Izkušnje občinskih zborov proizvajalcev
 na Hrvatskem
Občinski zbori proizvajalceo so na Ilroatskem seMaoljeai iz odbornikoo okrajnih zboroo proizoajalceo v okrajih, ki so obstajali pred uoedbo nooega komunalnega. sistema. Ix ieh zborov proizoajalceo izhajajo tudi sedanji zbori proizoajalceo —o nekaterih na noo-o organiziranih občinah. V tej republiki prao tako nimajo teh zborov v oseh občinah: od 299 občin jih ima zbore le 69. Kljub temu pa je Hrvateka republika, kjer je sorazmerno najoeč zboroo proizoajalceu v obiinah, in je zato posebno za.nim.ioo pomuditi se pri njihomh deloonih izkušnjah. To je tokko bolj zanimioo, ker računajo, kakor je znano, nooi predpisi z uoedbo teh predstatmiških organoo d om občine.
Posledica načiina, kako so bili organizi-nani zbori proizvajalce? t hTvatskah ob-eiiialt, je, da delujejo ti orgami tudi v ne-ika.teriJi gospodaršk« slal>še razvitih ob-činafa. V taikik primerih. je sestava aborov proizvajailcev skoraj istovetna s sestaTO občiusklk svetov, kar je v neki meri vpli-valo na njiliovo bo]j počasao uveljavlja-nje v razliko od ziborov pronizvajalcev, ki so delovali v gospodarsiko bolj razvitih. področjih. V taJco nastalih otočinskih. zix>-rih niso zastopame  vs>e  gosipodarsike  veje
tako, kakor bd to ustreza.lo njihovemu pojneiiu: V te organe je bilo izvoljenih od&totno veliko u»luž»beBcey in vodilnega usiužhenskega kadra v goapodarstvu. Ta-ko je v sestavi sedanjAli ziborov pioizva-jaicev na Hrrait&kem 44.5 odstotka čla-ijot, ki so uslužbfeiici, mecltem ko je tle-lavcev le 52.3 odstotka; 16.7 odstotka je kmetovaleev, 5 odstotkor obrtoijkov, a 1,5 odstotka osefo drugili poiklicev. Odstotek žeaisk je zelo nizek vn znaša le 3.4 od-stofflia sknpiiega števila.
Bolj vsestransk« razpravljanje o gospodarskih problemih
SvoLodno lakko rečemo, da so občmski zbori proLzvajalcev ti|pravi<5Lli svoj obstoj, posebno v gosipodarsko bolj razvrtrh pod-ročjih, ker je bila v teh njihorva sestava močaejša, iniciativa pa večja. S svojim delom in predlogi so zibori proizvajalcev zuatno vplivali na šiTŠe prooičevanje in popolnejšo obdelavo gosfiodarskega raz-voja na občiaskem. področj.u. Hikrati se je zelo stopnjevala pomoč gospodanskiiu on-ganiizacijam. Obstoj aborov proizvajalcev v občinali je posebno viplival oa to, da so tudi t otbčiaskili svetth bolj temeljito raz prav^ljalt in reševali posamezjia' vipraša-nja. To se posefooo nanaia na reševanje vprašanj z gospodarskega podroCja, kjer so ziwri prodzvajalcev pred sprejemom odiloSbe zahtevali podrobnejše gospodar ske anaiize in dokuinpntacijo, posebno te-daj, ko je šlo za sprejem normatiTPnih ak-tov. Aktivnosl zborov proizvajalcev je bila posebno pomembna p« sprejemainju družbenih planov, proračunov, pri odo-bravanju kreditov, daj&nju jamstev, od-ločanju o davkih im taiksah.
Ker ni bilo predpisov, ki bi biii reg.uli-rali pristojnosti občiaiskili zborov proiz-vajalcev v zveznein okviru, je bilo nii-hovo dclovanje večkioona določeno z ob-činskimi statuti. Področje dela teh orga-nov, katerih pristojnosi je bila re^uli-rana po zgledu okrajmih zborov ippodzva-jaicev, pa ni imelo dovolj širakih poobla-stil.
Posli zborov proizvajalcev "v oi>&inah so btli praktično razdeljeoi na tri sku-pine. Na prvem mcstu so bili posli, o ka-ierih so z.lx>ri pr<kizvajaicev razpravljali 7. občinskimi sveti, vendar na ločenih &e-jah. Po veljavnih statutih spadajo sem: sprejem statuta. odloka o družbenem pla-nu, proračunu, zaključnem račuuu, nada-1 jfe sprejem odločb o ustanovitvi podje-tii. olxratov, ustanov, sklopa o uvedbi jav-nih dajatev, javnih v odinoisih, socialnem zavarovanju. <r uvajanju prisilnih uprav v gospodarskib organizaoijali  ifd.
V drugo skuipino je mogoče uvrstiti po-sle, o kateri.h se je razpravljaio na skup-aih sejab, a to so: volitve in razrešitve skupntli organov (predsednika svete, skupnih . komi»ij, sekretairja odbora in voditeljev posameznjh podjetij in usta-nov). Posli, ki so jth odbori proizvajalcev reševali samostojao (irazpis volitev in do-ločanje mandatov članov zibora, ustaaav-ljanje lastnih kornisij in podabno), tvo-rijo tretjo skupLno. Delovanje občinskih zborov proizvajailcev je bilo seveda v praksi širŠe in bolj vsestramsko, ker s<o sodeflovali tudi pri: dajaanju soglasja k sklepam zborov volivcev, sprojemaiiju sklepoT o plačah in pol<wajnih dodatkib, orgaJiizaciji upravniii mgaiivv ljudsikih odborov, trošeoju im upra^janju skiadov, reguiliranju poslovanja ter določainju de-lovnega časa za posaioezne gospodarske orgamizacije, določanju pavžalnih zaie-skov, dru-žbeni prehraoi itd. Na področju koTOuaaJLnega. po&lovaBJa so zbori proiz-vajalcOT sodelovaili pri določauju staiio-vafijsike najemnane in pogojev za uporab-ljamje slanovanj, ustaiDavljanju stano-vanjskih zadrug, sprejemanju sklepov © probleraik proiueta, kanalizaoije, vodne^a gospodarstva in podobno.
