] PROBAN KA PE KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE |E-mail:varnost@varnosi-kranj.si DEŽURNI CENTER 1 |http://www.varnos^kron^ ^04} 20 15 100 QSS5 ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJ Gorenjska^ Banka Banka ,< posluhom hrrp: www.gbkr.si Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 88 - CENA 210 SIT (13 HRK) Kranj, petek, 9. novembra 2001 Maser Domagoj Šutalo "razteguje" bombarderske noge Zlatka Zahoviča. Zaman. Zlatko v Ljubljani in Bukarešti ne bo igral. Foto: Tina Doki Porodnišnica zapira vrata Slaba klinična praksa in prevelika hospitalizacija, odliv žensk drugam so argumenti, ki jim ni mogoče oporekati. Porodnišnica se zapira. Na ginekološko-porodniškcm oddelku jeseniške bolnišnice že dolgo vedo, da bo porodnišnica ukinjena. Vedo zato, ker jim že dolgo niso poslali dobrega strokovnega kadra, vedo zato, ker je nekdo iz same bolnišnice poklical kriminaliste, daje bila nedonošenka odložena v korito. Z javnim zaupanjem v oddelek je bilo tisti hip konec. Kar četrtina žensk, ki naj bi lani šla v "domačo" porodnišnico, je odšla drugam, kar je najslabši odstotek v Sloveniji; imajo nadpovprečno število diagnostičnih in terapevtskih posegov, visoko uporabo antibiotikov... Tako slabo klinično prakso, verjetno značilno za še kakšno majhno slovensko porodnišnico, bi ministrstvo morda odpustilo in s kadri saniralo, če ne bi ugotovilo, daje bila hospitalizacija kljub odlivu žensk drugam dvakrat večja kot v ljubljanski regiji. Bolnice so tako rekoč zadrževali v posteljah zato, da bi imeli od zavarovalnice plačani program in plače. 400 porodov letno nasproti konkurenčni kranjski porodnišnici, kijih ima 1200, je le dodatni argument, ki ukinja jeseniški oddelek. Vsak protest je zaman, kajti zdaj javno razkrita slaba klinična praksa bo še dodatno omajala zaupanje v porodnišnico, priliv bo še slabši. Ministrstvo je vedelo, kaj dela... Porodnišnica zapira vrata. Jeseniška bolnišnica pa naj si za lastni razvoj in obstoj vendarle že izbere vodstvo, ki jo bo ohranilo na regijskem nivoju, sicer se utegne zgoditi, da je porodniški oddelek prvi, vendar ne tudi zadnji, ki je "padel"... • Darinka Sedej Blišč in beda nogometa Na Gorenjskem se razpletata dve povsem različni nogometni zgodbi: državna reprezentanca snuje na Brdu in v Šenčurju svoj pohod k zvezdam, kranjski kakovostni nogomet pa se bori za preživetje. Kranj - Koje na kranjski občini na pobudo župana Mohorja Bogataja potekal razgovor o usodi kranjskega (in gorenjskega) kakovostnega nogometa, ki ga pooseblja kranjski prvoligaš Živila Triglav, so se le nekaj kilometrov stran, na Brdu, zbirali najboljši slovenski nogometaši, ki imajo Priložnost doseči zvezdni trenutek slovenskega nogometa - uvrstitev na svetovno prvenstvo. Oba dogodka sta med seboj vsebinsko Povezana. Sestava slovenske reprezentance potrjuje revščino domačega klubskega nogometa, katere predstavnik je Triglav in še nekaj klubov iz prve lige, saj so Jedro reprezentance nogometaši, ki igrajo na tujem. Le redki, ki jih Je Srečko Katanec poklical v reprezentanco, nastopajo v slovenski ligi. Ce se državna reprezentanca ne °° uvrstila na svetovno prvenstvo ^ Aziji, nogometa v Sloveniji ne bo konec in tudi reprezentanca bo se naprej ciljala visoko. Z uspehi ^zvajena javnost bo to zahtevala. pa se za kranjski oziroma gorenjski vrhunski nogomet, ki lah-ko obstaja in se razvija predvsem na komercialni osnovi, ne bodo naŠli dodatni in novi sponzorji, bo z njim konec. Na torkovem pogovoru v Kranju, na katerega večina Vat>ljenin sploh ni prišla, med nji-1X11 tudi ni bilo predstavnika kranj- skega Zavoda za šport, je predsednik uprave Živil Branko Re-mic sporočil, da se bo prihodnje leto sodelovanje Živil v vrhunskem nogometu, kije trajalo deset let, končalo. Posebej obetavnih znakov, da bi kdo na novo v nogometu videl priložnost za promocijo, v torek nismo slišali. Vodstvu Nogometnega kluba Triglav 2000, ki ima sedaj še voljo zadržati gorenjski nogomet v prvi ligi, besede, kako pomemben je nogomet za vzgojo mladih in kako skoraj vsaka tekma v Kranju napolni kranjski stadion, veliko ne pomagajo. Morda pa je gmotni položaj kranjskega oziroma gorenjskega vrhunskega nogometa tudi posledica velikega števila športnih panog, ki se vsaka zase na sorazmerno majhnem območju bori za preživetje. • Jože Košnjek i D A T R I S UGODNE CENE kurilno olje, premog, drva "Đ 04/5745-230 "§*^ Cafe galerija . Pungert Na koncu starega dela mesta Kranja Jutri, v soboto, 10.11.2001, od 9.00 dalje MARHNOVANJE kuhanje golaža, kozja