomen ski mi tipi ekso ni mov s mo pri ra z lič ni h temat ski h sklo pih ekso ni mov up o ra bi li ra z lič ne s lo ge in bar ve pisa v (L e gen da, s tran 187). 78 7 PRE gLED NI CA 79 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 eksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 11. ka tarak t Ash Sh allāl a l-Aww al/1st Catara ct ara bs ki /an gleški ko penski hidroni m IAfrika Eg ipt 24° 05' S 32° 53' VXIX 3H 22. ka tarak t Ash Sh allāl a th Th an ī/2 nd Catara ct ara bs ki /an gleški ko penski hidroni m IAfrika Sud an 21° 29' S 30° 58' VXIX 3H 33. ka tarak t Ash Sh allāl a th Th alīth/3 rd Catara ct ara bs ki /an gleški ko penski hidroni m IAfrika Sud an 19° 46' S 30° 22' VXIX 3H 44. ka tarak t Ash Sh allāl ar -Rāb i/4th Catara ct ara bs ki /an gleški ko penski hidroni m IAfrika Sud an 18° 51' S 32° 06' VXIX 3H 55. ka tarak t Ash Sh allāl a l-Khām is /5th Catara ct ara bs ki /an gleški ko penski hidroni m IAfrika Sud an 18° 23' S 33° 47' VXIX 3H 66. ka tarak t Ash Sh allāl as -S ablū ka h/6th Catara ct ara bs ki /an gleški ko penski hidroni m IAfrika Sud an 16° 17' S 32° 38' VXIX 3H 7Ab adan Ābādā n iranski nase lje DAz ija Iran 30° 20' S 48° 18' VXXXIV 2H 8Abb otova ledena policaAbb ot Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Amu nds eno vo mor je/72° 46' J 96° 47' ZXXIII 6C Bellin gsh aus no vo mor je 9Ab er dari Ab er dare Ran ge/Ny an dar ua an gleški /kik ujs ki ko penska re lie fna o blika HAfrika Keni ja 0° 26' J36° 41' VX 4H 10 Ab esini ja ʾĪtyōṙṙyā amh arski zg odovinska pokra jina GAfrika Etio pija 9° 09' S 40° 29' VXLVII 3H 11 Ab esini ja Mä ngƶstä Ity op'p'y a amh arski zg odovinska up ra vna eno taGAfrika Etio pija 9° 09' S 40° 29' VXLVII 3H 12 Abh azija Aṙs ny/Ab khazetiAvt'ono miuri Res p'ublik 'a abh aški /g ruz ijs ki up ra vna eno ta GAz ija Gruz ija 43° 06' S 41° 09' VXLIII 2C 13 Ab idos Abyd os /Sb idju grški /staroe gipč anski zg odovinsko nase lje EAfrika Eg ipt 26° 11' S 31° 55' VXLVII 3H 14 Ab idž an Ab idjan fran coski nase lje FAfrika Slonoko šč ena o bala5° 20' S 4° 02' ZXXXIII 3F 15 Ab ro lh oška plitv ina Ab ro lh os Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 18° 36' J 38° 40' ZXXIV 4E 16 Ab ruc i Ab ruzz i italijanski nara vna pokra jina FEv ro pa Italija 42° 12' S 13° 44' VXLIII 2B 17 Ab ruc i Ab ruzz o italijanski up ra vna eno ta HEv ro pa Italija 42° 12' S 13° 44' VXLIII 2B 18 Ab ruš ki Ap enin App ennino Ab ruzz ese italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 42° 12' S 13° 44' VXIII 2B 19 Abu Ari š Abū Arīsh ara bs ki nase lje EAz ija Saud ova Ara bija16° 58' S 42° 50' VXXXIV 3H 20 Abu Dabi Abū Ẓabī ara bs ki nase lje GAz ija Zd ruž eni ara bs ki 24° 28' S 54° 22' VXXXIV 3H emira ti 21 Abu Simb el Abū Su nbul ara bs ki drug o CAfrika Eg ipt 22° 20' S 31° 38' VIV 3H 22 Abu kir Abū Qīr/C ano pus ara bs ki /latinski zg odovinsko nase lje EAfrika Eg ipt 31° 19' S 30° 04' VXLVII 2G, 2H 23 Ad amava Ad amao ua/Ad amawa fran coski /an gleški ko penska re lie fna o blika FAfrika Kamer un/N igeri ja6° 55' S 12° 48' VIV 3G 24 Ad amov mos t āthām pālam/rām ase tu tamils ki /s anskr ts ki otoška re lie fna o blika IAz ija Indija/Š ri lanka 9° 05' S 79° 34' VV 3I 25 Ad amov vrh Samalakan da/S ivano lipath a Malai /S ri Padasin gals ki /tamils ki / ko penska re lie fna o blika GAz ija Šri lanka 6° 49' S 80° 30' VV 3I sanskr ts ki 26 Ad elijina dežela Terre Adèlie /Adèlie Coas t fran coski /an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 70° 18' J137° 01' VXLII 6K 27 Ad en ‘Ad an ara bs ki nase lje CAz ija Jemen 12° 48' S 45° 02' VXXXIV 3H 28 Ad enski zaliv Ḫalīǧ ʻAd an /G acanka Cadm ee d ara bs ki /s omals ki morski hidroni m IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 12° 20' S 47° 53' VXIX 3H 29 Ad igeja Res publika Adyg eja/AdÕgă Res publik rus ki /adigejs ki up ra vna eno ta GEv ro pa Rus ija 44° 32' S 40° 10' VXLIII 2C 30 Ad is Ab eba Ādīs Āb eba amh arski nase lje DAfrika Etio pija 9° 01' S 38° 45' VXXXIV 3H 31 Ad iža Ad ige/Etsch italijanski /ne mš ki ko penski hidroni m HEv ro pa Italija 45° 10' S 12° 20' VXIX 2G 32 Adm ira ls ki o toki Adm ira lty Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Papu anska Nova2° 09' J147° 10' VXII 4K Gv ine ja 33 Adm ira ls ko goro vje Adm ira lty Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika IAntark tika x 71° 55' J169° 41' VXII 6L 34 Adu a Adw a tigrin js ki nase lje CAfrika Etio pija 14° 10' S 38° 54' VXXXIV 3H 35 Adž ari ja Ach'aris Avt'ono miuri Res p'ublik 'a gruz ijs ki up ra vna eno ta GAz ija Gruz ija 41° 40' S 42° 05' VXLIII 2C 36 Adžm er Ajm er hin dijs ki nase lje EAz ija Indija 26° 27' S 74° 39' VXXXV 3I Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 80 eksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 37 Afg anis tan Afğhā nis tā n/Afghâ nes tâ n paštu nski /iranski država EAz ija Afg anis tan 34° 03' S 66° 27' VXXXV 2I 38 Afrika Afri ca/Afri qu e an gleški /fran coski celina FAfrika x 3° 17' S 25° 57' VIV 3G 39 Afri ška plošč a Afri can Plate an gleški drug o IAfrika x 3° 17' S 25° 57' VIV 3G 40 Afri ški šč it Afri can Sh ie ld an gleški drug o IAfrika x 3° 17' S 25° 57' VIV 3G 41 Ag adir Aġ aādīr ara bs ki nase lje DAfrika Maroko 30° 24' S 9° 36' ZXXXIII 2F 42 Ag assi zov pre lom Ag assi z Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 38° 32' J127° 57' ZXXII 5B 43 Ag or dat Āk'or dat amh arski nase lje EAfrika Eri tre ja 15° 33' S 37° 53' VXXXIV 3H 44 Ag ra Āg ra hin dijs ki nase lje DAz ija Indija 27° 11' S 78° 01' VXXXV 3I 45 Ag ra hanski polotok Ag ra hanski j polu os tro v rus ki obalna re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 43° 53' S 47° 40' VIV 2H 46 Ag rinion Ag rínio grški nase lje FEv ro pa Grčija 38° 38' S 21° 25' VXLIV 2B 47 Agulh aška ko tlina Agulh as Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean /x 47° 30' J25° 31' VXXV 5G Indijs ki o cean 48 Agulh aška plano ta Agulh as Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 40° 26' J26° 12' VXXV 5G 49 Agulh aška plitv ina Agulh as Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 35° 30' J20° 58' VXXV 5G 50 Ah aja Ach aia grški zg odovinska pokra jina HEv ro pa Grčija 38° 07' S 21° 57' VLI 1B 51 Ah aja Ach aia grški nara vna pokra jina HEv ro pa Grčija 38° 07' S 21° 57' VXLIII 2B 52 Ah eloj Ach eló os grški ko penski hidroni m HEv ro pa Grčija 38° 20' S 21° 06' VXIX 2G 53 Ahm edabad Ahm adābād/Amdāvād hin dijs ki /gudž ara ts ki nase lje EAz ija Indija 23° 02' S 72° 34' VXXXV 3I 54 Aigion Aíg io grški nase lje FEv ro pa Grčija 38° 15' S 22° 05' VXLIV 2B 55 Air Aïr/Azb ine /Ayă r fran coski /h avš ki /tu are ški ko penska re lie fna o blika GAfrika Niger 18° 17' S 8° 00' VIV 3G 56 Ajacc ijs ki zaliv Golfe d'Ajacc io fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je41° 50' S 8° 40' VXXIX 2B 57 Ajutaja Ph ra Nak hon Si Ayutth aya tajs ki nase lje EAz ija Tajs ka 14° 21' S100° 33' VXXXV 3J 58 Aka ‘A kk ô hebre js ki nase lje FAz ija Iz rae l 32° 56' S 35° 05' VXLIV 2C 59 Aka ba Al-'Aq abah ara bs ki nase lje FAz ija Jor dani ja 29° 32' S 35° 00' VXXXIV 3H 60 Aka bs ki zaliv Ḫalīǧ a l-ʿAq aba/M ifra tz Eilat ara bs ki /h ebre js ki morski hidroni m IIndijs ki o cean Rd eče mor je 28° 43' S 34° 43' VXIX 3H 61 Aka dija Ac adie /Ac adia fran coski /an gleški zg odovinska pokra jina HSeverna Am erika Kana da 46° 08' S 65° 21' ZXLV 2D 62 Akarnani ja Akarnania grški zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Grčija 38° 46' S 20° 57' VXLVII 2G 63 Akcij ‘A ktio /Actium grški /latinski obalna re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 38° 55' S 20° 46' VXIII 2C 64 Akra Acc ra an gleški nase lje FAfrika Gana 5° 33' S 0° 12' ZXXXIII 3F 65 Akrokorin t Akrok órin th os grški zg odovinsko nase lje FEv ro pa Grčija 37° 53' S 22° 52' VLI 2B 66 Aks um Akhsum tigrin js ki nase lje EAfrika Etio pija 14° 07' S 38° 44' VXXXIV 3H 67 Akvitani ja Aqu itaine fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 44° 20' S 0° 23' ZXLIII 2A 68 Akvitani ja Aqu itaine fran coski up ra vna eno ta HEv ro pa Fran cija 44° 20' S 0° 23' ZXLIII 2A 69 Akvitani ja Guy enne /Aqu itaine fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 44° 20' S 0° 23' ZXLVII 2G 70 Akvitanska ko tlina Bassin d'Aqu itaine fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 44° 08' S 0° 13' ZIII 2F 71 Alajs ko goro vje Alaj too k yrkas y/Alajs ki j hre bet kir giški /rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Kir gizis tan / 39° 40' S 72° 00' VV 2I Tadž ikis tan 72 Alan ds ki o toki Ålan d/Ahv enan maa šv eds ki /finski up ra vna eno ta GEv ro pa Finska 60° 14' S 20° 11' VXXXIV 1G, 2G 73 Alan ds ko mor je Ålan dsjö n/Ahv enan maa meri šv eds ki /finski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 59° 30' S 20° 39' VXIX 1G, 2G 74 Alan ds ko o točje Ålan d/Ahv enan maa šv eds ki /finski otoška re lie fna o blika GEv ro pa Finska 60° 14' S 20° 11' VIV 1G 75 Alb ani ja Shq ipë ria alb anski država GEv ro pa Alb ani ja 41° 09' S 20° 02' VXXXIV 2G 76 Alb er tov Nil Alb er t Nile an gleški ko penski hidroni m IAfrika Ug an da 3° 35' S 32° 02' VXIX 3G 77 Alb er tov preko p Alb er tkanaa l/C ana l Alb er t ni zozems ki /fran coski ko penski hidroni m IEv ro pa Belg ija 51° 06' S 5° 08' VXXIX 1A 78 Alb er tovo jezero Lake Alb er t/L ac Alb er t/Alb er t Ny an za an gleški /fran coski / ko penski hidroni m IAfrika Ug an da/Vzh odni 1° 42' S 30° 57' VXIX 3G sv ahilijs ki Kon go 81 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 79 Alb oranska ko tlina Cu en ca de Alb or án šp anski podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je35° 40' S 3° 00' ZXVIII 2F 80 Alb oransko mor je Mar de Alb or án/al-B ahr a l-Bu ran šp anski /ara bs ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je35° 55' S 3° 15' ZXXIX 2A 81 Ald abrsko o točje Ald abra Gro up an gleški otoška re lie fna o blika IAfrika Sejš eli 9° 25' J46° 21' VX 4H 82 Ald ansko višavje Ald anskoe na gor 'e rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 57° 23' S127° 06' VVI 2K 83 Aleksan dri ja Al Is kan dar īy ah ara bs ki nase lje FAfrika Eg ipt 31° 13' S 29° 57' VXLIV 2C 84 Aleksan drina deželazemlja Aleksan dry rus ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 80° 38' S 46° 54' VIV 1H 85 Aleksan dro v ar hipelagAlexan der Arch ipelago an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države56° 40' S134° 05' ZI 2B Am erike 86 Alep Ḥalab ara bs ki nase lje EAz ija Siri ja 36° 13' S 37° 10' VXLIV 2C 87 Aleuti Aleutian Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika HSeverna Am erika Zd ruž ene države54° 49' S164° 02' ZI 2A Am erike 88 Aleuts ka ko tlina Aleutian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Berin govo mor je56° 22' S179° 26' ZXVI 2A 89 Aleuts ki jarek Aleutian Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 51° 16' S170° 02' ZXVI 2A 90 Aleuts ko goro vje Aleutian Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države60° 29' S152° 45' ZI 2A Am erike 91 Alfej Alfei ós grški ko penski hidroni m FEv ro pa Grčija 37° 37' S 21° 27' VXIX 2G 92 Aljaska Alaska an gleški nara vna pokra jina FSeverna Am erika Zd ruž ene države63° 35' S154° 30' ZXXXI 1A, 1B Am erike 93 Aljaska Alaska an gleški up ra vna eno ta FSeverna Am erika Zd ruž ene države63° 35' S154° 30' ZXXXI 1A, 1B Am erike 94 Aljaški polotok Alaska Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države63° 35' S154° 30' ZI 1A Am erike 95 Aljaški zaliv Gulf o f Alaska an gleški morski hidroni m ITihi o cean x 58° 29' S145° 27' ZXVI 2B 96 Aljaško goro vje Alaska Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države62° 31' S152° 48' ZI 1A, 1B Am erike 97 Allegh en yjs ka plano taAllegh en y Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države41° 16' S 79° 05' ZII 2D Am erike 98 Allgäujs ke Alp e Allgäu er Alp en an gleški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija/Avstri ja47° 19' S 10° 21' VXIV 1B 99 Altaj Altaj/Altajn n uruu/ĀlZtà i Shā n rus ki /m on gols ki /ki tajs ki ko penska re lie fna o blika CAz ija Rus ija/M on golija/49° 48' S 86° 36' VV 2I Kitajs ka 100 Alz acija Als ace fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 48° 19' S 7° 27' VXLIII 1A 101 Alz acija Als ace fran coski up ra vna eno ta HEv ro pa Fran cija 48° 19' S 7° 27' VXLIII 1A 102 Alž ir Al Jazā'ir /Dz ayer ara bs ki /b er berski nase lje FAfrika Alž iri ja 36° 45' S 3° 03' VXXXIV 2G 103 Alž iri ja al-J azā'ir /Dz ayer ara bs ki /b er berski država HAfrika Alž iri ja 28° 02' S 1° 40' VXXXIV 3G 104 Alž irsko -p ro vansa ls ka ko tlina Alg erian -P ro ven ce Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je38° 52' S 5° 34' VXIX 2G 105 Am adeus ovo jezero Lake Am adeus an gleški ko penski hidroni m IOc eani ja Avstra lija 24° 50' J131° 01' VXXVII 4K 106 Am amijs ki o toki Am ami-sh otō japonski otoška re lie fna o blika IAz ija Japonska 27° 53' S129° 02' VVI 3K 107 Am an ʿAmmā n ara bs ki nase lje EAz ija Jor dani ja 31° 57' S 35° 56' VXLIV 2C 108 Am azoni ja Am azonas por tug als ki up ra vna eno ta HJuž na Am erika Bra zilija 3° 25' J 65° 51' ZXXXVIII 4D 109 Am azonka Rio Am azonas /S olimõ es por tug als ki ko penski hidroni m HJuž na Am erika Bra zilija/P er u 0° 23' S 50° 06' ZXXIV 4E 110 Am azonkin vršaj Am azon Cone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 3° 49' S 47° 45' ZXVIII 3E 111 Am azonkino ustje Estuá rio de Rio Am azonas por tug als ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 0° 32' S 49° 44' ZXVIII 3E 112 Am azonski kan jon Am azon Can yon an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 3° 31' S 48° 22' ZXVIII 3E 113 Am azonsko ni žavjeSelv as /Am azonas Par á por tug als ki nara vna pokra jina KJuž na Am erika Bra zilija/P er u/E kvador /5° 38' J 65° 32' ZXXXVIII 4D Bolivija/ Kolumb ija 114 Amb raki ja Amb rakia grški zg odovinsko nase lje HEv ro pa Grčija 39° 10' S 20° 59' VLI 1B 115 Amb raki js ki zaliv Amv rakikos k ólp os grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Jonsko mor je 38° 58' S 20° 59' VXXX 1A 116 Am erika Am eri ca/Amè ri qu e an gleški /fran coski celina FSeverna Am erika /x 13° 32' S 86° 07' ZII 3C, 3D Sre dnja Am erika / Juž na Am erika Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 117 Am eri ška plošč a Am eri can Plate an gleški drug o ISeverna Am erika /x 26° 45' S102° 54' ZII 3C Sre dnja Am erika / Juž na Am erika 118 Am eri ška Samoa Am eri can Samoa an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Zd ruž ene države14° 19' J170° 44' ZXXXVII 4A Am erike 119 Am eri ško višavje Am eri can Highlan d an gleški ko penska re lie fna o blika IAntark tika x 72° 51' J75° 09' VXI 6I 120 Am er yjeva ledena policaAm er y Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean x 69° 44' J71° 23' VXXVI 6I 121 Amfipolis Amphíp olis grški zg odovinsko nase lje EEv ro pa Grčija 40° 49' S 23° 51' VLI 1B 122 Am in divi Amīndīv i Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika HAz ija Indija 11° 23' S 72° 24' VV 3I 123 Am iran ti Am iran te Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika HAfrika Sejš eli 5° 37' J53° 20' VX 4H 124 Am iran ts ka ko tlina Am iran te Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 7° 00' J54° 00' VXXV 4H 125 Am iran ts ki jarek Am iran te Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 6° 47' J52° 26' VXXV 4H 126 Amm ersko jezero Amm ersee ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Nemč ija 48° 00' S 11° 07' VXXIX 1B 127 Amp er jeva gora AmpZ re Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 35° 05' S 13° 00' ZXVIII 2F 128 Amster dams ki pre lomAmster dam Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 37° 00' J77° 50' VXXVI 5I 129 Amu Dar ja Omud ar jo/Âmud ar yâ/Amyd er ýa/Amud ar jotadž iški /iranski / ko penski hidroni m GAz ija Tadž ikis tan / 43° 48' S 59° 04' VXX 2I tu rk menski /uzb eški Afg anis tan / Tu rk menis tan / Uzb ekis tan 130 Amu nds eno v zaliv Amu nds en Gulf an gleški morski hidroni m IArk tični o cean Bea ufor tovo mor je70° 27' S122° 21' ZXVI 1B 131 Amu nds eno va o balaAmu nds en Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 85° 21' J167° 28' ZXXXVII 6A 132 Amu nds eno vo mor jeAmu nds en Sea an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Amu nds eno vo mor je64° 18' J112° 42' ZXXIII 6C 133 Amu r Amu r/Hē iló ng Jiāng rus ki /ki tajs ki ko penski hidroni m CAz ija Rus ija/K itajs ka 52° 56' S141° 09' VXXI 2K 134 Ana barsko višavje Ana barskoe plosko gor 'e rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 71° 05' S106° 45' VV 1J 135 Ana dir Ana dy r' rus ki ko penski hidroni m EAz ija Rus ija 64° 53' S176° 14' VXXI 1L 136 Ana dir Ana dy r' rus ki nase lje EAz ija Rus ija 64° 44' S177° 31' VXXXVI 1L 137 Ana dirski zaliv Ana dy rski j zaliv rus ki morski hidroni m ITihi o cean Berin govo mor je64° 05' S178° 15' ZXVI 1A 138 Ana dirsko višavje Ana dy rskoe plosko gor 'e rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 67° 11' S171° 39' VVI 1L 139 Ana m An Nam/Ā nn án/A nna m vie tna ms ki /ki tajs ki /zg odovinska pokra jina EAz ija Vie tna m 15° 53' S107° 58' VXLVIII 3J fran coski 140 Ana mits ko goro vje Dåy Trườ ng Sơ n/Ch aîne Anna mitiqu evie tna ms ki /fran coski ko penska re lie fna o blika IAz ija Vie tna m/L aos 17° 23' S106° 01' VV 3J 141 Ana pu rna Anna pū rṇa/A nna pu rna ne pals ki /s anskr ts ki ko penska re lie fna o blika EAz ija Nepal 28° 36' S 83° 49' VV 3I 142 Ana tolija Ana dolu tu rški nara vna pokra jina HAz ija Tu rčija 38° 54' S 32° 33' VXXXIV 2H 143 Ana tols ka plošč a Ana tolian Plate an gleški drug o IAz ija/Ev ro pax 38° 54' S 32° 33' VIV 2H 144 Ancij Antium latinski zg odovinsko nase lje HEv ro pa Italija 41° 27' S 12° 38' VXLVII 2G 145 Andaluz ija Andalucía šp anski nara vna pokra jina HEv ro pa Šp ani ja 37° 33' S 4° 44' ZXLIII 2A 146 Andaluz ija Andalucía šp anski up ra vna eno ta HEv ro pa Šp ani ja 37° 33' S 4° 44' ZXLIII 2A 147 Andamani Andaman Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika HAz ija Indija 11° 47' S 92° 40' VV 3J 148 Andamani in Niko bari Anḍamā n a ur Niko bā r dvīps amūh hin dijs ki up ra vna eno ta IAz ija Indija 9° 41' S 92° 36' VXXXV 3J 149 Andamanska ko tlina Andaman Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean Andamansko mor je9° 42' S 95° 59' VXX 3J 150 Andamansko mor jeAndaman Sea /M ottama/Th ale Andaman / an gleški /bu rmanski /morski hidroni m IIndijs ki o cean Andamansko mor je9° 42' S 95° 59' VXX 3J Laut Andaman tajs ki /in done zijs ki 151 Andi Cor dillera de los Andes šp anski ko penska re lie fna o blika JJuž na Am erika x 22° 50' J 67° 10' ZVIII 4D, 5D 152 Andora Andorra ka talonski država FEv ro pa Andora 42° 33' S 1° 36' VXXXIV 2G 82 153 Andra Pra deš Āndh ra Pra dēś teluš ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 17° 03' S 80° 06' VXXXV 3I 154 Ane gads ki pre hod Ane gada Passa ge an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 18° 30' S 63° 40' ZXXVIII 1C, 2C 155 Angelov s lap Salto Angel šp anski ko penski hidroni m IJuž na Am erika Vene zu ela 5° 58' S 62° 32' ZXVII 3D 156 Anglija Englan d an gleški up ra vna eno ta HEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o52° 01' S 0° 46' ZXLIII 1A 157 Angloa merika Anglo-Am eri ca an gleški celina FSeverna Am erika Zd ruž ene države44° 11' S 98° 22' ZII 2C, 2D Am erike /K ana da 158 Angols ka ko tlina Angola Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 12° 06' J 6° 44' VXXV 4G 159 Angv ila Angu illa an gleški otoška re lie fna o blika FSre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o18° 13' S 63° 03' ZII 3D 160 Angv ila Angu illa an gleški up ra vna eno ta FSre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o18° 13' S 63° 03' ZXXXII 3D 161 Angv ils ka plitv ina Angu illa Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 18° 24' S 63° 05' ZXXVIII 1C 162 Anin r t Cape Ann an gleški obalna re lie fna o blika IAntark tika x 65° 52' J53° 50' VX 6H 163 Ani ža Enns ne mš ki ko penski hidroni m JEv ro pa Avstri ja 48° 14' S 14° 31' VXIX 2G 164 Anjoujevi o toki os tro va Anžu rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 75° 16' S144° 01' VVI 1K 165 Anjujs ko goro vje Anjujs ki j hre bet rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 67° 41' S164° 43' VVI 1L 166 Antalijs ki zaliv Antaly a Kö rfezi tu rški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je36° 28' S 31° 13' VXXIX 2C 167 Antark tična plošč a Antar ctic Plate an gleški drug o IAntark tika x 87° 34' J72° 59' VXI 6I 168 Antark tični o cean Antar ctic Oc ean /S outh ern Oc ean / an gleški /fran coski morski hidroni m IAntark tični o cean x 70° 00' J150° 00' ZXXII 6A, 6B Ocè an Antar tiqu e 169 Antark tični polotok Antar ctic Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika IAntark tika x 69° 11' J 65° 36' ZVIII 6D 170 Antark tično -avstra ls ka Antar ctic-Austra lian Dis cor dan ce an gleški podm orska re lie fna o blika IAntark tični o cean /x 44° 51' J123° 29' VXXVII 5K diskor dan ca Indijs ki o cean 171 Antark tika Antar ctica/A ntar ctiqu e an gleški /fran coski celina FAntark tika x 87° 34' J72° 38' VXI 6I, 6J 172 Antia tlas al-Atlas as -S agh ir ara bs ki ko penska re lie fna o blika GAfrika Maroko 30° 00' S 8° 30' ZIII 2F, 3F 173 Antigv a Antigu a an gleški (iz šp an šč ine )otoška re lie fna o blika FSre dnja Am erika Antigv a in Bar bud a17° 04' S 61° 49' ZII 3D 174 Antigv a in Bar bud a Antigu a an d Bar bud a an gleški država ISre dnja Am erika Antigv a in Bar bud a17° 23' S 61° 47' ZXXXII 3D 175 Antiki tera Antik yth era grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 35° 52' S 23° 18' VXV 2B 176 Antili Antillas /A ntilles šp anski /an gleški otoška re lie fna o blika HSre dnja Am erika x 18° 13' S 67° 52' ZII 3D /fran coski 177 Antilibanon Jabal Lub nān Ash Sh ar qī ara bs ki ko penska re lie fna o blika GAz ija Libanon 34° 01' S 36° 27' VIV 2H 178 Antimelos Antím ilos grški otoška re lie fna o blika CEv ro pa Grčija 36° 47' S 24° 14' VXV 2B 179 Antio hija Antio ch eia grški zg odovinsko nase lje HAz ija Tu rčija 36° 12' S 36° 10' VXLVII 2H 180 Antipodi Antipodes Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika HOc eani ja Nova Zelan dija 49° 41' J178° 47' VXII 5L 181 Anton gils ki zaliv Helodrano Anton gila/B aie d'A nton gil malg aški /fran coski morski hidroni m IIndijs ki o cean x 15° 48' J49° 50' VXXV 4H 182 Anžu Anjou fran coski nara vna pokra jina FEv ro pa Fran cija 47° 34' S 0° 28' ZXLIII 1A 183 Anžu Anjou fran coski zg odovinska pokra jina FEv ro pa Fran cija 47° 34' S 0° 28' ZXLVI 2F 184 Ap alači App alach ians /App alach ian Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika HSeverna Am erika Zd ruž ene države36° 36' S 81° 41' ZII 2D Am erike /K ana da 185 Ap enini App ennini italijanski ko penska re lie fna o blika FEv ro pa Italija 42° 29' S 13° 11' VIV 2G 186 Ap eninski polotok Peniso la Italiana italijanski obalna re lie fna o blika KEv ro pa Italija 42° 27' S 13° 13' VIV 2G 187 Ap olims ki pre liv Ap olima Strai t an gleški morski hidroni m ITihi o cean x 13° 50' J172° 10' ZXXII 4A 188 Ap oloni ja Ap ollonia grški zg odovinsko nase lje HAfrika Libija 32° 54' S 21° 58' VXLVII 2G 189 App en zells ke Alp e App en zeller Alp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šv ica 47° 15' S 9° 21' VXIV 1B 190 Apš eronski polotok Abş eron yar ım adas ı azerski obalna re lie fna o blika IAz ija Az er bajdž an 40° 27' S 50° 05' VIV 2H 191 Apu anske Alp e Alp i Apu ane italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 44° 07' S 10° 13' VXIV 2B 192 Apulija Puglia italijanski up ra vna eno ta GEv ro pa Italija 40° 48' S 17° 06' VXLIII 2B 193 Apus eni Mu nţii Apus eni ro mu nski ko penska re lie fna o blika GEv ro pa Romu ni ja 46° 31' S 22° 53' VXIII 1C, 2C 194 Ara bs ka ko tlina Ara bian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 13° 36' S 64° 45' VXX 3I 195 Ara bs ka plošč a Ara bian Plate an gleški drug o IAz ija x 24° 00' S 45° 00' VIV 3H 196 Ara bs ka pušč ava Aş Şaḥrā as h Sh ar qīy ah ara bs ki nara vna pokra jina GAfrika Eg ipt 26° 14' S 33° 33' VXXXIV 3H 83 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 197 Ara bs ki polotok Jazīra t a l-ʻA ra b ara bs ki obalna re lie fna o blika IAz ija Jemen /Om an / 21° 25' S 47° 57' VIV 3H Zd ruž eni ara bs ki emira ti/K atar /Kuv ajt/ Saud ova Ara bija 198 Ara bs ko mor je Baḥr a l-'A ra b/A ra bian Sea ara bs ki /an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 16° 03' S 65° 02' VXX 3I 199 Ara fu rska celinska policaAra fu ra Sh elf an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Ara fu rsko mor je 9° 53' J136° 02' VXXVII 4K 200 Ara fu rsko mor je Ara fu ra Sea /L aut Ara fu ra an gleški /in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Ara fu rsko mor je 9° 53' J136° 02' VXXVII 4K 201 Ara goni ja Ara gó n šp anski up ra vna eno ta HEv ro pa Šp ani ja 41° 36' S 0° 54' ZXLIII 2A 202 Arakansko goro vje Arakan Yoma/R ak hine Yoma bu rmanski ko penska re lie fna o blika IAz ija Mjan mar 21° 42' S 93° 31' VV 3J 203 Araks Aras Nehri /A rak hs/A ras /A ra z/E re z tu rški /ar menski /iranski /ko penski hidroni m CAz ija Tu rčija/A rmeni ja/40° 01' S 48° 27' VXIX 2H azerski /kurds ki Iran /Az er bajdž an 204 Ara ls ko jezero Ara l Teñizi/O ro l Den gizi/A ra l's koe more ka zaški /uzb eški /rus ki ko penski hidroni m KAz ija Kazahstan / 45° 05' S 59° 48' VXIX 2H Uzb ekis tan 205 Arara t Ağ rı Dağı/M asis tu rški /ar menski ko penska re lie fna o blika CAz ija Tu rčija 39° 41' S 44° 20' VIV 2H 206 Ardeni Ardennes /Platea u de l'A rdenne fran coski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Belg ija/F ran cija49° 50' S 4° 52' VIV 2G 207 Ardenski preko p Cana l des Ardennes fran coski ko penski hidroni m IEv ro pa Fran cija 49° 30' S 4° 19' VXXIX 1A 208 Argen tinska ko tlina Argen tine Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 41° 55' J 45° 57' ZXXIV 5E 209 Argen tinski pra g Argen tine Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 39° 22' J 53° 30' ZXXIV 5E 210 Argen tinski ra vnik Argen tine Abyss al Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Argen tinsko mor je46° 50' J 51° 47' ZXXIV 5E 211 Argen tinsko mor je Mar Argen tino šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Argen tinsko mor je47° 13' J 60° 27' ZXXIII 5D 212 Argoliški zaliv Argolik ós k ólp os grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je37° 21' S 22° 57' VXXX 2B 213 Argoni Argonne fran coski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Fran cija 49° 13' S 5° 09' VIV 2G 214 Argov pre lom Argo Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 13° 43' J66° 10' VXXVI 4I 215 Arhan gels k Arhan gel's k rus ki nase lje DEv ro pa Rus ija 64° 33' S 40° 32' VXXXIV 1H 216 Ari ški zaliv Golfo de Ari ca šp anski morski hidroni m ITihi o cean x 19° 28' J 72° 07' ZXXIII 4D 217 Arka dija Arka día grški zg odovinska pokra jina HEv ro pa Grčija 37° 35' S 22° 15' VLI 2B 218 Arka dija Arka día grški nara vna pokra jina HEv ro pa Grčija 37° 35' S 22° 15' VXLIII 2B 219 Arka dija Arka día grški zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Grčija 37° 35' S 22° 15' VXLVII 2G 220 Ark tični ar hipelag Cana da Arch ipelago an gleški otoška re lie fna o blika KSeverna Am erika Kana da 73° 54' S 92° 24' ZII 1C, 1D 221 Ark tični o cean Arctic Oc ean /Ocè an Arctiqu e an gleški /fran coski morski hidroni m IArk tični o cean x 86° 32' S135° 00' ZXVI 1A, 1B 222 Ark tični r t mys Ark tičeski j rus ki obalna re lie fna o blika IAz ija Rus ija 81° 13' S 95° 41' VV 1J 223 Ark tika Arctica/A rctiqu e an gleški /fran coski celina FEv ro pa/Az ija/x 87° 48' S 1° 15' VIV 1G, 1H Severna Am erika 224 Armeni ja Armenia Maior /H ayas tan /E rmenis tan latinski /ar menski /tu rški nara vna pokra jina CAz ija Tu rčija/A rmeni ja/39° 08' S 42° 17' VXXXIV 2H Az er bajdž an /Iran / Gruz ija/L ibanon /S iri ja 225 Armeni ja Hayas tan ar menski država CAz ija Armeni ja 40° 04' S 45° 02' VXXXIV 2H 226 Armensko višavje Haykakan leṛna šx ar h ar menski ko penska re lie fna o blika GAz ija Tu rčija/A rmeni ja39° 08' S 42° 17' VIV 2H /Iran /G ruz ija/ Az er bajdž an 227 Armorikansko gors tv oMassi f Armori cain fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Irska /Zd ruž eno 48° 03' S 2° 24' ZIII 2F kra ljes tv o/F ran cija 228 Arn hems ka dežela Arn hem Lan d an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Avstra lija 13° 34' J133° 07' VXLII 4K 229 Arn hems ki r t Cape Arn hem an gleški obalna re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 12° 21' J136° 59' VXII 4K 230 Arujs ka ko tlina Aru Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Ara fu rsko mor je 5° 00' J134° 00' VXXVII 4K 84 231 Aruna čal Pra deš Aruna ch al Pra des h/A ruṇāc al Pra deś an gleški /h in dijs ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 28° 09' S 94° 10' VXXXV 3J 232 As adovo zajezitv eno jezero Buḥ ayra t a l-Ass ad ara bs ki ko penski hidroni m IAz ija Siri ja 35° 54' S 38° 19' VXIX 2H 233 As am Ôxôm/Ass am asa ms ki /an gleški up ra vna eno ta EAz ija Indija 26° 12' S 92° 56' VXXXV 3J 234 Asc ensionski pre lomAsc ension Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 7° 10' J 12° 32' ZXXIV 4F 235 As inarski zaliv Golfo dell' As inara italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je40° 59' S 8° 31' VXXIX 2B 236 As ir Asīr ara bs ki zg odovinska pokra jina DAz ija Saud ova Ara bija18° 42' S 42° 45' VXLVII 3H 237 As ir Asīr ara bs ki nara vna pokra jina DAz ija Saud ova Ara bija18° 42' S 42° 45' VXXXIV 3H 238 Asjut Asyūţ ara bs ki nase lje EAfrika Eg ipt 27° 11' S 31° 11' VXXXIV 3H 239 Asm ara Asm era tigrin js ki nase lje CAfrika Eri tre ja 15° 20' S 38° 56' VXXXIV 3H 240 Asp en d Asp en dos /Asp en dus grški /latinski zg odovinsko nase lje FEv ro pa Tu rčija 36° 56' S 31° 10' VLI 2C 241 Astipalaja Astypálaia grški nase lje HEv ro pa Grčija 36° 33' S 26° 21' VXLIV 2C 242 Astipalaja Astypálaia /Astipálaia grški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 36° 34' S 26° 19' VXV 2B, 2C 243 Astra han Astra han '/Äster xan rus ki /tatarski nase lje DEv ro pa Rus ija 46° 21' S 48° 03' VXXXIV 2H 244 Astu ri ja Astu rias šp anski nara vna pokra jina HEv ro pa Šp ani ja 43° 15' S 5° 59' ZXLIII 2A 245 Astu ri ja Astu rias šp anski up ra vna eno ta HEv ro pa Šp ani ja 43° 15' S 5° 59' ZXLIII 2A 246 Asu an Aswā n ara bs ki nase lje EAfrika Eg ipt 24° 06' S 32° 54' VXXXIV 3H 247 Asu anski jez Sadd a l Aswā n/S add a l Āli ara bs ki drug o IAfrika Eg ipt 24° 02' S 32° 52' VIV 3H 248 Aš an ti Ash an ti ašan ts ki zg odovinska up ra vna eno taFAfrika Gana 6° 57' S 1° 36' ZXLVI 3F 249 Ašh abad Ašg abat tu rk menski nase lje CAz ija Tu rk menis tan 37° 56' S 58° 23' VXXXIV 2H 250 Aš ke lon Ash ke lon hebre js ki nase lje EAz ija Iz rae l 31° 40' S 34° 34' VXLIV 2C 251 Ataka ma Desier to de Atacama šp anski nara vna pokra jina FJuž na Am erika Čile 24° 47' J 69° 46' ZXXXVIII 4D 252 Ataka ms ki jarek Atacama Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 26° 12' J 71° 39' ZXXIII 4D, 5D 253 Atatü rko vo zajezitv eno jezero Atatü rk Bara j Gölü tu rški ko penski hidroni m IAz ija Tu rčija 37° 32' S 38° 33' VXIX 2H 254 Atb ara Nahr 'Aţb ara h/N ahr ʿAṭb ara ara bs ki ko penski hidroni m EAfrika Sud an 17° 41' S 33° 58' VXIX 3H 255 Atb ara Aţb ara h/'Aţb ara ara bs ki nase lje EAfrika Sud an 17° 42' S 33° 59' VXXXIV 3H 256 Atene Athína grški nase lje JEv ro pa Grčija 37° 59' S 23° 43' VXXXIV 2G 257 Ath abaško jezero Lake Ath abas ca an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 59° 17' S109° 21' ZXVII 2C 258 Atika Attik í grški zg odovinska pokra jina HEv ro pa Grčija 38° 03' S 23° 52' VLI 1B 259 Atika Attik í grški nara vna pokra jina HEv ro pa Grčija 38° 03' S 23° 52' VXLIII 2B 260 Atika Attik í grški up ra vna eno ta HEv ro pa Grčija 38° 03' S 23° 52' VXLIII 2B 261 Atlan tiso v pre lom Atlan tis Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 30° 01' S 42° 03' ZXVIII 2E, 3E 262 Atlan ts ki o cean Atlan tic Oc ean /Ocè an Atlan tiqu e an gleški /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 9° 23' S 34° 41' ZXVIII 3E, 3F 263 Atlan ts ko o balno ni žavjeAtlan tic Coas tal Plain an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države33° 47' S 79° 41' ZII 2D Am erike 264 Atlan ts ko -in dijs koo ceanska Atlan tic-Indian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean /x 61° 58' J31° 50' VXXV 6G, 6H ko tlina Indijs ki o cean 265 Atlan ts ko -in dijs koo ceanski Atlan tic-Indian Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean /x 52° 47' J19° 15' VXXV 5G hrbet Indijs ki o cean 266 Atlas Daren /idu rar n Watlas ara bs ki /b er berski ko penska re lie fna o blika CAfrika Maroko /Alž iri ja 32° 21' S 4° 20' ZIII 2F 267 Atos Oros œth os grški ko penska re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 40° 10' S 24° 20' VXIII 2C 268 Atos œth os grški obalna re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 40° 10' S 24° 20' VXIII 2C 269 Attersko jezero Attersee ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Avstri ja 47° 53' S 13° 33' VXXIX 1B 270 Auc klan dovi o toki Auc klan d Islan ds/M otu Maha an gleški /m aorski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 50° 39' J166° 07' VXII 5L 271 Av aš Āw as h Wen z/W e'ayot etio ps ki /afarski ko penski hidroni m EAfrika Etio pija 11° 11' S 41° 42' VXIX 3H 272 Av en tin Av en tino /Av en tin us italijanski /latinski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Italija 41° 53' S 12° 29' VXIII 2B 273 Av eški hrbet Av es Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 13° 54' S 63° 08' ZXVII 3D 274 Avstra lazija Austra lasia /Austra lasie an gleški /fran coski celina HOc eani ja/Az ijax 26° 24' J161° 39' VXII 4K, 4L 275 Avstra lija Austra lia an gleški celina HOc eani ja Avstra lija 24° 46' J133° 08' VXII 4K 276 Avstra lija Austra lia an gleški država HOc eani ja Avstra lija 24° 46' J133° 08' VXLII 4K 85 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 277 Avstra ls ke Alp e Austra lian Alps an gleški ko penska re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 36° 16' J148° 21' VXII 5K 278 Avstra ls ko -an tark tična ko tlina Austra lian -A ntar ctic Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAntark tični o cean /x 60° 00' J120° 00' VXXVII 5K Indijs ki o cean 279 Avstri ja Österrei ch ne mš ki država KEv ro pa Avstri ja 47° 31' S 14° 33' VXXXIV 2G 280 Avtono mna re publika Kri mAvtono mna Res publika Krym/Avtono mna jaukra jinski /rus ki /up ra vna eno ta IEv ro pa Ukra jina 45° 12' S 34° 09' VXXXIV 2H Res publika Krym/Qırım Muhtar Cumhu ri yetikri ms ki tatarski 281 Az er bajdž an Azƶ rbayc an azerski država CAz ija Az er bajdž an 40° 20' S 47° 39' VXXXIV 2H 282 Az er bajdž an Azƶ rbayc an /Āz ar bāījā n/Ad ir bayc an azerski /iranski /kurds ki nara vna pokra jina CAz ija Az er bajdž an /Iran 37° 52' S 47° 38' VXXXIV 2H 283 Az ija As ia /As ie an gleški /fran coski celina HAz ija x 42° 12' S 92° 50' VV 2J 284 Az ori Aé ores /Ilh as dos Aé ores por tug als ki otoška re lie fna o blika HEv ro pa Por tug als ka 38° 43' S 27° 13' ZIII 2F 285 Az ori Aé ores /R egiåo Autó no ma dos Aé ores por tug als ki up ra vna eno ta HEv ro pa Por tug als ka 38° 43' S 27° 13' ZXXXIII 2F 286 Az orska plano ta Az ores Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 39° 00' S 30° 00' ZXVIII 2E, 2F 287 Az orsko -g ibra ltarski hrbetAz ores -G ibra ltar Ridg e/Az ores Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 37° 00' S 16° 00' ZXVIII 2F 288 Az ovs ko mor je Az ovs koe more /Az ovs'ke more /Az aq deñizirus ki /u kra jinski /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je46° 09' S 36° 35' VXIX 2H kri ms ki tatarski 289 Azu rna o bala Côte d'Azu r fran coski obalna re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 43° 33' S 7° 00' VIV 2G 290 Baa lb ek Balabakk /B a'alb ak ara bs ki /ara mejs ki zg odovinsko nase lje CAz ija Libanon 34° 00' S 36° 12' VXLVII 2H 291 Baa lb ek Ba'alb ak ara bs ki nase lje CAz ija Libanon 34° 00' S 36° 13' VXXXIV 2H 292 Bab e l Man deb Bāb a l-M an dab ara bs ki morski hidroni m CIndijs ki o cean Ad enski zaliv/ 12° 35' S 43° 20' VXIX 3H Rd eče mor je 293 Babilon KÁ.DINGIR.RA/Bāb ilim/Bāb el/B abylō n/Bāb ilsum erski /aka ds ki /zg odovinsko nase lje GAz ija Irak 32° 33' S 44° 25' VXLVII 2H hebre js ki /g rški /ara bs ki 294 Babujanski o toki Babuy an Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IAz ija Filipini 19° 09' S121° 43' VVI 3K 295 Babujanski pre liv Babuy an Ch anne l an gleški morski hidroni m ITihi o cean Filipinsko mor je/18° 35' S121° 43' VXXI 3K Juž noki tajs ko mor je 296 Bačka Bačka /Bács ka srbs ki /m adž arski nara vna pokra jina CEv ro pa Srbija/M adž arska 45° 54' S 19° 27' VXLIII 1B 297 Baffino v o tok Baffin Islan d/Q iki qtaa lu k an gleški /eski ms ki otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 69° 26' S 71° 52' ZII 1D 298 Baffino v zaliv Baffin Bay/B affin Bugten an gleški /d anski morski hidroni m IArk tični o cean x 70° 41' S 62° 38' ZXVII 1D 299 Baffino va ko tlina Baffin Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Baffino v zaliv 71° 20' S 64° 16' ZXVII 1D 300 Bagd ad Baġdād ara bs ki nase lje DAz ija Irak 33° 19' S 44° 24' VXXXIV 2H 301 Bahami Bahamas an gleški država HSre dnja Am erika Bahami 24° 19' S 76° 33' ZXXXII 3D 302 Bahams ko o točje Bahama Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Bahami 24° 19' S 76° 33' ZII 3D 303 Bahra jn Jazīra t Baḥra yn ara bs ki otoška re lie fna o blika EAz ija Bahra jn 26° 05' S 50° 34' VIV 3H 304 Bahra jn al-B aḥra yn ara bs ki država EAz ija Bahra jn 26° 05' S 50° 34' VXXXIV 3H 305 Bajd ara ški zaliv Bajd ara cka ja gub a rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Karsko mor je 69° 00' S 67° 30' VXX 1I 306 Bajka ls ko goro vje Bajka l's ki j hre bet rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 55° 30' S108° 41' VV 2J 307 Bajka ls ko jezero ozero Bajka l/B ayg al n uu r rus ki /bu rjats ki ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 53° 26' S108° 12' VXX 2J 308 Bajuds ka pušč ava Şaḥrā’ Bayyūḑ ah ara bs ki nara vna pokra jina IAfrika Sud an 17° 52' S 33° 00' VXXXIV 3H 309 Baker jev in Howlan dov o tok Baker an d Howlan d Islan d an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Zd ruž ene držav 0° 29' S176° 32' ZXXXI 3A Am erike 310 Baker jev o tok Baker Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Zd ruž ene države0° 12' S176° 29' ZI 3A Am erike 311 Bakon js ki gozd Bakon y/B akon yer dŠ madž arski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Madž arska 47° 02' S 17° 41' VXIII 1B 312 Bak u Bak ı azerski nase lje CAz ija Az er bajdž an 40° 22' S 49° 50' VXXXIV 2H 86 313 Bak utiso va o bala Bak utis Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 74° 21' J114° 27' ZXXXVIII 6C 314 Balabaški pre liv Selat Balabac/B alabac Strai t malezijs ki /an gleški morski hidroni m ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je/7° 35' S117° 01' VXX 3J Filipinsko mor je 315 Baleari Islas Baleares /Illes Balears šp anski /ka talonski otoška re lie fna o blika HEv ro pa Šp ani ja 39° 32' S 2° 59' VIV 2G 316 Baleari Baleares /B alears šp anski /ka talonski up ra vna eno ta HEv ro pa Šp ani ja 39° 32' S 2° 59' VXLIII 2A 317 Balh aš Balq aş ka zaški nase lje CAz ija Kazahstan 46° 50' S 74° 59' VXXXV 2I 318 Balh aško jezero Balq aş k öli ka zaški ko penski hidroni m IAz ija Kazahstan 46° 21' S 74° 33' VXX 2I 319 Balijs ki pre liv Selat Bali in done zijs ki morski hidroni m IIndijs ki o cean /Balijs ko mor je 8° 09' J114° 25' VXXVI 4J Tihi o cean 320 Balijs ko mor je Laut Bali in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Balijs ko mor je 7° 37' J115° 26' VXXVI 4J 321 Balkan Stara Planina /B alkan srbs ki /b olg arski ko penska re lie fna o blika CEv ro pa Bolg ari ja/S rbija 42° 46' S 24° 38' VIV 2G 322 Balkanski polotok Balkansko polu os tro vo/B alkanski polu otok /srbs ki /h rvaški /b olg arski /obalna re lie fna o blika KEv ro pa x 43° 20' S 22° 47' VIV 2G Balkanski polu os tro v/B alkánia /G adis hullimake donski /g rški / Ballkanik /B alkan lar alb anski /tu rški 323 Balkanski polotok Balkansko polu os tro vo/B alkanski polu otok /srbs ki /h rvaški /b olg arski /nara vna pokra jina KEv ro pa x 43° 20' S 22° 47' VXLIII 2B Balkanski polu os tro v/B alkánia /G adis hullimake donski /g rški / Ballkanik /B alkan lar alb anski /tu rški 324 Ballen yjevi o toki Ballen y Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IAntark tika x 66° 55' J163° 45' VXII 6L 325 Balts ki šč it Baltic Sh ie ld an gleški drug o IEv ro pa Šv eds ka /F inska /64° 23' S 20° 52' VIV 1G Rus ija 326 Balts ko mor je Östers jö n/Østers øen /Osts ee /Lää ne meri /šv eds ki /d anski /ne mš ki /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 55° 55' S 18° 41' VXIX 2G Itäm eri /B altijs ko je more /B altijas jū ra /B altijos es tonski /finski /rus ki / ju ra /M or ze Bałtyc kie latv ijs ki /litv anski /p oljs ki 327 Ban ds ko mor je Laut Ban da in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Ban ds ko mor je 5° 42' J126° 37' VXXVII 4K 328 Ban gladeš Bāṃlād eś/B an glades h ben gals ki država EAz ija Ban gladeš 23° 57' S 90° 21' VXXXV 3I, 3J 329 Ban jalu ka Ban ja Lu ka bošnjaški /s rbs ki / nase lje KEv ro pa Bosna 44° 46' S 17° 12' VXLIV 2B hrvaški in Her cegovina 330 Bankso v o tok Banks Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 72° 56' S121° 15' ZI 1B 331 Bankso v polotok Banks Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 43° 45' J172° 54' VXII 5L 332 Bankso vi o toki Îles Banks /B ankis fran coski /b is lams ki otoška re lie fna o blika IOc eani ja Van uatu 14° 03' J167° 38' VXII 4L 333 Banska Bis tri ca Bansk á Bystri ca slovaški nase lje FEv ro pa Slovaška 48° 44' S 19° 09' VXLIV 1B 334 Ban zarska o bala Ban zare Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 66° 21' J126° 05' VXLII 6K 335 Ban zarske gore Ban zare Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika IAntark tični o cean x 58° 49' J77° 45' VXXVI 5I 336 Bara binska s tepa Bara binska ja s tep'/B ara binska ja ni zm ennos t'rus ki nara vna pokra jina IAz ija Rus ija 55° 47' S 69° 48' VXXXV 2I 337 Baran ja Baran ja/B aran ya hrvaški /m adž arski nara vna pokra jina CEv ro pa Hrvaška /M adž arska 45° 58' S 18° 11' VXLIII 1B 338 Bar badoški hrbet Bar bados Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 12° 26' S 59° 44' ZXVIII 3E 339 Baren ts ov o tok Baren tsøy a nor veški otoška re lie fna o blika IEv ro pa Nor veška 78° 25' S 21° 24' VIV 1G 340 Baren ts ova globel Baren ts Depth an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Baren ts ovo mor je/72° 46' S 23° 54' VXIX 1G Nor veško mor je 341 Baren ts ovo mor je Baren cevo more /B aren tsh avet rus ki /nor veški morski hidroni m IArk tični o cean Baren ts ovo mor je74° 29' S 38° 49' VXIX 1H 342 Barka Bá rke /B ar qah/B er qa grški /ara bs ki /b er berski zg odovinska up ra vna eno taEAfrika Libija 30° 21' S 20° 07' VXLVII 2G 343 Bark lyjev ra vnik Bark ly Tablelan d an gleški ko penska re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 19° 28' J136° 51' VXII 4K 344 Barro wov pre liv Barro w Strai t an gleški morski hidroni m IArk tični o cean x 74° 19' S 94° 24' ZXVII 1C 345 Barro wov r t Poin t Barro w/Nuvu k an gleški /eski ms ki obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države71° 23' S156° 29' ZI 1A Am erike 346 Baski ja País Vas co/Eus ka di/Euss ka l Herriko šp anski /b asko vs ki up ra vna eno ta JEv ro pa Šp ani ja 42° 51' S 2° 20' ZXLIII 2A 347 Basra al-B aṣra ara bs ki nase lje EAz ija Irak 30° 30' S 47° 49' VXXXIV 2H 348 Basso v pre liv Bass Strai t an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean /Tas mano vo mor je39° 43' J146° 03' VXXVII 5K Tihi o cean 87 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 349 Baškiri ja Res publika Baškor tos tan / rus ki /b aškirski up ra vna eno ta HEv ro pa Rus ija 54° 02' S 56° 21' VXXXIV 2H Başq or tos tan Res publika hy 350 Batabanski zaliv Golfo de Bataban ó šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 22° 08' S 82° 24' ZXXVIII 1A 351 Batanski o toki Batan Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IAz ija Filipini 20° 31' S121° 52' VVI 3K 352 Bathu rs tov o tok Bathu rs t Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 75° 46' S 98° 52' ZII 1C 353 Bathu rs tov r t Cape Bathu rs t an gleški obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 70° 38' S128° 15' ZI 1B 354 Batum i Bat'um i gruz ijs ki nase lje DAz ija Gruz ija 41° 39' S 41° 38' VXXXIV 2H 355 Bavarska Bayern ne mš ki up ra vna eno ta JEv ro pa Nemč ija 48° 46' S 11° 38' VXLIII 1B 356 Bavarske Alp e Bayeris ch e Alp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija/Avstri ja47° 36' S 11° 52' VXIV 1B 357 Bavarski gozd Bayeris ch er Wald ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 49° 03' S 12° 28' VXIII 1B 358 Bazilika ta Basi licata italijanski nara vna pokra jina FEv ro pa Italija 40° 39' S 15° 58' VXLIII 2B 359 Bazilika ta Basi licata italijanski up ra vna eno ta FEv ro pa Italija 40° 39' S 15° 58' VXLIII 2B 360 Bea ts ki hrbet Bea ta Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 16° 08' S 72° 37' ZXXVIII 2B 361 Bea ufor tovo mor je Bea ufor t Sea an gleški morski hidroni m IArk tični o cean Bea ufor tovo mor je72° 10' S137° 39' ZXVI 1B 362 Beču ani ja Bechu ana lan d an gleški zg odovinska up ra vna eno taHAfrika Bocv ana 22° 20' J24° 41' VL 4G 363 Bee th ovno v polotok Bee th oven Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika IAntark tika x 71° 42' J 74° 13' ZVIII 6D 364 Bejrut Bayrūt ara bs ki nase lje EAz ija Libanon 33° 53' S 35° 30' VXLIV 2C 365 Beka al-B iqāʿ ara bs ki ko penska re lie fna o blika EAz ija Libanon 33° 53' S 36° 02' VIV 2H 366 Bela Möll ne mš ki ko penski hidroni m KEv ro pa Avstri ja 46° 50' S 13° 23' VXXIX 1B 367 Bela Tisa Bila Tys a ukra jinski ko penski hidroni m IEv ro pa Ukra jina 48° 04' S 24° 15' VXXIX 1C 368 Bela Volta Wh ite Volta/V olta Blan ch e/N aka mb e an gleški /fran coski / ko penski hidroni m IAfrika Bu rkina Faso /G ana 8° 40' S 0° 59' ZXVIII 3F mosi js ki a li džulaški 369 Belch er jevi o toki Belch er Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 56° 11' S 79° 19' ZII 2D 370 Belg ija Belg ië/B elg iqu e ni zozems ki /fran coski država HEv ro pa Belg ija 50° 37' S 4° 57' VXXXIV 2G 371 Belg ijs ki Kon go Con go belg e/B elg is ch-K on go fran coski /ni zozems ki zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Vzh odni Kon go 2° 48' J22° 32' VL 4G 372 Beli Dri m Drini i Bar dhë/B eli Dri m alb anski /s rbs ki ko penski hidroni m CEv ro pa Koso vo/Alb ani ja42° 06' S 20° 24' VXXIX 2B 373 Beli Kar pati Bilè Kar paty/B ie le Kar paty češki /slovaški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Češka /Slovaška 48° 52' S 17° 42' VXIII 1C 374 Beli Kri š Cri şul Alb ro mu nski /m adž arski ko penski hidroni m IEv ro pa Romu ni ja 46° 42' S 21° 16' VXXIX 1B 375 Beli Nil an -Nīl a l-Āby aḍ ara bs ki ko penski hidroni m IAfrika Juž ni Sud an /Sud an 15° 38' S 32° 30' VXIX 3H 376 Beli o tok os tro v Belyj rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 73° 13' S 70° 38' VV 1I 377 Beli r t Raʾs Nawāḏībū ara bs ki obalna re lie fna o blika IAfrika Mavre tani ja/ 20° 50' S 17° 04' ZIII 3F Zahodna Sahara 378 Beli r t Cabo Bran co por tug als ki obalna re lie fna o blika IJuž na Am erika Bra zilija 7° 09' J 34° 48' ZIX 4E 379 Beli r t Raʾs a l-Aby aḍ ara bs ki obalna re lie fna o blika IAfrika Tu ni zija 37° 20' S 9° 50' VXIII 2B 380 Beli zaliv Bahía Blan ca šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Argen tinsko mor je38° 54' J 62° 10' ZXXIII 5D 381 Beljak Villach ne mš ki nase lje KEv ro pa Avstri ja 46° 37' S 13° 51' VXLIV 1B 382 Bellin gsh aus no v ra vnik Bellin gsh aus en Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IAntark tični o cean Bellin gsh aus no vo64° 05' J 89° 59' ZXXIII 6C, 6D mor je 383 Bellin gsh aus no vo mor jeBellin gsh aus en Sea an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Bellin gsh aus no vo mor je 68° 22' J 77° 48' ZXXIII 6D 384 Belo jezero Beloe o zero rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 60° 11' S 37° 39' VXIX 1H, 2H 385 Belo jezero Wei ßensee ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Avstri ja 46° 42' S 13° 21' VXXIX 1B 386 Belo mor je Beloe more rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Belo mor je 65° 32' S 37° 43' VXIX 1H 387 Belor us ija Belar us' belor us ki država HEv ro pa Belor us ija 53° 43' S 27° 57' VXXXIV 2G, 2H 388 Belor us ko višavje Belar us ka ja hra da belor us ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Belor us ija 54° 21' S 27° 20' VIV 2G 88 389 Belts ko mor je Bæltsø en /B elts ee danski /ne mš ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 55° 55' S 18° 41' VXIX 2G 390 Beludž is tan Baluch is tā n/B aloch is tā n iranski /u rdujs ki nara vna pokra jina EAz ija Iran /P akis tan 27° 38' S 62° 50' VXXXV 3I 391 Beludž is tan Baloch is tā n urdujs ki up ra vna eno ta EAz ija Pakis tan 28° 07' S 65° 43' VXXXV 3I 392 Bena dir Banaa dir somals ki nara vna pokra jina CAfrika Somalija 1° 07' S 44° 01' VXXXIV 3H 393 Benares Vā rānasi urdujs ki nase lje CAz ija Indija 25° 19' S 82° 59' VXXXV 3I 394 Bene čija Vene to italijanski up ra vna eno ta KEv ro pa Italija 45° 36' S 11° 56' VXXXIV 2G 395 Bene lu ks Bene lux ni zozems ki drug o FEv ro pa Belg ija/N izozems ka /51° 12' S 5° 35' VIV 2G Lu kse mbu rg 396 Bene ško ni žavje Pian ura Vene ta italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 45° 39' S 12° 30' VXIV 2B, 2C 397 Bene tke Vene zia italijanski nase lje JEv ro pa Italija 45° 26' S 12° 20' VXLIV 1B 398 Ben galija Ban gla/Bô ngo ben gals ki nara vna pokra jina HAz ija Indija/B an gladeš23° 01' S 88° 52' VXXXV 3I, 3J 399 Ben gals ki zaliv Bay o f Ben gal an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean x 14° 48' S 88° 36' VXX 3I, 3J 400 Ben gazi Bin ġāzī/B an ghāzī ara bs ki nase lje IAfrika Libija 32° 06' S 20° 05' VXXXIV 2G 401 Ben gu els ki zaliv Baía de Ben gu ela por tug als ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 12° 36' J13° 20' VXXV 4G 402 Benin Bè nin fran coski država DAfrika Benin 9° 18' S 2° 19' VXXXIV 3G 403 Beninski zaliv Bight o f Benin /G olfe du Bè nin an gleški /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Gv ine js ki zaliv 5° 16' S 2° 36' VXIX 3G 404 Bere zina Bjare zina belor us ki ko penski hidroni m EEv ro pa Belor us ija 52° 33' S 30° 15' VXIX 2H 405 Berin gov o tok os tro v Berin ga rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 55° 02' S166° 16' VVI 2L 406 Berin gov pre liv Berin gov pro liv/B erin g Strai t rus ki /an gleški morski hidroni m IArk tični o cean /x 65° 55' S168° 46' ZXVI 1A Tihi o cean 407 Berin govo mor je Berin govo more /B erin g Sea rus ki /an gleški morski hidroni m ITihi o cean Berin govo mor je57° 38' S175° 30' ZXVI 2A 408 Berkner jev o tok Berkner Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IAntark tika x 79° 23' J 47° 29' ZIX 6E 409 Ber mud i Ber mud a an gleški up ra vna eno ta HSeverna Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o32° 18' S 64° 45' ZXXXII 2D 410 Ber muds ki o toki Ber mud a Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o32° 18' S 64° 45' ZII 2D 411 Ber muds ki pra g Ber mud a Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Sar gaško mor je32° 13' S 62° 49' ZXVII 2D 412 Bernske Alp e Berner Alp en /Alp es Bernoises ne mš ki /fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šv ica 46° 29' S 7° 53' VXIII 1B, 2B 413 Ber šeba Be'er Sh eva hebre js ki nase lje EAz ija Iz rae l 31° 15' S 34° 48' VXLIV 2C 414 Besara bija Basara bia /B essara biya ro mu nski /u kra jinski zg odovinska up ra vna eno taEEv ro pa Ukra jina /M old avija46° 49' S 29° 00' VXLVII 2G, 2H 415 Beski di Beski dy/B esk ydy poljs ki /slovaški /č eški ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Poljs ka /Slovaška /49° 39' S 20° 00' VXIII 1C Češka 416 Betijs ko goro vje Cor dilleras Bèticas /S is temas Beticos šp anski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šp ani ja 37° 13' S 2° 31' ZIII 2F 417 Betlehem Beyt Leḥem/B ayt Laḥm hebre js ki /ara bs ki nase lje EAz ija Iz rae l 31° 42' S 35° 12' VXLIV 2C 418 Bia frski zaliv Bight o f Bonn y/B ight o f Bia fra an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Gv ine js ki zaliv 3° 51' S 8° 07' VXIX 3G 419 Biblos Byblos /G ebal/Jub ayl grški /feni čanski /ara bs ki zg odovinsko nase lje GAz ija Libanon 34° 07' S 35° 39' VXLVII 2H 420 Bihar Bihā r hin dijs ki up ra vna eno ta DAz ija Indija 25° 43' S 85° 48' VXXXV 3I 421 Bihor Mu nţii Bihor ulu i ro mu nski ko penska re lie fna o blika CEv ro pa Romu ni ja 46° 26' S 22° 41' VXIII 1C, 2C 422 Biserna reka Zhū Jiāng ki tajs ki ko penski hidroni m IAz ija Kitajs ka 22° 45' S113° 38' VXX 3J 423 Biska ja Vizc aya/B izkaia šp anski /b asko vs ki nara vna pokra jina HEv ro pa Šp ani ja 42° 51' S 2° 20' ZXLIII 2A 424 Biska js ki ra vnik Bis cay Abyss al Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Biska js ki zaliv 45° 28' S 7° 23' ZXVIII 2F 425 Biska js ki zaliv Golfe du Gas cogne /G olfo de Vizc aya/fran coski /šp anski /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Biska js ki zaliv 44° 05' S 2° 32' ZXVIII 2F Mar Can tabri co/B izkaiko Golkoa basko vs ki 426 Bis mar cko vo mor je Bis mar ck Sea an gleški morski hidroni m ITihi o cean Bis mar cko vo mor je4° 03' J148° 45' VXXVII 4K 427 Bis mar cko vo o točjeBis mar ck Arch ipelago an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Papu anska Nova5° 01' J150° 02' VXII 4L Gv ine ja 428 Bis tri ca Aliákmonas /B is tri ca grški /m ake donski ko penski hidroni m CEv ro pa Grčija 40° 30' S 22° 38' VXXIX 2B 429 Bitini ja Bithy nia grški zg odovinska pokra jina HAz ija Tu rčija 40° 19' S 29° 32' VLI 1A, 1B 430 Bitolj Bitola make donski nase lje KEv ro pa Make doni ja 41° 02' S 21° 20' VXLIV 2B 431 Bizan c Byz an tion /Byz an tium grški /latinski zg odovinsko nase lje KEv ro pa Tu rčija 41° 01' S 28° 59' VXLVII 2G 432 Bizer ta Ban zar t ara bs ki nase lje CAfrika Tu ni zija 37° 17' S 9° 52' VXXXIV 2G 89 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 433 Bjaloveški gozd Puszcz a Bia łowieska /B elavežs ka ja pušč apoljs ki /b elor us ki nara vna pokra jina IEv ro pa Poljs ka /B elor us ija52° 39' S 23° 50' VXLIII 2B 434 Blacko va o bala Black Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 71° 42' J 61° 17' ZXXXVIII 6D 435 Blako va ko tlina Blake Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 28° 58' S 75° 43' ZXVII 3D 436 Blako va plano ta Blake Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 29° 43' S 78° 52' ZXVII 2D, 3D 437 Blatno jezero Balaton madž arski ko penski hidroni m KEv ro pa Madž arska 46° 50' S 17° 44' VXXIX 1B 438 Bližnji vzh od Near Eas t/P ro ch e-O rien t an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAz ija x 32° 34' S 37° 49' VXLIII 2C 439 Bocv ana Botsw ana an gleški /cv anski država FAfrika Bocv ana 22° 24' J24° 26' VXL 4G 440 Bodensko jezero Bodensee ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Nemč ija/Avstri ja/47° 34' S 9° 28' VXXIX 1B Šv ica 441 Bogota Bogotá šp anski nase lje DJuž na Am erika Kolumb ija 4° 36' S 74° 05' ZXXXII 3D 442 Bohajs ko mor je Bó Hǐ i ki tajs ki morski hidroni m ITihi o cean Rum eno mor je 38° 37' S118° 31' VXXI 2K 443 Bohols ko mor je Bohol Sea /M in danao Sea an gleški morski hidroni m ITihi o cean Bohols ko mor je 9° 01' S124° 09' VXXI 3K 444 Bojotija Boi ōtía grški zg odovinska pokra jina HEv ro pa Grčija 38° 20' S 23° 17' VLI 1A 445 Bojotija Vio tía grški up ra vna eno ta HEv ro pa Grčija 38° 26' S 22° 55' VXLIII 2B 446 Bojotija Vio tía grški nara vna pokra jina HEv ro pa Grčija 38° 20' S 23° 17' VXLIII 2B 447 Bolg ari ja Balg ari ja bolg arski država EEv ro pa Bolg ari ja 42° 47' S 25° 14' VXXXIV 2G 448 Bolivija Bolivia šp anski država HJuž na Am erika Bolivija 17° 14' J 64° 14' ZXXXVIII 4D 449 Bolivijs ka visoka plano taAltiplano /Altiplano de Bolivia /M ese ta del Collao šp anski ko penska re lie fna o blika IJuž na Am erika Bolivija/P er u/ 18° 26' J 68° 12' ZVIII 4D Argen tina /Č ile 450 Boljš evik os tro v Bol'š evik rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 78° 37' S102° 40' VV 1J 451 Bols ensko jezero Lago di Bols ena italijanski ko penski hidroni m IEv ro pa Italija 42° 35' S 11° 56' VXXIX 2B 452 Bonairska ko tlina Bonaire Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 11° 19' S 67° 29' ZXXVIII 2B 453 Bon gojs ko hri bovje Massi f des Bon go/B on go Massi f fran coski /an gleški ko penska re lie fna o blika IAfrika Sre dnjea fri ška 8° 53' S 23° 03' VIV 3G re publika /Juž ni Sud an 454 Boni facijs ki pre liv Bocch e di Boni facio /B ouch es de Boni facio italijanski /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je41° 18' S 9° 17' VXXIX 2B 455 Boninski jarek Bonin Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 30° 32' S142° 10' VXXI 1K, 2K 456 Boo th ijs ki zaliv Gulf o f Boo th ia an gleški morski hidroni m IArk tični o cean x 70° 27' S 90° 15' ZXVII 1C, 1D 457 Bor chg re vinko va o balaBor chg re vink Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 73° 23' J167° 43' VXLII 6L 458 Borneo Kaliman tan /B orneo in done zijs ki /m alajs ki otoška re lie fna o blika CAz ija Indone zija/M alezija/0° 49' S114° 24' VV 3J Brune j 459 Bosna in Her cegovina Bosna i Her cegovina bošnjaški /s rbs ki /država IEv ro pa Bosna 43° 59' S 17° 52' VXXXIV 2G hrvaški in Her cegovina 460 Bos por Kara deni z Boğazı/İstan bul Boğazı/V os poros tu rški /g rški morski hidroni m JAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je41° 07' S 29° 05' VXXIX 2C 461 Botni js ki zaliv Bottniska viken /P ohtjan lahti šv eds ki /finski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 62° 47' S 19° 57' VXIX 1G 462 Boug ain villov jarek Boug ain ville Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Salomono vo mor je6° 33' J154° 06' VXXVII 4L 463 Boug ain villov o tok Boug ain ville Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Papu anska Nova6° 12' J155° 18' VXII 4L Gv ine ja 464 Boug ain villov pre livBoug ain ville Strai t an gleški morski hidroni m ITihi o cean Salomono vo mor je6° 46' J156° 16' VXXVII 4L 465 Bountyjs ka globel Bounty Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 46° 11' J178° 34' VXXVII 5L 466 Bountyjs ka plano ta Bounty Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 48° 30' J179° 00' VXXVII 5L 467 Bouv etov o tok Bouv et Øy/B ouv etøy a nor veški otoška re lie fna o blika IAntark tika Nor veška 54° 25' J 3° 22' VX 5G 468 Bowerso v hrbet Bowers Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Berin govo mor je54° 00' S179° 58' ZXVI 2A 469 Bowerso va plitv ina Bowers Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Berin govo mor je54° 01' S178° 42' VXXI 2L 470 Božična plitv ina Ch ris tm as Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 20° 01' S 68° 51' ZXXVIII 1B 90 471 Božični hrbet Ch ris tm as Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 4° 36' S159° 50' ZXVI 3A 472 Božični o tok Ch ris tm as Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IAz ija Avstra lija 10° 30' J105° 38' VXI 4J 473 Božični o tok Terri tor y o f Ch ris tm as Islan d an gleški up ra vna eno ta IAz ija Avstra lija 10° 30' J105° 38' VXLI 4J 474 Bra maputra Bra hm aputra /Y ar lu ng Ts an gp o/ hin dijs ki /tibetanski / ko penski hidroni m GAz ija Kitajs ka /Indija/ 23° 48' S 89° 46' VXX 3J Yǐlə Zà ngbù Jiāng/B ro hm oputro ki tajs ki /asa ms ki / Ban gladeš ben gals ki 475 Bran den bu rška Bran den bu rg ne mš ki up ra vna eno ta HEv ro pa Nemč ija 52° 21' S 13° 29' VXXXIV 2G 476 Bra ts ko zajezitv eno jezero Bra ts koe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 55° 56' S101° 52' VXX 2J 477 Bra zilija Brasi l por tug als ki država HJuž na Am erika Bra zilija 11° 49' J 51° 58' ZXXXIX 4E 478 Bra zils ka ko tlina Bra zil Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 19° 33' J 31° 57' ZXXIV 4E, 4F 479 Bra zils ki šč it Bra zilian Sh ie ld an gleški drug o IJuž na Am erika Bra zilija 11° 50' J 51° 58' ZIX 4E 480 Bra zils ko višavje Plana lto Brasi leiro por tug als ki ko penska re lie fna o blika IJuž na Am erika Bra zilija 18° 24' J 44° 33' ZIX 4E 481 Brenner Brenner pass /P asso del Brennero ne mš ki /italijanski ko penska re lie fna o blika GEv ro pa Avstri ja/Italija 47° 00' S 11° 30' VXIV 1B 482 Bre tan ja Bre tagne fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 48° 12' S 2° 56' ZXLIII 1A 483 Bre tan ja Bre tagne fran coski up ra vna eno ta HEv ro pa Fran cija 48° 12' S 2° 56' ZXLIII 1A 484 Bre tan ja Bre tagne fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 48° 12' S 2° 56' ZXLVI 2F 485 Bre wster jev r t Kap Bre wster /K an gika jik danski /eski ms ki obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Gren lan dija 70° 09' S 22° 05' ZIII 1F 486 Bre zd re vesna ra vnina Nullar bor Plain an gleški nara vna pokra jina IOc eani ja Avstra lija 30° 52' J128° 59' VXLII 4K, 5K 487 Bre že Friesa ch ne mš ki nase lje JEv ro pa Avstri ja 46° 57' S 14° 24' VXLIV 1B 488 Bre žin je Freisin g ne mš ki nase lje JEv ro pa Nemč ija 48° 24' S 11° 45' VXLIV 1B 489 Brien ško jezero Brien zer See ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Šv ica 46° 43' S 7° 58' VXXIX 1B 490 Brioni Bri ju ni hrvaški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Hrvaška 44° 55' S 13° 46' VIV 2G 491 Bris tols ki zaliv Bris tol Ch anne l/Mô r Hafren an gleški /v aližanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kelts ko mor je 51° 21' S 3° 46' ZXXIX 1A 492 Bri tanska Gv ajana Bri tis h Gu iana an gleški zg odovinska up ra vna eno taIJuž na Am erika Gv ajana 4° 32' S 58° 47' ZXLVI 3E 493 Bri tanska Kolumb ijaBri tis h Columb ia an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Kana da 54° 28' S124° 58' ZXXXI 2B 494 Bri tanska sk up nos t naro dovComm on wea lth o f Nations / an gleški up ra vna eno ta Ix x 51° 30' S 0° 09' ZXLIII 1A Bri tis h Comm on wea lth 495 Bri tanska Somalija Bri tis h Somalia lan d an gleški zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Somalija 9° 23' S 46° 42' VXLVII 3H 496 Bri tanska Vzh odna Afrika Eas t Afri ca Pro tectora te/B ri tis h Eas t Afri ca an gleški zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Keni ja/Ug an da 0° 20' S 38° 00' VXLVII 3H 497 Bri tanska Zahodna IndijaBri tis h Wes t Indies an gleški zg odovinska up ra vna eno taISre dnja Am erika x 18° 17' S 67° 51' ZXLV 3D 498 Bri tanski Deviški o toki Bri tis h Vir gin Islan ds an gleški up ra vna eno ta ISre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o18° 25' S 64° 38' ZXXXII 3D 499 Bri tanski Hon du ras Bri tis h Hon du ras an gleški zg odovinska up ra vna eno taISre dnja Am erika Belize 16° 55' S 88° 45' ZXLV 3D 500 Bri tansko o točje Bri tis h Isles an gleški otoška re lie fna o blika IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o/53° 16' S 4° 24' ZIII 2F Irska 501 Bri tansko o zemlje Bri tis h Indian Oc ean Terri tor y an gleški up ra vna eno ta IAz ija Zd ruž eno kra ljes tv o6° 22' J71° 54' VXLI 4I v Indijs ke m o cean u 502 Bro d na Kolp i Bro d na Kup i hrvaški nase lje KEv ro pa Hrvaška 45° 28' S 14° 51' VXLIV 1B 503 Bro mleyjev ra vnik Bro mley Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 32° 00' J 35° 00' ZXXIV 5E 504 Brookso vo goro vje Brooks Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države67° 54' S150° 38' ZI 1A, 1B Am erike 505 Brune j Brunei malajs ki država FAz ija Brune j 4° 31' S114° 38' VXXXV 3J 506 Brune js ki zaliv Telu k Brunei malajs ki morski hidroni m ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je5° 05' S115° 18' VXX 3J 507 Brus elj Bruss el/B rux elles ni zozems ki /fran coski nase lje FEv ro pa Belg ija 50° 51' S 4° 21' VXXXIV 2G 508 Bryano va o bala Bryan Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 74° 02' J 81° 49' ZXXXVIII 6D 509 Budd ova o bala Budd Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 65° 58' J113° 38' VXLI 6J 510 Bud im Bud a madž arski nase lje CEv ro pa Madž arska 47° 30' S 19° 02' VXLIV 1B 511 Bud imp ešta Bud apes t madž arski nase lje JEv ro pa Madž arska 47° 30' S 19° 03' VXXXIV 2G 512 Bud išin Bautz en /Budyš in ne mš ki /luž iškosr bs ki nase lje FEv ro pa Nemč ija 51° 11' S 14° 26' VXLIV 1B 91 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 513 Buh ara Bux oro uzb eški nase lje CAz ija Uzb ekis tan 39° 46' S 64° 25' VXXXV 2I 514 Bu kare šta Bucu re şti ro mu nski nase lje HEv ro pa Romu ni ja 44° 26' S 26° 06' VXXXIV 2G 515 Bu ko vina Buc ovina /Bu ko vy na ro mu nski /u kra jinski zg odovinska up ra vna eno taCEv ro pa Romu ni ja/U kra jina 48° 03' S 26° 13' VXLVII 2G 516 Bu or hajs ki zaliv gub a Bu or -H aja rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Mor je Laptevov71° 19' S130° 44' VXXI 1K 517 Bu rboni ja Bourbonnais /Duchè de Bourbon fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 46° 31' S 3° 16' VXLVII 2G 518 Bu rdw oo ds ka plitv ina Bu rdw oo d Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean /Ško ts ko mor je 54° 22' J 59° 00' ZXXIV 5E Antark tični o cean 519 Bu re js ko goro vje Bu reinski j hre bet rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 51° 14' S134° 05' VVI 2K 520 Bu rgaški zaliv Bu rgaski zaliv bolg arski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Črno mor je 42° 30' S 27° 34' VXXIX 2C 521 Bu rgu ndija Bourgogne fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 47° 03' S 4° 23' VXLIII 1A 522 Bu rgu ndija Bourgogne fran coski up ra vna eno ta HEv ro pa Fran cija 47° 03' S 4° 23' VXLIII 1A 523 Bu rgu ndija Bourgogne fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 47° 03' S 4° 23' VXLVII 2G 524 Bu rgu nds ka vra ta Por te de Bourgogne fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 47° 34' S 6° 56' VXIII 1B 525 Bu rgu nds ki preko p Cana l de Bourgogne fran coski ko penski hidroni m IEv ro pa Fran cija 47° 23' S 4° 27' VXXIX 1A 526 Butan Druk-Yul dz on gkhajs ki država GAz ija Butan 27° 19' S 90° 27' VXXXV 3I, 3J 527 Butrin t Butrin ti/B outh ro ton alb anski /g rški zg odovinsko nase lje FEv ro pa Alb ani ja 39° 45' S 20° 01' VXLVII 2G 528 By rdov ledenik By rdb reen /By rd Glacier nor veški /an gleški ko penski hidroni m IAntark tika x 80° 17' J159° 49' VXXVII 6L 529 By rono v r t Cape By ron an gleški obalna re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 28° 38' J153° 38' VXII 4L 530 Cabotov pre liv Cabot Strai t an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 47° 20' S 59° 44' ZXVIII 2E 531 Cadiški zaliv Golfo de Cád iz šp anski /p or tug als ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 36° 48' S 7° 06' ZXVIII 2F 532 Cagliari js ki zaliv Golfo di Cagliari /G olfo degli Angeli italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Tirensko mor je 39° 05' S 9° 13' VXXIX 2B 533 Cai coška plitv ina Cai cos Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 21° 31' S 71° 56' ZXXVIII 1B 534 Cair dova o bala Cair d Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 74° 26' J 21° 07' ZXXXIX 6F 535 Camots ko mor je Camotes Sea an gleški morski hidroni m ITihi o cean x 10° 29' S124° 23' VXXI 3K 536 Campb ellov o tok Campb ell Islan d/M otu Ihupu ku an gleški /m aorski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 52° 33' J169° 11' VXII 5L 537 Campb ellova plano taCampb ell Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 49° 50' J172° 12' VXXVII 5L 538 Camp ečejs ka plitv ina Ban co de Camp ech e šp anski podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Mehiški zaliv 22° 12' S 90° 03' ZXVII 3C, 3D 539 Camp ečejs ki zaliv Bahía de Camp ech e šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Mehiški zaliv 20° 07' S 93° 34' ZXVII 3C 540 Capb re tonski kan jon Fosse de Capb re ton /C apb re ton Can yon fran coski /an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Biska js ki zaliv 43° 39' S 1° 59' ZXVIII 2F 541 Capri vijev pas Capri vi Stri p an gleški nara vna pokra jina IAfrika Namibija 17° 53' J23° 29' VXL 4G 542 Car diganski zaliv Car digan Bay/B ae Cere digion an gleški /v aližanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Irsko mor je 52° 28' S 4° 36' ZXXIX 1A 543 Caria ška ko tlina Caria co Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 10° 37' S 65° 18' ZXXVIII 2C 544 Cari gra d İstan bul tu rški nase lje KEv ro pa Tu rčija 41° 00' S 28° 59' VXXXIV 2G 545 Car lsb er gov hrbet Car lsb er g Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 4° 42' S 61° 56' VXX 3I 546 Car pen tari js ki zaliv Gulf o f Car pen taria an gleški morski hidroni m ITihi o cean Ara fu rsko mor je14° 19' J139° 04' VXXVII 4K 547 Casa blan ca ad-Dā r a l-B ayḑā’ ara bs ki nase lje CAfrika Maroko 33° 35' S 7° 38' ZXXXIII 2F 548 Cavourjev preko p Cana le Cavour italijanski ko penski hidroni m IEv ro pa Italija 45° 26' S 8° 17' VXXIX 2B 549 Cearski ra vnik Cear á Abyss al Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 0° 29' J 40° 11' ZXXIV 4E 550 Cedrski jarek Cedros Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 27° 24' S115° 25' ZXVII 3C 551 Cejlon Ceylon /ś rī laṃkā an gleški /s in gals ki otoška re lie fna o blika GAz ija Šri lanka 7° 32' S 80° 45' VV 3I 552 Cejlonska ra vnina Ceylon Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 2° 39' S 83° 39' VXX 3I 553 Celebeška ko tlina Celebes Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Celebeško mor je3° 45' S122° 00' VXXI 3K 554 Celebeško mor je Laut Sulawesi an gleški morski hidroni m ITihi o cean Celebeško mor je3° 22' S122° 00' VXXI 3K 92 555 Celij Celio /C ae lius italijanski /latinski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Italija 41° 53' S 12° 30' VXIII 2B 556 Celovec Klagen fu rt ne mš ki nase lje KEv ro pa Avstri ja 46° 37' S 14° 18' VXLIV 1B 557 Celovš ka ko tlina Klagen fu rter Becken ne mš ki ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Avstri ja 46° 37' S 14° 21' VXIV 1C 558 Cen tra lne Alp e Alp es cen tra les /Z en tra ler Alp en /Alp i Cen tra lifran coski /ne mš ki / ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija/Šv ica/46° 35' S 8° 37' VXIII 1B, 2B italijanski Avstri ja/Italija/ Sloveni ja 559 Cen tra lni masi v Massi f Cen tra l fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 45° 46' S 3° 00' VIV 2G 560 Cera m Sera m in done zijs ki otoška re lie fna o blika CAz ija Indone zija 3° 10' J129° 19' VXII 4K 561 Cera ms ko mor je Laut Sera m in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Sera ms ko mor je 2° 18' J128° 45' VXXVII 4K 562 Cezare ja Caesarea /Iol/Sh ars hal/Ch er ch ell latinski /kar tažanski /zg odovinsko nase lje HAfrika Alž iri ja 36° 36' S 2° 11' VXLVII 2G ara bs ki /fran coski 563 Cezare ja Caesarea /Q esaria latinski /h ebre js ki zg odovinsko nase lje HAz ija Iz rae l 32° 30' S 34° 54' VXLVII 2H 564 Cezare ja Filipi Caesarea Ph ilipp i/B an yâs latinski /ara bs ki zg odovinsko nase lje HAz ija Siri ja 33° 15' S 35° 42' VXLVII 2H 565 Ch agoški jarek Ch agos Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 7° 05' J73° 31' VXXVI 4I 566 Ch agoško -laka divs ka plano taCh agos -L acc adive Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 2° 24' S 73° 59' VXX 3I 567 Ch agoško -laka divs ki hrbetCh agos -L acc adive Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 2° 13' J73° 34' VXXVI 4I 568 Ch ainin pre lom Ch ain Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 1° 49' J 17° 03' ZXXIV 4F 569 Ch allen ger jev pre lomCh allen ger Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 36° 09' J 89° 14' ZXXIII 5C, 5D 570 Ch allen ger jeva globelCh allen ger Dee p an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 11° 19' S142° 12' VXXI 3K 571 Ch allen ger jeva plano taCh allen ger Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Tas mano vo mor je39° 57' J169° 24' VXXVII 5L 572 Ch ar leso v r t Cape Ch ar les an gleški obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države52° 13' S 55° 38' ZIII 2E Am erike 573 Ch ath ams ki o toki Ch ath am Islan ds/Wh areka uri an gleški /m aorski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 43° 54' J176° 29' ZVII 5A 574 Ch ath ams ki pra g Ch ath am Rise an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 43° 36' J179° 56' ZXXII 5A 575 Ch esa pea ški zaliv Ch esa peake Bay an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 37° 36' S 76° 05' ZXVII 2D 576 Ch idleyjev r t Cape Ch idley an gleški obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 60° 29' S 64° 39' ZII 1D 577 Ch ie ms ko jezero Ch ie ms ee ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Nemč ija 47° 53' S 12° 28' VXXIX 1B 578 Cimljansko zajezitv eno Cimljanskoe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 48° 01' S 42° 57' VXIX 2H jezero 579 Ciper Kýp ros /Kıb rıs grški /tu rški otoška re lie fna o blika JAz ija Ciper 35° 03' S 33° 22' VIV 2H 580 Ciper Kýp ros /Kıb rıs grški /tu rški država JAz ija Ciper 35° 03' S 33° 22' VXXXIV 2H 581 Cirena jka Bar qah/B er qa/Cy renai ca ara bs ki /b er berski /latinski zg odovinska up ra vna eno taHAfrika Libija 31° 01' S 22° 12' VXLVII 2G 582 Cis jor dani ja Cis jor dan an gleški zg odovinska up ra vna eno taHAz ija Pales tina /Iz rae l31° 59' S 35° 17' VXLVII 2H 583 Clarie jina o bala Côte Claire fran coski nara vna pokra jina IAntark tika x 66° 34' J137° 45' VXLII 6K 584 Clariono v pre lom Clari ón Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 17° 25' S130° 12' ZXVI 3B 585 Clipp er tono v o tok Île Clipp er ton fran coski otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Fran cija 10° 18' S109° 13' ZII 3C 586 Clipp er tonski pre lomClipp er ton Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 8° 03' S124° 05' ZXVI 3B 587 Cmu rek Mu re ck ne mš ki nase lje KEv ro pa Avstri ja 46° 42' S 15° 46' VXLIV 1B 588 Coa ts ova dežela Coa ts Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 77° 20' J 22° 58' ZXXXIX 6F 589 Cobb ova gora Cobb Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 46° 45' S130° 47' ZXVI 2B 590 Colv illov hrbet Colv ille Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 30° 01' J179° 58' ZXXII 4A, 5A 591 Conra dov pra g Conra d Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 53° 30' J40° 41' VXXV 5H 592 Cons tan tine Qus an ṭīna h ara bs ki nase lje CAfrika Alž iri ja 36° 22' S 6° 37' VXXXIV 2G 593 Cooko v pre liv Cook Strai t/R auka wa an gleški /m aorski morski hidroni m ITihi o cean Tas mano vo mor je41° 15' J174° 30' VXXVII 5L 594 Cooko va ledena policaCook Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean x 68° 33' J152° 37' VXXVII 6L 595 Cooko vi o toki Cook Islan ds an gleški /m aorski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 16° 30' J161° 31' ZVII 4A 596 Cooko vi o toki Cook Islan ds/Kū ki 'Ā irani an gleški /m aorski up ra vna eno ta IOc eani ja Nova Zelan dija 16° 30' J161° 31' ZXXXVII 4A 93 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 597 Cro zetov hrbet Cro zet Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean /x 45° 09' J44° 37' VXXV 5H Antark tični o cean 598 Cro zetova ko tlina Cro zet Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 40° 02' J59° 59' VXXVI 5I 599 Cro zetovi o toki Îles Cro zet fran coski otoška re lie fna o blika IAfrika Fran cija 46° 19' J51° 04' VX 5H 600 Cumb er lan ds ka plano taCumb er lan d Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države36° 35' S 84° 12' ZII 2D Am erike 601 Cuš ima Tsush ima japonski otoška re lie fna o blika EAz ija Japonska 34° 24' S129° 20' VVI 2K 602 Cuš ims ki pre liv Tsush ima-kaik yō japonski morski hidroni m ITihi o cean Japonsko mor je/33° 55' S129° 28' VXXI 2K Vzh odnoki tajs ko mor je 603 Cuv ier jeva ko tlina Cuv ier Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 22° 00' J111° 00' VXXVI 4J 604 Cuv ier jeva plano ta Cuv ier Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 24° 00' J108° 00' VXXVI 4J 605 Čad Tch ad/Tshād fran coski /ara bs ki država EAfrika Čad 15° 00' S 18° 36' VXXXIV 3G 606 Čads ka ko tlina Bassin du Tch ad/Ch ad Basin fran coski /an gleški ko penska re lie fna o blika IAfrika Čad/K amer un/ 18° 04' S 16° 44' VIV 3G Nigeri ja/N iger 607 Čads ko jezero Lac Tch ad/L ake Ch ad/B ahr as Salam fran coski /an gleški / ko penski hidroni m IAfrika Čad/K amer un/ 13° 18' S 13° 56' VXIX 3G ara bs ki Nigeri ja/N iger 608 Čajd ams ka ko tlina Chá idámù Pè ndì ki tajs ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Kitajs ka 37° 13' S 93° 46' VV 2J 609 Čani js ko jezero ozero Čan y rus ki ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 54° 50' S 77° 38' VXX 2I 610 Čaunski zaliv Čaunska ja gub a rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Vzh odnosi birsko 69° 16' S169° 46' VXXI 1L mor je 611 Čeboksari Čeboksar y/Šup aškar rus ki /čuv aški nase lje EEv ro pa Rus ija 56° 08' S 47° 15' VXXXIV 2H 612 Čeboksari js ko zajezitv eno Čeboksarskoe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 56° 19' S 46° 42' VXIX 2H jezero 613 Čečeni ja Čečni ja/N oxé iyéö rus ki /č ečenski up ra vna eno ta GEv ro pa Rus ija 43° 18' S 45° 49' VXLIII 2C 614 Čedad Cividale del Fri uli/C ividât italijanski /fu rlanski nase lje KEv ro pa Italija 46° 06' S 13° 26' VXLIV 1B 615 Čeljus kino v r t mys Čeljus kin rus ki obalna re lie fna o blika IAz ija Rus ija 77° 42' S104° 16' VV 1J 616 Čena j Ceṉṉ ai tamils ki nase lje EAz ija Indija 13° 04' S 80° 15' VXXXV 3I 617 Čens tohova Częstoch owa poljs ki nase lje FEv ro pa Poljs ka 50° 49' S 19° 07' VXLIV 1B 618 Čeri s vetega Petra in PavlaPene dos de Så o Pedro e Så o Paulo/por tug als ki otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Bra zilija 0° 55' S 29° 22' ZIII E3, F3 Arqu ipèlago de Så o Pedro e Så o Paulo 619 Černi gov Ch erni hiv ukra jinski nase lje CEv ro pa Ukra jina 51° 29' S 31° 18' VXXXIV 2H 620 Černo bil Ch orno byl' ukra jinski nase lje EEv ro pa Ukra jina 51° 16' S 30° 14' VXXXIV 2H 621 Čerski jevo goro vje hre bet Čersko go rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 65° 58' S142° 49' VVI 1K 622 Čer vin jan Cer vignano del Fri uli/Ç ar vignan italijanski /fu rlanski nase lje KEv ro pa Italija 45° 49' S 13° 20' VXLIV 1B 623 Češka Čechy češki zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Češka 49° 45' S 15° 25' VXLVII 2G 624 Češka Česko /Č esk á re publika češki država HEv ro pa Češka 49° 45' S 15° 25' VXXXIV 2G 625 Češke Budjejovice Česk è Budĕjovice češki nase lje FEv ro pa Češka 48° 58' S 14° 28' VXLIV 1B 626 Češki gozd Česk ý les /Böhm er wald češki /ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Češka /N emč ija/49° 14' S 13° 05' VIV 2G Avstri ja 627 Češko r ud ogor je Kruš nè hor y/E rzg ebir ge češki /ne mš ki ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Češka /N emč ija 50° 34' S 13° 14' VXIII 1B 628 Češko mora vs ka plano taČesko mora vs ká vrch ovina češki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Češka 49° 21' S 15° 40' VXIII 1B 629 Češkos lovaška Českos lovensko češki /slovaški zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Češka /Slovaška 49° 03' S 18° 05' VXLVII 2G 630 Čile Ch ile šp anski država FJuž na Am erika Čile 35° 41' J 71° 33' ZXXXVIII 4D, 5D 631 Čils ka ko tlina Ch ile Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 33° 00' J 80° 00' ZXXIII 5D 632 Čils ki pra g Ch ile Rise an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 40° 00' J 90° 00' ZXXIII 5C, 5D 94 633 Čimb oraso Ch imb ora zo šp anski ko penska re lie fna o blika FJuž na Am erika Ekvador 1° 28' J 78° 49' ZVIII 4D 634 Činsko hri bovje Ch in Hills an gleški ko penska re lie fna o blika IAz ija Mjan mar /Indija 22° 58' S 93° 30' VV 3J 635 Čjošs ki zaliv Čëšs ka ja gub a rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Baren ts ovo mor je67° 20' S 46° 28' VXIX 1H 636 Čo Oju Ch o Oyu/Zhuó'à oyǔu Shā n tibetanski /ki tajs ki ko penska re lie fna o blika EAz ija Kitajs ka 28° 06' S 86° 40' VV 3I 637 Črna gora Crna Gora srbs ki država IEv ro pa Črna gora 42° 46' S 19° 12' VXLIII 2B 638 Črna reka Sô ng Đà/Lǒx iān Jiāng vie tna ms ki /ki tajs ki ko penski hidroni m IAz ija Vie tna m/K itajs ka 21° 15' S105° 21' VXX 3J 639 Črna Tisa Ch orna Tys a ukra jinski ko penski hidroni m IEv ro pa Ukra jina 48° 04' S 24° 15' VXXIX 1C 640 Črna Volta Black Volta/V olta Noire /M oùh oun an gleški /fran coski / ko penski hidroni m IAfrika Bu rkina Faso / 8° 40' S 1° 00' ZXVIII 3F mosi js ki a li džulaški Slonoko šč ena obala/G ana 641 Črne gore Sw ar tb er g afrikanski ko penska re lie fna o blika IAfrika Juž na Afrika 33° 20' J22° 10' VX 5G 642 Črni Dri m Crn Dri m/D rini t i Zi make donski /alb anski ko penski hidroni m IEv ro pa Make doni ja/Alb ani ja42° 00' S 20° 22' VXXIX 2B 643 Črni gozd Schw ar zw ald ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 48° 15' S 8° 09' VIV 2G 644 Črni Kri š Cri şul Negru/F eke te-Kö rös ro mu nski /m adž arski ko penski hidroni m IEv ro pa Romu ni ja/M adž arska 46° 42' S 21° 16' VXXIX 1B 645 Črno mor je Čë rnoe more /Ch orne more /M area Nea gră/ rus ki /u kra jinski /ro mu nski /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je43° 13' S 34° 46' VXIX 2H Černo more /K ara deni z/Sh avi zghv a bolg arski /tu rški /g ruz ijs ki 646 Črno vice Ch erni vts i ukra jinski nase lje KEv ro pa Ukra jina 48° 18' S 25° 56' VXLIV 1C 647 Čuds ko jezero Čuds koe o zero /P ei ps i jä rv rus ki /es tonski ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija/Estoni ja 58° 39' S 27° 28' VXIX 2G 648 Ču ko ts ka plano ta Chu kch i Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean x 78° 02' S164° 55' ZXVI 1A 649 Ču ko ts ki polotok Ču ko ts ki j polu os tro v/Ču ko tka rus ki obalna re lie fna o blika IAz ija Rus ija 65° 44' S174° 02' ZI 1A 650 Ču ko ts ki pra g Chu kch i Rise rus ki podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Ču ko ts ko mor je75° 20' S167° 17' ZXVI 1A 651 Ču ko ts ko a vtono mno okro žjeČu ko ts ki j a vtono mnyj okr ug rus ki up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 66° 19' S171° 03' VXXXVI 1L 652 Ču ko ts ko mor je Ču ko ts koe more /Chu kch i Sea rus ki /an gleški morski hidroni m IArk tični o cean Ču ko ts ko mor je69° 38' S171° 07' ZXVI 1A 653 Da Nan g Đà NÄ ng vie tna ms ki nase lje DAz ija Vie tna m 16° 04' S108° 14' VXXXV 3J 654 Dadra in Nagar HaveliDād rā ane Nagar Havelī/Dād rā a ur Nagar havelīgudž ars ts ki /h in dijs ki up ra vna eno ta IAz ija Indija 20° 12' S 73° 00' VXXXV 3I 655 Dahomej Dahomey fran coski zg odovinska up ra vna eno taFAfrika Benin 9° 39' S 2° 19' VXLVII 3G 656 Dahran aẓ-Ẓ ahrān ara bs ki nase lje GAz ija Saud ova Ara bija26° 18' S 50° 08' VXXXIV 3H 657 Daka Ḍhā kā ben gals ki nase lje EAz ija Ban gladeš 23° 44' S 90° 24' VXXXV 3J 658 Daljni vzh od Far Eas t/Extrêm e-O rien t/Yuǐ n dō ng an gleški /fran coski / nara vna pokra jina IAz ija Rus ija/M on golija/28° 21' S107° 24' VXXXV 3J ki tajs ki Kitajs ka /S everna Kore ja/Juž na Kore ja/ Japonska /V ie tna m/ Laos /K amb odž a/ Tajs ka /Mjan mar / Malezija/S in gapu r/ Indone zija/Vzh odni Timor /B rune j/F ilipini 659 Daman in Diu Daman a ur Dīv gudž ara ts ki up ra vna eno ta IAz ija Indija 20° 25' S 72° 52' VXXXV 3I 660 Damask Dimas hq/Al Shām ara bs ki nase lje EAz ija Siri ja 33° 31' S 36° 19' VXLIV 2C 661 Damp ier jev pre liv Selat Damp ier /D amp ier Strai t in done zijs ki /an gleški morski hidroni m ITihi o cean Bis mar cko vo mor je/5° 38' J148° 12' VXXVII 4K Salomono vo mor je 662 Danaki l Denke l/D anaki l Deser t afarski /an gleški ko penska re lie fna o blika EAfrika Etio pija/E ri tre ja/13° 00' S 41° 00' VIV 3H Dž ibuti 663 Danin pre lom Dana Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 12° 27' J 95° 54' ZXXIII 4C 664 Danska Dan mark danski država HEv ro pa Danska 56° 11' S 9° 18' VXXXIV 2G 665 Danski pre liv Dan markss træd et/G rænlan dssu nd danski /is lan ds ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 66° 30' S 26° 35' ZXVIII 1F 666 Dar dane le Çanakka le Boğazı/H elles pon tos tu rški /g rški morski hidroni m GAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je40° 15' S 26° 30' VXXIX 2C 667 Dar fu r Dā r Fū r ara bs ki up ra vna eno ta EAfrika Sud an 13° 07' S 24° 28' VXXXIV 3G 668 Darienski zaliv Golfo de Dari èn šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 8° 13' S 76° 51' ZXVII 3D 95 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 669 Darn lyjev r t Cape Darn ley an gleški obalna re lie fna o blika IAntark tika x 67° 50' J69° 39' VXI 6I 670 Dar tov r t Cape Dar t an gleški obalna re lie fna o blika IAntark tika x 74° 40' J135° 28' ZVII 6B 671 Dar wino vo goro vje Cor dillera Dar win šp anski ko penska re lie fna o blika IJuž na Am erika Čile 54° 39' J 69° 41' ZVIII 5D 672 Daulagiri Dh aulāg ir ī hin dijs ki ko penska re lie fna o blika EAz ija Nepal 28° 42' S 83° 30' VV 3I 673 Davajs ki zaliv Davao Gulf an gleški morski hidroni m ITihi o cean Filipinsko mor je 6° 35' S125° 49' VXXI 3K 674 Daviso v pre liv Davis Strai t/D aviss træd et an gleški /d anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 66° 27' S 57° 35' ZXVIII 1E 675 Daviso vo mor je Davis Sea an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Daviso vo mor je 63° 27' J94° 28' VXXVI 6J 676 Dečani Deéan /D ečani alb anski /s rbs ki nase lje CEv ro pa Koso vo 42° 32' S 20° 17' VXLIV 2B 677 Dekan Decc an /D aks hin an gleški /h in dijs ki nara vna pokra jina GAz ija Indija 20° 48' S 78° 53' VXXXV 3I 678 Delfi Dh elfoí grški zg odovinsko nase lje HEv ro pa Grčija 38° 29' S 22° 29' VLI 1B 679 Delos Dílos grški otoška re lie fna o blika GEv ro pa Grčija 37° 24' S 25° 16' VXV 2B 680 Demaven d Qolleh-y e Damāv an d iranski ko penska re lie fna o blika CAz ija Iran 35° 57' S 52° 07' VIV 2H 681 Demerarska plano taDemerara Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 8° 00' S 54° 00' ZXVIII 3E 682 Demerarski ra vnik Demerara Abyss al Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 9° 38' S 50° 52' ZXVIII 3E 683 Den mano v ledenik Den man Glacier an gleški ko penski hidroni m IAntark tika x 66° 11' J99° 18' VXXVI 6J 684 D'E ntre cas tea ux evi o toki D'E ntre cas tea ux Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Papu anska Nova9° 38' J150° 42' VXII 4L Gv ine ja 685 Derna Darna h ara bs ki nase lje CAfrika Libija 32° 46' S 22° 38' VXXXIV 2G 686 Deviški o toki Zd ruž eni h Vir gin Islan ds o f th e Uni ted States / an gleški up ra vna eno ta ISre dnja Am erika Zd ruž ene države18° 03' S 64° 48' ZXXXII 3D držav Uni ted States Vir gin Islan ds Am erike 687 Deviški pre hod Vir gin Passa ge an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 18° 19' S 65° 09' ZXXVIII 1C, 2C 688 Deviško o točje Vir gin Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Zd ruž ene države18° 22' S 64° 39' ZII 3D Am erike /Zd ruž eno kra ljes tv o 689 Dežela Ed ith Ronne Ed ith Ronne Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 83° 30' J 59° 58' ZXXXIX 6E 690 Dežela Fran ca Jožefazemlja Fran ca-Iosi fa rus ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 80° 38' S 56° 32' VIV 1H 691 Dežela Knud a Knud Ras muss en Lan d danski nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 79° 05' S 59° 03' ZXXXIII 1E Ras muss ena 692 Dežela kra lja Fri derika IX.Kon g Fre derik IX Lan d danski nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 66° 30' S 49° 34' ZXXXIII 1E 693 Dežela kra lja Fri derika VIII.Kon g Fre derik VIII Lan d danski nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 78° 24' S 28° 29' ZXXXIII 1E, 1F 694 Dežela kra lja Kris tijana IX.Kon g Ch ris tian IX Lan d danski nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 67° 47' S 36° 50' ZXXXIII 1E 695 Dežela kra lja Kris tijana X.Kon g Ch ris tian X Lan d danski nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 73° 54' S 30° 24' ZXXXIII 1E, 1F 696 Dežela kra lja ViljemaKon g Wilh elm Lan d danski nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 75° 10' S 25° 17' ZXXXIII 1F 697 Dežela kra ljice Maud Dronnin g Maud Lan d nor veški nara vna pokra jina IAntark tika x 73° 52' J20° 05' VXL 6G 698 Dežela kronske ga prin caKron prins Ch ris tian Lan d nor veški nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 81° 13' S 15° 39' ZXXXIII 1F Kris tijana 699 Dežela Marie By rd Marie By rd Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 77° 08' J126° 30' ZXXXVII 6B 700 Dežela Mylius a Eri chs ena Mylius Eri chs en Lan d danski nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 81° 31' S 22° 49' ZXXXIII 1F 701 Dežela prin cese ElizabetePrin cess Elizabeth Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 70° 24' J80° 40' VXLI 6I 702 Dežela Viljema II. Wilh elm-II-L an d/W ilh elm II Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 67° 59' J90° 26' VXLI 6I, 6J 703 Dežnjovov r t mys Dežnëv a rus ki obalna re lie fna o blika IAz ija Rus ija 66° 01' S169° 44' ZI 1A 704 Dia man tinin pre lom Dia man tina Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 35° 47' J105° 02' VXXVI 5J 705 Dia man tinina globelDia man tina Dee p an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 33° 25' J101° 19' VXXVI 5J 706 Dickinso va gora Dickins Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 54° 30' S136° 59' ZXVI 2B 96 707 Didima Didym a grški zg odovinsko nase lje EAz ija Tu rčija 37° 23' S 27° 15' VLI 2B 708 Dinarsko goro vje Dinarsko gor je/D inarske planine /Alp ethrvaški /s rbs ki /alb anski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Hrvaška /B osna 43° 29' S 17° 39' VIV 2G Dinari de in Her cegovina / Črna gora /S rbija/ Koso vo/Alb ani ja 709 Divja o bala Wild Coas t an gleški nara vna pokra jina IAfrika Juž na Afrika 32° 17' J28° 53' VXL 5G, 5H 710 Dixono v pre liv Dixon Entran ce an gleški morski hidroni m ITihi o cean x 54° 21' S132° 20' ZXVI 2B 711 Dne per Dne pr/D njapro /D ni pro rus ki /b elor us ki /u kra jinski ko penski hidroni m GEv ro pa Rus ija/B elor us ija/46° 30' S 32° 17' VXIX 2H Ukra jina 712 Dne pro dz er žinsko Dni pro dz er zhy ns 'ke vodosk hovyshch eukra jinski ko penski hidroni m IEv ro pa Ukra jina 48° 44' S 34° 16' VXIX 2H zajezitv eno jezero 713 Dne pro petro vs k Dni pro petro vs'k ukra jinski nase lje GEv ro pa Ukra jina 48° 28' S 35° 01' VXLIV 2C 714 Dne prski liman Dni pro vs'kyy lym an ukra jinski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Črno mor je 46° 33' S 31° 57' VXXIX 1C 715 Dnes ter Dnis ter /N is tru ukra jinski /m old avs ki ko penski hidroni m GEv ro pa Ukra jina /M old avija46° 18' S 30° 16' VXIX 2G 716 Dnes trski liman Dnis tro vs'kyy lym an ukra jinski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Črno mor je 46° 14' S 30° 21' VXXIX 1C 717 Dobra č Villach er Alp e/D obra tsch ne mš ki ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Avstri ja 46° 36' S 13° 40' VXIV 1C 718 Dobrudž a Dobro gea /D obrudž a ro mu nski /b olg arski nara vna pokra jina CEv ro pa Romu ni ja/B olg ari ja44° 42' S 28° 27' VXLIII 1B, 2B 719 Dobrudž a Dobro gea /D obrudž a/D obruc a ro mu nski /b olg arski /tu rški zg odovinska pokra jina CEv ro pa Romu ni ja/B olg ari ja44° 42' S 28° 27' VXLVII 2G 720 Dodekane z Dodek ánisa grški zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Grčija 36° 09' S 27° 23' VXLVII 2G 721 Dodekane z Dodek ánisa grški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 36° 09' S 27° 23' VXV 2C 722 Dodona Dodó ni grški zg odovinsko nase lje FEv ro pa Grčija 39° 33' S 20° 47' VXLVII 2G 723 Dofine ja Dauph in è fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 44° 51' S 5° 19' VXLIII 2A 724 Dofine ja Dauph in è fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 44° 51' S 5° 19' VXLVII 2G 725 Dofine js ke Alp e Alp es du Dauph in è/Alp es Dauph in èes fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 45° 00' S 6° 19' VXIV 2A 726 Dogg erska plitv ina Dogg er Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Severno mor je 54° 57' S 3° 00' VXIX 2G 727 Doha ad-D awḥ a/ad-D auḥ a ara bs ki nase lje CAz ija Katar 25° 17' S 51° 32' VXXXIV 3H 728 Dojransko jezero Dojransko e zero /Lím ni Doïráni make donski /g rški ko penski hidroni m IEv ro pa Make doni ja/G rčija41° 13' S 22° 45' VXXIX 2B, 2C 729 Dolina Aos te Valle d'A os ta/V allè e d'A os te italijanski /fran coski up ra vna eno ta IEv ro pa Italija 45° 44' S 7° 27' VXLIII 1A 730 Dolina kra ljev Wādī a l-Mulū k ara bs ki zg odovinska pokra jina IAfrika Eg ipt 25° 44' S 32° 36' VXLVII 3G, 3H 731 Dolina s mrti Dea th Valley an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države36° 32' S116° 56' ZII 2C Am erike 732 Dolina templjev Valle dei Templi italijanski zg odovinska pokra jina IEv ro pa Italija 37° 17' S 13° 36' VXLVII 2G 733 Dominika Domini ca an gleški država FSre dnja Am erika Dominika 15° 25' S 61° 20' ZXXXII 3D 734 Dominikanska re publika República Domini cana šp anski država ISre dnja Am erika Dominikanska 19° 00' S 70° 22' ZXXXII 3D re publika 735 Domini ški pre liv Domini ca Passa ge/C ana l de la Domini qu e an gleški /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 15° 44' S 61° 26' ZXXVIII 2C 736 Dona va Dona u/Du na j/Du na /Du na v/Du nărea /Du na y ne mš ki /slovaški / ko penski hidroni m KEv ro pa x 45° 09' S 29° 46' VXIX 2G madž arski /h rvaški / srbs ki /b olg arski / ro mu nski /u kra jinski 737 Dona vina delta Delta Du nării /D el'ta Du na yu ro mu nski /u kra jinski obalna re lie fna o blika IEv ro pa Romu ni ja/U kra jina 45° 11' S 29° 22' VXIII 2C 738 Done c Sivers 'kyy Done ts'/S everski j Done c ukra jinski /rus ki ko penski hidroni m EEv ro pa Ukra jina /Rus ija 47° 36' S 40° 54' VXIX 2H 739 Done ck Done ts'k ukra jinski nase lje EEv ro pa Ukra jina 48° 00' S 37° 48' VXLIV 1C 740 Done gals ki zaliv Done gal Bay/Bá Dhú n na n Gall an gleški /irski gels ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 54° 27' S 8° 47' ZXXIX 1A 741 Done ški bazen Done ts kyy base yn/D one cki j basse jn ukra jinski /rus ki nara vna pokra jina IEv ro pa Ukra jina 47° 49' S 38° 29' VXXXIV 2H 742 Done ško višavje Done cki j kr jaž rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Ukra jina /Rus ija 48° 16' S 38° 29' VIV 2H 743 Don gola Du nqulā ara bs ki zg odovinska up ra vna eno taCAfrika Sud an 18° 13' S 30° 45' VXLVII 3G, 3H 744 Don gola Du nqulā ara bs ki nase lje CAfrika Sud an 19° 10' S 30° 28' VXXXIV 3H 97 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 745 Donsko višavje Donska ja grjada rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 49° 12' S 41° 58' VIV 2H 746 Dor don ja Dor dogne fran coski ko penski hidroni m HEv ro pa Fran cija 45° 03' S 0° 36' ZXIX 2G 747 Dovrska vra ta Strai ts o f Dover /P as -d e-C alais an gleški /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Roka vs ki pre liv 51° 01' S 1° 34' VXIX 2G 748 Dra č Du rr ës alb anski nase lje CEv ro pa Alb ani ja 41° 19' S 19° 27' VXLIV 2B 749 Drako v pre liv Pasa je de Drake /D rake Passa ge šp anski /an gleški morski hidroni m ITihi o cean /x 58° 51' J 64° 38' ZXXIII 5D, 6D Atlan ts ki o cean 750 Dra ški zaliv Gjiri i Du rr ës it alb anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Jadransko mor je41° 15' S 19° 28' VXXIX 2B 751 Dri m Drini alb anski ko penski hidroni m CEv ro pa Alb ani ja 41° 45' S 19° 34' VXIX 2G 752 Dri ms ki zaliv Gjiri i Drini t alb anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Jadransko mor je41° 43' S 19° 29' VXXIX 2B 753 Družb eno o točje Îles de la Sociètè/A rch ipel de la Sociètè/fran coski /m aorski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Fran cija 17° 15' J150° 59' ZVII 4A Tōtaie te mā 754 Du Toi tov pre lom DuT oi t Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 49° 01' J28° 00' VXXV 5G, 5H 755 Dub aj Dub ayy ara bs ki nase lje EAz ija Zd ruž eni ara bs ki 25° 00' S 55° 20' VXXXIV 3H emira ti 756 Dub aj Dub ayy ara bs ki up ra vna eno ta EAz ija Zd ruž eni ara bs ki 25° 16' S 55° 19' VXXXIV 3H emira ti 757 Dufko va o bala Dufek Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 84° 35' J178° 48' VXLII 6L 758 Du ke ls ki pre laz Przelęcz Du kie ls ka /Du kliansk y pries my kpoljs ki /slovaški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Poljs ka /Slovaška 49° 25' S 21° 42' VXIII 1C 759 Du na j Wien ne mš ki nase lje KEv ro pa Avstri ja 48° 13' S 16° 22' VXLIV 1B 760 Du na js ka ko tlina Wiener Becken ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja 48° 11' S 16° 47' VXIII 1B 761 Du na js ki gozd Wiener wald ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja 48° 08' S 16° 06' VXIII 1B 762 Du na js ko Novo mes toWiener Neustadt ne mš ki nase lje IEv ro pa Avstri ja 47° 49' S 16° 15' VXLIV 1B 763 D'U rvillovo mor je Dum on t D'U rville Sea an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean D'U rvillovo mor je62° 35' J138° 53' VXXVII 6K 764 Dv inski zaliv Dv inska ja gub a rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Belo mor je 65° 01' S 39° 03' VXIX 1H 765 Dž akar ta Jakar ta in done zijs ki nase lje FAz ija Indone zija 6° 10' J106° 50' VXLI 4J 766 Dž alalabad Jalālābād/Ǧ alālko ť iranski /p aštu nski nase lje EAz ija Afg anis tan 34° 26' S 70° 27' VXXXV 2I 767 Dž amu Jammū hin dijs ki nase lje EAz ija Indija 32° 42' S 74° 52' VXXXV 2I 768 Dž amu in Kašm ir Jammū a ur Kaśmīr/J ammū te Kaśmīr/hin dijs ki /ka šm irski /up ra vna eno ta IAz ija Indija 33° 46' S 76° 34' VXXXV 2I Jammū wa Kaśmīr urdujs ki 769 Dž enin Ǧan īn ara bs ki nase lje EAz ija Iz rae l 32° 28' S 35° 18' VXLIV 2C 770 Dž er ba Ǧir ba ara bs ki otoška re lie fna o blika EAfrika Tu ni zija 33° 47' S 10° 53' VIV 2G 771 Dž er dap Đer daps ka k lis ura /P or ţille de Fier srbs ki /ro mu nski ko penska re lie fna o blika GEv ro pa Srbija/R omu ni ja44° 40' S 22° 32' VXIII 2C 772 Dž ibuti Djibouti/Jībūtī/J abuuti/G abuuti fran coski /ara bs ki /država FAfrika Dž ibuti 11° 47' S 42° 33' VXXXIV 3H somals ki /afarski 773 Dž ibuti Djibouti/Jībūtī fran coski /ara bs ki nase lje FAfrika Dž ibuti 11° 36' S 43° 09' VXXXIV 3H 774 Dž ida Jidd a/Ǧ idd a ara bs ki nase lje EAz ija Saud ova Ara bija21° 29' S 39° 11' VXXXIV 3H 775 Džub a Webi Jubb a somals ki ko penski hidroni m EAfrika Somalija 0° 15' J42° 38' VXIX 3H 776 Džub a Jub a ara bs ki nase lje EAfrika Juž ni Sud an 4° 51' S 31° 35' VXXXIV 3H 777 Džu ngari ja Zhə ngá'ě r/J on ggh ar ki tajs ki /ujgu rski nara vna pokra jina CAz ija Kitajs ka 45° 05' S 87° 48' VXXXV 2I 778 Džu ngarska vra ta Ālā Shā nk ǔu/Ž oņg ar ķaķp as y ki tajs ki /kir giški ko penska re lie fna o blika IAz ija Kitajs ka /K azahstan 45° 12' S 82° 34' VV 2I 779 Eauri piški hrbet Eauri pik Rise an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 2° 59' S141° 58' VXXI 3K 780 Eb ro va delta Delta del Eb ro /D elta de l'Eb re šp anski /ka talonski obalna re lie fna o blika IEv ro pa Šp ani ja 40° 43' S 0° 44' VXIII 2A 781 Ed esa Éd essa /V odena grški /m ake donski nase lje EEv ro pa Grčija 40° 48' S 22° 03' VXLIV 2B 782 Edfu Idfū ara bs ki zg odovinsko nase lje CAfrika Eg ipt 24° 59' S 32° 52' VXLVII 3H 98 783 Ed in bu rg Ed in bu rgh/Dù n Èideann an gleški /š ko ts ki gels ki nase lje FEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o55° 57' S 3° 11' ZXXXIII 2F 784 Ed re mits ki zaliv Ed re mit Kö rfezi tu rški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 39° 29' S 26° 42' VXXX 1C 785 Edv ar dovo jezero Lake Edw ar d/L ake Rutan zige/Edw ar d Ny an zaan gleški /sv ahilijs ki ko penski hidroni m IAfrika Vzh odni Kon go/ 0° 23' J29° 36' VXXV 4G Ug an da 786 Efez Eph esos grški /tu rški zg odovinsko nase lje HAz ija Tu rčija 37° 56' S 27° 21' VLI 2B 787 Eg ads ki o toki Is ole Eg adi italijanski otoška re lie fna o blika IEv ro pa Italija 37° 58' S 12° 13' VIV 2G 788 Eg ejs ki o toki Nisi á Aigaíou/Eg e Ad alar ı grški /tu rški otoška re lie fna o blika IEv ro pa Grčija/Tu rčija 37° 54' S 25° 33' VIV 2G 789 Eg ejs ko mor je Eg eo pèlagos /Eg e Deni zi grški /tu rški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je38° 54' S 25° 19' VXIX 2G 790 Eg eri jin pre lom Eg eria Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 19° 59' J66° 48' VXXVI 4I 791 Eg ina Aíg ina grški nase lje EEv ro pa Grčija 37° 45' S 23° 26' VXLIV 2C 792 Eg ina Aíg ina grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 37° 44' S 23° 30' VXV 2B 793 Eg ipt Ancien t Egypt ara bs ki zg odovinska up ra vna eno taGAfrika /Az ijaEg ipt 26° 42' S 29° 46' VXLVII 3G 794 Eg ipt Mişr ara bs ki država GAfrika /Az ijaEg ipt 26° 42' S 29° 46' VXXXIV 3G 795 Eights ova o bala Eights Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 73° 26' J 94° 52' ZXXXVIII 6C, 6D 796 Eilat Elat hebre js ki nase lje CAz ija Iz rae l 29° 33' S 34° 57' VXXXIV 3H 797 Ekvador Ecu ador šp anski država FJuž na Am erika Ekvador 1° 48' J 78° 11' ZXXXVIII 4D 798 Ekvatoria lna Afrika Equ atoria l Afri ca/Afri qu e èqu atoria le an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAfrika x 0° 01' S 22° 37' VXXXIV 3G, 3H 799 Ekvatoria lna Gv ine jaGu inea Ecu atoria l šp anski država IAfrika Ekvatoria lna Gv ine ja1° 33' S 10° 32' VXXXIV 3G 800 Ekvatorsko o točje Line Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Kiri bati/Zd ruž ene 0° 00' S156° 02' ZVII 4A države Am erike 801 El Alamein al-ʿAlamain /Al `Alamayn ara bs ki nase lje CAfrika Eg ipt 30° 50' S 28° 57' VXXXIV 2G 802 El Bei da al-B ai ḍāʾ ara bs ki nase lje CAfrika Libija 32° 46' S 21° 45' VXXXIV 2G 803 El Fašer al-Fāsch ir ara bs ki nase lje EAfrika Sud an 13° 38' S 25° 21' VXXXIV 3G 804 El Kef al-Kāf ara bs ki nase lje CAfrika Tu ni zija 36° 11' S 8° 42' VXXXIV 2G 805 El Mans ura al-M an ṣū ra ara bs ki nase lje EAfrika Eg ipt 31° 02' S 31° 23' VXLIV 2C 806 El Ob ei d al-Ub ayy iḍ ara bs ki nase lje CAfrika Sud an 13° 11' S 30° 13' VXXXIV 3H 807 Elam ELAM/Elamû/Hūjiya/Aylam/Sus iana sum erski /aka ds ki /zg odovinska pokra jina CAz ija Iran /Irak 29° 21' S 51° 07' VXLVII 2H, 3H staro per zijs ki / staro grški /latinski 808 Elb asan Elb asani alb anski nase lje CEv ro pa Alb ani ja 41° 07' S 20° 05' VXLIV 2B 809 Elb rus El'b rus/M in gi Taw rus ki /kara čajs ko - ko penska re lie fna o blika DEv ro pa/Az ijaRus ija 43° 21' S 42° 26' VIV 2H balkarski 810 Elbu rs Res hteh-y e Kūhhā-y e Alb or z/Alb or z iranski ko penska re lie fna o blika GAz ija Iran 36° 03' S 51° 33' VIV 2H 811 Elevz ina Elefsína grški zg odovinsko nase lje EEv ro pa Grčija 38° 02' S 23° 32' VLI 2B 812 Elida Ilida/Ễlis no vogrški /staro grški zg odovinska pokra jina FEv ro pa Grčija 37° 53' S 21° 23' VLI 2B 813 Elizabetin r t mys Elizavety rus ki obalna re lie fna o blika IAz ija Rus ija 54° 25' S142° 42' VVI 2K 814 Elles mere Elles mere Islan d an gleški otoška re lie fna o blika GSeverna Am erika Kana da 79° 36' S 80° 19' ZII 1D 815 Ellsw or th ova deželaEllsw or th Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 75° 08' J 91° 33' ZXXXVIII 6C, 6D 816 Ellsw or th ovo goro vjeEllsw or th Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika IAntark tika x 78° 27' J 85° 12' ZVIII 6D 817 Eltanino v pre lom Eltanin Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 54° 40' J130° 25' ZXXII 5B 818 Em ilija - Roman ja Em ilia -R omagna italijanski up ra vna eno ta HEv ro pa Italija 44° 29' S 11° 01' VXLIII 2A, 2B 819 Emp eror jeve gore Emp eror Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 42° 14' S170° 24' VXXI 2L 820 Ender byjev ra vnik Ender by Abyss al Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean /x 60° 00' J39° 59' VXXV 5H Antark tični o cean 821 Ender byjeva deželaEnder by Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 70° 12' J51° 34' VXL 6H 822 Englis heva o bala Englis h Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 73° 29' J 72° 25' ZXXXVIII 6D 823 Ep idaver Ep idavros grški zg odovinsko nase lje HEv ro pa Grčija 37° 36' S 23° 05' VLI 2B 824 Ep ifani ja Ep iph aneia /Ḩ amāh grški /ara bs ki zg odovinsko nase lje HAz ija Siri ja 35° 08' S 36° 45' VXLVII 2H 99 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 825 Ep ir Íp iros /Ep iri grški /alb anski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Grčija/Alb ani ja 39° 49' S 20° 25' VLI 1A, 1B 826 Ep ir Íp iros grški up ra vna eno ta HEv ro pa Grčija 39° 31' S 20° 54' VXLIII 2B 827 Ere van Yere van /E re wan ar menski nase lje CAz ija Armeni ja 40° 11' S 44° 31' VXXXIV 2H 828 er g Šeš Erg Ch ech fran coski nara vna pokra jina BAfrika Alž iri ja/M ali/ 23° 35' S 5° 01' ZXXXIII 3F Mavre tani ja 829 Erie js ko jezero Lake Erie an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države42° 10' S 81° 18' ZXVII 2D Am erike /K ana da 830 Eriko v hrbet Eirik Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je58° 40' S 44° 00' ZXVIII 2E 831 Eriks Eri ce/E ryx italijanski /g rški zg odovinsko nase lje FEv ro pa Italija 38° 02' S 12° 35' VLI 1A 832 Eri man tos Erym an th os /Olonos grški ko penska re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 37° 59' S 21° 50' VXIII 2C 833 Eri tre ja ʾE rtrā/Iri trīyā tigrin js ki /ara bs ki država HAfrika Eri tre ja 15° 45' S 38° 14' VXXXIV 3H 834 Es kvilin Esqu ilino /Esqu ilin us italijanski /latinski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Italija 41° 54' S 12° 30' VXIII 2B 835 Estoni ja Ees ti es tonski država HEv ro pa Estoni ja 58° 36' S 25° 47' VXXXIV 2G 836 Estre madu ra Extre madu ra šp anski up ra vna eno ta FEv ro pa Šp ani ja 39° 12' S 6° 07' ZXLIII 2A 837 Etio pija Ītyōṙṙyā amh arski zg odovinska pokra jina HAfrika Etio pija 8° 39' S 40° 10' VXLVII 3H 838 Etio pija Ītyōṙṙyā amh arski država HAfrika Etio pija 8° 39' S 40° 10' VXXXIV 3H 839 Etio ps ko višavje Eth io pian Platea u/Eth io ph ian Highlan ds an gleški ko penska re lie fna o blika IAfrika Etio pija 10° 55' S 38° 40' VIV 3H 840 Etolija Aitolia grški up ra vna eno ta HEv ro pa Grčija 38° 36' S 21° 41' VXXXIV 2G 841 Etoška ko tan ja Etos ha Pan an gleški nara vna pokra jina IAfrika Namibija 18° 50' J16° 20' VXL 4G 842 Evb oja Eúb oia /Evv oía grški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 38° 33' S 23° 51' VXV 1B 843 Evb ojs ki zaliv Evv oïkos k ólp os grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 38° 43' S 23° 13' VXXX 1B 844 Ev en ško a vtono mno Ev enki js ki j a vtono mnyj okr ug/Ev edy rus ki /even ški up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 64° 41' S 98° 58' VXXXV 1J okro žje avtomody okr ug 845 Evfra t al-Fu rāt/F ira t ara bs ki /tu rški ko penski hidroni m GAz ija Irak /S iri ja/Tu rčija31° 00' S 47° 26' VXIX 2H 846 Ev ra zija Eu rasia /Eu rasie an gleški /fran coski celina HEv ro pa/Az ijax 44° 59' S 70° 03' VV 2I 847 Ev ra zijs ka ko tlina Eu rasia Basin /Eu rasian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean x 86° 15' S 68° 24' VXX 1I 848 Ev ra zijs ka plošč a Eu rasian Plate an gleški drug o IEv ro pa/Az ijax 52° 11' S 69° 54' VV 2I 849 Ev ri medon t Köp rüé ay/Eu rym edon tu rški /g rški ko penski hidroni m HAz ija Tu rčija 36° 50' S 31° 10' VXIX 2H 850 Ev ro pa Eu ro pe an gleški /fran coski celina HEv ro pa x 48° 45' S 18° 55' VIV 2G 851 Ev ro ps ka zv eza Eu ro pean Union an gleški up ra vna eno ta IEv ro pa x 48° 35' S 7° 45' VXLIII 1A, 1B 852 Ev ro tas Eu rótas /Iri grški ko penski hidroni m EEv ro pa Grčija 36° 48' S 22° 42' VXXIX 2B, 2C 853 Ew in gova gora Ew in g Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 23° 15' J 8° 16' VXXV 4G 854 Ey ro v polotok Ey re Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 33° 45' J135° 53' VXII 5K 855 Ey ro vo jezero Lake Ey re /K ati-tan da an gleški /abori dž inski ko penski hidroni m IOc eani ja Avstra lija 28° 26' J137° 18' VXXVII 4K 856 Fagu ibinsko jezero Lac Fagu ibine fran coski ko penski hidroni m IAfrika Mali 16° 45' S 3° 57' ZXVIII 3F 857 Fajstos Ph ais tós grški zg odovinsko nase lje EEv ro pa Grčija 35° 03' S 24° 49' VXLVII 2G 858 Fajum al-F ayyūm ara bs ki nase lje FAfrika Eg ipt 29° 19' S 30° 50' VXXXIV 3H 859 Falklan di Falklan d Islan ds/Islas Malv inas an gleški /šp anski otoška re lie fna o blika HJuž na Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o51° 49' J 59° 31' ZIX E5 860 Falklan di Falklan d Islan ds/Islas Malv inas an gleški /šp anski up ra vna eno ta HJuž na Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o51° 49' J 59° 31' ZXXXIX 5E 861 Falklan ds ka plano taFalklan d Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 51° 00' J 50° 00' ZXXIV 5E 862 Falklan ds ki pre liv Falklan d Sound an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 51° 41' J 59° 21' ZXXIV 5E 863 Famagusta Gazimağus a/M ağus a/Ammóchōstos tu rški /g rški nase lje CAz ija Ciper 35° 07' S 33° 56' VXLIV 2C 864 Famaguš ki zaliv Gazimağus a Kö rfezi/Kólp os Ammóchōstos tu rški /g rški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je35° 13' S 33° 59' VXXIX 2C 100 865 Fara dayev pre lom Fara day Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 49° 30' S 27° 30' ZXVIII 2E, 2F 866 Fara dayeve gore Fara day Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 49° 34' S 28° 48' ZXVIII 2F 867 Fara fra Qaşr a l-F ar āfira h ara bs ki nase lje CAfrika Eg ipt 27° 04' S 27° 58' VXXXIV 3G 868 Fara zansko o točje Jazā'ir Faras ān/Juzu r Farasan ara bs ki otoška re lie fna o blika IAz ija Saud ova Ara bija/16° 35' S 42° 03' VIV 3H Jemen 869 Fariso va gora Faris Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 54° 29' S147° 13' ZXVI 2B 870 Far quh arsko o točjeFar quh ar Gro up an gleški otoška re lie fna o blika IAfrika Sejš eli 10° 11' J51° 07' VX 4H 871 Feni cija Ph oin íke grški zg odovinska pokra jina HAz ija Libanon /S iri ja 34° 04' S 35° 56' VLI 2C 872 Fenikso vo o točje Ph oeni x Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Kiri bati 3° 45' J171° 27' ZVII 4A 873 Fer ganska dolina Far g'ona vodiys i/F er gana öröö nü/w odii uzb eški /kir giški / ko penska re lie fna o blika IAz ija Kir gizis tan / 40° 46' S 71° 29' VV 2I Far gh ona tadž iški Tadž ikis tan / Uzb ekis tan 874 Fer gansko goro vje Fer gana Ky rka Toos u kir giški ko penska re lie fna o blika IAz ija Kir gizis tan 41° 01' S 74° 00' VV 2I 875 Ferska plitv ina Faroe Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 60° 55' S 8° 40' ZXVIII 1F 876 Ferski o toki Fø ro yar /Fæ røerne ferski /d anski otoška re lie fna o blika IEv ro pa Danska 61° 53' S 6° 47' ZIII 1F 877 Ferski o toki Fø ro yar /Fæ røerne ferski /d anski up ra vna eno ta IEv ro pa Danska 61° 53' S 6° 47' ZXXXIII 1F 878 Fez Fās ara bs ki nase lje EAfrika Maroko 34° 03' S 4° 59' ZXXXIII 2F 879 Fezan Fizzā n/F ezz an ara bs ki /b er berski nara vna pokra jina EAfrika Libija 25° 24' S 13° 07' VXXXIV 3G 880 Fidž i Viti/F iji/F iji Islan ds fidž ijs ki /an gleški / otoška re lie fna o blika FOc eani ja Fidž i 17° 22' J178° 44' VXII 4L hin dijs ki fidž ijs ki 881 Fidž i Matani tu ko Viti/F iji fidž ijs ki /an gleški država FOc eani ja Fidž i 17° 22' J178° 44' VXLII 4L 882 Filch ner jeva ledena policaFilch ner Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Weddllovo mor je79° 03' J 39° 47' ZXXIV 6E 883 Filipi Ph ilipp oi /F ilipp oi no vogrški /staro grški zg odovinsko nase lje HEv ro pa Grčija 41° 01' S 24° 17' VLI 1B 884 Filipini Pilipinas /Ph ilipp ines pilipinski /an gleški država HAz ija Filipini 11° 56' S123° 28' VXXXVI 3K 885 Filipinska ko tlina Ph ilipp ine Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Filipinsko mor je15° 28' S130° 09' VXXI 3K 886 Filipinska plošč a Ph ilipp ine Plate an gleški drug o IAz ija x 18° 19' S134° 53' VVI 3K 887 Filipinski jarek Ph ilipp ine Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Filipinsko mor je 8° 55' S126° 58' VXXI 3K 888 Filipinsko mor je Ph ilipp ine Sea an gleški morski hidroni m ITihi o cean Filipinsko mor je19° 38' S134° 43' VXXI 3K 889 Filipinsko o točje Pilipinas /Ph ilipp ines /Ph ilipp ine Islan ds/pilipinski /an gleški otoška re lie fna o blika IAz ija Filipini 11° 50' S123° 28' VVI 3K Ph ilipp ine Arch ipelago 890 Finska Su omi/F in lan d finski /šv eds ki država HEv ro pa Finska 64° 59' S 27° 20' VXXXIV 1G 891 Finski zaliv Finski zaliv/Su omen lahti/F inska viken / rus ki /finski /šv eds ki /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 59° 51' S 26° 40' VXIX 1G, 2G Soo me laht es tonski 892 Finsko pojezer je Jä rvi-Su omi/Ins jöfin lan d finski /šv eds ki nara vna pokra jina IEv ro pa Finska 62° 21' S 27° 09' VXXXIV 1G, 1H 893 Firen ce Firen ze italijanski nase lje FEv ro pa Italija 43° 46' S 11° 15' VXXXIV 2G 894 Fiskene ška plitv ina Fisken æs Bank danski podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je63° 14' S 52° 02' ZXVIII 1E 895 Flams ka ko pa Flemis h Cap an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 47° 23' S 45° 03' ZXVIII 2E 896 Flan dri ja Flan dre /Vlaan deren fran coski /ni zozems ki nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija/B elg ija50° 57' S 3° 01' VXLIII 1A 897 Flin derso vo hri bovjeFlin ders Ran ges an gleški ko penska re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 30° 47' J138° 46' VXII 5K 898 Flore ško mor je Laut Flores in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Flore ško mor je 7° 57' J120° 57' VXXVII 4K 899 Flori ds ki pre liv Strai ts o f Flori da/Estre ch os de Flori da an gleški /šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 24° 13' S 80° 36' ZXVII 3D 900 Foka ja Ph okaia /F oéa grški /tu rški zg odovinsko nase lje HAz ija Tu rčija 38° 40' S 26° 45' VLI 1B 901 Foki da Ph ok íd a/Ph okis no vogrški /staro grški zg odovinska pokra jina EEv ro pa Grčija 38° 54' S 22° 15' VLI 1B 902 For moza For mosa por tug als ki zg odovinska up ra vna eno taFAz ija Tajv an 23° 49' S120° 54' VXLIX 3K 903 Fovea ux ov pre liv Fovea ux Strai t/T e Ara a Kiwa an gleški /m aorski morski hidroni m ITihi o cean Tas mano vo mor je46° 40' J168° 07' VXXVII 5L 904 Foxejev polotok Foxe Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 64° 46' S 76° 47' ZII 1D 905 Foxejev pre liv Foxe Ch anne l an gleški morski hidroni m IArk tični o cean x 64° 17' S 79° 27' ZXVII 1D 906 Foxejeva ko tlina Foxe Basin an gleški morski hidroni m IArk tični o cean x 66° 13' S 78° 12' ZXVII 1D 101 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 907 Fran cija Fran ce fran coski država HEv ro pa Fran cija 46° 47' S 3° 01' VXXXIV 2G 908 Fran coska Ekvatoria lna Afri qu e Équ atoria le fran éaise fran coski zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Gabon /Z ahodni 10° 00' S 18° 00' VXLVII 3G Afrika Kon go/Č ad/S re dnje- afri ška re publika 909 Fran coska Gv ajana Guy ane fran éaise fran coski up ra vna eno ta IJuž na Am erika Fran cija 3° 41' S 53° 03' ZXXXIII 3E 910 Fran coska juž na o zemljaTerres a ustra les e t an tar ctiqu es fran éaises fran coski up ra vna eno ta IAntark tika /Afrika x 49° 21' J69° 38' VXLI 5I 911 Fran coska Poline zijaPoly nès ie fran éaise fran coski up ra vna eno ta IOc eani ja Fran cija 19° 24' J142° 17' ZXXXVII 4B 912 Fran coska Severna Afrika Afri qu e fran éaise du Nor d fran coski zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Maroko /Alž iri ja/31° 33' S 2° 25' VXLVII 2G Tu ni zija 913 Fran coska SomalijaCôte fran éaise des Somalis fran coski zg odovinska up ra vna eno taKAfrika Dž ibuti 11° 42' S 42° 33' VXLVII 3H 914 Fran coska Zahodna Afrika Afri qu e Occ iden tale fran éaise fran coski zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Benin /Slonoko šč ena 17° 23' S 3° 01' ZXLVI 3F obala/Gv ine ja/M ali/ Mavre tani ja/N iger / Bu rkina Faso / Sene gal 915 Fran coski Kon go Con go fran éais fran coski zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Gabon /Z ahodni 0° 48' J15° 42' VL 4G Kon go/S re dnje- afri ška re publika 916 Fran cosko ni žavje Bass ure fran éaise fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 47° 41' S 0° 44' VIII 2F 917 Frank fu rt o b Majni Frank fu rt a m Main ne mš ki nase lje IEv ro pa Nemč ija 50° 07' S 8° 41' VXLIV 1B 918 Frank fu rt o b Od ri Frank fu rt an der Od er ne mš ki nase lje IEv ro pa Nemč ija 52° 21' S 14° 33' VXXXIV 2G 919 Franko vs ka Franken ne mš ki nara vna pokra jina HEv ro pa Nemč ija 49° 41' S 10° 28' VXLIII 1A, 1B 920 Franko vs ka Franken ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Nemč ija 49° 41' S 10° 28' VXLVII 2G 921 Franko vs ka Ju ra Fränkis ch e Alb/F rankena lb/F ränkis ch er Ju ra ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 49° 02' S 11° 21' VXIII 1B 922 Franko vs ki gozd Franken wald ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 50° 26' S 11° 27' VXIII 1B 923 Fraser jev o tok Fraser Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 25° 15' J153° 09' VXII 4L 924 Fre deriks hçbs ka plitv ina Fre deriks hçb Bank danski podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je62° 15' S 50° 42' ZXVIII 1E 925 Fri gija Ph ryg ia grški zg odovinska pokra jina HAz ija Tu rčija 38° 33' S 29° 49' VLI 1C 926 Fri zija Fries lan d ne mš ki /ni zozems ki nara vna pokra jina HEv ro pa Nemč ija/N izozems ka 53° 15' S 6° 14' VXLIII 1A 927 Fri zija Fries lan d ni zozems ki /fri zijs ki up ra vna eno ta HEv ro pa Nemč ija/N izozems ka 53° 04' S 5° 52' VXLIII 1A 928 Fri zijs ki o toki Friesis ch e Inse ln/W add enei lan den / ne mš ki /ni zozems ki / otoška re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija/ 53° 29' S 6° 15' VIV 2G Fries ch e Eilan den /V adehavsø er danski Nizozems ka /D anska 929 Fro bis her jev zaliv Fro bis her Bay an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je62° 34' S 65° 55' ZXVII 1D 930 Fro mejevo jezero Lake Fro me an gleški ko penski hidroni m IOc eani ja Avstra lija 30° 44' J139° 49' VXXVII 5K 931 Ftio tida Fth iótida grški zg odovinska up ra vna eno taEEv ro pa Grčija 38° 54' S 22° 22' VXLVII 2G 932 Fu rlani ja Fri uli/F ri ûl italijanski /fu rlanski nara vna pokra jina JEv ro pa Italija 45° 58' S 13° 01' VXLIII 1B 933 Fu rlani ja - Julijs ka kra jina Fri uli-V ene zia Giulia /F ri ûlxV ignesie Julie italijanski /fu rlanski up ra vna eno ta JEv ro pa Italija 46° 09' S 13° 03' VXLIII 1B, 2B 934 Gabes Qāb is ara bs ki nase lje EAfrika Tu ni zija 33° 53' S 10° 06' VXXXIV 2G 935 Gabeški zaliv Kh alīj Qāb is /Sy rtis Minor ara bs ki /latinski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je34° 01' S 10° 26' VXIX 2G 936 Gabon Le Gabon fran coski država FAfrika Gabon 0° 58' J 11° 34' VXL 4G 937 Gadames Gh adām is /ghd ams ara bs ki /b er berski nase lje EAfrika Libija 30° 08' S 9° 30' VXXXIV 2G 938 Gae ts ki zaliv Golfo di Gae ta italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Tirensko mor je 41° 02' S 13° 35' VXXIX 2B 939 Gafs a Qafş a ara bs ki nase lje CAfrika Tu ni zija 34° 25' S 8° 47' VXXXIV 2G 940 Gair dner jevo jezero Lake Gair dner an gleški ko penski hidroni m IOc eani ja Avstra lija 31° 41' J136° 03' VXXVII 5K 941 Galapaški hrbet Galapagos Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 2° 09' S 95° 57' ZXVII 3C 942 Galapaški o toki Islas Galáp agos /A rch ipièlago de Coló nšp anski otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Ekvador 0° 34' J 90° 27' ZVIII 4C, 4D 102 943 Galapaški o toki Islas Galáp agos /A rch ipièlago de Coló nšp anski up ra vna eno ta IJuž na Am erika Ekvador 0° 34' J 90° 27' ZXXXVIII 4C, 4D 944 Galapaški pra g Galapagos Rise an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 15° 01' J 97° 00' ZXXIII 4C 945 Galapaški pre lom Galapagos Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 2° 12' J135° 08' ZXXII 4B 946 Galicija Galicia /G aliza šp anski /g aližanski nara vna pokra jina HEv ro pa Šp ani ja 42° 45' S 7° 55' ZXLIII 2A 947 Galicija Galicia /G aliza šp anski /g aližanski up ra vna eno ta HEv ro pa Šp ani ja 42° 45' S 7° 55' ZXLIII 2A 948 Galicija Halychy na /G alicja ukra jinski /p oljs ki zg odovinska up ra vna eno taEEv ro pa Ukra jina /P oljs ka 49° 38' S 22° 18' VXLVII 2G 949 Galileja haGalil/al-J alīl/G alilaea hebre js ki /ara bs ki /latinski zg odovinska pokra jina HAz ija Iz rae l 32° 46' S 35° 21' VLI 2C 950 Galileja haGalil/al-J alīl hebre js ki /ara bs ki nara vna pokra jina GAz ija Iz rae l 32° 46' S 35° 21' VXLIII 2C 951 Galilejs ko jezero Jam Kinnere t/Buḥ ayra t Ṭabari yā hebre js ki /ara bs ki ko penski hidroni m KAz ija Iz rae l 32° 48' S 35° 36' VXIX 2H 952 Galipoli Gelibolu tu rški nase lje GEv ro pa Tu rčija 40° 25' S 26° 40' VXLIV 2C 953 Galipols ki polotok Gelibolu Yar ım adas ı tu rški obalna re lie fna o blika IEv ro pa Tu rčija 40° 21' S 26° 30' VXIII 2C 954 Gallieni js ki pre lom Gallieni Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 36° 59' J52° 18' VXXV 5H 955 Gamb ier jevo o točjeÎles Gamb ier /A rch ipel des Gamb ier /M an gare vafran coski /p oline zijs ki otoška re lie fna o blika IOc eani ja Fran cija 23° 09' J134° 57' ZVII 4B 956 Gamb ija Gamb ia /G amb ie an gleški /fran coski ko penski hidroni m HAfrika Gv ine ja/S ene gal/13° 28' S 16° 34' ZXVIII 3F Gamb ija 957 Gamb ija Th e Gamb ia /G amb ia an gleški država HAfrika Gamb ija 13° 30' S 15° 24' ZXXXIII 3F 958 Gana Gh ana an gleški država FAfrika Gana 7° 59' S 1° 02' ZXXXIII 3F 959 Gan ges Gan ga/Gô nga hin dijs ki /b en gals ki ko penski hidroni m CAz ija Indija/B an gladeš22° 05' S 90° 51' VXX 3I 960 Gan geso va delta Gan ges Delta an gleški obalna re lie fna o blika IAz ija Ban gladeš/Indija22° 55' S 90° 28' VV 3I, 3J 961 Gan geso vo ustje Mouths o f th e Gan ges an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean Ben gals ki zaliv 21° 33' S 89° 51' VXX 3I, 3J 962 Gan geško ni žavje Gan ges Plain /G an getic Plain an gleški nara vna pokra jina IAz ija Indija 25° 49' S 84° 20' VXXXV 3I 963 Gar ds ko jezero Lago di Gar da italijanski ko penski hidroni m IEv ro pa Italija 45° 34' S 10° 38' VXXIX 2B 964 Garona Garonne fran coski ko penski hidroni m HEv ro pa Fran cija 45° 02' S 0° 37' ZXIX 2G 965 Garre ttov pre lom Garre tt Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 13° 25' J112° 00' ZXXIII 4C 966 Gaskon ja Gas cogne fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 43° 34' S 0° 15' VXLIII 2A 967 Gaskon ja Gas cogne fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 43° 34' S 0° 15' VXLVI 2F 968 Gas peški polotok Gas pès ie /Pè nins ule de la Gas pè fran coski obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 48° 39' S 65° 26' ZII 2D 969 Gatu nsko jezero Lago Gatú n šp anski ko penski hidroni m ISre dnja Am erika Pana ma 9° 12' S 79° 54' ZXVII 3D 970 Gaza Gh azz ah/Ġ azz a/Azz a ara bs ki /h ebre js ki nase lje EAz ija Eg ipt 31° 30' S 34° 28' VXLIV 2C 971 Gazelja reka Baḩr a l-Gh azāl ara bs ki ko penski hidroni m IAfrika Sud an /Juž ni Sud an 9° 31' S 30° 28' VXIX 3G 972 Gd ansk Gd ańs k poljs ki nase lje DEv ro pa Poljs ka 54° 21' S 18° 39' VXXXIV 2G 973 Gd anski zaliv Zatoka Gd ańs ka /Gd an 's ka ja buhta poljs ki /rus ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 54° 41' S 19° 15' VXXIX 1B 974 Gefara al-Ǧ ifā ra ara bs ki nara vna pokra jina CAfrika Tu ni zija/L ibija 32° 45' S 11° 45' VXLIII 2B 975 Geno vs ki zaliv Golfo di Geno va italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Ligu rsko mor je 44° 00' S 8° 55' VXXIX 2B 976 Geo gra fov zaliv Geo gra ph e Bay an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean x 33° 33' J115° 16' VXXVI 5J 977 Geor gija Geor gia an gleški up ra vna eno ta FSeverna Am erika Zd ruž ene države Am erike 32° 38' S 83° 22' ZXXXII 2D 978 Getz ova ledena policaGetz Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Amu nds eno vo mor je74° 24' J123° 53' ZXXII 6B 979 Gezira al-Ǧ azīra /Al Jazīra h ara bs ki nara vna pokra jina CAfrika Sud an 14° 26' S 32° 56' VXXXIV 3H 980 Gibra ltarski pre liv Estre ch o de Gibra ltar /El Bōghāz Djebel Ţā ri q/šp anski /ara bs ki /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je35° 57' S 5° 32' ZXVIII 2F Strai t o f Gibra ltar /H erak leioi s tēlai an gleški /staro grški 981 Gibs ono va pušč avaGibs on Deser t an gleški nara vna pokra jina IOc eani ja Avstra lija 23° 53' J125° 51' VXLII 4K 982 Gidanski polotok Gyd anski j polu os tro v rus ki obalna re lie fna o blika IAz ija Rus ija 70° 11' S 78° 43' VV 1I 983 Giffor dina gora Giffor d Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 38° 50' J 77° 27' ZXXIII 5D 984 Gilb er tova gora Gilb er t Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 52° 50' S150° 03' ZXVI 2A, 2B 985 Gilb er tovo o točje Gilb er t Islan ds/Tu ngar u an gleški /kiri bats ki otoška re lie fna o blika IOc eani ja Kiri bati 0° 07' J174° 08' VVI 3L 986 Giza al-Ǧīz a ara bs ki nase lje EAfrika Eg ipt 30° 00' S 31° 11' VXXXIV 2H 987 Gjirokas tra Gjirokas të r/Gjirokas tra alb anski nase lje CEv ro pa Alb ani ja 40° 05' S 20° 09' VXLIV 2B 988 Glarnske Alp e Glarner Alp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šv ica 46° 48' S 8° 57' VXIV 1A 103 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 989 Glina Glan ne mš ki ko penski hidroni m KEv ro pa Avstri ja 46° 36' S 14° 25' VXXIX 1B, 2B 990 globel Argo Argo Abyss al Plain an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean Kora lno mor je 11° 48' J164° 33' VXXVII 4L 991 globel Galath ea Galath ea Depth an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean Filipinsko mor je10° 25' S126° 34' VXXI 3K 992 globel Meteor Meteor Dee p an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean /x 55° 18' J 26° 27' ZXXIV 5F Antark tični o cean 993 globel Milw aukee Milw aukee Dee p an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 19° 51' S 66° 47' ZXXVIII 1B 994 Globel pri Otoki h tre h kra ljevTh ree Kin gs Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 32° 22' J171° 27' VXXVII 5L 995 globel Ramapo Ramapo Dee p an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 30° 54' S142° 09' VXXI 1K, 2K 996 globel Vitjaz I Vity az I Dee p an gleški podm orska re lie fna o blika BTihi o cean x 11° 12' S141° 37' VXXI 3K 997 Gni lo mor je zatoka Syv as h/H nyle more ukra jinski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Az ovs ko mor je 46° 06' S 34° 22' VXXIX 1C 998 Gobi Gov'/Gēb i (Shāmò) mon gols ki /ki tajs ki nara vna pokra jina CAz ija Mon golija/K itajs ka 41° 35' S105° 00' VXXXV 2J 999 Gobijs ki Altaj Gov' Altajn n uruu mon gols ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Mon golija 44° 50' S101° 37' VV 2J 1000 Godavari Godāv ari Kh ola hin dijs ki ko penski hidroni m DAz ija Indija 16° 44' S 82° 21' VXX 3I 1001 Golansko višavje Haḍb atu 'l-J awlā n/Mu rtafaʻātu l-J awlā n/ ara bs ki /ara bs ki / ko penska re lie fna o blika IAz ija Iz rae l/S iri ja 32° 59' S 35° 45' VIV 2H Ramat haGolan hebre js ki 1002 Golg ota Gulg olet/Gúlg altā hebre js ki /ara mejs ki ko penska re lie fna o blika EAz ija Iz rae l 31° 47' S 35° 14' VIV 2H 1003 Golica Kora lp e ne mš ki ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Avstri ja 46° 47' S 14° 58' VXIV 1C 1004 Golovnino va gora Golovnin Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 46° 41' S157° 09' VXXI 2L 1005 Gomel Homel' belor us ki nase lje CEv ro pa Belor us ija 52° 26' S 31° 01' VXXXIV 2H 1006 Gon dar Gō nder amh arski nase lje CAfrika Etio pija 12° 36' S 37° 28' VXXXIV 3H 1007 Gora Antona Dohrna Anton Dohrn Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 57° 25' S 11° 05' ZXVIII 2F 1008 gora Dacia Dacia Sea mount/D acia Bank an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 31° 06' S 13° 42' ZXVIII 2F 1009 gora Fudž i Fuji-s an japonski ko penska re lie fna o blika BAz ija Japonska 35° 22' S138° 44' VVI 2K 1010 gora Gettysbu rg Gettysbu rg Sea mount/G ettysbu rg Bank an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 36° 26' S 11° 40' ZXVIII 2F 1011 gora Gu ar dian Gu ar dian Sea mount/Gu ar dian Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 9° 36' S 87° 40' ZXVII 3D 1012 gora Hotspu r Hotspu r Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 17° 58' J 35° 59' ZXXIV 4E 1013 gora Jas per Jas per Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 30° 26' S122° 44' ZXVI 2B 1014 gora Keni ja Mount Ken ya/K irin yaga an gleški /sv ahilijs ki ko penska re lie fna o blika BAfrika Keni ja 0° 09' J37° 19' VX 4H 1015 gora Kolumb ija Columb ia Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika BAtlan ts ki o cean x 20° 46' J 31° 49' ZXXIV 4E 1016 gora Meteor Meteor Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 48° 09' J 8° 17' VXXV 5G 1017 gora Mu ir Mu ir Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 33° 37' S 62° 30' ZXVII 2D 1018 gora Nas hv ille Nas hv ille Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 35° 00' S 57° 24' ZXVIII 2E 1019 gora Pathfin der Pathfin der Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 50° 55' S143° 16' ZXVI 2B 1020 gora Pensa cola Pensa cola Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 18° 16' S157° 19' ZXVI 3A 1021 Gora pre ds ednika Th iersa Presi den t Th iers Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 24° 39' J145° 56' ZXXII 4B 1022 gora Rosa Rosa Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 26° 12' S115° 00' ZXVII 3C 1023 gora Seine Seine Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 33° 44' S 14° 23' ZXVIII 2F 1024 gora Sina j Jabal Mūs a/Ṭū r Sīnā’ ara bs ki ko penska re lie fna o blika BAz ija Eg ipt 28° 32' S 33° 59' VIV 3H 1025 gora Siri us Siri us Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 52° 01' S160° 50' ZXVI 2A 1026 gora Union Union Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 49° 31' S132° 43' ZXVI 2B 1027 gora Vald ivia Vald ivia Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 26° 15' J 6° 28' VXXV 4G 1028 gora Veliki Meteor Grea t Meteor Sea mount/S ee war te Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika BAtlan ts ki o cean x 29° 54' S 28° 29' ZXVIII 3F 1029 gora Vema Vema Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 31° 40' J 8° 20' VXXV 5G 1030 Gor dij Gor diyon /G or dión tu rški /g rški zg odovinsko nase lje HAz ija Tu rčija 39° 39' S 31° 59' VXLVII 2H 104 1031 Gore glas beniko v Mus icians Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 31° 03' S162° 02' ZXVI 2A 1032 Gore kar togra fov Mapm aker Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 26° 33' S163° 47' VXXI 3L 1033 Gore matematiko v Math ematicians Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 15° 00' S111° 00' ZXVII 3C 1034 gore Milw aukee Milw aukee Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 32° 24' S171° 57' VXXI 2L 1035 gore Moon less Moon less Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 30° 40' S140° 12' ZXVI 2B 1036 Gorki js ko zajezitv eno jezer oGor 'ko vs koe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 57° 03' S 43° 07' VXIX 2H 1037 Gorn je jezero Lake Sup erior an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države47° 39' S 87° 02' ZXVII 2D Am erike /K ana da 1038 Goro vje kra ljice Maud Qu een Maud Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika IAntark tika x 85° 02' J177° 39' ZVII 6A 1039 goro vje Libanon Ğabal Lub nān ara bs ki ko penska re lie fna o blika BAz ija Libanon 34° 18' S 36° 07' VIV 2H 1040 Goro vje prin ca Ch ar lesa Prin c Ch ar les Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika IAntark tika x 70° 43' J66° 23' VXI 6I 1041 goro vje Rud Kūhhā ye Qohrūd iranski ko penska re lie fna o blika BAz ija Iran 33° 31' S 51° 43' VIV 2H 1042 Gorski Kara bah Dağlıq Qara bağ/L eṛna yin Ġara baġ azerski /ar menski zg odovinska pokra jina IAz ija Az er bajdž an 39° 58' S 46° 28' VXLVII 2H 1043 Gorski Nil baḥr a l-ǧ abal/B ahr a l-J abal ara bs ki ko penski hidroni m IAfrika Juž ni Sud an 9° 31' S 30° 30' VXIX 3H 1044 Gotlan dija Götalan d šv eds ki nara vna pokra jina HEv ro pa Šv eds ka 57° 24' S 14° 12' VXLIII 1B 1045 Gotlan ds ki preko p Göta kana l šv eds ki ko penski hidroni m IEv ro pa Šv eds ka 58° 45' S 14° 07' VXIX 2G 1046 Gough ov o tok Gough Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IAfrika Zd ruž eno kra ljes tv o40° 19' J 9° 56' ZIX 5F 1047 Gould ova o bala Gould Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 85° 00' J150° 53' ZXXXVII 6A 1048 Gozd ni Kar pati Polonin y/B eski dy Lesis te/L is ysti Kar paty/slovaški /p oljs ki / ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Poljs ka /U kra jina /48° 39' S 23° 41' VXIII 1C Car páţii Orien tali ukra jinski /ro mu nski Romu ni ja 1049 Gra dec Gra z ne mš ki nase lje KEv ro pa Avstri ja 47° 04' S 15° 27' VXLIV 1B 1050 Gra dež Gra do italijanski nase lje JEv ro pa Italija 45° 41' S 13° 23' VXLIV 1B 1051 Gra dišč anska Bu rgen lan d ne mš ki up ra vna eno ta KEv ro pa Avstri ja 47° 31' S 16° 32' VXLIII 1B 1052 Gra hamova dežela Gra ham Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 66° 50' J 62° 28' ZXXXVIII 6D 1053 Gra js ke Alp e Alp es Grèes /Alp i Graie fran coski /italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija/Italija 45° 30' S 7° 00' VXIV 2A 1054 Gra mos Grámm os /M ali i Gra mozit grški /alb anski ko penska re lie fna o blika EEv ro pa Grčija/Alb ani ja 40° 21' S 20° 47' VXIII 2C 1055 Gra mp iansko goro vjeGra mp ian Mountains /G ra mp ian Highlan ds/ an gleški /š ko ts ki gels ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o56° 52' S 3° 47' ZIII 2F Th e Gra mp ians /Am Mona dh 1056 Grana tna plitv ina Garne t Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 33° 05' J 49° 25' ZXXIV 5E 1057 Granik Kocabaş Çayi/B iga Çayı/G ranikos potalos tu rški /g rški ko penski hidroni m HAz ija Tu rčija 40° 23' S 27° 19' VXIX 2G 1058 Gran tova dežela Gran t Lan d an gleški nara vna pokra jina ISeverna Am erika Kana da 82° 07' S 77° 47' ZXXXII 1D 1059 Gra ppler jeva plitv ina Gra ppler Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 18° 22' S 75° 59' ZXXVIII 1A 1060 Grčija Ellád a/H ellás grški država KEv ro pa Grčija 39° 08' S 21° 52' VXXXIV 2G 1061 Grena dine Th e Grena dines an gleški otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Sv eti Vin cen cij12° 35' S 61° 24' ZII 3D in Grena dine 1062 Grena ds ka ko tlina Grena da Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 13° 30' S 62° 00' ZXXVIII 2C 1063 Gren lan dija Grønlan d danski otoška re lie fna o blika HSeverna Am erika Danska 72° 30' S 41° 02' ZIII 1E 1064 Gren lan dija Grønlan d/K alaa llit Nu naa t danski /eski ms ki up ra vna eno ta HSeverna Am erika Danska 72° 30' S 41° 02' ZXXXIII 1E, 1F 1065 Gren lan ds ka ko tlina Green lan d Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Gren lan ds ko mor je73° 36' S 5° 37' ZXVIII 1F 1066 Gren lan ds ko mor je Grønlan dsh avet danski /nor veški morski hidroni m IArk tični o cean Gren lan ds ko mor je74° 31' S 9° 48' ZXVIII 1F 1067 Gren lan ds ko -is lan ds ki pra gGreen lan d-Ic elan d Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Danski pre liv 67° 00' S 27° 00' ZXVIII 1F 1068 Gri bb ova plitv ina Gri bb Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAntark tični o cean x 62° 07' J90° 06' VXXVI I6, J6 1069 Gro dno Hro dna belor us ki nase lje CEv ro pa Belor us ija 53° 40' S 23° 50' VXXXIV 2G 1070 Gro zni Gro znyj/Sölǝ a-Ġ ala rus ki /č ečenski nase lje EEv ro pa Rus ija 43° 19' S 45° 41' VXXXIV 2H 1071 Gruz ija Sak 'ar t'v elo gruz ijs ki država CAz ija Gruz ija 41° 59' S 43° 28' VXXXIV 2H 1072 Gu afs ki pre lom Gu afo Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 42° 55' J 83° 40' ZXXIII 5D 1073 Gu ayaqu ils ki zaliv Golfo de Gu ayaqu il šp anski morski hidroni m ITihi o cean x 3° 08' J 80° 41' ZXXIII 4D 1074 Gudž ara t Gujar āt gudž ara ts ki /h in dijs ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 22° 45' S 71° 41' VXXXV 3I 105 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1075 Gv adelup Gu adeloup e fran coski otoška re lie fna o blika FSre dnja Am erika Fran cija 16° 16' S 61° 32' ZII 3D 1076 Gv adelup Gu adeloup e fran coski up ra vna eno ta FSre dnja Am erika Fran cija 16° 16' S 61° 32' ZXXXII 3D 1077 Gv adelups ki pre liv Gu adeloup e Passa ge/C ana l de la Gu adeloup ean gleški /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 16° 36' S 61° 45' ZXXVIII 2C 1078 Gv ajana Guy ana an gleški država HJuž na Am erika Gv ajana 4° 47' S 58° 51' ZXXXIII 3E 1079 Gv ajanska ko tlina Gu iana Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 8° 53' S 49° 56' ZXVIII 3E 1080 Gv ajanska plano ta Gu iana Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 7° 52' S 53° 29' ZXVIII 3E 1081 Gv ajanski šč it Gu iana Sh ie ld an gleški drug o IJuž na Am erika Vene zu ela/B ra zilija/3° 49' S 60° 36' ZII 3D Gv ajana /Su rina m/ Fran coska Gv ajana 1082 Gv ajansko višavje Macizo de las Gu ayanas /Plana lto šp anski /p or tug als ki / ko penska re lie fna o blika IJuž na Am erika Vene zu ela/B ra zilija/5° 12' S 60° 44' ZII 3D das Gu ianas /Gu iana Highlan ds an gleški Gv ajana /Su rina m/ Fran coska Gv ajana 1083 Gv am Gu am/Guçh an an gleški /č amorski otoška re lie fna o blika FOc eani ja Zd ruž ene države13° 27' S144° 47' VVI 3K Am erike 1084 Gv am Gu am/Guçh an an gleški /č amorski up ra vna eno ta FOc eani ja Zd ruž ene države13° 27' S144° 47' VXXXVI 3K Am erike 1085 Gv atemala Ciud ad de Gu atemala šp anski nase lje FSre dnja Am erika Gv atemala 14° 37' S 90° 32' ZXXXII 3C 1086 Gv atemala Gu atemala šp anski država FSre dnja Am erika Gv atemala 15° 36' S 89° 58' ZXXXII 3C, 3D 1087 Gv atemals ka ko tlina Gu atemala Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 10° 55' S 95° 02' ZXVII 3C 1088 Gv ine ja Gu in èe fran coski država HAfrika Gv ine ja 10° 31' S 10° 22' ZXXXIII 3F 1089 Gv ine ja Gu inea /Gu in èe an gleški /fran coski nara vna pokra jina HAfrika x 10° 31' S 10° 22' ZXXXIII 3F 1090 Gv ine ja Bissa u Gu in è-B issa u por tug als ki država HAfrika Gv ine ja Bissa u 12° 02' S 14° 42' ZXXXIII 3F 1091 Gv ine js ka ko tlina Gu inea Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Gv ine js ki zaliv 0° 16' J 4° 59' ZXVIII 3F 1092 Gv ine js ki pra g Gu inea Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Gv ine js ki zaliv 6° 21' J 1° 49' ZXXIV 4F 1093 Gv ine js ki zaliv Gulf o f Gu inea /G olfe de Gu in èe an gleški /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 0° 21' S 3° 46' VXIX 3G 1094 Haa g s-G ra ven hage/D en Haa g ni zozems ki nase lje GEv ro pa Nizozems ka 52° 05' S 4° 19' VXXXIV 2G 1095 Hadra maut Ḥaḍra mawt ara bs ki zg odovinska up ra vna eno taEAz ija Jemen 15° 06' S 49° 37' VXLVII 3H 1096 Hadra maut Ḥaḍra mawt ara bs ki nara vna pokra jina EAz ija Jemen 15° 06' S 49° 37' VXXXIV 3H 1097 Hadri jano v zid Hadrian 's Wall an gleški drug o IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o54° 59' S 2° 31' ZIII 2F 1098 Hadrum et Ad rum etos /H adrum etum/Ad rum etum grški /latinski zg odovinsko nase lje HAfrika Tu ni zija 35° 49' S 10° 38' VXLVII 2G 1099 Hafu nski r t Raas Xaa fuu n somals ki obalna re lie fna o blika IAfrika Somalija 10° 26' S 51° 22' VIV 3H 1100 Hai fa Ḥefa hebre js ki nase lje CAz ija Iz rae l 32° 49' S 34° 59' VXLIV 2C 1101 Hainanski pre liv Qióngzhōu Hǐ ixiá ki tajs ki morski hidroni m KTihi o cean Juž noki tajs ko mor je20° 08' S110° 14' VXX 3J 1102 Hai ti Haïti/Ay iti fran coski /kreo ls ki država DSre dnja Am erika Hai ti 18° 58' S 72° 14' ZXXXII 3D 1103 Halikarnas Halikarnass ós grški /tu rški zg odovinsko nase lje FAz ija Tu rčija 37° 02' S 27° 25' VXLVII 2G 1104 Halke don Ch alke don /K adik öy grški /tu rški zg odovinsko nase lje EAz ija Tu rčija 40° 59' S 29° 02' VLI 1B 1105 Halki da Ch alki da/Ch alkis grški nase lje EEv ro pa Grčija 38° 28' S 23° 36' VXLIV 2C 1106 Halki dika Ch alki diki grški obalna re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 40° 29' S 23° 26' VXIII 2C 1107 Hallovo o točje Hall Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Mikrone zija 8° 37' S152° 00' VVI 3L 1108 Halm ahersko mor jeLaut Halm ahera in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Halm ahersko mor je0° 40' J129° 04' VXXVII 4K 1109 Haltenska plitv ina Halten banken nor veški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Nor veško mor je64° 45' S 8° 45' VXIX 1G 1110 Hama Ḥamā ara bs ki nase lje DAz ija Siri ja 35° 08' S 36° 45' VXLIV 2C 1111 Hamers leyjevo goro vjeHamers ley Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 22° 36' J118° 08' VXI 4J 1112 Hamiltono va plitv ina Hamilton Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je54° 00' S 54° 45' ZXVIII 2E 106 1113 Hamm amet al-Ḥ ammāmāt ara bs ki nase lje CAfrika Tu ni zija 36° 24' S 10° 37' VXXXIV 2G 1114 Hamm amets ki zalivKh alīj Ḥammāmāt ara bs ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je36° 06' S 10° 43' VXXIX 2B 1115 Han gaj Han gain n uruu mon gols ki ko penska re lie fna o blika CAz ija Mon golija 47° 03' S 99° 59' VV 2J 1116 Hani ja Ch ani á grški nase lje HEv ro pa Grčija 35° 31' S 24° 01' VXLIV 2C 1117 Hano j Hà Nộ i vie tna ms ki nase lje EAz ija Vie tna m 21° 02' S105° 51' VXXXV 3J 1118 Han ti-m ansi js ko Han ty-M ansi js ki j a vtono mnyj okr ug rus ki up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 61° 50' S 69° 33' VXXXV 1I avtono mno okro žje 1119 Har jana Har yā na /H ari yāṇā urdujs ki /h in dijs ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 29° 07' S 76° 24' VXXXV 3I 1120 Harko v Kh arki v ukra jinski nase lje CEv ro pa Ukra jina 49° 59' S 36° 14' VXXXIV 2H 1121 Harne yjeva ko tlina Harne y Basin an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države43° 15' S119° 03' ZII 2C Am erike 1122 Hatan ški zaliv Hatan gs ki j zaliv rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Mor je Laptevov73° 28' S108° 26' VXX 1J 1123 Hattera ški ra vnik Hatteras Abyss al Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Sar gaško mor je31° 20' S 70° 45' ZXVII 2D 1124 Havaji Hawaiian Islan ds/M ok upu ni o Hawai ‘i an gleški /h avajs ki otoška re lie fna o blika HOc eani ja Zd ruž ene države21° 09' S157° 13' ZI 3A Am erike 1125 Havaji Hawaii /H awai ‘i an gleški /h avajs ki up ra vna eno ta HOc eani ja Zd ruž ene države21° 09' S157° 13' ZXXXI 3A Am erike 1126 Havajs ki hrbet Hawaiian Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 23° 37' S165° 15' ZXVI 3A 1127 Havana La Habana šp anski nase lje CSre dnja Am erika Kub a 23° 07' S 82° 23' ZXXXII 3D 1128 Hayeso v polotok Hayes Halvø danski obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Gren lan dija 77° 34' S 66° 00' ZII 1D 1129 Hayeso v pre lom Hayes Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 33° 39' S 38° 30' ZXVIII 2E 1130 Hear dov o tok Hear d Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IAntark tika Avstra lija 53° 06' J73° 32' VXI 5I 1131 Hebri di Hebri des /Innse Gall an gleški /š ko ts ki gels ki otoška re lie fna o blika HEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o57° 03' S 6° 36' ZIII 2F 1132 Hebri ds ko mor je Sea o f th e Hebri des /N a h-E ileanan a -stai gh an gleški /š ko ts ki gels ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 56° 52' S 6° 57' ZXVIII 2F 1133 Hebron Ḥevron /al-Ḫ alīl hebre js ki /ara bs ki nase lje CAz ija Iz rae l 31° 31' S 35° 07' VXLIV 2C 1134 Hedž as al-Ḥ iǧāz ara bs ki zg odovinska up ra vna eno taEAz ija Saud ova Ara bija25° 52' S 37° 27' VXLVII 3H 1135 Hee zeno v pre lom Hee zen Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 53° 14' J134° 50' ZXXII 5B 1136 Helg olan ds ki zaliv Helg olä nder Bucht ne mš ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Severno mor je 54° 01' S 8° 12' VXXIX 1B 1137 Hen dersono va gora Hen derson Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 25° 18' S119° 35' ZXVII 3C 1138 Herak leja Hē rak leia grški zg odovinsko nase lje FAz ija Tu rčija 37° 30' S 27° 31' VLI 2B 1139 Hera t Her āt paštu nski nase lje DAz ija Afg anis tan 34° 21' S 62° 12' VXXXV 2I 1140 Her cegno vi Her ceg Novi srbs ki nase lje KEv ro pa Črna gora 42° 27' S 18° 32' VXLIV 2B 1141 Herk ulane j Her culane um/E rcolano latinski /italijanski zg odovinsko nase lje HEv ro pa Italija 40° 48' S 14° 21' VLI 1A 1142 Her mon Jabal e l-Sh aykh/H ar Her mon ara bs ki /h ebre js ki ko penska re lie fna o blika GAz ija Libanon /S iri ja 33° 19' S 35° 48' VIV 2H 1143 Hesso va gora Hess Tablemount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 17° 50' S174° 15' ZXVI 3A 1144 Hibini Hibin y rus ki ko penska re lie fna o blika FEv ro pa Rus ija 67° 37' S 33° 45' VIV 1H 1145 Hidra Ýd ra grški nase lje EEv ro pa Grčija 37° 21' S 23° 28' VXLIV 2C 1146 Hidra Ýd ra grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 37° 20' S 23° 27' VXV 2B 1147 Hiera polis Hiera polis Bamby ke /M an bij grški /ara bs ki zg odovinsko nase lje GAz ija Siri ja 36° 32' S 37° 57' VXLVII 2H 1148 Hijerski o toki Îles d'HyZ res fran coski otoška re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 43° 00' S 6° 22' VXIV 2A 1149 Hillar yjeva o bala Hillar y Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 79° 39' J159° 38' VXLII 6L 1150 Hilm en d Hīrman d/H elm an d paštu nski /iranski /ara bs ki ko penski hidroni m EAz ija Afg anis tan 30° 48' S 61° 46' VXX 2I 1151 Himačal Pra deš Himāc al Pra deś hin dijs ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 31° 52' S 77° 16' VXXXV 2I 1152 Himalaja himālaya sanskr ts ki ko penska re lie fna o blika EAz ija x 30° 12' S 81° 02' VV 2I, 2J, 3I, 3J 1153 Hin du kuš Hin du Kūh iranski ko penska re lie fna o blika EAz ija Afg anis tan 36° 04' S 71° 06' VV 2I 1154 Hios Chíos grški nase lje EEv ro pa Grčija 38° 22' S 26° 08' VXLIV 2C 1155 Hios Chíos grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 38° 23' S 26° 03' VXV 1B 1156 Hiro šima Hiros hima-sh i japonski nase lje EAz ija Japonska 34° 24' S132° 28' VXXXVI 2K 107 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1157 His panio la La Esp añola/K iske ya šp anski /ara vaški otoška re lie fna o blika CSre dnja Am erika Dominikanska 18° 50' S 71° 31' ZII 3D re publika /H ai ti 1158 His tri ja Istros /H is tria grški /latinski zg odovinsko nase lje HEv ro pa Romu ni ja 44° 33' S 28° 46' VXLVII 2G 1159 Hitri Kri š Sebes -Kö rös/C ri şul Repede madž arski /ro mu nski ko penski hidroni m IEv ro pa Madž arska / 46° 55' S 20° 59' VXXIX 1B Romu ni ja 1160 Hobbs ova o bala Hobbs Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 74° 48' J129° 57' ZXXXVII 6B 1161 Hodajd a al-Ḥud ai da ara bs ki nase lje EAz ija Jemen 14° 48' S 42° 57' VXXXIV 3H 1162 Hogg ar idu rar n Ah agg ar ber berski ko penska re lie fna o blika CAfrika Alž iri ja 23° 11' S 6° 38' VIV 3G 1163 Hokai do Hokkai dō japonski otoška re lie fna o blika EAz ija Japonska 43° 23' S142° 42' VVI 2K 1164 Holan dija Hollan d ni zozems ki nara vna pokra jina HEv ro pa Nizozems ka 52° 17' S 4° 45' VXLIII 1A 1165 Homs Ḥimş ara bs ki nase lje CAz ija Siri ja 34° 44' S 36° 43' VXLIV 2C 1166 Homs Al Khums ara bs ki nase lje CAfrika Libija 32° 39' S 14° 16' VXXXIV 2G 1167 Hon du ra ški zaliv Golfo de Hon du ras /Gulf o f Hon du ras šp anski /an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 16° 09' S 88° 07' ZXVII 3D 1168 Hon gkon g Hon g Kon g/X iānggǐ ng an gleški /ki tajs ki up ra vna eno ta GAz ija Kitajs ka 22° 25' S114° 08' VXXXV 3J 1169 Hon šu Hons hū japonski otoška re lie fna o blika EAz ija Japonska 36° 11' S138° 44' VVI 2K 1170 Hor muš ka o žina Tan geh ye Hor moz/M adīq Hu rmuz iranski /ara bs ki morski hidroni m IIndijs ki o cean Om anski zaliv/ 26° 36' S 56° 24' VXIX 3H Per zijs ki zaliv 1171 Hošimin h Thà nh phố Hồ Chí Min h vie tna ms ki nase lje EAz ija Vie tna m 10° 47' S106° 42' VXXXV 3J 1172 Hotspu rjev pre lom Hotspu r Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 19° 11' J 14° 06' ZXXIV 4F 1173 Howlan dov o tok Howlan d Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Zd ruž ene države0° 48' S176° 37' ZI 3A Am erike 1174 hrbet Alfa Alph a Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika AArk tični o cean x 85° 17' S129° 04' ZXVI 1B 1175 hrbet Carne gie Carne gie Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 1° 22' J 85° 01' ZXXIII 4D 1176 hrbet Inves tigator Inves tigator Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika AIndijs ki o cean x 11° 30' J98° 10' VXXVI 4J 1177 Hrbet juž no o d Jan Mayena Jan Mayen Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Nor veško mor je68° 55' S 8° 34' ZXVIII 1F 1178 Hrbet na devetd ese temNine ty eas t Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 11° 41' J88° 46' VXXVI 4I pold ne vnik u 1179 hrbet Nazc a Nazc a Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 19° 27' J 79° 57' ZXXIII 4D 1180 hrbet Oki Oki Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean Japonsko mor je36° 56' S134° 53' VXXI 2K 1181 Hrbet pri Otok u lor da HowaLor d Howe Rise an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Tas mano vo mor je32° 00' J162° 00' VXXVII 4L, 5L 1182 hrbet Sala y Góm ezSala y Góm ez Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 25° 04' J 97° 34' ZXXIII 4C, 4D 1183 hri bovje Ara valli Ara valli Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika AAz ija Indija 25° 17' S 73° 40' VV 3I 1184 hri bovje By rran ga gor y By rran ga rus ki ko penska re lie fna o blika AAz ija Rus ija 74° 57' S 98° 03' VV 1J 1185 hri bovje Mitumb a Mon ts Mitumb a an gleški ko penska re lie fna o blika AAfrika Vzh odni Kon go 5° 55' J28° 51' VX 4G 1186 hri bovje Much in ga Much in ga Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika AAfrika Zamb ija 11° 45' J31° 14' VX 4H 1187 hri bovje Satpu ra Sātpu ra Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika BAz ija Indija 21° 55' S 77° 39' VV 3I 1188 hri bovje Siwalik Siwalik Ran ge/S ivalik Hills an gleški ko penska re lie fna o blika AAz ija Indija/N epal 30° 31' S 78° 16' VV 2I 1189 hri bovje Vin dhy a Vin dhy a Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika AAz ija Indija 23° 20' S 78° 23' VV 3I 1190 Hrvaška Hrvats ka hrvaški država KEv ro pa Hrvaška 45° 34' S 15° 55' VXXXIV 2G 1191 Hrvaško Zagor je Hrvats ko zagor je hrvaški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Hrvaška 46° 07' S 15° 59' VXIV 1C, 2C 1192 Hrvaško Zagor je Hrvats ko zagor je hrvaški nara vna pokra jina IEv ro pa Hrvaška 46° 07' S 15° 59' VXLIII 1B 1193 Hud ičev o tok Île du Dia ble fran coski otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Fran cija 5° 18' S 52° 35' ZIII 3E 1194 Huds ono v kan jon Huds on Can yon an gleški podm orska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države38° 29' S 70° 58' ZXVII 2D Am erike 108 1195 Huds ono v pre liv Huds on Strai t an gleški morski hidroni m IArk tični o cean x 62° 12' S 71° 20' ZXVII 1D 1196 Huds ono v zaliv Huds on Bay an gleški morski hidroni m IArk tični o cean Huds ono v zaliv59° 04' S 85° 35' ZXVII 1C, 1D, 2C, 2D 1197 Hum in Gemona del Fri uli/Glemone italijanski /fu rlanski nase lje JEv ro pa Italija 46° 17' S 13° 08' VXLIV 1B 1198 Hu nter jev hrbet Hu nter Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 21° 42' J174° 48' VXXVII 4L 1199 Hu rgada al-Ġu rdaqa ara bs ki nase lje GAfrika Eg ipt 27° 15' S 33° 49' VXXXIV 3H 1200 Hu ronsko jezero Lake Hu ron an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države44° 41' S 82° 22' ZXVII 2D Am erike /K ana da 1201 Ib erska ko tlina Ib erian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 41° 12' S 14° 45' ZXVIII 2F 1202 Ib ersko goro vje Sis tema Ibè ri co/C or dillera Ibè ri ca šp anski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šp ani ja 40° 50' S 1° 56' ZIII 2F 1203 Ib iza Ib iza/E ivissa šp anski /ka talonski otoška re lie fna o blika CEv ro pa Šp ani ja 38° 58' S 1° 25' VXIII 2B 1204 Id a Id i grški ko penska re lie fna o blika FEv ro pa Grčija 35° 14' S 24° 46' VXIII 2C 1205 Id a Kaz Dağı tu rški ko penska re lie fna o blika GAz ija Tu rčija 39° 42' S 26° 50' VXIII 2C 1206 Igu as ujs ki s lapovi Catara tas del Igu azú/C atara tas do Igu aéu šp anski /p or tug als ki ko penski hidroni m IJuž na Am erika Argen tina /B ra zilija25° 42' J 54° 26' ZXXIV 4E 1207 Ikari ja Ikar ía grški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 37° 36' S 26° 09' VXV 2B 1208 Ilm ensko jezero ozero Il'm en ' rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 58° 17' S 31° 19' VXIX 2G, 2H 1209 Ind Indus/S in dhu na dī/S in dh i/S in dh/Abās in / an gleški /h in dijs ki / ko penski hidroni m HAz ija Kitajs ka /Indija/ 23° 59' S 67° 25' VXX 3I Sê nggê Zan gb o/Shīquá n Hè urdujs ki /p an dž abs ki / Pakis tan paštu nski /tibetanski / ki tajs ki 1210 Indija Bhā ra t/India hin dijs ki /an gleški država GAz ija Indija 20° 37' S 78° 53' VXXXV 3I 1211 Indijs ka podc elina Indian s ubc on tinen t an gleški nara vna pokra jina IAz ija Indija/P akis tan /24° 43' S 76° 03' VXXXV 3I Ban gladeš/N epal/ Butan 1212 Indijs ki o cean Indian Oc ean /Ocè an Indien an gleški /fran coski morski hidroni m IIndijs ki o cean x 10° 09' J69° 55' VXXVI 4I 1213 Indijs ki polotok Indian Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika IAz ija Indija 20° 26' S 78° 53' VV 3I 1214 Indijs ki šč it Indian Sh ie ld an gleški drug o IAz ija Indija 20° 17' S 78° 54' VV 3I 1215 Indijs ko -avstra ls ka plošč aIndo-Austra lian Plate an gleški drug o IAz ija/Oc eani jax 20° 33' J101° 47' VXI 4J 1216 Indoki tajs ka Indoch ina /Indoch ine an gleški /fran coski zg odovinska up ra vna eno taIAz ija Vie tna m/L aos / 15° 17' S104° 18' VXLVIII 3J Kamb odž a 1217 Indoki tajs ki polotok Indoch ina Penins ula/P en íns ule de Indoch ine an gleški /fran coski obalna re lie fna o blika IAz ija Vie tna m/L aos / 15° 14' S104° 18' VV 3J Kamb odž a 1218 Indone zija Indonesia in done zijs ki država HAz ija Indone zija 2° 41' J113° 30' VXLI 4J 1219 Indone zijs ko o točje Indonesian Arch ipelago an gleški otoška re lie fna o blika IAz ija Indone zija 2° 47' J113° 30' VV 3J 1220 Indov vršaj Indus Cone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 21° 00' S 66° 25' VXX 3I 1221 Indova delta Indus Delta an gleški obalna re lie fna o blika IAz ija Pakis tan 24° 15' S 67° 47' VV 3I 1222 Inds ko ni žavje Indus Plain an gleški ko penska re lie fna o blika IAz ija Pakis tan /Indija 28° 26' S 70° 04' VV 3I, 3J 1223 Inguš ija Res publika Inguš etija/Ğ alğ aj Moxk rus ki /in guš ki up ra vna eno ta JEv ro pa Rus ija 43° 05' S 45° 03' VXLIII 2C 1224 Ins ulin dija Ins ulin dia /M alay Arch ipelago šp anski /an gleški otoška re lie fna o blika HAz ija Malezija/Indone zija/2° 03' S119° 40' VVI 3K Filipini /B rune j/ Vzh odni Timor 1225 Irak al-ʿIrāq ara bs ki država FAz ija Irak 32° 42' S 43° 49' VXXXIV 2H 1226 Irak lion Iráklio grški nase lje CEv ro pa Grčija 35° 20' S 25° 08' VXLIV 2C 1227 Iran Īrān iranski država DAz ija Iran 32° 20' S 53° 44' VXXXIV 2H 1228 Iranska plošč a Iranian Plate an gleški drug o IAz ija x 30° 29' S 54° 24' VIV 2H 1229 Iransko višavje Iranian Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika IAz ija Iran 30° 21' S 55° 17' VIV 2H 1230 Ira vadi Ay eyar wady bu rmanski ko penski hidroni m EAz ija Mjan mar 15° 49' S 95° 05' VXX 3J 1231 Ira vadijino ustje Mouths o f th e Irra waddy an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean Andamansko mor je/15° 47' S 94° 49' VXX 3J Ben gals ki zaliv 1232 Irmin ger jeva ko tlina Irmin ger Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Irmin ger jevo mor je60° 59' S 36° 00' ZXVIII 1E 109 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1233 Irmin ger jevo mor je Irmin ger Sea an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Irmin ger jevo mor je63° 25' S 31° 22' ZXVIII 1E 1234 Irska Éire /Ire lan d irski gels ki /an gleški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Irska /Zd ruž eno 53° 19' S 7° 46' ZIII 2F kra ljes tv o 1235 Irska Éire /Ire lan d irski gels ki /an gleški država HEv ro pa Irska 53° 19' S 7° 46' ZXXXIII 2F 1236 Irski jarek Ire lan d Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 55° 24' S 12° 47' ZXVIII 2F 1237 Irsko mor je Iris h Sea /Mu ir Eireann an gleški /irski gels ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Irsko mor je 53° 42' S 4° 43' ZXVIII 2F 1238 Irtiš Irtyš/E rtis /É'ě rqísī hè rus ki /ka zaški /ki tajs ki ko penski hidroni m EAz ija Rus ija/K azahstan /61° 05' S 68° 50' VXX 2I Kitajs ka 1239 Is ako vova gora Is ako v Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 31° 32' S151° 11' VXXI 2L 1240 Isfahan Eşfahā n iranski nase lje CAz ija Iran 32° 39' S 51° 41' VXXXIV 2H 1241 Is ik Kul Ysy kk öl kir giški ko penski hidroni m EAz ija Kir gizis tan 42° 23' S 77° 17' VXX 2I 1242 Is ken der unski zaliv Ís ken der un Kö rfezi tu rški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je36° 37' S 35° 54' VXXIX 2C 1243 Is ker Is kar bolg arski ko penski hidroni m EEv ro pa Bolg ari ja 43° 44' S 24° 26' VXIX 2G 1244 Islamabad Islām ābād urdujs ki nase lje EAz ija Pakis tan 33° 43' S 73° 04' VXXXV 2I 1245 Islan dija Íslan d is lan ds ki otoška re lie fna o blika HEv ro pa Islan dija 64° 44' S 18° 43' ZIII 1F 1246 Islan dija Íslan d is lan ds ki država HEv ro pa Islan dija 64° 44' S 18° 43' ZXXXIII 1F 1247 Islan ds ka ko tlina Ic elan d Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 61° 00' S 19° 00' ZXVIII 1F 1248 Islan ds ka plano ta Ic elan dic Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Gren lan ds ko mor je69° 26' S 14° 21' ZXVIII 1F 1249 Islan ds ko -ferski pra gIc elan d-F aeroe Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean /Nor veško mor je63° 19' S 10° 33' ZXVIII 1F Ark tični o cean 1250 Ism ai lija al-Ismāʿīlīy a ara bs ki nase lje EAfrika Eg ipt 30° 36' S 32° 17' VXLIV 2C 1251 Iš ims ka s tepa Iš ims ka ja s tep' rus ki nara vna pokra jina IAz ija Rus ija/K azahstan 56° 25' S 69° 46' VXXXV 2I 1252 Itaka Ith aki grški nase lje HEv ro pa Grčija 38° 22' S 20° 43' VXLIV 2B 1253 Itaka Ith aki grški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 38° 25' S 20° 40' VXV 1A 1254 Italija Italia italijanski država HEv ro pa Italija 42° 51' S 12° 31' VXXXIV 2G 1255 