Pri reševaoju viprašaiuj, ki se tičejo kmetijstva, so občinski zbori proizvaja.!-eev sorazmerno malo sodelovali. To pred-Tsem zato, ker o ieh vprašaojth niso do-voJj razpravljali nMi abčiiiski Ijudski od-boTi, Akiiirnost zborov proizvajalcev se je večiiuoiaa omejevaJa na: odločanje o za-sčiti sadovnjakoT. irkoariščanju in uredi-tvi pašnik<yv, zaštiti kmetijskih posestev. io dru^ge. Zbori proizvajalcev niso prišli poeebno r^o veljave niti pri reševanju problemov s področja socialne politike kakor tudi prosvete, čeprav bi bilo lahko njihovo mnenje twdi tuikaj na več r.ačinov koristno.
Ijahko prLpomnimo, da ti organi doslej r.iso enaiko enaikomerno obravnavali pro-bleiaov posameznih gospodap&kih vej, a ponekod tudi ne gospodarske politike na svojesn področju v celoti. To se seveda ne nanaša na vse občine, ker so zbori pro-
izvajalcer v aekaterih občiuaii doi>ro de-lovali (v Varaždinu, Cakovcu, Bjelovaru, Osijeku, Splitu, Pulju tn na Reki).
Potreteio je tesnejše soddova-nje z delavskimi sveti in volivci
Glede na vlogio zix>rov proJKvajaiLcev lahko trdimo, da ti niso dovolj obdek>-vali ni-ti "vprašanj delav«»kega samouprav-ljanja in proučevali prablemov gospodar-skih organizacij. Ta vprašanji so veei-nom obravnavali v določenih primerih: na primer, ko je bilo treba sloniti kon-kretne ukrepe za sanacijo podjetje ali ko se je sklepalo o posameznih zahtevab. podjetij (jamsitro za kredit, odoibrHev do ločenega posla in podobno). Vzrok temu moramo delno iskati v pretnajhnj inicaa-tivi zborov proizrajalcev v nekaterih ob-činah in Cakanju, da določi upravni apa-rat ljudskega odbora probleme, o kaferib. se bo razpravJjalo.
Tako prepuščainje s.koraj vse iaiciatiTe aparatu ljudskega odbora je prjpeljalo do obremeivitve zborov proizvajalcev s teko-čimi rprašanji, je povzročilo, da se je razvijalo delovanje teh. orgaoioV z manj-šimi izjemaimi večinoraa na ob&inskih sejah, c-elo tedaj, ko za to ni bilo potTebe (Dugo Selo, Maškarska, Udbina ita.). Ne-dvomuio je, da je tadd sestava abčinskih zborov protzrajailcev (velik odstotek usi-užbencev, kmetovalcev in obrtuikov t razmerju do industrijskiii de.larcev) vp-li-vala na njuhovo delo. Ta dejstra so v6a-sih otežkočala aktivnost zboror proizva-jalcer kaikor tudi resnejše razpravljanje o posameinili vpr&šanjib. in po«peŠevanje dela koooiisij.
V dosedanji praksi je prihajalo tudi do formalnega sprejema.nja predlogov apa-rata ljudskega odbora brez zadostne po-globttve t nekatera vprašanja in pojave. lo je posebno značilno za tako imenova-ne kmetijske občiue, kjer je sestava zbo-ror proizvajalcev podobna se&tavi občin-skega sveta. V gospodarsko lazvitejšib občinah so pokazali zbori proizvajaJcev več iniciative in so bili mnogo boJj kon-struiktrvni tudi pri reševanju reeh vpra-šaaj.
Vse to opozaorja na potrebo bolj vse-straaiskega sodelovunja zborov proizva-jaicev z deJarskimi sveti. Tu predvsem mislimo na Sodelovamje od±>oriii'kov zbo-ror proitETajalcev na sestankih delavskih svetov iaikor tudi na vailjenje zastopni-k«w del-avskih. svetov na sestanke zbo-r<w proizvajalcev, posebno ko razprav-ljajo o problemih gos,podarstva r cclcrti ali posaJiieznih vej. V dosedanji praksd se je rediko dogajaJo. da so bili jastopniki podjetij povaibljeni na seje zborov proiz-vajalcev, razen v primerih, ko je šlo za 9p*e}em sklepa, ki se je tikal določeaega podjetja, ko je bilo patrebno, da so za-stopaiki pod.jetja dali potrebne informa-cije i-n obrazlažiitve.
Posebno vprašanje je vzdrževanie stal-nih zvez z volivci. Svobodno lahlco re-čemo. da se je redko dogajalo, da so od-borniiki ziborov protzvajalcev seznaajali voiivce z delom in sklepi zbora. Krepi-tev odgovoroosti odbornikov pred volivci in poročanje o delu je sestavni del naše-ga demokratičnega sistema in mora v praksi  priti  bolj  do izraza  kakor  doslej.
Nadaljnje uspešno delovajije občinskih zborov proizvajalcev, ki bodo glede na eedalje bolj čvrst položaj in širšo pristoj-nost obcins-kili ljudskih odborov imeli po-raembnejšo vlogo iai odgovornejše naloge, 1k> od-visno delno tudi od tega. kdaj iu kako bodo odpravljene omeiene po-maojkljivosti.                            Ž. Lakič