Italijanska SomalijaSomalia Italiana italijanski zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Somalija 3° 58' S 46° 32' VXLVII 3H 1256 Iz rae l Yisr ā'el/Is rāʾīl hebre js ki /ara bs ki država EAz ija Iz rae l 31° 00' S 34° 51' VXXXIV 2H 1257 Izujs ki o toki Izu-sh otō japonski otoška re lie fna o blika IAz ija Japonska 33° 41' S139° 39' VVI 2K 1258 Jablono vs ko goro vjeJablono vyj hre bet rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 52° 15' S112° 41' VV 2J 1259 Jablonski pre laz Yablu nyts'kyy pere val/T atars 'kyy pere valukra jinski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Ukra jina 48° 18' S 24° 27' VXIII 1C 1260 Jablu nko vs ki pre lazJablu nko vs ký průsmy k/J ablu nko vs ký pries my kčeški /slovaški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Češka /Slovaška 49° 31' S 18° 45' VXIII 1C 1261 Jafa Yāfō hebre js ki nase lje FAz ija Iz rae l 32° 04' S 34° 47' VXLIV 2C 1262 Jaganska ko tlina Yagh an Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean /Ško ts ko mor je 56° 05' J 61° 26' ZXXIII 5D Antark tični o cean 1263 Jamajka Jamai ca an gleški otoška re lie fna o blika FSre dnja Am erika Jamajka 18° 08' S 77° 17' ZII 3D 1264 Jamajka Jamai ca an gleški država FSre dnja Am erika Jamajka 18° 08' S 77° 17' ZXXXII 3D 1265 Jamajš ki pre liv Jamai ca Ch anne l/C ana l de Jamaïqu e an gleški /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 18° 10' S 75° 26' ZXVII 3D 1266 Jamal polu os tro v Jamal rus ki obalna re lie fna o blika GAz ija Rus ija 70° 34' S 70° 02' VV 1I 1267 Jamalo-nen ško Jamalo-N ene cki j a vtono mnyj okr ug rus ki up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 65° 26' S 72° 59' VXXXV 1I avtono mno okro žje 1268 Jamesono va deželaJameson Lan d an gleški nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 71° 09' S 22° 55' ZXXXIII 1F 1269 Jameso v zaliv James Bay/B aie James an gleški /fran coski morski hidroni m IArk tični o cean Huds ono v zaliv53° 36' S 80° 35' ZXVII 2D 1270 Jamu na Yamu nā sanskr ts ki /h in dijs ki ko penski hidroni m EAz ija Indija 25° 25' S 81° 53' VXX 3I 1271 Janina Ioánnina grški nase lje EEv ro pa Grčija 39° 40' S 20° 51' VXLIV 2B 1272 Jano -in digirsko ni žavjeJano -in digirska ja ni zm ennos t' rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 70° 02' S146° 41' VVI 1K 110 1273 Janski zaliv Janski j zaliv rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Mor je Laptevov72° 00' S136° 16' VXXI 1K 1274 Japonska Nihon /N ipp on japonski država JAz ija Japonska 35° 48' S137° 43' VXXXVI 2K 1275 Japonska ko tlina Japan Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Japonsko mor je39° 52' S134° 56' VXXI 2K 1276 Japonske Alp e Nihon Arupusu' japonski ko penska re lie fna o blika GAz ija Japonska 36° 09' S136° 46' VVI 2K 1277 Japonski jarek Japan Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 37° 59' S143° 55' VXXI 2K 1278 Japonsko mor je Nihon -kai /D on gh ae /J aponskoe more japonski /kore js ki /rus ki morski hidroni m ITihi o cean Japonsko mor je38° 56' S134° 03' VXXI 2K 1279 Japonsko o točje Nihon Rettō japonski otoška re lie fna o blika IAz ija Japonska 35° 31' S137° 44' VVI 2K 1280 Japs ki jarek Yap Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 8° 27' S137° 58' VXXI 3K 1281 jarek Ch inook Ch inook Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 43° 11' S175° 37' ZXVI 2A 1282 jarek Hik uran gi Hik uran gi Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 39° 45' J178° 39' VXXVII 5L 1283 jarek Ob Ob' Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika BIndijs ki o cean x 32° 48' J97° 35' VXXVI 5J 1284 jarek Oki Oki Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean Japonsko mor je36° 41' S134° 57' VXXI 2K 1285 jarek Roman ch e Roman ch e Gap/R oman ch e Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 0° 11' J 18° 17' ZXVIII 3F 1286 Jarek s vete Ane Sain t Anna Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean x 80° 02' S 69° 53' VXX 1I 1287 Jarkan d Shāchē/Y erken t ki tajs ki /tibetanski nase lje HAz ija Kitajs ka 38° 25' S 77° 15' VXXXV 2I 1288 Jar viso v o tok Jar vis Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Zd ruž ene države 0° 22' J160° 00' ZVII 4A Am erike 1289 Java Jawa in done zijs ki otoška re lie fna o blika FAz ija Indone zija 7° 31' J110° 09' VXI 4J 1290 Javansko mor je Laut Jawa in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Javansko mor je 5° 08' J110° 09' VXXVI 4J 1291 Jeka terin bu rg Eka terin bu rg rus ki nase lje EEv ro pa Rus ija 56° 50' S 60° 36' VXXXV 2I 1292 Jemen al-Y aman ara bs ki država FAz ija Jemen 15° 41' S 47° 51' VXXXIV 3H 1293 Jenise j Enise j rus ki ko penski hidroni m EAz ija Rus ija 71° 01' S 83° 10' VXX 1I 1294 Jenise js ki zaliv Enise js ki j zaliv rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Karsko mor je 72° 01' S 81° 40' VXX 1I 1295 Jenise js ko višavje Enise js ki j kr jaž rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 59° 40' S 92° 55' VV 2J 1296 Jer geni Ergeni rus ki ko penska re lie fna o blika EEv ro pa Rus ija 47° 35' S 44° 06' VIV 2H 1297 Jeri ho Yè ri ho/A rīhā hebre js ki /ara bs ki zg odovinsko nase lje EAz ija Iz rae l 31° 52' S 35° 27' VXLVII 2H 1298 Jer mako va plano ta Yer mak Platea u/E rmak Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean x 81° 53' S 7° 30' VXIX 1G 1299 Jer uz alem Yer ush alayim/al-Quds hebre js ki /ara bs ki nase lje EAz ija Iz rae l 31° 46' S 35° 12' VXLIV 2C 1300 Jez tre h so tesk Chá ngjiāng Sā nxiá Dàbà ki tajs ki drug o IAz ija Kitajs ka 30° 49' S111° 00' VV 2J 1301 jezero Ab aja Āb aya Hāy k' amh arski ko penski hidroni m BAfrika Etio pija 6° 18' S 37° 52' VXIX 3H 1302 jezero Ab e Ābhē Bid Hāy k'/Ābhē Bad amh arski /afarski ko penski hidroni m BAfrika Etio pija/Dž ibuti 11° 11' S 41° 47' VXIX 3H 1303 jezero Ajd ark ul Ajd ark ūl k ūli uzb eški ko penski hidroni m BAz ija Uzb ekis tan 40° 55' S 66° 45' VXX 2I 1304 jezero Alako l köli Alako l' ka zaški ko penski hidroni m BAz ija Kazahstan 46° 07' S 81° 42' VXX 2I 1305 jezero Ass al Lac Ass al fran coski ko penski hidroni m AAfrika Dž ibuti/Etio pija 11° 39' S 42° 25' VXIX 3H 1306 jezero Ban gw eulu Lake Ban gw eulu an gleški ko penski hidroni m AAfrika Zamb ija 11° 10' J29° 45' VXXV 4G 1307 jezero Biwa Biwa-ko japonski ko penski hidroni m AAz ija Japonska 35° 17' S136° 07' VXXI 2K 1308 jezero Ch ilw a Lake Ch ilw a an gleški ko penski hidroni m AAfrika Malavi 15° 21' J35° 44' VXXV 4H 1309 jezero Don gtin g Dò ngtíng Hú ki tajs ki ko penski hidroni m BAz ija Kitajs ka 29° 15' S113° 01' VXX 3J 1310 jezero Ey asi Lake Ey asi an gleški ko penski hidroni m AAfrika Tan zani ja 3° 37' J35° 06' VXXV 4H 1311 jezero Hanka ozero Hanka /Xīngkǐi Hú rus ki /ki tajs ki ko penski hidroni m AAz ija Rus ija/K itajs ka 44° 58' S132° 24' VXXI 2K 1312 jezero Im an dra ozero Im an dra rus ki ko penski hidroni m AEv ro pa Rus ija 67° 33' S 33° 01' VXIX 1H 1313 jezero Inari Inari jä rvi/E nare träs k/A nárjáv ri finski /šv eds ki /laponski ko penski hidroni m AEv ro pa Finska 69° 08' S 28° 14' VXIX 1G, 1H 1314 jezero Kivu Lac Kivu fran coski ko penski hidroni m AAfrika Vzh odni Kon go/ 1° 52' J29° 08' VXXV 4G Ru an da 1315 jezero Ky oga Lake Ky oga an gleški ko penski hidroni m AAfrika Ug an da 1° 28' S 32° 59' VXIX 3H 1316 jezero Mai -Nd omb eLac Mai -Nd omb e fran coski ko penski hidroni m AAfrika Vzh odni Kon go 2° 05' J18° 20' VXXV 4G 1317 jezero Mani toba Lake Mani toba an gleški ko penski hidroni m ASeverna Am erika Kana da 50° 32' S 98° 22' ZXVII 2C 1318 jezero Mara cai bo Lago de Mara cai bo šp anski morski hidroni m AAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 9° 40' S 71° 31' ZXXVIII 2B 111 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1319 jezero Mw er u Lake Mw er u/L ac Moero an gleški /fran coski ko penski hidroni m AAfrika Zamb ija/Vzh odni 9° 00' J28° 44' VXXV 4G Kon go 1320 jezero Natron Lake Natron an gleški ko penski hidroni m AAfrika Tan zani ja 2° 22' J36° 03' VXXV 4H 1321 jezero Ng ami Lake Ng ami an gleški ko penski hidroni m AAfrika Bocv ana 20° 30' J22° 40' VXXV 4G 1322 jezero Okee ch obee Lake Okee ch obee an gleški ko penski hidroni m ASeverna Am erika Zd ruž ene države26° 56' S 80° 48' ZXVII 3D Am erike 1323 jezero Qin gh ai Qīnghǐ i hú/H oh n uu r/mTsh o sn gon po ki tajs ki /m on gols ki / ko penski hidroni m BAz ija Kitajs ka 36° 54' S100° 09' VXX 2J tibetanski 1324 jezero Ru kwa Lake Ru kwa an gleški ko penski hidroni m AAfrika Tan zani ja 7° 59' J 32° 11' VXXV 4H 1325 Jezero se verni h jeleno vRein deer Lake an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 57° 33' S102° 12' ZXVII 2C 1326 jezero Tana Ṭā nā Hāyḳ amh arski ko penski hidroni m BAfrika Etio pija 12° 02' S 37° 20' VXIX 3H 1327 jezero Ten giz köli Ten giz ka zaški ko penski hidroni m AAz ija Kazahstan 50° 22' S 68° 53' VXX 2I 1328 jezero Titikaka Lago Titicaca šp anski ko penski hidroni m BJuž na Am erika Per u/B olivija 15° 52' J 69° 20' ZXXIII 4D 1329 jezero Toba Dana u Toba in done zijs ki ko penski hidroni m AAz ija Indone zija 2° 45' S 98° 40' VXX 3J 1330 jezero Tuz Tuz Gölü tu rški ko penski hidroni m AAz ija Tu rčija 38° 44' S 33° 22' VXIX 2H 1331 Jizan Ǧai zā n ara bs ki nase lje EAz ija Saud ova Ara bija16° 53' S 42° 33' VXXXIV 3H 1332 Johns tono v a tol Johns ton Atoll an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Zd ruž ene države16° 44' S169° 32' ZI 3A Am erike 1333 Joko hama Yoko hama-sh i japonski nase lje EAz ija Japonska 35° 27' S139° 38' VXXXVI 2K 1334 Joneso v pre liv Jones Sound an gleški morski hidroni m IArk tični o cean x 75° 56' S 86° 20' ZXVII 1D 1335 Jonska ko tlina Ionian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Jonsko mor je 35° 57' S 19° 59' VXIX 2G 1336 Jonski o toki Ió nioi Nís oi grški otoška re lie fna o blika IEv ro pa Grčija 38° 49' S 20° 18' VIV 2G 1337 Jonski o toki Peri fè ria Ionia nisia grški up ra vna eno ta IEv ro pa Grčija 38° 49' S 20° 18' VXLIII 2B 1338 Jonsko mor je Ió nio pèlagos /M ar Ionio /D eti Jon grški /italijanski /alb anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je38° 42' S 18° 28' VXIX 2G 1339 Jor dan Nehar haYar den /N ahr a l-U rdu nn hebre js ki /ara bs ki ko penski hidroni m EAz ija Iz rae l/J or dani ja 31° 46' S 35° 34' VXIX 2H 1340 Jor dani ja al-U rdu n ara bs ki država HAz ija Jor dani ja 31° 03' S 36° 13' VXXXIV 2H 1341 Jose ph inina gora Jose ph ine Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 36° 40' S 14° 15' ZXVIII 2F 1342 Joška plano ta Jos Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika IAfrika Nigeri ja 9° 41' S 8° 52' VIV 3G 1343 Jud eja Ioud aía/Iudæ a/Y ehud a grški /latinski /h ebre js ki zg odovinska pokra jina HAz ija Iz rae l 31° 21' S 35° 07' VLI 2C 1344 Jug orska vra ta Jug orski j Šar rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Baren ts ovo mor je/69° 42' S 60° 34' VXX 1I Karsko mor je 1345 Jug orski polotok Jug orski j polu os tro v rus ki obalna re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 69° 23' S 61° 37' VV 1I 1346 Jug ovzh odna Az ija South eas t As ia /As ie du Sud-Est an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAz ija x 6° 23' S109° 44' VXXXV 3J 1347 Jug ovzh odna Ev ro paSouth eas t Eu ro pe/Eu ro pe du Sud-Est an gleški /fran coski nara vna pokra jina IEv ro pa x 43° 12' S 23° 00' VXXXIV 2G 1348 Jug ovzh odna tihoo ceanska South eas t Pacific Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean /x 60° 00' J115° 00' ZXXIII 6C ko tlina Antark tični o cean 1349 Jug ovzh odni South eas t Indian Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean /x 49° 44' J109° 53' VXXVI 5J in dijs koo ceanski hrbet Antark tični o cean 1350 Jug ovzh odni r t South Eas t Cape an gleški obalna re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 43° 38' J146° 50' VXII 5K 1351 Jug ozahodna Afrika Su idw es -Afrika /S outh-W es t Afri ca/ afrikanski /an gleški /zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Namibija 23° 57' J17° 18' VL 4G Südw es tafrika ne mš ki 1352 Jug ozahodna Az ija Southw es t As ia /As ie du Sud-Ou es t an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAz ija x 31° 17' S 48° 55' VXXXIV 2H 1353 Jug ozahodna Ev ro paSouthw es tern Eu ro pe/Eu ro pe du Sud-Ou es tan gleški /fran coski nara vna pokra jina IEv ro pa x 41° 55' S 3° 09' VXXXIII 2F 1354 Jug ozahodna Southw es t Pacific Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 40° 24' J151° 44' ZXXII 5A, 5B tihoo ceanska ko tlina 112 1355 Jug ozahodni Southw es t Indian Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 43° 00' J40° 00' VXXV 5H in dijs koo ceanski hrbet 1356 Ju ka girsko višavje Ju ka girskoe plosko gor 'e rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 66° 12' S155° 23' VVI 1L 1357 Ju ka tan Pen íns ula de Yuc atá n šp anski obalna re lie fna o blika HSre dnja Am erika Mehika /B elize 19° 27' S 89° 00' ZII 3D 1358 Ju ka tan Yuc atá n šp anski up ra vna eno ta HSre dnja Am erika Mehika /B elize 20° 44' S 88° 57' ZXXXII 3C, 3D 1359 Ju ka tanska ko tlina Yuc atan Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 19° 40' S 85° 10' ZXVII 3D 1360 Ju ka tanski pre liv Cana l de Yuc atá n šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je/21° 36' S 85° 46' ZXVII 3D Mehiški zaliv 1361 Ju kon Yu kon River an gleški ko penski hidroni m FSeverna Am erika Kana da/Zd ruž ene 62° 36' S164° 47' ZXVI 1A države Am erike 1362 Ju konska plano ta Yu kon Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 62° 04' S138° 21' ZI 1B 1363 Ju konsko o zemlje Yu kon /Yu kon Terri tor y an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Kana da 63° 29' S136° 19' ZXXXI 1B 1364 Ju nansko -Gu izh ouš ka Yú nguì gā oyuá n ki tajs ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Kitajs ka 24° 55' S104° 57' VV 3J plano ta 1365 Ju ri jeva plitv ina Geor ges Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 41° 16' S 67° 27' ZXVII 2D 1366 Jutlan dija Jyllan d/Jütlan d danski /ne mš ki obalna re lie fna o blika HEv ro pa Danska /N emč ija56° 18' S 9° 18' VIV 2G 1367 Jutlan ds ka plitv ina Jyllan d Bank danski podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Severno mor je 56° 49' S 7° 20' VXIX 2G 1368 Juž na Afrika South Afri ca/Su id-Afrika an gleški /afrikanski država IAfrika Juž na Afrika 29° 47' J24° 58' VXL 5G 1369 Juž na Afrika South ern Afri ca/Afri qu e a ustra le an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAfrika Namibija/B ocv ana /25° 17' J23° 27' VXL 4G, 4H Zimb abv e/M ozamb ik / Juž na Afrika /Sv azi/ Leso to 1370 Juž na Am erika South Am eri ca/Amè ri qu e du Sud/Amè ri ca an gleški /fran coski /celina IJuž na Am erika x 16° 19' J 59° 19' ZIX 4E del Su r/Amè ri ca do Sul šp anski /p or tug als ki 1371 Juž na Avstra lija South Austra lia an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Avstra lija 29° 29' J134° 57' VXLII 5K 1372 Juž na Az ija South As ia /As ie du Sud an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAz ija x 20° 52' S 83° 43' VXXXV 3I 1373 Juž na Ban ds ka ko tlina South Ban da Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Ban ds ko mor je 6° 30' J127° 30' VXXVII 4K 1374 Juž na Dako ta South Dako ta an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Zd ruž ene države Am erike 44° 26' S100° 16' ZXXXII 2C 1375 Juž na Ev ro pa South ern Eu ro pe/Eu ro pe du Sud an gleški /fran coski nara vna pokra jina IEv ro pa x 40° 00' S 6° 14' VXXXIV 2G 1376 Juž na Fidž ijs ka ko tlina South Fiji Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 26° 00' J175° 00' VXXVII 4L 1377 Juž na Geor gija South Geor gia an gleški otoška re lie fna o blika IAntark tika Zd ruž eno kra ljes tv o54° 16' J 36° 51' ZIX 5E 1378 Juž na Geor gija in Juž ni South Geor gia an d South San dw ich Islan ds an gleški up ra vna eno ta IAntark tika Zd ruž eno kra ljes tv o56° 07' J 30° 51' ZXXXIX 5E, 5F San dw ich evi o toki 1379 Juž na in dijs koo ceanska South Indian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean /x 60° 40' J119° 58' VXXVI 6J ko tlina Antark tični o cean 1380 Juž na Karo lina South Caro lina an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Zd ruž ene države33° 42' S 80° 47' ZXXXII 2D Am erike 1381 Juž na Kore ja Dae han Min gu k/T ae han -M in 'gu k kore js ki država KAz ija Juž na Kore ja 36° 23' S127° 55' VXXXVI 2K 1382 Juž na Mezeta Mese ta Meri diona l šp anski nara vna pokra jina IEv ro pa Šp ani ja 38° 59' S 3° 49' ZXLIII 2A 1383 Juž na Os etija Huss ar Iryston /S amx re t Os eti/Juž na ja Os etijaose tinski /g ruz ijs ki /rus ki up ra vna eno ta IAz ija Gruz ija 42° 20' S 43° 58' VXLIII 2C 1384 Juž na Rodezija South ern Rh odesia an gleški zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Zimb abv e 19° 49' J 30° 11' VL 4G, 4H 1385 Juž na Sierra Madre Sierra Madre del Su r šp anski ko penska re lie fna o blika ISre dnja Am erika Mehika 17° 26' S 98° 44' ZII 3C 1386 Juž na Tiro ls ka Tren tino -Alto Ad ige/T ren tino -Südtiro l/ italijanski /ne mš ki / nara vna pokra jina IEv ro pa Italija 46° 38' S 11° 24' VXLIII 1B Tren tin -Südtiro l re toro manski 1387 Juž ne Alp e South ern Alps an gleški ko penska re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 43° 31' J170° 14' VXII 5L 1388 Juž ni Andaman Daks hin Andamā n/S outh Andaman Islan dhin dijs ki /an gleški otoška re lie fna o blika IAz ija Indija 11° 51' S 92° 40' VV 3J 1389 Juž ni Ap enin App ennino meri diona le italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 39° 54' S 16° 13' VXIII 2B 1390 Juž ni Bug Pivd enn yy Buh ukra jinski ko penski hidroni m IEv ro pa Ukra jina 46° 52' S 31° 59' VXIX 2G, 2H 113 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1391 Juž ni Eg ej Nótio Eg eo grški up ra vna eno ta IEv ro pa Grčija 36° 42' S 26° 08' VXLIII 2B 1392 Juž ni Jemen South Yemen an gleški zg odovinska up ra vna eno taIAz ija Jemen 16° 38' S 50° 16' VXLVII 3H 1393 Juž ni Orkne yjs ki o toki South Orkne y Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IAntark tika Zd ruž eno kra ljes tv o60° 40' J 45° 15' ZIX 6E 1394 Juž ni o tok South Islan d/T e Wai Pouna mu an gleški /m aorski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 43° 57' J170° 48' VXII 5L 1395 Juž ni preko p Cana l du Midi fran coski ko penski hidroni m IEv ro pa Fran cija 43° 24' S 1° 41' VXXIX 2A 1396 Juž ni pre lom Austra l Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 19° 30' J126° 30' ZXXII 4B 1397 Juž ni San dw ich evi o toki South San dw ich Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IAntark tika Zd ruž eno kra ljes tv o57° 45' J 26° 30' ZIX 5F 1398 Juž ni Saska tch ewan South Saska tch ewan River an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 53° 14' S105° 05' ZXVII 2C 1399 Juž ni Sh etlan ds ki o toki South Sh etlan d Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IAntark tika Zd ruž eno kra ljes tv o62° 00' J 57° 54' ZIX 6E 1400 Juž ni Sp ora di Nóties Sp or ád es grški otoška re lie fna o blika IEv ro pa Grčija 37° 14' S 26° 54' VXV 2C 1401 Juž ni Sud an South Sud an /J an ūb as -Sūdā n an gleški /ara bs ki država IAfrika Juž ni Sud an 6° 46' S 30° 08' VXXXIV 3G, 3H 1402 Juž ni tečaj South Pole an gleški drug o IAntark tika x 90° 00' J 0° 00' ZX 6G 1403 Juž ni Tihi o cean South Pacific Oc ean an gleški morski hidroni m ITihi o cean x 40° 00' J140° 00' ZXXII 5A, 5B 1404 Juž ni Ura l Juž nyj Ura l rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa/Az ijaRus ija 53° 28' S 57° 55' VIV 2H 1405 Juž ni Vie tna m Việt Nam Cộ ng hò a vie tna ms ki zg odovinska up ra vna eno taIAz ija Vie tna m 12° 36' S108° 30' VXLVIII 3J 1406 Juž no in dijansko jezero South ern Indian Lake an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 57° 06' S 98° 36' ZXVII 2C 1407 Juž no o točje Îles Austra les /A rch ipel des Austra les /fran coski /p oline zijs ki otoška re lie fna o blika IOc eani ja Fran cija 24° 56' J148° 54' ZVII 4A, 4B Tuh a'a Pae 1408 Juž no višavje South ern Uplan ds an gleški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o55° 30' S 3° 21' ZXIII 1A 1409 Juž noa fri ška uni ja Union o f South Afri ca/U nie van Su id-Afrika an gleški /afrikanski zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Juž na Afrika 30° 05' J24° 58' VL 4G, 4H 1410 Juž noa meri ška plošč aSouth Am eri can Plate an gleški drug o IJuž na Am erika /x 15° 07' J 59° 11' ZIX 4E Atlan ts ki o cean 1411 Juž noa vstra ls ka ko tlina South Austra lian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 38° 00' J126° 00' VXXVII 5K 1412 Juž no geor gijs ka ko tlina South Geor gia Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 50° 17' J 33° 26' ZXXIV 5E 1413 Juž no geor gijs ka plano taSouth Geor gia Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 51° 51' J 49° 58' ZXXIV 5E 1414 Juž no hon šujs ki hrbetSouth Hons hu Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 23° 52' S141° 43' VXXI 3K 1415 Juž noki tajs ka ko tlina South Ch ina Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je15° 00' S115° 00' VXX 3J 1416 Juž noki tajs ko hri bovjeNá n Lǒng/Wəyí Shā n ki tajs ki ko penska re lie fna o blika KAz ija Kitajs ka 27° 00' S115° 57' VV 3J 1417 Juž noki tajs ko mor jeNá n Zhō ngguó Hǐ i/Ná n Hǐ i/D agat Timog ki tajs ki /tagaloški /morski hidroni m ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je14° 10' S114° 58' VXX 3J Ts ina /B iển Đô ng/L aut Cina Selatan vie tna ms ki /m alajs ki / in done zijs ki 1418 Juž nosan dw iški jarek South San dw ich Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 56° 41' J 24° 40' ZXXIV 5F 1419 Juž no ško ts ki hrbetSouth Sc otia Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean /Ško ts ko mor je 60° 13' J 49° 33' ZXXIV 5E, 6E Antark tični o cean 1420 Juž no tas manski pra gSouth Tas man Rise an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean /x 47° 31' J147° 46' VXXVII 5K Indijs ki o cean 1421 Juž no tečajni ra vnik Antar ctic Platea u/P olar Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika IAntark tika x 87° 37' J 7° 33' VX 6G 1422 K2 K2/M ount Godw in Austen /Q ogir Fen g/Q iáogēlǒan gleški /ki tajs ki / ko penska re lie fna o blika CAz ija Pakis tan /K itajs ka 35° 53' S 76° 31' VV 2I Fē ng/Ch ogori /D aps an g/L amb a Pahar tibetanski /tibetanski / urdujs ki 1423 Kabar dinsko -b alkarska Kabar dino -B alkari ja/K abar dino -B alkarska ja rus ki /ka bar dino -č erke ški /up ra vna eno ta IEv ro pa Rus ija 43° 27' S 43° 23' VXLIII 1C, 2C re publika res publika /K'eber dej-B al'k'er Res publike / kara čajs ko -b alkarski K'abar ty-M alk'ar Res publika 1424 Kabilija al-Q abāʾ il/T amu rt n Leqb ayel/K abylie ara bs ki /b er berski / nara vna pokra jina HAfrika Alž iri ja 36° 38' S 3° 59' VXXXIV 2G fran coski 114 1425 Kabin da Cabin da por tug als ki up ra vna eno ta FAfrika Angola 5° 10' J12° 19' VXL 4G 1426 Kabin da Cabin da por tug als ki nase lje FAfrika Angola 5° 34' J 12° 11' VXL 4G 1427 Kabul Kābul paštu nski ko penski hidroni m DAz ija Afg anis tan 33° 54' S 72° 14' VXX 2I 1428 Kabul Kābul paštu nski nase lje DAz ija Afg anis tan 34° 32' S 69° 10' VXXXV 2I 1429 Kačina usta Boca de la Ser pien te/S er pen t's Mouth šp anski /an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 9° 55' S 61° 48' ZXXVIII 2C 1430 Kačji o tok Ostri v Zm iyin yy/Ins ula şer pilor ukra jinski /ro mu nski otoška re lie fna o blika IEv ro pa Ukra jina 45° 15' S 30° 12' VIV 2H 1431 Kafarna um Kfar Nahum hebre js ki zg odovinsko nase lje JAz ija Iz rae l 32° 53' S 35° 35' VXLVII 2H 1432 Kahovs ko zajezitv eno jezero Kak hovs'ke vodosk hovyshch e ukra jinski ko penski hidroni m IEv ro pa Ukra jina 47° 31' S 34° 50' VXIX 2H 1433 Kai js ki o toki Kepulauan Kai in done zijs ki otoška re lie fna o blika IAz ija Indone zija 5° 43' J132° 51' VXII 4K 1434 Kairo al-Qāh ira ara bs ki nase lje FAfrika Eg ipt 30° 04' S 31° 15' VXXXIV 2H 1435 Kairo uan al-Q aira wā n ara bs ki nase lje CAfrika Tu ni zija 35° 41' S 10° 06' VXXXIV 2G 1436 Kajb erski pre laz Kotalı Xyb er /d arra -e-Kh ayb ar paštu nski /u rdujs ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Afg anis tan /P akis tan 34° 07' S 71° 06' VV 2I 1437 Kajlaš Gan g Rin poch e/Gā ngrènbōqí Fen g/ tibetanski /ki tajs ki ko penska re lie fna o blika EAz ija Kitajs ka 31° 04' S 81° 19' VV 2I Kai lāśā Par vata /s anskr ts ki 1438 Kajm anski hrbet Caym an Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 19° 32' S 80° 34' ZXXVIII 1A 1439 Kajm anski jarek Caym an Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 19° 12' S 79° 41' ZXXVIII 1A 1440 Kajm anski o toki Caym an Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o19° 24' S 80° 34' ZII 3D 1441 Kajm anski o toki Caym an Islan ds an gleški up ra vna eno ta ISre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o19° 24' S 80° 34' ZXXXII 3D 1442 Kalabri ja Calabria italijanski up ra vna eno ta HEv ro pa Italija 38° 54' S 16° 26' VXLIII 2B 1443 Kalabri js ki Ap enin App ennino Calabro italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 39° 08' S 16° 38' VXIII 2B 1444 Kalamits ki zaliv Kalamits'ka zatoka ukra jinski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Črno mor je 44° 56' S 33° 14' VXXIX 2C 1445 Kalatida Callatis /M an galia grški /ro mu nski zg odovinsko nase lje HEv ro pa Romu ni ja 43° 49' S 28° 35' VXLVII 2G 1446 Kaledoni ja Caledonia latinski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o56° 20' S 4° 08' ZXLVI 2F 1447 Kaledonski preko p Caledonian Cana l an gleški ko penski hidroni m IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o57° 02' S 4° 49' ZXVIII 2F 1448 Kaledonsko gors tv oCaledonian Mountains an gleški drug o IEv ro pa Irska /Zd ruž eno 61° 40' S 6° 59' VIV 1G kra ljes tv o/N or veška Šv eds ka 1449 Kaliforni ja California an gleški /šp anski nara vna pokra jina HSeverna Am erika Zd ruž ene države36° 44' S119° 26' ZXXXI 2B Am erike 1450 Kaliforni ja California an gleški up ra vna eno ta HSeverna Am erika Zd ruž ene države36° 44' S119° 26' ZXXXII 2C Am erike 1451 Kaliforni js ki polotok Pen íns ula de Baja California šp anski obalna re lie fna o blika ISre dnja Am erika Mehika 28° 00' S113° 25' ZII 3C 1452 Kaliforni js ki zaliv Golfo de California šp anski morski hidroni m ITihi o cean x 27° 45' S111° 50' ZXVII 3C 1453 Kalkuta Kolka tā/K olkātā ben gals ki /h in dijs ki nase lje EAz ija Indija 22° 34' S 88° 22' VXXXV 3I 1454 Kalm arski pre liv Kalm ars und šv eds ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 56° 46' S 16° 30' VXXIX 1B 1455 Kalm iki ja Kalmy ki ja/R es publika Kalmy ki ja/ rus ki /ka lm iški up ra vna eno ta EEv ro pa Rus ija 46° 22' S 45° 27' VXXXIV 2H Hal'mg Tan gghch 1456 Kamb ajs ki zaliv Gulf o f Kh ambhāt an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 20° 41' S 72° 15' VXX 3I 1457 Kamb odž a Kâmpŭchè a kmerski država GAz ija Kamb odž a 12° 28' S104° 59' VXXXV 3J 1458 Kamb ri js ko goro vje Camb rian Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o52° 36' S 3° 37' ZIII 2F 1459 Kamer un Camero un/C ameroon fran coski /an gleški država FAfrika Kamer un 4° 39' S 12° 11' VXXXIV 3G 1460 Kamer unska gora Mon t Camero un/M ount Cameroon fran coski /an gleški ko penska re lie fna o blika IAfrika Kamer un 4° 13' S 9° 10' VIV 3G 1461 Kamišin Kamyš in rus ki nase lje EEv ro pa Rus ija 50° 05' S 45° 24' VXXXIV 2H 1462 Kamp ani ja Camp ania italijanski up ra vna eno ta HEv ro pa Italija 40° 51' S 14° 51' VXLIII 2B 1463 Kamp ani js ki Ap enin App ennino Camp ano italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 41° 16' S 14° 55' VXIII 2B 1464 Kamp ani js ki o toki Arcipelago Camp ano italijanski otoška re lie fna o blika IEv ro pa Italija 40° 37' S 14° 03' VXIII 2B 1465 Kams ko zajezitv eno jezero Kams koe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 58° 43' S 56° 11' VXIX 2H 1466 Kana da Cana da an gleški /fran coski država FSeverna Am erika Kana da 55° 53' S 96° 23' ZXXXII 2C, 2D 115 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1467 Kana ds ka ko tlina Cana da Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean x 77° 51' S140° 55' ZXVI 1B 1468 Kana ds ki šč it Cana dian Sh ie ld an gleški nara vna pokra jina ISeverna Am erika Kana da 52° 50' S 87° 50' ZXXXII 2C, 2D 1469 Kana ls ki o toki Ch anne l Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države33° 21' S119° 16' ZII 2C Am erike 1470 Kana ls ki o toki Ch anne l Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o49° 12' S 2° 21' ZIII 2F 1471 Kana ls ki o toki Ch anne l Islan ds an gleški up ra vna eno ta IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o49° 12' S 2° 21' ZXLIII 1A 1472 Kanarska ko tlina Canar y Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 28° 04' S 23° 08' ZXVIII 3F 1473 Kanarski o toki Islas Canarias šp anski otoška re lie fna o blika IAfrika Šp ani ja 28° 28' S 15° 42' ZIII 3F 1474 Kanarski o toki Canarias šp anski up ra vna eno ta IAfrika Šp ani ja 28° 28' S 15° 42' ZXXXIII 3F 1475 Kan dahar Kan dahā r/Q an dahā r paštu nski /d ari js ki / nase lje DAz ija Afg anis tan 31° 37' S 65° 43' VXXXV 2I iranski 1476 Kan dalak šs ki zaliv Kan dalak šs ka ja gub a rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Belo mor je 66° 26' S 34° 13' VXIX 1H 1477 Kane jev pre lom Kane Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 23° 39' S 45° 04' ZXVIII 3E 1478 Kan gč en dz en ga Kan ch an jaŋghā/S ewalu ngm a ne pals ki /limbujs ki ko penska re lie fna o blika EAz ija Indija/N epal 27° 42' S 88° 09' VV 3I 1479 Kan tabri ja Can tabria šp anski nara vna pokra jina HEv ro pa Šp ani ja 43° 12' S 4° 01' ZXLIII 2A 1480 Kan tabri ja Can tabria šp anski up ra vna eno ta HEv ro pa Šp ani ja 43° 12' S 4° 01' ZXLIII 2A 1481 Kan tabri js ko goro vjeCor dillera Can táb ri ca šp anski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šp ani ja 43° 01' S 4° 44' ZIII 2F 1482 Kan ton Guǐ ngzhōu ki tajs ki nase lje CAz ija Kitajs ka 23° 08' S113° 16' VXXXV 3J 1483 Kapadoki ja Kapadok ya/K app adok ía tu rški /g rški zg odovinska pokra jina FAz ija Tu rčija 38° 16' S 35° 00' VLI 1C 1484 Kapadoki ja Kapadok ya tu rški nara vna pokra jina FAz ija Tu rčija 38° 16' S 35° 00' VXXXIV 2H 1485 Kapin gamaran ški pra gKapin gamaran gi Rise an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 1° 00' S157° 00' VXXI 3L 1486 Kapitol Camp idoglio /C apitolino /C apitolium italijanski /latinski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Italija 41° 54' S 12° 29' VXIII 2B 1487 Kaplan dija Cape Pro vin ce/K aa pp ro vinsie an gleški /afrikanski zg odovinska up ra vna eno taHAfrika Juž na Afrika 32° 06' J21° 40' VL 5G 1488 Kaps agajs ko zajezitv eno Qapsh agh ay Bög eni ka zaški ko penski hidroni m IAz ija Kazahstan 43° 49' S 77° 32' VXX 2I jezero 1489 Kaps ka ko tlina Cape Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 37° 02' J 7° 00' VXXV 5G 1490 Kaps ki pra g Cape Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 42° 00' J15° 00' VXXV 5G 1491 Kaps ki ra vnik Cape Abyss al Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 34° 48' J 6° 00' VXXV 5G 1492 Kara čajevo-Č erke zijaKara čae vo-Č erkessi ja/K ara čae vo-Č erkesska jarus ki /kara čajs ko -up ra vna eno ta EEv ro pa Rus ija 43° 44' S 41° 47' VXLIII 2C res publika /K'ara čaj-Č erkes Res publika /balkarski /ka bar dino - K'ere šej-Š er dž es Res publike čerke ški 1493 Kara či Kar āchī urdujs ki nase lje EAz ija Pakis tan 24° 54' S 67° 02' VXXXV 3I 1494 Kara gan da Qara ğan dı ka zaški nase lje CAz ija Kazahstan 49° 50' S 73° 10' VXXXV 2I 1495 Kara ginski o tok os tro v Kara ginski j rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 58° 56' S164° 11' VVI 2L 1496 Karak Al-K arak ara bs ki zg odovinsko nase lje CAz ija Jor dani ja 31° 11' S 35° 42' VXLVII 2H 1497 Karakor um Karakora m/K arakor um/S els ele-y e Kūh- e an gleški /u rdujs ki /ki tajs ki ko penska re lie fna o blika CAz ija Pakis tan /K itajs ka 35° 52' S 76° 23' VV 2I Qar āq ora m/Kālǐ kūnlú n Shā nmò 1498 Karakor ums ki pre lazKarakora m Pass /Kālǐ kūnlú n Shā nk ǔu an gleški /ki tajs ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Pakis tan /K itajs ka 35° 31' S 77° 49' VV 2I 1499 Karak um Gara gum tu rk menski nara vna pokra jina EAz ija Tu rk menis tan 39° 02' S 59° 50' VXXXIV 2H 1500 Karak ums ki preko pGara gum kana lly tu rk menski ko penski hidroni m IAz ija Tu rk menis tan 37° 48' S 62° 53' VXX 2I 1501 Kar bala Kar balā' ara bs ki nase lje DAz ija Irak 32° 37' S 44° 02' VXXXIV 2H 1502 Kar damonsko hri bovjeChuŏ r Ph num Krāv an h/Th io Kh ao Ban th at ka mb oški /tajs ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Kamb odž a/T ajs ka 12° 24' S102° 47' VV 3J 1503 Kare Karr hai /C arr hae grški /latinski zg odovinsko nase lje HAz ija Tu rčija 36° 52' S 39° 02' VXLVII 2H 1504 Kar ga al-Ḫā ri ǧa ara bs ki nase lje GAfrika Eg ipt 25° 27' S 30° 33' VXXXIV 3H 116 1505 Kari bi Carri bean /C ara ïb e/C ari be an gleški /fran coski / otoška re lie fna o blika / HSre dnja Am erika /Kari bs ko mor je 17° 17' S 66° 46' ZII 3D šp anski morski hidroni m Atlan ts ki o cean 1506 Kari bs ka plošč a Cari bb ean Plate an gleški drug o ISre dnja Am erika x 14° 47' S 73° 35' ZII 3D 1507 Kari bs ki o toki Carri bean Islan ds/Îles Cara ïb es /Islas Cari bes an gleški /fran coski / otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika x 17° 17' S 66° 46' ZII 3D šp anski 1508 Kari bs ko mor je Cari bb ean Sea /M er des Cara ïb es /M er des an gleški /fran coski /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 14° 00' S 73° 38' ZXVII 3D Antilles /M ar de las Antillas /M ar Cari bešp anski 1509 Kari ja Kar ía grški zg odovinska pokra jina HAz ija Tu rčija 37° 24' S 28° 39' VLI 2B 1510 Kari mats ki pre liv Selat Kari mata in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je/2° 14' J108° 42' VXXVI 4J Javansko mor je 1511 Kari mats ko o točje Kepulauan Kari mata in done zijs ki otoška re lie fna o blika IAz ija Indone zija 2° 17' J107° 35' VXI 4J 1512 Karkini cki zaliv Karkini ts'ka zatoka ukra jinski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Črno mor je 45° 50' S 32° 56' VXXIX 2C 1513 Kar lovec Kar lovac hrvaški nase lje HEv ro pa Hrvaška 45° 30' S 15° 33' VXLIV 1B 1514 Kar lovi Vari Kar lovy Var y češki nase lje FEv ro pa Češka 50° 14' S 12° 52' VXLIV 1B 1515 Kar lovš ka ko tlina Kar lovačka ko tlina hrvaški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Hrvaška 45° 30' S 15° 33' VXIV 2C 1516 Karnak al-K arnak /Ip et- is ut ara bs ki /staroe gipč anski zg odovinsko nase lje CAfrika Eg ipt 25° 43' S 32° 39' VXLVII 3H 1517 Karnak al-K arnak ara bs ki /staroe gipč anski nase lje CAfrika Eg ipt 25° 44' S 32° 40' VXXXIV 3H 1518 Karna taka Kar ṇāṭaka /K arn āṭak kanna ds ki /h in dijs ki up ra vna eno ta DAz ija Indija 14° 13' S 75° 54' VXXXV 3I 1519 Karni js ke Alp e Alp i Carni ch e/K arnis ch e Alp en italijanski /ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija/Avstri ja 46° 37' S 12° 54' VXIV 1C 1520 Karo linska plošč a Caro line Plate an gleški drug o IOc eani ja Mikrone zija 3° 21' S140° 16' VVI 3K 1521 Karo linsko o točje Caro line Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Mikrone zija 7° 11' S148° 59' VVI 3K, 3L 1522 Kar pati Kar paten /K ar paty/Ká rpátok /K ar pati/ ne mš ki /č eški /slovaški /ko penska re lie fna o blika CEv ro pa Avstri ja/Č eška /49° 05' S 22° 33' VIV 2G Mu nții Car pați/K ar pati poljs ki /m adž arski / Slovaška /P oljs ka / ukra jinski /ro mu nski / Madž arska /U kra jina / srbs ki Romu ni ja/S rbija 1523 Kar patos Ká rpath os grški nase lje EEv ro pa Grčija 35° 30' S 27° 13' VXLIV 2C 1524 Kar patos Ká rpath os grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 35° 35' S 27° 08' VXV 2C 1525 Karska vra ta pro liv Karskie Voro ta rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Baren ts ovo mor je/70° 28' S 57° 59' VXIX 1H Karsko mor je 1526 Karsko mor je Karskoe more rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Karsko mor je 74° 28' S 69° 10' VXX 1I 1527 Kar tagina Car th ago/Q ar tāj latinski /ara bs ki zg odovinsko nase lje JAfrika Tu ni zija 36° 51' S 10° 19' VXLVII 2G 1528 Kar tum al-Khu rṭūm/al-Ḫ ar ṭūm/Kh ar toum ara bs ki /an gleški nase lje EAfrika Sud an 15° 34' S 32° 33' VXXXIV 3H 1529 Kar u Karoo an gleški /afrikanski nara vna pokra jina FAfrika Juž na Afrika 32° 38' J22° 24' VXL 5G 1530 Kasan dra Kass ándra grški obalna re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 40° 00' S 23° 28' VXIII 2C 1531 Kasan drski zaliv Kólp os Kass ándras grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 40° 06' S 23° 36' VXXX 1B 1532 Kaska dno goro vje Cas cade Ran ge/C as cades an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države47° 34' S121° 13' ZI 2B Am erike 1533 Kas pijs ko jezero Kas pijs koe more /K as piy teni zi/H azar deňz i/rus ki /ka zaški / ko penski hidroni m KEv ro pa/Az ijaRus ija/K azahstan /41° 44' S 50° 51' VXIX 2H Xƶzƶ r dƶ ni zi/D ar yā ye Māz an dar ān tu rk menski /azerski / Tu rk menis tan /Iran / iranski Az er bajdž an 1534 Kas tilija Cas tilla šp anski nara vna pokra jina HEv ro pa Šp ani ja 41° 42' S 3° 43' ZXLIII 2A 1535 Kas tilija Cas tilla šp anski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Šp ani ja 41° 42' S 3° 43' ZXLVI 2F 1536 Kas tilija - Man ča Cas tilla-L a Man ch a šp anski up ra vna eno ta HEv ro pa Šp ani ja 39° 35' S 3° 00' ZXLIII 2A 1537 Kas tilija in Leon Cas tilla y León šp anski up ra vna eno ta IEv ro pa Šp ani ja 41° 44' S 4° 47' ZXLIII 2A 1538 Kas tils ko goro vje Sis tema Cen tra l/C or dillera Cen tra l šp anski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šp ani ja 40° 47' S 3° 59' ZIII 2F 1539 Kas tori js ko jezero Lím ni Kas tor ías grški ko penski hidroni m IEv ro pa Grčija 40° 32' S 21° 18' VXXIX 2B 1540 Kašg ar Kāshí/Q eşq er ki tajs ki /ujgu rski nase lje GAz ija Kitajs ka 39° 28' S 75° 59' VXXXV 2I 1541 Kašm ir Kaśmīr/K as hmīr ka šm irski /h in dijs ki /zg odovinska pokra jina DAz ija Indija/P akis tan 35° 59' S 73° 26' VXLVIII 2I urdujs ki /an gleški 1542 Kašub ija Kas zuby/K as zëbë poljs ki /ka šubs ki nara vna pokra jina HEv ro pa Poljs ka 54° 19' S 18° 00' VXLIII 1B 117 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1543 Kataloni ja Cataluñ a/C atalu nya šp anski /ka talonski nara vna pokra jina HEv ro pa Šp ani ja 41° 53' S 1° 51' VXLIII 2A 1544 Kataloni ja Cataluñ a/C atalu nya šp anski /ka talonski up ra vna eno ta HEv ro pa Šp ani ja 41° 53' S 1° 51' VXLIII 2A 1545 Katalonsko o balno hri bovjeSis tema Mediterr áneo Catalá n/S is temašp anski /ka talonski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šp ani ja 41° 35' S 1° 50' VXIII 2B Mediterrani Català 1546 Katar Qaṭar ara bs ki država EAz ija Katar 25° 20' S 51° 11' VXXXIV 3H 1547 Katarska depresi ja Mu nḫafaḍ a l-Q aṭṭā ra ara bs ki ko penska re lie fna o blika IAfrika Eg ipt 30° 08' S 27° 29' VIV 2G, 3G 1548 Katm an du Kāṭhmāṇḍ au ne pals ki nase lje EAz ija Nepal 27° 42' S 85° 19' VXXXV 3I 1549 Katovice Katowice poljs ki nase lje FEv ro pa Poljs ka 50° 16' S 19° 01' VXLIV 2B 1550 Kazahstan Qazaqstan ka zaški država CAz ija Kazahstan 48° 10' S 66° 56' VXXXV 2I 1551 Kazan Kazan '/Q azan rus ki /tatarski nase lje DEv ro pa Rus ija 55° 48' S 49° 07' VXXXIV 2H 1552 Kazan lik Kazan lak bolg arski nase lje EEv ro pa Bolg ari ja 42° 37' S 25° 24' VXLIV 2C 1553 Kazaška s tepa Kazahs ka ja s tep' rus ki nara vna pokra jina IAz ija Kazahstan 51° 16' S 69° 19' VXXXV 2I 1554 Kazaško višavje Qazaqty ng us aqsh oqylyghy ka zaški ko penska re lie fna o blika IAz ija Kazahstan 48° 25' S 75° 28' VV 2I 1555 Kea ts ova plitv ina Kea ts Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 5° 54' S173° 29' VXXI 3L 1556 Kefaloni ja Kefaloni á grški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 38° 13' S 20° 35' VXV 1A, 2A 1557 Kelts ka celinska policaCeltic Sh elf an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kelts ko mor je 51° 10' S 6° 46' ZXVIII 2F 1558 Kelts ko mor je Celtic Sea /Mhu ir Ch ei ltea ch an gleški /irski gels ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kelts ko mor je 50° 51' S 6° 45' ZXVIII 2F 1559 Kelv ino va gora Kelv in Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 38° 49' S 64° 02' ZXVII 2D 1560 Kemp ova o bala Kemp Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 67° 40' J57° 56' VXL 6H 1561 Ken gu rujs ki o tok Kan garoo Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 35° 49' J137° 15' VXII 5K 1562 Keni ja Ken ya sv ahilijs ki /an gleški država FAfrika Keni ja 0° 07' J37° 55' VXXXIV 3H 1563 Keni tra Al-Qu na yṭira h ara bs ki nase lje CAfrika Maroko 34° 16' S 6° 35' ZXXXIII 2F 1564 Ker č Ker ch/K eri é ukra jinski /kri ms ki tatarski nase lje CEv ro pa Ukra jina 45° 21' S 36° 28' VXXXIV 2H 1565 Ker gu eleno vi o toki Îles Ker gu elen fran coski otoška re lie fna o blika IAntark tika Fran cija 49° 19' J69° 14' VXI 5I 1566 Ker gu elenska plano taKer gu elen Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean /x 54° 19' J76° 33' VXXVI 5I Antark tični o cean 1567 Kerkenski o toki Juzu r Qar qanna h ara bs ki otoška re lie fna o blika IAfrika Tu ni zija 34° 42' S 11° 10' VIV 2G 1568 Ker madecovi o toki Ker madec Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 29° 44' J178° 11' ZVII 4A 1569 Ker madeški hrbet Ker madec Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 31° 19' J178° 42' ZXXII 4A, 5A 1570 Ker madeški jarek Ker madec Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 31° 54' J177° 22' ZXXII 4A, 5A 1571 Ker ški pre liv Ker čenski j pro liv/K er ch enska pro toka / rus ki /u kra jinski /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Črno mor je/ 45° 13' S 36° 30' VXXIX 2C Keri é boğazı kri ms ki tatarski Az ovs ko mor je 1572 Kie ls ki preko p Nor d-Osts ee -K ana l/K ie l Cana l ne mš ki /an gleški ko penski hidroni m IEv ro pa Nemč ija 54° 12' S 9° 33' VXXIX 1B 1573 Kie ls ki zaliv Kie ler Bucht/K ie l Bugt ne mš ki /d anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 54° 22' S 10° 11' VXXIX 1B 1574 Kijev Kyy iv ukra jinski nase lje CEv ro pa Ukra jina 50° 27' S 30° 31' VXXXIV 2H 1575 Kijevs ko zajezitv eno jezero Kyy ivs'ke vodosk hovyshch e ukra jinski ko penski hidroni m IEv ro pa Ukra jina 50° 48' S 30° 29' VXIX 2H 1576 Kik ladi Kik lád es grški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 37° 10' S 24° 53' VIV 2G 1577 Kiliki ja Kilik ía/C ilicia /K ilik ya grški /latinski /tu rški zg odovinska pokra jina HAz ija Tu rčija 36° 49' S 35° 23' VLI 2C 1578 Kiliman dž aro Mount Kiliman jaro /K iliman jaro an gleški ko penska re lie fna o blika FAfrika Tan zani ja 3° 05' J37° 21' VX 4H 1579 Kimb er leyjs ka plano taKimb er ley Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 16° 49' J126° 37' VXII 4K 1580 Kin šasa Kins hasa fran coski nase lje FAfrika Vzh odni Kon go 4° 19' J15° 19' VXL 4G 1581 Kiparisi js ki zaliv Kiparissiak ós k ólp os grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Jonsko mor je 37° 21' S 21° 26' VXXX 2A 1582 Kirena Ky rene /Cy rene grški /latinski zg odovinsko nase lje HAfrika Libija 32° 49' S 21° 51' VXLVII 2G 1583 Kir giška s tepa Kir gizs ka ja s tep' rus ki nara vna pokra jina IEv ro pa/Az ijaRus ija/K azahstan 49° 29' S 52° 06' VXXXIV 2H 1584 Kir giško goro vje Kir gizs ki j hre bet rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Kir gizis tan /K azahstan 42° 45' S 72° 21' VV 2I 118 1585 Kir gizis tan Ky rgysstan kir giški država EAz ija Kir gizis tan 41° 11' S 74° 45' VXXXV 2I 1586 Kirk uk Kark ūk/K erk ûk ara bs ki /kurds ki nase lje CAz ija Irak 35° 28' S 44° 23' VXXXIV 2H 1587 Kišin jev Ch işin ău mold avs ki nase lje CEv ro pa Mold avija 47° 01' S 28° 50' VXXXIV 2G 1588 Kitajs ka Zhō ngguó ki tajs ki država KAz ija Kitajs ka 34° 46' S101° 13' VXXXV 2I, 2J 1589 Kitajs ki zid Wà nlǒ Chá ngchè ng ki tajs ki drug o KAz ija Kitajs ka 40° 19' S115° 58' VV 2J 1590 Kitajs ko ni žavje Huábě i Píngyuá n/Chá ngjiāng Zhò ngx iàyóu ki tajs ki ko penska re lie fna o blika KAz ija Kitajs ka 36° 36' S116° 32' VV 2J Píngyuá n 1591 Kitera Kíth ira grški nase lje EEv ro pa Grčija 36° 09' S 22° 59' VXLIV 2B 1592 Kitera Kíth ira grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 36° 14' S 23° 00' VXV 2B 1593 Kitnos Kíth nos grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 37° 24' S 24° 26' VXV 2B 1594 Kitzbüh els ke Alp e Kitzbüh eler Alp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja 47° 20' S 12° 18' VXIV 1B 1595 Kizilkum Qizilqum/Qyzylqum uzb eški /ka zaški nara vna pokra jina EAz ija Uzb ekis tan / 42° 28' S 64° 40' VXXXV 2I Kazahstan 1596 Kjoto Kyōto-sh i japonski nase lje EAz ija Japonska 35° 01' S135° 46' VXXXVI 2K 1597 Kjušu Kyūshū japonski otoška re lie fna o blika EAz ija Japonska 32° 27' S130° 57' VVI 2K 1598 Kjušujs ko -p alavs ki hrbetKyushu-P alau Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Filipinsko mor je20° 03' S136° 19' VXXI 3K 1599 Ključ evs ka Sopka Ključ evs ka ja Sopka rus ki ko penska re lie fna o blika EAz ija Rus ija 56° 03' S160° 39' VVI 2L 1600 Knosos Knos ós grški zg odovinsko nase lje DEv ro pa Grčija 35° 18' S 25° 10' VXLVII 2G 1601 Kno xova o bala Kno x Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 66° 17' J105° 33' VXLI 6J 1602 Kobe Kōb e-sh i japonski nase lje DAz ija Japonska 34° 41' S135° 12' VXXXVI 2K 1603 Kočin čina Nam Kỳ/C och in ch ine vie tna ms ki /fran coski zg odovinska up ra vna eno taGAz ija Vie tna m/K amb odž a9° 17' S105° 16' VXLVIII 3J 1604 Kokoso v hrbet Cocos Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 5° 35' S 85° 46' ZXVII 3D 1605 Kokoso v o tok Isla del Coco šp anski otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Kos tarika 5° 32' S 87° 04' ZII 3D 1606 Kokoso va ko tlina Cocos Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 5° 02' J93° 59' VXXVI 4J 1607 Kokoso va plošč a Cocos Plate an gleški drug o ISre dnja Am erika x 8° 05' S 94° 38' ZII 3C 1608 Kokoso vi o toki Cocos Islan ds/K ee lin g Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IAz ija Avstra lija 12° 08' J96° 52' VXI 4J 1609 Kola Kol's ki j polu os tro v/Gu olád atnjá rga rus ki /laponski obalna re lie fna o blika JEv ro pa Rus ija 67° 21' S 37° 49' VIV 1H 1610 Kolgujev os tro v Kolgu ev rus ki otoška re lie fna o blika EEv ro pa Rus ija 69° 06' S 49° 08' VIV 1H 1611 Kolh ida Kolkhís/Ķ olx eti grški /g ruz ijs ki zg odovinska pokra jina HAz ija Gruz ija/Tu rčija 42° 33' S 41° 58' VXLVII 2H 1612 Kolima Kolym a rus ki ko penski hidroni m EAz ija Rus ija 69° 19' S161° 06' VXXI 1L 1613 Kolims ko ni žavje Kolyms ka ja ni zm ennos t' rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 68° 25' S154° 48' VVI 1L 1614 Kolims ko višavje Kolyms koe na gor 'e rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 63° 29' S159° 56' VVI 1L 1615 Kolomb o Colomb o sin gals ki nase lje GAz ija Šri lanka 6° 56' S 79° 51' VXXXV 3I 1616 Kolora do Colora do River /Río Colora do/'Ah a Kw ahw atan gleški /šp anski / ko penski hidroni m FSeverna Am erika Zd ruž ene države 31° 39' S114° 44' ZXVII 2C mojavs ki Am erike /M ehika 1617 Kolora do Colora do an gleški up ra vna eno ta FSeverna Am erika Zd ruž ene države38° 53' S105° 39' ZXXXII 2C Am erike 1618 Kolora ds ka plano taColora do Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države37° 00' S109° 36' ZII 2C Am erike 1619 Kolumb ija Columb ia River an gleški ko penski hidroni m HSeverna Am erika Zd ruž ene države46° 15' S124° 02' ZXVII 2C Am erike /K ana da 1620 Kolumb ija Colomb ia šp anski država HJuž na Am erika Kolumb ija 3° 27' S 73° 06' ZXXXII 3D 1621 Kolumb ijs ka ko tlina Colomb ian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 12° 56' S 76° 02' ZXXVIII 2A 1622 Kolumb ijs ka plano taColumb ia Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države44° 09' S118° 05' ZII 2C Am erike 1623 Kolumb ijs ko goro vjeColumb ia Mountains /C olumb ia Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da/Zd ruž ene 50° 16' S117° 15' ZII 2C države Am erike 1624 Kolumb ijs ko okro žjeDis tri ct o f Columb ia an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Zd ruž ene države38° 55' S 77° 01' ZXXXII 2D Am erike 119 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1625 Koman dan tova ko tlina Koman dor Basin /K amch atka Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Berin govo mor je57° 14' S166° 39' VXXI 2L 1626 Koman dan tovi o toki Koman dorskie os tro va rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 54° 51' S167° 01' VVI 2L 1627 Komi-p er mjaško Komi-P er mjacki j a vtono mnyj okr ug rus ki up ra vna eno ta IEv ro pa Rus ija 60° 01' S 54° 07' VXXXIV 1H, 2H avtono mno okro žje 1628 Komori Juzu r a l-Q amar /A rch ipel des Comores ara bs ki /fran coski otoška re lie fna o blika HAfrika Komori /F ran cija 11° 54' J44° 40' VX 4H 1629 Komori Qamar /K omori /C omores /C omoros ara bs ki /ko morski /država HAfrika Komori 12° 06' J43° 50' VXL 4H sv ahilijs ki /fran coski 1630 Koms ko jezero Lago di Como italijanski ko penski hidroni m IEv ro pa Italija 46° 03' S 9° 17' VXXIX 2B 1631 Koms omols k o b Amu rju Koms omol's k-na -Amu re rus ki nase lje IAz ija Rus ija 50° 32' S137° 01' VXXXVI 2K 1632 Kon go Con go/Z aïre fran coski ko penski hidroni m FAfrika Vzh odni Kon go/ Zahodni Kon go 6° 04' J12° 24' VXXV 4G 1633 Kon govs ka ko tlina Bassin du Con go fran coski ko penska re lie fna o blika IAfrika Vzh odni Kon go 0° 30' J20° 20' VX 4G 1634 Kons tan ca Kons tan z ne mš ki nase lje HEv ro pa Nemč ija 47° 40' S 9° 10' VXLIV 1B 1635 Kons tan ca Cons tan ța ro mu nski nase lje FEv ro pa Romu ni ja 44° 10' S 28° 38' VXLIV 2C 1636 Kons tan tino pel Kons tan tino polis /C ons tan tino polis grški /latinski zg odovinsko nase lje FEv ro pa Tu rčija 41° 00' S 28° 59' VXLVII 2G 1637 Kopen hagen Køb en havn danski nase lje CEv ro pa Danska 55° 41' S 12° 34' VXXXIV 2G 1638 Kopetd ag Köp etd ag/K opp e Dāġ tu rk menski /iranski ko penska re lie fna o blika CAz ija Tu rk menis tan /Iran 37° 12' S 58° 52' VIV 2H 1639 Kora lno mor je Cora l Sea an gleški morski hidroni m ITihi o cean Kora lno mor je 16° 59' J155° 52' VXXVII 4L 1640 Kora lno morska ko tlina Cora l Sea Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Kora lno mor je 13° 43' J151° 37' VXXVII 4L 1641 Kora mš ar Kh orra msh ahr iranski nase lje EAz ija Iran 30° 26' S 48° 11' VXXXIV 2H 1642 Kora ts ka plano ta Kh ora t Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika IAz ija Tajs ka 16° 24' S103° 36' VV 3J 1643 Kor ča Kor éë/K or éa alb anski nase lje FEv ro pa Alb ani ja 40° 37' S 20° 47' VXLIV 2B 1644 Kor diljera Alfa Alph a Cor dillera an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean x 85° 17' S129° 04' ZXVI 1B 1645 Kor diljera Rea l Cor dillera Rea l šp anski ko penska re lie fna o blika FJuž na Am erika Ekvador /B olivija 1° 04' J 78° 57' ZVIII 4D 1646 Kor diljere Am eri can Cor dillera /C or dilleras an gleški /šp anski ko penska re lie fna o blika HJuž na Am erika /x 8° 53' J 77° 16' ZVIII 4D Severna Am erika / Sre dnja Am erika 1647 Kor dofan Ku rdufā n ara bs ki up ra vna eno ta EAfrika Sud an 12° 17' S 29° 23' VXXXIV 3G, 3H 1648 Kor dofan Ku rdufā n ara bs ki nara vna pokra jina EAfrika Sud an 13° 45' S 30° 15' VXXXIV 3G, 3H 1649 Kor dova Có rdoba šp anski nase lje FEv ro pa Šp ani ja 37° 53' S 4° 47' ZXXXIII 2F 1650 Kore ja Han gu k/J oseon kore js ki zg odovinska up ra vna eno taGAz ija Juž na Kore ja/ 38° 20' S127° 14' VXLIX 2K Severna Kore ja 1651 Kore ja Han gu k/J oseon kore js ki nara vna pokra jina GAz ija Juž na Kore ja/ 38° 20' S127° 14' VXXXVI 2K Severna Kore ja 1652 Kore js ki polotok Ch os ŏn Pan do/H an Ban do kore js ki obalna re lie fna o blika IAz ija Juž na Kore ja/ 37° 02' S127° 56' VVI 2K Severna Kore ja 1653 Kore js ki pre liv Ch os ŏn Hae hyŏp/T ae han -H ae hyŏp/ kore js ki /japonski morski hidroni m ITihi o cean Vzh odnoki tajs ko 34° 37' S129° 00' VXXI 2K Tsush ima-kaik yō mor je/J aponsko mor je 1654 Kore js ki zaliv Sŏjos ŏn Man /Chá oxiǐn Wā n kore js ki /ki tajs ki morski hidroni m ITihi o cean Rum eno mor je 38° 47' S123° 49' VXXI 2K 1655 Korin t Kó rin th os grški zg odovinsko nase lje FEv ro pa Grčija 37° 54' S 22° 53' VLI 2B 1656 Korin t Kó rin th os grški nase lje FEv ro pa Grčija 37° 56' S 22° 56' VXLIV 2B 1657 Korin ts ka zemeljs ka o žina Isthmós tes Kor ínth ou grški obalna re lie fna o blika IEv ro pa Grčija 37° 56' S 22° 59' VXIII 2C 1658 Korin ts ki preko p Dh ióri x Kor ínth ou grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je37° 56' S 22° 59' VXXX 2B 1659 Korin ts ki zaliv Korin th iak ós k ólp os grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Jonsko mor je 38° 11' S 22° 34' VXXX 1A, 1B, 2A, 2B 1660 Kor jaško a vtono mno okro žjeKor jakski j a vtono mnyj okr ug rus ki up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 61° 54' S167° 00' VXXXVI 1L 120 1661 Kor jaško višavje Kor jakskoe na gor 'e rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 61° 59' S171° 01' VVI 1L 1662 Koro man dijs ka o balaCoro man del Coas t an gleški obalna re lie fna o blika IAz ija Indija 13° 58' S 80° 08' VV 3I 1663 Koro ška Kä rn ten ne mš ki up ra vna eno ta KEv ro pa Avstri ja 46° 45' S 13° 53' VXLIII 1B 1664 Korsko mor je Koro Sea /S ea o f Coro an gleški morski hidroni m ITihi o cean Korsko mor je 18° 01' J179° 56' ZXXII 4A 1665 Kor zika Corse /C orsi ca fran coski /kor ziški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Fran cija 42° 07' S 9° 07' VIV 2G 1666 Kor zika Corse /C orsi ca fran coski /kor ziški up ra vna eno ta HEv ro pa Fran cija 42° 07' S 9° 07' VXLIII 2A 1667 Kor ziški pre liv Cana l de Corse /C ana le di Corsi ca fran coski /italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Ligu rsko mor je/42° 50' S 9° 38' VXXIX 2B `` Tirensko mor je 1668 Koso vo Koso vë/K oso va/K oso vo alb anski /s rbs ki država CEv ro pa Koso vo 42° 34' S 20° 52' VXXXIV 2G 1669 Koso vo polje Fushë Koso vë/K oso vo Polje alb anski /s rbs ki nara vna pokra jina GEv ro pa Koso vo 42° 38' S 21° 06' VXLIII 2B 1670 Koso vo polje Fushë Koso vë/K oso vo Polje alb anski /s rbs ki zg odovinska pokra jina GEv ro pa Koso vo 42° 38' S 21° 06' VXLVII 2G 1671 Koso vs ka Mitro vicaMitro vicë/K oso vs ka Mitro vica alb anski /s rbs ki nase lje CEv ro pa Koso vo 42° 53' S 20° 52' VXLIV 2B 1672 Kosso ujs ko zajezitv eno Lac de Kosso u fran coski ko penski hidroni m IAfrika Slonoko šč ena 7° 09' S 5° 37' ZXVIII 3F jezero obala 1673 Kos tarika Cos ta Rica šp anski zg odovinska up ra vna eno taFSre dnja Am erika Kos tarika 9° 48' S 83° 41' ZXLV 3D 1674 Kos tarika Cos ta Rica šp anski država FSre dnja Am erika Kos tarika 9° 48' S 83° 41' ZXXXII 3D 1675 Kotelni os tro v Kotel'nyj rus ki otoška re lie fna o blika EAz ija Rus ija 75° 23' S138° 55' VVI 1K 1676 ko tlina Fra m Fra m Basin an gleški podm orska re lie fna o blika AArk tični o cean x 88° 00' S 90° 00' VXX 1I, 1J 1677 Kots ke Alp e Alp es Cottiennes /Alp i Cozie fran coski /italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija/Italija 44° 59' S 6° 44' VXIV 2A 1678 Kovno Kaunas litv anski nase lje CEv ro pa Litv a 54° 54' S 23° 54' VXLIV 1C 1679 Kraka tav Pulau Raka ta/K raka tau in done zijs ki otoška re lie fna o blika FAz ija Indone zija 6° 09' J105° 26' VXI 4J 1680 Krako v Krak ów poljs ki nase lje FEv ro pa Poljs ka 50° 04' S 19° 57' VXLIV 1B 1681 Krasno jarsko zajezitv eno Krasno jarskoe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 55° 07' S 91° 39' VXX 2J jezero 1682 Kre men čuš ko zajezitv eno Kre men čuts'ke vodosk hovyshch e ukra jinski ko penski hidroni m IEv ro pa Ukra jina 49° 12' S 32° 51' VXIX 2H jezero 1683 Kre ta Kríti grški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 35° 10' S 24° 59' VIV 2G 1684 Kre ta Kríti grški up ra vna eno ta HEv ro pa Grčija 35° 10' S 24° 59' VXLIII 2B 1685 Kre ts ko mor je Kri tik ón pèlagos grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 35° 49' S 25° 02' VXXIX 2C 1686 Krf Kè rk yra grški nase lje CEv ro pa Grčija 39° 37' S 19° 55' VXLIV 2B 1687 Krf Kè rk yra grški otoška re lie fna o blika CEv ro pa Grčija 39° 41' S 19° 47' VXV 1A 1688 Kri m Kri ms'kyy pivos tri v/Qırım yar ım adas ıukra jinski /kri ms ki tatarski obalna re lie fna o blika CEv ro pa Ukra jina 45° 12' S 34° 09' VIV 2H 1689 Kri ms ko goro vje Kryms ki hori /Qırım dağlar ı ukra jinski /kri ms ki tatarski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Ukra jina 44° 44' S 34° 17' VIV 2H 1690 Kri š Kö rös madž arski ko penski hidroni m JEv ro pa Madž arska 46° 43' S 20° 11' VXIX 2G 1691 Kri šna Kõṣṇ a devana giri js ki ko penski hidroni m EAz ija Indija 15° 43' S 80° 56' VXX 3I 1692 Kri vi Rog Kryvyy Rih ukra jinski nase lje IEv ro pa Ukra jina 47° 54' S 33° 24' VXLIV 1C 1693 Kri žni pre val Jv aris Ugh elt/K res tovyj pere val gruz ijs ki /rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa/Az ijaGruz ija 42° 31' S 44° 28' VIV 2H 1694 Krka Gu rk ne mš ki nase lje KEv ro pa Avstri ja 46° 52' S 14° 17' VXLIV 1B 1695 Krka Gu rk ne mš ki ko penski hidroni m KEv ro pa Avstri ja 46° 37' S 14° 32' VXXIX 1B 1696 Krkono ši Krkono še/K arkonos ze češki /p oljs ki ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Češka /P oljs ka 50° 44' S 15° 44' VXIII 1B 1697 Krmin Cor mò ns /C or mons italijanski /fu rlanski nase lje KEv ro pa Italija 45° 57' S 13° 28' VXLIV 1B 1698 Kroko dilopolis Kroko deílóp olis grški zg odovinsko nase lje EAfrika Eg ipt 29° 19' S 30° 51' VXLVII 3H 1699 Krške Alp e Gu rk taler Alp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Avstri ja 46° 55' S 13° 56' VXIV 1C 1700 Ks an ti Xá nth i grški nase lje EEv ro pa Grčija 41° 08' S 24° 53' VXLIV 2C 1701 Kub a Cub a šp anski otoška re lie fna o blika FSre dnja Am erika Kub a 22° 05' S 79° 01' ZII 3D 1702 Kub a Cub a šp anski država FSre dnja Am erika Kub a 22° 05' S 79° 01' ZXXXII 3D 1703 Kub an Kub an ' rus ki ko penski hidroni m DEv ro pa Rus ija 45° 21' S 37° 23' VXIX 2H 1704 Kufa al-Kūfah ara bs ki nase lje CAz ija Irak 32° 02' S 44° 24' VXXXIV 2H 121 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1705 Kufra al-Kufra h ara bs ki nase lje CAfrika Libija 24° 11' S 23° 17' VXXXIV 3G 1706 Kujavija Kujawy poljs ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Poljs ka 52° 46' S 18° 42' VXLVII 2G 1707 Kujb iševs ko zajezitv eno Kujbyš evs koe vodohrani liše/ rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 54° 32' S 48° 39' VXIX 2H jezero Samarskoe vodohrani liše 1708 Kuldž a Yíníng/Ğulc a ki tajs ki /ujgu rski nase lje EAz ija Kitajs ka 43° 55' S 81° 19' VXXXV 2I 1709 Kulu ndinska s tepa Kulu ndinska ja s tep'/Kulu ndinska ja ra vnina / rus ki /ka zaški nara vna pokra jina IAz ija Rus ija/K azahstan 52° 56' S 79° 12' VXXXV 2I Quly ndy Zh azyghy 1710 Kum e Kýmē/Cum ae grški /latinski zg odovinsko nase lje FEv ro pa Italija 40° 51' S 14° 03' VXLVII 2G 1711 Kum o-m ani ško podoljeKum o-M an yčs ka ja vp adina rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 45° 58' S 43° 40' VIV 2H 1712 Kum onsko goro vje Kum on Bum/Kum on Taungd an bu rmanski ko penska re lie fna o blika IAz ija Mjan mar 26° 18' S 97° 12' VV 3J 1713 Kum ran Kh ir bet Qum ran hebre js ki ko penska re lie fna o blika EAz ija Iz rae l 31° 44' S 35° 28' VIV 2H 1714 Ku nei tra al-Qu nai ṭira ara bs ki nase lje EAz ija Siri ja 33° 08' S 35° 50' VXLIV 2C 1715 Ku njera bs ki pre laz Khu njera b Pass /Ku njira p La/Ku njira p Daban /an gleški /tibetanski / ko penska re lie fna o blika IAz ija Pakis tan /K itajs ka 36° 51' S 75° 26' VV 2I Hó ngqílāfə s hā nk ŏu ki tajs ki 1716 Ku nlu n Šan Kū nlú n Shā n ki tajs ki ko penska re lie fna o blika EAz ija Kitajs ka 35° 52' S 89° 37' VV 2I, 2J 1717 Ku ra Ku ra /Mt'k'v ari /Kü r tu rški /g ruz ijs ki /azerski ko penski hidroni m CAz ija Tu rčija/G ruz ija/39° 20' S 49° 20' VXIX 2H Az er bajdž an 1718 Ku rčatovov pre lom Ku rch atov Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 40° 36' S 29° 11' ZXVIII 2E, 2F 1719 Ku rdis tan Ku rdis tan /Kü rdis tan /K or des tā n kurds ki /tu rški /iranski zg odovinska pokra jina CAz ija Tu rčija/Irak /Iran /S iri ja37° 06' S 44° 30' VXLVII 2H 1720 Ku ri li Ku ri l's kie os tro va/Ch is hima-re ttō rus ki /japonski otoška re lie fna o blika HAz ija Rus ija 47° 23' S152° 42' VVI 2K, 2L 1721 Ku ri ls ka ko tlina Ku ri l Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Oh ots ko mor je 46° 26' S147° 19' VXXI 2K 1722 Ku ri ls ki hrbet Ku ri l Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Oh ots ko mor je 46° 28' S151° 19' VXXI 2K, 2L 1723 Ku ri ls ki jarek Ku ri l Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 45° 37' S153° 16' VXXI 2K, 2L 1724 Ku rlan dija Ku rzeme latv ijs ki zg odovinska pokra jina GEv ro pa Latv ija 56° 33' S 22° 23' VXLVII 2G 1725 Ku rlan dija Ku rzeme latv ijs ki zg odovinska up ra vna eno taGEv ro pa Latv ija 56° 33' S 22° 23' VXLVII 2G 1726 Ku rska kosa Ku rska ja kosa /Ku ršių neri ja rus ki /litv anski obalna re lie fna o blika EEv ro pa Rus ija/L itv a 55° 11' S 20° 51' VIV 2G 1727 Ku rski zaliv Ku rski j zaliv/Ku ršių marios rus ki /litv anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 55° 03' S 20° 59' VXXIX 1B 1728 Kus kok wims ki zalivKus kok wim Bay an gleški morski hidroni m ITihi o cean Berin govo mor je59° 27' S162° 41' ZXVI 2A 1729 Kus kok wims ko hri bovjeKus kok wim Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države63° 28' S155° 00' ZI 1A Am erike 1730 Kuš ki zaliv Gulf o f Kutch/Gulf o f Kachchh an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 22° 35' S 69° 43' VXX 3I 1731 Kuš ko močv ir je Rann o f Kutch an gleški ko penski hidroni m IAz ija Indija/P akis tan 23° 41' S 69° 50' VXX 3I 1732 Kutna Gora Kutná Hora češki nase lje FEv ro pa Češka 49° 57' S 15° 16' VXLIV 1B 1733 Kuv ajt Dawlat a l-Kuw ayt ara bs ki država EAz ija Kuv ajt 29° 21' S 47° 24' VXXXIV 3H 1734 Kuv ajt Madīna t a l-Kuw ayt ara bs ki nase lje EAz ija Kuv ajt 29° 21' S 47° 59' VXXXIV 3H 1735 Kuz is tan Khūz es tā n/'A ra bes tā n iranski zg odovinska pokra jina EAz ija Iran 31° 43' S 48° 48' VXLVII 2H 1736 Kuz ne ški bazen Kuz ne cki j basse jn rus ki nara vna pokra jina IAz ija Rus ija 53° 54' S 87° 17' VXXXV 2I 1737 Kv arnerski zaliv Kv arnerski zaljev hrvaški morski hidroni m KAtlan ts ki o cean Jadransko mor je44° 53' S 14° 31' VXXIX 2B 1738 Kv irina l Qu irina le/Qu irina lis italijanski /latinski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Italija 41° 54' S 12° 29' VXIII 2B 1739 La Pero us ov pre liv Pro liv Laper uz a/Sōy a-kaik yō rus ki /japonski morski hidroni m ITihi o cean Japonsko mor je/45° 41' S141° 59' VXXI 2K Oh ots ko mor je 1740 La Plata Río de la Plata šp anski morski hidroni m GAtlan ts ki o cean x 35° 01' J 57° 05' ZXXIV 5E 1741 Laba Elb e/L abe ne mš ki /č eški ko penski hidroni m HEv ro pa Nemč ija/Č eška 53° 52' S 9° 01' VXIX 2G 1742 Labotni ca Lavan t ne mš ki ko penski hidroni m KEv ro pa Avstri ja 46° 38' S 14° 57' VXXIX 1B 122 1743 Labra dorska ko tlina Labra dor Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je54° 08' S 47° 04' ZXVIII 2E 1744 Labra dorsko mor je Labra dor Sea an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je57° 50' S 52° 22' ZXVIII 2E 1745 Labs ki preko p Elb e-S ei tenkana l ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Nemč ija 52° 55' S 10° 37' VXXIX 1B 1746 Lacij Lazio italijanski up ra vna eno ta HEv ro pa Italija 41° 58' S 12° 46' VXLIII 2B 1747 Lacij Latium latinski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Italija 41° 58' S 12° 46' VXLVII 2G 1748 Ladak Laddā kh/la-dw ags hin dijs ki /tibetanski nara vna pokra jina EAz ija Indija 34° 50' S 78° 53' VXXXV 2I 1749 Ladoško jezero Ladožs koe o zero /Lu adogu rus ki /kare ls ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 60° 45' S 31° 41' VXIX 1H 1750 Lagaš Lagas h/N aka mtu sum erski /aka ds ki zg odovinsko nase lje EAz ija Irak 31° 25' S 46° 24' VXLVII 2H 1751 Laka divi Lacc adive Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika HAz ija Indija 10° 11' S 73° 01' VV 3I 1752 Laka divi Laks hadw ee p malajalams ki up ra vna eno ta HAz ija Indija 10° 11' S 73° 01' VXXXV 3I 1753 Laka divs ko mor je Lacc adive Sea an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean Laka divs ko mor je8° 39' S 74° 36' VXX 3I 1754 Lakoni ja Lak ônik ê staro grški zg odovinska pokra jina HEv ro pa Grčija 36° 53' S 22° 42' VLI 2B 1755 Lakoni ja Lakon ía no vogrški nara vna pokra jina HEv ro pa Grčija 36° 53' S 22° 42' VXLIII 2B 1756 Lakoni js ki zaliv Lakonik ós k ólp os grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je36° 33' S 22° 42' VXXX 2B 1757 Lamb er tov ledenik Lamb er t Glacier an gleški ko penski hidroni m IAntark tika x 71° 54' J69° 04' VXXVI 6I 1758 Lamb eze Lamb aesis latinski zg odovinsko nase lje FAfrika Alž iri ja 35° 29' S 6° 15' VXLVII 2G 1759 Lan cas tro v pre liv Lan cas ter Sound an gleški morski hidroni m IArk tični o cean Baffino v zaliv 74° 08' S 86° 59' ZXVII 1D 1760 Lan gre ška plano ta Platea u de Lan gres fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 47° 26' S 4° 49' VXIII 1B 1761 Lao dike ja Lao dikeia /L ao dicea a d Lycum/L ao dik yagrški /latinski /tu rški zg odovinsko nase lje HAz ija Tu rčija 37° 50' S 29° 07' VLI 2C 1762 Laos Lao lao ški država CAz ija Laos 18° 53' S103° 34' VXXXV 3J 1763 Laponska Lapp i/L applan d/L aplan dija/Sápm i finski /šv eds ki /nor veški /nara vna pokra jina HEv ro pa Finska /Šv eds ka /67° 36' S 25° 14' VXXXIV 1G rus ki /laponski Nor veška 1764 Larseno va ledena policaLarsen Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Weddllovo mor je67° 35' J 62° 44' ZXXIII 6D 1765 Lasa Lh asa /Lāsà tibetanski /ki tajs ki nase lje EAz ija Kitajs ka 29° 39' S 91° 07' VXXXV 3J 1766 Lataki ja al-Lāḏ iqiyy a ara bs ki nase lje HAz ija Siri ja 35° 31' S 35° 48' VXLIV 2C 1767 Latinska Am erika Latin Am eri ca/Amè ri qu e Latine /Am eri ca Latina an gleški /fran coski /celina IJuž na Am erika /x 8° 32' J 64° 08' ZVIII 4D šp anski Sre dnja Am erika 1768 Laus ki hrbet Lau Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 22° 55' J178° 42' ZXXII 4A 1769 Lavren cijs ko višavjeLauren tides /L auren tian Highlan ds fran coski /an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 49° 28' S 69° 19' ZII 2D 1770 Lazare vovo mor je more Lazare va rus ki morski hidroni m IAntark tični o cean x 68° 00' J 7° 00' VXXV 6G 1771 Lechtals ke Alp e Lechtaler Alp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja 47° 16' S 10° 39' VXIV 1B 1772 Lemnos Lím nos grški otoška re lie fna o blika CEv ro pa Grčija 39° 55' S 25° 09' VXV 1B 1773 Lenina delta Del'ta Len y rus ki obalna re lie fna o blika IAz ija Rus ija 72° 57' S126° 33' VVI 1K 1774 Lenino v vrh Lenin Ch ok usu/Qullai Lenin / kir giški /tadž iški ko penska re lie fna o blika IAz ija Kir gizis tan / 39° 21' S 72° 53' VV 2I Qullai Abu ali i bni Sino Tadž ikis tan 1775 Leo pold ova in Astri dina o balaKin g Leo pold an d Qu een Astri d Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 68° 24' J87° 38' VXLI 6I, 6J 1776 Lepan t Nafp ak tos grški nase lje GEv ro pa Grčija 38° 24' S 21° 50' VXLIV 2B 1777 Lepon tinske Alp e Alp es Lèp on tiennes /Alp i Lepon tine fran coski /italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šv ica/Italija 46° 28' S 9° 00' VXIV 1A, 1B 1778 Leso to Leso th o siso ts ki država FAfrika Leso to 29° 40' J28° 13' VXL 4G 1779 Letoni ja Latv ija/L atv ia latv ijs ki zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Latv ija 56° 51' S 24° 53' VXLVII 2G 1780 Levadia Livadeia grški nase lje EEv ro pa Grčija 38° 26' S 22° 52' VXLIV 2B 1781 Levan tinska ko tlina Eas t Mediterranean Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je32° 59' S 29° 03' VXIX 2G, 2H 1782 Levan tinsko mor je Mar di Levan te italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je33° 31' S 30° 59' VXXIX 2C 1783 Levji zaliv Golfe du Lion fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je42° 58' S 4° 00' VXXIX 2A 1784 Levka da Lefkád a grški nase lje EEv ro pa Grčija 38° 50' S 20° 42' VXLIV 2B 1785 Levka da Lefkád a grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 38° 42' S 20° 39' VXV 1A 1786 Lezb os Lèsv os grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 39° 05' S 26° 21' VXV 1B, 1C 1787 Liao tu nški zaliv Liáodō ng Wā n ki tajs ki morski hidroni m ITihi o cean Rum eno mor je 40° 10' S121° 10' VXXI 2K 1788 Libanon Lub nān ara bs ki država EAz ija Libanon 33° 46' S 35° 49' VXXXIV 2H 123 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1789 Liberi ja Liberia an gleški država HAfrika Liberi ja 6° 23' S 9° 26' ZXXXIII 3F 1790 Libija Liby a latinski zg odovinska up ra vna eno taFAfrika Libija 26° 57' S 17° 32' VXLVII 3G 1791 Libija Līb iyā ara bs ki država EAfrika Libija 26° 57' S 17° 32' VXXXIV 3G 1792 Libijs ka plano ta Aḑ Ḑiffah ara bs ki ko penska re lie fna o blika GAfrika Libija/Eg ipt 30° 34' S 25° 39' VIV 2G 1793 Libijs ka pušč ava Aş Şaḥrā a l-Lībīy ah/Aş Şahrā a l Gh ar bīy ah ara bs ki nara vna pokra jina IAfrika Libija/Eg ipt 26° 34' S 25° 00' VXXXIV 3G 1794 Libijs ko mor je Livy kó pèlagos grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je33° 30' S 24° 14' VXIX 2G 1795 Licija Ly kía/Lyc ia grški /latinski zg odovinska pokra jina HAz ija Tu rčija 36° 26' S 29° 30' VLI 2C 1796 Lidija Luddu/Lydía asirski /g rški zg odovinska pokra jina HAz ija Tu rčija 38° 33' S 28° 25' VLI 1B 1797 Ligu ri ja Ligu ria italijanski nara vna pokra jina HEv ro pa Italija 44° 28' S 8° 40' VXLIII 2A, 2B 1798 Ligu ri ja Ligu ria italijanski up ra vna eno ta HEv ro pa Italija 44° 28' S 8° 40' VXLIII 2A, 2B 1799 Ligu rske Alp e Alp i Ligu ri italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 43° 56' S 7° 46' VXIV 2A 1800 Ligu rski Ap enin App ennino Ligu re italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 44° 34' S 9° 03' VXIV 2A, 2B 1801 Ligu rsko mor je Mar Ligu re /M er Ligu re italijanski /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je43° 28' S 9° 01' VXIX 2G 1802 Lihten štajn Lie chtens tein ne mš ki država FEv ro pa Lihten štajn 47° 08' S 9° 34' VXXXIV 2G 1803 Lilibaj Lilyb ae um latinski zg odovinsko nase lje HEv ro pa Italija 37° 48' S 12° 26' VXLVII 2G 1804 Limaso l Lemes ós/L imaso l grški /tu rški nase lje GAz ija Ciper 34° 41' S 33° 02' VXLIV 2C 1805 Lin colno vo mor je Lin coln Sea an gleški morski hidroni m IArk tični o cean Lin colno vo mor je82° 59' S 57° 56' ZXVIII 1E 1806 Liparski o toki Is ole Eolie /Is ole Lipari italijanski otoška re lie fna o blika IEv ro pa Italija 38° 35' S 14° 57' VXIII 2B 1807 Lipni ca Lei bni tz ne mš ki nase lje JEv ro pa Avstri ja 46° 47' S 15° 32' VXLIV 1B 1808 Lisa gora Lysá hora češki ko penska re lie fna o blika FEv ro pa Češka 50° 53' S 20° 58' VXIII 1C 1809 Litava Lei th a ne mš ki ko penski hidroni m CEv ro pa Avstri ja 47° 52' S 17° 17' VXIX 2G 1810 Litavs ke gori ce Lei th agebir ge ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja 47° 55' S 16° 37' VXIII 1B 1811 Litv a Lie tuv a litv anski država HEv ro pa Litv a 55° 13' S 23° 49' VXXXIV 2G 1812 Liver poo ls ki zaliv Liver poo l Bay an gleški morski hidroni m IArk tični o cean Bea ufor tovo mor je69° 49' S129° 51' ZXVI 1B 1813 Livin gstono vi s lapoviChutes de Livin gstone fran coski ko penski hidroni m IAfrika Vzh odni Kon go 4° 19' J15° 13' VXXV 4G 1814 Livin gstono vo goro vjeLivin gstone Mountains /K ipen gere Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika IAfrika Tan zani ja 9° 17' J34° 18' VX 4H 1815 Livoni ja Lii vimaa /L ivoni ja es tonski /latv ijs ki zg odovinska pokra jina CEv ro pa Latv ija/Estoni ja 57° 40' S 25° 48' VXLVII 2G 1816 Livoni ja Vidz eme es tonski /latv ijs ki zg odovinska up ra vna eno taCEv ro pa Latv ija/Estoni ja 57° 40' S 25° 48' VXLVII 2G 1817 Lizb ona Lis boa por tug als ki nase lje FEv ro pa Por tug als ka 38° 43' S 9° 08' ZXXXIII 2F 1818 Lizb onski kan jon Lis bon Can yon an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 38° 18' S 9° 22' ZXVIII 2F 1819 Ljahovs ka o toka Ljahovs kie os tro va rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 73° 58' S141° 21' VVI 1K 1820 Loara Loire fran coski ko penski hidroni m HEv ro pa Fran cija 47° 16' S 2° 11' ZXVIII 2F 1821 Lodž Łódż poljs ki nase lje DEv ro pa Poljs ka 51° 46' S 19° 27' VXXXIV 2G 1822 Lofoti Lofoten nor veški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Nor veška 68° 17' S 14° 14' VIV 1G 1823 Lofots ka ko tlina Lofoten Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Nor veško mor je69° 54' S 4° 39' VXIX 1G 1824 Lokri da Lokri da/L okr ís no vogrški /staro grški zg odovinska pokra jina FEv ro pa Grčija 38° 42' S 23° 00' VLI 1B 1825 Lomb ar dija Lomb ar dia italijanski nara vna pokra jina HEv ro pa Italija 45° 37' S 9° 46' VXLIII 1A, 1B 1826 Lomb ar dija Lomb ar dia italijanski up ra vna eno ta HEv ro pa Italija 45° 37' S 9° 46' VXLIII 1A, 1B 1827 Lomb ar ds ke pre dalp ePrea lp i Lomb ar de italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 45° 46' S 9° 51' VXIV 2B 1828 Lomb oški pre liv Selat Lomb ok in done zijs ki morski hidroni m IIndijs ki o cean /Balijs ko mor je 8° 33' J115° 49' VXXVI 4J Tihi o cean 1829 Lomonoso vov hrbethre bet Lomonoso va/L omonoso v Ridg e rus ki /an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean x 88° 13' S142° 52' VXXI 1K 1830 Lon gov pre liv pro liv Lon ga rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Vzh odnosi birsko 70° 04' S178° 19' VXXI 1L mor je/Ču ko ts ko mor je 124 1831 Lon govi o toki os tro va De-L on ga rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 76° 31' S155° 02' VVI 1L 1832 Lopezov r t Cap Lopez fran coski obalna re lie fna o blika IAfrika Gabon 0° 38' J 8° 43' VX 4G 1833 Lorena Lorraine fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 48° 40' S 5° 57' VXLIII 1A 1834 Lorena Lorraine fran coski up ra vna eno ta HEv ro pa Fran cija 48° 40' S 5° 57' VXLIII 1A 1835 Lorena Lorraine fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 48° 40' S 5° 57' VXLVII 2G 1836 Lotarin gija Loth arin gia /L oth rin gen latinski /ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Fran cija/N emč ija/49° 52' S 6° 19' VXLVII 2G Šv ica 1837 Lots e Lh ots e/lh o r ts e/Luòzǒ Fē ng ne pals ki /tibetanski / ko penska re lie fna o blika EAz ija Nepal 27° 58' S 86° 56' VV 3I ki tajs ki 1838 Loub etova o bala Loub et Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 66° 55' J 66° 03' ZXXXVIII 6D 1839 Louisia di Louisia de Arch ipelago an gleški otoška re lie fna o blika HOc eani ja Papu anska Nova11° 12' J153° 18' VXII 4L Gv ine ja 1840 Louis villov hrbet Louis ville Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 39° 44' J166° 35' ZXXII 5A 1841 Lozana Laus anne fran coski nase lje HEv ro pa Šv ica 46° 31' S 6° 38' VXLIV 1B 1842 Lu an g Pra ban g Louan gph ra ban g lao ški nase lje CAz ija Laos 19° 53' S102° 09' VXXXV 3J 1843 Lu an gp ra ban ško hri bovjeTh iu Kh ao Lu an g Ph ranan g/ lao ški /tajs ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Tajs ka /L aos 18° 41' S101° 22' VV 3J Dai Lu an g Ph etch abu n 1844 Lüb eški zaliv Lüb ecker Bucht ne mš ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 54° 11' S 11° 20' VXXIX 1B 1845 Lublinsko višavje Wyży na Lub els ka poljs ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Poljs ka 51° 03' S 22° 42' VIV 2G 1846 Lud ogor je Lud ogorie bolg arski nara vna pokra jina FEv ro pa Bolg ari ja 43° 46' S 26° 58' VXLIII 2B 1847 Lug ansko jezero Lago di Lug ano /C eresio italijanski ko penski hidroni m IEv ro pa Šv ica/Italija 45° 59' S 8° 58' VXXIX 2B 1848 Lug ar dovi s lapovi Lug ar ds Falls an gleški ko penski hidroni m IAfrika Vzh odni Kon go 3° 02' J38° 41' VXXV 4H 1849 Lu itp old ova o bala Lu itp old Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 77° 10' J 30° 19' ZXXXIX 6E, 6F 1850 Lu kani ja Luc ania italijanski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Italija 40° 18' S 16° 05' VLI 1A 1851 Lu kanski Ap enin App ennino Luc ano italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 40° 31' S 15° 48' VXIII 2B 1852 Lu kse mbu rg Lëtz ebu er g/Lux embu rg lu kse mbu rški /ne mš ki nase lje FEv ro pa Lu kse mbu rg 49° 37' S 6° 08' VXLIV 1A, 1B 1853 Lu kse mbu rg Lëtz ebu er g/Lux emb ourg/Lux embu rg lu kse mbu rški /fran coski /država FEv ro pa Lu kse mbu rg 49° 45' S 6° 08' VXXXIV 2G ne mš ki 1854 Lu ksor al-Uqşu r ara bs ki zg odovinsko nase lje EAfrika Eg ipt 25° 42' S 32° 38' VXLVII 3H 1855 Lu ksor al-Uqşu r ara bs ki nase lje EAfrika Eg ipt 25° 42' S 32° 39' VXXXIV 3H 1856 Lü ne bu rška resa va Lü ne bu rger Hei de ne mš ki nara vna pokra jina IEv ro pa Nemč ija 53° 08' S 9° 58' VXLIII 1A, 1B 1857 Lu rd Lourdes fran coski nase lje HEv ro pa Fran cija 43° 06' S 0° 03' ZXXXIII 2F 1858 Luz itani ja Lus itania /Lus itâ nia /Lus itania latinski /p or tug als ki /zg odovinska pokra jina HEv ro pa Por tug als ka /Šp ani ja39° 29' S 7° 20' ZXLVI 2F šp anski 1859 Luz onski pre liv Luz on Strai t/Bāshì Hǐ ixiá an gleški /ki tajs ki morski hidroni m ITihi o cean Filipinsko mor je/19° 51' S121° 43' VXXI 3K Juž noki tajs ko mor je 1860 Luž ica Laus itz/Łużyc e/Łuž ica ne mš ki /č eški / nara vna pokra jina DEv ro pa Nemč ija 51° 26' S 13° 49' VXLIII 1B luž iškosr bs ki 1861 Luž iška Nisa Luž ická Nisa /Nys a Łużyc ka /L aus itz er češki /p oljs ki /ne mš ki /ko penski hidroni m IEv ro pa Češka /P oljs ka /52° 04' S 14° 45' VXIX 2G Nei ße/Łuž iska Nys a luž iškosr bs ki Nemč ija 1862 Lv ov L'v iv ukra jinski nase lje GEv ro pa Ukra jina 49° 50' S 24° 02' VXXXIV 2G 1863 Mabahisso v pre lom Mabahiss Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 2° 31' J68° 00' VXXVI 4I 1864 Mac Rober ts ono va deželaMac Rober ts on Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 69° 40' J63° 04' VXLI 6I 1865 Maccles fie ld ova plitv ina Zhō ng s hā qú n dǐ o/M accles fie ld Bank ki tajs ki /an gleški otoška re lie fna o blika ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je15° 53' S114° 31' VV 3J 1866 Macd onne llovo hri bovjeMacd onne ll Ran ges an gleški ko penska re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 24° 00' J131° 17' VXII 4K 1867 Macken zie jev zaliv Macken zie Bay an gleški morski hidroni m IArk tični o cean Bea ufor tovo mor je69° 19' S137° 12' ZXVI 1B 1868 Macken zie jeva reka Macken zie River an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 68° 43' S135° 23' ZXVI 1B 1869 Macken zie jevo goro vjeMacken zie Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 63° 06' S127° 45' ZI 1B 1870 Macqu arie jev hrbetMacqu arie Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Tas mano vo mor je55° 24' J158° 35' VXXVII 5L 125 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1871 Macqu arie jev o tok Macqu arie Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IAntark tika Avstra lija 54° 38' J158° 52' VXII 5L 1872 Madaba Mā'd abā ara bs ki nase lje DAz ija Jor dani ja 31° 43' S 35° 48' VXLIV 2C 1873 Madagaskar Madagasikara /M adagas car malg aški /fran coski otoška re lie fna o blika FAfrika Madagaskar 20° 27' J46° 26' VX 4H 1874 Madagaskar Madagasikara /M adagas car malg aški /fran coski država FAfrika Madagaskar 20° 27' J46° 26' VXL 4H 1875 Madagaskarska ko tlina Madagas car Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 27° 07' J52° 59' VXXV 4H 1876 Madagaskarska plano taMadagas car Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 31° 10' J45° 12' VXXV 5H 1877 Madagaskarski hrbetMadagas car Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 30° 25' J45° 17' VXXV 4H, 5H 1878 Madeirski o toki Arqu ipèlago da Madeira por tug als ki otoška re lie fna o blika IAfrika Por tug als ka 32° 50' S 16° 38' ZIII 2F 1879 Madeirski o toki Regiåo Autó no ma da Madeira por tug als ki up ra vna eno ta KAfrika Por tug als ka 32° 50' S 16° 38' ZXXXIII 2F 1880 Madeirski pra g Madeira Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 32° 44' S 18° 49' ZXVIII 2F 1881 Madin gleyjs ki pra g Madin gley Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 4° 16' J60° 59' VXXVI 4I 1882 Madu rski pre liv Selat Madu ra in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Javansko mor je 7° 31' J113° 33' VXXVI 4J 1883 Madž a Pra deš Madhy a Pra deś hin dijs ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 22° 59' S 79° 00' VXXXV 3I 1884 Madž arska Magy arors zág madž arski država KEv ro pa Madž arska 46° 55' S 19° 15' VXXXIV 2G 1885 Magellano v hrbet Magellan Ridg e/M agellan Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 17° 40' S152° 18' VXXI 3L 1886 Magellano v pre liv Estre ch o de Magallanes šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean /x 53° 15' J 70° 40' ZXXIII 5D Tihi o cean 1887 Magne zija Magnis ía grški zg odovinska pokra jina HEv ro pa Grčija 39° 17' S 22° 45' VLI 1B 1888 Magne zija o b Sipilu Magnis ía è ípò Sipílou latinski zg odovinsko nase lje IAz ija Tu rčija 38° 37' S 27° 26' VXLVII 2G 1889 Magre b al-M aġri b/al-m agh ri b a l-` ara bī /T amazgh a ara bs ki /b er berski drug o EAfrika Maroko /Alž iri ja/33° 59' S 2° 35' VIV 2G Tu ni zija 1890 Mahara štra Mahā rāṣṭra sanskr ts ki /m ara tijs ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 19° 19' S 76° 10' VXXXV 3I 1891 Majna Main ne mš ki ko penski hidroni m HEv ro pa Nemč ija 50° 00' S 8° 18' VXIX 2G 1892 Majorka Mallor ca šp anski /ka talonski otoška re lie fna o blika FEv ro pa Šp ani ja 39° 36' S 2° 59' VXIII 2B 1893 Maka le ‘Mäqäle’/‘Mäx’älä’ amh arski /tigrin js ki nase lje EAfrika Etio pija 13° 30' S 39° 28' VXXXIV 3H 1894 Makao Macau/œ omè n por tug als ki /ki tajs ki up ra vna eno ta FAz ija Kitajs ka 22° 10' S113° 34' VXXXV 3J 1895 Makao Macau/œ omè n por tug als ki /ki tajs ki nase lje FAz ija Kitajs ka 22° 12' S113° 33' VXXXV 3J 1896 Makaro vova gora Makaro v Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 29° 29' S153° 29' VXXI 3L 1897 Makaro vova ko tlina Makaro v Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean x 86° 56' S175° 45' VXXI 1L 1898 Makasar Kota Makassar in done zijs ki nase lje FAz ija Indone zija 5° 09' J119° 26' VXLI 4J 1899 Makasarski pre liv Selat Makassar in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Celebeško mor je/2° 05' J117° 58' VXXVI 4J Javansko mor je 1900 Make doni ja Make don ía/M acedonia grški /latinski zg odovinska pokra jina CEv ro pa Grčija/M ake doni ja/41° 00' S 21° 51' VLI 1B Bolg ari ja/S rbija/ Alb ani ja 1901 Make doni ja Make don ía/M ake doni ja/M aqedonia grški /m ake donski / nara vna pokra jina CEv ro pa Grčija/M ake doni ja/41° 00' S 21° 51' VXLIII 2B bolg arski /alb anski Bolg ari ja/S rbija/ Alb ani ja 1902 Make jevka Maki yivka ukra jinski nase lje GEv ro pa Ukra jina 48° 03' S 37° 58' VXLIV 1C 1903 Makran Makr ān urdujs ki /iranski nara vna pokra jina DAz ija Pakis tan /Iran 25° 57' S 61° 50' VXXXV 3I 1904 Makranska o bala Makran Coas t an gleški obalna re lie fna o blika IAz ija Iran /P akis tan 25° 11' S 61° 37' VV 3I 1905 Makransko goro vje Makran Ran ges an gleški ko penska re lie fna o blika IAz ija Pakis tan /Iran 25° 57' S 61° 50' VV 3I 1906 Mala Antark tika Lesser Antar ctica/W es t Antar ctica an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 80° 44' J108° 23' ZXXXVIII 6C 1907 Mala Az ija Mikr á As ia /As ia Minor /Küéü k Asy a grški /latinski /tu rški obalna re lie fna o blika IAz ija Tu rčija 38° 47' S 31° 30' VIV 2H 1908 Mala Az ija Mikr á As ia /As ia Minor /Küéü k Asy a grški /latinski /tu rški nara vna pokra jina IAz ija Tu rčija 38° 47' S 31° 30' VXXXIV 2H 126 1909 Mala Bahams ka plitv ina Little Bahama Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 26° 54' S 78° 41' ZXXVIII 1A 1910 Mala Fatra Malá Fatra slovaški ko penska re lie fna o blika DEv ro pa Slovaška 49° 06' S 18° 49' VXIII 1C 1911 Mala pešč ena pušč avaLittle San dy Deser t an gleški nara vna pokra jina IOc eani ja Avstra lija 25° 16' J121° 52' VXLII 4K 1912 Mala Poljs ka Małopols ka poljs ki zg odovinska pokra jina IEv ro pa Poljs ka 49° 52' S 21° 14' VXLVII 2G 1913 Mala Vlaška Oltenia /W allach ia Minor /W allach ia Alutana /ro mu nski /latinski zg odovinska pokra jina GEv ro pa Romu ni ja 44° 36' S 23° 37' VXLVII 2G Wallach ia Caesarea 1914 Malabarska o bala Malabar Coas t an gleški obalna re lie fna o blika IAz ija Indija 10° 23' S 76° 08' VV 3I 1915 Malaja Malayu/M elayu malezijs ki /in done zijs ki zg odovinska up ra vna eno taHAz ija Malezija/S in gapu r4° 15' S102° 32' VXLVIII 3J 1916 Malajs ki polotok Semenan ju ng Tana h Melayu malezijs ki obalna re lie fna o blika IAz ija Malezija/S in gapu r/5° 28' S101° 26' VV 3J Tajs ka /Mjan mar 1917 Malas pinin ledenik Malas pina Glacier an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države59° 59' S140° 31' ZXVI 1B Am erike 1918 Malavi Malawi/M alaŵi an gleški /č ičevs ki država FAfrika Malavi 13° 03' J33° 45' VXL 4H 1919 Malavijs ko jezero Lake Malawi/L ake Ny asa /L ago Niassa an gleški /p or tug als ki ko penski hidroni m IAfrika Malavi/M ozamb ik /11° 36' J34° 35' VXXV 4H Tan zani ja 1920 Mald ivi Mald ive Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika HAz ija Mald ivi 3° 18' S 73° 11' VV 3I 1921 Mald ivi Dh ivehi Raa 'je divehijs ki država GAz ija Mald ivi 3° 18' S 73° 11' VXXXV 3I 1922 Malezija Malays ia malezijs ki država HAz ija Malezija 3° 59' S102° 07' VXXXV 3J 1923 Mali Andaman Little Andaman /G aub olamb e an gleški /on gejs ki otoška re lie fna o blika IAz ija Indija 10° 42' S 92° 29' VV 3J 1924 Mali Antili Pequ eñas Antillas /L esser Antilles / šp anski /an gleški / otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika x 14° 48' S 61° 46' ZII 3D Petites Antilles fran coski 1925 Mali Belt Lillebælt danski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 55° 05' S 9° 57' VXXIX 1B 1926 Mali Hin gan Xiǐo Xīng'ā n Lǒng/M alyj Hin gan ki tajs ki /rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Kitajs ka /Rus ija 49° 27' S126° 34' VVI 2K 1927 Mali Jenise j Malyj Enise j/K a-H em rus ki /tuv inski ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 51° 44' S 94° 27' VXX 2J 1928 Mali Kar pati Malè Kar paty slovaški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Slovaška 48° 42' S 17° 30' VXIII B1, C1 1929 Mali Kar u Klein Karoo /L ittle Karoo afrikanski /an gleški nara vna pokra jina IAfrika Juž na Afrika 33° 37' J21° 32' VXL 5G 1930 Mali Kavka z mc ire k 'avk'asioni /Küéü k Kafkas / gruz ijs ki /tu rški / ko penska re lie fna o blika IAz ija Gruz ija/Tu rčija/40° 14' S 44° 56' VIV 2H P'ok 'r Kovkas /K iéik Qafq az Dağlar ı ar menski /azerski Armeni ja/Az er bajdž an 1931 Mali Ljahovs ki os tro v Malyj Ljahovs ki rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 74° 06' S140° 38' VVI 1K 1932 Mali Min č Th e Little Min ch/Th e Lower Min ch/ an gleški /š ko ts ki gels ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 57° 33' S 6° 54' ZXXIX 1A Cu an Cana ch 1933 Mali Niko bar Ch oṭā Niko bā r/O ng hin dijs ki /niko barski otoška re lie fna o blika IAz ija Indija 7° 20' S 93° 41' VV 3J 1934 Mali Su nds ki o toki Kepulauan Nus a Ten gg ara /K epulauan in done zijs ki otoška re lie fna o blika IAz ija Indone zija/Vzh odni 8° 13' J121° 35' VXII 4K Su nda Kecil Timor 1935 Mali s veti Bernar d Col du Petit-S ain t-B ernar d/C olle del Picc olofran coski /italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija/Italija 45° 41' S 6° 53' VXIV 2A San Bernar do 1936 Mali Uz en Malyj Uz en '/S ar yöz en rus ki /ka zaški ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija/K azahstan 48° 56' S 49° 39' VXIX 2H 1937 Malo Grenko jezero al-Buh ayra h a l-Mu rra as -Sugh ra ara bs ki ko penski hidroni m IAfrika /Az ijaEg ipt 30° 13' S 32° 33' VXIX 2H 1938 Malo Madž arsko ni žavjeKisa lföld madž arski nara vna pokra jina GEv ro pa Madž arska 47° 24' S 17° 14' VXIII 1B, 1C 1939 Malo s už en js ko jezero Lesser Slave Lake an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 55° 27' S115° 14' ZXVII 2C 1940 Malteški pre liv Cana le di Malta/M alta Ch anne l italijanski /an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je36° 19' S 14° 35' VXXIX 2B 1941 Mana govs ko jezero Lago de Mana gu a/L ago Xolotlá n šp anski ko penski hidroni m ISre dnja Am erika Nikara gv a 12° 19' S 86° 18' ZXVII 3D 1942 Mana ma al-M an ām a ara bs ki nase lje EAz ija Bahra jn 26° 13' S 50° 35' VXXXIV 3H 1943 Man ča La Man ch a šp anski nara vna pokra jina FEv ro pa Šp ani ja 39° 19' S 1° 44' ZXLIII 2A 1944 Man džu ri ja Mǐ nzhōu ki tajs ki zg odovinska up ra vna eno taGAz ija Kitajs ka 44° 40' S122° 44' VXLIX 2K 1945 Man džu ri ja Mǐ nzhōu ki tajs ki nara vna pokra jina GAz ija Kitajs ka 44° 40' S122° 44' VXXXVI 2K 1946 Man fre doni js ki zalivGolfo di Man fre donia italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Jadransko mor je41° 33' S 16° 06' VXXIX 2B 1947 Man gišlak Man gis tau Tub egi ka zaški obalna re lie fna o blika GAz ija Kazahstan 43° 08' S 52° 20' VIV 2H 1948 Mani č Man yč rus ki ko penski hidroni m EEv ro pa Rus ija 47° 15' S 40° 15' VXIX 2H 127 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 1949 Mani č-Gud ils ko jezero ozero Man yč-Gud ilo rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 46° 21' S 42° 42' VXIX 2H 1950 Mani hiki js ka plano taMani hiki Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 10° 50' J162° 25' ZXXII 4A 1951 Mani ls ki zaliv Mani la Bay an gleški morski hidroni m ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je14° 32' S120° 46' VXXI 3K 1952 Mannarski zaliv Gulf o f Mannar an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean x 8° 05' S 79° 00' VXX 3I 1953 Maputs ki zaliv Baía de Maputo por tug als ki morski hidroni m IIndijs ki o cean x 25° 52' J32° 52' VXXV 4H 1954 Marake š Mu rr ākusch/Mu rak uc ara bs ki /b er berski nase lje EAfrika Maroko 31° 38' S 8° 01' ZXXXIII 2F 1955 Mara ton Mara thṓ n/M ara thó nas staro grški /no vogrški nase lje EEv ro pa Grčija 38° 09' S 23° 58' VXLIV 2C 1956 Mari ca Mari ca/Év ros /M eri é bolg arski /g rški /tu rški ko penski hidroni m CEv ro pa Bolg ari ja/G rčija/40° 44' S 26° 02' VXXIX 2C Tu rčija 1957 Mari janski hrbet Mariana Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 17° 00' S145° 52' VXXI 3K 1958 Mari janski jarek Mariana Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 16° 54' S147° 47' VXXI 3K 1959 Mari jansko o točje Mariana Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Severni Mari janski 15° 04' S145° 42' VVI 3K otoki 1960 Mari jini o toki Islas Mar ías šp anski otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Mehika 21° 25' S106° 31' ZII 3C 1961 Marke Mar ch e italijanski up ra vna eno ta FEv ro pa Italija 43° 21' S 13° 06' VXLIII 2B 1962 Marki zovo o točje Îles Mar qu ises /T e Fen ua `E na ta fran coski /juž no marke ški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Fran cija 9° 25' J139° 31' ZVII 4B 1963 Mar marika Mar mari ca latinski zg odovinska pokra jina FAfrika Libija/Eg ipt 31° 16' S 24° 53' VXLVII 2G 1964 Mar marsko mor je Mar mara Deni zi/P ro pon tis tu rški /staro grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je40° 42' S 28° 13' VXIX 2G, 2H 1965 Mar morni o tok Mar mara Ad as ı tu rški otoška re lie fna o blika IAz ija Tu rčija 40° 33' S 27° 35' VXV 1C 1966 Marna Marne fran coski ko penski hidroni m HEv ro pa Fran cija 48° 49' S 2° 25' VXIX 2G 1967 Maroko al-M aġri b/Am err uk ara bs ki /b er berski država GAfrika Maroko 31° 40' S 6° 26' ZXXXIII 2F 1968 Mars hallovi o toki Mars hall Islan ds/A olepā n Aor ōkin M̧ajeļ an gleški /m ar šals ki država IOc eani ja Mars hallovi o toki 8° 48' S169° 09' VXXXVI 3L 1969 Mars hallovo o točje Mars hall Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Mars hallovi o toki 8° 48' S169° 09' VVI 3L 1970 Mar tabanski zaliv Mô ktama Kw e/Gulf o f Mar taban bu rmanski /an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean Andamansko mor je15° 49' S 96° 44' VXX 3J 1971 Mar tinik Mar tini qu e/M atnik fran coski /an tils ki kreo ls ki otoška re lie fna o blika FSre dnja Am erika Fran cija 14° 38' S 61° 00' ZII 3D 1972 Mar tinik Mar tini qu e/M atnik fran coski /an tils ki kreo ls ki up ra vna eno ta FSre dnja Am erika Fran cija 14° 38' S 61° 00' ZXXXII 3D 1973 Mar tini ški pre liv Cana l de la Mar tini qu e/M ar tini qu e Passa gefran coski /an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 15° 02' S 61° 14' ZXXVIII 2C 1974 Masa da Metz ada hebre js ki zg odovinsko nase lje CAz ija Iz rae l 31° 19' S 35° 21' VXLVII 2H 1975 Masa js ka s tepa Masai Stepp e an gleški nara vna pokra jina IAfrika Tan zani ja 4° 19' J36° 44' VXL 4H 1976 Masa lija Massa lía/M assi lia grški /latinski zg odovinsko nase lje HEv ro pa Fran cija 43° 18' S 5° 23' VXLVII 2G 1977 Masa va miṣṣ iwa/m aṣṣ awaʿ amh arski /ara bs ki nase lje EAfrika Eri tre ja 15° 37' S 39° 27' VXXXIV 3H 1978 Masira Maṣīra ara bs ki otoška re lie fna o blika DAz ija Om an 20° 23' S 58° 45' VIV 3H 1979 Maskareni Mas carei gnes /M as carene Islan ds fran coski /an gleški otoška re lie fna o blika HAfrika Mavri cij/F ran cija20° 52' J56° 39' VX 4H 1980 Maskarenska ko tlina Mas carene Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 15° 05' J55° 09' VXXV 4H 1981 Maskarenska plano taMas carene Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 11° 01' J61° 16' VXXVI 4I 1982 Maska t Mas qaṭ ara bs ki nase lje EAz ija Om an 23° 37' S 58° 36' VXXXIV 3H 1983 Maud ina gora Maud Sea mount/M aud Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAntark tični o cean x 65° 17' J 2° 37' VXXV 6G 1984 Mavre tani ja Mū rītā nyā ara bs ki država HAfrika Mavre tani ja 19° 57' S 10° 47' ZXXXIII 3F 1985 Mavri cij Mauri tius/M oris an gleški /m avri cijs ki otoška re lie fna o blika HAfrika Mavri cij 20° 17' J57° 35' VX 4H kreo ls ki 1986 Mavri cij Mauri tius/M oris an gleški /m avri cijs ki država HAfrika Mavri cij 20° 17' J57° 35' VXL 4H kreo ls ki 1987 Maws ono va o bala Maws on Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 67° 43' J62° 46' VXLI 6I 1988 Maxw ellov pre lom Maxw ell Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 47° 35' S 27° 17' ZXVIII 2E, 2F 128 1989 Mazovija Mazowsz e poljs ki nara vna pokra jina HEv ro pa Poljs ka 52° 24' S 20° 41' VXLIII 1B 1990 Mazovija Mazowsz e poljs ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Poljs ka 52° 24' S 20° 41' VXLVII 2G 1991 Mazu ri ja Mazu ry poljs ki nara vna pokra jina HEv ro pa Poljs ka 53° 26' S 22° 08' VXLIII 1B 1992 Mazu ri ja Mazu ry poljs ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Poljs ka 53° 26' S 22° 08' VXLVII 2G 1993 Mazu rska jezera Jeziora Mazu rskie poljs ki ko penski hidroni m IEv ro pa Poljs ka 53° 45' S 21° 42' VXIX 2G 1994 Mazu rsko pojezer jePojezier ze Mazu rskie poljs ki nara vna pokra jina IEv ro pa Poljs ka 53° 51' S 21° 47' VXLIII 1B 1995 McClin tocko v pre livMcClin tock Ch anne l/M'Clin tock Ch anne l an gleški morski hidroni m IArk tični o cean x 72° 04' S103° 11' ZXVII 1C 1996 McClu re jev pre liv McClu re Strai t/M'Clu re Strai t an gleški morski hidroni m IArk tični o cean Bea ufor tovo mor je74° 42' S117° 51' ZXVII 1C 1997 McD ona ld ovi o toki Mc Dona ld Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IAntark tika Avstra lija 53° 03' J72° 36' VXI 5I 1998 Mea dovo zajezitv eno jezero Lake Mea d an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države36° 08' S114° 27' ZXVII 2C Am erike 79 1999 Mean der Büyü k Men deres Nehri /M aían dros tu rški /g rški ko penski hidroni m HAz ija Tu rčija 37° 32' S 27° 10' VXIX 2G 2000 Mecklen bu rg - Mecklen bu rg-V or pomm ern ne mš ki up ra vna eno ta IEv ro pa Nemč ija 53° 43' S 12° 25' VXLIII 1B Pre dp omor janska 2001 Mecklen bu rški zalivMecklen bu rger Bucht ne mš ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 54° 19' S 11° 47' VXXIX 1B 2002 Mecklen bu rško pojezer jeMecklen bu rgis ch e Seen plate ne mš ki nara vna pokra jina IEv ro pa Nemč ija 53° 20' S 12° 51' VXLIII 1B 2003 Medenine Madan īyīn ara bs ki nase lje CAfrika Tu ni zija 33° 21' S 10° 29' VXXXIV 2G 2004 Medija Mād/Umm an -M an d/M edía staro per zijs ki / zg odovinska pokra jina HAz ija Iran 36° 05' S 48° 15' VXLVII 2H babilonski /g rški 2005 Medina al-M adīna h ara bs ki nase lje EAz ija Saud ova Ara bija24° 28' S 39° 37' VXXXIV 3H 2006 Medmu rje Međimu rje hrvaški nara vna pokra jina IEv ro pa Hrvaška 46° 26' S 16° 27' VXLIII 1B 2007 Medv edji o tok Bjø rn øy a nor veški otoška re lie fna o blika IEv ro pa Nor veška 74° 26' S 19° 02' VIV 1G 2008 Medv edji o toki os tro va Medv ež'i rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 70° 49' S161° 38' VVI 1L 2009 Medž er da Meǧer dā ara bs ki ko penski hidroni m EAfrika Alž iri ja/Tu ni zija 37° 07' S 10° 13' VXIX 2G 2010 Megalaja Meghālaya hin dijs ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 25° 29' S 91° 21' VXXXV 3I, 3J 2011 Megido magidū/M egiddó/T el Megg ido asirski /g rški /h ebre js ki /zg odovinsko nase lje EAz ija Iz rae l 32° 35' S 35° 11' VXLVII 2H Tell a l-Mutese llim ara bs ki 2012 Mehika Mèx ico šp anski država HSre dnja Am erika Mehika 21° 27' S101° 31' ZXXXII 3C 2013 Mehiška ko tlina Mexico Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Mehiški zaliv 24° 36' S 90° 53' ZXVII 3C, 3D 2014 Mehiška plano ta Altiplani cie Mexicana /Altiplano Mexicano /šp anski ko penska re lie fna o blika ISre dnja Am erika Mehika 25° 22' S103° 06' ZII 3C Mesa Cen tra l de Mèx ico 2015 Mehiški zaliv Gulf o f Mexico/G olfo de Mèx ico an gleški /šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Mehiški zaliv 25° 16' S 90° 55' ZXVII 3C, 3D 2016 Meka Makka /M akka a l-Mu karra ma ara bs ki nase lje EAz ija Saud ova Ara bija21° 26' S 39° 49' VXXXIV 3H 2017 Mekon g Lá ncā ng Jiāng/M ae Kh aung/M ae Nam Kh on g/ki tajs ki /bu rmanski /tajs ki /ko penski hidroni m CAz ija Kitajs ka /Mjan mar /9° 35' S106° 18' VXX 3J MZ na m Kh on g/T on le Mè kôngk/Sô ng Mê Kô nglao ški /kmerski / Laos /T ajs ka / vie tna ms ki Kamb odž a/V ie tna m 2018 Mekon gova delta Dồ ng bằ ng s ông Cửu Lon g vie tna ms ki obalna re lie fna o blika IAz ija Vie tna m 10° 06' S106° 13' VV 3J 2019 Mekon govo ustje Cù'a Sô ng Cù'u Lon g vie tna ms ki morski hidroni m ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je9° 50' S106° 40' VXX 3J 2020 Melane zija Melanesia an gleški otoška re lie fna o blika HOc eani ja x 11° 56' J163° 38' VXII 4L 2021 Melane zijs ka ko tlina Melanesian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 0° 09' J160° 36' VXXVII 4L 2022 Melaški pre liv Selat Melaka malezijs ki /in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean /Indijs ki x 1° 54' S102° 12' VXX 3J ocean 2023 Mellis heva gora Mellis h Sea mount/M ellis h Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 33° 57' S178° 18' VXXI 2L 2024 Melos Mílos grški nase lje CEv ro pa Grčija 36° 45' S 24° 25' VXLIV 2C 2025 Melos Mílos grški otoška re lie fna o blika CEv ro pa Grčija 36° 42' S 24° 30' VXV 2B 2026 Melv illov o tok Melv ille Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 75° 21' S111° 51' ZII 1C 2027 Melv illov o tok Melv ille Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 11° 40' J130° 58' VXII 4K 2028 Melv illov polotok Melv ille Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 68° 22' S 83° 39' ZII 1D 129 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2029 Melv illov pre liv Vis count Melv ille Sound an gleški morski hidroni m IArk tični o cean x 74° 00' S109° 00' ZXVII 1C 2030 Melv illov pre lom Melv ille Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 30° 33' J60° 38' VXXVI 4I, 5I 2031 Melv illov zaliv Melv ille Bugt/Q imuss eriars uaq danski /eski ms ki morski hidroni m IArk tični o cean Baffino v zaliv 75° 35' S 61° 33' ZXVII 1D 2032 Memfis Men -ne fer /M emph is /M it Rahina staroe gipč anski /g rški /zg odovinsko nase lje EAfrika Eg ipt 29° 51' S 31° 15' VXLVII 3H ara bs ki 2033 Menar dov pre lom Menar d Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 49° 16' J116° 42' ZXXIII 5C 2034 Men dano v pre lom Men daña Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 15° 32' J 90° 13' ZXXIII 4C, 4D 2035 Men docinski pre lomMen docino Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 40° 04' S144° 41' ZXVI 2B 2036 Menorka Menor ca šp anski /ka talonski otoška re lie fna o blika FEv ro pa Šp ani ja 39° 58' S 4° 05' VXIII 2B 2037 Men tavajs ki jarek Men tawai Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 4° 03' J101° 30' VXXVI 4J 2038 Men tavajs ki o toki Kepulauan Men tawai in done zijs ki otoška re lie fna o blika IAz ija Indone zija 2° 00' J99° 25' VXI 4J 2039 Men tavajs ki pre liv Selat Men tawai in done zijs ki morski hidroni m IIndijs ki o cean x 1° 09' J99° 36' VXXVI 4J 2040 Mer ga Nu khei la/Nu khaylah ara bs ki zg odovinsko nase lje CAfrika Sud an 19° 03' S 26° 19' VXLVII 3G 2041 Mer gu ijs ko o točje My eik Kyu nzu bu rmanski otoška re lie fna o blika GAz ija Mjan mar 12° 06' S 98° 14' VV 3J 2042 Meri ds ka Kor diljera Cor dillera de Mè ri da šp anski ko penska re lie fna o blika IJuž na Am erika Vene zu ela 8° 33' S 71° 00' ZII 3D 2043 Mer tz ov ledenik Mer tz Glacier an gleški ko penski hidroni m IAntark tika x 67° 28' J147° 14' VXXVII 6K 2044 Mesena Mess ínî grški zg odovinsko nase lje HEv ro pa Grčija 37° 11' S 21° 55' VLI 2B 2045 Meseni ja Messinia grški zg odovinska pokra jina HEv ro pa Grčija 37° 13' S 21° 56' VLI 2B 2046 Meseni ja Messinia grški nara vna pokra jina HEv ro pa Grčija 37° 13' S 21° 56' VXLIII 2B 2047 Meseni js ki zaliv Messiniak ós k ólp os grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je36° 51' S 22° 04' VXXX 2A 2048 Mesina Messina italijanski nase lje FEv ro pa Italija 38° 12' S 15° 33' VXXXIV 2G 2049 Mesinski pre liv Stre tto di Messina italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je38° 13' S 15° 36' VXXIX 2B 2050 Mešed Mas hh ad iranski nase lje EAz ija Iran 36° 18' S 59° 36' VXXXIV 2H 2051 Metapon t Metapó ntion /M etapon tum grški /latinski zg odovinsko nase lje HEv ro pa Italija 40° 23' S 16° 50' VLI 1A 2052 Metohija Rra fsh i i Du ka gjini t/M etohija alb anski /s rbs ki nara vna pokra jina CEv ro pa Koso vo 42° 27' S 20° 23' VXLIII 2B 2053 Mezen Mezen ' rus ki ko penski hidroni m DEv ro pa Rus ija 66° 10' S 44° 00' VXIX 1G, 1H 2054 Mezenski zaliv Mezenska ja gub a rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Belo mor je 66° 40' S 43° 35' VXIX 1H 2055 Mezija Mois ía/M oesia grški /latinski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Srbija/K oso vo 43° 57' S 22° 25' VXLVII 2G /B olg ari ja/R omu ni ja 2056 Mezopotamija Meso potamía/M ezopotamy a/ grški /kurds ki /ara bs ki zg odovinska pokra jina HAz ija Irak 33° 40' S 43° 43' VXLVII 2H Bilād mā bain an -N ahrain 2057 Mezopotamija La Meso potamia /R egión Meso potám ica/šp anski nara vna pokra jina HJuž na Am erika Argen tina 30° 11' J 58° 19' ZXXXIX 5E Litora l ar gen tino 2058 Mich igansko jezero Lake Mich igan an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države43° 29' S 87° 06' ZXVII 2D Am erike 2059 Mikene My kēnai /My kēnē grški zg odovinsko nase lje EEv ro pa Grčija 37° 44' S 22° 45' VLI 2B 2060 Mikrone zija Micronesia an gleški otoška re lie fna o blika HOc eani ja x 12° 00' S158° 00' VVI 3L 2061 Mikrone zija Federa ted States o f Micronesia an gleški država HOc eani ja Mikrone zija 6° 08' S152° 25' VXXXVI 3K, 3L 2062 Milan Milano italijanski nase lje CEv ro pa Italija 45° 28' S 9° 11' VXXXIV 2G 2063 Milet Milētos /M iletus grški /latinski zg odovinsko nase lje FAz ija Tu rčija 37° 32' S 27° 17' VLI 2B 2064 Miller jeva gora Miller Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 53° 34' S144° 17' ZXVI 2B 2065 Milštats ko jezero Millstätter See ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Avstri ja 46° 48' S 13° 35' VXXIX 1B 2066 Min dorski pre liv Min doro Strai t an gleški morski hidroni m ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je/12° 18' S120° 38' VXXI 3K Sulujs ko mor je 130 2067 Min gečavrsko zajezitv eno Min gƶé evir s u an bar ı azerski ko penski hidroni m IAz ija Az er bajdž an 40° 54' S 46° 49' VXIX 2H jezero 2068 Min gre lija Samegre lo/S amar galo gruz ijs ki /m in gre ls ki zg odovinska up ra vna eno taCAz ija Gruz ija 42° 30' S 42° 03' VXLVII 2H 2069 Mira bels ki zaliv Kólp os Mera bèllou grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 35° 13' S 25° 49' VXXIX 2C 2070 Mirni Mirn yj/M irne j rus ki /jak uts ki nase lje EAz ija Rus ija 62° 32' S113° 59' VXXXV 1J 2071 Mir tulovo mor je My rtö o pèlagos grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 36° 52' S 23° 29' VXIX 2G 2072 Misisi pi Mississi pp i River an gleški ko penski hidroni m FSeverna Am erika Zd ruž ene države29° 00' S 89° 09' ZXVII 2C Am erike 2073 Misisi pi Mississi pp i an gleški up ra vna eno ta FSeverna Am erika Zd ruž ene države32° 42' S 89° 35' ZXXXII 2C, 2D Am erike 2074 Misisi pijev vršaj Mississi pp i Fan an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Mehiški zaliv 28° 53' S 89° 01' ZXVII 3C, 3D 2075 Misisi pijeva delta Mississi pp i Delta an gleški obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države29° 16' S 89° 21' ZII C3, D3 Am erike 2076 Misra ta Miṣu rāta/M işrātah ara bs ki nase lje EAfrika Libija 32° 22' S 15° 06' VXXXIV 2G 2077 Mis uri Misso uri River an gleški ko penski hidroni m FSeverna Am erika Zd ruž ene države38° 49' S 90° 07' ZXVII 2C Am erike 2078 Mis uri Misso uri an gleški up ra vna eno ta FSeverna Am erika Zd ruž ene države38° 21' S 92° 23' ZXXXII 2C Am erike 2079 Mitilene Mytilíni grški nase lje CEv ro pa Grčija 39° 06' S 26° 33' VXLIV 2C 2080 Mittellan ds ki preko pMittellan dkana l ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Nemč ija 52° 20' S 8° 44' VXXIX 1B 2081 Mizas ta gora Table Mountain /T afelb er g an gleški /afrikanski ko penska re lie fna o blika IAfrika Juž na Afrika 33° 58' J18° 24' VX 5G 2082 mizas ta gora Cape Johnson Cape Johnson Tablemount an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 17° 08' S177° 15' ZXVI 3A 2083 mizas ta gora Dis cover yDis cover y Tablemount an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 42° 02' J 0° 10' VXXV 5G 2084 mizas ta gora Explorer Explorer Tablemount an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 16° 54' S 83° 15' ZXVII 3D 2085 mizas ta gora Hori zon Hori zon Tablemount an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 19° 28' S168° 42' ZXVI 3A 2086 mizas ta gora Lena Lena Tablemount an gleški podm orska re lie fna o blika AIndijs ki o cean /x 53° 00' J45° 07' VXXV 5H Antark tični o cean 2087 mizas ta gora Ob Ob' Tablemount an gleški podm orska re lie fna o blika BIndijs ki o cean /x 52° 23' J41° 34' VXXV 5H Antark tični o cean 2088 mizas ta gora Sylv ania Sylv ania Tablemount an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 11° 57' S164° 50' VXXI 3L 2089 Mizija Mysía/M is ya grški /tu rški zg odovinska pokra jina HAz ija Tu rčija 39° 27' S 28° 05' VLI 1B 2090 Mizijs ki Olimp Ulud ağ tu rški ko penska re lie fna o blika GAz ija Tu rčija 40° 04' S 29° 13' VXIII 2C 2091 Mjan mar My an mar bu rmanski država EAz ija Mjan mar 21° 48' S 95° 52' VXXXV 3J 2092 Modra reka Chá ng Jiāng ki tajs ki ko penski hidroni m KAz ija Kitajs ka 31° 18' S121° 45' VXX 2I 2093 Modri Nil an -Nīl a l-Āz ra q/ʿAbb ai Wen z ara bs ki /amh arski ko penski hidroni m IAfrika Sud an /Etio pija 15° 38' S 32° 30' VXIX 3H 2094 Mogadiš Muqd is ho somals ki nase lje GAfrika Somalija 2° 02' S 45° 20' VXXXIV 3H 2095 Mogilev Mahiljoŭ belor us ki nase lje CEv ro pa Belor us ija 53° 54' S 30° 20' VXXXIV 2H 2096 Mohač Mohács madž arski nase lje CEv ro pa Madž arska 45° 59' S 18° 41' VXLIV 1B 2097 Mohen dž o Daro Mohen jo Daro /M oen -jo Daro sin ds ki /u rdujs ki zg odovinsko nase lje EAz ija Pakis tan 27° 20' S 68° 08' VXLVIII 3I 2098 Mohnso v hrbet Mohns Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Gren lan ds ko mor je/72° 33' S 4° 45' VXIX 1G Nor veško mor je 2099 Moka al-Muḫā/al-Mu khā ara bs ki nase lje EAz ija Jemen 13° 19' S 43° 15' VXXXIV 3H 2100 Mold avija Mold ova ro mu nski /m old avs ki zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Mold avija 47° 24' S 28° 30' VXLVII 2G, 2H 2101 Mold avija Mold ova ro mu nski /m old avs ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Romu ni ja/M old avija46° 14' S 27° 04' VXLVII 2G, 2H 2102 Mold avija Mold ova mold avs ki država HEv ro pa Mold avija 47° 24' S 28° 30' VXXXIV 2G, 2H 2103 Molokai js ki pre lom Molokai Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 22° 23' S146° 49' ZXVI 3B 2104 Molu ki Kepulauan Malu ku in done zijs ki otoška re lie fna o blika HAz ija Indone zija 2° 31' J127° 03' VXII 4K 2105 Moluš ko mor je Laut Malu ku in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Moluš ko mor je 0° 35' J125° 12' VXXVII 4K 2106 Monako Mona co/Mú ne gu fran coski /m one gaški država FEv ro pa Monako 43° 44' S 7° 25' VXXXIV 2G 131 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2107 Monako Mona co fran coski nase lje FEv ro pa Monako 43° 44' S 7° 25' VXXXIV 2G 2108 Monako vo Mü nch en ne mš ki nase lje KEv ro pa Nemč ija 48° 08' S 11° 34' VXLIV 1B 2109 Monas tir al-Mu nas tīr ara bs ki nase lje CAfrika Tu ni zija 35° 46' S 10° 49' VXXXIV 2G 2110 Mon golija Mon gol uls mon gols ki država HAz ija Mon golija 46° 05' S104° 06' VXXXV 2J 2111 Mon gols ki Altaj Mon gol Altajn n uruu mon gols ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Mon golija/K itajs ka 46° 27' S 93° 06' VV 2J 2112 Mono šter Sz en tg otthá rd madž arski nase lje KEv ro pa Madž arska 46° 57' S 16° 16' VXLIV 1B 2113 Monsera t Mon ts erra t an gleški (iz šp an šč ine )otoška re lie fna o blika FSre dnja Am erika Fran cija 16° 44' S 62° 11' ZII 3D 2114 Monsera t Mon ts erra t an gleški (iz šp an šč ine )up ra vna eno ta FSre dnja Am erika Fran cija 16° 44' S 62° 11' ZXXXII 3D 2115 Monski pre liv Cana l de la Mona /M ona Passa ge šp anski /an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 18° 21' S 67° 50' ZXVII 3D 2116 Mora va Mora va/M ar ch češki /slovaški /ne mš ki ko penski hidroni m CEv ro pa Češka /Slovaška /48° 10' S 16° 59' VXIX 2G Avstri ja 2117 Mora vs ka Mora va češki zg odovinska pokra jina KEv ro pa Češka 49° 19' S 17° 02' VXLVII 2G 2118 Mora vs ka Mora va češki zg odovinska up ra vna eno taKEv ro pa Češka 49° 19' S 17° 02' VXLVII 2G 2119 Mora vs ka vra ta Mora vs ká brána češki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Češka 49° 35' S 17° 47' VXIII 1B 2120 Mora vs ko polje Mar chfeld ne mš ki nara vna pokra jina KEv ro pa Avstri ja 48° 13' S 16° 43' VXLIII 2B 2121 Mor je Laptevov more Laptevyh rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Mor je Laptevov75° 15' S127° 57' VXXI 1K 2122 Mor je prin ca Gustava Ad olfaPrin ce Gustaf Ad olf Sea an gleški morski hidroni m IArk tični o cean x 78° 21' S107° 20' ZXVII 1C 2123 Mornin gtono v ra vnik Mornin gton Abyss al Plain an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 52° 36' J 91° 12' ZXXIII 5C, 5D 2124 Morska pot s vetegaSain t Lawren ce Sea way/V oie mari time an gleški /fran coski ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 44° 59' S 74° 51' ZXVII 2D Lovren ca du Sain t-L auren t 2125 Mor tlocko vo o točje Mor tlock Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Mikrone zija 5° 29' S153° 39' VVI 3L 2126 Moski tija La Mos qu itia šp anski nara vna pokra jina HSre dnja Am erika Nikara gv a 14° 56' S 83° 54' ZXXXII 3D 2127 Moski ts ka o bala Cos ta de los Mos qu itos šp anski zg odovinska up ra vna eno taISre dnja Am erika Nikara gv a 13° 23' S 83° 40' ZXLV 3D 2128 Moski ts ki zaliv Golfo de los Mos qu itos /M os qu ito Gulfšp anski /an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 11° 01' S 82° 44' ZXVII 3D 2129 Mosko vs ka ko tlina Meščë ra rus ki ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Rus ija 55° 33' S 40° 55' VIV 2H 2130 Mosko vs ki preko p Kana l i meni Mosk vy rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 56° 21' S 37° 31' VXIX 2H 2131 Mosko vs ki pre mogovni Mosko vs ki j ug ol'nyj basse jn/M os bass rus ki nara vna pokra jina IEv ro pa Rus ija 54° 07' S 38° 12' VXXXIV 2H bazen 2132 Mosko vs ko višavje Mosko vs ka ja vozvyš ennos t' rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 56° 07' S 37° 15' VIV 2H 2133 Mos tič Brüc kl ne mš ki nase lje IEv ro pa Avstri ja 46° 45' S 14° 32' VXLIV 1B 2134 Mos ul al-M awş il/Mûs il ara bs ki /kurds ki nase lje CAz ija Irak 36° 20' S 43° 08' VXXXIV 2H 2135 Mouch oirska plitv ina Mouch oir Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 20° 53' S 70° 41' ZXXVIII 1B 2136 Mount Ev eres t Ch omolu ngm a/S agar māthā/Zhūmùlǐ ngmǐ ne pals ki /h in dijs ki / ko penska re lie fna o blika CAz ija Nepal/K itajs ka 27° 59' S 86° 56' VV 3I Fē ng/Zh omo Lan gm a ki tajs ki /tibetanski 2137 Mourdijs ka depresi jaDèp ression du Mourdi fran coski ko penska re lie fna o blika IAfrika Čad 18° 12' S 22° 40' VIV 3G 2138 Moza Meus e/M aas fran coski /ni zozems ki ko penski hidroni m HEv ro pa Fran cija/B elg ija/51° 43' S 4° 41' VXIX 2G Nizozems ka 2139 Mozamb ik Moéamb iqu e por tug als ki država FAfrika Mozamb ik 18° 18' J34° 31' VXL 4H 2140 Mozamb iška ko tlina Mozamb iqu e Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 30° 11' J39° 29' VXXV 4H 2141 Mozamb iška plano taMozamb iqu e Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 32° 28' J35° 33' VXXV 5H 2142 Mozamb iški pre liv Cana l de Moéamb iqu e/C ana l de Mozamb iqu epor tug als ki /fran coski morski hidroni m IIndijs ki o cean x 16° 37' J42° 27' VXXV 4H 2143 Mozela Mose lle/M ose l fran coski /ne mš ki ko penski hidroni m HEv ro pa Fran cija/ 50° 22' S 7° 36' VXIX 2G Lu kse mbu rg/N emč ija 2144 Mrtv o mor je Yām Ha-M elaḥ/al-B ahr a l-M ayy it hebre js ki /ara bs ki ko penski hidroni m IAz ija Iz rae l/J or dani ja 31° 32' S 35° 29' VXIX 2H 132 2145 Mug odž ar Mugh alzh ar Taūy ka zaški ko penska re lie fna o blika GAz ija Kazahstan 48° 35' S 58° 31' VIV 2H 2146 Mu ka čevo Mu ka ch eve/Mu ka ch evo ukra jinski nase lje EEv ro pa Ukra jina 48° 26' S 22° 43' VXLIV 1B 2147 Mu ka la al-Mu ka llā ara bs ki nase lje EAz ija Jemen 14° 33' S 49° 08' VXXXIV 3H 2148 Mulocko v ledenik Mulock Glacier an gleški ko penski hidroni m IAntark tika x 79° 05' J160° 28' VXXVII 6L 2149 Muluja Nahr Mulūy a/M elw iyy eṯ ara bs ki /b er berski ko penski hidroni m EAfrika Maroko 35° 07' S 2° 21' ZXVIII 2F 2150 Mumb aj Mumb aī mara tijs ki /h in dijs ki nase lje EAz ija Indija 19° 01' S 72° 51' VXXXV 3I 2151 Mu rch isono vi s lapoviMu rch ison Falls/K abalega Falls/ an gleški ko penski hidroni m IAfrika Ug an da 2° 17' S 31° 41' VXIX 3H Kabare ga Falls 2152 Mu re š Mu re ş/M aros ro mu nski /m adž arski ko penski hidroni m FEv ro pa Romu ni ja/ 46° 15' S 20° 12' VXIX 2G Madž arska 2153 Mu rgab Mu rghāb/M or ghāb/Mu rgap iranski /tu rk menski ko penski hidroni m EAz ija Afg anis tan / 37° 14' S 62° 25' VXX 2I Tu rk menis tan 2154 Mu ri ca Mü rz ne mš ki ko penski hidroni m KEv ro pa Avstri ja 47° 25' S 15° 17' VXIX 2G 2155 Mu rmanska o bala Mu rmanski j bere g rus ki obalna re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 68° 43' S 37° 07' VIV 1H 2156 Mu rmanski pra g Mu rmansk Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Baren ts ovo mor je71° 48' S 35° 00' VXIX 1H 2157 Mu rra yev hrbet Mu rra y Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 21° 44' S 61° 55' VXX 3I 2158 Mu rra yev pre lom Mu rra y Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 30° 37' S147° 03' ZXVI 2B 2159 Mu rzu k Mu rzuq ara bs ki nase lje CAfrika Libija 25° 55' S 13° 55' VXXXIV 3G 2160 Mus an dams ki polotok Sh ibh Jazīra t Mus an dam ara bs ki obalna re lie fna o blika IAz ija Zd ruž eni ara bs ki 25° 51' S 56° 12' VIV 3H emira ti/Om an 2161 Musg ra vejevo hri bovjeMusg ra ve Ran ges an gleški ko penska re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 26° 19' J131° 45' VXII 4K 2162 Nablus Nābulus/Šƶḵ em ara bs ki /h ebre js ki nase lje CAz ija Iz rae l 32° 13' S 35° 16' VXLIV 2C 2163 Nadž af an -N ajaf ara bs ki nase lje EAz ija Irak 32° 00' S 44° 19' VXXXIV 2H 2164 Nagalan d Nāgālan d hin dijs ki up ra vna eno ta DAz ija Indija 26° 05' S 94° 39' VXXXV 3J 2165 Nagoja Nagoya-sh i japonski nase lje EAz ija Japonska 35° 11' S136° 54' VXXXVI 2K 2166 Nahičevan Naxéıv an azerski nase lje GAz ija Az er bajdž an 39° 13' S 45° 25' VXXXIV 2H 2167 Nahičevan Naxéıv an Muxtar Res publikas ı azerski up ra vna eno ta GAz ija Az er bajdž an 39° 19' S 45° 31' VXXXIV 2H 2168 Naksos Náx os grški nase lje EEv ro pa Grčija 37° 06' S 25° 23' VXLIV 2C 2169 Naksos Náx os grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 37° 03' S 25° 29' VXV 2B 2170 Nalč ik Nal'č ik /N alšy k rus ki /kara čajs ko nase lje DEv ro pa Rus ija 43° 29' S 43° 36' VXXXIV 2H balkarski /ka bar dino - čerke ški 2171 Namib Namib Deser t/N amibw oes ty n/ an gleški /afrikanski / nara vna pokra jina GAfrika Namibija/A ngola24° 23' J 15° 11' VXL 4G Deser to do Namibe por tug als ki 2172 Namibija Namibia /N amibië an gleški /ne mš ki /država HAfrika Namibija 23° 10' J17° 25' VXL 4G afrikanski 2173 Nanka js ka ud orina Nankai Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 32° 12' S134° 59' VXXI 2K 2174 Nankin g Ná njīng ki tajs ki nase lje CAz ija Kitajs ka 32° 04' S118° 48' VXXXV 2J 2175 Nanseno v hrbet Gakke l Ridg e/N ansen Ridg e/C or dillera Nansen an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean x 85° 12' S 72° 54' VXX 1I 2176 Nanseno v pre lom Nansen Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean /x 80° 08' S 0° 09' ZXVIII 1F Ark tični o cean 2177 Nanseno va ko tlina Nansen Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean x 84° 27' S 74° 50' VXX 1I 2178 Nareso v pre liv Nares Strai t/N ares Stræd et an gleški /d anski morski hidroni m IArk tični o cean Baffino v zaliv 78° 28' S 73° 35' ZXVII 1D 2179 Nareso v ra vnik Nares Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Sar gaško mor je23° 12' S 63° 26' ZXVII 3D 2180 Nar jan Mar Nar 'jan -M ar /Ny ar 'y ana mar rus ki /nenski nase lje DEv ro pa Rus ija 67° 38' S 53° 00' VXXXIV 1H 2181 Nar vs ki zaliv Nar va Laht/N ar vs ki j zaliv es tonski /rus ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 59° 35' S 27° 30' VXXIX 1C 2182 Naser jevo jezero Buḩ ayra t Nāş ir ara bs ki ko penski hidroni m IAfrika Eg ipt 23° 09' S 32° 47' VXIX 3H 2183 Natals ka ko tlina Natal Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 32° 48' J31° 31' VXXV 5H 2184 Natals ki pra g Natal Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 32° 29' J35° 32' VXXV 5H 133 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2185 Natu nsko o točje Kepulauan Natu na in done zijs ki otoška re lie fna o blika IAz ija Indone zija 4° 11' S108° 05' VV 3J 2186 Navkra tis Nafkra tis grški zg odovinsko nase lje EAfrika Eg ipt 30° 54' S 30° 37' VXLVII 2H 2187 Navplion Nafplio grški nase lje FEv ro pa Grčija 37° 34' S 22° 48' VXLIV 2B 2188 Nazare t Natz ra t/an -Nāṣ ira hebre js ki /ara bs ki nase lje CAz ija Iz rae l 32° 42' S 35° 18' VXLIV 2C 2189 Nea pelj Napoli italijanski nase lje JEv ro pa Italija 40° 50' S 14° 15' VXXXIV 2G 2190 Nea peljs ki zaliv Golfo di Napoli italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Tirensko mor je 40° 41' S 14° 12' VXXIX 2B 2191 Nebeško goro vje Tjan '-Š an '/T iān Shā n/T en gri Tagh /T en ger uulkir giški /ki tajs ki /ujgu rski /ko penska re lie fna o blika IAz ija Kir gizis tan /K itajs ka /42° 16' S 80° 53' VV 2I mon gols ki Mon golija 2192 Neckerski hrbet Necker Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 21° 42' S167° 39' ZXVI 3A 2193 Nedžd Naǧd ara bs ki nara vna pokra jina EAz ija Saud ova Ara bija24° 48' S 43° 40' VXXXIV 3H 2194 Nefud Ṣaḥrāʾ an -N afūd ara bs ki nara vna pokra jina GAz ija Saud ova Ara bija28° 42' S 40° 27' VXXXIV 3H 2195 Negev HaNegev/an -N aqab hebre js ki /ara bs ki nara vna pokra jina CAz ija Iz rae l 30° 48' S 34° 47' VXLIII 2C 2196 Nemč ija Deutschlan d ne mš ki država KEv ro pa Nemč ija 51° 01' S 10° 31' VXXXIV 2G 2197 Nemen Njoman /N emu nas /N eman belor us ki /litv anski /rus ki ko penski hidroni m GEv ro pa Rus ija/L itv a/ 55° 20' S 21° 15' VXIX 2G Belor us ija 2198 Nemš ka demokra tična Deutsch e Demokra tis ch e Republik ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taIEv ro pa Nemč ija 51° 59' S 12° 28' VXLVII 2G re publika 2199 Nemš ka Jug ozahodna Afrika Deutsch-Südw es tafrika ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Namibija 22° 24' J17° 29' VL 4G 2200 Nemš ka Vzh odna Afrika Deutsch-Ostafrika ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Tan zani ja/Ru an da/6° 37' J34° 26' VL 4H Bu rundi 2201 Nemš ki zaliv Deutsch e Bucht/Du its e Bocht/Tys ke Bugt ne mš ki /ni zozems ki /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Severno mor je 54° 13' S 7° 44' VXXIX 1B danski 2202 Nemš ko sre dogor jeDeutsch e Mittelg ebir ge ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 50° 51' S 10° 01' VIV 2G 2203 Nemš ko -p oljs ko ni žavjeDeutsch-P olnis ch e Tie febene ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija/P oljs ka 53° 02' S 11° 58' VIV 2G 2204 Nen ško a vtono mno okro žjeNene cki j a vtono mnyj okr ug/N en jocie rus ki /nen ški up ra vna eno ta IEv ro pa Rus ija 67° 46' S 55° 09' VXXXIV 1H avtono mno j ɲokr uk 2205 Nepal Nepāl ne pals ki država DAz ija Nepal 27° 58' S 84° 21' VXXXV 3I 2206 Neuchâtels ko jezero Lac de Neuchâtel fran coski ko penski hidroni m IEv ro pa Šv ica 46° 54' S 6° 51' VXXIX 1B 2207 Nežidersko jezero Neus ie dler See /F er tŠ-tó ne mš ki /m adž arski ko penski hidroni m CEv ro pa Avstri ja/M adž arska 47° 50' S 16° 46' VXXIX 1B 2208 Nia garski s lapovi Nia gara Falls/O ngu iaa hra an gleški /iroke ški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države43° 05' S 79° 04' ZXVII 2D Am erike /K ana da 2209 Nica Nice fran coski nase lje HEv ro pa Fran cija 43° 42' S 7° 16' VXXXIV 2G 2210 Nickersono va ledena policaNickerson Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Rosso vo mor je 76° 22' J150° 52' ZXXII 6A, 6B 2211 Nicoys ki zaliv Golfo de Nicoya šp anski morski hidroni m ITihi o cean x 9° 42' S 84° 48' ZXVII 3D 2212 Nigeri ja Nigeria an gleški država HAfrika Nigeri ja 8° 58' S 8° 26' VXXXIV 3G 2213 Nigro va delta Niger Delta an gleški obalna re lie fna o blika IAfrika Nigeri ja 4° 52' S 6° 14' VIV 3G 2214 Nigro va no tran ja deltaDelta in tè rie ur du Niger fran coski nara vna pokra jina IAfrika Mali 15° 34' S 4° 00' ZXXXIII 3F 2215 Nigro vo ustje Mouths o f th e Niger an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Gv ine js ki zaliv 4° 10' S 6° 03' VXIX 3G 2216 Nikara govs ko jezero Lago de Nicara gu a šp anski ko penski hidroni m ISre dnja Am erika Nikara gv a 11° 33' S 85° 22' ZXVII 3D 2217 Nikara gv a Nicara gu a šp anski država HSre dnja Am erika Nikara gv a 12° 35' S 85° 14' ZXXXII 3D 2218 Nike ja Níkaia /N icaea grški /latinski zg odovinsko nase lje HAz ija Tu rčija 40° 26' S 29° 43' VXLVII 2G 2219 Niki tino va gora Niki tin Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 3° 02' J83° 05' VXXVI 4I 2220 Niko bari Nicobar Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika HAz ija Indija 8° 07' S 93° 20' VV 3J 2221 Niko lajevs k o b Amu rju Niko lae vs k-na -Amu re rus ki nase lje IAz ija Rus ija 53° 09' S140° 43' VXXXVI 2K 2222 Niko zija Levkosia /L efko şa grški /tu rški nase lje GAz ija Ciper 35° 10' S 33° 22' VXLIV 2C 134 2223 Nil an -Nīl/N ile/Ph iaro /Iter u ara bs ki /an gleški /ko pts ki /ko penski hidroni m EAfrika Sud an /Eg ipt 31° 35' S 31° 11' VXIX 3H staroe gipč anski 2224 Nilova delta Nile Delta/T a-M ehet an gleški /staroe gipč anski obalna re lie fna o blika IAfrika Eg ipt 30° 55' S 31° 12' VIV 2H 2225 Nini ve Nin we/N in uw a/Nīnwē/Nīnƶwē/N aīnuw a aka ds ki /asirski /zg odovinsko nase lje CAz ija Irak 36° 22' S 43° 09' VXLVII 2H ara mejs ki /h ebre js ki / ara bs ki 2226 Nipigonsko jezero Lake Nipigon an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 49° 44' S 88° 35' ZXVII 2D 2227 Nizke Tatre Níz ke Tatry slovaški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Slovaška 48° 57' S 19° 35' VXIII 1C 2228 Nizke Tu re Nie dere Tauern ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja 47° 16' S 13° 46' VXIV 1C 2229 Nizozems ka Neder lan d ni zozems ki država IEv ro pa Nizozems ka 52° 04' S 5° 33' VXXXIV 2G 2230 Nizozems ka Gv ajana Neder lan ds-Gu iana ni zozems ki zg odovinska up ra vna eno taIJuž na Am erika Su rina m 3° 38' S 55° 47' ZXLVI 3E 2231 Nizozems ki Antili Neder lan ds e Antillen /A ntia Hulan des ni zozems ki / zg odovinska up ra vna eno taISre dnja Am erika Nizozems ka 12° 26' S 69° 02' ZXLV 3D papia men ts ki 2232 Nižji Novg oro d Nižni j Novg oro d rus ki nase lje IEv ro pa Rus ija 56° 19' S 44° 00' VXXXIV 2H 2233 Nižneka ms ko zajezitv eno Nižneka ms koe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 55° 54' S 52° 43' VXIX 2H jezero 2234 Nogajs ka s tepa Nogajs ka ja s tep' rus ki nara vna pokra jina IEv ro pa Rus ija 44° 05' S 45° 37' VXXXIV 2H 2235 Nogal Nug aa l somals ki ko penski hidroni m CAfrika Somalija 7° 58' S 49° 51' VXIX 3H 2236 Nogals ka dolina Doo xo Nug aa lee d somals ki ko penska re lie fna o blika IAfrika Somalija 8° 36' S 48° 45' VIV 3H 2237 Nor densk jold ov ar hipelag ar hipelag Nor den šel'd a rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 76° 47' S 95° 59' VV 1J 2238 Nor dka p Nor dka pp/N or dka pplatç et/D avv en já rga nor veški /laponski obalna re lie fna o blika FEv ro pa Nor veška 71° 10' S 25° 47' VIV 1G 2239 Nor folš ki hrbet Nor folk Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Tas mano vo mor je31° 07' J167° 48' VXXVII 5L 2240 Nori ške Alp e Noris ch e Alp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja 47° 03' S 14° 35' VXIV 1C 2241 Nor man dija Nor man die fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 48° 56' S 0° 24' VXLIII 1A 2242 Nor man dija Nor man die fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 48° 56' S 0° 24' VXLVII 2G 2243 Nor th amptono ve gore Nor th ampton Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 25° 21' S172° 04' ZXVI 3A 2244 Nor tono v zaliv Nor ton Sound an gleški morski hidroni m ITihi o cean Berin govo mor je63° 50' S163° 35' ZXVI 1A 2245 Nor veška Nor ge/N ore g nor veški država HEv ro pa Nor veška 61° 39' S 9° 26' VXXXIV 1G 2246 Nor veška ko tlina Nor wegian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Nor veško mor je65° 57' S 2° 19' ZXVIII 1F 2247 Nor veški jarek Nor wegian Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Severno mor je 59° 00' S 4° 25' VXIX 1G, 2G 2248 Nor veško mor je Norske havet nor veški morski hidroni m IArk tični o cean Nor veško mor je68° 43' S 1° 00' VXIX 1G 2249 Notran ja Mon golija NZ i Mě nggə/Ôvô r mon gol ki tajs ki /m on gols ki up ra vna eno ta IAz ija Kitajs ka 43° 15' S113° 57' VXXXV 2J 2250 Notran je mor je Setonaikai japonski morski hidroni m ITihi o cean Notran je mor je 34° 17' S133° 28' VXXI 2K 2251 Notran jemon gols ko višavjeNZ i Mě nggə gā oyuá n ki tajs ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Kitajs ka 41° 18' S107° 11' VV 2J 2252 Notran ji Hebri di Inner Hebri des /N a h-E ileanan a -stai gh an gleški /š ko ts ki gels ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o56° 48' S 6° 25' ZXIII 1A 2253 Nova Anglija New Englan d an gleški nara vna pokra jina ISeverna Am erika Zd ruž ene države44° 08' S 70° 13' ZXXXII 2D Am erike 2254 Nova Bri tani ja New Bri tain an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Papu anska Nova5° 51' J150° 35' VXII 4L Gv ine ja 2255 Nova dežela Novaja zemlja rus ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 74° 09' S 56° 54' VIV 1H 2256 Nova Fu ndlan dija Newfoundlan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 48° 36' S 56° 06' ZIII 2E 2257 Nova Fu ndlan dija in Labra dor Newfoundlan d an d Labra dor an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Kana da 52° 07' S 56° 29' ZXXXIII 2E 2258 Nova Geor gija New Geor gia an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Salomono vi o toki 8° 09' J157° 28' VXII 4L 2259 Nova Gv ine ja New Gu inea /Pulau Irian an gleški /in done zijs ki otoška re lie fna o blika IOc eani ja Papu anska Nova5° 35' J141° 03' VXII 4K Gv ine ja/Indone zija 2260 Nova Irska New Ire lan d an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Papu anska Nova3° 20' J151° 57' VXII 4L Gv ine ja 2261 Nova Kaledoni ja Nouv elle-C alèd onie fran coski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Fran cija 21° 21' J165° 25' VXII 4L 2262 Nova Kaledoni ja Nouv elle-C alèd onie fran coski up ra vna eno ta IOc eani ja Fran cija 21° 21' J165° 25' VXLII 4L 135 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2263 Nova Kas tilija Cas tillla la Nu eva šp anski zg odovinska pokra jina IEv ro pa Šp ani ja 39° 42' S 3° 07' ZXLVI 2F 2264 Nova Kas tilija Cas tillla la Nu eva šp anski up ra vna eno ta IEv ro pa Šp ani ja 39° 42' S 3° 07' ZXXXIII 2F 2265 Nova Mehika New Mexico an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Zd ruž ene države34° 27' S106° 05' ZXXXII 2C Am erike 2266 Nova Sibiri ja os tro v Novaja Sibir ' rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 75° 04' S148° 22' VVI 1K 2267 Nova Ško ts ka Nova Sc otia latinski obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 44° 51' S 63° 48' ZII 2D 2268 Nova Ško ts ka Nova Sc otia latinski up ra vna eno ta ISeverna Am erika Kana da 44° 51' S 63° 48' ZXXXII 2D 2269 Nova Šv abs ka deželaNeuschw aben lan d ne mš ki nara vna pokra jina IAntark tika x 73° 28' J 3° 41' VXL 6G 2270 Nova Zelan dija New Zea lan d/A otearoa an gleški /m aorski država IOc eani ja Nova Zelan dija 40° 29' J172° 13' VXLII 5L 2271 Novi Amster dam Île Amster dam/N ouv elle Amster dam fran coski otoška re lie fna o blika IAfrika Fran cija 37° 50' J77° 34' VXI 5I 2272 Novi Bruns wick New Bruns wick an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Kana da 46° 29' S 66° 33' ZXXXII 2D 2273 Novi Hano ver New Hano ver Islan d/L avon gai an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Papu anska Nova2° 31' J150° 15' VXII 4L Gv ine ja 2274 Novi Hebri di New Hebri des /N ouvèlles -H ebri des an gleški /fran coski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Van uatu 16° 06' J167° 48' VXII 4L 2275 Novi juž ni Wales New South Wales an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Avstra lija 32° 33' J146° 56' VXLII 5K, 5L 2276 Novoan gleške gore New Englan d Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 38° 02' S 61° 00' ZXVII 2D 2277 Novobri tanski jarek New Bri tain Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Salomono vo mor je6° 35' J150° 57' VXXVII 4L 2278 Novočerkask Novočerkassk rus ki nase lje EEv ro pa Rus ija 47° 25' S 40° 07' VXLIV 1C 2279 Novofu ndlan ds ka ko tlina Newfoundlan d Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 43° 28' S 39° 06' ZXVIII 2E 2280 Novofu ndlan ds ki hrbetNewfoundlan d Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 40° 29' S 48° 00' ZXVIII 2E 2281 Novogv ine js ki jarek New Gu inea Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 0° 15' J136° 43' VXXI 3K 2282 Novohebri ds ki jarek New Hebri des Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Kora lno mor je 20° 08' J168° 09' VXXVII 4L 2283 Novoka ledonska ko tlina New Caledonia Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Tas mano vo mor je29° 04' J165° 55' VXXVII 4L 2284 Novosi birski o toki Novosi birskie os tro va rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 76° 01' S146° 21' VVI 1K 2285 Novosi birsko zajezitv eno Novosi birskoe vodohrani liše/Obs koe more rus ki ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 54° 34' S 82° 27' VXX 2I jezero 2286 Nub ija Ta-S eti/M eluḫḫ a staroe gipč anski /asirski zg odovinska up ra vna eno taGAfrika Sud an 19° 06' S 31° 58' VXLVII 3H 2287 Nub ija Nūby ah ara bs ki nara vna pokra jina EAfrika Sud an 19° 06' S 31° 58' VXXXIV 3H 2288 Nub ijs ka pušč ava Şaḩrā’ an -Nūby ah/Nub ian Deser t ara bs ki /an gleški nara vna pokra jina IAfrika Sud an /Eg ipt 20° 30' S 33° 04' VXXXIV 3H 2289 Nubs ko hri bovje Jibāl an -Nūb ah/T ilāl an -Nūb a ara bs ki ko penska re lie fna o blika IAfrika Sud an 10° 50' S 30° 34' VIV 3G, 3H 2290 Num idija Num idia latinski zg odovinska up ra vna eno taHAfrika Alž iri ja/Tu ni zija 35° 47' S 7° 09' VXLVII 2G 2291 Oateso va o bala Oates Coas t/O ates Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 69° 18' J157° 49' VXLII 6L 2292 oa za Bahari ja al-Wāḥāt a l-B aḥri yy a ara bs ki pejs až BAfrika Eg ipt 28° 23' S 28° 55' VIV 3G 2293 oa za Dak la al-Wāḥāt a d-Dāḫla ara bs ki pejs až BAfrika Eg ipt 25° 30' S 28° 59' VIV 3G 2294 oa za Dž ofra al-Wāḥāt a l-Jufra h ara bs ki pejs až BAfrika Libija 29° 02' S 15° 40' VIV 3G 2295 oa za Fara fra al-Wāḥāt a l-F ar āfra ara bs ki pejs až BAfrika Eg ipt 27° 04' S 27° 53' VIV 3G 2296 oa za Jagbub al-Wāḥāt a l-J aghbūb ara bs ki pejs až BAfrika Libija 29° 45' S 24° 31' VIV 3G 2297 oa za Jalu Wāḥāt Jālū ara bs ki pejs až BAfrika Libija 29° 02' S 21° 32' VIV 3G 2298 oa za Kar ga al-Wāḥāt a l-Ḫā ri ǧa ara bs ki pejs až BAfrika Eg ipt 25° 27' S 30° 33' VIV 3H 2299 oa za Kufra al-Wāḥāt a l-Kufra ara bs ki pejs až BAfrika Libija 24° 11' S 23° 17' VIV 3G 2300 oa za Sebh a Wāḥāt Sabhā ara bs ki pejs až BAfrika Libija 27° 02' S 14° 26' VIV 3G 2301 oa za Siva Wāḥāt Sīw a ara bs ki pejs až BAfrika Eg ipt 29° 12' S 25° 31' VIV 3G 2302 oa za Tazer bo Wāḥāt a l-Tāz ir bū ara bs ki pejs až BAfrika Libija 25° 40' S 21° 04' VIV 3G 2303 Ob Ob' rus ki ko penski hidroni m DAz ija Rus ija 66° 47' S 68° 57' VXX 1I 2304 Ob ala Ingri d Ch ris tensen Ingri d Ch ris tensen Kyst nor veški nara vna pokra jina IAntark tika x 68° 36' J80° 00' VXLI 6I 136 2305 Ob ala Ju ri ja V. Geor ge V Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 68° 34' J149° 34' VXLII 6K, 6L 2306 Ob ala kra lja Fri derika VI.Kon g Fre derik VI Kyst danski nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 63° 14' S 42° 50' ZXXXIII 1E 2307 Ob ala kra ljice Mari jeQu een Mar y Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 67° 53' J97° 33' VXLI 6J 2308 Ob ala kronske prin cese Kron prinsesse Mä rth a Kyst nor veški nara vna pokra jina IAntark tika x 72° 02' J 7° 40' ZXXXIX 6F Mar te 2309 Ob ala kronske ga prin caKron prins Olav Kyst nor veški nara vna pokra jina IAntark tika x 68° 32' J43° 36' VXL 6H Olafa 2310 Ob ala Larsa Ch ris tensena Lars Ch ris tensen Kyst nor veški nara vna pokra jina IAntark tika x 67° 56' J67° 25' VXLI 6I 2311 Ob ala okos tij Ske leton Coas t an gleški obalna re lie fna o blika IAfrika Namibija 21° 40' J13° 56' VX 4G 2312 Ob ala popra Pepp er Coas t/G rain Coas t an gleški obalna re lie fna o blika IAfrika Liberi ja 5° 01' S 9° 02' ZIII 3F 2313 Ob ala prin ca Hara ld aPrins Hara ld Kyst nor veški nara vna pokra jina IAntark tika x 69° 47' J36° 02' VXL 6H 2314 Ob ala prin cese Astri dPrinsesse Astri d Kyst nor veški nara vna pokra jina IAntark tika x 70° 38' J 8° 21' VXL 6G 2315 Ob ala prin cese Ragnhild Prinsesse Ragnhild Kyst nor veški nara vna pokra jina IAntark tika x 70° 32' J24° 55' VXL 6G 2316 Ob ala s už njev Slave Coas t an gleški obalna re lie fna o blika IAfrika Nigeri ja/B enin 6° 24' S 2° 50' VIV 3G 2317 Ob ala zlata Gold Coas t an gleški zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Gana 5° 22' S 0° 35' ZXLVII 3G 2318 Ob alna Kor diljera Cor dillera de la Cos ta/S erran ía de la Cos tašp anski ko penska re lie fna o blika IJuž na Am erika Vene zu ela 10° 07' S 63° 52' ZII 3D 2319 Ob alne gorske veri geCoas t Ran ges an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države40° 34' S123° 42' ZI 2B Am erike 2320 Ob alno goro vje Coas t Mountains /C oas t Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da/Zd ruž ene 50° 20' S123° 25' ZI 2B države Am erike 2321 Ob alno hri bovje Serra do Mar por tug als ki ko penska re lie fna o blika IJuž na Am erika Bra zilija 25° 27' J 48° 55' ZIX 4E 2322 Ob alno Makransko goro vjeMakr ān Coas t Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika IAz ija Iran /P akis tan 25° 32' S 64° 34' VV 3I 2323 Obm očje Gaze Qiṭāʿ Ġazz ah/R etzu'at 'Azz a ara bs ki /h ebre js ki up ra vna eno ta IAz ija Eg ipt 31° 22' S 34° 20' VXXXIV 2G, 2H 2324 Obs ki zaliv Obs ka ja gub a rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Karsko mor je 68° 45' S 73° 55' VXX 1I 2325 Obšč i Sir t Obšč ij Sy rt rus ki ko penska re lie fna o blika EEv ro pa Rus ija/K azahstan 52° 13' S 51° 17' VIV 2H 2326 Oc eani ja Oc eania /Ocè anie an gleški /fran coski celina HOc eani ja x 5° 08' J172° 54' VVI 3K, 3L 2327 Oc eano gra ph er jev pre lomOc eano gra ph er Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 35° 01' S 34° 53' ZXVIII 2E 2328 Od ra Od ra /Od er poljs ki /ne mš ki ko penski hidroni m CEv ro pa Poljs ka /N emč ija53° 36' S 14° 35' VXIX 2G 2329 Od rin Ed irne tu rški nase lje CEv ro pa Tu rčija 41° 41' S 26° 33' VXLIV 2C 2330 Og aden Og adē n/Og aa deen amh arski /s omals ki nara vna pokra jina DAfrika Etio pija 7° 05' S 44° 35' VXXXIV 3H 2331 Og inski jev preko p Ah inski kana l/K ana ł Og ińs kie go belor us ki /p oljs ki ko penski hidroni m IEv ro pa Belor us ija 52° 24' S 25° 54' VXIX 2G 2332 Oglej Aqu ileia italijanski nase lje KEv ro pa Italija 45° 46' S 13° 22' VXLIV 1B 2333 Og njena zemlja Tierra del Fu ego šp anski otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Argen tina /Č ile 54° 05' J 68° 30' ZVIII 5D 2334 Oh ots ka ko tlina Okhots k Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Oh ots ko mor je 52° 55' S148° 03' VXXI 2K, 2L 2335 Oh ots ko mor je Oh ots koe more /H ok -kai rus ki /japonski morski hidroni m ITihi o cean Oh ots ko mor je 53° 47' S148° 55' VXXI 2K, 2L 2336 Oh ri ds ko jezero Oh ri ds ko e zero /L iqeni i Oh ri t make donski /alb anski ko penski hidroni m IEv ro pa Make doni ja/Alb ani ja41° 02' S 20° 43' VXXIX 2B 2337 Ojta Oite grški ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 38° 50' S 22° 17' VXIII 2C 2338 Oka van go Oka van go River /Cub an go an gleški /p or tug als ki ko penski hidroni m GAfrika Angola/N amibija/20° 24' J22° 52' VXXV 4G Bocv ana 2339 Oka van gova delta Oka van go Delta/O ka van go Sw amp an gleški nara vna pokra jina IAfrika Bocv ana 19° 23' J22° 49' VXL 4G 2340 Oka van ška ko tlina Oka van go Basin an gleški ko penska re lie fna o blika IAfrika Bocv ana 19° 56' J22° 44' VX 4G 2341 Okina va Okina wa-jima/O kina wa-h on tō japonski otoška re lie fna o blika EAz ija Japonska 26° 13' S127° 41' VVI 3K 2342 Okina vs ki o toki Okina wa-sh otō japonski otoška re lie fna o blika IAz ija Japonska 26° 27' S127° 31' VVI 3K 2343 Olduv ajs ka so teska Olduv ai Gor ge an gleški ko penska re lie fna o blika IAfrika Tan zani ja 3° 00' J35° 21' VX 4H 2344 Olen jok Olen ëk rus ki ko penski hidroni m EAz ija Rus ija 73° 08' S119° 26' VXX 1J 2345 Olen joški zaliv Olen ëkski j zaliv rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Mor je Laptevov73° 30' S121° 10' VXXI 1K 2346 Olimp Olymp os grški ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 40° 05' S 22° 21' VIV 2G 2347 Olimp ija Olympí'a grški zg odovinsko nase lje HEv ro pa Grčija 37° 38' S 21° 38' VLI 1B, 2B 2348 Oljok ma Olë kma rus ki ko penski hidroni m EAz ija Rus ija 60° 22' S120° 41' VXX 1J 137 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2349 Oljs ka gora Har HaZetim/J ebel a z-Z ei tū n hebre js ki /ara bs ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Iz rae l 31° 47' S 35° 15' VIV 2H 2350 Olomuc Olomouc češki nase lje FEv ro pa Češka 49° 36' S 17° 15' VXLIV 1B 2351 Om an ʻUmā n ara bs ki država CAz ija Om an 20° 04' S 56° 31' VXXXIV 3H 2352 Om anska ko tlina Om an Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 22° 57' S 61° 28' VXX 3I 2353 Om anski zaliv Ḫalīǧ ʿUmā n/Ḫ alīdj Makr ān/D ar yā- e Om an /ara bs ki /iranski morski hidroni m IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 24° 12' S 59° 05' VXIX 3H Dar yā- e Īrān/D ar yā- e Fā rs 2354 Omdu rman Umm Du rmā n/Omdu rman ara bs ki /an gleški nase lje CAfrika Sud an 15° 39' S 32° 29' VXXXIV 3H 2355 One ški polotok One žs ki j polu os tro v rus ki obalna re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 64° 41' S 37° 31' VIV 1H 2356 One ški zaliv One žs ka ja gub a/O ne žs ki j zaliv rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Belo mor je 64° 22' S 36° 22' VXIX 1H 2357 One ško jezero One žs koe o zero /O nie gu rus ki /kare ls ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 61° 32' S 35° 39' VXIX 1H 2358 Ontari js ko jezero Lake Ontario an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države43° 36' S 77° 46' ZXVII 2D Am erike /K ana da 2359 Oran Wahrān ara bs ki nase lje CAfrika Alž iri ja 35° 42' S 0° 39' ZXXXIII 2F 2360 Oran je Oran ge River /O ran jeri vier an gleški /afrikanski ko penski hidroni m GAfrika Juž na Afrika / 28° 38' J16° 27' VXXV 4G Namibija 2361 Ordos È'ě rduōsī Shāmò/Má owūsù Shāmò ki tajs ki nara vna pokra jina CAz ija Kitajs ka 39° 02' S108° 50' VXXXV 2J 2362 Orinoko Río Orino co šp anski ko penski hidroni m FJuž na Am erika Bra zilija/K olumb ija/ Vene zu ela 8° 37' S 60° 43' ZXVII 3D 2363 Orinoko va delta Delta del Orino co šp anski obalna re lie fna o blika IJuž na Am erika Vene zu ela 8° 59' S 61° 13' ZII 3D 2364 Orinoko vo ustje Boca Gran de šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 8° 41' S 60° 34' ZXVIII 3E 2365 Orisa Od is ha/Uõīsā ori ški /h in dijs ki up ra vna eno ta GAz ija Indija 20° 30' S 84° 36' VXXXV 3I 2366 Oris tanski zaliv Golfo di Oris tano italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je39° 49' S 8° 29' VXXIX 2B 2367 Orkne yjs ki o toki Orkne y Islan ds/A rcai bh an gleški /š ko ts ki gels ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o59° 06' S 2° 52' ZIII 2F 2368 Oro bs ke Alp e Alp i Oro bie italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 46° 03' S 9° 55' VXIV 1B 2369 Oron t Nahr a l-ʿĀṣī/As i Nehri ara bs ki /tu rški ko penski hidroni m GAz ija Libanon /S iri ja/Tu rčija36° 03' S 35° 58' VXIX 2H 2370 Os aka Ōs aka -sh i japonski nase lje DAz ija Japonska 34° 42' S135° 30' VXXXVI 2K 2371 Os ojs ko jezero Oss ia ch er See ne mš ki ko penski hidroni m KEv ro pa Avstri ja 46° 40' S 13° 58' VXXIX 1B 2372 Os ojšč ica Ger litz en ne mš ki ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Avstri ja 46° 42' S 13° 55' VXIV 1C 2373 Os re dnja Az ija Cen tra l As ia /As ie cen tra le/C en tra l'na ja Az ijaan gleški /fran coski /rus ki nara vna pokra jina IAz ija x 45° 25' S 97° 07' VXXXV 2J 2374 Os re dnja Mezeta Mese ta Cen tra l šp anski nara vna pokra jina IEv ro pa Šp ani ja 40° 20' S 3° 42' ZXLIII 2A 2375 Os re dnja tihoo ceanska Cen tra l Pacific Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 4° 59' S175° 00' ZXVI 3A ko tlina 2376 Os re dnje goro vje Sre dinn yj hre bet rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 56° 40' S159° 39' VVI 2L 2377 Os re dnje goro vje Cen tra l Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika IOc eani ja Papu anska Nova5° 47' J145° 02' VXII 4K Gv ine ja/Indone zija 2378 Os re dnje Makransko goro vjeCen tra l Makr ān Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika IAz ija Pakis tan 26° 57' S 64° 34' VV 3I 2379 Os re dnje ni žavje Cen tra l Lowlan ds/C en tra l Plains an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države39° 21' S 90° 54' ZII 2C, 2D Am erike 2380 Os re dnji preko p Cana l du Cen tre /C ana l du Ch aro llais fran coski ko penski hidroni m IEv ro pa Fran cija 46° 42' S 4° 26' VXXIX 1A 2381 Os re dnji pre lom Cen tra l Basin Tro ugh/C en tra l Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Filipinsko mor je16° 38' S129° 54' VXXI 3K 2382 Osum ijs ki o toki Ōsum i-sh otō japonski otoška re lie fna o blika IAz ija Japonska 30° 33' S130° 39' VVI 2K, 3K 2383 Ošmjansko višavje Ašmjanskae ŭzvyšš a/Ašm enos Au kštum abelor us ki /litv anski /rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Belor us ija/L itv a 54° 21' S 26° 01' VIV 2G 2384 otočje Bijagós Arqu ipèlago dos Bijagós por tug als ki otoška re lie fna o blika AAfrika Gv ine ja Bissa u 11° 19' S 16° 04' ZIII 3F 2385 otočje Cai cos Cai cos Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ASre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o21° 45' S 72° 01' ZII 3D 2386 otočje Car gados Cara jos Car gados Cara jos Sh oa ls/S ain t Bran don Rocks an gleški otoška re lie fna o blika AAfrika Mavri cij 16° 39' J59° 39' VX 4H 138 2387 otočje Ch agos Ch agos Arch ipelago an gleški otoška re lie fna o blika AAz ija Zd ruž eno kra ljes tv o6° 08' J71° 54' VXI 4I 2388 otočje Ch onos Arch ipièlago de los Ch onos šp anski otoška re lie fna o blika AJuž na Am erika Čile 44° 46' J 74° 02' ZVIII 5D 2389 otočje Chuu k Chuu k Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika AOc eani ja Mikrone zija 7° 25' S151° 47' VVI 3L 2390 otočje Dahlak Dahlak Arch ipelago an gleški otoška re lie fna o blika AAfrika Eri tre ja 15° 48' S 40° 12' VIV 3H 2391 Otočje lojalnos ti Îles Loyautè fran coski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Fran cija 21° 14' J167° 36' VXII 4L 2392 otočje Oki Oki -sh otō/O ki -gu ntō japonski otoška re lie fna o blika AAz ija Japonska 36° 09' S133° 11' VVI 2K 2393 otočje Para cel Para cel Islan ds/Xīshā Qú ndǐ o/ an gleški /ki tajs ki / otoška re lie fna o blika BAz ija Kitajs ka /V ie tna m16° 28' S112° 11' VV 3J Quầ n Đả o Hoàng Sa vie tna ms ki 2394 otočje Ralik Ralik Ch ain /R alik Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika AOc eani ja Mars hallovi o toki 7° 43' S168° 01' VVI 3L 2395 otočje Ratak Ratak Ch ain /R atak Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika AOc eani ja Mars hallovi o toki 8° 56' S170° 33' VVI 3L 2396 Otočje ra zočaran ja Îles du Dès app oin temen t fran coski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Fran cija 14° 08' J141° 20' ZVII 4B 2397 otočje Sulu Sulu Arch ipelago an gleški otoška re lie fna o blika AAz ija Filipini 5° 46' S120° 49' VVI 3K 2398 otočje Talaud Kepulauan Talaud in done zijs ki otoška re lie fna o blika AAz ija Indone zija 4° 19' S126° 58' VVI 3K 2399 otočje Toke lav Toke lau Islan ds/U nion Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika BOc eani ja Nova Zelan dija 9° 03' J171° 48' ZVII 4A 2400 otočje Ton ga Ton ga Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika AOc eani ja Ton ga 19° 58' J174° 36' ZVII 4A 2401 otočje Tu amotu Îles Tu amotu/A rch ipel des Tu amotu/P aum otu fran coski /p oline zijs ki otoška re lie fna o blika AOc eani ja Fran cija 17° 21' J142° 50' ZVII 4B 2402 otočje Tu rks Tu rks Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ASre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o21° 23' S 71° 08' ZII 3D 2403 Otok Axla Hei ber gaAx el Hei ber g Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 79° 32' S 90° 58' ZII 1C 2404 otok Ch iloè Isla de Ch iloè/Isla Gran de de Ch iloè šp anski otoška re lie fna o blika AJuž na Am erika Čile 42° 35' J 73° 56' ZVIII 5D 2405 Otok Dirka Har togaDirk Har tog Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 25° 49' J113° 03' VXI 4J 2406 Otok Ellefa Rin gnesa Ellef Rin gnes Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 78° 34' S101° 52' ZII 1C 2407 Otok Gra hama Bella os tro v Gree m Bell rus ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 80° 50' S 64° 08' VV 1I 2408 Otok kra lja Viljema Kin g Willia m Islan d/Q iki qtaq an gleški /eski ms ki otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 69° 07' S 97° 19' ZII 1C 2409 Otok lor da Howa Lor d Howe Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 31° 33' J159° 05' VXII 5L 2410 otok Man Isle o f Man /Ellan Vannin an gleški /m anski gels ki otoška re lie fna o blika AEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o54° 13' S 4° 32' ZIII 2F 2411 Otok Man Isle o f Man /Ellan Vannin an gleški /m anski gels ki up ra vna eno ta IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o54° 13' S 4° 32' ZXLIII 1A 2412 otok Mara jó Ilh a de Mara jó por tug als ki otoška re lie fna o blika AJuž na Am erika Bra zilija 0° 59' J 49° 43' ZIX 4E 2413 otok Okino tori Okino toris hima japonski otoška re lie fna o blika AOc eani ja Japonska 20° 25' S136° 05' VVI 3K 2414 Otok ok tobrske re voluc ije os tro v Oktjabr's ko j re voluc ii rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 79° 28' S 97° 08' VV 1J 2415 Otok Petra I. Øy Peter I nor veški otoška re lie fna o blika IAntark tika Nor veška 68° 49' J 90° 36' ZVIII 6C 2416 Otok prin ca Ch ar lesa Prin ce Ch ar les Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 67° 45' S 76° 04' ZII 1D 2417 Otok prin ca Edv ar daPrin ce Edw ar d Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 46° 19' S 63° 19' ZII 2D 2418 Otok prin ca Edv ar daPrin ce Edw ar d Islan d an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Kana da 46° 19' S 63° 19' ZXXXII 2D 2419 Otok prin ca Patri cka Prin ce Patri ck Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 76° 39' S119° 27' ZI 1B 2420 Otok Robinsona Crus oe jaIsla Robinson Crus oe šp anski otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Čile 33° 39' J 78° 51' ZVIII 5D 2421 Otok s vete Katarine Ilh a de San ta Catarina por tug als ki otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Bra zilija 27° 36' J 48° 29' ZIX 4E 2422 Otok s vetega Amb ro žaIsla San Amb rosio šp anski otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Čile 26° 21' J 79° 53' ZVIII 4D 2423 Otok s vetega Feliksa Isla San Fèlix šp anski otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Čile 26° 18' J 80° 06' ZVIII 4D 2424 Otok s vetega Lovren caSain t Lawren ce Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države63° 30' S170° 25' ZI 1A Am erike 2425 Otok s vetega MatejaSain t Matth ew Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države60° 24' S172° 44' ZI 1A Am erike 2426 Otok s vetega PavlaÎle Sain t Paul fran coski otoška re lie fna o blika IAfrika Fran cija 38° 43' J77° 31' VXI 5I 2427 Otok waleške ga prin caPrin ce o f Wales Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 72° 34' S 98° 44' ZII 1C 2428 Otoki Ark tične ga in štituta os tro va Ark tičesko go Ins tituta rus ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 75° 19' S 81° 57' VV 1I 2429 otoki Aru Kepulauan Aru in done zijs ki otoška re lie fna o blika AAz ija Indone zija 6° 09' J134° 29' VXII 4K 2430 otoki Batu Kepulauan Batu in done zijs ki otoška re lie fna o blika AAz ija Indone zija 0° 16' J98° 15' VXI 4J 2431 Otoki bisero v Arch ipièlago de las Per las šp anski otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Pana ma 8° 24' S 79° 01' ZII 3D 2432 otoki Bonin Og asa wara -gu ntō/Og asa wara -sh otō japonski otoška re lie fna o blika BOc eani ja Japonska 27° 09' S142° 14' VVI 3K 139 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2433 otoki Bounty Bounty Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika AOc eani ja Nova Zelan dija 47° 45' J179° 02' VXII 5L 2434 otoki Dai to Dai tō-sh otō japonski otoška re lie fna o blika BAz ija Japonska 25° 54' S131° 17' VVI 3K 2435 otoki Des ven tu ra das Islas Des ven tu ra das šp anski otoška re lie fna o blika AJuž na Am erika Čile 26° 22' J 80° 01' ZVIII 4D 2436 Otoki Ju ana Fernan dezaArch ipièlago Ju an Fern ández šp anski otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Čile 33° 58' J 79° 49' ZVIII 5D 2437 Otoki kra ljice ElizabeteQu een Elizabeth Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 76° 19' S 96° 52' ZII 1C 2438 Otoki kra ljice Šar loteQu een Ch ar lotte Islan ds/H ai da Gw aii an gleški /h ajds ki otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 53° 01' S132° 02' ZI 2B 2439 otoki Ku ri ja Mu ri ja Jazā'ir Khu rīyā Mu rīyā ara bs ki otoška re lie fna o blika BAz ija Om an 17° 30' S 55° 56' VIV 3H 2440 otoki Lin gg a Kepulauan Lin gg a in done zijs ki otoška re lie fna o blika AAz ija Indone zija 0° 06' J104° 27' VXI 4J 2441 Otoki Mar tina Vaza Ilh as Mar tim Vaz por tug als ki otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Bra zilija 20° 29' J 28° 51' ZIX 4E, 4F 2442 otoki Midw ay Midw ay Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika AOc eani ja Zd ruž ene države28° 13' S177° 21' ZI 3A Am erike 2443 Otoki prin ca Edv ar daPrin ce Edw ar d Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IAfrika Juž na Afrika 46° 47' J37° 53' VX 5H 2444 otoki Ria u Kepulauan Ria u in done zijs ki otoška re lie fna o blika AAz ija Indone zija 0° 58' S104° 40' VV 3J 2445 Otoki ri bičev Pè nghú Qú ndǐ o ki tajs ki otoška re lie fna o blika IAz ija Tajv an 23° 28' S119° 33' VV 3J 2446 otoki Rju kju Ryū kyū-sh otō/N ansei -sh otō japonski otoška re lie fna o blika BAz ija Japonska 27° 18' S128° 13' VVI 3K 2447 otoki Sakis hima Sakis hima-sh otō japonski otoška re lie fna o blika AAz ija Japonska 24° 30' S124° 30' VVI 3K 2448 otoki Sc illy Isles o f Sc illy an gleški otoška re lie fna o blika AEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o49° 56' S 6° 19' ZIII 2F 2449 Otoki Ser geja Kiro vaOstro va Ser geja Kiro va rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 77° 11' S 90° 00' VV 1I 2450 otoki Tani mb ar Kepulauan Tani mb ar in done zijs ki otoška re lie fna o blika AAz ija Indone zija 7° 31' J131° 12' VXII 4K 2451 Otoki tre h kra ljev Th ree Kin gs Islan ds/M ana wa-tawh i an gleški /m aorski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 34° 10' J172° 06' VXII 5L 2452 Otoki Tris tana da Cu nheTris tan da Cu nha Gro up an gleški otoška re lie fna o blika IAfrika Zd ruž eno kra ljes tv o37° 16' J 12° 26' ZIX 5F 2453 Otoki Tu rks in Cai cos Tu rks an d Cai cos Islan ds an gleški up ra vna eno ta ISre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o21° 39' S 71° 26' ZXXXII 3D 2454 otoki Wallis in Futu na Îles Wallis -et-Futu na fran coski otoška re lie fna o blika BOc eani ja Fran cija 13° 46' J177° 09' ZVII 4A 2455 Otomansko cesars tv oYüc e Osm an lı Devleti/Osm an lı İmp ara tor luğu an gleški zg odovinska up ra vna eno taIEv ro pa/Az ija/Afrika x 41° 00' S 29° 04' VXLVII 2G, 2H 2456 otoška sk up ina Ag alegaAg alega Islan ds/A rch ipelago o f Ag alega an gleški otoška re lie fna o blika AAfrika Mavri cij 10° 26' J56° 39' VX 4H 2457 otoška sk up ina Calamian Calamian Islan ds/C alamian Gro up an gleški otoška re lie fna o blika AAz ija Filipini 11° 30' S119° 46' VV 3J 2458 otoška sk up ina LauLau Gro up/L au Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika AOc eani ja Fidž i 18° 00' J178° 50' ZVII 4A 2459 Otran ts ka vra ta Cana le d'Otran to/Ngushtesa e Otran tos italijanski /alb anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je40° 17' S 18° 56' VXXIX 2B 2460 Ötztals ke Alp e Ötztaler Alp en /Alp i Venos te ne mš ki /italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja/Italija 46° 46' S 10° 53' VXIV 1B 2461 Ovčje polje Ovč e Pole make donski nara vna pokra jina IEv ro pa Make doni ja 41° 52' S 21° 57' VXLIII 2B 2462 Ow eno v pre lom Ow en Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 11° 58' S 57° 56' VXIX 3H 2463 Ow eno vi s lapovi Ow en Falls an gleški ko penski hidroni m IAfrika Ug an da 0° 27' S 33° 11' VXIX 3H 2464 Oz emlje glavne ga mes taAustra lian Capital Terri tor y an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Avstra lija 35° 32' J148° 58' VXLII 5K, 5L Avstra lije 2465 Oz emlje Jer viso vega zalivaJer vis Bay Terri tor y an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Avstra lija 35° 09' J150° 43' VXLII 5L 2466 Oz emlje o toko v Kora lne gaCora l Sea Islan ds Terri tor y an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Avstra lija 17° 07' J150° 45' VXLII 4K, 4L mor ja 2467 Ož ina Ju ri ja VI. Geor ge VI Sound an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Bellin gsh aus no vo70° 47' J 68° 03' ZXXIII 6D mor je 2468 Pad Po italijanski ko penski hidroni m JEv ro pa Italija 44° 58' S 12° 33' VXIX 2G 2469 Padova delta Delta del Po/F oci del Po italijanski obalna re lie fna o blika IEv ro pa Italija 44° 57' S 12° 20' VXIII 2B 2470 Pads ko ni žavje Pian ura Padana /V al Padana italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 45° 08' S 10° 15' VIV 2G 2471 Pafos Paph os /B af grški /tu rški nase lje EAz ija Ciper 34° 46' S 32° 25' VXLIV 2C 2472 Pagasi ts ki zaliv Pagasi tik ós k ólp os grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 39° 14' S 23° 00' VXXX 1B 140 2473 Pakis tan Pā kis tā n/P akis tan urdujs ki /an gleški država DAz ija Pakis tan 29° 14' S 69° 28' VXXXV 3I 2474 Paksos Paxoi /P axi grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 39° 12' S 20° 10' VXV 1A 2475 Palatin Palatino /P alatin us italijanski /latinski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Italija 41° 53' S 12° 29' VXIII 2B 2476 Palav Belau/P alau palavs ki /an gleški država FOc eani ja Palav 5° 00' S134° 00' VXXXVI 3K 2477 Palavan Palawan an gleški otoška re lie fna o blika FAz ija Filipini 9° 38' S118° 35' VV 3J 2478 Palavanski pre hod Palawan Passa ge an gleški morski hidroni m ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je10° 04' S118° 11' VXX 3J 2479 Palavs ki jarek Palau Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 6° 30' S134° 25' VXXI 3K 2480 Palavs ko o točje Palau Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Palav 7° 29' S134° 33' VVI 3K 2481 Pales tina Filas ṭīn/E re tz-Y isra 'el/P alaes tina /P alais tin ē ara bs ki /h ebre js ki /zg odovinska pokra jina JAz ija Iz rae l/P ales tina 31° 50' S 35° 22' VLI 2C latinski /g rški 2482 Pales tina as -Sultat a l-W atani yy at a l-F ilas tīni yy a ara bs ki država JAz ija Pales tina 31° 50' S 35° 22' VXXXIV 2H 2483 Palko v pre liv Pā k jalasan dh i/Pō k sa mud rasan dh iyahin dijs ki /s in gals ki morski hidroni m IIndijs ki o cean Laka divs ko mor je/9° 51' S 79° 32' VXX 3I Ben gals ki zaliv 2484 Palm er jeva dežela Palm er Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 73° 17' J 64° 23' ZXXXVIII 6D 2485 Palm er jevo o točje Palm er Arch ipelago an gleški otoška re lie fna o blika IAntark tika x 64° 22' J 63° 05' ZVIII 6D 2486 Palm ira Palmy ra /tiḏm or ta/T admu r grški /ara mejs ki /ara bs ki zg odovinsko nase lje EAz ija Siri ja 34° 34' S 38° 16' VXLVII 2H 2487 Pamir Pamir too lor u/P omir /R es hte Kūh-hāy e Pāmīr/kir giški /tadž iški / ko penska re lie fna o blika CAz ija Tadž ikis tan / 38° 05' S 72° 48' VV 2I Pàmǒ'ě r Gā oyuá n iranski /ki tajs ki Kir gizis tan / Afg anis tan /K itajs ka 2488 Pamir Dar ''y oi Pomir /D ar yā-y e Pāmīr tadž iški /iranski ko penski hidroni m CAz ija Tadž ikis tan / 37° 01' S 72° 40' VXX 2I Afg anis tan 2489 Pamp e Pamp as šp anski nara vna pokra jina HJuž na Am erika Argen tina 33° 35' J 62° 49' ZXXXVIII 5D 2490 Pana ma Ciud ad de Pana má šp anski nase lje GSre dnja Am erika Pana ma 9° 00' S 79° 31' ZXXXII 3D 2491 Pana ma Pana má šp anski država DSre dnja Am erika Pana ma 8° 24' S 80° 48' ZXXXII 3D 2492 Pana ms ka ko tlina Pana ma Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 3° 24' S 82° 49' ZXVII 3D 2493 Pana ms ka zemeljs ka o žina Istm o de Pana má šp anski obalna re lie fna o blika ISre dnja Am erika Pana ma 9° 17' S 79° 14' ZII 3D 2494 Pana ms ki preko p Cana l de Pana má šp anski ko penski hidroni m ISre dnja Am erika Pana ma 9° 06' S 79° 41' ZXVII 3D 2495 Pana ms ki zaliv Golfo de Pana má šp anski morski hidroni m ITihi o cean x 8° 04' S 79° 16' ZXVII 3D 2496 Pan dž ab Pu njab pan dž abs ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 30° 46' S 75° 41' VXXXV 2I 2497 Pan dž ab Pu njab/P an jāb pan dž abs ki /an gleški /nara vna pokra jina EAz ija Indija/P akis tan 31° 08' S 74° 31' VXXXV 2I hin dijs ki /u rdujs ki 2498 Pan dž ab Pan jāb/Pu njab urdujs ki /an gleški up ra vna eno ta EAz ija Pakis tan 30° 43' S 72° 06' VXXXV 2I 2499 Panonsko ni žavje Panonnian Plain an gleški ko penska re lie fna o blika KEv ro pa x 46° 30' S 19° 57' VIV 2G 2500 Papanino va gora Papanin Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 46° 08' S169° 25' VXXI 2L 2501 Papu anska Nova Gv ine jaPapu a New Gu inea /P apu a Niug ini an gleški /tok pisinski država IOc eani ja Papu anska Nova6° 14' J143° 52' VXLII 4K, 4L Gv ine ja 2502 Papu anski zaliv Gulf o f Papu a an gleški morski hidroni m ITihi o cean Kora lno mor je 8° 40' J145° 00' VXXVII 4K 2503 Para gv aj Río Para gu ay/R io Para gu ai /Ysy ry Para guá i šp anski /p or tug als ki / ko penski hidroni m FJuž na Am erika Argen tina /P ara gv aj/27° 17' J 58° 36' ZXXIV 4E gv arani js ki Bolivija/B ra zilija 2504 Para gv aj Para gu ay/P ara guá i šp anski /gv arani js ki država FJuž na Am erika Para gv aj 23° 26' J 58° 26' ZXXXIX 4E 2505 Parana Rio Paran á/Río Paran á por tug als ki /šp anski ko penski hidroni m DJuž na Am erika Bra zilija/P ara gv aj/34° 00' J 58° 25' ZXXIV 4E Argen tina 2506 Pari js ki zaliv Gulf o f Paria /G olfo de Paria an gleški /šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 10° 19' S 62° 14' ZXXVIII 2C 2507 Pari ška ko tlina Bassin parisien fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 48° 54' S 2° 21' VIV 2G 2508 Pari z Paris fran coski nase lje FEv ro pa Fran cija 48° 51' S 2° 21' VXXXIV 2G 2509 Parker jeva gora Parker Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 52° 33' S151° 20' ZXVI 2A 2510 Parnas Parnass ós grški ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 38° 32' S 22° 37' VXIII 2C 2511 Paro pamiz Sals eleh-y e Safīd Kūh/P aro pamis ós iranski /g rški ko penska re lie fna o blika GAz ija Afg anis tan 34° 38' S 63° 07' VV 2I 2512 Parr yjevi o toki Parr y Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 76° 43' S112° 56' ZII 1C 141 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2513 Pas ter ca Pas ter ze ne mš ki ko penski hidroni m HEv ro pa Avstri ja 47° 05' S 12° 44' VXXIX 1B 2514 Patagoni ja Patagonia šp anski nara vna pokra jina HJuž na Am erika Argen tina 45° 59' J 68° 51' ZXXXVIII 5D 2515 Patagonska Kor diljera Cor dillera Patagó ni ca/A ndes patagó ni cos šp anski ko penska re lie fna o blika IJuž na Am erika Argen tina /Č ile 46° 08' J 71° 55' ZVIII 5D 2516 Patras Pátra /Pátrai grški nase lje CEv ro pa Grčija 38° 15' S 21° 44' VXLIV 2B 2517 Patra ški zaliv Patra ïkós k ólp os grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Jonsko mor je 38° 15' S 21° 37' VXXIX 2B 2518 Pattono va gora Patton Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 54° 32' S150° 30' ZXVI 2A 2519 Pavlovova gora Pavlov Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 50° 41' S161° 57' VXXI 2L 2520 Pear yjeva dežela Pear y Lan d danski nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 82° 32' S 31° 45' ZXXXIII 1E, 1F 2521 Peč Pejë/P eja/P eć alb anski /s rbs ki nase lje GEv ro pa Koso vo 42° 40' S 20° 17' VXLIV 2B 2522 Pečorski zaliv Pečorska ja gub a rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Baren ts ovo mor je68° 40' S 54° 46' VXIX 1H 2523 Pečorsko mor je Pečorskoe more rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Baren ts ovo mor je69° 40' S 54° 43' VXIX 1H 2524 Pečuh Pècs madž arski nase lje CEv ro pa Madž arska 46° 05' S 18° 14' VXLIV 1B 2525 Pedro ška plitv ina Pedro Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 17° 01' S 78° 21' ZXXVIII 2A 2526 Pegujs ko hri bovje Pegu Yoma/B ago Yoma bu rmanski ko penska re lie fna o blika IAz ija Mjan mar 18° 22' S 96° 04' VV 3J 2527 Pekin g Bě ijīng ki tajs ki nase lje CAz ija Kitajs ka 39° 54' S116° 24' VXXXV 2J 2528 Pela Pèlla grški zg odovinsko nase lje EEv ro pa Grčija 40° 45' S 22° 31' VLI 1B 2529 Pelagijs ki o toki Is ole Pelagie italijanski otoška re lie fna o blika IEv ro pa Italija 35° 42' S 12° 44' VXIII 2B 2530 Pelopone z Pelopó nnisos grški obalna re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 37° 27' S 22° 11' VIV 2G 2531 Pelopone z Pelopó nnisos /P eloponnesos grški up ra vna eno ta HEv ro pa Grčija 37° 19' S 22° 30' VXLIII 2B 2532 Penini Pennines an gleški ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o54° 10' S 2° 06' ZXIII 1A 2533 Peninske Alp e Alp i Pennine /Alp es Pennines /W alliser Alp en italijanski /fran coski / ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija/Šv ica 45° 59' S 7° 40' VXIV 1A, 2A ne mš ki 2534 Penne llova o bala Penne ll Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 70° 41' J165° 09' VXLII 6L 2535 Penr hy nska ko tlina Penr hy n Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 7° 32' J156° 15' ZXXII 4A 2536 Pensi lv ani ja Penns ylv ania an gleški up ra vna eno ta HSeverna Am erika Zd ruž ene države40° 45' S 77° 24' ZXXXII 2D Am erike 2537 Per gamon Pè rgamon /P er gamum grški /latinski zg odovinsko nase lje DAz ija Tu rčija 39° 08' S 27° 11' VXLVII 2G 2538 Peri m Bar īm ara bs ki otoška re lie fna o blika CAz ija Jemen 12° 40' S 43° 25' VIV 3H 2539 Per m Per m' rus ki nase lje DEv ro pa Rus ija 58° 00' S 56° 14' VXXXIV 2H 2540 Perna mbuš ki ra vnik Perna mbuc o Abyss al Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 7° 30' J 27° 00' ZXXIV 4F 2541 Per ths ka ko tlina Per th Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 30° 22' J109° 31' VXXVI 5J 2542 Per u Per ú/P ir uw šp anski /ajm aranski država DJuž na Am erika Per u 9° 21' J 75° 27' ZXXXVIII 4D 2543 Per ujs ka ko tlina Per u Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 15° 02' J 84° 38' ZXXIII 4D 2544 Per ujs ki jarek Per u Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 10° 44' J 79° 52' ZXXIII 4D 2545 Per ujs ko -č ils ki jarek Per u-Ch ile Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 19° 59' J 71° 27' ZXXIII 4D 2546 Per zepolis Pers ēp olis /Pā rsa /T ak ht- e Jamsh id grški /staro per zijs ki /zg odovinsko nase lje EAz ija Iran 29° 56' S 52° 53' VXLVII 2H, 3H iranski 2547 Per zija Haxâm anis hiya/hê Persis ’/P ersia staro per zijs ki /ara mejs ki /zg odovinska pokra jina HAz ija Iran 32° 03' S 53° 45' VXLVII 2H latinski 2548 Per zijs ki zaliv Kh alīj- e Fā rs /al-ḫ alīǧ a l-ʻara bi iranski /ara bs ki morski hidroni m IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je 27° 02' S 51° 09' VXIX 3H 2549 Pešavar Pes hāw ar /P ek hawar urdujs ki /p aštu nski nase lje EAz ija Pakis tan 34° 00' S 71° 33' VXXXV 2I 2550 Pešta Pes t madž arski nase lje JEv ro pa Madž arska 47° 30' S 19° 03' VXLIV 1B 2551 Petra al-B atrā'/P etra ara bs ki /g rški zg odovinsko nase lje CAz ija Jor dani ja 30° 19' S 35° 27' VXLVII 2H 2552 Petro pavlovs k Kamč ats ki Petro pavlovs k-K amč ats ki j rus ki nase lje EAz ija Rus ija 53° 04' S158° 37' VXXXVI 2L 142 2553 Ph no m Pen h Ph num Pè nh ka mb oški nase lje CAz ija Kamb odž a 11° 34' S104° 55' VXXXV 3J 2554 Pia va Pia ve italijanski ko penski hidroni m HEv ro pa Italija 45° 32' S 12° 44' VXIX 2G 2555 Picoški pre lom Pico Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 38° 09' S 35° 04' ZXVIII 2E 2556 Pie mon t Pie mon te italijanski up ra vna eno ta CEv ro pa Italija 45° 03' S 8° 04' VXLIII 2A 2557 Pie mon t Pie mon te italijanski nara vna pokra jina CEv ro pa Italija 45° 03' S 8° 04' VXLIII 1A, 2A 2558 Pikar dija Picar die fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 49° 37' S 2° 34' VXLIII 1A 2559 Pikar dija Picar die fran coski up ra vna eno ta HEv ro pa Fran cija 49° 37' S 2° 34' VXLIII 1A 2560 Pikar dija Picar die fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 49° 37' S 2° 34' VXLVII 2G 2561 Pin d Píndoss grški ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 39° 41' S 21° 07' VXIV 2C 2562 Pioneer jev pre lom Pioneer Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 38° 25' S135° 02' ZXVI 2B 2563 Pira ts ka o bala Baynūna h ara bs ki zg odovinska pokra jina GAz ija Zd ruž eni ara bs ki 24° 07' S 54° 08' VXLVII 3H emira ti 2564 Pire j Peirai ás grški nase lje JEv ro pa Grčija 37° 57' S 23° 38' VXLIV 2C 2565 Pirene ji Pirineos /Py rènèes šp anski /fran coski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Šp ani ja/F ran cija/42° 42' S 0° 31' VIV 2G Andora 2566 Pirene js ki polotok Pen íns ula i bè ri ca/P en íns ula Ibè ri ca šp anski /p or tug als ki obalna re lie fna o blika KEv ro pa Šp ani ja/P or tug als ka 39° 56' S 4° 29' ZIII 2F 2567 Pir gos Py rgos grški nase lje EEv ro pa Grčija 37° 40' S 21° 26' VXLIV 2B 2568 Pitc airno v o tok Pitc airn Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Zd ruž eno kra ljes tv o25° 04' J130° 06' ZVII 4B 2569 Pitc airno vi o toki Pitc airn Islan ds an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Zd ruž eno kra ljes tv o24° 39' J129° 33' ZXXXVII 4B 2570 Pitjuz i Islas Pitius as /Illes Pitiüs es šp anski /ka talonski otoška re lie fna o blika HEv ro pa Šp ani ja 38° 49' S 1° 32' VIV 2G 2571 Pjon gjan g P'yŏ ngy an g kore js ki nase lje EAz ija Severna Kore ja39° 02' S125° 45' VXXXVI 2K 2572 plano ta Alb atross Alb atross Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 10° 00' S103° 00' ZXVII 3C 2573 plano ta Djado Platea u du Djado fran coski ko penska re lie fna o blika AAfrika Niger 21° 41' S 12° 44' VIV 3G 2574 plano ta Exm outh Exm outh Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika AIndijs ki o cean x 19° 00' J114° 00' VXXVI 4J 2575 plano ta Mato Grosso Plana lto do Mato Grosso por tug als ki ko penska re lie fna o blika AJuž na Am erika Bra zilija 13° 32' J 56° 02' ZIX 4E 2576 plano ta Natu ra lis te Natu ra lis te Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika AIndijs ki o cean x 34° 14' J111° 23' VXXVI 5J 2577 plano ta Oz ark Th e Oz arks an gleški ko penska re lie fna o blika KSeverna Am erika Zd ruž ene države36° 47' S 92° 29' ZII 2C Am erike 2578 plano ta Tademaït Platea u du Tademaït fran coski ko penska re lie fna o blika AAfrika Alž iri ja 28° 04' S 2° 39' VIV 3G 2579 plano ta Ustju rt Üstir t/Üstyu rt ka zaški /uzb eški ko penska re lie fna o blika KAz ija Kazahstan / 43° 15' S 56° 00' VIV 2H Uzb ekis tan 2580 plitv ina Adv en tu re Ban co Avv en tu ra italijanski podm orska re lie fna o blika BAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je37° 20' S 12° 10' VXIX 2G 2581 plitv ina Alb atross Alb atross Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean Aljaški zaliv 56° 47' S152° 40' ZXVI 2A 2582 Plitv ina Billa Bai leyaBill Bai leys Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 60° 31' S 10° 17' ZXVIII 1F, 2F 2583 plitv ina Capel Capel Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean Kora lno mor je 25° 06' J159° 41' VXXVII 4L 2584 plitv ina Ch ar lotte Ch ar lotte Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 11° 53' J174° 00' VXXVII 4L 2585 plitv ina Corona Corona Bank an gleški podm orska re lie fna o blika AIndijs ki o cean x 12° 23' J118° 39' VXXVI 4J 2586 plitv ina Élan Élan Bank an gleški podm orska re lie fna o blika AIndijs ki o cean /x 56° 59' J70° 59' VXXVI 5I Antark tični o cean 2587 plitv ina Esm era ld a Esm era ld a Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean Filipinsko mor je14° 56' S145° 15' VXXI 3K 2588 plitv ina Fyllas Fyllas Banke danski podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je63° 58' S 52° 52' ZXVIII 1E 2589 Plitv ina Hallie ja Jacksona Hallie Jackson an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 9° 48' J166° 34' VXXVII 4L 2590 plitv ina Kels o Kels o Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean Kora lno mor je 24° 06' J159° 29' VXXVII 4L 2591 Plitv ina lososo v Salm on Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 26° 55' S176° 26' ZXVI 3A 2592 Plitv ina majh ni h morski hLille Hellefiske banke danski podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je65° 25' S 54° 05' ZXVIII 1E lis tov 2593 Plitv ina Mauri cea Ew in gaMauri ce Ew in g Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 51° 02' J 43° 13' ZXXIV 5E 2594 Plitv ina ni mf Nymph e Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kelts ko mor je 51° 30' S 7° 30' ZXVIII 2F 143 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2595 plitv ina Rai ta Rai ta Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 25° 35' S169° 27' ZXVI 3A 2596 plitv ina Robb ie Ban c Robb ie fran coski podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 11° 04' J176° 54' ZXXII 4A 2597 plitv ina Rosa lin d Rosa lin d Bank an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 16° 26' S 80° 33' ZXXVIII 2A 2598 plitv ina Rose mar y Rose mar y Bank an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 59° 14' S 10° 07' ZXVIII 2F 2599 plitv ina Saya de Malh aSaya de Malh a Bank an gleški podm orska re lie fna o blika AIndijs ki o cean x 10° 30' J61° 30' VXXVI 4I 2600 plitv ina Skerki Skerki Bank /B an co Skerki an gleški /italijanski podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je37° 46' S 10° 49' VXIX 2G 2601 plitv ina Sulphu r Ban co Sulphu r por tug als ki podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 17° 03' J 37° 33' ZXXIV 4E 2602 Plitv ina veliki h morski h lis tovStore Hellefiske banke danski podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je67° 22' S 55° 22' ZXVIII 1E 2603 plitv ine Brooks Brooks Banks an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 24° 45' S168° 02' ZXVI 3A 2604 Plitv ine morski h k lobas Holothu ria Banks an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean Timorsko mor je 13° 25' J126° 00' VXXVII 4K 2605 Plitv iška jezera Plitv ička jezera hrvaški ko penski hidroni m IEv ro pa Hrvaška 44° 53' S 15° 37' VXXIX 2B 2606 Plošč a Ju ana de Fuc eJu an de Fuc a Plate an gleški drug o ITihi o cean x 45° 23' S127° 14' ZI 2B 2607 plošč a Nazc a Nazc a Plate an gleški drug o AJuž na Am erika x 20° 00' J 87° 00' ZVIII 4D 2608 Plz en Plz eň češki nase lje DEv ro pa Češka 49° 45' S 13° 23' VXLIV 1B 2609 Pobar vana pušč avaPain ted Deser t an gleški nara vna pokra jina ISeverna Am erika Zd ruž ene države34° 56' S109° 46' ZXXXII 2C Am erike 2610 Podka mena Tu ngus ka Podka menna ja Tu ngus ka rus ki ko penski hidroni m FAz ija Rus ija 61° 36' S 90° 08' VXX 1J 2611 Podles je Podlasie /P adljašš a/P adljassie poljs ki /b elor us ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Poljs ka /B elor us ija52° 40' S 23° 09' VXLVII 2G 2612 Podolje Podilly a/P odolia ukra jinski /m old avs ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Ukra jina 48° 41' S 26° 35' VXLVII 2G 2613 Podols ko višavje Podil's'ka vys ochy na ukra jinski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Ukra jina 48° 38' S 28° 22' VIV 2G 2614 Pogodb eni Om an Truc ia l States /T ruc ia l Coas t an gleški zg odovinska up ra vna eno taKAz ija Zd ruž eni ara bs ki 23° 35' S 54° 25' VXLVII 3H emira ti 2615 Pogra dec Pogra deci alb anski nase lje CEv ro pa Alb ani ja 40° 54' S 20° 39' VXLIV 2B 2616 Poinse ttov r t Cape Poinse tt an gleški obalna re lie fna o blika IAntark tika x 65° 47' J113° 10' VXI 6J 2617 Polarni Ura l Poljarn yj Ura l rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa/Az ijaRus ija 66° 55' S 65° 18' VV 1I 2618 Poles je Poliss ya/P aliessie /P olesie /P oles 'y e ukra jinski /b elor us ki / nara vna pokra jina FEv ro pa Ukra jina /B elor us ija/51° 39' S 28° 12' VXLIII 1B poljs ki /rus ki Poljs ka /Rus ija 2619 Polikas trski zaliv Golfo di Policas tro italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Tirensko mor je 39° 59' S 15° 34' VXXIX 2B 2620 Polills ki o toki Polillo Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IAz ija Filipini 14° 46' S122° 05' VVI 3K 2621 Poline zija Poly nesia /P oly nès ie an gleški /fran coski otoška re lie fna o blika HOc eani ja x 8° 00' J160° 00' ZVII 4A 2622 Poljs ka Pols ka poljs ki država KEv ro pa Poljs ka 52° 04' S 19° 57' VXXXIV 2G 2623 polotok Boo th ia Boo th ia Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika ASeverna Am erika Kana da 71° 02' S 94° 33' ZII 1C 2624 polotok Buz ači Bozas hchy Tüb egi ka zaški obalna re lie fna o blika BAz ija Kazahstan 44° 57' S 51° 45' VIV 2H 2625 Polotok Edv ar da VII.Edw ar d VII Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika IAntark tika x 77° 52' J154° 42' ZVII 6A 2626 polotok Gu ajira Pen íns ula de la Gu ajira šp anski obalna re lie fna o blika AJuž na Am erika Kolumb ija/V ene zu ela12° 00' S 71° 43' ZII 3D 2627 polotok Kanin polu os tro v Kanin rus ki obalna re lie fna o blika AEv ro pa Rus ija 67° 46' S 44° 49' VIV 1H 2628 polotok Kenai Kenai Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika ASeverna Am erika Zd ruž ene države60° 13' S150° 05' ZI 1A, 1B Am erike 2629 polotok Liao tu ng Liáodō ng bà ndǐ o ki tajs ki obalna re lie fna o blika BAz ija Kitajs ka 39° 45' S122° 17' VVI 2K 2630 Polotok prin ca Alb er taPrin ce Alb er t Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 72° 25' S116° 43' ZII 1C 2631 Polotok ri bičev polu os tro v Ryb ačij rus ki obalna re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 69° 42' S 32° 31' VIV 1H 2632 polotok Šan tu ng Shā ndō ng Bà ndǐ o ki tajs ki obalna re lie fna o blika BAz ija Kitajs ka 37° 06' S120° 56' VV 2J 2633 polotok Tai tao Pen íns ula de Tai tao šp anski obalna re lie fna o blika BJuž na Am erika Čile 46° 26' J 74° 28' ZVIII 5D 2634 polotok Ungava Pè nins ule d'U ngava fran coski obalna re lie fna o blika BSeverna Am erika Kana da 59° 20' S 73° 28' ZII 1D 144 2635 Polotoška Malezija Semenan ju ng Malays ia malezijs ki up ra vna eno ta IAz ija Malezija 2° 56' S102° 40' VXXXV 3J 2636 Pomor janska Pomm ern /P omor ze ne mš ki /p oljs ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Nemč ija/P oljs ka 53° 35' S 14° 19' VXLVII 2G 2637 Pomor janski zaliv Pomm ers ch e Bucht/Z atoka Pomorska ne mš ki /p oljs ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 54° 11' S 14° 21' VXXIX 1B 2638 Pomor jansko pojezer jePojezier ze Pomorskie poljs ki nara vna pokra jina IEv ro pa Poljs ka 53° 33' S 17° 24' VXLIII 1B 2639 Pomp eji Pomp eii /P omp ei latinski /italijanski zg odovinsko nase lje FEv ro pa Italija 40° 45' S 14° 29' VXLVII 2G 2640 Pon cijs ki o toki Is ole Pon ziane /Is ole Pon tine italijanski otoška re lie fna o blika IEv ro pa Italija 40° 57' S 12° 57' VXIII 2B 2641 Pon t Pon tos grški zg odovinska pokra jina HAz ija Tu rčija 40° 46' S 37° 50' VXLVII 2H 2642 Pon ts ko goro vje Kuz ey Ana dolu Dağlar ı/D oğu Kara deni z Dağlar ıtu rški ko penska re lie fna o blika IAz ija Tu rčija 40° 31' S 38° 01' VIV 2H 2643 Poo ps ko jezero Lago Poo pó/L ago de Poo pó šp anski ko penski hidroni m IJuž na Am erika Bolivija 18° 51' J 67° 02' ZXXIII 4D 2644 Por cup inska plitv ina Por cup ine Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 53° 17' S 13° 39' ZXVIII 2F 2645 Por cup inski ra vnik Por cup ine Abyss al Plain an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 49° 28' S 15° 48' ZXVIII 2F 2646 Poren je - Pfalš ka Rh ein lan d-Pfalz ne mš ki up ra vna eno ta HEv ro pa Nemč ija 49° 51' S 7° 23' VXXXIV 2G 2647 Por t Sai d Bū r Sa'īd ara bs ki nase lje CAfrika Eg ipt 31° 16' S 32° 17' VXLIV 2C 2648 Por t Sud an Bū r Sūdā n ara bs ki nase lje CAfrika Sud an 19° 37' S 37° 13' VXXXIV 3H 2649 Por toriko Pu er to Rico šp anski otoška re lie fna o blika JSre dnja Am erika Zd ruž ene države18° 12' S 66° 26' ZII 3D Am erike 2650 Por toriko Pu er to Rico šp anski up ra vna eno ta JSre dnja Am erika Zd ruž ene države18° 12' S 66° 26' ZXXXII 3D Am erike 2651 Por tori ški jarek Pu er to Rico Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 19° 55' S 66° 00' ZXXVIII 1C 2652 Por tug als ka Por tug al por tug als ki država HEv ro pa Por tug als ka 39° 33' S 8° 07' ZXXXIII 2F 2653 Por tug als ka Gv ine jaGu in è Por tugu esa por tug als ki zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Gv ine ja Bissa u 12° 02' S 14° 42' ZXLVI 3F 2654 Por urje Ruh rgebie t/Ruh rre vier ne mš ki nara vna pokra jina HEv ro pa Nemč ija 51° 29' S 7° 06' VXLIII 1A 2655 Posar je Saar lan d ne mš ki up ra vna eno ta HEv ro pa Nemč ija 49° 22' S 6° 57' VXLIII 1A 2656 Powllovo zajezitv eno jezero Lake Powell an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države37° 03' S111° 18' ZXVII 2C Am erike 2657 Poznan Pozna ń poljs ki nase lje DEv ro pa Poljs ka 52° 24' S 16° 56' VXXXIV 2G 2658 pra g Del Cano Del Cano Rise an gleški podm orska re lie fna o blika AIndijs ki o cean x 44° 59' J43° 58' VXXV 5H 2659 Pra g Ob ruč eva Ob ruch ev Rise an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 52° 29' S166° 00' VXXI 2L 2660 pra g Yamato Yamato Rise an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean Japonsko mor je39° 30' S133° 59' VXXI 2K 2661 Pra ga Pra ha češki nase lje FEv ro pa Češka 50° 05' S 14° 25' VXXXIV 2G 2662 Pra šičji zaliv Bahía de Coch inos šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 22° 10' S 81° 10' ZXXVIII 1A 2663 Pra ttova gora Pra tt Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Aljaški zaliv 56° 14' S142° 34' ZXVI 2B 2664 Pre dar ls ka Vorar lb er g ne mš ki up ra vna eno ta IEv ro pa Avstri ja 47° 13' S 9° 54' VXLIII 1A 2665 Pre dka vka zje Pre dka vka z'e/C is cauc asia rus ki /latinski zg odovinska pokra jina IEv ro pa Rus ija 44° 30' S 42° 30' VXLVII 2H 2666 Pre dnji Ren Vor derr hein /R ein Anteri ur ne mš ki /re toro manski ko penski hidroni m IEv ro pa Šv ica 46° 49' S 9° 24' VXXIX 1B 2667 preko p Belo mor je‒B altik Belomorsko -B altijs ki j kana l rus ki ko penski hidroni m BEv ro pa Rus ija 63° 04' S 34° 59' VXIX 1H 2668 preko p Dne per ‒Bug Dnjapro ŭs ka -Buhs ki kana l belor us ki ko penski hidroni m BEv ro pa Belor us ija 52° 02' S 25° 09' VXIX 2G 2669 preko p Dona va‒T isa ‒D ona vaKana l Du na v-T isa -Du na v srbs ki ko penski hidroni m BEv ro pa Srbija 45° 35' S 19° 37' VXXIX 2B 2670 Preko p Indire Gan dh iIndira Gan dh i Cana l/R ajas th an Cana l an gleški ko penski hidroni m IAz ija Indija 27° 59' S 72° 30' VXX 3I 2671 preko p Majna ‒D ona vaMain -D ona u-K ana l ne mš ki ko penski hidroni m BEv ro pa Nemč ija 49° 10' S 11° 25' VXXIX 1B 2672 preko p Marna ‒R en Cana l de la Marne a u Rh in fran coski ko penski hidroni m BEv ro pa Fran cija 48° 39' S 6° 28' VXXIX 1B 2673 preko p Marna ‒S aona Cana l de la Marne à la Saône fran coski ko penski hidroni m BEv ro pa Fran cija 48° 09' S 5° 08' VXXIX 1A 2674 preko p Rona ‒R en Cana l du Rhô ne a u Rh in fran coski ko penski hidroni m BEv ro pa Fran cija 47° 32' S 6° 54' VXXIX 1B 2675 preko p Šeld a‒R en Sch eld e-R ijnkanaa l ni zozems ki ko penski hidroni m BEv ro pa Belg ija/N izozems ka 51° 33' S 4° 14' VXXIX 1A, 1B 2676 preko p Volg a‒B altik Volg o-B altijs ki j vodnyj put' rus ki ko penski hidroni m BEv ro pa Rus ija 60° 48' S 37° 05' VXIX 1H 2677 Pre laz Rd ečega s tolp aPas ul Tu rn u Roşu ro mu nski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Romu ni ja 45° 33' S 24° 16' VXIII 2C 2678 pre liv Bea gle Cana l Bea gle šp anski morski hidroni m ATihi o cean /x 54° 54' J 68° 30' ZXXIII 5D Atlan ts ki o cean 145 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2679 pre liv Belle Isle Strai t o f Belle Isle an gleški morski hidroni m AAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je51° 24' S 56° 45' ZXVIII 2E 2680 Pre liv dese te s topin jeTen Degree Ch anne l an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean Ben gals ki zaliv/ 9° 51' S 92° 35' VXX 3I, 3J Andamansko mor je 2681 Pre liv devete s topin jeNine Degree Ch anne l an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je/ 9° 00' S 73° 03' VXX 3I Laka divs ko mor je 2682 Pre liv Dm itri ja Laptevapro liv Dm itri ja Lapteva rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Mor je Laptevov/72° 58' S142° 07' VXXI 1K Vzh odnosi birsko mor je 2683 pre liv Hecate Hecate Strai t an gleški morski hidroni m ATihi o cean x 53° 15' S131° 05' ZXVI 2B 2684 Pre liv Ju ana de Fuc eStrai t o f Ju an de Fuc a/Ju an de Fuc a Strai t an gleški morski hidroni m ITihi o cean x 48° 14' S123° 38' ZXVI 2B 2685 Pre liv kra ljice Šar loteQu een Ch ar lotte Strai t an gleški morski hidroni m ITihi o cean x 50° 45' S127° 13' ZXVI 2B 2686 Pre liv os me s topin jeMalik u Kan du/Mām alē Kan du divehijs ki morski hidroni m IIndijs ki o cean Ara bs ko mor je/ 7° 50' S 73° 00' VXX 3I Laka divs ko mor je 2687 Pre liv s vete Luc ije Sain t Luc ia Ch anne l/C ana l de Sain te-Luc ie an gleški /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 14° 15' S 60° 55' ZXXVIII 2C 2688 Pre liv s vetega Ju ri jaSain t Geor ge's Ch anne l/S iane l San Siôr/ an gleški /v aližanski /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kelts ko mor je/ 52° 01' S 5° 50' ZXXIX 1A Mu ir Bh rea tan irski gels ki Irsko mor je 2689 Pre liv s vetega Vin cen cijaSain t Vin cen t Passa ge an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 13° 31' S 61° 03' ZXXVIII 2C 2690 pre lom Atlan tis II Atlan tis II Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika AIndijs ki o cean x 33° 05' J57° 04' VXXV 5H 2691 pre lom Barak ud a Barra cud a Fra ctu re Zone /F ifteen Tw en ty an gleški podm orska re lie fna o blika BAtlan ts ki o cean x 15° 19' S 45° 54' ZXVIII 3E Fra ctu re Zone 2692 pre lom Ch ar lie -G ibbs Ch ar lie Gibbs Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika BAtlan ts ki o cean x 52° 43' S 35° 32' ZXVIII 2E 2693 pre lom Dis cover y IIDis cover y II Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika AIndijs ki o cean x 41° 48' J42° 34' VXXV 5H 2694 pre lom GOFAR GOFAR Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 4° 46' J104° 30' ZXXIII 4C 2695 pre lom INDOMED INDOMED Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika AIndijs ki o cean x 39° 44' J46° 06' VXXV 5H 2696 Pre lom na četrti s topin jiFour Nor th Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 4° 01' S 30° 52' ZXVIII 3E, 3F 2697 Pre lom pri Čere h s vetegaSain t Paul Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 1° 02' S 25° 56' ZXVIII 3F Pavla 2698 Pre lom pri Gough ovem o tok uGough Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 40° 12' J 15° 43' ZXXIV 5F 2699 Pre lom pri Marki zovem o točju Mar qu esas Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 9° 46' J131° 18' ZXXII 4B 2700 Pre lom pri Otoki h Mar tina Mar tim Vaz Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 20° 57' J 13° 59' ZXXIV 4F Vaza 2701 Pre lom pri Otoki h Tris tana Tris tan da Cu nha Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 38° 16' J 16° 08' ZXXIV 5F da Cu nhe 2702 Pre lom pri o tok u Jan Mayen Jan Mayen Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Gren lan ds ko mor je/70° 54' S 6° 28' ZXVIII 1F Nor veško mor je 2703 Pre lom pri Otok u prin caPrin ce Edw ar d Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 46° 12' J34° 52' VXXV 5H Edv ar da 2704 pre lom Qu ebra da Qu ebra da Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 3° 42' J103° 01' ZXXIII 4C 2705 pre lom Roman ch e Roman ch e Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika AAtlan ts ki o cean x 0° 50' J 21° 39' ZXXIV 4F 2706 pre lom Sila Sila Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ATihi o cean x 51° 52' S150° 04' ZXVI 2A, 2B 2707 Pre lom vzh odno o d Az oro vEas t Az ores Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 37° 07' S 21° 23' ZXVIII 2F 2708 Pre lom zatišja Dold rums Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 8° 09' S 39° 16' ZXVIII 3E 2709 Pre lomni ca s vetega Andre jaSan Andreas Fault an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države35° 07' S119° 39' ZI 2C Am erike 2710 Pres pansko jezero Pres pansko e zero /L imni Megáli Prèsp a/make donski /g rški / ko penski hidroni m IEv ro pa Make doni ja/G rčija/40° 53' S 21° 02' VXXIX 2B Liqeni i Pres pës alb anski Alb ani ja 146 2711 Pri bilovovi o toki Pri bilof Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države56° 51' S169° 54' ZI 2A Am erike 2712 Pri črno morsko ni žavjePrych orno mors 'ka n yz ovy na ukra jinski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Ukra jina 47° 33' S 31° 44' VIV 1H, 2H 2713 Pri dne prsko ni žavjePryd ni pro vs'ka n yz ovy na ukra jinski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Belor us ija/U kra jina 50° 20' S 32° 58' VIV 2H 2714 Pri dne prsko višavjePryd ni pro vs'ka vys ochy na ukra jinski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Ukra jina 49° 41' S 28° 24' VIV 2G, 2H 2715 Prikas pijs ko ni žavjePrikas pijs ka ja ni zm ennos t'/K as pīy Man gy rus ki /ka zaški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa/Az ijaRus ija/K azahstan 47° 16' S 48° 36' VIV 2H Oyp aty 2716 Pri lenska plano ta Pri lenskoe plato rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 62° 41' S121° 46' VVI 1K 2717 Pri morske Alp e Alp i Mari ttime/Alp es Mari times italijanski /fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija/F ran cija 44° 07' S 7° 23' VXIV 2A 2718 Prin čevi o toki Kızıl Ad alar /P rens Ad alar ı tu rški otoška re lie fna o blika IEv ro pa Tu rčija 40° 52' S 29° 03' VIV 2G 2719 Pri pjat Pryp ia ć/P ryp'y at' belor us ki /u kra jinski ko penski hidroni m EEv ro pa Belor us ija/U kra jina 51° 11' S 30° 29' VXIX 2G, 2H 2720 Pri pjats ko bar je Pri pjats kie bolota/P inskie bolota rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Belor us ija/U kra jina 52° 05' S 27° 54' VXIX 2G 2721 Pri pjats ko bar je Pri pjats kie bolota/P inskie bolota rus ki nara vna pokra jina IEv ro pa Belor us ija/U kra jina 52° 05' S 27° 54' VXLIII 1B 2722 Pri ština Pris htin ë/P ri ština alb anski /s rbs ki nase lje CEv ro pa Koso vo 42° 40' S 21° 10' VXLIV 2B 2723 Pri vetrni o toki Win dw ar d Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika x 16° 44' S 61° 25' ZII 3D 2724 Pri vetrni pre liv Paso de los Vien tos /C ana l du Ven t šp anski /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 19° 59' S 73° 44' ZXVII 3D 2725 Pri vetrno o točje Îles du Ven t fran coski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Fran cija 17° 20' J149° 10' ZVII 4B 2726 Pri volš ko višavje Pri volžs ka ja vozvyš ennos t' rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 53° 10' S 46° 51' VIV 2H 2727 Pro vansa Pro ven ce fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 43° 39' S 6° 25' VXLIII 2A 2728 Pro vansa Pro ven ce/P ro ven éa fran coski /p ro vansa ls ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 43° 39' S 6° 25' VXLVII 2G 2729 Pro vansa - Alp e - Azu rna Pro ven ce-Alp es -Côte d'Azu r fran coski up ra vna eno ta IEv ro pa Fran cija 43° 54' S 6° 10' VXLIII 2A obala 2730 Pro vansa ls ke Alp e Alp es Pro ven éales fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 44° 06' S 6° 41' VXIII 2B 2731 Prus ija Pre uß en ne mš ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Nemč ija/P oljs ka / Litv a/Rus ija 52° 34' S 14° 38' VXLVII 2G 2732 Prus ija Pre uß en ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Nemč ija/P oljs ka / Litv a/Rus ija 52° 34' S 14° 38' VXLVII 2G 2733 Ps ko vs ko jezero Ps ko vs koe o zero /P ihkva jä rv rus ki /es tonski ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija/Estoni ja 58° 01' S 27° 55' VXIX 2G 2734 Ptolemai da Ptolemais /‘A kk ô grški /h ebre js ki zg odovinsko nase lje FAz ija Iz rae l 32° 55' S 35° 04' VXLVII 2H 2735 Ptolomai da Ptolemais /T olm eta/Āthā r Ţulm ayth ah grški /latinski /ara bs ki zg odovinsko nase lje FAfrika Libija 32° 42' S 20° 57' VXLVII 2G 2736 Pulj Pula hrvaški nase lje KEv ro pa Hrvaška 44° 52' S 13° 51' VXXXIV 2G 2737 Pustri ška dolina Val Pusteria /Puster tal italijanski /ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija/Avstri ja 46° 44' S 12° 15' VXIV 1B 2738 pušč ava Tana mi Tana mi Deser t an gleški nara vna pokra jina AOc eani ja Avstra lija 19° 00' J131° 00' VXLII 4K 2739 Putoranska plano taplato Putorana /G or y Putorana rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 68° 30' S 95° 00' VV 1J 2740 Qu eens lan ds ka plano taQu eens lan d Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Kora lno mor je 17° 00' J150° 00' VXXVII 4K, 4L 2741 Qu eir ós ov pre lom Qu eir ós Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 22° 30' J 95° 00' ZXXIII 4C 2742 Raba Raa b/Ráb a ne mš ki /m adž arski ko penski hidroni m KEv ro pa Avstri ja/M adž arska 47° 41' S 17° 38' VXIX 2G 2743 Rabat ar -R abāṭ/ar -R ibāṭ ara bs ki /fran coski nase lje CAfrika Maroko 34° 01' S 6° 50' ZXXXIII 2F 2744 Radž as tan Rājas thā n ra dž as tanski /h in dijs ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 26° 21' S 73° 53' VXXXV 3I 2745 Rage Rh agai /Sh ahr-e-R ey staro grški /iranski zg odovinsko nase lje FAz ija Iran 35° 35' S 51° 26' VXLVII 2H 2746 Ran gu n Yan gon /R an goon bu rmanski /an gleški nase lje GAz ija Mjan mar 16° 47' S 96° 09' VXXXV 3J 2747 Ras Dašan rās dāsh en /rās dejen amh arski ko penska re lie fna o blika EAfrika Etio pija 13° 14' S 38° 23' VIV 3H 2748 Ravena Ravenna italijanski nase lje FEv ro pa Italija 44° 25' S 12° 12' VXXXIV 2G 2749 Razklani hrbet Broken Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 31° 28' J94° 54' VXXVI 5J 2750 Rd eča ko tlina Sìchuā n pè ndì/hó ngsZ pè ndì/chìsZ pè ndì ki tajs ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Kitajs ka 31° 08' S105° 44' VV 2J, 3J 2751 Rd eča reka Sô ng Hô ng/Sô ng Cá i/Hó ng Hè/ vie tna ms ki /ki tajs ki ko penski hidroni m IAz ija Vie tna m/K itajs ka 20° 15' S106° 35' VXX 3J Yuá n Jiāng 2752 Rd eča Volta Volta Roug e/R ed Volta/N azinon fran coski /an gleški ko penski hidroni m IAfrika Bu rkina Faso /G ana 10° 34' S 0° 31' ZXVIII 3F 147 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2753 Rd eče mor je al-B aḥr a l-Aḥm ar /B add a Cas /Q eyH baHri / ara bs ki /s omals ki /morski hidroni m IIndijs ki o cean Rd eče mor je 20° 15' S 38° 27' VXIX 3H Yam Suf/R ed Sea tigrins jki /h ebre js ki / an gleški 2754 Reka Rijeka hrvaški nase lje KEv ro pa Hrvaška 45° 20' S 14° 26' VXLIV 1B 2755 Reka s vetega Lovren caSain t-L auren t/S ain t Lawren ce River fran coski /an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 47° 58' S 69° 38' ZXVII 2D 2756 Ren Rh ein /Rh in /R ijn ne mš ki /fran coski / ko penski hidroni m JEv ro pa Šv ica/L ihten štajn/51° 59' S 4° 05' VXIX 2G ni zozems ki Nemč ija/F ran cija/ Nizozems ka 2757 Renski jarek Ob err hein gra ben /Ob err heinis ch e Tie febene /ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija/F ran cija48° 41' S 7° 56' VXIII 1B Rh ein gra ben 2758 Rensko skri lavo hri bovjeRh einis ch es Sch ie fer gebir ge ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 50° 41' S 7° 15' VXIII 1B 2759 Republika Altaj Res publika Altaj/Altaj Res publika rus ki /altajs ki up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 50° 42' S 87° 08' VXXXV 2I 2760 Republika Bu rjatija Res publika Bu rjatija/Bu ryaa d Res publika rus ki /bu rjats ki up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 53° 09' S111° 15' VXXXV 2J 2761 Republika Čuv ašijaČuv ašs ka ja res publika /Čăv aš Res publiki rus ki /čuv aški up ra vna eno ta IEv ro pa Rus ija 55° 29' S 47° 05' VXXXIV 2H 2762 Republika Dages tan Res publika Dages tan /D agis tana lul Res publika rus ki /avarski up ra vna eno ta IEv ro pa Rus ija 43° 01' S 46° 55' VXLIII 2C 2763 Republika Hakasi jaRes publika Hakasi ja/H akasi ja Res publika zy rus ki /h aka ški up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 53° 10' S 90° 18' VXXXV 2J 2764 Republika Kare lija Res publika Kare lija/K ar jalan Tazavald a rus ki /kare ls ki up ra vna eno ta IEv ro pa Rus ija 63° 46' S 33° 24' VXXXIV 1G, 1H 2765 Republika Komi Res publika Komi/K omi Res publika rus ki /ko mijs ki up ra vna eno ta IEv ro pa Rus ija 63° 59' S 54° 35' VXXXIV 1H 2766 Republika Mari El Res publika Mari j El/M arii El Res public rus ki /m ari js ki up ra vna eno ta IEv ro pa Rus ija 56° 33' S 47° 56' VXXXIV 2H 2767 Republika Mor dv ini jaMor dovs ka ja res publika /M or dovija Res publikas yrus ki /m ok šs ki up ra vna eno ta IEv ro pa Rus ija 54° 14' S 44° 30' VXXXIV 2H 2768 Republika Saha Res publika Saha/R es publika Jak utija/ rus ki /s ahajs ki up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 64° 53' S126° 37' VXXXVI 1K Saha Res publika ta 2769 Republika Srbs ka Republika Srps ka srbs ki up ra vna eno ta IEv ro pa Bosna 44° 44' S 17° 28' VXLIII 2B in Her cegovina 2770 Republika Tatars tan Res publika Tatars tan /T atars tan Res publikas ırus ki /tatarski up ra vna eno ta IEv ro pa Rus ija 55° 17' S 50° 56' VXXXIV 2H 2771 Republika Tuv a Res publika Tuv a/Tyv a Res publika rus ki /tuv inski up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 51° 40' S 95° 10' VXXXV 2J 2772 Reški zaliv Riječki zaljev hrvaški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Jadransko mor je45° 15' S 14° 23' VXXIX 2B 2773 Retija Rae tia /Rh ae tia latinski zg odovinska pokra jina KEv ro pa Šv ica/N emč ija/47° 26' S 9° 39' VXLVII 2G Avstri ja 2774 Retijs ke Alp e Alp i Retich e/Rätis ch e Alp en italijanski /ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šv ica/Italija 46° 23' S 9° 54' VXIV 1B 2775 Reunion La Rèu nion fran coski otoška re lie fna o blika FAfrika Fran cija 21° 08' J55° 32' VX 4H 2776 Reunion La Rèu nion fran coski up ra vna eno ta FAfrika Fran cija 21° 08' J55° 32' VXL 4H 2777 Revillagigedovi o toki Islas Revillagigedo/A rch ipièlago šp anski otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Mehika 19° 03' S111° 14' ZII 3C de Revillagigedo 2778 Reykjane ški hrbet Reykjanes Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 61° 47' S 26° 48' ZXVIII 1F 2779 Ribinsk Ryb insk rus ki nase lje EEv ro pa Rus ija 58° 03' S 38° 50' VXXXIV 2H 2780 Ribinsko zajezitv eno jezero Ryb inskoe vodohrani liše/Ryb inskoe more rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 58° 22' S 38° 28' VXIX 2H 2781 Rich ar ds ova globelRich ar ds Dee p an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 25° 03' J 71° 30' ZXXIII 4D 2782 Rif Ar-R if/er Rif/A rri f ara bs ki /b er berski ko penska re lie fna o blika CAfrika Maroko 34° 59' S 4° 49' ZIII 2F 2783 Riga Rīg a latv ijs ki nase lje DEv ro pa Latv ija 56° 57' S 24° 07' VXXXIV 2G 2784 Riiser -L arseno v polotok Riiser -L arsen halvøy a nor veški obalna re lie fna o blika IAntark tika x 69° 04' J34° 12' VX 6H 2785 Riiser -L arseno va ledena Riiser -L arsen Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tika x 72° 57' J 10° 55' ZXXIV 6F polica 2786 Riiser -L arseno vo mor jeRiiser -L arsen Sea an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Riiser -L arsno vo67° 52' J25° 00' VXXV 6G mor je 148 2787 Rijad ar -R iyāḍ ara bs ki nase lje EAz ija Saud ova Ara bija24° 41' S 46° 43' VXXXIV 3H 2788 Rim Roma italijanski nase lje JEv ro pa Italija 41° 54' S 12° 29' VXXXIV 2G 2789 Rio gran ds ki pra g Rio Gran de Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 31° 01' J 35° 00' ZXXIV 5E 2790 Rio gran ds ki pre lom Rio Gran de Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 29° 20' J 15° 05' ZXXIV 4F 2791 Riški zaliv Rīg as jūŗ as līc is /R iia laht/L ii vi laht latv ijs ki /es tonski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 57° 39' S 23° 36' VXIX 2G 2792 Rjazan Rjazan ' rus ki nase lje DEv ro pa Rus ija 54° 37' S 39° 44' VXXXIV 2H 2793 Rju kjujs ki jarek Ryu kyu Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 24° 55' S127° 48' VXXI 3K 2794 Rocka lls ka globel Rocka ll Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 54° 58' S 13° 34' ZXVIII 2F 2795 Rocka lls ki pra g Rocka ll Rise /R ocka ll Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 57° 03' S 17° 20' ZXVIII 2F 2796 Rocke feller jeva plano taRocke feller Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika IAntark tika x 81° 21' J140° 05' ZVII 6B 2797 Rodezija Rh odesia an gleški zg odovinska up ra vna eno taHAfrika Zamb ija/Z imb abv e15° 58' J28° 58' VL 4G, 4H 2798 Rodopi Rodopi/R odhóp i bolg arski /g rški ko penska re lie fna o blika CEv ro pa Bolg ari ja/G rčija 41° 36' S 24° 34' VIV 2G 2799 Rodos Ród os /Rhód os no vogrški /staro grški otoška re lie fna o blika DEv ro pa Grčija 36° 11' S 27° 56' VXV 2C 2800 Rodos Ród os /Rhód os no vogrški /staro grški nase lje DEv ro pa Grčija 36° 27' S 28° 14' VXXXIV 2G 2801 Rodovitni polm ese cFer tile Cres cen t/al-h ilāl a l-ch as īb an gleški /ara bs ki nara vna pokra jina IAz ija Siri ja/Tu rčija/Irak 36° 32' S 40° 26' VXXXIV 2H 2802 Rodri gu eški hrbet Rodri gu es Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 19° 31' J61° 51' VXXVI 4I 2803 Rogg eveeno v hrbetRogg eveen Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 31° 25' J 91° 34' ZXXIII 5C, 5D 2804 Rogg eveeno va ko tlina Rogg eveen Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 31° 31' J 95° 30' ZXXIII 5C 2805 Roka vs ki pre liv Englis h Ch anne l/L a Man ch e an gleški /fran coski morski hidroni m KAtlan ts ki o cean Severno mor je 50° 03' S 1° 09' ZXVIII 2F 2806 Roman dija Roman die fran coski up ra vna eno ta HEv ro pa Šv ica 46° 39' S 6° 41' VXLIII 1A 2807 Roman ja Romagna italijanski zg odovinska pokra jina FEv ro pa Italija 44° 14' S 12° 06' VXLVII 2G 2808 Romu ni ja Româ nia ro mu nski država HEv ro pa Romu ni ja 45° 52' S 24° 58' VXXXIV 2G 2809 Rona Rhô ne fran coski ko penski hidroni m HEv ro pa Šv ica/F ran cija 43° 20' S 4° 51' VXIX 2G 2810 Rona - Alp e Rhô ne -Alp es fran coski up ra vna eno ta IEv ro pa Fran cija 45° 26' S 5° 28' VXLIII 2A 2811 Ronina delta Camar qu e fran coski obalna re lie fna o blika KEv ro pa Fran cija 43° 26' S 4° 45' VXIII 2B 2812 Ronnina ledena policaRonne Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Weddllovo mor je77° 58' J 61° 57' ZXXIII 6D 2813 Ronski jarek Sillon Rh odanien fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 44° 42' S 4° 48' VXIII 2B 2814 Roose veltovo zajezitv eno Frank lin Delano Roose velt Lake / an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države47° 56' S118° 41' ZXVII 2C jezero Lake Roose velt Am erike 2815 Rosso v o tok Ross Islan d an gleški otoška re lie fna o blika IAntark tika x 77° 32' J167° 40' VXII 6L 2816 Rosso va ledena policaRoss Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Rosso vo mor je 81° 15' J179° 26' ZXXII 6A 2817 Rosso vo mor je Ross Sea an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Rosso vo mor je 71° 11' J172° 51' ZXXII 6A 2818 Ros tov o b Don u Ros tov- na -D on u rus ki nase lje IEv ro pa Rus ija 47° 14' S 39° 43' VXLIV 1C 2819 Rovno Rivne ukra jinski nase lje CEv ro pa Ukra jina 50° 37' S 26° 15' VXXXIV 2G 2820 Rowleyjs ka celinska policaRowley Sh elf an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 19° 06' J118° 27' VXXVI 4J 2821 rt Ad are Cape Ad are an gleški obalna re lie fna o blika AAntark tika x 71° 19' J170° 17' VXII 6L 2822 rt Agulh as Kaa p Agulh as /C ape Agulh as afrikanski /an gleški obalna re lie fna o blika AAfrika Juž na Afrika 34° 50' J20° 00' VX 5G 2823 rt Akri tas Ákra Akr ítas grški obalna re lie fna o blika BAz ija Ciper 36° 43' S 21° 53' VXIII 2C 2824 Rt a mb re Tan jona Babao mby/C ape d'Amb re malg aški /fran coski obalna re lie fna o blika IAfrika Madagaskar 11° 57' J49° 16' VX 4H 2825 rt Arkona Kap Arkona ne mš ki obalna re lie fna o blika AEv ro pa Nemč ija 54° 41' S 13° 26' VXIII 1B 2826 rt Baba Baba Bu run/B ababu rn u tu rški obalna re lie fna o blika AAz ija Tu rčija 39° 29' S 26° 04' VXIII 2C 2827 rt Bojador Abu Kh aţar /Rā's Būyādū r ara bs ki obalna re lie fna o blika BAfrika Zahodna Sahara 26° 08' S 14° 30' ZIII 3F 2828 rt Bon al-R a's a ţ-Ţīb ara bs ki obalna re lie fna o blika BAfrika Tu ni zija 37° 05' S 11° 02' VXIII 2B 2829 rt Ca Mau Mũ i Cà Mau vie tna ms ki obalna re lie fna o blika BAz ija Vie tna m 8° 36' S104° 43' VV 3J 2830 rt Cana vera l Cape Cana vera l an gleški obalna re lie fna o blika ASeverna Am erika Zd ruž ene države28° 27' S 80° 32' ZII 3D Am erike 2831 rt Carnsore Carnsore Poin t/C arn tSó ir an gleški /irski gels ki obalna re lie fna o blika AEv ro pa Irska 52° 10' S 6° 22' ZXIII 1A 2832 rt Catoch e Cabo Catoch e/E ka b K’otoch šp anski /m ajevs ki obalna re lie fna o blika ASre dnja Am erika Mehika 21° 36' S 87° 06' ZII 3D 149 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2833 rt Cod Cape Cod an gleški obalna re lie fna o blika ASeverna Am erika Zd ruž ene države41° 50' S 69° 59' ZII 2D Am erike 2834 rt Corren ti Capo delle Corren ti italijanski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Italija 36° 39' S 15° 05' VXIII 2B 2835 rt Corrien tes Cabo Corrien tes šp anski obalna re lie fna o blika ASre dnja Am erika Mehika 20° 24' S105° 42' ZII 3C 2836 rt Corse Cap Corse fran coski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Fran cija 43° 01' S 9° 25' VXIII 2B 2837 rt Cre us Cabo de Cre us/C ap de Cre us šp anski /ka talonski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Šp ani ja 42° 19' S 3° 19' VXIII 2B 2838 rt Delg ado Cabo Delg ado por tug als ki obalna re lie fna o blika AAfrika Mozamb ik 10° 41' J40° 38' VX 4H 2839 Rt dobre ga up an ja Kaa p die Goeie Hoo p/C ape o f Goo d Hope afrikanski /an gleški obalna re lie fna o blika IAfrika Juž na Afrika 34° 21' J18° 29' VX 5G 2840 rt Don dra Devu ndara Thuduw a sin gals ki obalna re lie fna o blika BAz ija Šri lanka 5° 55' S 80° 36' VV 3I 2841 rt Erris Erris Hea d/C eann Iorrais an gleški obalna re lie fna o blika AEv ro pa Irska 54° 18' S 10° 00' ZXIII 1A 2842 rt Far vel Kap Far vel/Uumm annars uaq danski /eski ms ki obalna re lie fna o blika ASeverna Am erika Gren lan dija 59° 47' S 43° 54' ZIII 2E 2843 rt Finis terre Cabo Finis terre /C abo Fis terra šp anski /g aližanski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Šp ani ja 42° 53' S 9° 16' ZXIII 2A 2844 rt Flatter y Cape Flatter y an gleški obalna re lie fna o blika ASeverna Am erika Zd ruž ene države48° 23' S124° 43' ZI 2B Am erike 2845 rt Fria Cape Fria /K aa p Fria an gleški /afrikanski obalna re lie fna o blika AAfrika Namibija 18° 26' J12° 00' VX 4G 2846 rt Frio Cabo Frio por tug als ki obalna re lie fna o blika AJuž na Am erika Bra zilija 22° 53' J 42° 00' ZIX 4E 2847 rt Gallinas Pu nta Gallinas šp anski obalna re lie fna o blika AJuž na Am erika Kolumb ija 12° 27' S 71° 40' ZII 3D 2848 rt Gata Cabo de Gata šp anski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Šp ani ja 36° 43' S 2° 11' ZXIII 2A 2849 rt Gra cias a Dios Cabo Gra cias a Dios šp anski obalna re lie fna o blika ASre dnja Am erika Hon du ras /N ikara gv a15° 00' S 83° 08' ZII 3D 2850 rt Gu ar dafu i Gees Gw ar dafuy/R as As ir somals ki obalna re lie fna o blika BAfrika Somalija 11° 50' S 51° 17' VIV 3H 2851 rt Hagu e Cap de la Hagu e fran coski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Fran cija 49° 44' S 1° 56' ZXIII 2A 2852 rt Hatteras Cape Hatteras an gleški obalna re lie fna o blika ASeverna Am erika Zd ruž ene države35° 15' S 75° 32' ZII 2D Am erike 2853 rt Horn Cabo de Hornos šp anski obalna re lie fna o blika BJuž na Am erika Čile 55° 59' J 67° 16' ZVIII 5D 2854 rt Howe Cape Howe an gleški obalna re lie fna o blika AOc eani ja Avstra lija 37° 30' J149° 59' VXII 5K 2855 rt Ince İncebu run tu rški obalna re lie fna o blika AAz ija Tu rčija 42° 06' S 34° 57' VIV 2H 2856 rt Juby Rā's Ŷubī ara bs ki obalna re lie fna o blika BAfrika Maroko 27° 57' S 12° 56' ZIII 3F 2857 rt Kanin Nos mys Kanin Nos rus ki obalna re lie fna o blika AEv ro pa Rus ija 68° 39' S 43° 17' VIV 1H 2858 rt Kinnair d Kinnair ds Hea d/A n Ceann œrd an gleški /š ko ts ki gels ki obalna re lie fna o blika AEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o57° 42' S 2° 00' ZXIII 1A 2859 rt Komorin Kanni yā kumā ri tamils ki obalna re lie fna o blika BAz ija Indija 8° 05' S 77° 33' VV 3I 2860 rt Lee uw in Cape Lee uw in an gleški obalna re lie fna o blika AOc eani ja Avstra lija 34° 22' J115° 08' VXI 5J 2861 rt Lopatka mys Lopatka rus ki obalna re lie fna o blika AAz ija Rus ija 50° 52' S156° 40' VVI 2L 2862 rt Malè as Ákra Malè as grški obalna re lie fna o blika AEv ro pa Grčija 36° 26' S 23° 12' VXIII 2C 2863 rt Malin Malin Hea d/C ionn Mhálanna an gleški /irski gels ki obalna re lie fna o blika AEv ro pa Irska 55° 23' S 7° 23' ZXIII 1A 2864 rt Matapan Akro tírio Tè naro grški obalna re lie fna o blika BEv ro pa Grčija 36° 23' S 22° 29' VXIII 2C 2865 rt Men docino Cape Men docino an gleški obalna re lie fna o blika ASeverna Am erika Zd ruž ene države40° 26' S124° 25' ZI 2B Am erike 2866 rt Mizen Mizen Hea d/C arn Ui Nè id an gleški /irski gels ki obalna re lie fna o blika AEv ro pa Irska 51° 27' S 9° 49' ZXIII 1A 2867 Rt Morrisa Jes up a Kap Morris Jes up danski obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Gren lan dija 83° 35' S 32° 41' ZIII 1E 2868 rt Nao Cabo de la Nao /C ap de la Nau šp anski /ka talonski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Šp ani ja 38° 45' S 0° 14' VXIII 2A 2869 rt Navarin mys Navarin rus ki obalna re lie fna o blika AAz ija Rus ija 62° 17' S179° 06' VVI 1L 2870 rt Nor vegia Kapp Nor vegia nor veški obalna re lie fna o blika AAntark tika x 71° 24' J 12° 00' ZIX 6F 2871 rt Oljutorski mys Oljutorski j rus ki obalna re lie fna o blika BAz ija Rus ija 59° 56' S170° 18' VVI 2L 2872 Rt palm Cape Palm as an gleški obalna re lie fna o blika IAfrika Liberi ja 4° 22' S 7° 32' ZIII 3F 150 2873 rt Palos Cabo de Palos /C ap de Pals šp anski /ka talonski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Šp ani ja 37° 38' S 0° 41' ZXIII 2A 2874 rt Pari ñas Pu nta Pari ñas šp anski obalna re lie fna o blika AJuž na Am erika Per u 4° 40' J 81° 20' ZVIII 4D 2875 rt Peñas Cabo de Peñas šp anski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Šp ani ja 43° 40' S 5° 51' ZXIII 2A 2876 rt Race Cape Race an gleški obalna re lie fna o blika ASeverna Am erika Kana da 46° 40' S 53° 04' ZIII 2E 2877 rt Roca Cabo da Roca por tug als ki obalna re lie fna o blika AEv ro pa Por tug als ka 38° 47' S 9° 30' ZXIII 2A 2878 rt Sable Cape Sable an gleški obalna re lie fna o blika ASeverna Am erika Kana da 43° 24' S 65° 37' ZII 2D 2879 rt Sable Cape Sable an gleški obalna re lie fna o blika ASeverna Am erika Zd ruž ene države25° 10' S 81° 08' ZII 3D Am erike 2880 rt Sari č mys Sar ych/S ar ıé bu rn u ukra jinski /kri ms ki tatarski obalna re lie fna o blika BEv ro pa Ukra jina 44° 23' S 33° 44' VXIII 2C 2881 rt Sata Sata-m isaki japonski obalna re lie fna o blika AAz ija Japonska 31° 00' S130° 40' VVI 2K 2882 rt Sideros Ákra Síd eros grški obalna re lie fna o blika BEv ro pa Grčija 35° 19' S 26° 19' VXIII 2C 2883 rt Sp ar tel Cap Sp ar tel fran coski obalna re lie fna o blika AAfrika Maroko 35° 47' S 5° 56' ZXIII 2A 2884 rt Sp ar tiven to Capo Sp ar tiven to italijanski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Italija 37° 56' S 16° 04' VXIII 2B 2885 rt Su nion Akro tírio Soúnio grški obalna re lie fna o blika BEv ro pa Grčija 37° 39' S 24° 02' VXIII 2C 2886 Rt s vete leuš ke Mari jeCapo San ta Maria di Leuc a italijanski obalna re lie fna o blika IEv ro pa Italija 39° 48' S 18° 22' VXIII 2C 2887 Rt s vete Mari je Tan jona Vohimena /C ap Sain te-M arie malg aški /fran coski obalna re lie fna o blika IAfrika Madagaskar 25° 36' J45° 09' VX 4H 2888 Rt s vetega Andre ja Tan jona Vilanan dro /C ap Sain t-A ndrè malg aški /fran coski obalna re lie fna o blika IAfrika Madagaskar 16° 11' J44° 28' VX 4H 2889 Rt s vetega Antona Cabo San Antonio šp anski obalna re lie fna o blika ISre dnja Am erika Kub a 21° 52' S 84° 57' ZII 3D 2890 Rt s vetega Lu ke Cabo San Luc as šp anski obalna re lie fna o blika ISre dnja Am erika Mehika 22° 53' S109° 54' ZII 3C 2891 Rt s vetega Mateja Poin te Sain t-M ath ie u fran coski /b re tonski obalna re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija 48° 20' S 4° 46' ZXIII 1A 2892 Rt s vetega Roka Cabo de Så o Roqu e por tug als ki obalna re lie fna o blika IJuž na Am erika Bra zilija 5° 29' J 35° 16' ZIX 4E 2893 Rt s vetega Vin cen cijaCabo de Så o Vicen te por tug als ki obalna re lie fna o blika IEv ro pa Por tug als ka 37° 01' S 9° 00' ZXIII 2A 2894 rt Teulada Capo Teulada italijanski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Italija 38° 52' S 8° 38' VXIII 2B 2895 rt Tina ca Tina ca Poin t an gleški obalna re lie fna o blika AAz ija Filipini 5° 33' S125° 20' VVI 3K 2896 rt Tra falg ar Cabo Tra falg ar šp anski obalna re lie fna o blika AEv ro pa Šp ani ja 36° 11' S 6° 02' ZXIII 2A 2897 Rt tre h r tičev Cape Th ree Poin ts an gleški obalna re lie fna o blika IAfrika Gana 4° 44' S 2° 05' ZIII 3F 2898 Rt tre h r tičev Cabo Tres Pu ntas šp anski obalna re lie fna o blika IJuž na Am erika Argen tina 47° 07' J 65° 51' ZVIII 5D 2899 Rt tre h vilic Ras Tleta Madari /C abo de Tres For cas ara bs ki /šp anski obalna re lie fna o blika IAfrika Maroko /Šp ani ja35° 26' S 2° 58' ZXIII 2A 2900 Rt waleške ga prin caCape Prin ce o f Wales an gleški obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene držav65° 39' S168° 07' ZI 1A Am erike 2901 rt Wra th Cape Wra th/Am Par bh an gleški /š ko ts ki gels ki obalna re lie fna o blika AEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o58° 38' S 5° 00' ZXIII 1A 2902 Rt Želja mys Želani ja rus ki obalna re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 76° 57' S 68° 34' VV 1I 2903 Ru an da Rw an da fran coski /an gleški država FAfrika Ru an da 1° 59' J29° 53' VXL 4G, 4H 2904 Rub ikon Rub icone /Rub ico italijanski /latinski ko penski hidroni m FEv ro pa Italija 44° 10' S 12° 27' VXIX 2G 2905 Rum elija Rum eli/R omylía tu rški /g rški zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Grčija 38° 30' S 22° 22' VXLVII 2G 2906 Rum ena reka Huá ng Hè/H atan Gol/M a chu ki tajs ki /m on gols ki / ko penski hidroni m IAz ija Kitajs ka 38° 09' S118° 48' VXX 2J tibetanski 2907 Rum eno mor je Huá ng Hǐ i/Hw an g-H ae ki tajs ki /kore js ki morski hidroni m ITihi o cean Rum eno mor je 35° 13' S123° 01' VXXI 2K 2908 Rupp er tova o bala Rupp er t Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 76° 03' J145° 03' ZXXXVII 6B 2909 Rus ija Rossi ja rus ki država HEv ro pa/Az ijaRus ija 62° 02' S100° 27' VXXXV 1I, 1J 2910 Rus ki Daljni vzh od Dal'ni j Vos tok Rossii rus ki nara vna pokra jina IAz ija Rus ija 56° 20' S146° 06' VXXXVI 2K 2911 Rus ko ni žavje Russ ka ja ra vnina /V os točno -Ev ro pejs ka ja rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija/U kra jina /55° 46' S 43° 36' VIV 2H ra vnina Mold avija/B elor us ija/ Poljs ka /L itv a/L atv ija/ Estoni ja 2912 Ruteni ja Ruth enia latinski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Ukra jina 48° 15' S 23° 15' VXLVII 2G 2913 Ruv en zori Rw en zori an gleški /fran coski ko penska re lie fna o blika FAfrika Ug an da/Vzh odni 0° 23' S 29° 52' VIV 3G Kon go 2914 Saba Sabaʼ/Sh'v a/S aba ara bs ki /h ebre js ki /zg odovinska pokra jina DAz ija Jemen 14° 36' S 44° 51' VXLVII 3H amh arski /tigrin js ki 151 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2915 Sabrinina o bala Sabrina Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 67° 01' J119° 36' VXLI 6J 2916 Sabs ka plitv ina Saba Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 17° 24' S 63° 29' ZXXVIII 2C 2917 Safi Asfī ara bs ki nase lje CAfrika Maroko 32° 18' S 9° 14' ZXXXIII 2F 2918 Sagleška plitv ina Saglek Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Labra dorsko mor je59° 00' S 61° 40' ZXVII 1D, 2D 2919 Sahara Şahrā'/aṣ-ṣ aḥrā' a l- kub rā ara bs ki nara vna pokra jina CAfrika Zahodna Sahara /22° 00' S 10° 00' VXXXIV 3G Maroko /M avre tani ja/ Mali/N iger /Alž iri ja/ Tu ni zija/L ibija/Č ad/ Eg ipt/Sud an /E ri tre ja 2920 Saharski Atlas Atlas sa harien /Atlas près aharien fran coski ko penska re lie fna o blika IAfrika Alž iri ja 33° 38' S 1° 29' VIV 2G 2921 Sahel Sāḥ il/S ahel ara bs ki /an gleški / nara vna pokra jina CAfrika x 15° 45' S 3° 54' VXXXIV 3G fran coski 2922 Sahuls ka celinska policaSahul Sh elf an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean Timorsko mor je 12° 30' J125° 00' VXXVII 4K 2923 Sahuls ka plitv ina Sahul Banks an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean Timorsko mor je 11° 30' J125° 00' VXXVII 4K 2924 Sain tm alojs ki zaliv Golfe de Sain t-M alo fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Roka vs ki pre liv 48° 56' S 2° 20' ZXXIX 1A 2925 Sajan Sajan y/S ajan y n uruu rus ki /m on gols ki ko penska re lie fna o blika EAz ija Rus ija/M on golija53° 25' S 95° 17' VV 2J 2926 Sajm enski preko p Sai maan kana va/S ai ma kana l/S ajm enski j kana lfinski /šv eds ki /rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Finska /Rus ija 60° 58' S 28° 31' VXIX 1G 2927 Salamina Salamína /S alamís grški otoška re lie fna o blika DEv ro pa Grčija 37° 56' S 23° 31' VXV 2B 2928 Salamina Salamína /S alamís no vogrški /staro grški nase lje DEv ro pa Grčija 37° 58' S 23° 30' VXLIV 2C 2929 Salamina Salamís grški zg odovinsko nase lje HAz ija Ciper 35° 11' S 33° 54' VXLVII 2H 2930 Salen ts ki polotok Peniso la Salen tina /S alen to italijanski obalna re lie fna o blika IEv ro pa Italija 40° 19' S 18° 02' VXIII 2B, 2C 2931 Salernski zaliv Golfo di Salerno italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Tirensko mor je 40° 26' S 14° 40' VXXIX 2B 2932 Salomono vi o toki Solomon Islan ds an gleški država IOc eani ja Salomono vi o toki 9° 27' J161° 48' VXLII 4L 2933 Salomono vo mor je Solomon Sea an gleški morski hidroni m ITihi o cean Salomono vo mor je7° 38' J152° 45' VXXVII 4L 2934 Salomono vo o točje Solomon Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Salomono vi o toki 8° 52' J158° 46' VXII 4L 2935 Salomonska ko tlina Solomon Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Salomono vo mor je7° 14' J152° 47' VXXVII 4L 2936 Salomonski jarek Solomon Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Salomono vo mor je11° 18' J162° 42' VXXVII 4L 2937 Salv ador El Salv ador šp anski država FSre dnja Am erika Salv ador 13° 38' S 88° 47' ZXXXII 2C, 3D 2938 Salzbu rška Salzbu rg ne mš ki up ra vna eno ta HEv ro pa Avstri ja 47° 18' S 13° 10' VXLIII 1B 2939 Salzbu rške Alp e Salzbu rger Alp en /S alzbu rger Kalka lp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja/N emč ija47° 34' S 13° 03' VXIV 1C 2940 Samara Sām arr ā' ara bs ki nase lje EAz ija Irak 34° 12' S 43° 52' VXXXIV 2H 2941 Samari ja Sh omron /Sām ari yyū n hebre js ki /ara bs ki nara vna pokra jina GAz ija Iz rae l 32° 11' S 35° 16' VXLIII 2C 2942 Samari ja Sh omron hebre js ki zg odovinsko nase lje GAz ija Iz rae l 32° 17' S 35° 11' VXLVII 2H 2943 Samarkan d Samar qan d uzb eški nase lje CAz ija Uzb ekis tan 39° 39' S 66° 59' VXXXV 2I 2944 Samojs ka ko tlina Samoa Basin /S amoan Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 16° 00' J166° 00' ZXXII 4A 2945 Samojs ki o toki Samoa Islan ds/S amoan Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Zahodna Samoa /13° 54' J171° 28' ZVII 4A Zd ruž ene države Am erike 2946 Samotraka Samoth ráki grški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 40° 27' S 25° 35' VXV 1B 2947 Samotraka Samoth ráki grški nase lje HEv ro pa Grčija 40° 28' S 25° 32' VXLIV 2C 2948 Sana Şan 'ā' ara bs ki nase lje DAz ija Jemen 15° 21' S 44° 12' VXXXIV 3H 2949 San giški o toki Kepulauan San gihe in done zijs ki otoška re lie fna o blika IAz ija Indone zija 3° 15' S125° 32' VVI 3K 2950 Sank t Peter bu rg Sank t-P eter bu rg rus ki nase lje DEv ro pa Rus ija 59° 56' S 30° 19' VXXXIV 1H, 2H 2951 San torin Thíra /S an torini grški otoška re lie fna o blika FEv ro pa Grčija 36° 24' S 25° 28' VXV 2B 2952 San toška plano ta San tos Platea u an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 26° 05' J 42° 48' ZXXIV 4E 152 2953 Saona Saône fran coski ko penski hidroni m HEv ro pa Fran cija 45° 44' S 4° 49' VXIX 2G 2954 Sara tovs ko zajezitv eno Sara tovs koe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 52° 32' S 48° 11' VXIX 2H jezero 2955 Sar de Sar deis /Sfar d/Sā rd grški /lidijs ki / zg odovinsko nase lje HAz ija Tu rčija 38° 29' S 28° 02' VLI 1B staro per zijs ki 2956 Sar dini ja Sar degna italijanski otoška re lie fna o blika HEv ro pa Italija 40° 04' S 9° 04' VIV 2G 2957 Sar dini ja Sar degna italijanski up ra vna eno ta HEv ro pa Italija 40° 04' S 9° 04' VXLIII 2A 2958 Sar dinsko mor je Mar di Sar degna italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je39° 55' S 7° 15' VXIX 2G 2959 Sar gaško mor je Sar gasso Sea an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sar gaško mor je29° 00' S 64° 30' ZXVII 3D 2960 Saronski zaliv Saronik ós k ólp os grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 37° 40' S 23° 39' VXXX 2B 2961 Saro ški zaliv Saros Kö rfezi tu rški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 40° 30' S 26° 22' VXXX 1B 2962 Saška Sachs en ne mš ki up ra vna eno ta JEv ro pa Nemč ija 51° 02' S 13° 20' VXLIII 1B 2963 Saška - Anhalt Sachs en -A nhalt ne mš ki up ra vna eno ta JEv ro pa Nemč ija 52° 00' S 11° 42' VXLIII 1B 2964 Satledž Satluj/S atalush a/Śutud ri /L an gqê n Zan gb o/pan dž abs ki /u rdujs ki /ko penski hidroni m EAz ija Indija/P akis tan 29° 23' S 71° 04' VXX 2I Xiàngquá n Hè hin dijs ki /s anskr ts ki / tibetanski /ki tajs ki 2965 Saud ova Ara bija al-ʿA ra biyy a as -S aʿūd iyy a ara bs ki država IAz ija Saud ova Ara bija24° 55' S 44° 48' VXXXIV 3H 2966 Saunderso va o balaSaunders Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 77° 37' J147° 50' ZXXXVII 6B 2967 Savoja Savoie fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 45° 31' S 6° 30' VXLIII 1A 2968 Savoja Savoie fran coski up ra vna eno ta HEv ro pa Fran cija 45° 31' S 6° 30' VXLIII 1A, 2A 2969 Savoja Savoie fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 45° 31' S 6° 30' VXLVII 2G 2970 Savojs ke Alp e Alp es Savoie fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija/Šv ica 45° 39' S 6° 41' VXIV 2A 2971 Savujs ko mor je Laut Sawu in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Savujs ko mor je 9° 42' J122° 15' VXXVII 4K 2972 Sch outeno vi o toki Kepulauan Biak /K epulauan Sch outen in done zijs ki otoška re lie fna o blika IOc eani ja Indone zija 1° 11' J135° 23' VXII 4K 2973 Sc ottova o bala Sc ott Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 75° 21' J162° 13' VXLII 6L 2974 Sebh a Sabhā ara bs ki nase lje EAfrika Libija 27° 02' S 14° 26' VXXXIV 3G 2975 Seču an Sichuā n ki tajs ki nara vna pokra jina EAz ija Kitajs ka 30° 31' S102° 44' VXXXV 2J 2976 Seču an Sìchuā n Shě ng ki tajs ki up ra vna eno ta EAz ija Kitajs ka 30° 31' S102° 44' VXXXV 2J 2977 Sejš eli Seych elles Islan ds/S eych elles Arch ipelago an gleški otoška re lie fna o blika HAfrika Sejš eli 4° 29' J55° 36' VX 4H 2978 Sejš eli Seych elles /S ese l an gleški /fran coski /država HAfrika Sejš eli 8° 07' J51° 10' VXL 4H sejš els ki kreo ls ki 2979 Sejš els ka plitv ina Seych elles Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 4° 44' J55° 46' VXXV 4H 2980 Selen ga Selen ge mô rôn/S elen ga mon gols ki /rus ki ko penski hidroni m CAz ija Mon golija/Rus ija52° 17' S106° 17' VXX 2J 2981 Selevke ja Seleukeia /S eleuc ia staro grški /latinski zg odovinsko nase lje FAz ija Irak 33° 06' S 44° 31' VXLVII 2H 2982 Selevke ja Seleukeia /S eleuc ia /S ilifke staro grški /latinski /tu rški zg odovinsko nase lje FAz ija Tu rčija 36° 52' S 31° 29' VXLVII 2H 2983 Selin unt Selino us/S elin us grški /latinski zg odovinsko nase lje HEv ro pa Italija 37° 35' S 12° 50' VXLVII 2G 2984 Semipalatinsk Semey ka zaški nase lje CAz ija Kazahstan 50° 25' S 80° 15' VXXXV 2I 2985 Sena Seine fran coski ko penski hidroni m HEv ro pa Fran cija 49° 26' S 0° 17' VXIX 2G 2986 Sene gal Sè nèg al fran coski ko penski hidroni m DAfrika Bu rkina Faso / 15° 57' S 16° 31' ZXVIII 3F Sene gal/M avre tani ja 2987 Sene gal Sè nèg al/S ouno ug al fran coski /v olofs ki država DAfrika Sene gal 14° 28' S 14° 27' ZXXXIII 3F 2988 Sene gamb ija Sene gamb ia /Sè nèg amb ie an gleški /fran coski zg odovinska up ra vna eno taHAfrika Sene gal/G amb ija13° 48' S 14° 57' ZXLVI 3F 2989 Sen javino vo o točje Sen yavin Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Mikrone zija 5° 49' S157° 16' VVI 3L 2990 Senski zaliv Baie de la Seine fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Roka vs ki pre liv 49° 32' S 0° 33' ZXXIX 1A 2991 Setub als ki zaliv Baía de Setúb al por tug als ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 38° 16' S 8° 58' ZXVIII 2F 2992 Seul Sŏul T'ŭ kpyŏls i kore js ki nase lje EAz ija Juž na Kore ja 37° 34' S126° 59' VXXXVI 2K 2993 Sevansko jezero Sevana Lich ar menski ko penski hidroni m IAz ija Armeni ja 40° 21' S 45° 20' VXIX 2H 2994 Sevas topol Sevas topol'/Aqy ar ukra jinski /kri ms ki tatarski nase lje DEv ro pa Ukra jina 44° 31' S 33° 36' VXXXIV 2H 153 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 2995 Seveni Cèv ennes fran coski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Fran cija 44° 43' S 4° 03' VXIII 2B 2996 Severna Afrika Nor th Afri ca/Afri qu e du Nor d an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAfrika x 26° 51' S 9° 56' VXXXIV 3G 2997 Severna Am erika Nor th Am eri ca/Amè ri qu e du Nor d an gleški /fran coski celina ISeverna Am erika x 39° 16' S100° 36' ZII 2C 2998 Severna Az ija Nor th As ia /As ie du Nor d an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAz ija Rus ija 63° 36' S102° 36' VXXXV 1J 2999 Severna Ban ds ka ko tlina Nor th Ban da Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Ban ds ko mor je 3° 30' J124° 30' VXXVII 4K 3000 Severna Dako ta Nor th Dako ta an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Zd ruž ene države47° 27' S100° 20' ZXXXII 2C Am erike 3001 Severna dežela Severna ja Zemlja rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 79° 53' S100° 29' VV 1J 3002 Severna Dv ina Severna ja Dv ina rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 64° 45' S 40° 01' VXIX 1H 3003 Severna Ev ro pa Nor th ern Eu ro pe/Eu ro pe du Nor d an gleški /fran coski nara vna pokra jina IEv ro pa x 62° 48' S 21° 49' VXXXIV 1G 3004 Severna Fidž ijs ka ko tlina Nor th Fiji Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 16° 00' J174° 00' VXXVII 4L 3005 Severna Gren lan dijaNor dg rønlan d/Av annaa danski /eski ms ki up ra vna eno ta ISeverna Am erika Gren lan dija 79° 51' S 48° 58' ZXXXIII 1E 3006 Severna Irska Nor th ern Ire lan d/Tu ais cear t Éireann an gleški /irski gels ki up ra vna eno ta IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o54° 40' S 6° 40' ZXLIII 1A 3007 Severna Karo lina Nor th Caro lina an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Zd ruž ene države35° 42' S 79° 12' ZXXXII 2D Am erike 3008 Severna Kore ja Ch os ŏn Min jujuŭ i Inmin Kon ghw agu k kore js ki država KAz ija Severna Kore ja40° 21' S127° 00' VXXXVI 2K 3009 Severna Mezeta Mese ta Septen triona l šp anski nara vna pokra jina IEv ro pa Šp ani ja 42° 06' S 4° 35' ZXLIII 2A 3010 Severna Os etija - Alani jaRes publika Severna ja Os etija-Alani ja/ rus ki /ose tinski up ra vna eno ta IEv ro pa Rus ija 43° 06' S 44° 20' VXLIII 2C Res publik æ Tsæg at Iryston -Alani 3011 Severna Rodezija Nor th ern Rh odesia an gleški zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Zamb ija 14° 40' J29° 39' VL 4G, 4H 3012 Severna Sos va Severna ja Sos 'v a rus ki ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 64° 11' S 65° 26' VXX 1I 3013 Severne a pneni ške Alp eNö rdlich e Kalka lp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija/Avstri ja47° 30' S 13° 13' VXIII 1B 3014 Severni Ap enin App ennino se tten triona le italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 44° 17' S 10° 14' VXIV 2B 3015 Severni Eg ej Vorio Eg eo grški up ra vna eno ta IEv ro pa Grčija 39° 22' S 25° 30' VXLIII 2B 3016 Severni Fri zijs ki o toki Nor dfriesis ch e Inse ln/N or dfrisiske Øer ne mš ki /d anski otoška re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija/D anska 54° 34' S 8° 26' VXIII 1B 3017 Severni Jemen Nor th Yemen an gleški zg odovinska up ra vna eno taIAz ija Jemen 15° 13' S 45° 16' VXLVII 3H 3018 Severni Kar tum al-Kh ar tūm Bahrī ara bs ki nase lje IAfrika Sud an 15° 39' S 32° 33' VXXXIV 3H 3019 Severni Mari janski o toki Nor th ern Mariana Islan ds an gleški država IOc eani ja Severni Mari janski 17° 26' S145° 51' VXXXVI 3K, 3L otoki 3020 Severni Min č Th e Nor th Min ch/Th e Min ch/A n Cu an Sgìth an gleški /š ko ts ki gels ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 58° 06' S 5° 54' ZXXIX 1A 3021 Severni o tok Nor th Islan d/T e Ika -a-Māu i an gleški /m aorski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 39° 03' J175° 58' VXII 5L 3022 Severni pre liv Nor th Ch anne l/S ruth na Maoi le an gleški /š ko ts ki gels ki /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Irsko mor je 54° 53' S 5° 27' ZXXIX 1A irski gels ki 3023 Severni r t Nor th Cape an gleški obalna re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 34° 24' J173° 01' VXII 5L 3024 Severni Saska tch ewan Nor th Saska tch ewan River an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 53° 14' S105° 05' ZXVII 2C 3025 Severni Sp ora di Vor íoi Sp or ád es grški otoška re lie fna o blika IEv ro pa Grčija 39° 12' S 24° 06' VXV 1b 3026 Severni tečaj Nor th Pole an gleški drug o IArk tični o cean x 90° 00' S 0° 00' ZIV 1G 3027 Severni Tihi o cean Nor th Pacific Oc ean an gleški morski hidroni m IOc eani ja x 30° 00' S170° 00' ZXVI 2A, 2B 3028 Severni Ura l Severn yj Ura l rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa/Az ijaRus ija 62° 38' S 59° 26' VIV 1H, 2H 3029 Severni Vie tna m Việt Nam Dâ n chủ Cộ ng hò a vie tna ms ki zg odovinska up ra vna eno taIAz ija Vie tna m 21° 28' S105° 00' VXLVIII 3J 3030 Severno mor je Nor th Sea /N oor dz ee /M er du Nor d/N or ds ee /an gleški /ni zozems ki /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Severno mor je 55° 40' S 3° 13' VXIX 2G Nor dsø en /N or dsjø en fran coski /ne mš ki / danski /nor veški 3031 Severno o zemlje Nor th ern Terri tor y an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Avstra lija 20° 08' J133° 39' VXLII 4K 3032 Severno Poren je - Ves tfalijaNor drhein -W es tfalen ne mš ki up ra vna eno ta IEv ro pa Nemč ija 51° 28' S 7° 32' VXLIII 1A 154 3033 Severno višavje Severn ye uv aly rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 59° 38' S 49° 29' VIV 1H 3034 Severnoa meri ška ko tlina Nor th Am eri can Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Sar gaško mor je30° 00' S 60° 00' ZXVIII 2E 3035 Severnoa meri ška plošč aNor th Am eri can Plate an gleški drug o ISeverna Am erika /x 43° 20' S 99° 23' ZII 2C, 2D Sre dnja Am erika / Az ija 3036 Severnoa vstra ls ka ko tlina Nor th Austra lian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 14° 30' J116° 30' VXXVI 4J 3037 Severnone mš ko ni žavjeNor dd eutsch es Tie flan d ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 52° 48' S 10° 10' VIV 2G 3038 Severnor us ko ni žavjeSevero -russ ka ja ni zm ennos t'/ rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 62° 53' S 45° 01' VIV 1H Sever Russ ko j ra vnin y 3039 Severnosi birsko ni žavjeSevero -S ibirska ja ni zm ennos t' rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 71° 16' S 98° 52' VV 1J 3040 Severno toke lavs ki jarek Nor th Toke lau Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 6° 08' J164° 55' ZXXII 4A 3041 Severo vzh odna Afrika Nor th eas t Afri ca/Afri qu e du Nor d-Est an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAfrika x 22° 00' S 25° 00' VXXXIV 3G, 3H 3042 Severo vzh odna Az ijaNor th Eas t As ia /As ie du Nor d-Est an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAz ija x 65° 21' S135° 28' VXXXVI 1K, 1L 3043 Severo vzh odna deželaNor daustlan det nor veški otoška re lie fna o blika IEv ro pa Nor veška 79° 48' S 22° 39' VIV 1G 3044 Severo vzh odna Nor th eas t Pacific Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 20° 00' S140° 00' ZXVI 3B tihoo ceanska ko tlina 3045 Severo vzh odni r t Nor dos trundin gen danski obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Gren lan dija 81° 27' S 11° 20' ZIII 1F 3046 Severo zahodna Afrika Nor thw es t Afri ca/Afri qu e du Nor d-Ou es t an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAfrika x 23° 30' S 2° 32' ZXXXIII 3F 3047 Severo zahodna Ev ro paNor th-W es t Eu ro pe/Eu ro pe du Nor d-Ou es t an gleški /fran coski nara vna pokra jina IEv ro pa x 50° 10' S 5° 58' VXXXIII 2F 3048 Severo zahodna o zemljaNor thw es t Terri tories an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Kana da 64° 13' S119° 51' ZXXXII 1C 3049 Severo zahodna pro vin caNor th Wes t/N oor dw es /B okone Boph iri ma an gleški /afrikanski /up ra vna eno ta IAfrika Juž na Afrika 26° 39' J25° 19' VXL 4G cv anski 3050 Severo zahodna Nor thw es t Pacific Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 40° 00' S155° 00' VXXI 2L tihoo ceanska ko tlina 3051 Severo zahodni r t Nor th Wes t Cape an gleški obalna re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 21° 47' J114° 10' VXI 4J 3052 Severo zahodno višavjeNor thw es t Highlan ds an gleški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o57° 30' S 5° 07' ZIII 2F 3053 Sewar dov polotok Sewar d Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države Am erike 65° 24' S163° 46' ZI 1A 3054 Sfaks Şafāq is ara bs ki nase lje GAfrika Tu ni zija 34° 44' S 10° 45' VXXXIV 2G 3055 Sh ackletono v ledenik Sh ackleton Glacier an gleški ko penski hidroni m IAntark tika x 84° 30' J175° 54' ZXXII 6A 3056 Sh ackletono va ledena policaSh ackleton Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean x 65° 28' J98° 01' VXXVI 6J 3057 Sh ackletono va o balaSh ackleton Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 82° 49' J163° 39' VXLII 6L 3058 Sh etlan ds ki o toki Sh etlan d Islan ds/Sh etlan d/S ea ltainn an gleški /š ko ts ki gels ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o60° 22' S 1° 14' ZIII 1F 3059 Sh irase jeva o bala Sh irase Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 79° 13' J153° 12' ZXXXVII 6A, 6B 3060 Sian Xī'ā n ki tajs ki nase lje EAz ija Kitajs ka 34° 16' S108° 57' VXXXV 2J 3061 Sibiri ja Sibir ' rus ki nara vna pokra jina HAz ija Rus ija 65° 00' S105° 00' VXXXV 1J 3062 Sibujansko mor je Sibuy an Sea an gleški morski hidroni m ITihi o cean x 12° 56' S122° 09' VXXI 3K 3063 Sicilija Sicilia italijanski otoška re lie fna o blika HEv ro pa Italija 37° 34' S 14° 09' VIV 2G 3064 Sicilija Sicilia italijanski up ra vna eno ta HEv ro pa Italija 37° 34' S 14° 09' VXLIII 2B 3065 Sicils ki Ap enin App ennino Siculo italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 37° 54' S 14° 02' VXIII 2B 3066 Sicils ki pre liv Cana le di Sicilia /C ana l de Kèlibia / italijanski /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je37° 25' S 11° 45' VXXIX 2B Cap Bon Cana l/C ana l de Tū nis 3067 Sicils ko mor je Mare di Sicilia italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je36° 23' S 12° 39' VXXIX 2B 3068 Sidon Ṣaydā ara bs ki nase lje CAz ija Libanon 33° 34' S 35° 22' VXLIV 2C 3069 Sidra as -S idr/al-S idra ara bs ki nase lje CAfrika Libija 30° 48' S 18° 05' VXXXIV 2G 3070 Sierra leonska ko tlina Sierra Leone Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 5° 00' S 17° 00' ZXVIII 3F 3071 Sierra leonski pra g Sierra Leone Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 5° 12' S 20° 35' ZXVIII 3F 3072 Sierra leonski pre lomSierra Leone Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 5° 55' S 31° 38' ZXVIII 3E, 3F 155 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 3073 Siget Sz igetvá r madž arski nase lje CEv ro pa Madž arska 46° 03' S 17° 48' VXLIV 1B 3074 Sigsb ee jeva globelSigsb ee Dee p an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Mehiški zaliv 23° 12' S 93° 58' ZXVII 3C 3075 Sihote Alin Sihote-Alin ' rus ki ko penska re lie fna o blika DAz ija Rus ija 48° 13' S137° 49' VVI 2K 3076 Sikian g Xī Jiāng ki tajs ki ko penski hidroni m EAz ija Kitajs ka 22° 04' S113° 29' VXX 3J 3077 Siki m Bras mo ljon gs/M ayel Ly an g/Yu kso m/ ne pals ki /lepč ajs ki /up ra vna eno ta GAz ija Indija 27° 32' S 88° 28' VXXXV 3I Sh iki mp ati limbujs ki /h in dijs ki 3078 Sikion Sik yố n staro grški zg odovinsko nase lje EEv ro pa Grčija 37° 59' S 22° 43' VLI 2B 3079 Sik tivkar Sy ktyv kar rus ki /ko mijs ki nase lje EEv ro pa Rus ija 61° 40' S 50° 50' VXXXIV 1H 3080 Simfero pol Simfero pol'/Aqm es cit ukra jinski /kri ms ki nase lje DEv ro pa Ukra jina 44° 57' S 34° 06' VXXXIV 2H tatarski 3081 Simi Sým i grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 36° 36' S 27° 50' VXV 2C 3082 Simi Sým i grški nase lje EEv ro pa Grčija 36° 37' S 27° 50' VXLIV 2C 3083 Simplon Simplon Paß/P asso del Simp ione ne mš ki /italijanski ko penska re lie fna o blika GEv ro pa Šv ica 46° 15' S 8° 02' VXIV 1A 3084 Simps ono va pušč avaSimps on Deser t an gleški nara vna pokra jina IOc eani ja Avstra lija 25° 00' J137° 00' VXLII 4K 3085 Sina js ki polotok Sīnā'/Sh ibh Jazīra t Sīnā' ara bs ki obalna re lie fna o blika IAz ija Eg ipt 28° 47' S 33° 58' VIV H2, H3 3086 Sin gapu r Sin gapu ra /S in gapore /Xīnjiāpō/C iṅka ppū rmalezijs ki /an gleški /država FAz ija Sin gapu r 1° 22' S103° 50' VXXXV 3J ki tajs ki /tamils ki 3087 Sin gapu r Sin gapu ra /S in gapore /Xīnjiāpō/C iṅka ppū rmalezijs ki /an gleški / nase lje FAz ija Sin gapu r 1° 17' S103° 51' VXXXV 3J ki tajs ki /tamils ki 3088 Sin gapu rski pre liv Selat Sin gapu ra /S in gapu r Strai t/Xīnjiāpō malezijs ki /an gleški /morski hidroni m ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je1° 15' S103° 59' VXX 3J Hǐ ixiá ki tajs ki 3089 Sin gits ki zaliv Sin gitik ós k ólp os grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 40° 12' S 24° 01' VXXX 1B 3090 Sinkian g Xīnjiāng/Sh in jan g ki tajs ki /ujgu rski nara vna pokra jina CAz ija Kitajs ka 41° 05' S 85° 16' VXXXV 2I 3091 Sinkian g Xīnjiāng Wè iwú'ě r zìzhìqū/Sh in jan g ki tajs ki /ujgu rski up ra vna eno ta CAz ija Kitajs ka 41° 05' S 85° 16' VXXXV 2I Uyghu r Aptono m Rayoni 3092 Siplejeva o bala Siple Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 83° 06' J151° 49' ZXXXVII 6A, 6B 3093 Siqu eiroso v pre lom Siqu eiros Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 8° 09' S104° 03' ZXVII 3C 3094 Sir Dar ja Sy rdari ya/S ir dar yo/D ar yoi Sy r ka zaški /uzb eški /tadž iški ko penski hidroni m GAz ija Kir gizis tan / 46° 10' S 60° 54' VXX 2I Tadž ikis tan / Uzb ekis tan / Kazahstan 3095 Siri ja Sū ri yy a/Sū ryā ara bs ki država HAz ija Siri ja 34° 57' S 38° 39' VXXXIV 2H 3096 Siri ja Sy ria /as h-Shām latinski /ara bs ki zg odovinska pokra jina HAz ija Siri ja/L ibanon /Tu rčija34° 56' S 38° 03' VLI 2C 3097 Siros Sý ros grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 37° 26' S 24° 55' VXV 2B 3098 Sirska pušč ava Bād iyat as h-Shām ara bs ki nara vna pokra jina IAz ija Siri ja/J or dani ja/Irak /32° 55' S 38° 36' VXLIII 2C Saud ova Ara bija 3099 Sir ta Kh alīj Su rt ara bs ki morski hidroni m GAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je31° 29' S 18° 00' VXIX 2G 3100 Sir ta Su rt/S ir t ara bs ki nase lje HAfrika Libija 31° 12' S 16° 35' VXXXIV 2G 3101 Sir tika as -S idra h/Ş ahrā' Su rt ara bs ki nara vna pokra jina GAfrika Libija 30° 47' S 17° 32' VXXXIV 2G, 3G 3102 Sisek Sisak hrvaški nase lje HEv ro pa Hrvaška 45° 29' S 16° 22' VXLIV 1B 3103 Sitoni ja Sith on ía grški obalna re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 40° 05' S 23° 53' VXIII 2C 3104 Siva Sīw a/Is iwan ara bs ki /b er berski nase lje EAfrika Eg ipt 29° 12' S 25° 31' VXXXIV 3G 3105 Ska der Sh ko dra /Sh ko dë r alb anski nase lje JEv ro pa Alb ani ja 42° 04' S 19° 31' VXLIV 2B 3106 Ska drsko jezero Ska darsko jezero /L iqen i Sh ko drës srbs ki /alb anski ko penski hidroni m IEv ro pa Črna gora /Alb ani ja42° 10' S 19° 19' VXXIX 2B 156 3107 Ska lno goro vje Rocky Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države50° 32' S115° 12' ZII 2C Am erike /K ana da 3108 Ska man der Ska man dros /X an th os /Küéü k Men deres grški /tu rški ko penski hidroni m HAz ija Tu rčija 40° 00' S 26° 13' VXXIX 2C 3109 Skan dina vija Skan dina vien /S kan dina via šv eds ki /d anski /finski /zg odovinska pokra jina HEv ro pa Nor veška /Šv eds ka /61° 21' S 12° 52' VXLVII 1G nor veški Finska /D anska 3110 Skan dina vs ki polotok Skan dina viska halvö n/D en skan dina viske šv eds ki /nor veški obalna re lie fna o blika IEv ro pa Šv eds ka /N or veška 65° 01' S 16° 54' VIV 1G halvøy a 3111 Skan dina vs ko goro vjeSkan derna /S kan dina viska fjällke djan /šv eds ki /nor veški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šv eds ka /N or veška 65° 07' S 14° 19' VIV 1G De skan dina viske fjellene /Kjølen 3112 Skani ja Skçne šv eds ki nara vna pokra jina HEv ro pa Šv eds ka 55° 47' S 13° 32' VXLIII 1B 3113 Skani ja Skçne šv eds ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Šv eds ka 55° 47' S 13° 32' VXLVII 2G 3114 Skia tos Ski áth os grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 39° 10' S 23° 27' VXV 1B 3115 Skia tos Ski áth os grški nase lje EEv ro pa Grčija 39° 10' S 23° 29' VXLIV 2C 3116 Skup nos t neo dv isni h državSodruž es tv o Nezavisi myh Gos ud ars tv rus ki zg odovinska up ra vna eno taIEv ro pa/Az ijax 59° 05' S 74° 08' VXLVIII 2I 3117 slana ko tan ja Mak gadik gadiMak gadik gadi Pans an gleški ko penski hidroni m AAfrika Bocv ana 20° 45' J25° 33' VXXV 4G 3118 slana pušč ava Lut Das ht- e Lūt iranski nara vna pokra jina BAz ija Iran 31° 28' S 57° 55' VXXXIV 2H 3119 Slavko v Slauko v u Brna češki nase lje FEv ro pa Češka 49° 09' S 16° 53' VXLIV 1B 3120 Slonoko šč ena o balaCôte d'Iv oire fran coski obalna re lie fna o blika IAfrika Slonoko šč ena o bala5° 06' S 5° 26' ZIII 3F 3121 Slonoko šč ena o balaCôte d'Iv oire fran coski država IAfrika Slonoko šč ena o bala7° 54' S 5° 33' ZXXXIII 3F 3122 Slovaška Slovensko slovaški država HEv ro pa Slovaška 48° 46' S 19° 58' VXXXIV 2G 3123 Slovaška Slovensko slovaški zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Slovaška 48° 46' S 19° 58' VXLVII 2G 3124 Slovaško r ud ogor jeSlovensk è r ud ohorie slovaški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Slovaška 48° 46' S 20° 12' VXIII 1C 3125 Sm irna İzm ir tu rški nase lje JAz ija Tu rčija 38° 25' S 27° 08' VXLIV 2C 3126 Sm irnski zaliv İzm ir Kö rfezi tu rški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 38° 28' S 26° 50' VXXX 1C 3127 Sm olen ško višavje Sm olenska ja vozvyš ennos t'/Sm aljenska ja rus ki /b elor us ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija/B elor us ija54° 24' S 32° 52' VIV 2H Uzv išš a 3128 Sm re čine Fichtelg ebir ge/Sm rčin y ne mš ki /č eški ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Nemč ija/Č eška 50° 04' S 11° 57' VXIII 1B 3129 Sobat Bahr e l-Asfat/N ahr Sūbāţ ara bs ki ko penski hidroni m CAfrika Juž ni Sud an /Etio pija9° 22' S 31° 33' VXIX 3H 3130 Sofals ki zaliv Baía de Sofala por tug als ki morski hidroni m IIndijs ki o cean Mozamb iški pre liv20° 15' J35° 41' VXXV 4H 3131 Soko tra Suquţrā ara bs ki otoška re lie fna o blika EAfrika Jemen 12° 28' S 53° 52' VIV 3H 3132 Solno gra d Salzbu rg ne mš ki nase lje IEv ro pa Avstri ja 47° 48' S 13° 03' VXLIV 1B 3133 Solu n Th essa lon íki grški nase lje KEv ro pa Grčija 40° 38' S 22° 57' VXXXIV 2G 3134 Solu nski zaliv Th er maïkós k ólp os grški morski hidroni m KAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 40° 05' S 22° 57' VXXX 1B 3135 Somalija Soo maa liya/aṣ-Ṣūmāl somals ki /ara bs ki država EAfrika Somalija 4° 39' S 46° 25' VXXXIV 3H 3136 Somals ka ko tlina Somali Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 0° 00' J52° 00' VXIX 3H 3137 Somals ki polotok Geeska Afrika an gleški /fran coski obalna re lie fna o blika IAfrika Somalija/Dž ibuti/8° 54' S 48° 06' VIV 3H Etio pija/E ri tre ja 3138 Somb otel Sz omb ath ely madž arski nase lje JEv ro pa Madž arska 47° 14' S 16° 37' VXLIV 1B 3139 Somerse ts ki o tok Somerse t Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 73° 20' S 93° 27' ZII 1C 3140 Sonorska pušč ava Sonoran Deser t/D esier to de Sonora an gleški /šp anski nara vna pokra jina ISeverna Am erika Zd ruž ene države30° 04' S112° 17' ZXXXII 2C, 3C Am erike /M ehika 3141 Souss e Sūs a/Sus a ara bs ki /b er berski nase lje CAfrika Tu ni zija 35° 49' S 10° 38' VXXXIV 2G 3142 South amptono v o tok South ampton Islan d/S alliq an gleški /eski ms ki otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 64° 30' S 84° 24' ZII 1D 3143 Sovjets ka zv eza Sovets ki j so juz/S ojuz so vets ki h rus ki zg odovinska up ra vna eno taIEv ro pa/Az ijax 58° 55' S 74° 09' VXLVIII 2I socia lis tičeski h res publik 3144 Sp en cer jev zaliv Sp en cer Gulf an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean x 34° 23' J136° 55' VXXVII 5K 3145 Sp iesso va gora Sp iess Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 54° 43' J 0° 07' VXXV 5G 3146 Sp itsb er gi Sv alb ar d nor veški otoška re lie fna o blika GEv ro pa Nor veška 78° 46' S 17° 31' VIV 1G 157 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 3147 Sp itsb er ška plitv ina Sp itsb er gen Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Baren ts ovo mor je75° 55' S 23° 02' VXIX 1G 3148 Sp odnja Avstri ja Nie der österrei ch ne mš ki up ra vna eno ta IEv ro pa Avstri ja 48° 15' S 15° 46' VXLIII 1B 3149 Sp odnja Gv ine ja Lower Gu inea an gleški nara vna pokra jina IAfrika Nigeri ja/B enin / 6° 17' J12° 32' VXL 4G Togo/G ana 3150 Sp odnja Luž ica Nie der laus itz/D olna Łužyc a ne mš ki / up ra vna eno ta IEv ro pa Nemč ija 51° 44' S 14° 22' VXLIII 1B sp odnjeluž iškosr bs ki 3151 Sp odnja Nor man dijaBasse -N or man die fran coski up ra vna eno ta IEv ro pa Fran cija 48° 56' S 0° 28' ZXLIII 1A 3152 Sp odnja Saška Nie dersa chs en ne mš ki up ra vna eno ta IEv ro pa Nemč ija 52° 47' S 9° 09' VXLIII 1A, 1B 3153 Sp odnja Tu ngus ka Nižnjaja Tu ngus ka rus ki ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 65° 47' S 87° 58' VXX 1I 3154 Sp ora di Sp or ád es grški otoška re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 37° 28' S 26° 19' VXV 2B, 2C 3155 Sp ra tlyjevo o točje Sp ra tly Islan ds/Ná ns hā Qú ndǐ o/Quầ n Đả o an gleški /ki tajs ki / otoška re lie fna o blika IAz ija x 10° 19' S114° 17' VV 3J Trườ ng Sa/K epulu an n g Kalayaan / vie tna ms ki /tagaloški / Kepulauan Sp ra tly malezijs ki 3156 Srbija in Črna gora Srbija i Crna Gora srbs ki zg odovinska up ra vna eno taIEv ro pa Srbija/Č rna gora 43° 10' S 19° 46' VXLVII 2G 3157 Sre brna plitv ina Silv er Bank an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 20° 30' S 69° 45' ZXXVIII 1B 3158 Sre dnja Afrika Cen tra l Afri ca/Afri qu e cen tra le an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAfrika x 1° 23' J29° 35' VXL 4G, 4H 3159 Sre dnja Am erika Cen tra l Am eri ca/Amè ri qu e cen tra le/ an gleški /fran coski / nara vna pokra jina ISeverna Am erika x 17° 49' S 89° 09' ZXXXII 3C, 3D Amè ri ca Cen tra l šp anski 3160 Sre dnja Ev ro pa Middle Eu ro pe/Eu ro pe cen tra le/M itteleuro paan gleški /fran coski / nara vna pokra jina IEv ro pa x 49° 01' S 15° 01' VXXXIV 2G ne mš ki 3161 Sre dnja in dijs koo ceanska Mid-Indian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 10° 00' J80° 00' VXXVI 4I ko tlina 3162 Sre dnja Kor diljera Cor dillera Cen tra l šp anski ko penska re lie fna o blika IJuž na Am erika Per u/B olivija/ 4° 54' S 75° 19' ZII 3D Ekvador /K olumb ija 3163 Sre dnjea fri ška re publika Cen tra fri qu e/Ködö rösês e tî Bê afrîka fran coski /s an gojs ki država IAfrika Sre dnjea fri ška 6° 39' S 20° 06' VXXXIV 3G re publika 3164 Sre dnjea fri ški tek tonski jarek Wes tern Rift Valley an gleški ko penska re lie fna o blika GAfrika Ug an da/Vzh odni 2° 23' J36° 30' VX 4H Kon go/Ru an da/ Bu rundi/T an zani ja/ Zamb ija/M alavi 3165 Sre dnjea meri ški jarek Middle Am eri ca Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 14° 35' S 94° 37' ZXVII 3C, 3D 3166 Sre dnjea tlan ts ki hrbetMid-Atlan tic Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 20° 08' S 45° 42' ZXVIII 2E, 3E 3167 Sre dnjer us ko višavjeSre dner uss ka ja vozvyš ennos t' rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija/U kra jina 52° 23' S 36° 50' VIV 2H 3168 Sre dnjesi birsko višavjeSre dnesi birskoe plosko gor 'e rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 68° 00' S107° 30' VV 1J 3169 Sre dnji Ap enin App ennino cen tra le italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 42° 31' S 13° 01' VXIII 2B 3170 Sre dnji Atlas al-Atlas a l-mutawasi t/Atlas Ana mm as ara bs ki /b er berski ko penska re lie fna o blika IAfrika Maroko 32° 49' S 4° 41' ZIII 2F 3171 Sre dnji in dijs koo ceanski Mid-Indian Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 12° 00' J69° 00' VXXVI 4I hrbet 3172 Sre dnji tihoo ceanski hrbetMid-P acific Sea mounts an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 20° 29' S163° 49' VXXI 3L 3173 Sre dnji Ura l Sre dni j Ura l rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa/Az ijaRus ija 58° 34' S 59° 14' VIV 2H 3174 Sre dnji vzh od Middle Eas t/Ash-sh ar q-l- aws at/ an gleški /ara bs ki /iranski nara vna pokra jina IAz ija Afg anis tan /Iran 33° 03' S 60° 37' VXXXV 2I Khāv ar miyā ne h 3175 Sre dnji zahod Middle Wes t/M idw es t an gleški nara vna pokra jina ISeverna Am erika Zd ruž ene države37° 48' S 88° 02' ZXXXII 2C, 2D Am erike 3176 Sre dozemlje Mediterranean Basin /B assin mèd iterran èen an gleški /fran coski nara vna pokra jina KEv ro pa/Afrika /Az ijax 37° 34' S 16° 55' VXXXIV 2G 158 3177 Sre dozems ki hrbetMediterranean Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je34° 00' S 23° 00' VXIX 2G 3178 Sre dozems ko mor jeMediterranean Sea /M er Mèd iterran èe/ an gleški /fran coski /morski hidroni m KAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je35° 01' S 18° 38' VXIX 2G Mar Mediterr áneo /M ar Mediterr ània / šp anski /ka talonski / Mar Mediterraneo /S re dozemno more / italijanski /h rvaški /s rbs ki / Deti Mes dh e/M eso geios Th alassa / alb anski /g rški /tu rški / Akdeni z/h a-Y am ha-T ik hon /al-B aḥr hebre js ki /ara bs ki / al-Aby aḍ a l-Mutawassi ṭ/Ilel Ag raka l ber berski 3179 Stan leyjevi s lapovi Chutes Boyoma/Stan ley Falls fran coski /an gleški ko penski hidroni m IAfrika Vzh odni Kon go 0° 12' S 25° 31' VXIX 3G 3180 Stano vojs ko goro vjeStano voj hre bet rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 55° 45' S125° 34' VVI 2K 3181 Stano vojs ko višavjeStano voe na gor 'e rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 56° 39' S112° 20' VV 2J 3182 Stara Kas tilija Cas tilla la Vie ja šp anski up ra vna eno ta IEv ro pa Šp ani ja 41° 20' S 4° 07' ZXXXIII 2F 3183 Stara Kas tilija Cas tilla la Vie ja šp anski zg odovinska pokra jina IEv ro pa Šp ani ja 41° 20' S 4° 07' ZXLVI 2F 3184 Stari Os ko l Star yj Os ko l rus ki nase lje IEv ro pa Rus ija 51° 18' S 37° 53' VXXXIV 2H 3185 Stari s vet Old Wor ld/A ncien Mon de an gleški /fran coski nara vna pokra jina IEv ro pa/Az ija/Afrika x 37° 06' S 42° 21' VXXXIV 2H 3186 Stavro pol Stavro pol' rus ki nase lje DEv ro pa Rus ija 45° 03' S 41° 58' VXXXIV 2H 3187 Stavro pols ko višavjeStavro pol's ka ja vozvyš ennos t' rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 44° 58' S 42° 47' VIV 2H 3188 Stepa gladu Betp ak -D ala ka zaški nara vna pokra jina IAz ija Kazahstan 45° 30' S 67° 51' VXXXV 2I 3189 Stepanaker t Xank ƶndi/Stepanaker t azerski /ar menski nase lje CAz ija Az er bajdž an 39° 49' S 46° 45' VXXXIV 2H 3190 Stewar tov o tok Stewar t Islan d/R aki ura an gleški /m aorski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Nova Zelan dija 47° 00' J167° 53' VXII 5L 3191 Stockso va gora Stocks Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 12° 15' J 32° 00' ZXXIV 4E, 4F 3192 Stran dž a Yild iz Dağlari /Stran dž a tu rški /b olg arski ko penska re lie fna o blika CEv ro pa Tu rčija/B olg ari ja41° 56' S 27° 11' VXIII 2C 3193 Strum a Strum a/Strymó nas bolg arski /g rški ko penski hidroni m CEv ro pa Bolg ari ja/G rčija 40° 47' S 23° 51' VXIX 2G 3194 Strums ki zaliv Strym onik ós k ólp os /Kólp os Orfano u grški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 40° 39' S 23° 55' VXXX 1B 3195 Stub ajs ke Alp e Stub aier Alp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja 46° 58' S 11° 10' VXIV 1B 3196 Stu rtova ka mni ta pušč avaStu rt Ston y Deser t an gleški nara vna pokra jina IOc eani ja Avstra lija 28° 46' J140° 55' VXLII 4K 3197 Su akin Sawā kin ara bs ki nase lje CAfrika Sud an 19° 06' S 37° 20' VXXXIV 3H 3198 Subp olarni Ura l Pri poljarn yj Ura l rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa/Az ijaRus ija 65° 03' S 60° 07' VV 1I 3199 Sud an as -Sūdā n ara bs ki država EAfrika Sud an 14° 20' S 29° 14' VXXXIV 3G 3200 Sud an Bilād as -Sūdā n ara bs ki nara vna pokra jina CAfrika x 10° 48' S 18° 05' VXXXIV 3G 3201 Sud eti Sud ety/Sud eten češki /p oljs ki /ne mš ki ko penska re lie fna o blika FEv ro pa Češka /P oljs ka /50° 28' S 16° 22' VIV 2G Nemč ija 3202 Su eški preko p Qan āt a l-Sūw ais ara bs ki ko penski hidroni m IAfrika /Az ijaEg ipt 30° 40' S 32° 20' VXIX 2H, 3H 3203 Su eški zaliv Kh alīj as -Suw ays ara bs ki morski hidroni m IIndijs ki o cean Rd eče mor je 28° 43' S 33° 02' VXIX 3H 3204 Su ez as -Suw ays ara bs ki nase lje CAfrika Eg ipt 29° 58' S 32° 33' VXXXIV 3H 3205 Suh e Bator Sühb aa tar mon gols ki nase lje GAz ija Mon golija 50° 14' S106° 12' VXXXV 2J 3206 Suhum i Sok hum i/Aqw a gruz ijs ki /abh aški nase lje CAz ija Gruz ija 43° 00' S 41° 01' VXXXIV 2H 3207 Sujkina gora Su iko Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 44° 37' S170° 20' VXXI 2L 3208 Sulavezi Sulawesi in done zijs ki otoška re lie fna o blika FAz ija Indone zija 1° 57' J120° 24' VXII 4K 3209 Sulejm ano vo goro vjeSulai man Ran ge an gleški ko penska re lie fna o blika IAz ija Pakis tan /Afg anis tan 30° 24' S 70° 01' VV 2I 3210 Suls ki o toki Kepulauan Sula in done zijs ki otoška re lie fna o blika IAz ija Indone zija 2° 09' J125° 19' VXII 4K 3211 Sulujs ka ko tlina Sulu Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Sulujs ko mor je 7° 38' S120° 17' VXXI 3K 3212 Sulujs ko mor je Sulu Sea an gleški morski hidroni m ITihi o cean Sulujs ko mor je 8° 14' S120° 21' VXXI 3K 3213 Sum atra Sum atera in done zijs ki otoška re lie fna o blika CAz ija Indone zija 0° 34' J101° 54' VXI 4J 3214 Sumbs ki pre liv Selat Sumb a in done zijs ki morski hidroni m IIndijs ki o cean /Savujs ko mor je 9° 07' J119° 57' VXXVII 4K Tihi o cean 3215 Su nds ka celinska policaSu nda Sh elf an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je/5° 00' S107° 00' VXX 3J Javansko mor je 3216 Su nds ki jarek Su nda Tren ch/J ava Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 9° 56' J108° 11' VXXVI 4J 159 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 3217 Su nds ki o toki Kepulauan Su nda/Ilh as da Son da in done zijs ki /m alezijs ki /otoška re lie fna o blika IAz ija Indone zija/M alezija/6° 33' J117° 16' VXI 4J por tug als ki Brune j/Vzh odni Timor 3218 Su nds ki pre liv Selat Su nda in done zijs ki morski hidroni m IIndijs ki o cean /Javansko mor je 5° 52' J105° 55' VXXVI 4J Tihi o cean 3219 Su rina m Su rina me ni zozems ki država CJuž na Am erika Su rina m 4° 01' S 55° 46' ZXXXIII 3E 3220 Sv azi Umbus o weSw atini /Sw azilan d sis vats ki /an gleški država HAfrika Sv azi 26° 36' J31° 31' VXL 4H 3221 Sv er drup ovi o toki Sv er drup Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 79° 13' S 98° 44' ZII 1C 3222 Sv eta gora Ág ion Óros grški up ra vna eno ta IEv ro pa Grčija 40° 16' S 24° 13' VXLIII 2B 3223 Sv eta Helena Sain t Helena an gleški otoška re lie fna o blika IAfrika Zd ruž eno kra ljes tv o15° 58' J 5° 43' ZIX 4F 3224 Sv eta Helena Sain t Helena an gleški up ra vna eno ta IAfrika Zd ruž eno kra ljes tv o15° 58' J 5° 43' ZXXXIX 4F 3225 Sv eta Luc ija Sain t Luc ia an gleški otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Sv eta Luc ija 13° 54' S 60° 58' ZII 3D 3226 Sv eta Luc ija Sain t Luc ia an gleški država ISre dnja Am erika Sv eta Luc ija 13° 54' S 60° 58' ZXXXII 3D 3227 Sv eta Peter in Mihae lSain t-P ierre -et-M iqu elon fran coski up ra vna eno ta ISeverna Am erika Fran cija 46° 48' S 56° 15' ZXXXIII 2E 3228 Sv eti Kri štof Sain t Kitts/S ain t Ch ris toph er an gleški otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Sv eti Kri štof in Nevis 17° 21' S 62° 46' ZII 3D 3229 Sv eti Kri štof in Nevis Sain t Kitts an d Navis /S ain t Ch ris toph er an gleški država ISre dnja Am erika Sv eti Kri štof in Nevis 17° 13' S 62° 37' ZXXXII 3D an d Nevis 3230 Sv eti Mar tin Sain t-M ar tin /S in t Maar ten fran coski /ni zozems ki otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Fran cija/N izozems ka 18° 04' S 63° 03' ZII 3D 3231 Sv eti Tomaž Så o Tomè por tug als ki otoška re lie fna o blika IAfrika Sv eti Tomaž in Prin c0° 14' S 6° 37' VIV 3G 3232 Sv eti Tomaž in Prin cSå o Tomè e Príncipe por tug als ki država IAfrika Sv eti Tomaž in Prin c0° 53' S 7° 02' VXXXIV 3G 3233 Sv eti Vin cen cij Sain t Vin cen t an gleški otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika Sv eti Vin cen cij13° 15' S 61° 12' ZII 3D in Grena dine 3234 Sv eti Vin cen cij in Grena dine Sain t Vin cen t an d th e Grena dines an gleški država ISre dnja Am erika Sv eti Vin cen cij12° 51' S 61° 16' ZXXXII 3D in Grena dine 3235 Sv etokri ški o toki San ta Cruz Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Salomono vi o toki 10° 42' J166° 43' VXII 4L 3236 Sv in ja Saualp e ne mš ki ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Avstri ja 46° 51' S 14° 39' VXIV 1C 3237 Sv obodna država Oran jeOran ge Free State/O ran je-V rystaa t an gleški /afrikanski up ra vna eno ta IAfrika Juž na Afrika 28° 35' J26° 52' VXL 4G 3238 Szcz ecinski zaliv Zalew Szcz ecińs ki /Stettiner Haff poljs ki /ne mš ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 53° 47' S 14° 19' VXXIX 1B 3239 Šaba Sh aba sv ahilijs ki zg odovinska up ra vna eno taFAfrika Vzh odni Kon go 9° 10' J24° 49' VL 4G 3240 Šamp an ja Ch amp agne fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 48° 51' S 4° 29' VXLIII 1A 3241 Šamp an ja Ch amp agne fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 48° 51' S 4° 29' VXLVII 2G 3242 Šan gh aj Shà nghǐ i ki tajs ki nase lje EAz ija Kitajs ka 31° 14' S121° 28' VXXXVI 2K 3243 Šansi Shā nxī Shě ng ki tajs ki up ra vna eno ta EAz ija Kitajs ka 37° 33' S112° 18' VXXXV 2J 3244 Šan tarski o toki Šan tarskie os tro va rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 54° 39' S137° 25' VVI 2K 3245 Šan tu ng Shā ndō ng Shě ng ki tajs ki up ra vna eno ta EAz ija Kitajs ka 36° 03' S118° 08' VXXXV 2J 3246 Šar darinsko zajezitv eno Ch ar dara Suw Omb ori /Sh ar dara Bög eni ka zaški /uzb eški ko penski hidroni m IAz ija Kazahstan / 41° 07' S 68° 08' VXX 2I jezero Uzb ekis tan 3247 Šar dž a Imā ra t as h-Shā ri qa ara bs ki up ra vna eno ta GAz ija Zd ruž eni ara bs ki 25° 11' S 55° 48' VXXXIV 3H emira ti 3248 Šar dž a as h-Shā ri qa ara bs ki nase lje GAz ija Zd ruž eni ara bs ki 25° 21' S 55° 26' VXXXIV 3H emira ti 3249 Šari Ch ari fran coski ko penski hidroni m FAfrika Čad/S re dnjea fri ška 12° 54' S 14° 27' VXIX 3G re publika 3250 Šar m e l Šejk Sh ar m a l-Sh aykh ara bs ki nase lje EAz ija Eg ipt 27° 52' S 34° 19' VXXXIV 3H 3251 Šat e l Ara b Sh aţţ a l 'A ra b/A rvan d Rūd ara bs ki /iranski ko penski hidroni m EAz ija Irak /Iran 29° 56' S 48° 37' VXIX 2H, 3H 3252 Šebeli Webi Sh abee lle/Šäbälle wä nz somals ki /amh arski ko penski hidroni m EAfrika Etio pija/S omalija0° 10' S 42° 46' VXIX 3H 160 3253 Šeld a Sch eld e/Esc aut ni zozems ki /fran coski ko penski hidroni m HEv ro pa Nizozems ka /B elg ija/51° 23' S 4° 09' VXIX 2G Fran cija 3254 Šelif Wadi as h-Sh alif fran coski ko penski hidroni m GAfrika Alž iri ja 36° 02' S 0° 08' VXIX 2G 3255 Šelihovov zaliv zaliv Šelihova rus ki morski hidroni m ITihi o cean Oh ots ko mor je 59° 55' S158° 05' VXXI 1L, 2L 3256 Šensi Shǐ nxī Shě ng ki tajs ki up ra vna eno ta GAz ija Kitajs ka 34° 53' S109° 20' VXXXV 2J 3257 Šen tg otar d Sank t Gotth ar dp ass /P asso del San Gottar done mš ki /italijanski ko penska re lie fna o blika JEv ro pa Šv ica 46° 33' S 8° 34' VXIV 1A 3258 Šen tv id o b Glini Sank t Vei t an der Glan ne mš ki nase lje KEv ro pa Avstri ja 46° 46' S 14° 22' VXLIV 1B 3259 Šibam Sh ibām ara bs ki nase lje EAz ija Jemen 15° 56' S 48° 38' VXXXIV 3H 3260 Šikok u Sh ikok u japonski otoška re lie fna o blika EAz ija Japonska 33° 43' S133° 26' VVI 2K 3261 Šikok ujs ka ko tlina Sh ikok u Basin japonski podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 29° 00' S137° 00' VXXI 3K 3262 Šipč enski pre laz Šipč enski pro hod bolg arski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Bolg ari ja 42° 45' S 25° 19' VXIII 2C 3263 Šira z Shīrāz iranski nase lje EAz ija Iran 29° 37' S 52° 32' VXXXIV 3H 3264 Šir šovov hrbet Sh irs hov Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Berin govo mor je57° 29' S170° 45' VXXI 2L 3265 Šiša Pan gm a Sh is ha Pan gm a/G osain th an / tibetanski /s anskr ts ki /ko penska re lie fna o blika EAz ija Kitajs ka 28° 21' S 85° 47' VV 3I Xīx iàbā ngmǐ Fē ng ki tajs ki 3266 Ško ts ka Sc otlan d/Alb a an gleški /š ko ts ki gels ki up ra vna eno ta HEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o56° 41' S 4° 02' ZXLIII 2F 3267 Ško ts ki hrbet Sc otia Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean /Ško ts ko mor je 53° 07' J 46° 12' ZXXIV 5E Antark tični o cean 3268 Ško ts ko mor je Sc otia Sea an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean /Ško ts ko mor je 56° 49' J 46° 11' ZXXIV 5E Antark tični o cean 3269 Ško ts ko višavje Sc ottis h Highlan ds/A' Ghà idh ea ltachd an gleški /š ko ts ki gels ki zg odovinska pokra jina IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o56° 48' S 5° 00' ZXLVI 2F 3270 Šlezija Śląs k/Slezs ko /Schlesien poljs ki /č eški /ne mš ki nara vna pokra jina HEv ro pa Poljs ka /Č eška /50° 45' S 17° 18' VXLIII 1B Nemč ija 3271 Šlezija Śląs k/Ślů nsk /Slezs ko /S ilesia /Schläs in g/poljs ki /šlezijs ki /č eški /zg odovinska pokra jina HEv ro pa Poljs ka /Č eška /50° 45' S 17° 18' VXLVII 2G Schlesien latinski /ne mš ki šlezijs ki / Nemč ija ne mš ki 3272 Šm idtov o tok os tro v Šm idta rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 81° 07' S 90° 55' VV 1J 3273 Šm ohor Her magor ne mš ki nase lje KEv ro pa Avstri ja 46° 38' S 13° 22' VXLIV 1B 3274 Šot e l Ch er gu i Ch ott Ech Ch er gu i fran coski (iz ara bšč ine )ko penski hidroni m FAfrika Alž iri ja 34° 13' S 0° 26' VXIX 2G 3275 Šot e l Dž eri d Šaṭṭ a l-Ǧ ar īd/Ch ott e l Jeri d ara bs ki /fran coski ko penski hidroni m EAfrika Tu ni zija 33° 43' S 8° 27' VXIX 2G (iz ara bšč ine ) 3276 Šot e l Hodna Ch ott e l Hodna fran coski (iz ara bšč ine )ko penski hidroni m FAfrika Alž iri ja 35° 27' S 4° 46' VXIX 2G 3277 Šot Melh ir Ch ott Melrhir fran coski (iz ara bšč ine )ko penski hidroni m FAfrika Alž iri ja 34° 17' S 6° 21' VXIX 2G 3278 Šot Mero uane Ch ott Mero uane fran coski (iz ara bšč ine )ko penski hidroni m FAfrika Alž iri ja 33° 59' S 6° 03' VXIX 2G 3279 Šots ko višavje Hauts-Platea ux fran coski ko penska re lie fna o blika IAfrika Alž iri ja 33° 49' S 0° 37' VIV 2G 3280 Šp ani ja Esp aña šp anski država HEv ro pa Šp ani ja 40° 02' S 3° 42' ZXXXIII 2F 3281 Šp anska Gv ine ja Gu inea Esp añola šp anski zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Ekvatoria lna Gv ine ja1° 33' S 10° 32' VXLVII 3G 3282 Šp anska Sahara Sáh ara Esp añol/S ahara Esp añol šp anski zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Zahodna Sahara 24° 24' S 13° 44' ZXLVI 3F 3283 Šp ar ta Spá rti grški nase lje HEv ro pa Grčija 37° 04' S 22° 26' VXXXIV 2G 3284 Šp ar ta Spá rti/Sp ar te no vogrški /staro grški zg odovinsko nase lje HEv ro pa Grčija 37° 05' S 22° 25' VLI 2B 3285 Šp ik na d Policami Iôf di Mon tasio /Jôf dal Mon tâs italijanski /fu rlanski ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Italija 46° 26' S 13° 26' VXIV 1C 3286 Šri lanka śrī laṃkā/ilaṅkai sin gals ki /tamils ki država EAz ija Šri lanka 7° 48' S 80° 47' VXXXV 3I 3287 Šrina gar Śrīna gar hin dijs ki nase lje DAz ija Indija 34° 05' S 74° 49' VXXXV 2I 3288 Štajerska Steier mark ne mš ki up ra vna eno ta JEv ro pa Avstri ja 47° 15' S 15° 08' VXLIII 1B 3289 Štefani jino jezero č̣ew bāh ir /Stefanie Lake amh arski /an gleški ko penski hidroni m IAfrika Etio pija/K eni ja 4° 41' S 36° 52' VXIX 3H 3290 Šv abs ka Schw aben ne mš ki up ra vna eno ta HEv ro pa Nemč ija 48° 07' S 9° 52' VXLIII 1A, 1B 3291 Šv abs ka Schw aben ne mš ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Nemč ija 48° 07' S 9° 52' VXLVII 2G 3292 Šv abs ka Ju ra Schwäb is ch e Alb/Schwäb is ch e Ju ra ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 48° 18' S 9° 21' VIV 2G 161 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 3293 Šv abs ko -b avarska plano taSchwäb is ch-B ayeris ch es Alp en vor lan d ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 48° 16' S 10° 57' VIV 2G 3294 Šv eds ka Sv eri ge šv eds ki država HEv ro pa Šv eds ka 63° 36' S 16° 33' VXXXIV 1G 3295 Šv ica Schw ei z/Su isse /Sv izz era /Sv izra ne mš ki /fran coski /država JEv ro pa Šv ica 46° 49' S 8° 15' VXXXIV 2G italijanski /re toro manski 3296 Šv icarska Ju ra Schw ei zer Ju ra /Su isse Ju ra ne mš ki /fran coski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šv ica 47° 14' S 6° 58' VIV 2G 3297 Tablja Pon tebb a/P on tei be italijanski /fu rlanski nase lje KEv ro pa Italija 46° 30' S 13° 18' VXLIV 1B 3298 Tabor har Tabor /J abal a l Tor hebre js ki /ara bs ki ko penska re lie fna o blika GAz ija Iz rae l 32° 41' S 35° 24' VIV 2H 3299 Tabri z Tabrīz/Tƶb ri z/T ewrêz iranski /azerski /kurds ki nase lje DAz ija Iran 38° 05' S 46° 17' VXXXIV 2H 3300 Tadž ikis tan Toéikis ton tadž iški država CAz ija Tadž ikis tan 38° 51' S 71° 15' VXXXV 2I 3301 Taganro ški zaliv Tahanro z'ka zatoka /T aganro gs ki j zalivukra jinski /rus ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Az ovs ko mor je 46° 59' S 38° 26' VXXIX 1C 3302 Tai f aţ-Ţā'if ara bs ki nase lje EAz ija Saud ova Ara bija21° 17' S 40° 25' VXXXIV 3H 3303 Tai z Ta‘izz ara bs ki nase lje CAz ija Jemen 13° 34' S 44° 01' VXXXIV 3H 3304 Tajg et Tayg etos grški ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Grčija 36° 59' S 22° 21' VXIII 2C 3305 Tajm irska ledena policaledolom Tajmy rski j rus ki morski hidroni m IAntark tični o cean x 67° 05' J82° 28' VXXVI 6I 3306 Tajm irski polotok Tajmy r/T ajmy rski j polu os tro v rus ki obalna re lie fna o blika IAz ija Rus ija 75° 19' S104° 53' VV 1J 3307 Tajm irsko a vtono mno Tajmy rski j Dolg ano -N ene cki j rus ki zg odovinska up ra vna eno taIAz ija Rus ija 72° 21' S 95° 33' VXLVIII 1J okro žje Dolg ano v in Nen cevavtono mnyj okr ug 3308 Tajm irsko jezero ozero Tajmy r/T ajmy rskoe o zero rus ki ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 74° 35' S102° 23' VXX 1J 3309 Tajp ej Tá ibě i Shì ki tajs ki nase lje EAz ija Tajv an 25° 02' S121° 31' VXXXVI 3K 3310 Tajs ka Mu an g Th ai /P ra th et Th ai tajs ki država GAz ija Tajs ka 15° 38' S101° 23' VXXXV 3J 3311 Tajs ki zaliv Ao Th ai /T elu k Sia m tajs ki /m alezijs ki morski hidroni m ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je9° 37' S101° 52' VXX 3J 3312 Tajv an Tá iwā n ki tajs ki država EAz ija Tajv an 23° 37' S120° 53' VXXXVI 3K 3313 Tajv anske plitv ine Tai wan Banks an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je22° 51' S118° 27' VXX 3J 3314 Tajv anski pre liv Tá iwā n Hǐ ixiá ki tajs ki morski hidroni m ITihi o cean Juž noki tajs ko mor je/24° 38' S119° 49' VXXI 3K Vzh odnoki tajs ko mor je 3315 Tak la Makan Tǐ kZlāmǐgā n Shāmò/Tä klimakan qumluq i ki tajs ki /ujgu rski nara vna pokra jina CAz ija Kitajs ka 38° 21' S 82° 59' VXXXV 2I 3316 Talin Tallinn es tonski nase lje FEv ro pa Estoni ja 59° 26' S 24° 45' VXXXIV 2G 3317 Taljamen t Taglia men to/T ilimen t italijanski /fu rlanski ko penski hidroni m FEv ro pa Italija 45° 39' S 13° 06' VXXIX 1B, 2B 3318 Tamanrasse t Tamen gh es t/T amanr āss at ber berski /ara bs ki nase lje CAfrika Alž iri ja 22° 47' S 5° 32' VXXXIV 3G 3319 Tamil Nadu Tamiḻ Nāṭu tamils ki up ra vna eno ta CAz ija Indija 10° 57' S 78° 26' VXXXV 3I 3320 Tamiš Timiş/T amiš ro mu nski /s rbs ki ko penski hidroni m CEv ro pa Romu ni ja/S rbija44° 51' S 20° 38' VXXIX 2B 3321 Tan gan jika Tan gan yika an gleški up ra vna eno ta FAfrika Tan zani ja 6° 40' J34° 47' VXL 4H 3322 Tan gan jiško jezero Lake Tan gan yika /L ac Tan gan yika an gleški /fran coski ko penski hidroni m IAfrika Tan zani ja/Bu rundi/6° 35' J29° 42' VXXV 4G, 4H Vzh odni Kon go/ Zamb ija 3323 Tan ger Ṭan ja/T an jah ara bs ki /b er berski nase lje CAfrika Maroko 35° 46' S 5° 48' ZXXXIII 2F 3324 Tanis Djane t/Ṣā n a l-Ḥ aǧar staroe gipč anski /ara bs ki zg odovinsko nase lje CAfrika Eg ipt 30° 59' S 31° 53' VXLVII 2H 3325 Tan zani ja Tan zania an gleški država HAfrika Tan zani ja 5° 22' J34° 36' VXL 4H 3326 Tar Thā r/G rea t Indian Deser t hin dijs ki /an gleški nara vna pokra jina EAz ija Indija/P akis tan 27° 02' S 70° 37' VXXXV 3I 3327 Taran ts ki zaliv Golfo di Taran to italijanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Jonsko mor je 39° 56' S 17° 15' VXXIX 2B 3328 Tari ms ka ko tlina Tǐlǒmù Pè ndì/'T ari m Oym an liqi' ki tajs ki /ujgu rski ko penska re lie fna o blika IAz ija Kitajs ka 39° 10' S 83° 05' VV 2I 3329 Tar tarsko zajezitv eno jezero Buh ayra t a th-Th ar thā r ara bs ki ko penski hidroni m IAz ija Irak 33° 54' S 43° 18' VXIX 2H 3330 Tas mani ja Tas mania an gleški otoška re lie fna o blika HOc eani ja Avstra lija 42° 15' J146° 38' VXII 5K 162 3331 Tas mani ja Tas mania an gleški up ra vna eno ta HOc eani ja Avstra lija 42° 15' J146° 38' VXLII 5K 3332 Tas mano v pre lom Tas man Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean /x 58° 30' J151° 00' VXXVII 5L Indijs ki o cean 3333 Tas mano v zaliv Tas man Bay an gleški morski hidroni m ITihi o cean Tas mano vo mor je40° 57' J173° 20' VXXVII 5L 3334 Tas mano va ko tlina Tas man Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Tas mano vo mor je43° 00' J158° 00' VXXVII 5L 3335 Tas mano vo mor je Tas man Sea an gleški morski hidroni m ITihi o cean Tas mano vo mor je39° 44' J161° 26' VXXVII 5L 3336 Tasos Thás os grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 40° 42' S 24° 39' VXV 1B 3337 Tasos Thás os grški nase lje EEv ro pa Grčija 40° 47' S 24° 43' VXLIV 2C 3338 Tašken t Tos hken t uzb eški nase lje CAz ija Uzb ekis tan 41° 19' S 69° 17' VXXXV 2I 3339 Tatarski pre liv Tatarski j pro liv rus ki morski hidroni m ITihi o cean Japonsko mor je/50° 59' S141° 25' VXXI 2K Oh ots ko mor je 3340 Tatre Tatry slovaški /p oljs ki ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Slovaška /P oljs ka 49° 14' S 19° 57' VIV 2G 3341 Taurus Toros Dağlar ı tu rški ko penska re lie fna o blika GAz ija Tu rčija 36° 43' S 33° 17' VIV 2H 3342 Tazovs ki zaliv Tazovs ka ja gub a rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Karsko mor je 68° 46' S 77° 14' VXX 1I 3343 Tb ilisi T'b ilisi gruz ijs ki nase lje DAz ija Gruz ija 41° 42' S 44° 48' VXXXIV 2H 3344 Tebe Thív a/Thēb ai no vogrški /staro grški nase lje EEv ro pa Grčija 38° 19' S 23° 19' VXXXIV 2G 3345 Tebe Thēb ai /Ṭīb ah/W ase t/Nīt grški /ara bs ki / zg odovinsko nase lje EAfrika Eg ipt 25° 43' S 32° 37' VXLVII 3H staroe gipč anski 3346 Tebe Thēb ai staro grški zg odovinsko nase lje EEv ro pa Grčija 38° 19' S 23° 19' VLI 1B 3347 Tegeja Tegè a grški zg odovinsko nase lje HEv ro pa Grčija 37° 27' S 22° 25' VLI 2B 3348 Teheran Tehrān iranski nase lje CAz ija Iran 35° 42' S 51° 25' VXXXIV 2H 3349 Tehu an tepeška Istm o de Tehu an tepec šp anski obalna re lie fna o blika ISre dnja Am erika Mehika 17° 16' S 94° 37' ZII 3C zemeljs ka o žina 3350 Tehu an tepeški hrbetTehu an tepec Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 12° 36' S 96° 54' ZXVII 3C 3351 Tehu an tepeški zalivGolfo de Tehu an tepec šp anski morski hidroni m ITihi o cean x 15° 47' S 94° 45' ZXVII 3C 3352 Teksas Texas an gleški up ra vna eno ta FSeverna Am erika Zd ruž ene države31° 56' S 99° 41' ZXXXII 2C Am erike 3353 Tels ki Atlas al-Atlas a t-T alli/D i a tlas ud raren ara bs ki /b er berski ko penska re lie fna o blika IAfrika Alž iri ja 35° 53' S 3° 32' VIV 2G 3354 Temišv ar Timişoara ro mu nski nase lje CEv ro pa Romu ni ja 45° 45' S 21° 14' VXLIV 1B 3355 Temz a River Th ames an gleški ko penski hidroni m HEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o51° 30' S 0° 34' VXVIII 2F 3356 Teneri fa Teneri fe šp anski otoška re lie fna o blika HAfrika Šp ani ja 28° 18' S 16° 33' ZIII 3F 3357 Tenos Tínos grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 37° 36' S 25° 09' VXV 2B 3358 Tenos Tínos grški nase lje EEv ro pa Grčija 37° 32' S 25° 10' VXLIV 2C 3359 Teo dozija Teo dos ía/F eo dosi ya/K efe grški /u kra jinski /zg odovinsko nase lje HEv ro pa Ukra jina 45° 01' S 35° 24' VXLVII 2H kri ms ki tatarski 3360 Ter mopile Th er mopílai /Th er mopýles staro grški /no vogrški ko penska re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 38° 48' S 22° 32' VXIII 2C 3361 Tesa lija Th essa lía grški up ra vna eno ta HEv ro pa Grčija 39° 33' S 22° 11' VXLIII 2B 3362 Tesa lija Th essa lía grški nara vna pokra jina HEv ro pa Grčija 39° 50' S 22° 06' VXLIII 2B 3363 Tesa lija Th essa lía grški zg odovinska pokra jina HEv ro pa Grčija 39° 33' S 22° 11' VLI 1B 3364 Tetu an Tiṭwā n/T iṭṭawin ara bs ki /b er berski nase lje EAfrika Maroko 35° 34' S 5° 22' ZXXXIII 2F 3365 Tevtobu rški gozd Teutobu rger Wald ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 52° 09' S 8° 11' VXIII 1B 3366 Th ar pov pre lom Th ar p Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 54° 00' J135° 00' ZXXII 5B 3367 Thu nsko jezero Thu ner See ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Šv ica 46° 41' S 7° 43' VXXIX 1B 3368 Tibera Tevere italijanski ko penski hidroni m JEv ro pa Italija 41° 44' S 12° 14' VXIX 2G 3369 Tiberi ja Tv er ya/Ṭ abari yy ah hebre js ki /ara bs ki nase lje HAz ija Iz rae l 32° 48' S 35° 32' VXLIV 2C 3370 Tibet Xīzà ng/B od ki tajs ki /tibetanski nara vna pokra jina CAz ija Kitajs ka 31° 25' S 88° 20' VXXXV 2I, 2J 3371 Tibet Xīzà ng zìzhìqū/B od- ran g-s kyon g-ljon gs ki tajs ki /tibetanski up ra vna eno ta CAz ija Kitajs ka 31° 25' S 88° 20' VXXXV 2I, 2J 3372 Tibetanska visoka plano tabod sa mth o/Qīngzà ng Gā oyuá n tibetanski /ki tajs ki ko penska re lie fna o blika GAz ija Kitajs ka 33° 54' S 86° 34' VV 2I, 2J 163 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 3373 Tien cin Tiānjīn ki tajs ki nase lje GAz ija Kitajs ka 39° 07' S117° 13' VXXXV 2J 3374 Tigris Dicle Nehri /Dîcle/N ahr Dijlah tu rški /kurds ki /ara bs ki ko penski hidroni m CAz ija Tu rčija/Irak 31° 00' S 47° 26' VXIX 2H 3375 Tihi o cean Pacific Oc ean /Ocè an Pacifiqu e an gleški /fran coski morski hidroni m ITihi o cean x 0° 00' J165° 00' ZXVI 3A, 3B 3376 Tihoo ceanska plošč aPacific Plate an gleški drug o IOc eani ja x 5° 00' S165° 00' ZI 3A 3377 Tihoo ceansko -an tark tični Pacific-A ntar ctic Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean /x 62° 30' J156° 18' ZXXII 6A, 6B hrbet Antark tični o cean 3378 Tiki jeva ko tlina Tiki Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 15° 00' J133° 30' ZXXII 4B 3379 Timansko hri bovje Timanski j kr jaž rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 64° 23' S 50° 52' VIV 1H 3380 Timbu ktu Tomb ouctou fran coski nase lje CAfrika Mali 16° 46' S 3° 00' ZXXXIII 3F 3381 Timorski jarek Timor Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean Timorsko mor je 9° 40' J126° 10' VXXVII 4K 3382 Timorsko mor je Laut Timor /T imor Sea in done zijs ki /an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean Timorsko mor je 11° 20' J127° 41' VXXVII 4K 3383 Tir Şū r/Tý ros /Ty rus/Tz or /Ṣu rr u ara bs ki /g rški /latinski /nase lje HAz ija Libanon 33° 16' S 35° 12' VXLIV 2C hebre js ki /aka ds ki 3384 Tirana Tiran ë/T irana alb anski nase lje CEv ro pa Alb ani ja 41° 20' S 19° 49' VXLIV 2B 3385 Tirenska ko tlina Tirrenian Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Tirensko mor je 40° 09' S 12° 06' VXIX 2G 3386 Tirensko mor je Mar Tirreno /M er Ty rr hè nienne italijanski /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je39° 48' S 12° 05' VXXIX 2B 3387 Tirin t Tírins /T ir yns no vogrški /staro grški zg odovinsko nase lje EEv ro pa Grčija 37° 36' S 22° 48' VLI 2B 3388 Tiro ls ka Tiro l ne mš ki up ra vna eno ta HEv ro pa Avstri ja 47° 14' S 11° 17' VXLIII 1B 3389 Tiro ls ka Tiro l ne mš ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Avstri ja/Italija 46° 58' S 11° 24' VXLVII 2G 3390 Tisa Tys a/T is za/T isa ukra jinski /m adž arski /ko penski hidroni m CEv ro pa Ukra jina /M adž arska /45° 08' S 20° 17' VXIX 2G srbs ki Srbija 3391 Tis drus Thysd rus latinski zg odovinsko nase lje EAfrika Tu ni zija 35° 18' S 10° 42' VXLVII 2G 3392 Tobagovs ka ko tlina Tobago Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 12° 30' S 60° 30' ZXXVIII 2C 3393 Tobruk Ṭub ruq ara bs ki nase lje CAfrika Libija 32° 05' S 23° 58' VXXXIV 2G 3394 Toke lav Toke lau an gleški up ra vna eno ta FOc eani ja Nova Zelan dija 9° 03' J171° 48' ZXXXVII 4A 3395 Toki js ki zaliv Tō kyō-w an japonski morski hidroni m ITihi o cean x 35° 28' S139° 51' VXXI 2K 3396 Tokio Tō kyō japonski nase lje EAz ija Japonska 35° 41' S139° 42' VXXXVI 2K 3397 Tolojs ki zaliv Telu k Tolo in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Ban ds ko mor je 2° 06' J122° 31' VXXVII 4K 3398 Tominski zaliv Telu k Tomini in done zijs ki morski hidroni m ITihi o cean Moluš ko mor je 0° 25' J121° 03' VXXVII 4K 3399 Ton govs ki hrbet Ton ga Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 23° 26' J176° 03' ZXXII 4A 3400 Ton govs ki jarek Ton ga Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 20° 18' J173° 15' ZXXII 4A 3401 Tonkin Bắc Kỳ/Bắc Bộ/D ran g- ngaï vie tna ms ki /ki tajs ki nara vna pokra jina CAz ija Vie tna m 22° 05' S105° 27' VXXXV 3J 3402 Tonkin Bắc Kỳ/Bắc Bộ/D ran g- ngaï vie tna ms ki /ki tajs ki zg odovinska up ra vna eno taCAz ija Vie tna m 22° 05' S105° 27' VXLVIII 3J 3403 Tonkin ški zaliv Vịnh Bắc Bộ/Bě ibù Wā n vie tna ms ki /ki tajs ki morski hidroni m GTihi o cean Juž noki tajs ko mor je20° 11' S108° 11' VXX 3J 3404 Torrenso vo jezero Lake Torrens an gleški ko penski hidroni m HOc eani ja Avstra lija 31° 03' J137° 52' VXXVII 4K, 5K 3405 Torreso v pre liv Torres Strai t an gleški morski hidroni m HTihi o cean Kora lno mor je/ Ara fu rsko mor je 9° 43' J142° 38' VXXVII 4K 3406 Tor unj Tor uń poljs ki nase lje FEv ro pa Poljs ka 53° 01' S 18° 36' VXXXIV 2G 3407 Toskana Tos cana italijanski nara vna pokra jina FEv ro pa Italija 43° 28' S 11° 06' VXLIII 2B 3408 Toskana Tos cana italijanski up ra vna eno ta FEv ro pa Italija 43° 28' S 11° 06' VXLIII 2B 3409 Toskanski Antia penin Antia pp ennino Tos cano italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 43° 08' S 11° 00' VXIII 2B 3410 Toskanski o toki Arcipelago Tos cano italijanski otoška re lie fna o blika IEv ro pa Italija 42° 31' S 10° 25' VXIII 2B 3411 Toskansko -emilijs ki Ap enin App ennino Tos co-Em iliano italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 44° 06' S 10° 51' VXIV 2B 3412 Toyams ki jarek Toyama Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Japonsko mor je37° 54' S137° 52' VXXI 2K 164 3413 Tra jano va vra ta Tra jano vi vra ta bolg arski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Bolg ari ja 42° 47' S 24° 36' VXIII 2C 3414 Traki ja Th ráki /T rak ya/T raki ja grški /tu rški /b olg arski nara vna pokra jina CEv ro pa Grčija/Tu rčija/ 41° 26' S 26° 49' VXLIII 2B Bolg ari ja 3415 Traki ja Th ráki /T rak ya/T raki ja grški zg odovinska up ra vna eno taCEv ro pa Grčija/Tu rčija/ 41° 26' S 26° 49' VXLVII 2G Bolg ari ja 3416 Traki ja Th ráki /T rak ya/T raki ja grški /tu rški /b olg arski zg odovinska pokra jina CEv ro pa Grčija/Tu rčija/ Bolg ari ja 41° 26' S 26° 49' VLI 1B 3417 Traki js ko mor je Th rákiko pèlagos /T rak ya Deni zi grški /tu rški morski hidroni m CAtlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 40° 41' S 25° 22' VXXIX 2C 3418 Transan tark tično goro vjeTransan tar ctic Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika IAntark tika x 84° 22' J168° 03' VXII 6L 3419 Trans himalaja Gā ngdǒsī-N iànqīngtá nggəlā Shā nmà i ki tajs ki ko penska re lie fna o blika GAz ija Kitajs ka 30° 23' S 90° 34' VV 2I, 2J 3420 Transi lv ani ja Transi lv ania ro mu nski nara vna pokra jina HEv ro pa Romu ni ja 46° 39' S 23° 30' VXLIII 1B 3421 Transi lv ani ja Transi lv ania /A rdea l/E rdèly/S ie ben bü rgen ro mu nski /m adž arski /zg odovinska pokra jina HEv ro pa Romu ni ja 46° 39' S 23° 30' VXLVII 2G ne mš ki 3422 Transi lv ani ja Transi lv ania /A rdea l/E rdèly/S ie ben bü rgen ro mu nski /m adž arski /zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Romu ni ja 46° 39' S 23° 30' VXLVII 2G ne mš ki 3423 Transi lv anske Alp e Car paţii Meri diona li ro mu nski ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Romu ni ja 45° 36' S 24° 44' VIV 2G 3424 Trans jor dani ja Trans jor dan an gleški zg odovinska up ra vna eno taHAz ija Jor dani ja 31° 02' S 36° 22' VXLVII 2H 3425 Tra vensko jezero Tra unsee ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Avstri ja 47° 52' S 13° 48' VXXIX 1B 3426 Tra vna Tra un ne mš ki ko penski hidroni m HEv ro pa Avstri ja 48° 16' S 14° 22' VXIX 2G 3427 Tra zimensko jezero Lago Trasi meno italijanski ko penski hidroni m IEv ro pa Italija 43° 08' S 12° 06' VXXIX 2B 3428 Trbiž Tar visio italijanski nase lje KEv ro pa Italija 46° 30' S 13° 35' VXLIV 1B 3429 Tre mits ki o toki Is ole Tre miti/Is ole Dio medee italijanski otoška re lie fna o blika IEv ro pa Italija 42° 08' S 15° 30' VXIII 2B 3430 Trg Feld kir ch en i m Kä rn ten ne mš ki nase lje KEv ro pa Avstri ja 46° 43' S 14° 06' VXLIV 1B 3431 Tri den t Tren to/T rien t italijanski /ne mš ki nase lje JEv ro pa Italija 46° 04' S 11° 07' VXLIV 1B 3432 Trin dads ki hrbet Trin dade Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 20° 41' J 35° 30' ZXXIV 4E 3433 Trini dad in Tobago Trini dad an d Tobago an gleški država ISre dnja Am erika Trini dad in Tobago10° 56' S 60° 55' ZXXXII 3D 3434 Tri polis Ţar ābulus ara bs ki nase lje CAfrika Libija 32° 53' S 13° 11' VXXXIV 2G 3435 Tri polis Tríp oli grški nase lje CEv ro pa Grčija 37° 31' S 22° 22' VXLIV 2B 3436 Tri polis Ţar ābulus ara bs ki nase lje CAz ija Libanon 34° 26' S 35° 51' VXLIV 2C 3437 Tri politani ja Ţar ābulus/Ṭ ra bles ara bs ki /b er berski zg odovinska up ra vna eno taGAfrika Libija 31° 00' S 13° 00' VXLVII 2G 3438 Tro ja Troia /Ilion /T ruv a grški /tu rški zg odovinsko nase lje EAz ija Tu rčija 39° 57' S 26° 14' VXLVII 2G 3439 Tron dh ei ms ki fjor d Tron dh ei msfjor den nor veški morski hidroni m IArk tični o cean Nor veško mor je63° 30' S 10° 27' VXIX 1G 3440 Tržič Mon falc one italijanski nase lje KEv ro pa Italija 45° 49' S 13° 32' VXLIV 1B 3441 Tržiški zaliv Golfo di Pan zano italijanski morski hidroni m KAtlan ts ki o cean Jadransko mor je45° 45' S 13° 35' VXXIX 2B 3442 Tsug ar ujs ki pre liv Tsug ar u- kaik yō japonski morski hidroni m ITihi o cean Japonsko mor je41° 31' S140° 39' VXXI 2K 3443 Tu amotujs ki hrbet Tu amotu Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 16° 31' J144° 42' ZXXII 4B 3444 Tu amotujs ki pre lom Tu amotu Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 12° 30' J127° 00' ZXXII 4B 3445 Tucu ruijs ko zajezitv eno Represa de Tucu ruí por tug als ki ko penski hidroni m IJuž na Am erika Bra zilija 4° 21' J 49° 35' ZXXIV 4E jezero 3446 Tug a Thugg a latinski zg odovinsko nase lje FAfrika Tu ni zija 36° 25' S 9° 13' VXLVII 2G 3447 Tu nis Tū nis ara bs ki nase lje DAfrika Tu ni zija 36° 49' S 10° 10' VXXXIV 2G 3448 Tu ni ški zaliv Kh alīj Tū nis /B ahr a l-Tu nis ara bs ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je37° 00' S 10° 31' VXXIX 2B 3449 Tu ni zija Tū nis ara bs ki država HAfrika Tu ni zija 34° 16' S 9° 15' VXXXIV 2G 3450 Tu ransko ni žavje Tu ran pers ligi/Tu ron Pas ttekis ligi/Tū ran Ojlaty tu rk menski /uzb eški / ko penska re lie fna o blika IAz ija Tu rk menis tan / 42° 53' S 61° 18' VV 2I ka zaški Uzb ekis tan / Kazahstan 3451 Tu rčija Tü rki ye tu rški država HEv ro pa/Az ijaTu rčija 38° 59' S 34° 27' VXXXIV 2H 3452 Tu re Tauern ne mš ki ko penska re lie fna o blika JEv ro pa Avstri ja 47° 01' S 13° 19' VXIII 1B 165 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 3453 Tu rena Touraine fran coski nara vna pokra jina HEv ro pa Fran cija 47° 13' S 0° 37' VXLIII 1A 3454 Tu rena Touraine fran coski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Fran cija 47° 13' S 0° 37' VXLVII 2G 3455 Tu rfan Tələfā n/Tu rpan ki tajs ki /ujgu rski nase lje CAz ija Kitajs ka 42° 57' S 89° 11' VXXXV 2I 3456 Tu rfanska depresi jaTələfá n Pè ndì/Tu rpan Oym an liqi ki tajs ki /ujgu rski ko penska re lie fna o blika IAz ija Kitajs ka 42° 41' S 89° 14' VV 2I 3457 Tu rgaj Tor gh ay ka zaški ko penski hidroni m CAz ija Kazahstan 48° 20' S 63° 07' VXX 2I 3458 Tu rgajs ka plano ta Tor gh ay Üstir ti ka zaški ko penska re lie fna o blika IAz ija Kazahstan 51° 39' S 62° 27' VV 2I 3459 Tu rgajs ka vra ta Tor gh ay Zhylgh as y ka zaški ko penska re lie fna o blika IAz ija Kazahstan 51° 46' S 64° 30' VV 2I 3460 Tu rin Torino italijanski nase lje CEv ro pa Italija 45° 04' S 7° 41' VXXXIV 2G 3461 Tu rin gija Thü rin gen ne mš ki up ra vna eno ta HEv ro pa Nemč ija 50° 53' S 11° 09' VXLIII 1B 3462 Tu rin ška ko tlina Thü rin ger Becken ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 51° 09' S 11° 00' VXIII 1B 3463 Tu rin ški gozd Thü rin ger Wald ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 50° 41' S 10° 49' VXIII 1B 3464 Tu rkansko jezero Lake Tu rkana /Rud olf Hāy k’ an gleški /amh arski ko penski hidroni m IAfrika Keni ja/Etio pija 3° 22' S 36° 07' VXIX 3H 3465 Tu rkes tan Tü rkis tan tu rški zg odovinska pokra jina CAz ija Kitajs ka /K ir gizis tan /44° 07' S 68° 28' VXLVIII 2I Tadž ikis tan / Uzb ekis tan / Kazahstan / Tu rk menis tan 3466 Tu rkes tan Tü rkis tan tu rški zg odovinska up ra vna eno taCAz ija Kitajs ka /K ir gizis tan /44° 07' S 68° 28' VXLVIII 2I Tadž ikis tan / Uzb ekis tan / Kazahstan / Tu rk menis tan 3467 Tu rk menis tan Tü rk menis tan tu rk menski država DAz ija Tu rk menis tan 38° 57' S 59° 14' VXXXIV 2H 3468 Tus kulum Tusculum latinski zg odovinsko nase lje FEv ro pa Italija 41° 48' S 12° 43' VXLVII 2G 3469 Ub an gi Oub an gu i/Ub an gi River fran coski /an gleški ko penski hidroni m CAfrika Vzh odni Kon go/ 0° 30' J17° 42' VXIX 3G Sre dnjea fri ška re publika /Z ahodni Kon go 3470 Ud in cevov pre lom Ud in ts ev Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 55° 25' J145° 47' ZXXII 5B 3471 Udmu rtija Udmu rts ka ja res publika /Udmu rt Res publika rus ki /udmu rts ki up ra vna eno ta GEv ro pa Rus ija 57° 08' S 52° 49' VXXXIV 2H 3472 Ug ari t ʼUg rt/R a's Sh amra ug ari ts ki /ara bs ki zg odovinsko nase lje CAz ija Siri ja 35° 36' S 35° 47' VXLVII 2H 3473 Ukra jina Ukra yina ukra jinski država EEv ro pa Ukra jina 49° 16' S 31° 27' VXXXIV 2G, 2H 3474 Ukra jinski šč it Ukrainian Sh ie ld an gleški drug o IEv ro pa Ukra jina /Rus ija 48° 46' S 32° 10' VIV 2H 3475 Ulan Bator Ulaan baa tar mon gols ki nase lje CAz ija Mon golija 47° 55' S106° 55' VXXXV 2J 3476 Umb ri ja Umb ria italijanski nara vna pokra jina HEv ro pa Italija 42° 58' S 12° 29' VXLIII 2B 3477 Umb ri ja Umb ria italijanski up ra vna eno ta HEv ro pa Italija 42° 58' S 12° 29' VXLIII 2B 3478 Umb ro -m arke ški Ap enin App ennino Umb ro -M ar ch igiano italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Italija 43° 15' S 12° 49' VXIII 2B 3479 Ungavs ki zaliv Ungava Bay/B aie d'U ngava/U ngava kan giqlu kan gleški /fran coski /morski hidroni m IArk tični o cean Huds ono v pre liv59° 39' S 67° 29' ZXVII 1D, 2D eski ms ki 3480 Ur Uri m/U ru/T ell e l-Muq ayy ar sum erski /aka ds ki /zg odovinsko nase lje CAz ija Irak 30° 58' S 46° 06' VXLVII 2H ara bs ki 3481 Ura l Ura ls kie gor y rus ki ko penska re lie fna o blika KEv ro pa/Az ijaRus ija 60° 17' S 59° 09' VIV 1H, 2H 3482 Ura l Ura l/Zh ajyq rus ki /ka zaški ko penski hidroni m CEv ro pa/Az ijaRus ija/K azahstan 46° 50' S 51° 32' VXIX 2H 3483 Ura ls k Ora l ka zaški nase lje CEv ro pa Kazahstan 51° 13' S 51° 22' VXXXIV 2H 3484 Urmija Orum iyeh/U rmu/Wu rmê iranski /azerski /kurds ki nase lje GAz ija Iran 37° 33' S 45° 05' VXXXIV 2H 166 3485 Urmijs ko jezero Dar yāch eh-y e Orum iyeh/U rmiya gölü/ iranski /azerski /kurds ki ko penski hidroni m IAz ija Iran 37° 37' S 45° 29' VXIX 2H Gola Urmiyê 3486 Urnske Alp e Urner Alp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šv ica 46° 39' S 8° 25' VXIV 1A 3487 Urugv aj Río Urugu ay/R io Urugu ai šp anski /p or tug als ki ko penski hidroni m FJuž na Am erika Urugv aj/A rgen tina /33° 59' J 58° 23' ZXXIV 4E, 5E Bra zilija 3488 Urugv aj Urugu ay šp anski država FJuž na Am erika Urugv aj 32° 37' J 55° 57' ZXXXIX 5E 3489 Uruk Unug/U ruk/O rch oē/O rch oi /W ark ā' sum erski /aka ds ki /g rški /zg odovinsko nase lje CAz ija Irak 31° 19' S 45° 38' VXLVII 2H latinski /ara bs ki 3490 Urumč i Wūləmùqí Shì/Ü rümq i ki tajs ki /ujgu rski nase lje EAz ija Kitajs ka 43° 49' S 87° 36' VXXXV 2I 3491 Ustilims ko zajezitv eno jezero Ust'-Ilims koe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 57° 48' S102° 40' VXX 2J 3492 Ust- or dinsko bu rjats ko Ust'-O rdy nski j Bu rjats ki j a vtono mnyj okr ug rus ki up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 53° 16' S104° 12' VXXXV 2J avtono mno okro žje 3493 Usu ri Ussu ri /Wūsūlǒ Jīan g rus ki /ki tajs ki ko penski hidroni m EAz ija Rus ija/K itajs ka 48° 27' S135° 04' VXXI 2K 3494 Utar Pra deš Uttar Pra des h hin dijs ki /u rdujs ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 26° 55' S 80° 23' VXXXV 3I 3495 Utarak han d Uttar ākhan ḍam/Uttar ākhan ḍ sanskr ts ki /h in dijs ki up ra vna eno ta EAz ija Indija 30° 09' S 79° 13' VXXXV 2I 3496 Uzb ekis tan Oʻzb ekis ton uzb eški država CAz ija Uzb ekis tan 42° 07' S 62° 29' VXXXV 2I 3497 Užg oro d Uzhh oro d ukra jinski nase lje CEv ro pa Ukra jina 48° 37' S 22° 18' VXLIV 1B 3498 Už okski pre laz Uzh ots'kyy pere val ukra jinski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Ukra jina 49° 00' S 22° 54' VXIII 1C 3499 Vadi Halfa Wādī Ḥalfā' ara bs ki nase lje EAfrika Sud an 21° 47' S 31° 23' VXXXIV 3H 3500 Vald ajs ko višavje Vald ajs ka ja vozvyš ennos t' rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 56° 39' S 33° 01' VIV 2H 3501 Valdès ov polotok Pen íns ula Valdès šp anski obalna re lie fna o blika IJuž na Am erika Argen tina 42° 31' J 63° 53' ZVIII 5D 3502 Vald ivijs ki pre lom Vald ivia Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 41° 31' J 89° 04' ZXXIII 5C, 5D 3503 Valen cijs ki zaliv Golfo de Valen cia /G olf de ValZ ncia šp anski /ka talonski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je39° 24' S 0° 06' VXXIX 2A 3504 Valeri jina gora Valerie Guy ot an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 41° 28' J164° 14' ZXXII 5A 3505 Valoni ja Wallonie /W alonre ye fran coski /v alonski nara vna pokra jina HEv ro pa Belg ija 50° 18' S 5° 01' VXLIII 1A 3506 Van couv ro v o tok Van couv er Islan d an gleški otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 49° 36' S125° 38' ZI 2B 3507 Vansko jezero Van Gölü/V ana lich/G ola Wan ê tu rški /ar menski /kurds ki ko penski hidroni m IAz ija Tu rčija 38° 36' S 42° 54' VXIX 2H 3508 Var dar Var dar /Ax iós/V ar dá rīs make donski /g rški ko penski hidroni m CEv ro pa Make doni ja/G rčija40° 30' S 22° 43' VXIX 2G 3509 Variski čno gors tv o Her cy nian mountain belt/V aris cides an gleški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija/N emč ija/48° 24' S 8° 14' VXIV 1A, 1B Češka 3510 Var šava Wars zawa poljs ki nase lje FEv ro pa Poljs ka 52° 14' S 21° 01' VXXXIV 2G 3511 Var ta War ta poljs ki ko penski hidroni m FEv ro pa Poljs ka 52° 36' S 14° 37' VXIX 2G 3512 Vatikan Città del Vaticano /Status Civitatis Vaticanae italijanski /latinski država GEv ro pa Vatikan 41° 54' S 12° 27' VXXXIV 2G 3513 Vats ko mor je Wadd en zee /W atten meer /V adehavet ni zozems ki /ne mš ki /morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Severno mor je 53° 47' S 8° 19' VXIX 2G danski 3514 Velika Antark tika Grea ter Antar ctica/E as t Antar ctica an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 81° 12' J82° 25' VXLI 6I, 6J 3515 Velika ara bs ka pušč ava ar -Rubʿ a l-Ḫālī ara bs ki nara vna pokra jina KAz ija Saud ova Ara bija/19° 09' S 47° 57' VXXXIV 3H Jemen /Om an 3516 Velika ar teška ko tlina Grea t Artesian Basin an gleški ko penska re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 25° 29' J143° 03' VXII 4K 3517 Velika Bahams ka plitv ina Grea t Bahama Bank an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 23° 15' S 78° 00' ZXXVIII 1A 3518 Velika Bri tani ja Grea t Bri tain /B rea tainn Mhò r/P ryd ain Fawr an gleški /š ko ts ki gels ki /otoška re lie fna o blika IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o54° 39' S 2° 17' ZIII 2F valižanski 3519 Velika Fatra Vel'ká Fatra slovaški ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Slovaška 48° 54' S 19° 05' VXIII 1C 3520 Velika jezera Grea t Lakes an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države45° 13' S 83° 38' ZXVII 2D Am erike /K ana da 3521 Velika ko tlina Grea t Basin an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države38° 56' S117° 07' ZII 2C Am erike 3522 Velika pešč ena pušč avaGrea t San dy Deser t an gleški nara vna pokra jina IOc eani ja Avstra lija 20° 51' J123° 55' VXLII 4K 3523 Velika Poljs ka Wie lko pols ka poljs ki zg odovinska pokra jina IEv ro pa Poljs ka 51° 45' S 17° 17' VXLVII 2G 3524 Velika puhlična plano taHuá ngtə Gā oyuá n ki tajs ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Kitajs ka 37° 30' S108° 00' VV 2J 167 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 3525 Velika Sir ta Kh alīj Su rt/Sy rtis Major ara bs ki /latinski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je31° 47' S 17° 52' VXIX 2G 3526 Velika s lana pušč avaDas ht- e Kavīr iranski nara vna pokra jina KAz ija Iran 34° 30' S 54° 30' VXXXIV 2H 3527 Velika Somalija Soo maa liweyn somals ki zg odovinska pokra jina IAfrika Somalija/Dž ibuti/6° 40' S 43° 43' VXLVII 3H Etio pija/K eni ja 3528 Velika Vik tori jina pušč avaGrea t Victoria Deser t an gleški nara vna pokra jina IOc eani ja Avstra lija 28° 00' J129° 00' VXLII 4K 3529 Velika Vlaška Mu ntenia /Ţ ara Româ neas că/W allach ia Mayor ro mu nski /m old avs ki /zg odovinska pokra jina GEv ro pa Romu ni ja 44° 51' S 26° 36' VXLVII 2G latinski 3530 Velike no vofu ndlan ds ke Gran d Banks o f Newfoundlan d an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 45° 08' S 51° 09' ZXVIII 2E plitv ine 3531 Velike plan jave Grea t Plains /P rairies an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države44° 58' S103° 49' ZII 2C Am erike /K ana da 3532 Veliki Antili Gran des Antillas /G rea ter Antilles / šp anski /an gleški / otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika x 19° 18' S 74° 06' ZII 3D Gran des Antilles fran coski 3533 Veliki a vstra ls ki zalivGrea t Austra lian Bight an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean x 33° 28' J130° 31' VXXVII 5K 3534 Veliki Belt Store bælt danski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 55° 23' S 10° 58' VXXIX 1B 3535 Veliki Bilms ki er g Gran d Erg de Bilm a fran coski nara vna pokra jina IAfrika Niger 17° 30' S 12° 30' VXXXIV 3G 3536 Veliki Hin gan Dà Xīng'ā n lǒng ki tajs ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Kitajs ka 48° 25' S121° 19' VVI 2K 3537 Veliki Jenise j Bol'š oj Enise j/B i-H em rus ki /tuv inski ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 51° 44' S 94° 27' VXX 2J 3538 Veliki kan jon Gran d Can yon an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države36° 06' S112° 08' ZII 2C Am erike 3539 Veliki Kar u Groo t Karoo /G rea t Karroo afrikanski /an gleški nara vna pokra jina IAfrika Juž na Afrika 32° 33' J22° 33' VXL 5G 3540 Veliki Klek Gro ßglockner ne mš ki ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Avstri ja 47° 04' S 12° 42' VXIV 1C 3541 Veliki kora lni gre ben Grea t Barrier Ree f an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 18° 59' J148° 10' VXII 4K 3542 Veliki Ljahovs ki os tro v Bol'š oj Ljahovs ki j rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 73° 33' S142° 00' VVI 1K 3543 Veliki Niko bar Baõā Niko bā r/T okieon g Lon g hin dijs ki /niko barski otoška re lie fna o blika IAz ija Indija 7° 01' S 93° 49' VV 3J 3544 Veliki preko p Gran d Cana l/A n Ch an áil Mhó r an gleški /irski gels ki ko penski hidroni m IEv ro pa Irska 53° 17' S 7° 24' ZXVIII 2F 3545 Veliki preko p Dà Yù nhè ki tajs ki ko penski hidroni m IAz ija Kitajs ka 31° 56' S119° 40' VXX 2J 3546 Veliki Su nds ki o toki Kepulauan Su nda Besar in done zijs ki otoška re lie fna o blika IAz ija Indone zija/M alezija/4° 30' J112° 44' VXI 4J Brune j 3547 Veliki s veti Bernar d Col du Gran d Sain t Bernar d/ fran coski /italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Šv ica/Italija 45° 52' S 7° 10' VXIV 2A Colle del Gran San Bernar do 3548 Veliki tek tonski jarek Grea t Rift Valley an gleški ko penska re lie fna o blika IAfrika x 8° 33' S 39° 12' VIV 3H 3549 Veliki Ustjug Veliki j Ustjug rus ki nase lje IEv ro pa Rus ija 60° 46' S 46° 19' VXXXIV 1H 3550 Veliki Uz en Bol'š oj Uz en '/Q ara öz en rus ki /ka zaški ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija/K azahstan 48° 56' S 49° 56' VXIX 2H 3551 Veliki vzh odni er g Gran d Erg Orien tal fran coski nara vna pokra jina IAfrika Alž iri ja 30° 00' S 7° 00' VXXXIV 3G 3552 Veliki zahodni er g al-ʿIrq a l-Gh ar bī a l-K abīr/G ran d Erg Occ iden talara bs ki /fran coski nara vna pokra jina IAfrika Alž iri ja 30° 30' S 1° 31' VXXXIV 2G 3553 Veliki zaliv Bahía Gran de šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Argen tinsko mor je50° 59' J 68° 18' ZXXIII 5D 3554 Veliki Zimb abv e Grea t Zimb abw e an gleški zg odovinsko nase lje IAfrika Zimb abv e 20° 16' J30° 56' VL 4H 3555 Veliko Grenko jezero al-Buh ayra h a l-Mu rra a l-Kub ra ara bs ki ko penski hidroni m IAfrika /Az ijaEg ipt 30° 20' S 32° 23' VXIX 2H, 3H 3556 Veliko Madž arsko ni žavjeAlföld/N agy-M agy ar -Alföld madž arski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Madž arska 47° 00' S 21° 16' VXIII 1C, 2C 3557 Veliko medv edje jezero Grea t Bear Lake an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 65° 57' S120° 33' ZXVI 1B 3558 Veliko pešč eno mor jeBaḩr ar -R imāl a l-'Azīm ara bs ki nara vna pokra jina IAfrika Libija/Eg ipt 24° 49' S 20° 25' VXXXIV 3G 3559 Veliko ra zv odno goro vjeGrea t Dividin g Ran ge/E as tern Highlan ds an gleški ko penska re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 25° 45' J148° 17' VXII 4K, 4L, 5K, 5L 3560 Veliko s lano jezero Grea t Salt Lake an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države41° 03' S112° 23' ZXVII 2C Am erike 168 3561 Veliko s už en js ko jezero Grea t Slave Lake an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 61° 31' S114° 12' ZXVII 1C 3562 Veliko Trno vo Veliko Tarno vo bolg arski nase lje EEv ro pa Bolg ari ja 43° 05' S 25° 38' VXLIV 2C 3563 Velikono čni o tok Rapa Nu i/Isla de Pas cu a poline zijs ki /šp anski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Čile 27° 07' J109° 22' ZVIII 4C 3564 Velikono čni pre lom Eas ter Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 26° 32' J103° 37' ZXXIII 4C 3565 Veliko vec Völker mark t ne mš ki nase lje KEv ro pa Avstri ja 46° 40' S 14° 38' VXLIV 1B 3566 Vemin pre lom Vema Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 10° 48' S 41° 34' ZXVIII 3E 3567 Vene zu els ka ko tlina Vene zu elan Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 14° 59' S 68° 00' ZXVII 3D 3568 Vene zu els ki zaliv Golfo de Vene zu ela šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 11° 31' S 71° 03' ZXXVIII 2B 3569 Ver hojansko goro vjeVer hojanski j hre bet rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 67° 35' S128° 08' VVI 1K 3570 Ves tfalija Wes tfalen ne mš ki nara vna pokra jina HEv ro pa Nemč ija 51° 37' S 7° 46' VXLIII 1A 3571 Ves tfalija Wes tfalen ne mš ki zg odovinska pokra jina HEv ro pa Nemč ija 51° 37' S 7° 46' VXLVII 2G 3572 Vezera Weser ne mš ki ko penski hidroni m HEv ro pa Nemč ija 53° 32' S 8° 34' VXIX 2G 3573 Vezersko hri bovje Weser ber glan d ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 52° 01' S 9° 35' VXIII 1B 3574 Vezuv Ves uv io italijanski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Italija 40° 49' S 14° 26' VXIII 2B 3575 Vibor g Vyb or g rus ki nase lje EEv ro pa Rus ija 60° 42' S 28° 46' VXXXIV 1G 3576 Vičegd a Vyč egd a/Ežv a rus ki /ko mijs ki ko penski hidroni m EEv ro pa Rus ija 61° 17' S 46° 37' VXIX 1H 3577 Videm Ud ine /Ud in italijanski /fu rlanski nase lje KEv ro pa Italija 46° 04' S 13° 14' VXLIV 1B 3578 Vien tiane Vian gch an lao ški nase lje CAz ija Laos 17° 58' S102° 37' VXXXV 3J 3579 Vier waldstadts ko jezero Vier waldstätter See ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Šv ica 46° 59' S 8° 28' VXXIX 1B 3580 Vie tna m Việt Nam vie tna ms ki država EAz ija Vie tna m 17° 34' S106° 17' VXXXV 3J 3581 Vikin ška plitv ina Vikin gb anken nor veški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Severno mor je 60° 35' S 2° 34' VXIX 1G, 2G 3582 Vikin ški jarek Vikin g Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean Severno mor je 61° 03' S 1° 51' VXIX 1G, 2G 3583 Vik tori ja Victoria an gleški up ra vna eno ta HOc eani ja Avstra lija 37° 07' J144° 50' VXLII 5K 3584 Vik tori jin Nil Victoria Nile an gleški ko penski hidroni m IAfrika Ug an da 2° 14' S 31° 22' VXIX 3H 3585 Vik tori jin o tok Victoria Islan d/K itline q an gleški /eski ms ki otoška re lie fna o blika ISeverna Am erika Kana da 70° 36' S108° 55' ZII 1C 3586 Vik tori jin pre liv Victoria Strai t an gleški morski hidroni m IArk tični o cean x 69° 09' S100° 48' ZXVII 1C 3587 Vik tori jina dežela Victoria Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 72° 14' J162° 06' VXLII 6L 3588 Vik tori jini s lapovi Victoria Falls an gleški ko penski hidroni m IAfrika Zamb ija/Z imb abv e17° 55' J25° 52' VXXV 4G 3589 Vik tori jino jezero Lake Victoria /V ictoria Ny an za an gleški /sv ahilijs ki ko penski hidroni m IAfrika Keni ja/T an zani ja/1° 00' J32° 56' VXXV 4H Ug an da 3590 Viljujs ko višavje Viljujs koe plato/V iljujs ki j hre bet rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 65° 26' S108° 04' VV 1J 3591 Viljujs ko zajezitv eno jezero Viljujs koe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 62° 46' S111° 18' VXX 1J 3592 Vilki cki jev pre liv pro liv Vil'ki cko go rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Karsko mor je/ 77° 55' S103° 36' VXX 1J Mor je Laptevov 3593 Vilna Vilni us litv anski nase lje HEv ro pa Litv a 54° 41' S 25° 17' VXXXIV 2G 3594 Vimina l Vimina le/V imina lis italijanski /latinski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Italija 41° 54' S 12° 30' VXIII 2B 3595 Vin cenne ški zaliv Vin cennes Bay an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean x 66° 07' J109° 06' VXXVI 6J 3596 Vini ca Vinn ytsy a ukra jinski nase lje EEv ro pa Ukra jina 49° 14' S 28° 30' VXXXIV 2G 3597 Vinsono v masi v Vinson Massi f an gleški ko penska re lie fna o blika IAntark tika x 78° 32' J 85° 36' ZVIII 6D 3598 Vir gini ja Vir ginia an gleški up ra vna eno ta HSeverna Am erika Zd ruž ene države37° 25' S 78° 40' ZXXXII 2D Am erike 3599 Visa jansko mor je Visa yan Sea an gleški morski hidroni m ITihi o cean x 11° 31' S123° 40' VXXI 3K 3600 Vise ls ki zaliv Zalew Wiślan y/V is linski j zaliv/ poljs ki /rus ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Balts ko mor je 54° 28' S 19° 46' VXXIX 1B Kalinin gra ds ki j zaliv 3601 Vis la Wis ła poljs ki ko penski hidroni m FEv ro pa Poljs ka 54° 22' S 18° 57' VXIX 2G 3602 Visoka Himalaja Grea t Himalayas /G rea ter Himalaya/ an gleški ko penska re lie fna o blika IAz ija Pakis tan /Indija/28° 12' S 85° 49' VV 2I, 2J, 3I, 3J Grea t Himalayan Ran ge Kitajs ka /N epal/Butan 3603 Visoke Tatre Vys ok è Tatry/Wys oki Tatry slovaški /p oljs ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Slovaška /P oljs ka 49° 10' S 20° 08' VXIII 1C 3604 Visoke Tu re Hohe Tauern ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja 47° 07' S 12° 40' VXIV 1B 169 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 3605 Visoki Atlas al-Atlas a l- ka bir ara bs ki ko penska re lie fna o blika IAfrika Maroko 31° 04' S 7° 55' ZIII 2F 3606 Visoki Kar u Hoë Karoo /Upp er Karroo afrikanski /an gleški nara vna pokra jina IAfrika Juž na Afrika 30° 26' J20° 35' VXL 4G, 5G 3607 Visoki Kavka z Bol'š oj Kavka z/D idi Kawkasioni / rus ki /g ruz ijs ki /azerski ko penska re lie fna o blika KEv ro pa/Az ijaRus ija/G ruz ija/ 42° 42' S 44° 31' VIV 2H Böyü k Qafq az Dağlar ı Az er bajdž an 3608 višavje Biè Plana lto do Biè/Plana lto Cen tra l de Angolapor tug als ki ko penska re lie fna o blika AAfrika Angola 13° 04' J18° 48' VX 4G 3609 višavje Ch ota Nagpu rCh ota Nagpu r Platea u an gleški ko penska re lie fna o blika AAz ija Indija 23° 20' S 84° 16' VV 3I 3610 Višegra d Vyš ehra d češki nase lje FEv ro pa Češka 50° 04' S 14° 25' VXLIV 1B 3611 Vitebs k Vicie bs k belor us ki nase lje CEv ro pa Belor us ija 55° 11' S 30° 11' VXXXIV 2H 3612 Vitjazov jarek Vity az Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 8° 58' J164° 20' VXXVII 4L 3613 Vitjazov pre lom Vity az Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 5° 27' J68° 38' VXXVI 4I 3614 Vitjazova gora Vity az Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 13° 27' S173° 25' ZXVI 3A 3615 Vlaška Țara Româ neas că/V alahia ro mu nski nara vna pokra jina JEv ro pa Romu ni ja 44° 24' S 25° 10' VXLIII 2B 3616 Vlaška Țara Româ neas că/V alahia ro mu nski zg odovinska up ra vna eno taJEv ro pa Romu ni ja 44° 24' S 25° 10' VXLVII 2G 3617 Vlaško ni žavje Câmp ia Româ nă ro mu nski ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Romu ni ja 44° 22' S 25° 21' VIV 2G 3618 Vlora Vlor ë/Vlora alb anski nase lje CEv ro pa Alb ani ja 40° 28' S 19° 29' VXLIV 2B 3619 Vogezi Vos ges fran coski ko penska re lie fna o blika HEv ro pa Fran cija 48° 05' S 7° 03' VIV 2G 3620 Vojejko vova ledena policaVoyeyko v Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean D'U rvillovo mor je65° 59' J125° 16' VXXVII 6K 3621 Volg ina delta Del'ta Volg i rus ki obalna re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 46° 17' S 48° 31' VIV 2H 3622 Volg ogra js ko zajezitv eno Volg ogra ds koe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 50° 21' S 45° 52' VXIX 2H jezero 3623 Volini ja Voly n' ukra jinski nara vna pokra jina HEv ro pa Ukra jina 51° 13' S 25° 40' VXLIII 1B 3624 Volini ja Voly n' ukra jinski zg odovinska pokra jina HEv ro pa Ukra jina 51° 13' S 25° 40' VXLVII 2G 3625 Volšp erk Wolfsb er g ne mš ki nase lje FEv ro pa Avstri ja 46° 50' S 14° 51' VXLIV 1B 3626 Volts ko zajezitv eno jezero Lake Volta an gleški ko penski hidroni m IAfrika Gana 7° 38' S 0° 02' VXVIII 3F 3627 Voronino va globel Voronin Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean x 80° 13' S 86° 45' VXX 1I 3628 Votkinsko zajezitv eno jezero Votkinskoe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija 57° 02' S 54° 29' VXIX 2H 3629 Vran glov o tok os tro v Vran gelja rus ki otoška re lie fna o blika IAz ija Rus ija 71° 13' S179° 21' ZI 1A 3630 Vrh Ism ai la Somoni jaQullai Ism oi li Somon ī/P ik u Kommu ni zm tadž iški ko penska re lie fna o blika IAz ija Tadž ikis tan 38° 57' S 72° 01' VV 2I 3631 Vrh Kar la Marksa Qullai K. Marks tadž iški ko penska re lie fna o blika IAz ija Tadž ikis tan 37° 10' S 72° 29' VV 2I 3632 Vrh neo dv isnos ti Qullai Istiqlol/Qullai Inki lob tadž iški ko penska re lie fna o blika IAz ija Tadž ikis tan 38° 31' S 72° 22' VV 2I 3633 Vrh zm age Jen gis h Ch ok usu/Tuōmù'ě r Fē ng/Tömü r kir giški /ki tajs ki /ujgu rski ko penska re lie fna o blika IAz ija Kir gizis tan /K itajs ka 42° 02' S 80° 07' VV 2I 3634 Vro clav Wro cław poljs ki nase lje FEv ro pa Poljs ka 51° 06' S 17° 02' VXXXIV 2G 3635 Vulc i Velch/V elx etrušč anski zg odovinsko nase lje CEv ro pa Italija 42° 25' S 11° 38' VXLVII 2G 3636 Vulkanska Kor diljera Cor dillera Volcá ni ca/Eje Volcá ni co Trans versa lšp anski ko penska re lie fna o blika ISre dnja Am erika Mehika 18° 54' S101° 25' ZII 3C 3637 Vulkanski o toki Kazan -R ettō japonski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Japonska 24° 51' S141° 18' VVI 3K 3638 Vzh odna Afrika Eas t Afri ca/Afri qu e de l'Est an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAfrika x 3° 58' S 41° 54' VXXXIV 3H 3639 Vzh odna Az ija Eas t As ia /As ie de l'Est an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAz ija x 39° 55' S124° 13' VXXXVI 2K 3640 Vzh odna Ev ro pa Eas tern Eu ro pe/Eu ro pe de l'Est an gleški /fran coski nara vna pokra jina IEv ro pa x 52° 07' S 31° 47' VXXXIV 2H 3641 Vzh odna Fri zija Ostfries lan d ne mš ki nara vna pokra jina IEv ro pa Nemč ija 53° 22' S 7° 44' VXLIII 1A 3642 Vzh odna Gren lan dijaØstg rønlan d/Tu nu danski /eski ms ki up ra vna eno ta ISeverna Am erika Gren lan dija 70° 00' S 35° 00' ZXXXIII 1E 3643 Vzh odna Indija Eas t Indies an gleški zg odovinska pokra jina IAz ija x 4° 23' S111° 27' VXLVIII 3J 3644 Vzh odna Kor diljera Cor dillera Orien tal šp anski ko penska re lie fna o blika IJuž na Am erika Kolumb ija/P er u/ 4° 52' S 73° 18' ZII 3D Bolivija 3645 Vzh odna Prus ija Ostp re uß en ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taIEv ro pa Poljs ka /L itv a/Rus ija54° 10' S 21° 06' VXLVII 2G 3646 Vzh odna ri viera Riviera di Levan te italijanski obalna re lie fna o blika IEv ro pa Italija 44° 10' S 9° 36' VXIII 2B 170 3647 Vzh odna Sibiri ja Vos točnyj Sibir ' rus ki nara vna pokra jina IAz ija Rus ija 61° 30' S145° 00' VXXXVI 1K, 1L 3648 Vzh odna Sierra Madre Sierra Madre Orien tal šp anski ko penska re lie fna o blika ISre dnja Am erika Mehika 24° 18' S100° 59' ZII 3C 3649 Vzh odna Šeld a Oos ters ch eld e ni zozems ki ko penski hidroni m IEv ro pa Nizozems ka 51° 31' S 4° 03' VXXIX 1A 3650 Vzh odna Tiro ls ka Osttiro l ne mš ki up ra vna eno ta IEv ro pa Avstri ja 46° 55' S 12° 32' VXLIII 1B 3651 Vzh odne Alp e Ostalp en /Alp i Orien tali ne mš ki /italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja/N emč ija/47° 04' S 12° 35' VIV 2G Italija/Sloveni ja 3652 Vzh odni Ber lin Ost-B er lin ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taIEv ro pa Nemč ija 52° 31' S 13° 31' VXLVII 2G 3653 Vzh odni Falklan d Eas t Falklan d/Isla Soledad an gleški /šp anski otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o51° 47' J 58° 45' ZIX 5E 3654 Vzh odni Fri zijs ki o toki Ostfriesis ch e Inse ln ne mš ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija 53° 44' S 7° 21' VXIII 1B 3655 Vzh odni Gati Toor pu Kan um alu/P oor va gh atta/K izh akk utteluš ki /kana ds ki /tamils ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Indija 13° 09' S 78° 32' VV 3I Todar chh i Malai gal 3656 Vzh odni Kon go Con go/Rèpubliqu e dèm ocra tiqu e du Con gofran coski država IAfrika Vzh odni Kon go 3° 15' J23° 27' VXL 4G 3657 Vzh odni Novodežels ki jarek Eas t Novaya Zemly a Tro ugh an gleški podm orska re lie fna o blika IArk tični o cean Karsko mor je 73° 37' S 59° 28' VXX 1I 3658 Vzh odni Pakis tan Pu rbo Pakis tan /M as hri qī Pā kis tā n/ ben gals ki /u rdujs ki /zg odovinska up ra vna eno taIAz ija Ban gladeš 23° 54' S 90° 21' VXLVIII 3I, 3J Eas t Pakis tan an gleški 3659 Vzh odni Sajan Vos točnyj Sajan rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 53° 59' S 97° 02' VV 2J 3660 Vzh odni tihoo ceanski hrbetEas t Pacific Rise an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 30° 45' J111° 53' ZXXIII 4C, 5C 3661 Vzh odni Timor Timor -L es te/T imor Lorosa 'e por tug als ki /tetums ki država IAz ija Vzh odni Timor 8° 48' J126° 03' VXLII 4K 3662 Vzh odni Tu rkes tan Sh er qiy Tü rkis tan ujgu rski nara vna pokra jina IAz ija Kitajs ka 38° 39' S 81° 50' VXXXV 2I 3663 Vzh odni Tu rkes tan Sh er qiy Tü rkis tan /Qu ri gh ar ujgu rski zg odovinska up ra vna eno taIAz ija Kitajs ka 38° 39' S 81° 50' VXLVIII 2I 3664 Vzh odno ri ms ko cesars tv oBasi leía Rhōm aíō n/Imp eri um Roman um grški /latinski zg odovinska up ra vna eno taIEv ro pa/Az ijaTu rčija/G rčija 41° 09' S 28° 37' VXLVII 2G Orien tale 3665 Vzh odnoa fri ški tek tonski Eas tern Rift Valley/E as t Afri can Rift an gleški ko penska re lie fna o blika IAfrika Tan zani ja/K eni ja/1° 21' S 35° 45' VX 4H jarek Etio pija 3666 Vzh odnokaro linska ko tlina Eas tern Caro line Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 4° 00' S146° 45' VXXI 3K 3667 Vzh odnoki tajs ko mor jeZhō ngguó Dō ng Hǐ i/H igas hi-Sh ina -K ai / ki tajs ki /japonski /morski hidroni m ITihi o cean Vzh odnoki tajs ko 29° 14' S125° 22' VXXI 2K, 3K Don gju nggu k-h ae kore js ki mor je 3668 Vzh odnokore js ki zalivTon gjos ŏn Man kore js ki morski hidroni m ITihi o cean Japonsko mor je39° 22' S128° 08' VXXI 2K 3669 Vzh odno mari janska ko tlina Eas t Mariana Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 11° 52' S152° 29' VXXI 3L 3670 Vzh odnosi birsko mor jeVos točno -S ibirskoe more rus ki morski hidroni m IArk tični o cean Vzh odnosi birsko 73° 54' S167° 36' VXXI 1L mor je 3671 Vzh odno ško ts ka ko tlina Eas t Sc otia Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean /Ško ts ko mor je 57° 58' J 33° 53' ZXXIV 5E Antark tični o cean 3672 Wakeo v o tok Wake Islan d/W ake Atoll an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Zd ruž ene države19° 18' S166° 38' VVI 3L Am erike 3673 Wakeo v o tok Wake Islan d an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Zd ruž ene države19° 18' S166° 38' VXXXVI 3L Am erike 3674 Walg reeno va o balaWalg reen Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 75° 02' J104° 12' ZXXXVIII 6C 3675 Wallis in Futu na Wallis -et-Futu na fran coski up ra vna eno ta IOc eani ja Fran cija 13° 46' J177° 09' ZXXXVII 4A 3676 Walliso v o tok Île Wallis /Uv ea fran coski /v ališki otoška re lie fna o blika IOc eani ja Fran cija 13° 18' J176° 12' ZVII 4A 3677 Walv iški hrbet Walv is Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 27° 43' J 3° 32' VXXV 4G 3678 Wan delovo mor je Wan del Sea /W an del Hav an gleški /d anski morski hidroni m IArk tični o cean x 83° 10' S 10° 17' ZXVIII 1F 3679 Was hin gton Was hin gton , D.C. an gleški nase lje GSeverna Am erika Zd ruž ene države38° 54' S 77° 02' ZXXXII 2D Am erike 3680 Was hin gtono va deželaWas hin gton Lan d danski nara vna pokra jina ISeverna Am erika Gren lan dija 80° 27' S 63° 19' ZXXXII 1D 3681 Weddllovo mor je Wedd ell Sea an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Weddllovo mor je70° 50' J 43° 11' ZXXIV 6E 3682 Welker jeva gora Welker Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 55° 07' S140° 20' ZXVI 2B 3683 Wellan ds ki preko p Wellan d Cana l an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 43° 01' S 79° 13' ZXVII 2D 3684 Welles leyjevo o točjeWelles ley Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 16° 51' J139° 28' VXII 4K 171 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 3685 Wellin gtono v o tok Isla Wellin gton šp anski otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Čile 49° 22' J 74° 33' ZVIII 5D 3686 Wh ar tonska ko tlina Wh ar ton Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 21° 02' J100° 03' VXXVI 4J 3687 Wh itm oreo vo goro vjeWh itm ore Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika IAntark tika x 82° 35' J104° 31' ZVIII 6C 3688 Wilcz eko va dežela Zemlja Vil'č eka rus ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 80° 36' S 60° 42' VV 1I 3689 Wilkeso v pre lom Wilkes Fra ctu re Zone an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 8° 54' J109° 49' ZXXIII 4C 3690 Wilkeso va dežela Wilkes Lan d an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 71° 00' J115° 00' VXLI 6J 3691 Wilkinso va o bala Wilkins Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 69° 23' J 63° 25' ZXXXVIII 6D 3692 Wilkinso va o žina Wilkins Sound an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean Bellin gsh aus no vo70° 14' J 73° 13' ZXXIII 6D mor je 3693 Willia ms ono v ledenik Willia ms on Glacier an gleški ko penski hidroni m IAntark tika x 66° 50' J116° 21' VXXVI 6J 3694 Wilsh awov hrbet Wilsh aw Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IIndijs ki o cean x 17° 30' J56° 30' VXXV 4H 3695 Win dhu k Win dh oek an gleški /afrikanski nase lje CAfrika Namibija 22° 34' J17° 05' VXL 4G 3696 Winni peško jezero Lake Winni peg an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Kana da 52° 45' S 98° 01' ZXVII 2C 3697 Wran glovo goro vje Wran gell Mountains an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države61° 47' S143° 14' ZI 1B Am erike 3698 Wü rttemb er ška Wü rttemb er g ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taHEv ro pa Nemč ija 48° 47' S 9° 17' VXLVII 2G 3699 Wüstova gora Wüst Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 33° 52' J 3° 39' ZXXIV 5F 3700 Wyv ille Th oms ono v hrbetWyv ille Th oms on Ridg e an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 60° 06' S 7° 28' ZXVIII 1F, 2F 3701 Yaps ki o toki Yap Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika IOc eani ja Mikrone zija 9° 32' S138° 07' VVI 3K 3702 Yellowstonsko jezero Yellowstone Lake an gleški ko penski hidroni m ISeverna Am erika Zd ruž ene države44° 27' S110° 22' ZXVII 2C Am erike 3703 Yorko v r t Cape York an gleški obalna re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 10° 41' J142° 32' VXII 4K 3704 Yorko vor ts ki polotok Cape York Penins ula an gleški obalna re lie fna o blika IOc eani ja Avstra lija 13° 00' J142° 34' VXII 4K 3705 Zabajka lje Zabajka l'e/D auri ja rus ki nara vna pokra jina EAz ija Rus ija 53° 42' S116° 01' VXXXV 2J 3706 Zadnja Indija Hin terin dien ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taIAz ija Vie tna m/L aos / 14° 41' S107° 32' VXLVIII 3J Kamb odž a 3707 Zadnji Ren Hin terr hein ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Šv ica 46° 49' S 9° 24' VXXIX 1B 3708 Zagros Res chte-Kuhh a-y e Zāg ros iranski ko penska re lie fna o blika GAz ija Iran 32° 22' S 50° 05' VIV 2H 3709 Zahodna Afrika Wes t Afri ca/Afri qu e de l'Ou es t an gleški /fran coski nara vna pokra jina IAfrika x 13° 12' S 0° 59' VXXXIII 3F 3710 Zahodna Avstra lija Wes tern Austra lia an gleški up ra vna eno ta IOc eani ja Avstra lija 24° 29' J122° 26' VXLII 4K 3711 Zahodna Ben galija Paśc imb aṅg a an gleški up ra vna eno ta IAz ija Indija 23° 01' S 87° 28' VXXXV 3I 3712 Zahodna Dv ina Zapadna ja Dv ina /Z ach odnjaja Dzv ina /D aug avarus ki /b elor us ki /latv ijs ki ko penski hidroni m IEv ro pa Rus ija/B elor us ija/57° 04' S 24° 02' VXIX 2G Latv ija 3713 Zahodna Ev ro pa Wes tern Eu ro pe/Eu ro pe de l'Ou es t an gleški /fran coski nara vna pokra jina IEv ro pa x 51° 05' S 2° 33' VXXXIV 2G 3714 Zahodna Fri zija Wes t-F ries lan d ni zozems ki nara vna pokra jina IEv ro pa Nizozems ka 52° 41' S 5° 04' VXLIII 1A 3715 Zahodna Grčija Dytiki Ellád a grški up ra vna eno ta IEv ro pa Grčija 38° 44' S 21° 22' VXLIII 2B 3716 Zahodna Gren lan dijaVes tg rønlan d/K itaa danski /eski ms ki up ra vna eno ta ISeverna Am erika Gren lan dija 70° 00' S 47° 30' ZXXXIII 1E 3717 Zahodna Kor diljera Cor dillera Occ iden tal šp anski ko penska re lie fna o blika IJuž na Am erika Kolumb ija/E kvador /3° 44' S 76° 39' ZII 3D Per u/B olivija/Č ile 3718 Zahodna ledena policaWes t Ic e Sh elf an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean x 66° 27' J86° 27' VXXVI 6I 3719 Zahodna Mora va Zapadna Mora va srbs ki ko penski hidroni m IEv ro pa Srbija 43° 42' S 21° 24' VXIX 2G 3720 Zahodna Papu a Papu a Bara t/Irian Jaya Bara t in done zijs ki up ra vna eno ta IOc eani ja Indone zija 3° 50' J137° 39' VXLII 4K 3721 Zahodna ri viera Riviera di Ponen te italijanski obalna re lie fna o blika IEv ro pa Italija 44° 00' S 8° 10' VXIII 2B 3722 Zahodna Sahara Aṣ-Ṣ aḥrā’ a l-Gh ar bīy ah/T ane ẓõuft Tutri mt/ ara bs ki /b er berski /država IAfrika Zahodna Sahara 24° 24' S 13° 44' ZXXXIII 3F Sahara Occ iden tal šp anski 172 3723 Zahodna Sibiri ja Zapadnyj Sibir ' rus ki nara vna pokra jina IAz ija Rus ija 61° 16' S 74° 26' VXXXV 1I 3724 Zahodna Sierra Madre Sierra Madre Occ iden tal šp anski ko penska re lie fna o blika ISre dnja Am erika Mehika 24° 26' S105° 34' ZII 3C 3725 Zahodna Šeld a Wes ters ch eld e ni zozems ki ko penski hidroni m IEv ro pa Nizozems ka 51° 23' S 3° 44' VXXIX 1A 3726 Zahodna Vir gini ja Wes t Vir ginia an gleški up ra vna eno ta ISeverna Am erika Zd ruž ene države38° 35' S 80° 39' ZXXXII 2D Am erike 3727 Zahodne Alp e Alp es Occ iden tales /Alp i Oc iden tali/W es t Alp en fran coski /italijanski / ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Fran cija/Italija/Šv ica45° 54' S 7° 15' VIV 2G ne mš ki 3728 Zahodni Ber lin Wes t Ber lin ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taIEv ro pa Nemč ija 52° 31' S 13° 18' VXLVII 2G 3729 Zahodni bre g aḍ-Ḍ iffä l-Ġ ar bīyä/H aGadah HaMa'ara vit ara bs ki /h ebre js ki nara vna pokra jina IAz ija Iz rae l 31° 59' S 35° 17' VXLIII 2C 3730 Zahodni Bug Zak hidnyy Buh/Z ak hodni Buh/Bug ukra jinski /b elor us ki / ko penski hidroni m IEv ro pa Ukra jina /B elor us ija/52° 30' S 21° 05' VXIX 2G poljs ki Poljs ka 3731 Zahodni Falklan d Wes t Falklan d/Isla Gran Malv ina an gleški /šp anski otoška re lie fna o blika IJuž na Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o51° 45' J 59° 56' ZVIII 5D 3732 Zahodni fjor d Ves tfjor den nor veški morski hidroni m IArk tični o cean Nor veško mor je68° 02' S 14° 43' VXIX 1G 3733 Zahodni Fri zijs ki o toki Neder lan ds e Wadd enei lan den /W es t Friese ni zozems ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Nizozems ka 53° 28' S 5° 35' VXIII 1B Eilan den 3734 Zahodni Gati Pas hch im Ghāt/S ahjád ri ne bo/ hin dijs ki /m ara tijs ki / ko penska re lie fna o blika IAz ija Indija 15° 53' S 74° 29' VV 3I Pas hch imagh attam ne bo/Mè rk ut malajalams ki /tamils ki totar chch i malaj 3735 Zahodni Kar pati Záp adní Kar paty/Záp adnè Kar paty/Záp adníčeški /slovaški /p oljs ki /ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Češka /Slovaška /49° 32' S 20° 06' VXIII 1C Kar paty/Nyug ati Ká rpátok /C ar pații de Ves tmadž arski /ro mu nski Poljs ka /M adž arska / Romu ni ja 3736 Zahodni Kon go Con go/Rèpubliqu e du Con go fran coski država IAfrika Zahodni Kon go 0° 48' J15° 42' VL 4G 3737 Zahodni Pakis tan Wes tern Pakis tan an gleški zg odovinska up ra vna eno taIAz ija Pakis tan 29° 08' S 69° 28' VXLVIII 2I, 3I 3738 Zahodni Sajan Zapadnyj Sajan rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 52° 33' S 92° 59' VV 2J 3739 Zahodni Tu rkes tan Wes tern Tu rkes tan an gleški nara vna pokra jina IAz ija Kir gizis tan / 41° 12' S 61° 44' VXXXV 2I Tadž ikis tan / Kazahstan / Uzb ekis tan / Tu rk menis tan 3740 Zahodnoe vro ps ka ko tlina Wes t Eu ro pean Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 47° 00' S 15° 00' ZXVIII 2F 3741 Zahodnokare ls ko višavjeZapadno -K are ls ka ja vozvyš ennos t' rus ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Rus ija 63° 38' S 31° 34' VIV 1H 3742 Zahodnokaro linska ko tlina Wes t Caro line Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 3° 59' S137° 57' VXXI 3K 3743 Zahodno mari janska ko tlina Wes t Mariana Basin an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean Filipinsko mor je15° 00' S137° 00' VXXI 3K 3744 Zahodno melane zijs ki jarek Wes t Melanesian Tren ch an gleški podm orska re lie fna o blika ITihi o cean x 0° 52' J150° 00' VXXVII 4K, 4L 3745 Zahodnosi birska plošč aWes t Siberian Plate an gleški drug o IAz ija Rus ija 66° 00' S105° 00' VV 1J 3746 Zahodnosi birsko ni žavjeZapadno -S ibirska ja ra vnina rus ki ko penska re lie fna o blika IAz ija Rus ija 62° 00' S 73° 00' VV 1I 3747 Zahodno ško ts ka ko tlina Wes t Sc otia Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean /Ško ts ko mor je 57° 37' J 53° 06' ZXXIV 5E Antark tični o cean 3748 zajezitv eno jezero Cahora Albufeira de Cahora Bassa por tug als ki ko penski hidroni m AAfrika Mozamb ik 15° 41' J31° 53' VXXV 4H Bassa 3749 zajezitv eno jezero Itai pú Barra gem de Itai pu/R epresa de Itai pú por tug als ki /šp anski ko penski hidroni m AJuž na Am erika Bra zilija/P ara gv aj25° 00' J 54° 27' ZXXIV 4E 3750 zajezitv eno jezero Kari baLake Kari ba an gleški ko penski hidroni m AAfrika Zamb ija/Z imb abv e16° 57' J27° 55' VXXV 4G 3751 Zajs ansko jezero Zajs an ke li ka zaški ko penski hidroni m IAz ija Kazahstan 48° 29' S 83° 28' VXX 2I 3752 Zakar patje Zakar patty a ukra jinski nara vna pokra jina IEv ro pa Ukra jina 48° 25' S 23° 19' VXLIII 1B 3753 Zakar patje Zakar pats'ka o blas t' ukra jinski up ra vna eno ta GEv ro pa Ukra jina 48° 25' S 23° 19' VXLIII 1B 3754 Zaka vka zje Zaka vka z'e/T rans cauc asia rus ki /an gleški nara vna pokra jina IAz ija Armeni ja/ 41° 18' S 45° 01' VXLIII 2C Az er bajdž an /G ruz ija 3755 Zaka vka zje Zaka vka z'e/T rans cauc asia rus ki /an gleški zg odovinska pokra jina IAz ija Armeni ja/ 41° 18' S 45° 01' VXLVII 2H Az er bajdž an /G ruz ija 3756 Zakin tos Zá kin th os grški otoška re lie fna o blika EEv ro pa Grčija 37° 47' S 20° 47' VXV 2A 173 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, originalno ime jezik pomenski tip tip podo- celina, država, zemljepisna zemljepisna zemljevid, podomačeno ime mačenja ocean morje širina dolžina koordinate 3757 Zakin tos Zá kin th os grški nase lje EEv ro pa Grčija 37° 47' S 20° 54' VXLIV 2B 3758 Zaliv Edv ar da VIII. Edw ar d VIII Bay an gleški morski hidroni m IAntark tični o cean x 66° 53' J57° 23' VXXV 6H 3759 zaliv Fu ndy Bay o f Fu ndy an gleški morski hidroni m AAtlan ts ki o cean x 44° 55' S 65° 58' ZXVII 2D 3760 Zaliv i zobilja Bay o f Plen ty/T e Moana -a-T oi an gleški /m aorski morski hidroni m ITihi o cean x 37° 29' J176° 52' VXXVII 5L 3761 zaliv Kara Bogaz Gara bogazköl Aylagy tu rk menski ko penski hidroni m BAz ija Tu rk menis tan 41° 20' S 53° 35' VXIX 2H 3762 Zaliv ki tov Walv is Bay an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 22° 53' J14° 29' VXXV 4G 3763 Zaliv Petra Velike gazaliv Petra Veliko go rus ki morski hidroni m ITihi o cean Japonsko mor je42° 59' S132° 08' VXXI 2K 3764 Zaliv s vete Helene Sain t Helena Bay/S in t Helena baai an gleški /afrikanski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 32° 44' J18° 05' VXXV 5G 3765 Zaliv s vetega Ju ri jaGolfo San Jor ge šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Argen tinsko mor je46° 08' J 66° 14' ZXXIII 5D 3766 Zaliv s vetega Lovren caGulf o f Sain t Lawren ce/ an gleški /fran coski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 48° 04' S 62° 27' ZXVII 2D Golfe du Sain t Lauren t 3767 Zaliv s vetega MatijeGolfo San Matías šp anski morski hidroni m IAtlan ts ki o cean Argen tinsko mor je41° 38' J 64° 07' ZXXIII 5D 3768 Zaliv Vs eh s vetih Baía de Todos os San tos por tug als ki morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 12° 52' J 38° 35' ZXXIV 4E 3769 Zalivs ko ni žavje Gulf Coas tal Plain an gleški ko penska re lie fna o blika ISeverna Am erika Zd ruž ene države31° 01' S 91° 59' ZII 2C Am erike 3770 Zamb ezi Zamb eze/Z amb ezi/Z amb esi por tug als ki /an gleški ko penski hidroni m CAfrika Mozamb ik /Z amb ija/18° 52' J36° 18' VXXV 4H Zimb abv e/A ngola 3771 Zamb ija Zamb ia an gleški država HAfrika Zamb ija 14° 25' J29° 38' VXL 4G 3772 Zanskar Zās kār/z an gs dkar hin dijs ki /tibetanski ko penski hidroni m CAz ija Indija 33° 35' S 77° 13' VXX 2I 3773 Zan zibarski pre liv Zan zibar Ch anne l an gleški morski hidroni m IIndijs ki o cean x 6° 11' J38° 58' VXXV 4H 3774 Zaporo žje Zapori zhzhy a ukra jinski nase lje GEv ro pa Ukra jina 47° 50' S 35° 10' VXXXIV 2H 3775 Zara vš ansko goro vjeQatork əh i Zara fsh on /Z ara fsh on Tizm asi kir giški /uzb eški ko penska re lie fna o blika IAz ija Tadž ikis tan / 39° 15' S 69° 21' VV 2I Uzb ekis tan 3776 Zavetrni o toki Lewar d Islan ds an gleški otoška re lie fna o blika ISre dnja Am erika x 11° 55' S 67° 10' ZII 3D 3777 Zavetrno o točje Îles Sous-le-V en t fran coski otoška re lie fna o blika IOc eani ja Fran cija 16° 24' J151° 27' ZVII 4A 3778 Zd ruž ena ara bs ka re publika Al-Gumhu ri yah a l-A ra biyah a l-Muttahidah/ ara bs ki zg odovinska up ra vna eno taIAfrika /Az ijaEg ipt 26° 28' S 29° 46' VXLVII 3G, 3H Al-Jumhu ri yah a l-A ra biyah a l-Muttahidah 3779 Zd ruž ene države Am erike Uni ted States o f Am eri ca/U ni ted States an gleški država ISeverna Am erika Zd ruž ene države38° 35' S 98° 27' ZXXXII 2C, 2D Am erike 3780 Zd ruž eni ara bs ki e mira tiAl Imā rāt a l'A ra bīy ah a l Muttahidah/ ara bs ki država IAz ija Zd ruž eni ara bs ki 23° 35' S 54° 16' VXXXIV 3H Dawlat a l Amā rāt a l'A ra biyy a a l Muttahida emira ti 3781 Zd ruž eno kra ljes tv oUni ted Kin gd om o f Grea t Bri tain an d Nor th ern an gleški država IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o55° 15' S 2° 38' ZXXXIII 2F Ire lan d/U ni ted Kin gd om 3782 Zejs ko zajezitv eno jezero Zejs koe vodohrani liše rus ki ko penski hidroni m IAz ija Rus ija 54° 27' S127° 46' VXXI 2K 3783 Zelan dija Sjællan d danski otoška re lie fna o blika HEv ro pa Danska 55° 27' S 11° 47' VIV 2G 3784 Zeleni r t Cap Ver t fran coski obalna re lie fna o blika IAfrika Sene gal 14° 44' S 17° 28' ZIII 3F 3785 Zeleno hri bovje Al Ǧabal a l-'Aḫḍ ar ara bs ki ko penska re lie fna o blika IAfrika Libija 32° 25' S 21° 26' VIV 2G 3786 Zelenor ts ka ko tlina Cape Ver de Basin an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 15° 00' S 30° 00' ZXVIII 3E, 3F 3787 Zelenor ts ka plano taCape Ver de Platea u/C ape Ver de Rise an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 18° 00' S 20° 00' ZXVIII 3F 3788 Zelenor ts ki o toki Ilh as do Cabo Ver de por tug als ki otoška re lie fna o blika IAfrika Zelenor ts ki o toki 15° 42' S 23° 55' ZIII 3F 3789 Zelenor ts ki o toki Cabo Ver de por tug als ki država IAfrika Zelenor ts ki o toki 15° 42' S 23° 55' ZXXXIII 3F 3790 zemeljs ka o žina Kra Kh ok hok Kra /Isthmus o f Kra tajs ki /an gleški obalna re lie fna o blika AAz ija Tajs ka /Mjan mar 9° 42' S 98° 51' VV 3J 3791 Zenker jeva gora Zenker Sea mount an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 40° 59' J 5° 56' ZXXIV 5F 3792 Zg orn ja Avstri ja Ob er österrei ch ne mš ki up ra vna eno ta IEv ro pa Avstri ja 48° 07' S 13° 53' VXLIII 1B 174 3793 Zg orn ja Gv ine ja Upp er Gu inea an gleški nara vna pokra jina IAfrika Slonoko šč ena o bala/7° 23' S 7° 33' ZXXXIII 3F Liberi ja/S ierra Leone / Gv ine ja/Gv ine ja Bissa u/S ene gal 3794 Zg orn ja Luž ica Ob er laus itz/H orn ja Łuž ica ne mš ki / up ra vna eno ta IEv ro pa Nemč ija 51° 21' S 14° 41' VXLIII 1B zg orn jeluž iškosr bs ki 3795 Zg orn ja Nor man dijaHaute-N or man die fran coski up ra vna eno ta IEv ro pa Fran cija 49° 18' S 1° 00' VXLIII 1A 3796 Zg orn ja Šlezija Śląs k Gó rn y/H orn í Slezs ko poljs ki /č eški nara vna pokra jina IEv ro pa Poljs ka 50° 15' S 18° 59' VXLIII 1B 3797 Zg orn ja Volta Haute-V olta fran coski zg odovinska up ra vna eno taIAfrika Bu rkina Faso 12° 35' S 1° 32' ZXLVI 3F 3798 Zg orn jerensko ni žavjeOb err heinis ch e Tie febene ne mš ki ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Nemč ija/F ran cija48° 49' S 8° 05' VXIII 1B 3799 Zg orn jetraki js ko ni žavjeGorno traki js ka ni zina bolg arski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Bolg ari ja/Tu rčija42° 04' S 25° 33' VXV 1B 3800 Ziljs ke Alp e Gai ltaler Alp en ne mš ki ko penska re lie fna o blika KEv ro pa Avstri ja 46° 41' S 13° 09' VXIV 1C 3801 Ziller tals ke Alp e Ziller taler Alp en /Alp i della Ziller tal ne mš ki /italijanski ko penska re lie fna o blika IEv ro pa Avstri ja/Italija 47° 01' S 11° 52' VXIV 1B 3802 Zimb abv e Zimb abw e an gleški država FAfrika Zimb abv e 19° 00' J29° 33' VXL 4G, 4H 3803 Zm ajeva usta Bocas del Dra gó n/D ra gon 's Mouth šp anski /an gleški morski hidroni m IAtlan ts ki o cean x 10° 42' S 61° 49' ZXXVIII 2C 3804 Zm ajevo goro vje Drakens ber g/D rakens ber ge/uKh ahlamb a an gleški /afrikanski / ko penska re lie fna o blika IAfrika Juž na Afrika /L eso to29° 28' J29° 16' VX 4G, 5G zulujs ki 3805 Zumb er gejeva o balaZumb er ge Coas t an gleški nara vna pokra jina IAntark tika x 77° 30' J 73° 45' ZXXXVIII 6D 3806 Zu nan ja Bai leyjeva plitv ina Outer Bai ley an gleški podm orska re lie fna o blika IAtlan ts ki o cean x 60° 27' S 12° 30' ZXVIII 1F, 2F 3807 Zu nan ja Mon golija Ar Mon gol/Wà i Mě nggə mon gols ki /ki tajs ki zg odovinska up ra vna eno taIAz ija Mon golija 46° 37' S104° 08' VXLVIII 2J 3808 Zu nan ji Hebri di Outer Hebri des /N a h-E ileanan Siar an gleški /š ko ts ki gels ki otoška re lie fna o blika IEv ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o57° 52' S 7° 17' ZXIII 1A 3809 Zü ri ško jezero Zü ri chs ee ne mš ki ko penski hidroni m IEv ro pa Šv ica 47° 13' S 8° 44' VXXIX 1B 3810 Zv ezna re publika Nemč ijaBu ndesre publik Deutschlan d ne mš ki zg odovinska up ra vna eno taIEv ro pa Nemč ija 51° 01' S 8° 09' VXLVII 2G 3811 Zv ezno okro žje Dis tri to Federa l por tug als ki up ra vna eno ta IJuž na Am erika Bra zilija 15° 47' J 47° 45' ZXXXIX 4E 3812 Železna žup ani ja Vas megy e madž arski up ra vna eno ta IEv ro pa Madž arska 47° 09' S 16° 48' VXLIII 1B 3813 Železni r t Ras e l-H adid ara bs ki obalna re lie fna o blika IAfrika Alž iri ja 37° 05' S 7° 11' VXIII 2B 3814 Železno Eisens tadt ne mš ki nase lje CEv ro pa Avstri ja 47° 51' S 16° 31' VXLIV 1B 3815 Žena vc i Jenners dor f ne mš ki nase lje KEv ro pa Avstri ja 46° 56' S 16° 08' VXLIV 1B 3816 Žene va Gen Zv e fran coski nase lje JEv ro pa Šv ica 46° 12' S 6° 09' VXLIV 1A, 1B 3817 Žene vs ko jezero Lac Lèm an /L ac de Gen Zv e fran coski ko penski hidroni m IEv ro pa Šv ica/F ran cija 46° 27' S 6° 32' VXXIX 1B 3818 Židovs ko a vtono mno Ev re js ka ja a vtono mna ja o blas t'/y idis he rus ki /h ebre js ki up ra vna eno ta IAz ija Rus ija 48° 31' S132° 23' VXXXVI 2K okro žje avtono me gegnt 3819 Žitomir Zhytomy r ukra jinski nase lje CEv ro pa Ukra jina 50° 15' S 28° 40' VXXXIV 2G 175 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk7.1 SEz NAM ALtER NA tIV NIH EKSO NI MOV 176 eksonim, podomačeno ime ALONIM originalno ime pomenski tip celina, ocean država, morje zemljepisna širina zemljepisna dolžina 1Ab er dari Aberdarsko gorovje Ab er dare Ran ge/Ny an dar ua ko penska re lie fna o blika Afrika Keni ja 0° 25' 47" J 36° 41' 3" V 2Ab esini ja Etiopsko cesarstvo Mä ngƶstä Ity op'p'y a zg odovinska up ra vna eno taAfrika Etio pija 9° 8' 42" S 40° 29' 23" V 3Ah eloj Aheloos Ach eló os ko penski hidroni m Ev ro pa Grčija 38° 20' 12" S 21° 6' 17" V 4Alan ds ko o točje Ålandski otoki Ålan d/Ahv enan maa otoška re lie fna o blika Ev ro pa Finska 60° 14' 21" S 20° 10' 48" V 5Angv ila Kačji otok Angu illa up ra vna eno ta Sre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o18° 12' 53" S 63° 2' 46" Z 6Angv ila Kačji otok Angu illa otoška re lie fna o blika Sre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o18° 12' 53" S 63° 2' 46" Z 7Anin r t rt Ann Cape Ann obalna re lie fna o blika Antark tika x 65° 52' 24" J 53° 50' 22" V 8Antark tični o cean južno ledeno morje Antar ctic Oc ean /S outh ern Oc ean /morski hidroni m Antark tični o cean x 70° 0' 0" J 150° 0' 0" Z Ocè an Antar tiqu e 9Antili Antilski otoki/Karibski otoki Antillas /A ntilles otoška re lie fna o blika Sre dnja Am erika x 18° 12' 59" S 67° 52' 24" Z 10 Ara bs ka pušč ava Vzhodna puščava Aş Şaḥrā as h Sh ar qīy ah nara vna pokra jina Afrika Eg ipt 26° 13' 31" S 33° 32' 35" V 11 Ara fu rska celinska polica Arafurski šelf Ara fu ra Sh elf podm orska re lie fna o blika Tihi o cean Ara fu rsko mor je 9° 52' 53" J 136° 2' 1" V 12 Ark tični ar hipelag Kanadski arhipelag/Kanadsko otočje Cana da Arch ipelago otoška re lie fna o blika Severna Am erika Kana da 73° 53' 37" S 92° 24' 24" Z 13 Ark tični o cean Severno ledeno morje Arctic Oc ean /Ocè an Arctiqu emorski hidroni m Ark tični o cean x 86° 31' 41" S134° 59' 52" Z 14 Atlan ts ki o cean Atlantik Atlan tic Oc ean /Ocè an Atlan tiqu emorski hidroni m Atlan ts ki o cean x 9° 23' 14" S 34° 40' 59" Z 15 Az orsko -g ibra ltarski hrbet Azorski prag Az ores -G ibra ltar Ridg e/Az ores Rise podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean x 37° 0' 0" S 16° 0' 0" Z 16 Bahams ko o točje Bahami Bahama Islan ds otoška re lie fna o blika Sre dnja Am erika Bahami 24° 18' 31" S 76° 33' 26" Z 17 Baleari Balearski otoki Islas Baleares /Illes Balears otoška re lie fna o blika Ev ro pa Šp ani ja 39° 31' 39" S 2° 59' 17" V 18 Baleari Balearski otoki Baleares /B alears up ra vna eno ta Ev ro pa Šp ani ja 39° 31' 39" S 2° 59' 17" V 19 Balts ki šč it Skandinavski ščit Baltic Sh ie ld drug o Ev ro pa Šv eds ka /F inska /Rus ija64° 22' 41" S 20° 51' 48" V 20 Balts ko mor je Baltik Östers jö n/Østers øen /Osts ee /morski hidroni m Atlan ts ki o cean Balts ko mor je 55° 55' 19" S 18° 40' 49" V Lää ne meri /Itäm eri /B altijs ko je more /B altijas jū ra /B altijos ju ra / Mor ze Bałtyc kie 21 Beli r t rt Branco Cabo Bran co obalna re lie fna o blika Juž na Am erika Bra zilija 7° 8' 53" J 34° 47' 51" Z 22 Ber muds ki o toki Bermudi Ber mud a Islan ds otoška re lie fna o blika Severna Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o32° 18' 23" S 64° 44' 52" Z 23 Betijs ko goro vje Betijske Kordiljere Cor dilleras Bèticas /S is temas Beticos ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Šp ani ja 37° 12' 49" S 2° 31' 17" Z 24 Bia frski zaliv Bonnyjski zaliv Bight o f Bonn y/B ight o f Bia fra morski hidroni m Atlan ts ki o cean Gv ine js ki zaliv 3° 50' 35" S 8° 7' 2" V 25 Biska js ki zaliv Kantabrijsko morje Golfe du Gas cogne /G olfo de Vizc aya/morski hidroni m Atlan ts ki o cean Biska js ki zaliv 44° 5' 21" S 2° 32' 23" Z Mar Can tabri co/B izkaiko Golkoa 26 Bohajs ko mor je zaliv Bo Hai Bó Hǐ i morski hidroni m Tihi o cean Rum eno mor je 38° 36' 59" S118° 30' 33" V 27 Bojotija Beocija Vio tía up ra vna eno ta Ev ro pa Grčija 38° 25' 45" S 22° 54' 45" V 28 Bojotija Beocija Vio tía nara vna pokra jina Ev ro pa Grčija 38° 20' 3" S 23° 17' 3" V 29 Bojotija Beocija Boi ōtía zg odovinska pokra jina Ev ro pa Grčija 38° 20' 3" S 23° 17' 3" V 30 Botni js ki zaliv Botniški zaliv Bottniska viken /P ohtjan lahtimorski hidroni m Atlan ts ki o cean Balts ko mor je 62° 46' 55" S 19° 57' 4" V 31 Bowerso v hrbet Severni Podganji hrbet Bowers Ridg e podm orska re lie fna o blika Tihi o cean Berin govo mor je 53° 59' 54" S 179° 58' 1" Z 32 Bu re js ko goro vje Burejinsko gorovje Bu reinski j hre bet ko penska re lie fna o blika Az ija Rus ija 51° 14' 14" S 134° 4' 51" V 33 Cari gra d Istanbul İstan bul nase lje Ev ro pa Tu rčija 41° 0' 20" S 28° 58' 47" V 34 Cejlon Šrilanka Ceylon /ś rī laṃkā otoška re lie fna o blika Az ija Šri lanka 7° 32' 25" S 80° 45' 27" V 35 Cera ms ko mor je Seramsko morje Laut Sera m morski hidroni m Tihi o cean Sera ms ko mor je 2° 18' 20" J128° 45' 29" V 36 Cezare ja Kajsareja Caesarea /Iol/Sh ars hal/Ch er ch ellzg odovinsko nase lje Afrika Alž iri ja 36° 36' 19" S 2° 11' 25" V 37 Cezare ja Filipi Kajsareja filipi Caesarea Ph ilipp i/B an yâs zg odovinsko nase lje Az ija Siri ja 33° 14' 55" S 35° 41' 41" V 38 Ch allen ger jev pre lom čilski prelom Ch allen ger Fra ctu re Zone podm orska re lie fna o blika Tihi o cean x 36° 8' 34" J 89° 13' 39" Z 39 Čečeni ja čečenska republika Čečija/N oxé iyéö up ra vna eno ta Ev ro pa Rus ija 43° 17' 53" S 45° 49' 29" V 40 Čena j Madras Ch ennai nase lje Az ija Indija 13° 5' 16'' S 80° 16' 40'' V 41 Češkos lovaška čehoslovaška Českos lovensko zg odovinska up ra vna eno taEv ro pa Češka /Slovaška 49° 3' 19" S 18° 5' 20" V 42 Črno vice černivci Ch erni vts i nase lje Ev ro pa Ukra jina 48° 17' 33" S 25° 56' 6" V 43 Da Nan g Danang Đà NÄ ng nase lje Az ija Vie tna m 16° 3' 58" S108° 14' 17" V 44 Danaki l Danakilska puščava/Danakilsko nižavje Denke l/D anaki l Deser t ko penska re lie fna o blika Afrika Etio pija/E ri tre ja/Dž ibuti13° 0' 10" S 41° 0' 8" V 45 Dar dane le Helespont Çanakka le Boğazı/H elles pon tos morski hidroni m Atlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je40° 14' 38" S 26° 30' 23" V 46 Dekan Dekanska planota Decc an /D aks hin nara vna pokra jina Az ija Indija 20° 47' 49" S 78° 53' 0" V 47 Deviški o toki Zd ruž eni h državAmeriški deviški otoki Vir gin Islan ds o f th e Uni ted States /up ra vna eno ta Sre dnja Am erika Zd ruž ene države 18° 2' 36" S 64° 47' 56" Z Uni ted States Vir gin Islan ds Am erike 48 Deviško o točje Deviški otoki Vir gin Islan ds otoška re lie fna o blika Sre dnja Am erika Zd ruž ene države 18° 21' 41" S 64° 39' 6" Z Am erike /Zd ruž eno kra ljes tv o 49 Dežela Viljema II. Obala Viljema II. Wilh elm-II-L an d/W ilh elm II Coas tnara vna pokra jina Antark tika x 67° 59' 26" J 90° 26' 29" V 50 Done c Severni Donec Sivers 'kyy Done ts'/S everski j Done cko penski hidroni m Ev ro pa Ukra jina /Rus ija 47° 36' 2" S 40° 53' 48" V 51 Done ški bazen Donbas Done ts kyy base yn nara vna pokra jina Ev ro pa Ukra jina 47° 49' 22" S 38° 28' 30" V 52 Družb eno o točje Družbeni otoki Îles de la Sociètè/A rch ipel otoška re lie fna o blika Oc eani ja Fran cija 17° 14' 32" J150° 58' 45" Z de la Sociètè/Tōtaie te mā 53 Dž er dap Železna vrata Đer daps ka k lis ura /P or ţille de Fier ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Srbija/R omu ni ja 44° 40' 15" S 22° 31' 43" V 54 Elizabetin r t jelizavetin rt mys Elizavety obalna re lie fna o blika Az ija Rus ija 54° 24' 30" S142° 41' 51" V 55 Emp eror jeve gore Emperorjev hrbet Emp eror Sea mounts podm orska re lie fna o blika Tihi o cean x 42° 0' 0'' S 170° 0' 0'' V 56 Ep idaver Epidaurus Ep idavros zg odovinsko nase lje Ev ro pa Grčija 37° 35' 46" S 23° 4' 45" V 57 Evb oja Evbeja Eúb oia /Evv oía otoška re lie fna o blika Ev ro pa Grčija 38° 32' 58" S 23° 50' 42" V 58 Evb ojs ki zaliv Evbejski zaliv Evv oïkos k ólp os morski hidroni m Atlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 38° 43' 20" S 23° 13' 24" V 59 Ev ro ps ka zv eza Evropska unija Eu ro pean Union up ra vna eno ta Ev ro pa x 48° 34' 58" S 7° 44' 38" V 60 Falklan di falklandski otoki/Malvini/Malvinski otoki Falklan d Islan ds/Islas Malv inas otoška re lie fna o blika Juž na Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o51° 49' 0" J 59° 30' 46" Z 61 Falklan di falklandski otoki/Malvini/Malvinski otoki Falklan d Islan ds/Islas Malv inas up ra vna eno ta Juž na Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o51° 49' 0" J 59° 30' 46" Z 62 Fara zansko o točje farasansko otočje Jazā'ir Faras ān/Juzu r Farasan otoška re lie fna o blika Az ija Saud ova Ara bija/J emen 16° 35' 15" S 42° 2' 48" V 63 Fezan fezzan Fizzā n/F ezz an nara vna pokra jina Afrika Libija 25° 24' 7" S 13° 7' 22" V 64 Flan dri ja flamska Flan dre /Vlaan deren nara vna pokra jina Ev ro pa Fran cija/B elg ija 50° 57' 2" S 3° 1' 21" V 65 Floren ca firence Firen ze nase lje Ev ro pa Italija 43° 46' S 11° 15' V 66 Frank fu rt o b Majni frankfurt na Majni Frank fu rt a m Main nase lje Ev ro pa Nemč ija 50° 6' 41" S 8° 40' 50" V 67 Frank fu rt o b Od ri frankfurt na Odri Frank fu rt an der Od er nase lje Ev ro pa Nemč ija 52° 20' 50" S 14° 33' 2" V 68 Gabeški zaliv Mala Sirta Kh alīj Qāb is /Sy rtis Minor morski hidroni m Atlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je34° 1' 13" S 10° 25' 30" V 69 Galapaški o toki Želvji otoki Islas Galáp agos /A rch ipièlago otoška re lie fna o blika Juž na Am erika Ekvador 0° 33' 32" J 90° 27' 10" Z de Coló n 70 Galapaški o toki Želvji otoki Islas Galáp agos /A rch ipièlagoup ra vna eno ta Juž na Am erika Ekvador 0° 33' 32" J 90° 27' 10" Z de Coló n 71 Galilejs ko jezero genezareško jezero/tiberijsko jezero Jam Kinnere t/Buḥ ayra t Ṭabari yā ko penski hidroni m Az ija Iz rae l 32° 48' 1" S 35° 35' 56" V 72 Galipols ki polotok polotok galipoli/galipoli Gelibolu Yar ım adas ı obalna re lie fna o blika Ev ro pa Tu rčija 40° 21' 19" S 26° 29' 46" V 73 Gibra ltarski pre liv gibraltarska vrata/gibraltarska ožina Estre ch o de Gibra ltar /El Bōghāz morski hidroni m Atlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je35° 57' 8" S 5° 31' 51" Z Djebel Ţā ri q/Strai t o f Gibra ltar 74 Giza gize al-Ǧīz a nase lje Afrika Eg ipt 30° 0' 0" S 31° 10' 36" V 75 Golansko višavje golanska planota Haḍb atu 'l-J awlā n/Mu rtafaʻātu ko penska re lie fna o blika Az ija Iz rae l/S iri ja 32° 59' 3" S 35° 44' 59" V l-J awlā n/R amat haGolan 76 gora Fudž i fudžijama Fuji-s an ko penska re lie fna o blika Az ija Japonska 35° 21' 45" S138° 43' 51" V 77 gora Sina j Mojzesova gora Jabal Mūs a/Ṭū r Sīnā’ ko penska re lie fna o blika Az ija Eg ipt 28° 32' 20" S 33° 58' 30" V 78 gora Veliki Meteor gore Pomorske komande Grea t Meteor Sea mount/ podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean x 29° 54' 17" S 28° 28' 45" Z See war te Sea mounts 177 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, podomačeno ime ALONIM originalno ime pomenski tip celina, ocean država, morje zemljepisna širina zemljepisna dolžina 79 goro vje Libanon Libanonsko gorovje Ğabal Lub nān ko penska re lie fna o blika Az ija Libanon 34° 17' 52" S 36° 6' 48" V 80 Gozd ni Kar pati Vzhodni Karpati Polonin y/B eski dy Lesis te/L is ysti ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Poljs ka /U kra jina / 48° 38' 49" S 23° 41' 3" V Kar paty/C ar páţii Orien tali Romu ni ja 81 Hadri jano v zid Hadrijanovo obzidje Hadrian 's Wall drug o Ev ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o54° 59' 26" S 2° 30' 43" Z 82 Havaji Havajski otoki/Sandwichevi otoki Hawaiian Islan ds/M ok upu ni o Hawai ‘iotoška re lie fna o blika Oc eani ja Zd ruž ene države 21° 9' 10" S 157° 13' 8" Z Am erike 83 Herk ulane j Herkulaneum Her culane um/E rcolano zg odovinsko nase lje Ev ro pa Italija 40° 48' 21" S 14° 20' 50" V 84 Hodajd a Hodaida/Hodeida al-Ḥud ai da nase lje Az ija Jemen 14° 48' 8" S 42° 57' 4" V 85 Hošimin h Sajgon Thà nh phố Hồ Chí Min h nase lje Az ija Vie tna m 10° 46' 38" S106° 41' 45" V 86 Hrbet na devetd ese tem Vzhodni indijskooceanski hrbet Nine ty eas t Ridg e podm orska re lie fna o blika Indijs ki o cean x 11° 41' 2" J 88° 46' 16" V pold ne vnik u 87 Hum in gumin Gemona del Fri uli/Glemone nase lje Ev ro pa Italija 46° 16' 41" S 13° 8' 20" V 88 Id a Psiloritis Id i ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Grčija 35° 13' 35" S 24° 46' 13" V 89 Indijs ka podc elina Prednja Indija Indian s ubc on tinen t nara vna pokra jina Az ija Indija/P akis tan / 24° 43' 21" S 76° 3' 7" V Ban gladeš/N epal/ Butan 90 Indoki tajs ka Indokina Indoch ina /Indoch ine zg odovinska up ra vna eno taAz ija Vie tna m/L aos / 15° 16' 35" S104° 17' 51" V Kamb odž a 91 Inguš ija Ingušetija Res publika Inguš etija/Ğ alğ aj Moxkup ra vna eno ta Ev ro pa Rus ija 43° 5' 21" S 45° 2' 33" V 92 Ins ulin dija Otoška Indija/Malajski arhipelag Ins ulin dia /M alay Arch ipelago otoška re lie fna o blika Az ija Malezija/Indone zija/2° 2' 51" S119° 40' 12" V Filipini /B rune j/ Vzh odni Timor 93 Irak lion Kandija Iráklio nase lje Ev ro pa Grčija 35° 20' 9" S 25° 7' 56" V 94 Irmin ger jeva ko tlina Reykjaneška kotlina Irmin ger Basin podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean Irmin ger jevo mor je60° 58' 59" S 35° 59' 42" Z 95 Jamal Samojedski polotok polu os tro v Jamal obalna re lie fna o blika Az ija Rus ija 70° 33' 41" S 70° 1' 53" V 96 Japonsko mor je Vzhodno morje Nihon -kai /D on gh ae /J aponskoe more morski hidroni m Tihi o cean Japonsko mor je 38° 55' 49" S 134° 2' 59" V 97 Jarek s vete Ane Udorina svete Ane Sain t Anna Tro ugh podm orska re lie fna o blika Ark tični o cean x 80° 1' 31" S 69° 52' 30" V 98 Jeri ho jeriha Yè ri ho/A rīhā zg odovinsko nase lje Az ija Iz rae l 31° 52' 15" S 35° 26' 38" V 99 jezero Mai -Nd omb e jezero Leopolda II. Lac Mai -Nd omb e ko penski hidroni m Afrika Vzh odni Kon go 2° 5' 19" J 18° 20' 16" V 100 jezero Mara cai bo Maracaibsko jezero Lago de Mara cai bo morski hidroni m Atlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 9° 39' 34" S 71° 31' 13" Z 101 jezero Ru kwa Leopoldovo jezero Lake Ru kwa ko penski hidroni m Afrika Tan zani ja 7° 59' 27" J 32° 11' 3" V 102 Joška plano ta planota Bauchi Jos Platea u ko penska re lie fna o blika Afrika Nigeri ja 9° 41' 16" S 8° 52' 21" V 103 Jug ovzh odna tihoo ceanska tihooceansko-antarktična kotlina/ South eas t Pacific Basin podm orska re lie fna o blika Tihi o cean / Antark tični x 60° 0' 0" J 115° 0' 0" Z ko tlina Amundsenova kotlina / ocean Bellingshausnova kotlina 104 Ju konsko o zemlje jukonski teritorij Yu kon /Yu kon Terri tor y up ra vna eno ta Severna Am erika Kana da 63° 28' 30" S136° 19' 10" Z 105 Ju ri jeva plitv ina georgesova plitvina Geor ges Bank podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean x 41° 16' 21" S 67° 26' 40" Z 106 Juž na Afrika južnoafriška republika South Afri ca/Su id-Afrika država Afrika Juž na Afrika 29° 47' 15" J 24° 57' 38" V 107 Juž na Geor gija južna georgia South Geor gia otoška re lie fna o blika Antark tika Zd ruž eno kra ljes tv o54° 16' 9" J 36° 51' 0" Z 108 Juž na Tiro ls ka zgornje Poadižje Tren tino -Alto Ad ige/T ren tino -Südtiro l/nara vna pokra jina Ev ro pa Italija 46° 37' 58" S 11° 23' 38" V Tren tin -Südtiro l 109 Juž ni preko p Opoldanski prekop Cana l du Midi ko penski hidroni m Ev ro pa Fran cija 43° 23' 52" S 1° 40' 49" V 110 Juž ni Tihi o cean južni Pacifik South Pacific Oc ean morski hidroni m Tihi o cean x 40° 0' 0" J 140° 0' 0" Z 111 Juž noa fri ška uni ja južnoafriška zveza Union o f South Afri ca/U nie zg odovinska up ra vna eno taAfrika Juž na Afrika 30° 5' 29" J 24° 58' 20" V van Su id-Afrika 112 Juž no tas manski pra g južnotasmanski hrbet South Tas man Rise podm orska re lie fna o blika Tihi o cean /Indijs ki x 47° 30' 40" J147° 45' 53" V ocean 178 113 K2 čogori K2/M ount Godw in Austen /Q ogir ko penska re lie fna o blika Az ija Pakis tan /K itajs ka 35° 52' 50" S 76° 30' 43" V Fen g/Ch ogori /D aps an g/L amb a Pahar 114 Kajm anski o toki Kajmanji otoki Caym an Islan ds otoška re lie fna o blika Sre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o19° 23' 52" S 80° 33' 57" Z 115 Kajm anski o toki Kajmanji otoki Caym an Islan ds up ra vna eno ta Sre dnja Am erika Zd ruž eno kra ljes tv o19° 23' 52" S 80° 33' 57" Z 116 Kaliforni js ki polotok Spodnja Kalifornija Pen íns ula de Baja California obalna re lie fna o blika Sre dnja Am erika Mehika 28° 0' 29" S 113° 24' 43" Z 117 Kamp ani ja Kampanja Camp ania up ra vna eno ta Ev ro pa Italija 40° 51' 17" S 14° 50' 51" V 118 Kamp ani js ki Ap enin Neapeljski Apenin App ennino Camp ano ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Italija 41° 16' 17" S 14° 55' 5" V 119 Kana ds ki šč it Lavrentijski ščit Cana dian Sh ie ld nara vna pokra jina Severna Am erika Kana da 52° 49' 45" S 87° 50' 3" Z 120 Kan gč en dz en ga Kančendzenga Kan ch an jaŋghā/S ewalu ngm a ko penska re lie fna o blika Az ija Indija/N epal 27° 42' 11" S 88° 8' 53" V 121 Kapin gamaran ški pra g Ontongjavski prag Kapin gamaran gi Rise podm orska re lie fna o blika Tihi o cean x 1° 0' 0" S 157° 0' 0" V 122 Kapitol Kapitolski grič Camp idoglio /C apitolino /C apitolium ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Italija 41° 53' 36" S 12° 28' 59" V 123 Kaps agajs ko zajezitv eno jezero Kapčagajsko zajezitveno jezero Qapsh agh ay Bög eni ko penski hidroni m Az ija Kazahstan 43° 49' 7" S 77° 31' 54" V 124 Kara ginski o tok Karaginski os tro v Kara ginski j otoška re lie fna o blika Az ija Rus ija 58° 55' 49" S164° 10' 59" V 125 Kari bs ki o toki zahodna Indija/Karibsko otočje Carri bean Islan ds/Îles Cara ïb es / otoška re lie fna o blika Sre dnja Am erika x 17° 16' 39" S 66° 46' 4" Z Islas Cari bes 126 Karni js ke Alp e Karnske Alpe Alp i Carni ch e/K arnis ch e Alp en ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Italija/Avstri ja 46° 36' 33" S 12° 53' 47" V 127 Karo linsko o točje Karolini Caro line Islan ds otoška re lie fna o blika Oc eani ja Mikrone zija 7° 10' 59" S148° 58' 57" V 128 Karska vra ta Karski preliv pro liv Karskie Voro ta morski hidroni m Ark tični o cean Baren ts ovo mor je/70° 27' 32" S 57° 59' 12" V Karsko mor je 129 Kefaloni ja Kefalenija Kefaloni á otoška re lie fna o blika Ev ro pa Grčija 38° 12' 37" S 20° 34' 33" V 130 Kelts ka celinska polica Keltski šelf Celtic Sh elf podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean Kelts ko mor je 51° 10' 7" S 6° 45' 49" Z 131 Kiparisi js ki zaliv Arkadijski zaliv Kiparissiak ós k ólp os morski hidroni m Atlan ts ki o cean Jonsko mor je 37° 21' 22" S 21° 25' 47" V 132 Kirena Kirene Ky rene /Cy rene zg odovinsko nase lje Afrika Libija 32° 49' 6" S 21° 51' 25" V 133 Kir gizis tan Kirgizija Ky rgysstan država Az ija Kir gizis tan 41° 11' 3" S 74° 45' 10" V 134 Kišin jev Kišinjov Ch işin ău nase lje Ev ro pa Mold avija 47° 1' 26" S 28° 49' 56" V 135 Kitajs ko ni žavje Veliko kitajsko nižavje Huábě i Píngyuá n/Chá ngjiāng ko penska re lie fna o blika Az ija Kitajs ka 36° 36' 22" S116° 31' 59" V Zhò ngx iàyóu Píngyuá n 136 Kokoso vi o toki Keelingovi otoki Cocos Islan ds/K ee lin g Islan ds otoška re lie fna o blika Az ija Avstra lija 12° 8' 17" J 96° 51' 53" V 137 Koman dan tova ko tlina Komandorska kotlina/Kamčatska kotlina Koman dor Basin /K amch atka Basin podm orska re lie fna o blika Tihi o cean Berin govo mor je 57° 13' 54" S166° 38' 50" V 138 Koman dan tovi o toki Komandorski otoki Koman dorskie os tro va otoška re lie fna o blika Az ija Rus ija 54° 50' 47" S 167° 0' 48" V 139 Kora mš ar Kermanšah Kh orra msh ahr nase lje Az ija Iran 30° 25' 32" S 48° 11' 21" V 140 Kor diljera Alfa Mendelejevov hrbet Alph a Cor dillera podm orska re lie fna o blika Ark tični o cean x 85° 17' 18" S 129° 3' 34" Z 141 Kraka tav Krakatau Pulau Raka ta/K raka tau otoška re lie fna o blika Az ija Indone zija 6° 9' 10" J105° 26' 10" V 142 Kri m Krimski polotok Kri ms'kyy pivos tri v/Qırım yar ım adas ıobalna re lie fna o blika Ev ro pa Ukra jina 45° 12' 19" S 34° 9' 22" V 143 Ku rčatovov pre lom Prelom Kurčatova Ku rch atov Fra ctu re Zone podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean x 40° 36' 1" S 29° 11' 15" Z 144 Ku ri li Kurilski otoki/čišima Ku ri l's kie os tro va/Ch is hima-re ttō otoška re lie fna o blika Az ija Rus ija 47° 22' 31" S152° 42' 10" V 145 Ku rski zaliv Kurlandski zaliv Ku rski j zaliv/Ku ršių marios morski hidroni m Atlan ts ki o cean Balts ko mor je 55° 3' 0" S 20° 59' 24" V 146 Kuz ne ški bazen Kuzbas Kuz ne cki j basse jn nara vna pokra jina Az ija Rus ija 53° 54' 7" S 87° 17' 13" V 147 Kv arnerski zaliv Kvarner Kv arnerski zaljev morski hidroni m Atlan ts ki o cean Jadransko mor je 44° 53' 1" S 14° 31' 0" V 148 Laka divi Lakadivsko otočje Lacc adive Islan ds otoška re lie fna o blika Az ija Indija 10° 10' 57" S 73° 0' 55" V 149 Leo pold ova in Astri dina o balaObala kralja Leopolda Kin g Leo pold an d Qu een nara vna pokra jina Antark tika x 68° 24' 20" J 87° 38' 25" V in kraljice Astrid Astri d Coas t 150 Levan tinska ko tlina Vzhodnosredozemska kotlina Eas t Mediterranean Basin podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je32° 58' 56" S 29° 2' 42" V 151 Levka da Lefkas Lefkád a otoška re lie fna o blika Ev ro pa Grčija 38° 42' 1" S 20° 38' 50" V 152 Levka da Lefkas Lefkád a nase lje Ev ro pa Grčija 38° 50' 0" S 20° 42' 25" V 153 Libijs ka plano ta Libijski ravnik Aḑ Ḑiffah ko penska re lie fna o blika Afrika Libija/Eg ipt 30° 33' 34" S 25° 39' 1" V 154 Libijs ka pušč ava zahodna puščava Aş Şaḥrā a l-Lībīy ah/Aş Şahrā nara vna pokra jina Afrika Libija/Eg ipt 26° 34' 12" S 24° 59' 48" V al Gh ar bīy ah 179 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, podomačeno ime ALONIM originalno ime pomenski tip celina, ocean država, morje zemljepisna širina zemljepisna dolžina 155 Liparski o toki Vetrni otoki/Eolski otoki Is ole Eolie /Is ole Lipari otoška re lie fna o blika Ev ro pa Italija 38° 34' 54" S 14° 57' 11" V 156 Litava Lajta Lei th a ko penski hidroni m Ev ro pa Avstri ja 47° 52' 8" S 17° 17' 16" V 157 Lü ne bu rška resa va Lüneburška pušča Lü ne bu rger Hei de nara vna pokra jina Ev ro pa Nemč ija 53° 8' 19" S 9° 58' 5" V 158 Maccles fie ld ova plitv ina Macclefieldska plitvina Zhō ng s hā qú n dǐ o/M accles fie ld Bank otoška re lie fna o blika Tihi o cean Juž noki tajs ko mor je15° 53' 12" S114° 30' 35" V 159 Madagaskar Malgaška republika Madagasikara /M adagas car država Afrika Madagaskar 20° 26' 31" J 46° 25' 57" V 160 Makao Makao Macau/œ omè n up ra vna eno ta Az ija Kitajs ka 22° 9' 41" S113° 33' 41" V 161 Makao Makao Macau/œ omè n nase lje Az ija Kitajs ka 22° 11' 53" S113° 32' 40" V 162 Mala Antark tika zahodna Antarktika Lesser Antar ctica/W es t Antar cticanara vna pokra jina Antark tika x 80° 43' 41" J108° 23' 19" Z 163 Mala Vlaška Oltenija Oltenia /W allach ia Minor /W allach ia zg odovinska pokra jina Ev ro pa Romu ni ja 44° 35' 37" S 23° 36' 37" V Alutana /W allach ia Caesarea 164 Malabarska o bala Obala popra Malabar Coas t obalna re lie fna o blika Az ija Indija 10° 23' 3" S 76° 8' 6" V 165 Malavijs ko jezero Njaško jezero Lake Malawi/L ake Ny asa / ko penski hidroni m Afrika Malavi/M ozamb ik /11° 35' 32" J 34° 35' 21" V Lago Niassa Tan zani ja 166 Mald ivi Maldivsko otočje Mald ive Islan ds otoška re lie fna o blika Az ija Mald ivi 3° 17' 50" S 73° 11' 28" V 167 Mari janski jarek Marianski jarek Mariana Tren ch podm orska re lie fna o blika Tihi o cean x 16° 53' 58" S147° 46' 33" V 168 Mari jansko o točje Marijani/Ladroni Mariana Islan ds otoška re lie fna o blika Oc eani ja Severni Mari janski 15° 3' 55" S145° 41' 36" V otoki 169 Mavri cij Mavricius Mauri tius/M oris država Afrika Mavri cij 20° 16' 36" J 57° 35' 18" V 170 Medmu rje Medžimurje Međimu rje nara vna pokra jina Ev ro pa Hrvaška 46° 25' 54" S 16° 27' 29" V 171 Mehiška plano ta Mehiško višavje/Mehiška Altiplani cie Mexicana /Altiplano ko penska re lie fna o blika Sre dnja Am erika Mehika 25° 22' 14" S 103° 6' 9" Z visoka planota Mexicano /M esa Cen tra l de Mèx ico 172 Maskarenska plano ta Maskarenski hrbet Indijs ki o cean podm orska re lie fna o blika Indijs ki o cean x 11° 01' J 61° 16' V 173 Mesinski pre liv Mesinska ožina Stre tto di Messina morski hidroni m Atlan ts ki o cean Sre dozems ko mor je38° 12' 44" S 15° 36' 3" V 174 Mezopotamija Argentinsko medrečje La Meso potamia /R egión nara vna pokra jina Juž na Am erika Argen tina 30° 11' 0" J 58° 19' 9" Z Meso potám ica/L itora l ar gen tino 175 Mikrone zija združene države Mikronezije Federa ted States o f Micronesia država Oc eani ja Mikrone zija 6° 7' 31" S152° 25' 17" V 176 Milštats ko jezero Miljsko jezero Millstätter See ko penski hidroni m Ev ro pa Avstri ja 46° 47' 38" S 13° 34' 56" V 177 Mir tulovo mor je Mirtojsko morje My rtö o pèlagos morski hidroni m Atlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 36° 52' 6" S 23° 28' 47" V 178 Mjan mar Burma My an mar država Az ija Mjan mar 21° 48' 27" S 95° 51' 55" V 179 Modra reka jangce/jangcekjang Chá ng Jiāng ko penski hidroni m Az ija Kitajs ka 31° 17' 58" S121° 44' 38" V 180 Molu ki Dišavni otoki Kepulauan Malu ku otoška re lie fna o blika Az ija Indone zija 2° 31' 4" J 127° 2' 38" V 181 Monako vo Mnihov Mü nch en nase lje Ev ro pa Nemč ija 48° 8' 16" S 11° 34' 2" V 182 Mor je Laptevov Nordenskjöldovo morje more Laptevyh morski hidroni m Ark tični o cean Mor je Laptevov 75° 14' 57" S127° 56' 35" V 183 Moski ts ka o bala Obala Moskitov Cos ta de los Mos qu itos zg odovinska up ra vna eno taSre dnja Am erika Nikara gv a 13° 23' 29" S 83° 40' 9" Z 184 Mosko vs ki preko p prekop Moskva‒Volga Kana l i meni Mosk vy ko penski hidroni m Ev ro pa Rus ija 56° 21' 0" S 37° 30' 30" V 185 Mosko vs ki pre mogovni bazen Mosbas Mosko vs ki j ug ol'nyj basse jn/ nara vna pokra jina Ev ro pa Rus ija 54° 7' 1" S 38° 11' 48" V Mos bass 186 Mount Ev eres t čomolungma/Sagarmata Ch omolu ngm a/S agar māthā/ ko penska re lie fna o blika Az ija Nepal/K itajs ka 27° 59' 18" S 86° 55' 31" V Zhūmùlǐ ngmǐ Fē ng/Zh omo Lan gm a 187 Mumb aj Bombaj Mumb aī nase lje Az ija Indija 19° 1' 1" S 72° 51' 21" V 188 Mu rch isono vi s lapovi slapovi Kabalega Mu rch ison Falls/K abalega ko penski hidroni m Afrika Ug an da 2° 16' 40" S 31° 41' 4" V Falls/K abare ga Falls 189 Nanka js ka ud orina Kjušujski jarek Nankai Tro ugh podm orska re lie fna o blika Tihi o cean x 32° 11' 30" S 134° 59' 4" V 190 Nanseno v hrbet Nansenova kordiljera/ Gakke l Ridg e/N ansen Ridg e/podm orska re lie fna o blika Ark tični o cean x 85° 12' 9" S 72° 53' 38" V gakkelov hrbet Cor dillera Nansen 180 191 Nebeško goro vje tjanšan Tjan '-Š an '/T iān Shā n/T en gri Tagh/ko penska re lie fna o blika Az ija Kir gizis tan /K itajs ka /42° 15' 42" S 80° 53' 20" V Ten ger uul Mon golija 192 Nemš ka demokra tična Vzhodna Nemčija/Demokratična Deutsch e Demokra tis ch e Republik zg odovinska up ra vna eno taEv ro pa Nemč ija 51° 58' 38" S 12° 27' 34" V re publika republika Nemčija 193 Nike ja Nikaja Níkaia /N icaea zg odovinsko nase lje Az ija Tu rčija 40° 25' 44" S 29° 43' 10" V 194 Nižneka ms ko zajezitv eno Spodnjekamsko zajezitveno jezero Nižneka ms koe vodohrani liše ko penski hidroni m Ev ro pa Rus ija 55° 53' 57" S 52° 43' 8" V jezero 195 Nor dka p Severni rt Nor dka pp/N or dka pplatç et/ obalna re lie fna o blika Ev ro pa Nor veška 71° 10' 12" S 25° 47' 10" V Davv en já rga 196 Nova dežela Nova zemlja Novaja zemlja otoška re lie fna o blika Ev ro pa Rus ija 74° 8' 35" S 56° 54' 28" V 197 Novoka ledonska ko tlina Norfolški jarek New Caledonia Basin podm orska re lie fna o blika Tihi o cean Tas mano vo mor je 29° 3' 30" J165° 54' 36" V 198 Oateso va o bala Oatesova dežela Oates Coas t/O ates Lan d nara vna pokra jina Antark tika x 69° 17' 54" J157° 48' 46" V 199 Ob ala Ju ri ja V. Dežela jurija V Geor ge V Coas t nara vna pokra jina Antark tika x 68° 34' 9" J149° 33' 35" V 200 Ob alne gorske veri ge Obrežno gorovje Coas t Ran ges ko penska re lie fna o blika Severna Am erika Zd ruž ene države 40° 33' 49" S123° 41' 58" Z Am erike 201 Obm očje Gaze gaza Qiṭāʿ Ġazz ah/R etzu'at 'Azz aup ra vna eno ta Az ija Eg ipt 31° 22' 29" S 34° 19' 56" V 202 Oc eani ja tihooceanski otoki Oc eania /Ocè anie celina Oc eani ja x 5° 8' 22" J172° 53' 34" V 203 Od rin Adrianopel/Drenopolje Ed irne nase lje Ev ro pa Tu rčija 41° 40' 37" S 26° 33' 24" V 204 Oglej Akvileja Aqu ileia nase lje Ev ro pa Italija 45° 46' 2" S 13° 22' 5" V 205 Og njena zemlja Ognjena dežela Tierra del Fu ego otoška re lie fna o blika Juž na Am erika Argen tina /Č ile 54° 5' 26" J 68° 30' 13" Z 206 Oka van gova delta Okavangovo močvirje Oka van go Delta/O ka van go Sw amp nara vna pokra jina Afrika Bocv ana 19° 22' 32" J 22° 49' 25" V 207 Olduv ajs ka so teska Oldovajska soteska Olduv ai Gor ge ko penska re lie fna o blika Afrika Tan zani ja 2° 59' 35" J 35° 21' 4" V 208 Oro bs ke Alp e Bergamske Alpe/Bergamaške Alpe Alp i Oro bie ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Italija 46° 2' 44" S 9° 54' 30" V 209 Os re dnja Az ija Centralna Azija/Notranja Azija Cen tra l As ia /As ie cen tra le/ nara vna pokra jina Az ija x 45° 24' 46" S 97° 7' 12" V Cen tra l'na ja Az ija 210 otočje Chuu k otočje truk Chuu k Islan ds otoška re lie fna o blika Oc eani ja Mikrone zija 7° 25' 0" S 151° 47' 1" V 211 otočje Ralik otoška veriga Ralik Ralik Ch ain /R alik Islan ds otoška re lie fna o blika Oc eani ja Mars hallovi o toki 7° 43' 27" S 168° 0' 56" V 212 otočje Ratak otoška veriga Ratak Ratak Ch ain /R atak Islan ds otoška re lie fna o blika Oc eani ja Mars hallovi o toki 8° 55' 46" S170° 32' 39" V 213 otočje Ton ga Prijateljski otoki Ton ga Islan ds otoška re lie fna o blika Oc eani ja Ton ga 19° 58' 15" J174° 36' 23" Z 214 otočje Tu amotu Nizki otoki Îles Tu amotu/A rch ipel des Tu amotu /otoška re lie fna o blika Oc eani ja Fran cija 17° 21' 1" J142° 50' 29" Z Paum otu 215 otok Okino tori otok Parece Vela Okino toris hima otoška re lie fna o blika Oc eani ja Japonska 20° 25' 20" S 136° 5' 11" V 216 otoki Bonin otoki Ogasawara Og asa wara -gu ntō/Og asa wara -sh otō otoška re lie fna o blika Oc eani ja Japonska 27° 9' 8" S142° 13' 59" V 217 otoki Des ven tu ra das Nesrečni otoki Islas Des ven tu ra das otoška re lie fna o blika Juž na Am erika Čile 26° 22' 22" J 80° 0' 31" Z 218 Otomansko cesars tv o Osmansko cesarstvo Yüc e Osm an lı Devleti/ zg odovinska up ra vna eno taEv ro pa/Az ija/Afrika x 41° 0' 22" S 29° 3' 37" V Osm an lı İmp ara tor luğu 219 Ož ina Ju ri ja VI. Preliv jurija VI. Geor ge VI Sound morski hidroni m Antark tični o cean Bellin gsh aus no vo 70° 46' 32" J 68° 2' 53" Z mor je 220 Padova delta Padovo ustje Delta del Po/F oci del Po obalna re lie fna o blika Ev ro pa Italija 44° 57' 9" S 12° 20' 27" V 221 Pads ko ni žavje Padska nižina Pian ura Padana /V al Padana ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Italija 45° 8' 16" S 10° 14' 56" V 222 Pales tina Sveta dežela Filas ṭīn/E re tz-Y isra 'el/P alaes tina /zg odovinska pokra jina Az ija Iz rae l/P ales tina 31° 49' 43" S 35° 21' 48" V Palais tin ē 223 Panonsko ni žavje Panonska nižina Panonnian Plain ko penska re lie fna o blika Ev ro pa x 46° 30' 26" S 19° 57' 9" V 224 Papanino va gora Džimujeva gora Papanin Sea mount podm orska re lie fna o blika Tihi o cean x 46° 7' 35" S169° 24' 47" V 225 Papu anska Nova Gv ine ja Papua Nova gvineja Papu a New Gu inea /P apu a Niug ini država Oc eani ja Papu anska Nova 6° 14' 16" J 143° 52' 7" V Gv ine ja 226 Pas ter ca Pastirica Pas ter ze ko penski hidroni m Ev ro pa Avstri ja 47° 5' 0" S 12° 43' 39" V 227 Peninske Alp e Vališke Alpe Alp i Pennine /Alp es Pennines / ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Italija/Šv ica 45° 58' 35" S 7° 39' 30" V Walliser Alp en 228 Per gamon Pergam Pè rgamon /P er gamum zg odovinsko nase lje Az ija Tu rčija 39° 7' 59" S 27° 11' 0" V 181 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, podomačeno ime ALONIM originalno ime pomenski tip celina, ocean država, morje zemljepisna širina zemljepisna dolžina 229 Per ujs ka ko tlina Vzhodna tihooceanska kotlina Per u Basin podm orska re lie fna o blika Tihi o cean x 15° 2' 25" J 84° 37' 41" Z 230 Per zijs ki zaliv Arabski zaliv/zaliv Kh alīj- e Fā rs /al-ḫ alīǧ a l-ʻara bimorski hidroni m Indijs ki o cean Ara bs ko mor je 27° 2' 19" S 51° 9' 5" V 231 Pin d Pindos Píndoss ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Grčija 39° 41' 2" S 21° 7' 22" V 232 Pira ts ka o bala gusarska obala Baynūna h zg odovinska pokra jina Az ija Zd ruž eni ara bs ki 24° 7' 17" S 54° 7' 42" V emira ti 233 Pirene js ki polotok Iberski polotok Pen íns ula i bè ri ca/P en íns ula Ibè ri caobalna re lie fna o blika Ev ro pa Šp ani ja/P or tug als ka 39° 56' 5" S 4° 29' 18" Z 234 Plošč a Ju ana de Fuc e plošča juan de fuca Ju an de Fuc a Plate drug o Tihi o cean x 45° 23' 13" S127° 13' 55" Z 235 Pogodb eni Om an Pogodbena obala Truc ia l States /T ruc ia l Coas tzg odovinska up ra vna eno taAz ija Zd ruž eni ara bs ki 23° 35' 27" S 54° 24' 43" V emira ti 236 Polotok ri bičev Ribiški polotok polu os tro v Ryb ačij obalna re lie fna o blika Ev ro pa Rus ija 69° 41' 54" S 32° 30' 39" V 237 Poren je-Pfalš ka Porenje-Pfalško Rh ein lan d-Pfalz up ra vna eno ta Ev ro pa Nemč ija 49° 51' 6" S 7° 23' 17" V 238 Pre dar ls ka Predarlsko Vorar lb er g up ra vna eno ta Ev ro pa Avstri ja 47° 12' 35" S 9° 53' 48" V 239 Pre dka vka zje Ciskavkazija Pre dka vka z'e/C is cauc asia zg odovinska pokra jina Ev ro pa Rus ija 44° 30' 0" S 42° 30' 0" V 240 Pre liv s vetega Vin cen cija Preliv svetega Vincenca Sain t Vin cen t Passa ge morski hidroni m Atlan ts ki o cean Kari bs ko mor je 13° 30' 43" S 61° 3' 20" Z 241 pre lom Barak ud a Prelom med petnajsto Barra cud a Fra ctu re Zone /F ifteen podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean x 15° 18' 36" S 45° 54' 23" Z in dvajseto stopinjo Tw en ty Fra ctu re Zone 242 Pre lomni ca s vetega Andre jaPrelom svetega Andreja San Andreas Fault ko penska re lie fna o blika Severna Am erika Zd ruž ene države 35° 7' 21" S 119° 39' 22" Z Am erike 243 Prikas pijs ko ni žavje Kaspijska depresija Prikas pijs ka ja ni zm ennos t'/ ko penska re lie fna o blika Ev ro pa/Az ija Rus ija/K azahstan 47° 16' 12" S 48° 35' 59" V Kas pīy Man gy Oyp aty 244 Pri pjats ko bar je Pripjatsko močvirje Pri pjats kie bolota/P inskie bolota ko penski hidroni m Ev ro pa Belor us ija/U kra jina 52° 4' 47" S 27° 54' 8" V 245 Pri pjats ko bar je Pripjatsko močvirje Pri pjats kie bolota/P inskie bolota nara vna pokra jina Ev ro pa Belor us ija/U kra jina 52° 4' 47" S 27° 54' 8" V 246 Pri vetrno o točje Privetrni otoki Îles du Ven t otoška re lie fna o blika Oc eani ja Fran cija 17° 20' 29" J 149° 10' 0" Z 247 Ptolemai da Ptolomeja Ptolemais /‘A kk ô zg odovinsko nase lje Az ija Iz rae l 32° 55' 16" S 35° 4' 8" V 248 Ptolomai da Ptolomeja Ptolemais /T olm eta/Āthā r Ţulm ayth ahzg odovinsko nase lje Afrika Libija 32° 42' 28" S 20° 57' 6" V 249 Razklani hrbet zahodnoavstralski hrbet Broken Ridg e podm orska re lie fna o blika Indijs ki o cean x 31° 27' 44" J 94° 53' 54" V 250 Republika Mor dv ini ja Republika Mordovija Mor dovs ka ja res publika / up ra vna eno ta Ev ro pa Rus ija 54° 13' 32" S 44° 29' 46" V Mor dovija Res publikas y 251 Republika Saha jakutija Res publika Saha/R es publika up ra vna eno ta Az ija Rus ija 64° 52' 47" S126° 37' 28" V Jak utija/S aha Res publika ta 252 Retija Recija Rae tia /Rh ae tia zg odovinska pokra jina Ev ro pa Šv ica/N emč ija/Avstri ja47° 25' 46" S 9° 38' 45" V 253 Rio gran ds ki pra g Riograndska planota Rio Gran de Rise podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean x 31° 1' 23" J 34° 59' 54" Z 254 Roka vs ki pre liv Rokav Englis h Ch anne l/L a Man ch emorski hidroni m Atlan ts ki o cean Severno mor je 50° 2' 41" S 1° 8' 59" Z 255 Roman dija francoska Švica Roman die up ra vna eno ta Ev ro pa Šv ica 46° 38' 45" S 6° 40' 48" V 256 Ronnina ledena polica Ledena polica Edith Ronne Ronne Ic e Sh elf morski hidroni m Antark tični o cean Weddllovo mor je 77° 57' 56" J 61° 56' 32" Z 257 Ros tov o b Don u Rostov na Donu Ros tov- na -D on u nase lje Ev ro pa Rus ija 47° 13' 59" S 39° 42' 54" V 258 Rowleyjs ka celinska polica Rowleyjev šelf Rowley Sh elf podm orska re lie fna o blika Indijs ki o cean x 19° 6' 8" J 118° 27' 2" V 259 rt Matapan rt tenaron Akro tírio Tè naro obalna re lie fna o blika Ev ro pa Grčija 36° 23' 13" S 22° 28' 58" V 260 Rus ko ni žavje Vzhodnoevropsko nižavje Russ ka ja ra vnina / ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Rus ija/U kra jina / 55° 46' 17" S 43° 36' 16" V Vos točno -Ev ro pejs ka ja ra vnina Mold avija/B elor us ija/ Poljs ka /L itv a/L atv ija/ Estoni ja 261 Sahuls ka celinska polica Sahulski šelf Sahul Sh elf podm orska re lie fna o blika Indijs ki o cean Timorsko mor je 12° 29' 60" J124° 59' 60" V 262 Salzbu rška Solnograško Salzbu rg up ra vna eno ta Ev ro pa Avstri ja 47° 17' 52" S 13° 10' 10" V 263 San torin tera Thíra /S an torini otoška re lie fna o blika Ev ro pa Grčija 36° 23' 57" S 25° 27' 33" V 264 Saronski zaliv Eginski zaliv Saronik ós k ólp os morski hidroni m Atlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 37° 40' 11" S 23° 39' 29" V 182 265 Sejš eli Sejšelsko otočje Seych elles Islan ds/S eych elles otoška re lie fna o blika Afrika Sejš eli 4° 29' 23" J 55° 36' 10" V Arch ipelago 266 Severni Min č Minč Th e Nor th Min ch/Th e Min ch/morski hidroni m Atlan ts ki o cean x 58° 6' 21" S 5° 53' 34" Z An Cu an Sgìth 267 Severni Sp ora di Magnezijski otoki Vor íoi Sp or ád es otoška re lie fna o blika Ev ro pa Grčija 39° 11' 53" S 24° 5' 49" V 268 Severni Tihi o cean Severni Pacifik Nor th Pacific Oc ean nara vna pokra jina Oc eani ja x 30° 0' 0" S 170° 0' 0" Z 269 Sh etlan ds ki o toki Shetlandi Sh etlan d Islan ds/Sh etlan d/S ea ltainn otoška re lie fna o blika Ev ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o60° 22' 3" S 1° 13' 56" Z 270 Sina js ki polotok Sinaj Sīnā'/Sh ibh Jazīra t Sīnā' obalna re lie fna o blika Az ija Eg ipt 28° 47' 1" S 33° 58' 18" V 271 Sin gits ki zaliv Svetogorski zaliv Sin gitik ós k ólp os morski hidroni m Atlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 40° 11' 59" S 24° 1' 18" V 272 Sir tika Sirtska puščava as -S idra h/Ş ahrā' Su rt nara vna pokra jina Afrika Libija 30° 46' 52" S 17° 32' 0" V 273 Ska der Skadar Sh ko dra /Sh ko dë r nase lje Ev ro pa Alb ani ja 42° 4' 5" S 19° 30' 44" V 274 Ska drsko jezero Skadarsko jezero Ska darsko jezero /L iqen i Sh ko drës ko penski hidroni m Ev ro pa Črna gora /Alb ani ja42° 10' 11" S 19° 19' 29" V 275 Ska man der Mali Meander Ska man dros /X an th os /Küéü k ko penski hidroni m Az ija Tu rčija 40° 0' 19" S 26° 12' 58" V Men deres 276 Slonoko šč ena o bala Obala slonove kosti Côte d'Iv oire obalna re lie fna o blika Afrika Slonoko šč ena o bala5° 6' 12" S 5° 26' 6" Z 277 Sm irna Izmir İzm ir nase lje Az ija Tu rčija 38° 25' 8" S 27° 8' 16" V 278 Sm irnski zaliv Izmirski zaliv İzm ir Kö rfezi morski hidroni m Atlan ts ki o cean Eg ejs ko mor je 38° 27' 37" S 26° 49' 39" V 279 Somals ki polotok Afriški rog Geeska Afrika obalna re lie fna o blika Afrika Somalija/Dž ibuti/ 8° 54' 13" S 48° 6' 18" V Etio pija/E ri tre ja 280 Sre dnja Afrika Centralna Afrika Cen tra l Afri ca/Afri qu e cen tra le nara vna pokra jina Afrika x 1° 23' 26" J 29° 35' 26" V 281 Sre dnja Am erika Centralna Amerika Cen tra l Am eri ca/Amè ri qu e cen tra le/nara vna pokra jina Severna Am erika x 17° 48' 46" S 89° 9' 13" Z Amè ri ca Cen tra l 282 Sre dnja Ev ro pa Centralna Evropa Middle Eu ro pe/Eu ro pe cen tra le/ nara vna pokra jina Ev ro pa x 49° 1' 12" S 15° 1' 13" V Mitteleuro pa 283 Sre dnja in dijs koo ceanska Srednjeindijskooceanska kotlina Mid-Indian Basin podm orska re lie fna o blika Indijs ki o cean x 10° 0' 0" J 80° 0' 0" V ko tlina 284 Sre dnji tihoo ceanski hrbet Srednjetihooceanske gore Mid-P acific Sea mounts podm orska re lie fna o blika Tihi o cean x 20° 28' 36" S 163° 49' 6" V 285 Sre dozemlje Mediteran Mediterranean Basin /B assin nara vna pokra jina Ev ro pa/Afrika /Az ijax 37° 33' 38" S 16° 55' 9" V mèd iterran èen 286 Stan leyjevi s lapovi slapovi Boyoma Chutes Boyoma/Stan ley Falls ko penski hidroni m Afrika Vzh odni Kon go 0° 11' 38" S 25° 31' 2" V 287 Sulavezi Celebes Sulawesi otoška re lie fna o blika Az ija Indone zija 1° 56' 44" J120° 24' 29" V 288 Suls ki o toki otoki Sula Kepulauan Sula otoška re lie fna o blika Az ija Indone zija 2° 9' 11" J125° 19' 14" V 289 Su nds ka celinska polica Sundski šelf Su nda Sh elf morski hidroni m Tihi o cean Juž noki tajs ko mor je/ 5° 0' 0" S 107° 0' 0" V Javansko mor je 290 Su nds ki jarek javanski jarek Su nda Tren ch/J ava Tren ch podm orska re lie fna o blika Indijs ki o cean x 9° 55' 42" J 108° 11' 6" V 291 Sv eti Tomaž in Prin c São tomé in Príncipe Så o Tomè e Príncipe država Afrika Sv eti Tomaž in Prin c0° 52' 52" S 7° 1' 30" V 292 Šar darinsko zajezitv eno jezero čardarinsko zajezitveno jezero Ch ar dara Suw Omb ori /Sh ar dara ko penski hidroni m Az ija Kazahstan /Uzb ekis tan 41° 7' 27" S 68° 8' 2" V Bög eni 293 Šen tv id o b Glini Šentvid na glini Sank t Vei t an der Glan nase lje Ev ro pa Avstri ja 46° 46' 1" S 14° 21' 32" V 294 Šir šovov hrbet Hrbet Širšova Sh irs hov Ridg e podm orska re lie fna o blika Tihi o cean Berin govo mor je 57° 29' 13" S170° 44' 35" V 295 Ško ts ki hrbet Ameriško-antarktični hrbet Sc otia Ridg e podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean /Ško ts ko mor je 53° 7' 20" J 46° 12' 16" Z Antark tični o cean 296 Šp ar ta Lakademon Spá rti/Sp ar te zg odovinsko nase lje Ev ro pa Grčija 37° 4' 56" S 22° 25' 25" V 297 Šp ik na d Policami Montaž Iôf di Mon tasio /Jôf dal Mon tâs ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Italija 46° 26' 9" S 13° 26' 1" V 298 Tajm irski polotok tajmir Tajmy r/T ajmy rski j polu os tro v obalna re lie fna o blika Az ija Rus ija 75° 19' 8" S104° 52' 38" V 299 Tajv anski pre liv formoški preliv Tá iwā n Hǐ ixiá morski hidroni m Tihi o cean Juž noki tajs ko mor je/24° 37' 57" S119° 48' 54" V Vzh odnoki tajs ko mor je 300 Taljamen t tilment Taglia men to/T ilimen t ko penski hidroni m Ev ro pa Italija 45° 38' 40" S 13° 5' 56" V 183 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volkeksonim, podomačeno ime ALONIM originalno ime pomenski tip celina, ocean država, morje zemljepisna širina zemljepisna dolžina 301 Tar Velika indijska puščava Thā r/G rea t Indian Deser t nara vna pokra jina Az ija Indija/P akis tan 27° 2' 24" S 70° 37' 21" V 302 Tas mano va ko tlina Vzhodnoavstralska kotlina/ Tas man Basin podm orska re lie fna o blika Tihi o cean Tas mano vo mor je 43° 0' 0" J 158° 0' 0" V thomsonov prelom 303 Taurus tavrus Toros Dağlar ı ko penska re lie fna o blika Az ija Tu rčija 36° 43' 27" S 33° 17' 6" V 304 Tels ki Atlas Mali Atlas al-Atlas a t-T alli/D i a tlas ud raren ko penska re lie fna o blika Afrika Alž iri ja 35° 53' 2" S 3° 31' 53" V 305 Tihi o cean Pacifik/Veliko morje Pacific Oc ean /Ocè an Pacifiqu emorski hidroni m Tihi o cean x 0° 0' 0" J 165° 0' 0" Z 306 Tihoo ceanska plošč a Pacifiška plošča Pacific Plate drug o Oc eani ja x 5° 0' 0" S 165° 0' 0" Z 307 Tihoo ceansko -an tark tični hrbetjužni tihooceanski hrbet Pacific-A ntar ctic Ridg e podm orska re lie fna o blika Tihi o cean / x 62° 29' 44" J 156° 18' 5" Z Antark tični o cean 308 Tonkin tonking Bắc Kỳ/Bắc Bộ/D ran g- ngaï nara vna pokra jina Az ija Vie tna m 22° 4' 40" S105° 26' 57" V 309 Tonkin tonking Bắc Kỳ/Bắc Bộ/D ran g- ngaïzg odovinska up ra vna eno taAz ija Vie tna m 22° 4' 40" S105° 26' 57" V 310 Transi lv ani ja Sedmograška/Erdeljsko Transi lv ania /A rdea l/E rdèly/ nara vna pokra jina Ev ro pa Romu ni ja 46° 39' 24" S 23° 30' 8" V Sie ben bü rgen 311 Transi lv ani ja Sedmograška/Erdeljsko Transi lv ania /A rdea l/E rdèly/zg odovinska pokra jina Ev ro pa Romu ni ja 46° 39' 24" S 23° 30' 8" V Sie ben bü rgen 312 Transi lv ani ja Sedmograška/Erdeljsko Transi lv ania /A rdea l/E rdèly/zg odovinska up ra vna eno taEv ro pa Romu ni ja 46° 39' 24" S 23° 30' 8" V Sie ben bü rgen 313 Transi lv anske Alp e južni Karpati Car paţii Meri diona li ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Romu ni ja 45° 36' 11" S 24° 44' 10" V 314 Tsug ar ujs ki pre liv preliv tsugaru Tsug ar u- kaik yō morski hidroni m Tihi o cean Japonsko mor je 41° 31' 4" S140° 39' 15" V 315 Tu rkansko jezero Rudolfovo jezero Lake Tu rkana ko penski hidroni m Afrika Keni ja/Etio pija 3° 22' 23" S 36° 7' 1" V 316 Udmu rtija Republika Udmurtija Udmu rts ka ja res publika / up ra vna eno ta Ev ro pa Rus ija 57° 7' 56" S 52° 48' 37" V Udmu rt Res publika 317 Variski čno gors tv o Hercinsko gorstvo Her cy nian mountain belt/ ko penska re lie fna o blika Ev ro pa Fran cija/N emč ija/Č eška 48° 24' 2" S 8° 13' 50" V Varis cides 318 Vatikan Sveti sedež Città del Vaticano /Status država Ev ro pa Vatikan 41° 54' 12" S 12° 27' 11" V Civitatis Vaticanae 319 Velika Antark tika Vzhodna Antarktika Grea ter Antar ctica/E as t Antar cticanara vna pokra jina Antark tika x 81° 12' 29" J 82° 25' 15" V 320 Velika Bri tani ja Otok Grea t Bri tain /B rea tainn Mhò r/ otoška re lie fna o blika Ev ro pa Zd ruž eno kra ljes tv o54° 39' 26" S 2° 17' 15" Z Pryd ain Fawr 321 Velika Vlaška Muntenija Mu ntenia /Ţ ara Româ neas că zg odovinska pokra jina Ev ro pa Romu ni ja 44° 51' 18" S 26° 35' 30" V 322 Velike plan jave Prerije Grea t Plains /P rairies ko penska re lie fna o blika Severna Am erika Zd ruž ene države 44° 57' 48" S103° 49' 26" Z Am erike /K ana da 323 Veliki preko p Cesarski prekop Dà Yù nhè ko penski hidroni m Az ija Kitajs ka 31° 56' 28" S119° 39' 33" V 324 Veliko ra zv odno goro vje Vzhodnoavstralske Kordiljere Grea t Dividin g Ran ge/ ko penska re lie fna o blika Oc eani ja Avstra lija 25° 44' 46" J148° 16' 39" V Eas tern Highlan ds 325 Vier waldstadts ko jezero Luzernsko jezero Vier waldstätter See ko penski hidroni m Ev ro pa Šv ica 46° 58' 59" S 8° 28' 22" V 326 Vin cenne ški zaliv Vincennesov zaliv Vin cennes Bay morski hidroni m Antark tični o cean x 66° 6' 52" J 109° 6' 1" V 327 Visoki Kavka z Veliki Kavkaz Bol'š oj Kavka z/D idi Kawkasioni / ko penska re lie fna o blika Ev ro pa/Az ija Rus ija/G ruz ija/ 42° 41' 51" S 44° 31' 8" V Böyü k Qafq az Dağlar ı Az er bajdž an 328 Vlora Valona Vlor ë/Vlora nase lje Ev ro pa Alb ani ja 40° 27' 50" S 19° 29' 0" V 329 Vrh Ism ai la Somoni ja Vrh komunizma Qullai Ism oi li Somon ī/ ko penska re lie fna o blika Az ija Tadž ikis tan 38° 56' 33" S 72° 0' 55" V Pik u Kommu ni zm 330 Vrh neo dv isnos ti Vrh revolucije Qullai Istiqlol/Qullai Inki lob ko penska re lie fna o blika Az ija Tadž ikis tan 38° 30' 45" S 72° 21' 30" V 331 Vulkanski o toki otoki Kazan Kazan -R ettō otoška re lie fna o blika Oc eani ja Japonska 24° 50' 38" S141° 18' 15" V 332 Vzh odni Kon go Demokratična republika Kongo Con go/Rèpubliqu e dèm ocra tiqu edržava Afrika Vzh odni Kon go 3° 15' 8" J 23° 26' 56" V du Con go 184 333 Vzh odni tihoo ceanski hrbet kordiljera Albatros Eas t Pacific Rise podm orska re lie fna o blika Tihi o cean x 30° 45' 13" J111° 52' 54" Z 334 Vzh odno ri ms ko cesars tv o Bizantinsko cesarstvo Basi leía Rhōm aíō n/ zg odovinska up ra vna eno taEv ro pa/Az ija Tu rčija/G rčija 41° 9' 23" S 28° 37' 16" V Imp eri um Roman um Orien tale 335 Wallis in Futu na Otoki Wallis in futuna Wallis -et-Futu na up ra vna eno ta Oc eani ja Fran cija 13° 46' 8" J 177° 9' 22" Z 336 Walv iški hrbet Kitov hrbet Walv is Ridg e podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean x 27° 42' 53" J 3° 31' 49" V 337 Wh ar tonska ko tlina zahodnoavstralska kotlina Wh ar ton Basin podm orska re lie fna o blika Indijs ki o cean x 21° 2' 22" J 100° 3' 0" V 338 Wilcz eko va dežela Vilčekova dežela Zemlja Vil'č eka otoška re lie fna o blika Ev ro pa Rus ija 80° 35' 48" S 60° 41' 49" V 339 Yorko v r t rt York Cape York obalna re lie fna o blika Oc eani ja Avstra lija 10° 41' 15" J142° 31' 54" V 340 Yorko vor ts ki polotok polotok Cape York Cape York Penins ula obalna re lie fna o blika Oc eani ja Avstra lija 12° 59' 33" J142° 34' 20" V 341 Zahodna Papu a zahodni Irian Papu a Bara t/Irian Jaya Bara tup ra vna eno ta Oc eani ja Indone zija 3° 49' 37" J137° 38' 59" V 342 Zahodni Bug Bug Zak hidnyy Buh/Z ak hodni Buh/Bug ko penski hidroni m Ev ro pa Ukra jina /B elor us ija/52° 30' 28" S 21° 5' 15" V Poljs ka 343 Zahodni Fri zijs ki o toki Vatski otoki Neder lan ds e Wadd enei lan den / otoška re lie fna o blika Ev ro pa Nizozems ka 53° 27' 32" S 5° 34' 52" V Wes t Friese Eilan den 344 Zahodni Kon go Kongo (Brazzaville) Con go/Rèpubliqu e du Con godržava Afrika Zahodni Kon go 0° 47' 33" J 15° 42' 9" V 345 Zaka vka zje transkavkazija Zaka vka z'e/T rans cauc asia nara vna pokra jina Az ija Armeni ja/Az er bajdž an /41° 17' 49" S 45° 0' 54" V Gruz ija 346 Zaka vka zje transkavkazija Zaka vka z'e/T rans cauc asia zg odovinska pokra jina Az ija Armeni ja/Az er bajdž an /41° 17' 49" S 45° 0' 54" V Gruz ija 347 Zaliv Vs eh s vetih zaliv vseh svetnikov Baía de Todos os San tos morski hidroni m Atlan ts ki o cean x 12° 51' 50" J 38° 35' 6" Z 348 Zeleno hri bovje Barka Al Ǧabal a l-'Aḫḍ ar ko penska re lie fna o blika Afrika Libija 32° 25' 22" S 21° 26' 9" V 349 Zelenor ts ka ko tlina Kapverdska kotlina Cape Ver de Basin podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean x 15° 0' 0" S 30° 0' 0" Z 350 Zelenor ts ka plano ta zelenortski prag/ Cape Ver de Platea u/C ape podm orska re lie fna o blika Atlan ts ki o cean x 18° 0' 0" S 20° 0' 0" Z Kapverdski prag Ver de Rise 351 Zelenor ts ki o toki Kapverdski otoki Ilh as do Cabo Ver de otoška re lie fna o blika Afrika Zelenor ts ki o toki 15° 42' 29" S 23° 54' 46" Z 352 Zv ezna re publika Nemč ija zahodna Nemčija Bu ndesre publik Deutschlan dzg odovinska up ra vna eno taEv ro pa Nemč ija 51° 0' 41" S 8° 9' 20" V 353 Židovs ko a vtono mno okro žjejudovsko avtonomno okrožje Ev re js ka ja a vtono mna ja o blas t'/up ra vna eno ta Az ija Rus ija 48° 30' 45" S132° 22' 58" V yidis he a vtono me gegnt 185 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksoni mi D. Kladnik , R. Ciglič, M. Hrvatin , D. Perko , P. Repolus k, M. Volk 8 zEM LjE VI DI 186 XXVIII VII, XXII, XXXVII merilo: 1 : 50.000.000 VIII, XXIII, XXXVIII merilo: 1 : 50.000.000 IX, XXIV, XXXIX merilo: 1 : 50.000.000 X, XXV, XL, L merilo: 1 : 50.000.000 XI, XXVI, XLI merilo: 1 : 50.000.000 XII, XXVII, XLII merilo: 1 : 50.000.000 XIII XIV XV, XXX XXIXXLIIIXLIV LI I, XVI, XXXI merilo: 1 : 50.000.000 II, XVII, XXXII, XLV merilo: 1 : 50.000.000 III, XVIII, XXXIII, XLVI merilo: 1 : 50.000.000 IV, XIX, XXXIV, XLVII merilo: 1 : 50.000.000 V, XX, XXXV, XLVIII merilo: 1 : 50.000.000 VI, XXI, XXXVI, XLIX merilo: 1 : 50.000.000 Merilo: 1 : 210.000.000 Avtorica zemljevida: Manca Volk Narejeno z (made with) Natural Earth © GIAM ZRC SAZU 2013 XXVIII merilo: 1 : 14.600.000 XIII merilo: 1 : 28.700.000XLIV merili: 1 : 28.700.000, 1 : 4.900.000 XLIII merilo: 1 : 34.000.000 XIV merilo: 1 : 5.800.000 LI merilo: 1 : 15.200.000 XXIX merilo: 1 : 28.700.000 XV, XXX merilo: 1 : 6.500.000 187 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Legenda NARAVNOGEOGRAFSKA TEMATIKA celina kopenska reliefna oblika • vrh • prelaz obalna reliefna oblika • rt otoška reliefna oblika pejsaž drugo • tektonska plošča, tektonski ščit • obrambni zid E v r o p a S k a l n o g o r o v j e Kilimandžaro Veliki sveti Bernard Rt dobrega upanjaSkandinavski polotok JamajkaM a l d i v i • otočje, otoki oaza Kar ga E v r a z i j s k a p l o š č a H a d r i j a n o v z i d kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika • jezero • slap • ocean • podmorska gora država upravna enota • morje J e z t r e h s o t e s k Avtorica zemljevidov: Manca Volk Projekcija: WGS84 Narejeno z (made with) Natural Earth © GIAM ZRC SAZU 2013Bajkalsko jezero Nil Iguasujski slapovi Črno morjeT i h i o c e a n Hudsonov preliv L a b r a d o r s k a k o t l i n a Gore kartografov DRUŽBENOGEOGRAFSKA TEMATIKA naselje naravna pokrajina zgodovinska upravna enota, kolonija zgodovinsko naselje zgodovinska pokrajina Havana Mohendžo DaroTeksas Peru S a h a r a P e r z i j a Lotaringija državna meja upravna meja • gorovje, hribovje, planota • polotok, obala • otok • jez, zemeljski tečaj • reka • zaliv, preliv • hrbet, p rag, kotlina, ravnik, celinska polica Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 188 Barrowov rt rt Mendocino Dežnjovov rt Bathurstov rt polotok Kenai Aljaški polotokSewardov polotokČukotski polotok Rt waleškega princa rt Flattery Obalno gorovjeAljaško gorovje Kaskadno gorovjeJukonska planota Aleutsko gorovjeWranglovo gorovjeBrooksovo gorovje Obalne gorske verigeMackenziejevo gorovje Kuskokwimsko hribovje Prelomnica svetega Andreja Aleuti otoki MidwayBanksov otok Vranglov otok Bakerjev otokHowlandov otokVancouvrov otok Johnstonov atolPribilo vovi otoki Otok svetega MatejaOtok princa Patricka Otok svetega Lovrenca Aleksandrov arhipelag Otoki kraljice Šarlote HavajiPlošča Juana de Fuce T i h o o c e a n s k a p l o š č a AB 1 2 3I 189 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Jukatanrt Sable rt Sable rt Catoche rt Hatteras rt Gallinas rt Canaveral Nova Škotska rt Corrientes Chidleyjev rt polotok Ungava Rt svetega Luke polotok Guajira polotok Boothia Orinokova delta Hayesov polotok Foxejev polotok Gaspeški polotok Rt svetega Antona rt Gracias a Dios Melvillov polotok Misisipijeva delta Kalifornijski polotokPolotok princa Alberta Panamska zemeljska ožina T ehuantepeška zemeljska ožina rt Cod Dolina smrti Veliki kanjon planota OzarkVelika kotlina S k a l n o g o r o v j eV e l i k e p l a n j a v e Mehiška planotaZalivsko nižavjeO s r e d n j e n i ž a v j e Obalna Kordiljera Gvajansko višavje Zahodna Kordiljera Vzhodna Kordiljera Srednja KordiljeraJužna Sierra MadreHarneyjeva kotlina Meridska KordiljeraKolumbijsko gorovje Zahodna Sierra MadreVzhodna Sierra M adre Vulkanska KordiljeraLavrencijsko višavje Cumberlandska planotaAlleghenyjska planota Atlantsko obalno nižavjeKoloradska planotaKolumbijska planota Apalači KaribiA ntili AntigvaAngvila Monserat Gvadelup MartinikPortoriko Grenadine E l l e s m e r e Hispaniola M ali AntiliSveta Lucijaotočje Turks Kokosov otokVe l i k i A n t i l i Otoki biserovotočje CaicosBaffinov otok Zavetrni otokiMelvillov otok Marijini otokiKanalski otokiViktorijin otok Parryjevi otoki Kajmanski otokiBermudski otokiBathurstov otok Bahamsko otočjeSomersetski otokSverdrupovi otoki Clippertonov otokBelcherjevi otokiSouthamptonov otokOtok Axla Heiber ga Otok princa EdvardaOtok kralja Viljema Otok princa CharlesaOtok Ellefa Ringnesa Revillagigedovi otokiOtok waleškega princa Sveti Martin Sveti KrištofKaribski otokiDeviško otočje Sveti Vincencij Privetrni otokiA r k t i č n i a r h i p e l a g Otoki kraljice Elizabete Kuba K o k o s o v a p l o š č a K a r i b s k a p l o š č a A m e r i š k a p l o š č a S e v e r n o a m e r i š k a p l o š č a Gvajanski ščitA n g l o a m e r i k a S e v e r n a A m e r i k a A m e r i k a JamajkaCD 1 2 3II Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 190 Rt palm rt Juby Beli rt Zeleni rt rt Farvel rt Bojador Obala popra Charlesov rt Rt treh rtičev Brewsterjev rt Severovzhodni rt Rt Morrisa Jesupa Pirenejski polotok Slonokoščena obala rt Race Atlas Antiatlas Visoki AtlasSrednji AtlasBetijsko gorovjeKastilsko gorovjeFrancosko nižavje Kambrijsko gorovje Akvitanska kotlina Grampiansko gorovje Armorikansko gorstvo Severozahodno višavje Ibersko gorovjeKantabrijsko gorovje Rif Hebridi Tenerifa otok ManI s l a n d i j a G r e n l a n d i j a otoki Scilly Hudičev otokFerski otoki otočje BijagósKanarski otokiKanalski otoki Madeirski otokiOrkneyjski otoki Nova Fundlandija Britan sko otočje Zelenortski otokiShetlandski otoki Čeri svetega Petra in PavlaVelika Britanija A z o r i Hadrijanov zid IrskaEF 1 2 3III 191 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 KolaNordkap Peloponez M a l a A z i j a Jutlandija Kurska kosa Hafunski rt rt Kanin Nos rt Guardafui Nilova deltaVolgina deltapolotok Kanin Obala sužnjev Nigrova delta polotok Buzači Oneški polotokPolotok ribičev Murmanska obala Somalski polotokSinajski polotok Balkanski polotokApeninski polotok Apšeronski polotok Agrahanski polotok Musandamski polotok Skandinavski polotok Azurna obalaKrim U ral Beka Tatre Tabor Z a g r o sVogezi TaurusSudeti Rodopi Kumran HoggarHibini ElbursElbrus BalkanArgoniArdeni AraratKarpatiJergeni Golgota Danakil AdamavaPirenejiMugodžar Kopetdag Demavend RuvenzoriRas DašanČrni gozd Obšči SirtJužni Ural gora SinajOljska gora gorovje Rud gora KenijaZahodne Alpe Telski AtlasSrednji Ural Severni Ural Visoki KavkazRusko nižavje Joška planotaplanota DjadoKrižni preval Šotsko višavje Saharski AtlasDonsko višavje Čadska kotlinaZeleno hribovje Severno višavje Pontsko gorovjeplanota Ustjurt Pariška kotlina Nubsko hribovje Nogalska dolinagorovje LibanonKrimsko gorovje Kamerunska goraIransko višavjeDoneško višavje Centralni masiv Podolsko višavje planota TademaitLibijska planota Etiopsko višavjeArmensko višavjeValdajsko višavjeTimansko hribovje Smolenško višavje Privolško višavjeOšmjansko višavje Moskovsko višavje Moskovska kotlina Belorusko višavje Katarska depresija Bongojsko hribovjePridneprsko nižavje Stavropolsko višavje Srednjerusko višavjeSkandinavsko gorovje Severnorusko nižavje Prikaspijsko nižavje Mourdijska depresijaPričrnomorsko nižavje Veliki tektonski jarekZahodnokarelsko višavje Olimp HermonApeniniČeški gozd Mali Kavkaz Antilibanon Vzhodne AlpeŠvabska Jura Vlaško nižavje Švicarska Jura Padsko nižavjePanonsko nižavje Golansko višavje Dinarsko gorovjeNemško sredogorje Lublinsko višavje Transilvanske AlpePridneprsko višavje Kumo-maniško podolje Severnonemško nižavje Nemško-poljsko nižavje Švabsko-bavarska planota Airoaza Jalu oaza Sebha oaza Kufraoaza Kar ga oaza Daklaoaza Džofra oaza Tazerbooaza Farafraoaza Baharijaoaza Jagbuboaza SivaCiper MasiraLofoti Džerba SokotraPitjuziKorzika SicilijaKolgujev Zelandija SardinijaKačji otokS p i t s b e r g i Sveti Tomaž Nova dežela otočje DahlakMedvedji otok Egadski otoki Kerkenski otokiFrizijski otokiAlandsko otočje otoki Kurija MurijaAleksandrina dežela Severovzhodna deželaDežela Franca Jožefa KikladiBaleari Jonski otokiEgejski otoki Farazansko otočje PerimBeneluks Abu SimbelBaltski ščit Asuanski jez Afriški ščitSeverni tečaj Iranska plošča Arabska plošča Afriška ploščaUkrajinski ščit Anatolska ploščaKaledonsko gorstvo M a g r e b A f r i k a A r k t i k a E v r o p a Mangišlak Arabski polotokBahrajnBarentsov otok rt Ince KretaGH 1 2 3IV Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 192 Rt Želja rt Dondra rt Ca Mau rt Komorin Arktični rt Indova deltaČeljuskinov rt Makranska obalapolotok Šantung Mekongova delta Gangesova delta Malajski polotokMalabarska obalaJugorski polotok Indijski polotok Gidanski polotokTajmirski polotok zemeljska ožina Kra Koromandijska obalaJamal Sajan Pamir LotseAltaj KajlašHangaj Èo OjuHindukuš H i m alaja AnapurnaVrh zmage ParopamizKarakorum DaulagiriKunlun Šan Adamov vrhLeninov vrh Zahodni Gati Vzhodni GatiPolarni Ural Zahodni Sajan Transhimalaja Rdeča kotlina Mount EverestIndsko nižavjeGobijski AltajTurgajska vrataSubpolarni Ural Nebeško gorovjeMongolski AltajKazaško višavjeČinsko hribovjeAlajsko gorovje Vrh neodvisnosti Vrh Karla Marksa Turansko nižavje Tarimska kotlina Kumonsko gorovje Koratska planotaKitajsko nižavjeKirgiško gorovje Kajberski prelaz hribovje Vindhya hribovje SatpuraFerganska dolinaDžungarska vrataViljujsko višavje Turgajska planota Pegujsko hribovjeMakransko gorovje hribovje AravalliČajdamska kotlinahribovje Byrranga Bajkalsko gorovjeArakansko gorovjeAnabarsko višavje Putoranska planota Jenisejsko višavje Turfanska depresija Sulejmanovo gorovje Stanovojsko višavje Jablonovsko gorovje Kardamonsko hribovje višavje Chota NagpurZ a h o d n o s i b i r s k a p l o š č a Južnokitajsko hribovjeZahodnosibirsko nižavje Velika puhlična planotaSrednjesibirsko višavjeSevernosibirsko nižavje Luangprabanško hribovje Obalno Makransko gorovje Tibetanska visoka planota Notranjemongolsko višavje Junansko-Guizhouška planotaŠiša PangmaVzhodni Sajan KangčendzengaVisoka Himalajahribovje SiwalikFergansko gorovje Anamitsko gorovjeKunjerabski prelazZaravšansko gorovje Karakorumski prelazVrh Ismaila Somonija Osrednje Makransko gorovje K2 Cejlon Borneo Palavan MaldiviN i k o b a r i LakadiviA n d a m a n i AmindiviBoljševik Beli otok otoki RiauAdamov mostŠmidtov otok Mali NikobarMali AndamanOtoki ribičev Južni Andaman Veliki Nikobar S e v e r n a d e ž e l a otočje Paracel Natunsko otočjeWilczekova dežela Merguijsko otočjeOtok Grahama Bella Spratlyjevo otočje I n d o n e z i j s k o o t o č j e Otoki Sergeja Kirova otoška skupina CalamianNordenskjoldov arhipelag Macclesfieldova plitvinaOtok oktobrske revolucije Otoki Arktičnega inštituta Indijski ščitJez treh soteskE v r a z i j s k a p l o š č a Kitajski zidE v r a z i j a A z i j a Indokitajski polotokIJ 1 2 3V 193 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 rt Tinaca rt Navarin rt Lopatka Lenina delta rt Oljutorski Elizabetin rt polotok Liaotung Korejski polotok rt Sata Sihote AlinMali Hingan Japonske AlpeVeliki HinganOsrednje gorovjeKorjaško višavjeKolimsko višavjeKolimsko nižavje Ključevska Sopka Burejsko gorovjeAnjujsko gorovje Aldansko višavjePrilenska planotaAnadirsko višavje Jukagirsko višavjeČerskijevo gorovje Verhojansko gorovje Stanovojsko gorovjeJano-indigirsko nižavje gora Fudži KjušuHonšu ŠikokuKurili Cušima OkinavaKotelni Hokaido otočje Oki Wakeov otok otoki Daitootoki Bonin otočje SuluM i k r o n e z i j a Insulindijaotoki Rjukju Yapski otoki otočje Chuukotočje Ratak otočje Ral ik Izujski otoki otočje Talaud Nova SibirijaL o n g o v i o t o k i Beringov otok Sangiški otoki Batanski otoki otok OkinotoriMedvedji otokiMali Ljahovski Hallovo otočjeŠantarski otoki Palavsko otočjePolillski otokiOsumijski otoki Vulkanski otoki Okinavski otokiLjahovska otoka Karaginski otok Japonsko otočjeAnjoujevi otoki Babujanski otokiM arijansko otočje Karolinsko otočje Gilbertovo otočje Filipinsko otočje Senjavinovo otočje Mortlockovo otočjeM a r s h a l l o v o o t o č j e Komandantovi otoki otoki Sakishi ma Amamijski otokiVeliki Ljahovski Novosibirski otoki GvamFilipinska plošča Karolinska plošča O c e a n i j a KL 1 2 3VI Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 194 Polotok Edvarda VII.Dartov rt Rockefellerjeva planota Gorovje kraljice Maudotočje Tonga Južno otočje Wallisov otok Jarvisov otok Cookovi otokiSamojski otoki otočje Tuamotu otočje Tokelav Pitcairnov otokZavetrno otočje Družbeno otočje Privetrno otočjeFeniksovo otočje Markizovo otočje Chathamski otokiKermadecovi otokiotoška skupina Lau Otočje razočaranja Gambierjevo otočje otoki Wallis in Futuna Ekvatorsko otočje P o l i n e z i j a AB 4 5 6VII 195 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 rt Parinas Rt treh rtičev polotok T aitao V aldésov polotok Beethovnov polotok Antarktični polotokrt Horn Čimboraso K ordiljere Vinsonov masiv Kordiljera Real Darwinovo gorovje Whitmoreovo gorovjeEllsworthovo gorovjePatagonska KordiljeraBolivijska visoka planotaAndi otok Chiloé Otok Petra I.otočje Chonos Ognjena zemljaGalapaški otoki Zahodni FalklandVelikonočni otok Wellingtonov otok Palmerjevo otočjeotoki DesventuradasOtok svetega FeliksaOtok svetega Ambroža Otoki Juana FernandezaOtok Robinsona Crusoejaplošča NazcaL a t i n s k a A m e r i k a J u ž n a A m e r i k a CD 4 5 6VIII Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 196 Beli rt rt Norvegia Rt svetega Roka rt Frio Brazilsko višavjeplanota Mato Grosso Obalno hribovjeotok Marajó Sveta Helena Goughov otok Južna Georgija Berknerjev otokVzhodni FalklandOtoki Martina Vaza Otok svete Katarine Južni Orkneyjski otokiOtoki Tristana da Cunhe Južni Shetlandski otokiJužni Sandwichevi otoki FalklandiBrazilski ščit Južnoameriška ploščaEF 4 5 6IX 197 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Anin rt Rt ambre rt Delgado rt Agulhas Lopezov rt Obala okostij Rt svete Marije Rt dobrega upanja Rt svetega Andreja Riiser-Larsenov polotok rt Fria Črne gorevišavje Bié Mizasta goraKilimandžaro Zmajevo gorovje hribovje M itumba Okavanška kotlinaKongovska kotlina hribovje Muchinga Olduvajska soteska Južnotečajni ravnik Livingstonovo gorovje Vzhodnoafriški tektonski jarek Srednjeafriški tektonski jarek Aberdari Sejšeli ReunionAmiranti Maskareni Madagaskar Bouvetov otokCrozetovi otoki Aldabrsko otočje Farquharsko otočje Otoki princa Edvarda otoška skupina Agalega otočje Cargados Carajos MavricijKomori Južni tečajGH 4 5 6X Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 198 Darnlyjev rt Poinsettov rt Severozahodni rt rt Leeuwin Hamersleyjevo gorovje Gorovje princa Charlesa Ameriško višavjeSumatra Krakatavotoki Batu Heardov otokBožični otokSundski otokiotočje Chagos Novi AmsterdamKokosovi otokiMentavajski otoki McDonaldovi otoki Karimatsko otočje Otok svetega PavlaOtok Dirka Hartoga Kerguelenovi otoki Veliki Sundski otokiotoki Lingga Java Indijsko-avstralska plošča Antarktična ploščaA n t a r k t i k a IJ 4 5 6XI 199 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 rt Adare Y orkov rt Severni rt Byronov rt Arnhemski rt Eyrov polotok Jugovzhodni rt Banksov polotok Yorkovortski polotok rt Howe Avstralske AlpeOsrednje gorovje Barklyjev ravnik Admiralsko gorovje Flindersovo hribovje Musgravejevo hribovjeKimberleyjska planota Velika arteška kotlinaMacdonnellovo hribovje Veliko razvod n o g o rovje Transantarktično gorovjeJužne AlpeCeram MolukiSulavezi AntipodiTasmanija otoki Aru LouisiadiNova IrskaMel a n e z i j a Južni otok Rossov otokSeverni otokSulski otoki otoki BountyNovi HebridiNovi Hanover Nova GvinejaKaijski otoki Nova Georgija Stewartov otokotoki TanimbarNova Britanija Melvillov otok Fraserjev otokBanksovi otoki Otok lorda HowaNova Kaledonija Campbellov otokKengurujski otokSvetokriški otokiSchoutenovi otoki Salomonovo otočje Otočje lojalnosti Macquariejev otok Ballenyjevi otokiAucklandovi otokiOtoki treh kraljevMali Sundski otoki Bougainvillov otok Wellesleyjevo otočje Veliki koralni grebenD'Entrecasteauxevi otokiAdmiralski otoki Bismarckovo otočje Fidži A v s t r a l i j a A v s t r a l a z i j a KL 4 5 6XII Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 200 rt Nao rt Bonrt Roca rt Gatart Wrath rt Sarič rt Penas rt Palosrt Mizen rt Hague rt Erris rt Creus rt Corse rt Sunionrt Arkona Železni rtrt Teulada rt Spartelrt Sideros rt Kinnaird rt Correntirt Carnsore Rt treh vilic rt FinisterreRt svetega Mateja Rt svetega VincencijaRt svete leuške Marije Akcij rt Baba Beli rtSitonija rt MalinKasandra rt MaléasHalkidika rt Matapanrt Akritas rt TrafalgarRonina delta Padova delta Ebrova delta rt SpartiventoDonavina delta Zahodna riviera Vzhodna riviera Salentski polotok Galipolski polotok Korintska zemeljska ožina Atos IdaTure Pind OjtaAtos Celij V ezuv Bihor TajgetSeveni Penini Parnas Gramos V iminal Palatin Kapitol Džerdap BeskidiApuseni Strandža Smrečine Krkonoši T ermopile Lisa gora ErimantosMala Fatra Nizke TatreV elika Fatra Ronski jarek Renski jarekMali Karpati Južni ApeninBernske AlpeTurinški gozd Južno višavje Dunajski gozd Bavarski gozd Užokski prelaz Srednji Apenin Mizijski Olimp Gozdni KarpatiBakonjski gozd Abruški ApeninTrajanova vrata Sicilski Apenin Lukanski ApeninFrankovski gozd Frankovska Jura Turinška kotlina T evtoburški gozd Šipčenski prelaz Jablonski prelaz Burgundska vrata Provansalske Alpe Langreška planota Kalabrijski Apenin Toskanski Antiapenin Zgornjerensko nižavje Prelaz Rdečega stolpa Rensko skrilavo hribovje Katalonsko obalno hribovje A ventin Kvirinal Eskvilin Visoke TatreBeli Karpati Moravska vrata Centralne Alpe Zahodni KarpatiLitavske goriceDukelski prelaz Češko rudogorje Dunajska kotlina V ezersko hribovje Slovaško rudogorje Kampanijski ApeninJablunkovski prelaz Umbro-markeški Apenin Češkomoravska planota Severne apneniške Alpe Veliko Madžarsko nižavje Ida KretaMenorka Majorka Liparski otoki Zunanji Hebridi Tremitski otoki Toskanski otokiPelagijski otokiNotranji Hebridi Zahodni Frizijski otokiSeverni Frizijski otoki Poncijski otoki Kampanijski otoki Malo Madžarsko nižavje Vzhodni Frizijski otoki IbizaA B 1 2C XIII 201 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Golica Dobrač SimplonŠentgotard Nizke TureKrške AlpeVisoke Ture Veliki Klek Urnske AlpeKotske Alpe Ziljske Alpe Orobske Alpe Noriške AlpeGrajske AlpeSavojske Alpe Retijske AlpePeninske AlpeLigurske Alpe Glarnske Alpe Bavarske Alpe Apuanske Alpe Stubajske Alpe Severni ApeninPrimorske Alpe Ötztalske Alpe Karnijske AlpeSalzburške Alpe Ligurski Apenin Lechtalske AlpeDofinejske Alpe Beneško nižavjeAllgäujske AlpePustriška dolinaLepontinske AlpeCelovška kotlinaZillertalske Alpe Špik nad PolicamiKitzbühelske Alpe Karlovška kotlinaAppenzellske AlpeV a r i s k i č n o g o r s t v o Mali sveti BernardLombardske predalpe Veliki sveti Bernard Toskansko-emilijski ApeninOsojščica Svinja Brenner Hijerski otokiHrvaško ZagorjeA B 1 2C XIV Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 202 SimiHios Tenos Tasos Siros RodosMelosS e v e r n i S p o r a d i Itaka HidraEgina DelosPaksos NaksosLezbosLemnos Kitnos KiteraEvboja S p o r a d i Skiatos Levkada Ikarija Zakintos SantorinSalamina KarpatosSamotraka D o d e k a n e z AntimelosKefalonija AntikiteraMarmorni otok J u ž n i S p o r a d i Prinčevi otoki Zgornjetrakijsko nižavje Krf AstipalajaA B 1 2C XV 203 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 S e v e r n i T i h i o c e a n hrbet Alfa gora Unionprelom Sila gora Sirius gora Jasper Hessova goraCobbova goraPrattova gora jarek Chinook gore MoonlessFarisova goraČukotski prag Božični hrbet Vitjazova gora plitvina RaitaPattonova gora Havajski hrbet gora PensacolaBowersov hrbet Aleutski jarek Kordiljera Alfa Welkerjeva gora plitvine BrooksParkerjeva gora Neckerski hrbet Millerjeva gora gora PathfinderGilbertova goraDickinsova gora Plitvina lososovMurrayev prelom Kanadska kotlina Gore glasbenikovČukotska planota Clarionov prelom Aleutska kotlina Pioneerjev prelom plitvina Albatross Molokaijski prelom Mendocinski prelom Northamptonove gore mizasta gora Horizon Clippertonski prelom mizasta gora Cape Johnson Osrednja tihooceanska kotlinaSeverovzhodna tihooceanska kotlinapreliv Hecate Aljaški zalivNortonov zaliv Dixonov prelivČukotsko morjeA r k t i č n i o c e a n B eringovo morjeBeringov preliv Anadirski zalivAmundsenov zaliv B e a u f o r t o v o m o r j e Mackenziejev zaliv Kuskokwimski zaliv Preliv Juana de FucePreliv kraljice ŠarloteLiverpoolski zaliv T i h i o c e a n Malaspinin ledenikMackenziejeva reka Veliko medvedje jezero JukonAB 1 2 3XVI Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 204 gora Muir Aveški hrbet Kokosov hrbetgora GuardianCedrski jarek Naresov ravnikKelvinova gora Bermudski prag Mehiška kotlinaHudsonov kanjon Galapaški hrbetBlakova planotaBlakova kotlina Panamska kotlinaGore matematikovSagleška plitvina planota AlbatrossNovoangleške gore Misisipijev vršaj Hendersonova goraHatteraški ravnikJurijeva plitvinaBaffinova kotlina Siqueirosov prelomJukatanska kotlinaSigsbeejeva globel V enezuelska kotlina Tehuantepeški hrbet Gvatemalska kotlinaCampečejska plitvina Srednjeameriški jarekmizasta gora Explorer gora Rosa Monski prelivM e h i š k i z a l i v Jamesov zalivUngavski zaliv S a r g a š k o m o r j e Panamsk zaliv Nicoyski zaliv Naresov preliv K a r i b s k o m o r j e Jonesov preliv H u d s o n o v z a l i v Foxejev prelivB a f f i n o v z a l i v Moskitski zaliv Melvillov zaliv Jamajški prelivHudsonov preliv Darienski zaliv Barrowov preliv Privetrni prelivMelvillov preliv Honduraški zaliv Foxejeva kotlina Floridski prelivBoothijski zaliv Viktorijin prelivMcClurejev preliv Lancastrov prelivJukatanski prelivChesapeaški zaliv Campečejski zaliv Tehuantepeški zalivM cClintockov preliv Kalifornijski zalivZaliv svetega Lovrenca Morje princa Gustava Adolfa Frobisherjev zaliv zaliv Fundy OrinokoMisisipi KoloradoKolumbija Angelov slapVelika jezeraGornje jezero Panamski prekop jezero Manitoba Huronsko jezero Gatunsko jezero Eriejsko jezero Athabaško jezero Winnipeško jezeroNipigonsko jezero Managovsko jezero jezero Okeechobee Michigansko jezeroJužni Saskatchewan Veliko slano jezero Nikaragovsko jezero Yellowstonsko jezeroSeverni Saskatchewan Reka svetega LovrencaMalo suženjsko jezero Veliko suženjsko jezero Južno indijansko jezeroJezero severnih jelenov Meadovo zajezitveno jezero Morska pot svetega Lovrenca Rooseveltovo zajezitveno jezero Wellandski prekop Ontarijsko jezeroNiagarski slapovi Powllovo zajezitveno jezero MisuriCD 1 2 3XVII 205 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 gora DaciaIrski jarek Vemin prelom Erikov hrbet Flamska kopaPlitvina nimf Picoški prelom Kanejev prelom Madeirski prag jarek RomancheHayesov prelom gora Nashville Amperjeva goraRockallski prag prelom Barakuda plitvina FyllasNansenov prelom Iberska kotlina gora GettysburgFerska plitvina Faradayeve gore Amazonkin vršajNorveška kotlina Maxwellov prelom Lizbonski kanjon Kanarska kotlinaJosephinina goraFaradayev prelom Biskajski ravnik Barbadoški hrbet Amazonski kanjonRockallska globelReykjaneški hrbet Atlantisov prelom plitvina Rosemary Kurčatovov prelomIslandska planota Islandska kotlina Gvinejska kotlinaGvajanska planotaDemerarski ravnik Sierraleonski praggora Veliki MeteorGora Antona Dohrna Porcupinski ravnik Demerarska planotaAlboranska kotlina Zelenortska planota Zelenortska kotlinaLabradorska kotlina Grenlandska kotlina Fiskeneška plitvina Capbretonski kanjon Sierraleonski prelomprelom Charlie-GibbsPorcupinska plitvinaIrmingerjeva kotlina Hamiltonova plitvina Sierraleonska kotlinaNovofundlandski hrbetIslandsko-ferski pragS r ednjeatlantski hrbetPlitvina Billa Baileya Zahodnoevropska kotlina Severnoameriška kotlinaOceanographerjev prelomNovofundlandska kotlinaKeltska celinska polica Prelom vzhodno od AzorovFrederikshabska plitvina Prelom na četrti stopinjiHrbet južno od Jan MayenaPrelom pri otoku Jan Mayen Grenlandsko-islandski prag Prelom pri Čereh svetega PavlaVelike novofundlandske plitvinePlitvina velikih morskih listov Plitvina majhnih morskih listov Azorska planota Gvajanska kotlinaWyville Thomsonov hrbet Azorsko-gibraltarski hrbetZunanja Baileyjeva plitvina gora SeineKeltsko morje Danski preliv Cadiški zaliv D avisov preliv Cabotov prelivWandelovo morje Rokavski preliv Orinokovo ustje Hebridsko morje Biskajski zaliv A t l a n t s k i o c e a n Setubalski zaliv L i n c o l n o v o m o r j e Amazonkino ustjepreliv Belle IsleL a b r a d o r s k o m o r j e Grenlandsko morje Irmingerjevo morje Gibraltarski prelivIrsko morje Temza Loara Muluja Senegal Gambija Črna Volta Bela Volta Rdeča VoltaV eliki prekop Kaledonski prekop Faguibinsko jezero V oltsko zajezitveno jezero Kossoujsko zajezitveno jezero Prelom zatišjaEF 2 3XVIII 1 Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 206 Mohnsov hrbetVikinški jarek Norveški jarekMurmanski prag Jonska kotlinaplitvina Skerki Tirenska kotlina Somalska kotlinaLofotska kotlinaVikinška plitvina Sredozemski hrbetJermakova planota Barentsova globel Haltenska plitvina plitvina Adventure Doggerska plitvina Levantinska kotlina Jutlandska plitvina Spitsberška plitvina Alžirsko-provansalska kotlina Owenov prelom Črno morjeBelo morje Riški zaliv Rdeče m orjeVelika SirtaV atsko morje Sueški zaliv Oneški zaliv Karska vrata Jonsko morjeFinski zalivZahodni fjord S e v e r n o m o r j e Omanski zaliv Nigrovo ustjeGabeški zaliv Egejsko morjeDovrska vrataČjošski zaliv Beltsko morje Bab el MandebAzovsko morje Akabski zaliv Adenski zalivLibijsko morjePečorsko morje Pečorski zaliv N o r v e š k o m o r j e Mezenski zaliv Ligursko morje Hormuška ožina Biafrski zalivBeninski zalivAlandsko morje Sardinsko morje Perzijski zalivMirtulovo morje Gvinejski zalivBotnijski zalivB a r e n t s o v o m o r j e Sredozem sko m orjeTrondheimski fjord Kandalakšski zaliv Dvinski zaliv Baltsko morje Marmarsko morje SirtaPad Nil Ural Tisa ŠariSena Rona Raba Odra MozaLaba KuraKriš Drim AvašVisla Varta Šelif Šelda SobatSaonaPiava Oront NogalNemen Mureš Mezen Marna ManičMajna Kuban Isker Džuba AraksAniža Alfej AdižaVezera Vardar UbangiTravna Tigris Tibera ŠebeliStruma MozelaJordanGranikGarona EvfratDonava Dneper AtbaraAheloj Vičegda Rubikon Pripjat Meander Dnester MedžerdaDordonjaBerezina Beli NilModri NilMali Uzen Šot Melhir jezero T uz jezero Abe Gorski Nil EvrimedontZahodni Bug V eliki Uzen Šat el ArabMrtvo morje jezero T ana Belo jezero 5. katarakt 3. katarakt 2. katarakt 1. katarakt Šot Merouane Šot el Hodna Lužiška Nisa jezero Kyoga jezero Inari jezero Abaja Gazelja reka Albertov Nil Zahodna Dvina V ansko jezero Šot el Džerid Sueški prekopSeverna Dvina Oneško jezero Čudsko jezero Čadsko jezero Zahodna Morava Viktorijin Nil Šot el Chergui Ladoško jezero jezero Imandra Aralsko jezero Urmijsko jezero Sevansko jezero Owenovi slapovi Mazurska jezera Ilmensko jezero zaliv Kara Bogaz T urkansko jezero Sajmenski prekop Pripjatsko barje Naserjevo jezero Moskovski prekop Kaspijsko jezeroGotlandski prekop Galilejsko jezero Štefanijino jezero Malo Grenko jezero prekop V olga-Baltik V eliko Grenko jezero Manič-Gudilsko jezero prekop Belo morje-Baltik Kamsko zajezitveno jezero Asadovo zajezitveno jezero Ribinsko zajezitveno jezero Kijevsko zajezitveno jezero V otkinsko zajezitveno jezero T artarsko zajezitveno jezero Saratovsko zajezitveno jezero Nižnekamsko zajezitveno jezero Kujbiševsko zajezitveno jezero V olgograjsko zajezitveno jezero Čeboksarijsko zajezitveno jezero Dneprodzeržinsko zajezitveno jezero Donec MuricaMorava Litava Južni Bug 6. katarakt 4. katarakt jezero Assal Pskovsko jezero Albertovo jezero prekop Dneper-Bug Oginskijev prekop Stanleyjevi slapovi Murchisonovi slapovi Kahovsko zajezitveno jezero Gorkijsko zajezitveno jezero Cimljansko zajezitveno jezero Atatürkovo zajezitveno jezero Kremenčuško zajezitveno jezero Mingečavrsko zajezitveno jezero Ren GH 2 3XIX 1 207 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 kotlina Fram Nansenov hrbet Jarek svete Ane Omanska kotlina Murrayev hrbet Arabska kotlinaVoroninova globelNansenova kotlina Cejlonska ravninaCarlsbergov hrbetTajvanske plitvineEvrazijska kotlina Andamanska kotlinaJužnokitajska kotlinaVzhodni Novodeželski jarek Chagoško-lakadivska planota Indov vršajKuški zaliv Tajski zalivK a r s k o m o r j e Palkov prelivA r a b s k o m o r j e Tazovski zaliv Melaški prelivJugorska vrataHatanški zaliv Tonkinški zaliv Mekongovo ustje Mannarski zaliv Kambajski zaliv Gangesovo ustje Brunejski zaliv Bengalski zaliv Lakadivsko morjeJenisejski zaliv Hainanski preliv Balabaški prelivBajdaraški zaliv Andamansko morje Palavanski prehod Martabanski zaliv Iravadijino ustje Vilkickijev preliv Singapurski preliv Južnokitajsko morje Preliv osme stopinje Preliv desete stopinje Sundska celinska polica Preliv devete stopinje Obski zaliv Ind Pamir KabulIrtiš Turgaj Murgab MekongKrišnaJamuna GangesZanskar SikiangSelenga SatledžOljokmaOlenjokJenisej IravadiHilmendIsik KulSir Darja Črna reka Amu Darja Rdeča reka Modra reka BramaputraRumena reka jezero Toba Mali Jenisej Biserna rekaVeliki prekop Severna Sosva jezero Tengiz jezero Alakol Veliki Jenisej Kuško močvirjejezero Qinghai jezero Dongting jezero Ajdarkul Čanijsko jezero Balhaško jezeroZajsansko jezeroTajmirsko jezero Spodnja Tunguska Bajkalsko jezeroPodkamena Tunguska Prekop Indire GandhiBratsko zajezitveno jezero Viljujsko zajezitveno jezero Ustilimsko zajezitveno jezero Kapsagajsko zajezitveno jezero Šardarinsko zajezitveno jezero Novosibirsko zajezitveno jezero Krasnojarsko zajezitveno jezero Godavari Karakumski prekopOb IJ 2 31XX Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 208 hrbet Okiprag Yamato Sujkina gora Japski jarekglobel Ramapo Prag Obručeva Pavlovova gora Palavski jarekKurilski jarek Kurilski hrbet Toyamski jarek Japonski jarek Isakovova goraŠiršovov hrbet gore MilwaukeeBoninski jarekPapaninova gora Osrednji prelomOhotska kotlina Mellisheva gora Makarovova gora globel Vitjaz I globel GalatheaEmperorjeve gore Sulujska kotlinaRjukjujski jarek Marijanski jarek Marijanski hrbetGore kartografovKurilska kotlina Golovninova gora Filipin ski ja re k Eauripiški hrbetNankajska udorinaLomonosovov hrbet Keatsova plitvina Celebeška kotlinaŠikokujska kotlina plitvina EsmeraldaMakarovova kotlina Filipinska kotlinaBowersova plitvina Novogvinejski jar ek Kapingamaranški pragKomandantova kotlina Južnohonšujski hrbet mizasta gora Sylvania Challengerjeva globelK jušujsko-palavski hrbet Zahodnomarijanska kotlina Zahodnokarolinska kotlinaVzhodnomarijanska kotlinaSrednji tihooceanski hrbetSeverozahodna tihooceanska kotlina Magellanov hrbetJaponska kotlina Vzhodnokarolinska kotlinajarek OkiJanski zaliv O h o t s k o m o r j e Longov preliv Čaunski zaliv Bohajsko morje Tokijski zaliv Sulujsko morje Notranje morje M o r j e L a p t e v o v Manilski zaliv Korejski zaliv J a p o n s k o m o r j e Davajski zaliv Camotsko morje Tatarski prelivŠelihovov zalivOlenjoški zaliv Luzonski prelivKorejski preliv Celebeško morjeVisajansko morje Tajvanski preliv Sibujansko morje Liaotunški zaliv F i l i p i n s k o m o r j e Buorhajski zaliv Babujanski prelivTsugarujski prelivLa Perousov preliv Zaliv Petra V elikega V z h o d n o s i b i r s k o m o r j e Vzhodnokitajsko morjePreliv Dmitrija Lapteva Boholsko morje Cušimski prelivVzhodnokorejski zaliv Rumeno morjeUsuriKolima Anadir jezero Biwajezero HankaZejsko zajezitveno jezero AmurKL 2 3XXI 1 209 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Južni prelom Tharpov prelomValerijina gora Tongovski jarek Tongovski hrbetplitvina Robbie Heezenov prelomColvillov hrbet Chathamski prag Udincevov prelomTikijeva kotlina Samojska kotlina Kermadeški jarek Kermadeški hrbetGalapaški prelom Agassizov prelomTuamotujski hrbet Louisvillov hrbetTuamotujski prelom Penrhynska kotlina Manihikijska planotaSevernotokelavski jarek Gora predsednika Thiersa Eltaninov prelomPrelom pri Markizovem otočju Tihooceansko-antarktični hrbetJugozahodna tihooceanska kotlinaLauski hrbet Rossovo morjeJ u ž n i T i h i o c e a n Apolimski preliv A n t a r k t i č n i o c e a n R o s s o v a l e d e n a p o l i c a Getzova ledena polica Nickersonova ledena policaK o r s k o m o r j e Shackletonov ledenikA B 4 5 6XXII Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 210 Čilski pragprelom GOFAR Danin prelom Perujski jarekhrbet Carnegie Guafski prelomGalapaški prag Čilska kotlinaWilkesov prelomprelom Quebrada Mendanov prelom Menardov prelom Giffordina gora Atakamski jarek Jaganska kotlinaQueirósov prelomGarrettov prelom Roggeveenov hrbetVelikonočni prelom Valdivijski prelomRichardsova globel hrbet Sala y Gómez Morningtonov ravnikRoggeveenova kotlina Challengerjev prelomP erujsko-čilski jarek Bellingshausnov ravnikVzhodni tihooceanski hrbet Jugovzhodna tihooceanska kotlinaPerujska kotlina hrbet Nazca Veliki zaliv Ariški zaliv preliv Beagle Drakov preliv Wilkinsova ožina Ožina Jurija VI.Magellanov prelivA r g e n t i n s k o m o r j e Amundsenovo morjeGuayaquilski zaliv Zaliv svetega Matije Zaliv svetega Jurija Ronnina ledena policaBellingshausnovo morje Abbotova ledena polica Larsenova ledena polica Beli zaliv Poopsko jezerojezero Titikaka CD 4 5 6XXIII 211 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 gora Hotspur Škotski hrbet globel MeteorChainin prelom Stocksova goraGvinejski prag gora KolumbijaCearski ravnik Zenkerjeva goraprelom Romanche Trindadski hrbet Santoška planota Riograndski pragplitvina Sulphur Argentinski pragHotspurjev prelom Granatna plitvinaBromleyjev ravnikBrazilska kotlina Riograndski prelomPernambuški ravnik Južnoškotski hrbetArgentinski ravnik Falklandska planotaAscensionski prelom Argentinska kotlina Abrolhoška plitvina Južnosandwiški jarekBurdwoodska plitvina Zahodnoškotska kotlinaVzhodnoškotska kotlinaJužnogeorgijska planotaJužnogeorgijska kotlinaPlitvina Mauricea EwingaPrelom pri Goughovem otokuPrelom pri Otokih Martina Vaza Prelom pri Otokih Tristana da CunheWüstova gora Š k o t s k o m o r j e W e d d l l o v o m o r j e Zaliv Vseh svetih Falklandski preliv Filchnerjeva ledena policaRiiser-Larsenova ledena polica La PlataUrugvajParagvajAmazonka Iguasujski slapovizajezitveno jezero ItaipúTucuruijsko zajezitveno jezero ParanaEF 4 5 6XXIV Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 212 Kapski prag gora Meteor Maudina goraprag Del CanoNatalski prag Kapski ravnikgora ValdiviaEwingova gora Conradov pragSpiessova goraprelom INDOMED Walviški hrbet Kapska kotlina Crozetov hrbetWilshawov hrbet mizasta gora ObDu Toitov prelomNatalska kotlinaAngolska kotlina Amirantski jarek Enderbyjev ravnikAgulhaška planota Agulhaška kotlinaSejšelska plitvina prelom Atlantis II Mozambiška planotaMozambiška kotlinaAmirantska kotlina Agulhaška plitvina Gallienijski prelom prelom Discovery II Maskarenska kotlina Madagaskarski hrbet Madagaskarska planotaMadagaskarska kotlina mizasta gora Discovery Prelom pri Otoku princa Edvarda Atlantsko-indijskooceanski hrbet Jugozahodni indijskooceanski hrbet A t l a n t s k o - i n d i j s k o o c e a n s k a k o t l i n a mizasta gora Lenagora VemaSofalski zaliv Maputski zaliv L a z a re v o v o m o r j e Benguelski zaliv Mozambiški preliv Antongilski zalivZanzibarski preliv Zaliv svete Helene Zaliv Edvarda VIII. R i i s e r- L a r s e n o v o m o r j e Zaliv kitov OranjeZambeziOkavangojezero Kivu jezero Rukwa jezero Ngami jezero Mweru jezero Eyasi jezero Natron jezero Chilwa jezero Bangweulu Edvardovo jezero Malavijsko jezerojezero Mai-Ndombe Tanganjiško jezero V iktorijini slapovi Livingstonovi slapovi slana kotanja Makgadikgadi zajezitveno jezero Cahora Bassa Lugardovi slapovi V iktorijino jezero zajezitveno jezero Kariba KongoGH 4 5 6XXV 213 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Argov prelom Sundski jarek plitvina ÉlanRazklani hrbetChagoški jarek Banzarske goreVitjazov prelom Egerijin prelom plitvina Corona planota ExmouthNikitinova gora Perthska kotlina Melvillov prelom Kokosova kotlina Rodrigueški hrbetMabahissov prelom Mentavajski jarek Gribbova plitvinaCrozetova kotlinaWhartonska kotlina Diamantinin prelom hrbet Investigator Cuvierjeva planotaCuvierjeva kotlina planota NaturalisteMaskarenska planota Diamantinina globel Amsterdamski prelom Kerguelenska planotaplitvina Saya de Malha Severnoavstralska kotlinaChagoško-lakadivski hrbet Rowleyjska celinska polica Sre d n ji in d ijsk o o c e a n s k i h rb e t Južna indijskooceanska kotlinaSrednja indijskooceanska kotlina Hrbet na devetdesetem poldnevniku Jugovzhodni indijskooceanski hrbetMadingleyjski prag jarek ObSundski preliv I n d i j s k i o c e a n D a v i s o v o m o r j e Balijsko morje Geografov zaliv Madurski prelivLomboški prelivBalijski preliv Vincenneški zaliv M akasarski preliv Karimatski prelivMentavajski preliv Zahodna ledena polica Tajmirska ledena polica Ameryjeva ledena polica Shackletonova ledena polica J a v a n s k o m o r j e Lambertov ledenikWilliamsonov ledenikDenmanov ledenikIJ 4 5 6XXVI Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 214 Arafurska celinska policaVitjazov jarek Timorski jarek plitvina Kelso plitvina Capel Tasmanov prelomNorfolški hrbet jarek HikurangiHunterjev hrbetArujska kotlina Salomonski jarek Bountyjska globelTasmanova kotlina Sahulska plitvinaSalomonska kotlina plitvina Charlotte Bountyjska planota Macquariejev hrbetJužnotasmanski pragNovohebridski jarekNovobritanski jarek Campbellova planotaMelanezijska kotlina Queenslandska planotaKoralnomor ska kotlinaJužna Bandska kotlina Novokaledonska kotlina Challengerjeva planotaSeverna Bandska kotlina Plitvine morskih klobas Južnoavstralska kotlinaJužna Fidžijska kotlinaSahulska celinska polica Zahodnomelanezijski jarek Severna Fidžijska kotlinaPlitvina Hallieja JacksonaHrbet pri Otoku lorda HowaGlobel pri Otokih treh kraljev Avstralsko-antarktična kotlina Antarktično-avstralska diskordancaBougainvillov jarek globel Argo K o r a l n o m o r j e Cookov preliv Bassov prelivBandsko morjeTolojski zaliv Zaliv izobilja Tominski zaliv Timorsko morje Tasmanov zaliv Sumbski prelivCeramsko morje Savujsko morjeFloreško morje Torresov preliv Ta s m a n o v o m o r j e Papuanski zaliv A r a f u r s k o m o r j e Spencerjev zaliv Salomonovo morje Foveauxov preliv D ' U r v i l l o v o m o r j e Dampierjev prelivBismarckovo morje Carpentarijski zaliv Cookova ledena polica Veliki avstralski zaliv V ojejkovova ledena polica Halmahersko morje Bougainvillov prelivMoluško morje Byrdov ledenikMertzov ledenik Mulockov ledenikFromejevo jezero T orrensovo jezero Amadeusovo jezero Gairdnerjevo jezero Eyrovo jezeroKL 4 5 6XXVII 215 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Sabska plitvinaKajmanski jarekKajmanski hrbetSrebrna plitvina Portoriški jarekglobel Milwaukee Cariaška kotlinaBožična plitvina plitvina RosalindPedroška plitvina Grenadska kotlinaCaicoška plitvina Bonairska kotlinaTobagovska kotlina Angvilska plitvina Kolumbijska kotlinaMouchoirska plitvina Grapplerjeva plitvinaMala Bahamska plitvina Velika Bahamska plitvina Beatski hrbet Zmajeva usta Prašičji zaliv Parijski zaliv Deviški prehod jezero MaracaiboDominiški preliv Batabanski zaliv Anegadski prehod Venezuelski zaliv Martiniški preliv Gvadelupski preliv Preliv svete Lucije Preliv svetega Vincencija Kačina ustaA B 1 2CXXVIII Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 216 Burgaški zalivBosporMali Minč Mali Belt Dardanele Veliki Belt Reški zaliv Levji zaliv Gnilo morje Senski zaliv Kurski zaliv Draški zaliv Tuniški zaliv Tržiški zaliv Narvski zaliv Lübeški zaliv Kretsko morje Kerški preliv Gdanski zaliv Gaetski zaliv Viselski zaliv Tirensko morje Sicilsko morje Severni preliv Dneprski liman T arantski zaliv Famaguški zaliv Dnestrski liman Asinarski zaliv Oristanski zaliv Mirabelski zaliv Kvarnerski zaliv Kalamitski zaliv Donegalski zaliv Antalijski zaliv Alboransko morje Valencijski zaliv L e v a n t i n s k o m o r j e Cardiganski zaliv Helgolandski zaliv Saintmalojski zaliv Preliv svetega JurijaSeverni Minč Nemški zaliv Kielski zaliv Drimski zaliv Genovski zaliv Trakijsko morje Sicilski prelivSalernski zaliv Otrantska vrataMesinski preliv Malteški prelivTaganroški zaliv Neapeljski zaliv Karkinicki zaliv Kalmarski preliv Bristolski zaliv Ajaccijski zaliv Szczecinski zaliv Pomorjanski zaliv Hammametski zaliv Polikastrski zaliv Cagliarijski zaliv Mecklenburški zaliv Iskenderunski zaliv Bonifacijski preliv Manfredonijski zaliv Korziški preliv Bela Tamiš Glina MaricaPasterca BistricaČrna Tisa Bela T isa Zadnji Ren Južni prekop Osrednji prekop Lugansko jezero Bolsensko jezero T razimensko jezero Kastorijsko jezero Taljament Skamander Labotnica Črni Kriš Črni Drim Beli Drim Hitri Kriš Prednji Ren Belo jezero Zahodna Šelda Vzhodna Šelda Labski prekop Komsko jezero Blatno jezero Züriško jezero Thunsko jezero Osojsko jezero Kielski prekop Gardsko jezero Ženevsko jezero Skadrsko jezero prekop Rona-Ren Ohridsko jezero Chiemsko jezero Brienško jezero Bodensko jezero Attersko jezero Ardenski prekop Ammersko jezero Albertov prekop T ravensko jezero prekop Šelda-Ren prekop Marna-Ren Plitviška jezera Dojransko jezero Prespansko jezero Nežidersko jezero Milštatsko jezero Burgundski prekop prekop Marna-Saona prekop Majna- Donava Neuchâtelsko jezero Mittellandski prekop V ierwaldstadtsko jezero prekop Donava- T isa-Donava Krka A B 1 2CXXIX 217 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Lakonijski zaliv Kasandrski zaliv Edremitski zaliv Saronski zalivSingitski zaliv Korintski zalivArgoliški zaliv Kiparisijski zalivKorintski prekop Solunski zaliv Ambrakijski zaliv Mesenijski zalivPagasitski zaliv Evbojski zalivStrumski zaliv Smirnski zalivSaroški zalivA B 1 2CXXX Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 218 Bakerjev in Howlandov otokHavaji A ljaska Jukonsko ozemlje Britanska Kolumbija KalifornijaA lja s k a A B 1 2 3XXXI 219 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Havana BogotaGvatemalaWashington PanamaOtoki Turks in Caicos Deviški otoki Združenih držav Kolumbijsko okrožjeOtok princa Edvarda Britanski Deviški otoki T e k s a s Misuri JukatanBermudi Angvila Monserat GvadelupMisisipi MartinikKolorado GeorgijaVirginija Portoriko Nova MehikaKalifornijaPensilvanijaNova Škotska Južna DakotaSeverna Dakota Novi Brunswick Južna Karolina Kajmanski otokiSeverna KarolinaZahodna Virginija S e v e r o z a h o d n a o z e m l j a Haiti PanamaM e h i k a K a n a d a Bahami Jamajka SalvadorDominika Nikaragva Kostarika KolumbijaGvatemala Sveta Lucija Trinidad in T obago Antigva in Barbuda Sveti Krištof in Nevis Z d r u ž e n e d r ž a v e A m e r i k e Sveti V incencij in Grenadine Dominikanska republika KubaNova Anglija S r e d n j i z a h o d K a n a d s k i š č i t S r e d n j a A m e r i k a Grantova dežela Sonorska puščavaPobarvana puščavaWashingtonova dežela MoskitijaCD 1 2 31XXXII Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 220 SafiOranLurd AkraRabatTetuan Tanger AgadirLizbona Kordova AbidžanTimbuktu Edinburg Casablanca MarakešKenitraFezVzhodna GrenlandijaSeverna Grenlandija Sveta Peter in MihaelNova Fundlandija in Labrador AzoriG r e n l a n d i j a Ferski otoki Kanarski otokiMadeirski otoki Francoska Gvajana Zahodna Grenlandija Irska MarokoŠpanijaSurinam Senegal GvinejaGvajana Gambija LiberijaIslandija Portugalska MavretanijaZahodna Sahara Gvineja BissauZelenortski otoki Slonokošèena obala Združeno kraljestvo Ganaerg Šeš Zahodna Afrika Zgornja GvinejaPearyjeva dežela Jamesonova dežela Severozahodna Afrika Dežela kralja Viljema Nigrova notranja deltaDežela Knuda RasmussenaDežela Myliusa Erichsena Dežela kralja Kristijana X. Dežela kralja Friderika IX.Dežela kralja Kristijana IX.Dežela kralja Friderika VIII.Dežela kronskega princa Kristijana Jugozahodna Evropa Severozahodna Evropa GvinejaStara KastilijaObala kralja Friderika VI. Nova KastilijaE F 2 31XXXIII 221 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 KufaTebe Taiz Taif Suez Siva SanaRiga PuljPerm Nica MokaMekaLvovLodž Kerč HomsHaag Giza DohaBaku Adua AdenVilna Turin Tunis Talin Širaz ŠibamSolun SirtaSidraSfaks SebhaRovno Rodos RijadPraga Pariz Mosul Mešed KufraKijev Karga Kazan Kairo JizanGomel GafsaGabes FajumEilat DžidaDubajDerna Basra AsuanAsjutAlžir AksumAkaba DžubaNadžafVinica Viborg UrmijaUralskTorunj Tobruk Šparta ŠardžaSousseSuhumi SuakinSamaraRjazan RavenaPoznan Murzuk MukalaMonako Mesina Medina Maskat MasavaManama MakaleKuvajtKirkuk KartumHarkov GrozniGrodno GondarGdansk ErevanBatumi Bagdad Atbara AsmaraVroclav Vitebsk Teheran TbilisiRibinsk NeapeljMogilev Misrata MogadišKamišin Isfahan HurgadaGadamesFirence Farafra DžibutiDongolaBruselj Bizerta BengaziAšhabad Tripolis OmdurmanMedenineKišinjev El ObeidEl FašerCarigradAstrahan Abu DabiStavropolSiktivkar NahičevanČeboksari Bukarešta Vadi Halfa SimferopolNarjan Mar Kopenhagen El AlameinArhangelsk Adis AbebaTamanrasset Stari Oskol ConstantineVeliki Ustjug Severni KartumNižji NovgorodSankt Peterburg Frankfurt ob Odri Milan AteneTabriz Nalčik Luksor KarnakEl Kef DahranAbadanŽitomirVaršava Karbala HodajdaAgordatMonastir KoramšarKairouanHammamet El BeidaČernobilČernigov Abu ArišSevastopol Port SudanBudimpešta Stepanakert Šarm el ŠejkRimRepublika Mordvinija Nenško avtonomno okrožje Avtonomna republika KrimKomi-permjaško avtonomno okrožje Dubaj Šardža DarfurKordofanUdmurtija NahičevanKalmikija Črna goraBaškirija Območje GazeRepublika Komi Alandski otoki Republika Mari ElRepublika Karelija Republika Čuvašija Republika T atarstan OmanI r a n IrakŠvica SudanLitva Katar JemenEgiptCiperBenin SirijaMonako L i b i j a KuvajtKosovo KenijaIzrael GrčijaFinska Danska Andora V atikan T u r č i j a Švedska Poljska Nemčija Libanon KamerunItalijaHrvaška Gruzija DžibutiBelgija BahrajnU k r a j i n a Tunizija SomalijaSlovaška RomunijaNorveška NigerijaF r a n c i j a EtiopijaEritrejaAvstrija Armenija A l ž i r i j a AlbanijaMoldavija Jordanija BolgarijaNizozemska Luksemburg Belorusija Južni SudanTurkmenistan Saudova Arabija Sveti Tomaž in Princ Bosna in Hercegovina Združeni arabski emirati Srednjeafriška republika Palestina MadžarskaLihtenštajn Azerbajdžan Ekvatorialna Gvineja Č a d S u d a n S a h e l N e f u d Fezan S a h a r a OgadenNubija GeziraSirtikaKarakum BenadirLaponska KordofanKabilijaArmenija HadramautAnatolijaS t a r i s v e t M a l a A z i j a Kapadokija S r e d o z e m l j e AzerbajdžanJ u ž n a E v r o p a Doneški bazenV z h o d n a E v r o p a V z h o d n a A f r i k a S r e d n j a E v r o p a S e v e r n a E v r o p a S e v e r n a A f r i k a Nogajska stepaKirgiška stepa Arabska puščava Nubijska puščavaLibijska puščavaFinsko pojezerje Bajudska puščavaslana puščava LutJ u g o z a h o d n a A z i j a Veliki zahodni erg Veliki vzhodni erg Veliki Bilmski erg Rodovitni polmesec E k v a t o r i a l n a A f r i k a Ve l i k o p e š č e n o m o r j e Velika slana puščava S e v e r o v z h o d n a A f r i k a Velika arabska puščavaMoskovski premogovni bazen Z a h o d n a E v r o p a J u g o v z h o d n a E v r o p a AsirEtolijaBenečijaRona - AlpeBrandenburška Porenje - PfalškaEstonija Nedžd Šlezija Kosovo poljeČeškaGH 1 2 3XXXIV Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 222 Lasa DakaAgra ČenajMirni MakaoKabul Herat HanojDžamuUrumči Turfan RangunPeking MumbajKuldža Kašgar Karači KantonBuharaBalhaš AdžmerTiencin Taškent Pešavar Nanking KolomboKalkutaJarkand Da NangBenares AjutajaŠrinagar SingapurKatmanduKandahar HošiminhVientiane SamarkandKaraganda Islamabad AhmedabadUlan BatorSuhe Bator Phnom PenhDžalalabadSemipalatinsk Luang PrabangJekaterinburg SianNotranja MongolijaRepublika Burjatija Andamani in NikobariDadra in Nagar Haveli Evenško avtonomno okrožje Jamalo-nenško avtonomno okrožje Hanti-mansijsko avtonomno okrožje Ust-ordinsko burjatsko avtonomno okrožje HongkongUtarakhand AsamT i b e t ŠensiŠansi Sikim OrisaMakaoBiharSečuanŠantung Pandžab Pandžab Harjana LakadiviS i n k i a n g NagalandMegalaja GudžaratRadžastan Karnataka T amil Nadu MaharaštraUtar PradešBeludžistan Madža Pradeš Daman in Diu Andra Pradeš Republika Tuva Himačal PradešRepublika Altaj Džamu in Kašmir Arunačal Pradeš Zahodna Bengalija Polotoška MalezijaNepal Butan Tajska R u s i j a I n d i j a BrunejVietnam Mjanmar MaldiviŠrilanka SingapurPakistan M a l e z i j a K i t a j s k a Kambodža M o n g o l i j a K a z a h s t a n BangladešUzbekistan A f g a n i s t a n Tadžikistan Kirgizistan LaosG o bi T i b e t Ordos Ladak DekanTonkin Sečuan MakranPandžabSinkiangS i b i r i j a Kizilkum BengalijaZabajkalje Džungarija Takla MakanStepa gladu J u ž n a A z i j a BeludžistanS r e d n j i v z h o d S e v e r n a A z i j a Kazaška stepa Išimska stepa O s r e d n j a A z i j a Kuzneški bazenZ a h o d n a S i b i r i j a Barabinska stepa Zahodni Turkestan V z h o d n i T u r k e s t a n Kulundinska stepa J u g o v z h o d n a A z i j a I n d i j s k a p o d c e l i n a Tar Gangeško nižavjeRepublika Hakasija D a l j n i v z h o d IJ 1 2 3XXXV 223 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 KobeTokio Osaka Tajpej Anadir ŠanghajJokohama HirošimaPjongjangKomsomolsk ob AmurjuNikolajevsk ob Amurju Petropavlovsk Kamčatski KjotoNagojaSeulŽidovsko avtonomno okrožjeKorjaško avtonomno okrožjeČukotsko avtonomno okrožje GvamWakeov otok Republika Saha Tajvan Japonska F i l i p i n i M i k r o n e z i j a Južna KorejaSeverna Koreja M a r s h a l l o v i o t o k i S e v e r n i M a r i j a n s k i o t o k i PalavM a n d ž u r i j a V z h o d n a A z i j a V z h o d n a S i b i r i j a R u s k i D a l j n i v z h o d S e v e r o v z h o d n a A z i j a KorejaKL 1 2 3XXXVI Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 224 Tokelav C o o k o v i o t o k i Ameriška SamoaWallis in Futuna P i t c a i r n o v i o t o k i F r a n c o s k a P o l i n e z i j a Dežela Marie Byrd Gouldova obalaSiplejeva obalaRuppertova obala Shirasejeva obala Saundersova obala Amunds enova obala Hobbsova obalaAB 4 5 6XXXVII 225 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 A m a z o n i j a Galapaški otoki ČileEkvador B o l i v i j a P e r u Atakama Patagonija Loubetova obala M a l a A n t a r k t i k a Grahamova dežela Palmerjeva deželaA m a z o n s k o n i ž a v j e Zumbergejeva obala Ellsworthova deželaPampe Bryanova obala Eightsova obalaWilkinsova obala Bakutisova obalaEnglisheva obala Walgreenova obalaBlackova obalaCD 4 5 6XXXVIII Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 226 FalklandiSveta Helena Zvezno okrožje Južna Georgij a in Južni Sandwichevi otoki Paragvaj B r a z i l i j a Urugvaj Coatsova dežela Dežela Edith RonneMezopotamija Cairdova obala Luitpoldova obala Obala kronske princese MarteEF 4 5 6XXXIX 227 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 KinšasaKabinda Windhuk Severozahodna provinca ReunionKabinda Tanganjika Svobodna država Oranje Gabon Ruanda Malavi LesotoKomori ZambijaSejšeli B o c v a n a ZimbabveN a m i b i j a MavricijTanzanija Madagaskar J u ž n a A f r i k a Zahodni Kongo Vzhodni Kongo Mozambik SvaziN a m i b Mali KaruVisoki Karu Veliki KaruJ u ž n a A f r i k a Kempova obalaS r e d n j a A f r i k a Masajska stepa Caprivijev pasSpodnja Gvineja Okavangova delta Enderbyjeva dežela Nova Švabska dežela Dežela kraljice MaudKaruEtoška kotanja Obala princa HaraldaObala princese Astrid Obala princese RagnhildObala kronskega princa Olafa Divja obalaGH 4 5 6XL Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 228 DžakartaMakasarBritansko ozemlje v Indijskem oceanu Božični otok Francoska južna ozemljaI n d o n e z ija Wilkesova dežela V e l i k a A n t a r k t i k a Dežela Viljema II.Obala kraljice Marije Mac Robertsonova dežela Dežela princese ElizabeteBuddova obala Sabrinina obalaMawsonova obala Obala Ingrid Christensen Obala Larsa Christensena Leopoldova in Astridina obala Knoxova obala I J 4 5 6XLI 229 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Ozemlje otokov Koralnega morja Ozemlje glavnega mesta Avstralije Viktorija Tasmanija Zahodna Papua Severno ozemlje Nova Kaledonija Novi južni Wales Južna Avstralija Arnhemska dežela Zahodna Avstralija Ozemlje Jervisovega zaliva A v s t r a l i j a Vzhodni Timor Nova ZelandijaSalomonovi otokiPapuanska Nova Gvineja Fidži Adelijina deželaGibsonova puščava Viktorijina deželaSimpsonova puščavaMala peščena puščavaVelika peščena puščava Sturtova kamnita puščavaVelika Viktorijina puščava puščava Tanami Scottova obalaOatesova obalaObala Jurija V.Banzarska obala Pennellova obalaClariejina obala Hillaryjeva obala Shackletonova obalaBrezdrevesna ravnina Borchgrevinkova obala Dufkova obala KL 4 5 6XLII Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 230 Epir SaškaM arkeLacij KretaAtikaSavojaLorenaKorzika Toskana ŠvabskaŠkotska Piemont KoroškaFrizijaBaskija B aleari Anglija AdigejaBretanja Tirolska Tesalija SicilijaOtok M an IngušijaGalicija BojotijaAlzacija AdžarijaAbhazijaRomandija Turingija SardinijaPikardija Peloponez Kampanija Kalabrija AragonijaAkvitanija ZakarpatjeSveta gora Lombardija Južni Egej BazilikataAndaluzija Rona - AlpeEstremadura Severni Egej Spodnja SaškaSevernaIrska Republika SrbskaZgornja Avstrija Kastilijain Leon ZgornjaNormandija RepublikaDagestanAbruciUmbrijaPosarjeLigurija ČečenijaBavarskaAsturija ŠtajerskaSalzburškaPredarlskaKatalonijaKantabrijaJonski otokiGradiščanskaDolinaAoste Južna OsetijaSpodnja Lužica Zahodna Grčija Saška -AnhaltKanalski otoki E v r o p s k a z v e z a Železna županijaSpodnja Avstrija Kastilija - M anča Emilija -RomanjaSpodnja Normandija Karačajevo-Čerkezija Severna Osetija - AlanijaSeverno Porenje -Vestfalija Furlanija - Julijska krajina M ecklenburg - PredpomorjanskaProvansa - Alpe - Azurna obala Kabardinsko-balkarska republikaBritanska skupnost narodov NegevM anča Atika Ahaja VlaškaTurena Savoja LužicaLorenaGefara AbruciUmbrija TrakijaToskana Šlezija SkanijaPorurje PolesjePiemontFrizijaBiskajaBaranjaValonija Tesalija Šampanja SamarijaProvansa MetohijaMesenija Medmurje M azurija MazovijaLigurija Lakonija Kašubija Gaskonj GalilejaGalicija Dofineja DobrudžaBretanja Asturija AlzacijaPikardija LudogorjeKastilija Holandija FurlanijaFlandrijaAkvitanija ZakarpatjeNormandija MakedonijaKatalonijaKantabrija GotlandijaFrankovskaBurgundija BazilikataAndaluzija Ovčje polje Zahodni breg Južna M ezetaTransilvanija Doneški bazenBližnji vzhodSeverna M ezeta M oravsko poljeJužna Tirolska Zgornja Šlezija VzhodnaFrizija Bjaloveški gozd Pripjatsko barje Lüneburškaresava B alkanski polotok Mazursko pojezerje Pomorjanskopojezerje Bojotija Arkadija Vestfalija Lombardija Kosovo polje Sirska puščava ZahodnaFrizija Hrvaško Zagorje M ecklenburškopojezerje Anžu Vzhodna Tirolska Apulija Volinija ZakavkazjeZgornja LužicaBačka Osrednja M ezeta A B1 2 C XLIII 231 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Peč Krf AkaSimi JafaHomsHios Hama GazaDrač AmanAlepVlora Tenos Tasos Siget Plzen PirejPešta PafosMohač MelosKovno Itaka HidraDunaj Budim Ženeva SkaderOlomuc HanijaDoneckUžgorod LimasolBudišin ZakintosMukačevo Monakovo Kazanlik KarpatosGalipoliZaporožje Samotraka Port SaidMakejevka Krivi RogKonstanca KonstancaLuksemburg SidonPečuh Odrin Korča HaifaEginaEdesaTirana Smirna PirgosPatras Naksos Nablus MadabaLozana LepantKsantiKrakov KorintKiteraJanina HebronDženinDečani DamaskBitolj BejrutAigionŽelezno Trident Slavkov Skiatos NazaretMaraton LevadiaLevkadaHalkidaElbasan BeršebaBenetke Baalbek AškelonVišegrad Tripolis Tripolis Tiberija Temišvar SalaminaPriština Pogradec Nikozija NavplionMitilene Latakija KuneitraKatovice IraklionČrnoviceBrežinje BetlehemAgrinionSolnograd Jeruzalem IsmailijaFamagustaBanjalukaKutna Gora Hercegnovi El MansuraČenstohova AstipalajaNovočerkask GjirokastraKarlovi Vari AleksandrijaVeliko Trnovo Rostov ob DonuDnepropetrovskBanska Bistrica Češke Budjejovice Kosovska MitrovicaFrankfurt ob Majni DunajskoNovo mesto Tir A B 1 2CXLIV RekaKrka Tržič Videm Trbiž SisekOglejKrminHuminTablja ŠmohorMostič GradežGradec Cmurek BeljakŽenavci Lipnica CelovecV olšperk Sombotel Monošter KarlovecVelikovec Červinjan Brod na KolpiČedadBreže Šentvid ob Glini Trg Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 232 Moskitska obala Nizozemski AntiliBritanski Honduras KostarikaAkadija Britanska Zahodna IndijaC D 1 2 3XLV 233 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 SenegambijaZgornja V olta Britanska GvajanaFrancoska Zahodna Afrika Ašanti GaskonjaBretanja Kastilija LuzitanijaKaledonija Nova Kastilija Škotsko višavje Stara KastilijaAnžu Španska Sahara Nizozemska GvajanaPortugalska GvinejaEF 1 2 3XLVI Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 234 UrukTuga Tebe RageKume Kare EdfuVulci Troja Tanis Petra Ancij UgaritNiniveNikeja MemfisMegido LuksorKnosos Kirena KarnakJeriho Gordij Dodona BiblosTisdrus Pompeji PalmiraLilibaj LambezeFajstosButrint BabilonTuskulum Selinunt Samarija SalaminaMasalijaKalatida CezarejaTeodozija Selevkeja NavkratisApolonijaPtolomaida PerzepolisKrokodilopolisLagašKarak MasadaBizanc AbidosBaalbekPergamonHistrija Hadrumet Cezareja Selevkeja Kartagina Kafarnaum EpifanijaAntiohija Ptolemaida HierapolisHalikarnasKonstantinopel Cezareja Filipi Magnezija ob Sipilu Ur Češka Vlaška NubijaLibijaTrakija Prusija Dongola DahomejSlovaška Rumelija NumidijaMoravskaLivonija Letonija FtiotidaBukovina ArkadijaMoldavija HadramautDodekanez Cirenajka AbesinijaMingrelijaFrankovskaLotaringija Južni JemenCisjordanijaWürttemberška Tripolitanija Transilvanija Severni JemenZahodni Berlin Transjordanija Pogodbeni Oman Španska GvinejaVzhodna Prusija Francoska Somalija Britanska SomalijaSrbija in Črna gora Otomansko cesarstvo Italijanska SomalijaZvezna republika Nemčija Vzhodno rimsko cesarstvo Francoska Severna Afrika Britanska Vzhodna AfrikaFrancoska Ekvatorialna AfrikaGalicija AkarnanijaČeškoslovaškaNemška demokratična republika EgiptPont Elam AsirTurena SavojaRetija MedijaLorenaSkanija Romanja PerzijaKolhidaTirolskaVolinija ŠampanjaMazurija Kuzistan EtiopijaDofinejaPikardija Burbonija AbesinijaZakavkazjeVestfalija Burgundija AkvitanijaMala Vlaška Skandinavija Predkavkazje Kosovo polje Piratska obalaGorski Karabah Velika SomalijaLacijM ezijaŠvabskaŠlezijaPrusija Rutenija ProvansaPodlesjeMazovija Dobrudža MarmarikaKurdistanNormandijaMala Poljska Velika Vlaška Transilvanija Velika Poljska Dolina kraljevDolina templjev SabaPodoljeMoravskaLivonija MoldavijaKurlandija Pomorjanska MezopotamijaKujavija Barka HedžasKurlandija Besarabija Obala zlataVzhodni Berlin Merga Abukir Združena arabska republikaG H 1 2 3XLVII 235 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Mohendžo DaroTurkestan Južni Vietnam S o v j e t s k a z v e z a Severni Vietnam Zunanja Mongolija Vzhodni Turkestan S k u p n o s t n e o d v i s n i h d r ž a v Tajmirsko avtonomno okrožje Dolganov in Nencev Tonkin KašmirTurkestan V z h o d n a I n d i j a Anam Vzhodni Pakistan MalajaKočinčinaIndokitajska Zadnja IndijaZahodni PakistanIJ 1 2 3XLVIII Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 236 Mandžurija FormozaKorejaK L 1 2 3XLIX 237 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Veliki Zimbabve Rodezija Bečuanija KaplandijaJužna RodezijaSeverna Rodezija J u ž n o a f r i š k a u n i j a Jugozahodna AfrikaNemška Vzhodna Afrika Nemška Jugozahodna AfrikaŠabaBelgijski KongoFrancoski Kongo GH 4 5 6L Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk 238 Pela EfezM iletDelfiTirint Tegeja Sikion Filipi Didima AspendAmbrakija SardeŠpartaM ikeneM esena Korint FokajaOlimpijaM etapont HalkedonEpidaverElevzina LaodikejaHeraklejaAmfipolisHerkulanej AkrokorintTebe M izijaLidijaLicijaKarija JudejaFokida Lokrida Trakija FrigijaKilikijaTesalija Mesenija Lukanija Lakonija GalilejaFenicijaBojotija BitinijaArkadija Magnezija PalestinaM akedonija KapadokijaEpir Elida Atika Ahaja Sirija Eriks A B1 2 C LI 9 Sez­ nam­virov­in­lite­ ra­ tu­ re At lant. Slo ven sko bese di lo pri re dil Ciga le, M. V at las veza na raz li či ca, hra nje na v Na rod ni in uni ver zi - tet ni knjiž ni ci v Ljub lja ni. Mati ca Slo ven ska. Ljub lja na, 1869Ú1877. At las sve ta 2000. RV Rei se -und Ver ke hrs ver lag. Pre vod in pri red ba bese dil ter zem lje pi snih imen in Mar je ta Natek, K. in Natek, M. Mla din ska knji ga. Ljub lja na, 1997. At las sve ta za osnov ne in sred nje šole. 1. iz da ja. Ure dil Natek, K., pre vod zem lje pi snih imen Mihevc, B. Založ ba Mla din ska knji ga. Ljub lja na, 2002. At las sve ta za osnov ne in sred nje šole. 4. iz da ja. Ure dil Natek, K., pre vod zem lje pi snih imen Mihevc, B. Založ ba Mla din ska knji ga. Ljub lja na, 2005. At las sve ta. The Times Books. Stro kov ni ured nik slo ven ske izda je Natek, K. Can kar je va založ ba. Ljublja na, 1991. Au rous se au, M. 1957: The Ren de ring of Geo grap hi cal Names. Lon don. Beránek, T., Boháč, P ., Drápela, V., Har va lik, M., Liščák, V., Šimůnek, R., Šrámek, R. 2006: Index českých exonym. Pra ga. Berk, S. 2001: O tu je je zič nih ustrez ni cah za slo ven ska zem lje pi sna ime na. Geo graf ski vest nik 73 -1. Ljub lja na. Bri nar, J. 1928: Slo var ček zem lje pi snih imen, njih izvir in pomen. Celje. Cat ford, J. C. 1965: A Lin gui stic Theory of Tran sla tion. Lon don. Dru žin ski atlas sve ta. Ure di la Hrva tin, M. in Per ko, D., pri red ba zem lje pi snih imen na zem lje vi dih Kladnik, D. Slo ven ska knji ga. Ljub lja na, 2001. ESRI 2010: Arc GIS Desk top 10, Arc Map. Fur lan, M., Glo žan čev, A., Šivic -Du lar, A. 2000: Pra vo pi sna ustrez nost zapi sa last noi men ske ga gra diva v re gi stru zem lje pi snih imen in regi stru pro stor skih enot. Geo graf ski vest nik 72 -1. Ljub lja na. GEBCO: Gazet teer of Geo grap hi cal Names of Under sea Fea tu res. Pub li ka ci ja BP -0008. Mona ko, 1988 . Geo graf ski atlas sve ta za šole. Ure dil in stro kov no pre gle dal Lovren čak, F. Teh niš ka založ ba Slo ve nije . Ljub lja na, 2002. Geo graf ski atlas za osnov no šolo. Ale xan der Schu lat las založ be Justus Pert hes Ver lag Got ha GmbH. Zasno va in pri pra va slo ven ske izda je Fridl, J., Oro žen Ada mič, M., Per ko, D. in Urbanc, M. Geografski inšti tut ZRC SAZU, DZS. Ljub lja na, 1998. Glos sary of Terms for the Stan dar di za tion of Geo grap hi cal Names: Adden dum. Uni ted Nations, 16 Novem - ber 2007, Docu ment ST/ESA/STAT/SER.M/85/Add.1, 07 -60262. Med mrež je: http: //un stats.un.org/ unsd/ge oin fo/glos sary_add/glos sary_add_e.pdf (15. 2. 2009). Goo gle 2011: Goo gle Earth. Goo gle Earth. Med mrež je: http: //sup port.goo gle.com (9. 9. 2012). Haj či ková, M., Kováčová, M. 1997: Slo venské vžité názvy geo gra fických objek tov ležia cich mimo územia Slo ven skej repub liky = Slo vak exonyms of geo grap hi cal fea tu res lying out of the ter ri tory of the Slovak Repub lik. łrad geodézie, kar to gra fie a ka ta stra Slo ven skej repub liky v Geo de tic kom a kar to gra - fic kom ústa ve Bra ti sla va. Bra ti sla va. Ha ku li nen, K. 1996: Maail man Pai kan ni met Oikein kir joi tu so pas. Hel sin ki. Horňanský, I. 1992: Lati ni zi ra nje zem lje pi snih imen v kar to graf ski prak si. Geo det ski vest nik 36 -4. Ljubljana. Horňanský, I. 2000: Theory and Prac ti ce of the Stan dar di za tion of Exonyms and the Policy of their Usage. Mit tei lun gen des Bun de sam tes für Kar to grap hie und Geodäsie 19. Frank furt ob Maj ni. Jor dan, P. 2000; The Impor tan ce of Using Exonyms Ú Plea ding for a mo de ra te and poli ti cally sen si ti ve use. Mit tei lun gen des Bun de sam tes für Kar to grap hie und Geodäsie 19. Frank furt na Maj ni. Jor dan, P. 2003: Cri te ria for the Use of Exonyms. Tip ko pis. Delov na sku pi na za ekso ni me UNGEGN. 24.Ú26. sep tem ber, Pra ga. Jor dan, P. 2007: Con si de ra tions on the Defi ni tions of –En donym« and –Exonym«. Exonyms and the Inter na tio nal Stan dar di sa tion of Geo grap hi cal Names. Ure di li Jor dan, P ., Oro žen Ada mič, M. in Wood - man, P. Wie ner Osteu ro pa Stu dien 24. Dunaj. 239 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk Jor dan, P. 2009: What is an endonym? Still a que stion after deca des of stan dar di za tion. Tip ko pis za 25. za se da nje UNGEGN -a v Nai ro bi ju. Kad mon, N. 2000: Toponymy: The Lore, Laws and Lan gua ge of Geo grap hi cal Names. New York. Kad mon, N. 2006: Exonyms, Endonyms and Tra di tio nal Names. Delov ni doku ment št. 5 23. za se danja UNGEGN -a na Duna ju. Kad mon, N. 2007: The exonym and endonym Ú Attemp ting to defi ne the unde fi nab le? Exonyms and the Inter na tio nal Stan dar di sa tion of Geo grap hi cal Names. Ure di li Jor dan, P., Oro žen Ada mič, M. in Wood man, P. Wie ner Osteu ro pa Stu dien 24. Dunaj. Klad nik, D. 1995: Prob le mi stan dar di za ci je tujih zem lje pi snih imen na pri me ru Veli ke ga dru žin ske ga atla sa sve ta. Geo gra fi ja v šo li 4 -1. Ljub lja na. Klad nik, D. 1999: Ime nik tujih zem lje pi snih imen v slo ven skem jezi ku. Ela bo rat. Geo graf ski inšti tut Antona Meli ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Klad nik, D. 2001: Sez nam tujih zem lje pi snih imen v slo ven skem jezi ku. Ljub lja na. Med mrež je: http: //www.gu.gov.si/fi lead min/gu.gov.si/pa geu ploads/PROJEKTI/Re gi stri/KSZI/tuj_ime na.pdf (15. 9. 2012). Klad nik, D. 2005a: Geo gra fov pogled na tuja zem lje pi sna ime na v Slo ven skem pra vo pi su 2001. Geografski vest nik 77 -2. Ljub lja na. Klad nik, D. 2005b: Zem lje pi sna ime na v At lan tu in nji hov pomen za sodob no ime no slov je. V: Atlant. Fak si mi li ra na izda ja. Ure di li Fridl, J., Klad nik, D., Oro žen Ada mič, M., Per ko, D. in Urbanc, M. Ljubljana. Klad nik, D. 2006: Tuja zem lje pi sna ime na v slo ven skem jezi ku; raz voj ni vidi ki in prob le ma ti ka nji ho ve rabe. Dok tor ska diser ta ci ja. Odde lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljubljana . Klad nik, D. 2007a: Cha rac te ri stics of exonym use in selec ted Euro pean lan gua ges = Zna čil no sti rabe ekso ni mov v ne ka te rih evrop skih jezi kih. Geo graf ski zbor nik 47 -2. Ljub lja na. Klad nik, D. 2007b: Podo ma če na tuja zem lje pi sna ime na v slo ven skih atla sih sve ta. Geo gra fi ja Slo ve - ni je 14. Ljub lja na. Klad nik, D. 2007c: Pogle di na podo ma če va nje tujih zem lje pi snih imen. Geo ri tem 2. Ljub lja na. Klad nik, D. 2007d: Types of exonyms in the Slo ve ne lan gua ge. V: Exonyms and the Inter na tio nal Stan - dar di sa tion of Geo grap hi cal Names. Ure di li Jor dan, P., Oro žen Ada mič, M. in Wood man, P. Wie ner Osteu ro pa Stu dien 24. Dunaj. Klad nik, D. 2007e: Zgo do vin ski vidi ki podo ma če va nja tujih zem lje pi snih imen. Zgo do vin ski časo pis 61 -3/4. Ljub lja na. Klad nik, D. 2009a: Odpr te dile me pomen ske raz me ji tve izra zov endo nim in ekso nim. Geo graf ski vest - nik 81 -2. Ljub lja na. Klad nik, D. 2009b: Pris pe vek k po men ski raz me ji tvi ter mi nov endo nim in ekso nim. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49 -2. Ljub lja na. Klad nik, D., Per ko, D. 2007: Prob le ma tič na ime na držav v slo ven skem jezi ku. Geo graf ski vest nik 79 -2. Ljub lja na. Klad nik, D., Pipan, P. 2008: Bay of Piran or Bay of Savu dri ja? An exam ple of prob le ma tic treat ment of geo grap hi cal names = Pi ran ski zaliv ali Savu drij ska vala? Pri mer prob le ma tič ne ga rav na nja z zem - lje pi sni mi ime ni. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 48 -1. Ljub lja na. Klad nik, D., Urbanc, M. 2011: Natu re of endonyms: the Slo ve nian pers pec ti ve. Trends in exonym use: pro cee dings of the 10th UNGEGEN Wor king Group on Exonyms Mee ting, Tai nach. Ham burg. Klad nik, D., Bole, D. 2012: O živ lje nju slo ven skih ekso ni mov in nji ho vem poz na va nju v stro kov ni javnosti. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52 -2. Ljub lja na. Klad nik, D., Lovren čak, F., Oro žen Ada mič M. (ur.) 2005: Geo graf ski ter mi no loš ki slo var. Ljub lja na. Krau ze -Tomczyk, I., Kon drac ki, J. 1994a: Pol skie nazwy geo gra ficz ne świata. Część I Euro pa (bez Europy Wschod niej). Var ša va. Krau ze -Tomczyk, I., Kon drac ki, J. 1994b: Pol skie nazwy geo gra ficz ne świata. Część III Afry ka, Ameryka PóVnoc na, Amery ka PoVud nio wa, Austra lia i Ocea nia, Antarkty ka. Var ša va. 240 Krau ze -Tomczyk, I., Kon drac ki, J. 1994c: Pol skie nazwy geo gra ficz ne świata. Część IV Oceany i morza. Var ša va. Krau ze -Tomczyk, I., Kon drac ki, J. 1996: Pol skie nazwy geo gra ficz ne świata. Część II Euro pa Wschodnia i Azja. Var ša va. Lo vren čak, F. 1987: Ime na držav in neka te rih dru gih uprav nih enot. Geo graf ski obzor nik 34 -1. Ljub ljana . Med mrež je 1: http: //ksng.gu gik.gov.pl/wydaw nict wa_ngs.php (15. 9. 2012). Med mrež je 2: http: //www.geb co.net/data_and_pro ducts/un der sea_fea tu re_na mes/do cu ments/geb - co_ga zet teer.pdf (15. 9. 2012). Med mrež je 3: http: //en.wi ki pe dia.org/wiki/List_of_cra ters_on_the_Moon,_C -F#C (20. 9. 2012). Med mrež je 4: http: //www.slo venš či na.eu (10. 6. 2012). Med mrež je 5: http: //www.fi da plus.net (10. 6. 2012). Med mrež je 6: http: //www.tei -c.org/ (10. 6. 2012). Med mrež je 7: http: //nl.ijs.si/jos/ (10. 6. 2012). Med mrež je 8: http: //oz na če val nik.slo venš či na.eu/ (10. 6. 2012). Med mrež je 9: http: //www.gi ga fi da.net/ (10. 6. 2012). Med mrež je 10: http: //www.geo na mes.org/ (1. 3. 2012). Med mrež je 11: http: //en.wi ki pe dia.org/wiki/Ukrai nian_alp ha bet (4. 8. 2011). Med mrež je 12: http: //en.wi ki pe dia.org/w iki/Bul ga rian -lan gua ge (4. 8. 2011). Med mrež je 13: http: //en.wi ki pe dia.org/wiki/In struc tions_on_tran sli te ra tion_of_Be lo ru sian (4. 8. 2011). Med mrež je 14: http: //en.wi ki pe dia.org/wiki/Mon go lian_Cyril lic alp ha bet (4. 8. 2011). Med mrež je 15: https: //www.cia.gov/li brary/pub li ca tions/the -world -fact book (1. 3. 2012). Med mrež je 16: http: //www.cia.gov/cia/pub li ca tions/fact book/geos/oo.html (6. 6. 2006). Med mrež je 17: http: //pao.cnmoc.navy.mil/edu ca te/nep tu ne/tri via/earth.html (8. 5. 2006). Med mrež je 18: http: //www.cia.gov/cia/pub li ca tions/fact book/geos/oo.html (25. 4. 2006). Med mrež je 19: http: //en.wi ki pe dia.org/wiki/Sea (20. 10. 2012). Med ved, J. 1969: O na če lih za pisa vo tujih geo graf skih imen. Geo graf ski obzor nik 16 -2. Ljub lja na. Me lik, A. 1928: Pisa va kra jev nih imen. Geo graf ski vest nik 4. Ljub lja na. Mi cro soft Offi ce 2007: Micro sort Offi ce Excel 2007. Min ne so ta Depart ment of Natu ral Resour ces 2001: DNR Gar min. Mo der, J. 1972: O pi sa vi in izre ki zem lje pi snih imen. V: Veli ki atlas sve ta. Ure di la Med ved, J. in Ingolič, B. Mla din ska knji ga. Ljub lja na. Moje prvo čudo vi to razi sko va nje sve ta. Pre va jal ci in pri re di te lji Vogrinc, U., Ber den, P . in Pucer, D. Računal - niš ka zgoš čen ka. DZS Mul ti me di ja. Ljub lja na, 1997. Na tek, K., Natek., Mar. 1999: Drža ve sve ta 2000. Ljub lja na. Na tu ral Earth. Med mrež je: http: //www.na tu ra learth da ta.com/ (7. 11. 2012). Neu mann, A. 2008: Web Map ping and Web Car to graphy. Encyc lo pe dia of GIS. New York. Orel, I. 2003: Zem lje pi sna ime na v slo ven skem časo pis ju do sre de 19. sto let ja. Bese do slov ne last nosti slo ven ske ga jezi ka Ú Slo ven ska zem lje pi sna ime na. Piše ce. Oro žen Ada mič, M. 1997: Pre gled slo ven skih ekso ni mov. Ela bo rat. Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Oro žen Ada mič, M. 2004: The use of exonyms in Slo ve ne lan gua ge with spe cial atten tion on the sea names. The T enth Inter na tio nal Semi nar on the Naming of Seas: Spe cial Emp ha sis Con cer ning Interna - tio nal Stan dar di za tion of the Sea Names. Pariz. Oro žen, F. 1902: Zem lje pi sni atlas za ljud ske šole s slo ven skim učnim jezi kom. Ed. Hölzel. Dunaj. Päll, P. 2000: Do con ven tio nal Roma ni za tion Systems crea te Exonyms? Mit tei lun gen des Bun de samtes für Kar to grap hie und Geodäsie 19. Frank furt ob Maj ni. Päll, P . 2003: Endonyms/Exonyms and Wri ting Systems. Tip ko pis. Delov na sku pi na za ekso ni me UNGEGN . Pra ga. Per ko, D. 1996a: Spor na ime na držav v slo ven skem jezi ku. Geo graf ski obzor nik 43 -3. Ljub lja na. 241 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk Per ko, D. 1996b: Stan dar di zi ra na ime na držav v slo ven skem jezi ku. Geo graf ski obzor nik 43 -4. Ljubljana . Per ko, D. 2002: Sodob ni prob le mi a pli ka ci je geo gra fi je v te mat ski kar to gra fi ji. Dela 18. Ljub lja na. Per ko, D. 2006: Koli ko je ocea nov? Geo graf ski vest nik 78 -2. Ljub lja na. Po gač nik, A. 2003: Prev ze ma nje besed v slo venš či ni. Jezik in slovs tvo 48 -6. Ljub lja na. Po gač nik, A. 2005: O last nih ime nih. V: Veli ki angleš ko -slo ven ski slo var Oxford. Ljub lja na. Pri roč ni atlas sve ta. Ure di la Bar ba ra Zych; pre ved li Knez Račič, I., Šušter šič, S. in Ste pi šnik, U. Založba Mla din ska knji ga. Ljub lja na, 2003. Rauk ko, J. 2007: A Lin gui stic Clas si fi ca tion of Exonyms. Exonyms and the Inter na tio nal Stan dar di sation of Geo grap hi cal Names. Ure di li Jor dan, P., Oro žen Ada mič, M. in Wood man, P. Wie ner Osteu ropa Stu dien 24. Dunaj. Sie vers, J. 1999: Geo grap hisc he Namen Ú Schwie ri ger Weg zur natio na len Stan dar di sie rung. KN 6/99. Slo var topo nim ske ter mi no lo gi je. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 1995. Slo ven ski pra vo pis. Ljub lja na, 2001. Ša bec, N. 2003: Raba angleš kih zem lje pi snih imen v slo venš či ni. Bese do slov ne last no sti slo ven skega jezi ka Ú Slo ven ska zem lje pi sna ime na. Piše ce. Ši vic -Du lar, A. 1988: K nor mi ra nju slo ven skih zem lje pi snih imen. XXIV. Semi nar slo ven ske ga jezi ka, lite ra tu re in kul tu re. Zbor nik pre da vanj. Ljub lja na. Ši vic -Du lar, A. 1989: Temelj na nače la pri pisa nju slo ven skih zem lje pi snih imen. Jezik in slovs tvo 34/1Ú2. Ljub lja na. Šol ski atlas. 8. iz da ja. Ure dil Dugač ki, Z., slo ven sko izda jo ure dil Bohi nec, V. Uči la. Zagreb, 1959. Tech ni cal ter mi no logy emplo yed in the stan dar di za tion of geo grap hi cal names. Glo sarry No. 330. Uredil de Brom mer M. S. Depart ment of Con fe ren ce Ser vi ces of the Uni ted Nations. New York, 1984. Ve li ki atlas sve ta. Isti tu to Geo gra fi co De Ago sti ni in Mitc hell Beaz ley. 2. iz da ja. Pre vod, pri red ba in ureditev slo ven ske izda je Oro žen Ada mič, M., Klad nik, D., Moder, J. in Per ko, D. DZS. Ljub lja na, 1996. Ve li ki atlas sve ta. Isti tu to Geo gra fi co De Ago sti ni in Mitc hell Beaz ley. 3. iz da ja. Pre vod, pri red ba in ureditev slo ven ske izda je Oro žen Ada mič, M., Klad nik, D., Moder, J. in Per ko, D. DZS. Ljub lja na, 2002. Ve li ki atlas sve ta. Isti tu to Geo gra fi co De Ago sti ni. Pre nov lje na izda ja. Pre vod in pri red ba Hrva tin, M., Klad nik, D. in Per ko, D. DZS. Ljub lja na, 2005. Ve li ki atlas sve ta. Ure di la Med ved, J. in Ingo lič, B. Mla din ska knji ga. Ljub lja na, 1972. Ve li ki dru žin ski atlas sve ta. Isti tu to Geo gra fi co De Ago sti ni in Mitc hell Beaz ley. Pre vod, pri red ba in ureditev slo ven ske izda je Oro žen Ada mič, M., Klad nik, D. in Moder, J. DZS. Ljub lja na, 1992. Ve li ki splo šni lek si kon v os mih knji gah. Ure di la Javor nik, M. DZS. Ljub lja na, 1997Ú1998. Ve li ki šol ski atlas. Ure di li Mau ro Hrva tin, Dra go Klad nik in Dra go Per ko. Uči la. Tržič, 2003. Vi sin tin, L. 1941: Zem lje pi sni atlas za sred nje in njim sorod ne šole. Slo ven sko izda jo pri re dil Bohi nec, V. s so de lo va njem Ber no ta, C., Pla ni ne, F. in Sav ni ka, R. Isti tu to Geo gra fi co De Ago sti ni. Nova ra. Wi ki pe dia 2012: Key ho le Mar kup Lan gua ge. Med mrež je: http: //en.wi ki pe dia.org/wiki/Key ho le_Mar kup_ Lan gua ge (9. 9. 2012). Wi ki pe di ja 2012. Med mrež je: http: //sl.wi ki pe dia.org/wiki/Wi ki pe di ja (1. 3. 2012). Wood man, P . 2003: Exonyms: A struc tu ral clas si fi ca tion and a fresh approach. Tip ko pis. Delov na skupina za ekso ni me UNGEGN. 24.Ú26. sep tem ber, Pra ga. Wood man, P. 2007: The UNGEGN defi ni tions of –En donym« and –Exonym«. Exonyms and the Interna - tio nal Stan dar di sa tion of Geo grap hi cal Names. Ure di li Jor dan, P., Oro žen Ada mič, M. in Wood man, P. Wie ner Osteu ro pa Stu dien 24. Dunaj. Wood man, P. 2009a: The Natu re of the Endonym. Tip ko pis za 25. za se da nje UNGEGN -a v Nai ro bi ju. Wood man, P. 2009b: The Endonym and Lan gua ge Boun da ries. Tip ko pis za 25. za se da nje UNGEGN -a v Nai ro bi ju. 242 10 Sez­ nam­Slik Sli ka 1: V šol skih atla sih je stop nja podo ma če va nja pra vi lo ma več ja kot v splo šnih. Ime na pomembnej ših poja vov so zapi sa na z več ji mi, dobro pre poz nav ni mi črka mi (At las sve ta za osnov ne in sred nje šole 2005). 29 Sli ka 2: Nači ni zapi so va nja podo ma če nih tujih zem lje pi snih imen se od zem lje vi da do zem lje vi da pre cej raz li ku je jo (At lant 1869Ú1877; Veli ki dru žin ski atlas sve ta 1992; Dru žin ski atlas sve ta 2001; Veli ki atlas sve ta 2005). 33 Sli ka 3: Šte vi lo podo ma če nih tujih zem lje pi snih imen v preu če nih slo ven skih atla sih sve ta, Veli kem splo šnem lek si ko nu in Slo ven skem pra vo pi su. 41 Sli ka 4: Šte vi lo besed po letih izi da ozi ro ma izda je v Gi ga fi di. 44 Sli ka 5: Naj po go ste je zasto pa ni jezi ki, v ka te rih so zapi sa ne ori gi nal ne obli ke imen slo ven skih ekso ni mov. 64 Sli ka 6: Zasto pa nost slo ven skih ekso ni mov gle de na nji hov pomen ski tip. 67 Sli ka 7: Zasto pa nost slo ven skih ekso ni mov gle de na nji hov tip podo ma či tve. 70 Sli ka 8: Zasto pa nost slo ven skih ekso ni mov po celi nah in ocea nih. 71 Sli ka 9: Drža ve z naj več jo zasto pa nost jo slo ven skih ekso ni mov. 72 Sli ka 10: Mor ja z naj več jo zasto pa nost jo slo ven skih ekso ni mov. 73 Zemljevidi eksonimov 186Ú238 11 Sez­ nam­pre­ gled­ nic Pre gled ni ca 1: Vse bi na zapi sa posa mez nih iztoč nic v fin ski knji gi o ek so ni mih (iz toč ni ce dejan sko niso pred stav lje ne v ob li ki tabe le; Haku li nen 1996). 13 Pre gled ni ca 2: Vse bi na in obli ka zapi sa v slo vaš ki pub li ka ci ji o ek so ni mih (Haj či ková in Kováčová 1997) 13 Pre gled ni ca 3: Vse bi na in obli ka zapi sa v češ ki pub li ka ci ji o ek so ni mih (le gen da: aara­ stan dar di zi ra ni ekso nim; /Ne gev alter na tiv ni ekso nim, ki ni stan dar di zi ran; Abcházie zasta re li ekso nim, ki se red ko rabi, nestan dar di zi ran; Čen nai →madrás nova iztoč ni ca s ka zal ko na stan dar di zi ra ni ekso nim) (Beránek s so de lav ci 2006). 14 Pre gled ni ca 4: Pri la go je na pre gled ni ca z vse bi no in obli ko zapi sa v polj ski pub li ka ci ji o ek so ni mih (kraj ša ve ozna ču je jo tipe objek tov, drža ve in jezi ke; trl. pome ni tran sli te ri ra no ozi ro ma pre čr ko va no lati ni zi ra no obli ko zapi sa ori gi nal ne ga ime na, trb. pa nje no tran skri bi ra no obli ko) (Krau ze -Tomczyk in Kon drac ki 1994a). 14 Pre gled ni ca 5: Rubri ke v –ve li ki pre gled ni ci« s po na zo ri tve ni mi pri me ri neka te rih ekso ni mov z za čet no črko A ( *za raz la go pome na s ve li ki mi črka mi ozna če nih tipov glej pod po glav je 5.5) . 38 Pre gled ni ca 6: Sesta va zaje tih besed v Gi ga fi di po raz lič nih zvr steh ana li zi ra nih virov. 43 Pre gled ni ca 7: Siste ma ti ka ozna če va nja zapi sov v Gi ga fi di; pri me ra zapi sov samo stal ni ka in gla go la . 45 Pre gled ni ca 8: Osnov ne obli ke ali leme, kot jih je ozna če val nik pri pi sal na pri me ru ita li jan ske pokra jine Abru ci. 46 Pre gled ni ca 9: Rezul ta ti lema ti za ci je na pri me ru ita li jan ske pokra ji ne Abru ci. 47 Pre gled ni ca 10: Pri me ri lema ti za ci je šti rih slo ven skih ekso ni mov, po dveh slab še in dobro uve ljav lje nih. 48 Pre gled ni ca 11: Siste ma ti ka ozna če va nja zapi sov v Gi ga fi di; pri mer zapi sa več be sed ne ga ekso ni ma. 48 Pre gled ni ca 12: Celo ten izpis stolp cev za več be sed ni ekso nim Ame riš ka Samoa. 49 243 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Ciglič, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk Pre gled ni ca 13: Neka te ri zelo pogo sti ekso ni mi v kor pu su Giga fi da, ki ima jo v slo ven skih bese di lih naj ver jet ne je dru ga čen pomen. 50 Pre gled ni ca 14: Deset naj po go stej ših ekso ni mov po šte vi lu zadet kov v kor pu su Giga fi da. 51 Pre gled ni ca 15: Celin ska ozi ro ma ocean ska lega pred la ga nih ekso ni mov in pogo stost zadet kov v kor pu su Giga fi da. 51 Pre gled ni ca 16: Držav na lega pred la ga nih ekso ni mov in pogo stost zadet kov v kor pu su Giga fi da .52 Pre gled ni ca 17: Mor ska lega pred la ga nih ekso ni mov in pogo stost zadet kov v kor pu su Giga fi da. 53 Pre gled ni ca 18: Jezi kov no območ je pred la ga nih ekso ni mov in pogo stost zadet kov v kor pu su Giga fi da. 54 Pre gled ni ca 19: Pomen ski tip pred la ga nih ekso ni mov in pogo stost zadet kov v kor pu su Giga fi da. 54 Pre gled ni ca 20: Neka te ra zem lje pi sna ime na s po go sto upo rab lja ni mi alo nim ski mi raz li či ca mi, kot se pojav lja jo v kor pu su Giga fi da. 56 Pre gled ni ca 21: Neka te ra zem lje pi sna ime na iz kor pu sa Giga fi da, ki se pogo sto ali celo pogo ste je pojav lja jo v ori gi nal ni kot ekso nim ski obli ki. 57 Pre gled ni ca eksonimov 79Ú175 Pre gled ni ca alternativnih eksonimov 176Ú185 244 Geo­ graf­ ski­inšti­ tut­Anto­ na­Meli­ ka­ZRC SAZU Na­slov:­Gos­po­ska­uli­ca­13,­1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja E-po­šta:­gi@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si In­šti­tut­je­leta­1946­usta­no­vi­la­Slo­ven­ska­aka­de­mi­ja­zna­no­sti­in­umet­nosti in­ga­leta­1976­poi­me­no­va­la­po­aka­de­mi­ku­dr.­Anto­nu­Meli­ku­(1890–1966). Od­leta­1981­je­sestav­ni­del­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­ven­ske aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Leta­2002­sta­se­inšti­tu­tu­pri­klju­či­la­Inštitut za­geo­gra­fi­jo,­ki­je­bil­usta­nov­ljen­leta­1962,­in­Zem­lje­pi­sni­muzej­Slo­venije, usta­nov­ljen­leta­1946.­Ima­oddel­ke­za­fizič­no­geo­gra­fi­jo,­humano­geo­grafijo, regio­nal­no­geo­gra­fi­jo,­narav­ne­nesre­če,­vars­tvo­oko­lja,­geo­graf­ski­infor­- ma­cij­ski­sistem­in­temat­sko­kar­to­gra­fi­jo,­zem­lje­pi­sno­knjiž­ni­co­ter­zem­lje­pi­sni muzej.­V­njem­je­sedež­Komi­si­je­za­stan­dar­di­za­ci­jo­zem­lje­pi­snih­imen­Vla­- de­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je. Uk­var­ja­se­pred­vsem­z­geo­graf­ski­mi­razi­ska­va­mi­Slo­ve­ni­je­in­nje­nih pokra­- jin­ter­pri­prav­lja­njem­temelj­nih­geo­graf­skih­knjig­o­Slo­ve­ni­ji.­Sode­lu­je­pri šte­vil­nih­doma­čih­in­med­na­rod­nih­pro­jek­tih,­orga­ni­zi­ra­znans­tve­na­sre­čanja, izo­bra­žu­je­mla­de­razi­sko­val­ce,­izme­nju­je­znans­tve­ni­ke.­Izda­ja­znans­tve­- no­revi­jo­Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca /Geo­graf­ski­zbor­nik­ter­znans­tve­ni knjiž­ni­zbir­ki­Geo­gra­fi­ja­Slo­ve­ni­je­in­Geo­ri­tem.­V­so­dih­letih­izda­ja­knjiž­- no­zbir­ko­GIS­v­Slo­ve­ni­ji,­v­li­hih­letih­knjiž­no­zbir­ko­Regio­nal­ni­raz­voj,­vsa­ko tret­je­leto­pa­knjiž­no­zbir­ko­Narav­ne­nesre­če.Sez­ nam­knjig­iz­zbir­ ke­Geo­ gra­ fi­ ja­Slo­ ve­ ni­ je 1 Mi­lan­Na­tek,­Dra­go­Per­ko:­50 let­Geo­graf­ske­ga­in­šti­tu­ta­An­to­na­Me­li­ka­ZRC­SAZU 2 Jer­ne­ja­Fridl:­Me­to­do­lo­gi­ja­te­mat­ske­kar­to­gra­fi­je­na­cio­nal­ne­ga­at­la­sa­Slo­ve­ni­je 3 Dra­go­Per­ko:­Ana­li­za­površ­ja­Slo­ve­ni­je­s sto­me­tr­skim­digi­tal­nim­mode­lom­relie­fa 4 Uroš­Horvat:­Raz­voj­in­učin­ki­turiz­ma­v Rogaš­ki­Sla­ti­ni 5 Mimi­Urbanc:­Kulturne­pokrajine­v­Sloveniji 6 Miha­Pavšek:­Snežni­plazovi­v­Sloveniji 7 Maja­Topole:­Geografija­občine­Moravče 8 Drago­Kladnik,­Marjan­Ravbar:­Členitev­slovenskega­podeželja 9 Damir­Josipovič:­Dejavniki­rodnostnega­obnašanja­v­Sloveniji 10 Irena­Rejec­Brancelj,­Aleš­Smrekar,­Drago­Kladnik:­Podtalnica­Ljubljanskega­polja 11 Franci­Petek:­Spre­mem­be­rabe­tal­v slo­ven­skem­alp­skem­sve­tu 12 Aleš­Smrekar:­Zavest­ljudi­o­pitni­vodi 13 Blaž­Komac:­Do­lec­kot­zna­čil­na­obli­ka­dolo­mit­ne­ga­površ­ja 14 Drago­Kladnik:­Po­do­ma­če­na­tuja­zem­lje­pi­sna­ime­na­v slo­ven­skih­atla­sih­sve­ta 15 Blaž­Komac,­Matija­Zorn:­Pobočni­procesi­in­človek 16 Janez­Nared:­Prostorski­vplivi­slovenske­regionalne­politike 17  Lučka­Ažman­Momirski,­Drago­Kladnik,­Blaž­Komac,­Franci­Petek,­Peter­Repolusk,­Matija­Zorn: Terasirana­pokrajina­Goriških­brd 18  Mati­ja­Zorn:­Ero­zij­ski­pro­ce­si­v slo­ven­ski­Istri 19 David­Bole:­Eko­nom­ska­preo­braz­ba­slo­ven­skih­mest 20 Blaž­Komac,­Karel­Natek,­Matija­Zorn:­Geografski­vidiki­poplav­v­Sloveniji 21 Bri­gi­ta­Jam­nik,­Aleš­Smre­kar,­Borut­Vrš­čaj:­Vr­tič­kars­tvo­v Ljub­lja­ni 22  Rož­le­Bra­tec­Mrvar,­Lu­kas­Bir­sak,­Jer­ne­ja­Fridl,­Dra­go­Klad­nik,­Ju­rij­Kuna­ver: Ko­ce­nov­sred­nje­šol­ski­atlas­kot­didak­tič­na­pre­lom­ni­ca 23  Bo­jan­Erhar­tič:­Geo­mor­fo­loš­ka­dediš­či­na­v­Do­li­ni­Tri­glav­skih­jezer 24  Drago­Kladnik,­Rok­Ciglič,­Mauro­Hrvatin,­Drago­Perko,­Peter­Repolusk,­Manca­Volk: Slovenski­eksonimi Geo­ graf­ ski­inšti­ tut­Anto­ na­Meli­ ka­ZRC SAZU Na­slov:­Gos­po­ska­uli­ca­13,­1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja E-po­šta:­gi@zrc -sazu.si Med­mrež­je:­http://giam.zrc -sazu.si In­šti­tut­je­leta­1946­usta­no­vi­la­Slo­ven­ska­aka­de­mi­ja­zna­no­sti­in­umet­nosti in­ga­leta­1976­poi­me­no­va­la­po­aka­de­mi­ku­dr.­Anto­nu­Meli­ku­(1890–1966). Od­leta­1981­je­sestav­ni­del­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­ven­ske aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti.­Leta­2002­sta­se­inšti­tu­tu­pri­klju­či­la­Inštitut za­geo­gra­fi­jo,­ki­je­bil­usta­nov­ljen­leta­1962,­in­Zem­lje­pi­sni­muzej­Slo­venije, usta­nov­ljen­leta­1946.­Ima­oddel­ke­za­fizič­no­geo­gra­fi­jo,­humano­geo­grafijo, regio­nal­no­geo­gra­fi­jo,­narav­ne­nesre­če,­vars­tvo­oko­lja,­geo­graf­ski­infor­- ma­cij­ski­sistem­in­temat­sko­kar­to­gra­fi­jo,­zem­lje­pi­sno­knjiž­ni­co­ter­zem­lje­pi­sni muzej.­V­njem­je­sedež­Komi­si­je­za­stan­dar­di­za­ci­jo­zem­lje­pi­snih­imen­Vla­- de­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je. Uk­var­ja­se­pred­vsem­z­geo­graf­ski­mi­razi­ska­va­mi­Slo­ve­ni­je­in­nje­nih pokra­- jin­ter­pri­prav­lja­njem­temelj­nih­geo­graf­skih­knjig­o­Slo­ve­ni­ji.­Sode­lu­je­pri šte­vil­nih­doma­čih­in­med­na­rod­nih­pro­jek­tih,­orga­ni­zi­ra­znans­tve­na­sre­čanja, izo­bra­žu­je­mla­de­razi­sko­val­ce,­izme­nju­je­znans­tve­ni­ke.­Izda­ja­znans­tve­- no­revi­jo­Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca /Geo­graf­ski­zbor­nik­ter­znans­tve­ni knjiž­ni­zbir­ki­Geo­gra­fi­ja­Slo­ve­ni­je­in­Geo­ri­tem.­V­so­dih­letih­izda­ja­knjiž­- no­zbir­ko­GIS­v­Slo­ve­ni­ji,­v­li­hih­letih­knjiž­no­zbir­ko­Regio­nal­ni­raz­voj,­vsa­ko tret­je­leto­pa­knjiž­no­zbir­ko­Narav­ne­nesre­če.Sez­ nam­knjig­iz­zbir­ ke­Geo­ gra­ fi­ ja­Slo­ ve­ ni­ je 1 Mi­lan­Na­tek,­Dra­go­Per­ko:­50 let­Geo­graf­ske­ga­in­šti­tu­ta­An­to­na­Me­li­ka­ZRC­SAZU 2 Jer­ne­ja­Fridl:­Me­to­do­lo­gi­ja­te­mat­ske­kar­to­gra­fi­je­na­cio­nal­ne­ga­at­la­sa­Slo­ve­ni­je 3 Dra­go­Per­ko:­Ana­li­za­površ­ja­Slo­ve­ni­je­s sto­me­tr­skim­digi­tal­nim­mode­lom­relie­fa 4 Uroš­Horvat:­Raz­voj­in­učin­ki­turiz­ma­v Rogaš­ki­Sla­ti­ni 5 Mimi­Urbanc:­Kulturne­pokrajine­v­Sloveniji 6 Miha­Pavšek:­Snežni­plazovi­v­Sloveniji 7 Maja­Topole:­Geografija­občine­Moravče 8 Drago­Kladnik,­Marjan­Ravbar:­Členitev­slovenskega­podeželja 9 Damir­Josipovič:­Dejavniki­rodnostnega­obnašanja­v­Sloveniji 10 Irena­Rejec­Brancelj,­Aleš­Smrekar,­Drago­Kladnik:­Podtalnica­Ljubljanskega­polja 11 Franci­Petek:­Spre­mem­be­rabe­tal­v slo­ven­skem­alp­skem­sve­tu 12 Aleš­Smrekar:­Zavest­ljudi­o­pitni­vodi 13 Blaž­Komac:­Do­lec­kot­zna­čil­na­obli­ka­dolo­mit­ne­ga­površ­ja 14 Drago­Kladnik:­Po­do­ma­če­na­tuja­zem­lje­pi­sna­ime­na­v slo­ven­skih­atla­sih­sve­ta 15 Blaž­Komac,­Matija­Zorn:­Pobočni­procesi­in­človek 16 Janez­Nared:­Prostorski­vplivi­slovenske­regionalne­politike 17  Lučka­Ažman­Momirski,­Drago­Kladnik,­Blaž­Komac,­Franci­Petek,­Peter­Repolusk,­Matija­Zorn: Terasirana­pokrajina­Goriških­brd 18  Mati­ja­Zorn:­Ero­zij­ski­pro­ce­si­v slo­ven­ski­Istri 19 David­Bole:­Eko­nom­ska­preo­braz­ba­slo­ven­skih­mest 20 Blaž­Komac,­Karel­Natek,­Matija­Zorn:­Geografski­vidiki­poplav­v­Sloveniji 21 Bri­gi­ta­Jam­nik,­Aleš­Smre­kar,­Borut­Vrš­čaj:­Vr­tič­kars­tvo­v Ljub­lja­ni 22  Rož­le­Bra­tec­Mrvar,­Lu­kas­Bir­sak,­Jer­ne­ja­Fridl,­Dra­go­Klad­nik,­Ju­rij­Kuna­ver: Ko­ce­nov­sred­nje­šol­ski­atlas­kot­didak­tič­na­pre­lom­ni­ca 23  Bo­jan­Erhar­tič:­Geo­mor­fo­loš­ka­dediš­či­na­v­Do­li­ni­Tri­glav­skih­jezer 24  Drago­Kladnik,­Rok­Ciglič,­Mauro­Hrvatin,­Drago­Perko,­Peter­Repolusk,­Manca­Volk: Slovenski­eksonimi SLOVENSKI EKSONIMI DRAGO KLADNIK ROK CIGLI^ MAURO HRVATIN DRAGO PERKO PETER REPOLUSK MANCA VOLK GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 SLOVENSKI EKSONIMI DRAGO KLADNIK, ROK CIGLI^ MAURO HRVATIN, DRAGO PERKO PETER REPOLUSK, MANCA VOLK 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24 6214452169879ISSN 1580-1594 20 €AZIJA INDIJSKI OCEAN TIHI OCEAN AVSTRALIJA