ruleta, glasbeno popoldne Društvo Pungert Kranj, Trubarjev trg 6, Kranj Vsi trije gorenjski čevljarji prvič skupaj Peko, Planika in Alpina so včeraj v ljubljanskem BTC-ju odprli skupno prodajalno čevljev "Svet obutve". Ljubljana - "Prav nič slabši nismo od tujcev, 'Svet obutve' smo uredili v štirih mesecih in pol, sosednji Mueller je za ureditev prodajalne potreboval tri mesece, servisirala ga je centrala v tujini. Digital Logic, d.o.o. l™k SERVIS ^ RAČUNALNIKI POSLOVNI PROGRAMI Tel..23 65 666 www.digital-loglcsl Mi smo uspeli kljub težavam, ki jih imamo v Peku, opremo so izdelali trije naši mizarji in tako smo pri njej prihranili polovico denarja," je dejala direktorica Peka Marta Gorjup Brejc in žarela od zadovoljstva. Zadovoljstva nista skrivala tudi direktor Planike Milan Bajželj in direktor Alpine Martin Kopač. Na desni Alpina, na levi strani Planika in na koncu Peko, ki si je vzel največ prostora, saj je pridobil prostor in izpeljal ureditev prve skupne prodajalne treh največjih gorenjskih (slovenskih) tovarn obutve. Kupcem je naprodaj vse najboljše, kar premorejo, najbolj privlačno pa je to, da lahko primerjajo, kdo je boljši. Ker imajo vsake oči svojega 'malarja' in vsake noge najboljšega čevljarja, bodo tolarji zanesljivo polnili vse tri blagajne. "Lonček" sta primaknili tudi Kopitarna Sevnica in Eccoshop, ki prodaja modne dodatke. Največji slovenski obutveni prodajni center se nahaja na odlični lokaciji, sredi ljubljanskega BTC-ja, kjer je kupcev vedno veliko. Polna optimizma je bila tudi Pekova tiskovna konferenca tik pred odprtjem skupnega prodaj- nega centra. Direktorica Marta Gorjup Brejc in njen svetovalec Emil Milan Pintar sta zatrdila, da model prodaje Pekovih delnic ni sporen, strateški partner naj bi se vključil kasneje. Največkrat je bil omenjen Somesonite, s katerim se dogovarjajo o ekskluzivnem zastopanju na slovenskem in na trgih drugih držav nekdanje Jugoslavije. • Marija Volčjak, foto: Gorazd Kavčič * o N f 9770352666025 Delovno mesto in evropska plača Socialni partnerji so v sredo podpisali izjavo o usklajenosti predloga zakona o delovnih razmerjih, predstavniki strank vladajoče koalicije pa dogovora ne bodo spreminjali, čeprav z njim niso povsem zadovoljni. Nov zakon naj bi začel veljati leta 2003. Ljubljana - Predlog novega zakona o delovnih razmerjih, katerega sprejemanje se je leta 1999 po prvi obravnavi v državnem zboru ustavilo, so predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade pred drugo obravnavo uskladili in v sredo podpisali izjavo o usklajenosti. Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimov ski je povedal, da bo predlog zakona predvidoma prihodnji teden obravnavala vlada, tako da bo lahko Se decembra druga obravnava v državnem zboru. Spomladi prihodnje leto bi zakon sprejeli, do začetka leta 2003, ko bi začel veljati, pa bi imeli dovolj časa za pripravo na njegovo uresničevanje, kjer bodo imeli nekateri organi, med drugim tudi sodišča in inšpekcije, pomembne naloge. Predlog zakona je interesno urav- domestila za čas bolniške odsotnosti. O tem se bo odločila vlada. Odmor za malico v delovni čas V pogajanjih o predlogu zakona o delovnih razmerjih so imeli pogajalci na posamezne probleme različne poglede. Dolgo je bil sporen odmor za malico. Sindikati so vztrajali, daje čas za malico del delovnega časa, delodajalci pa so menili drugače, na koncu pa pristali, tudi zaradi pritiska javnega mnenja in razumevanja časa za malico, da je malica del delovnega časa, ki se tako po novem deli na efektivni delovni čas in na delovni čas za malico. Čas za malico je sedaj večinoma opredeljen v kolektivnih pogodbah. Delodajalci poudarjajo, da zanje ni bilo nikdar sporno plačilo časa za mali- notežen in dokaz, da je socialno partnerstvo mogoče, je povedal minister. O predlogu zakona so v sredo zvečer razpravljali predstavniki strank vladne koalicije. Razen Združene liste socialnih demokratov imajo vso druge stranke na predlog pripombe, vendar bodo predlog podprle in ne bodo vlagale dopolnil, ker bi s tem znova odpirali vprašanja, ki so jih socialni partnerji že uskladili. Odprto je le še vprašanje na- co kljub zagovarjanju izločitve iz delovnega časa. Pomembno področje delovne zakonodaje so razni dodatki. Načeloma bodo določeni s kolektivnimi in panožnimi pogodbami, v zakonu pa bo posebej zapisana le pravica do dodatka na delovno dobo. To je zelo pomembna pravica in so sindikati vztrajali, da mora biti del zakona. Delodajalci so menili, daje dodatek na delovno dobo sicer utemeljen, vendar postavlja mlajše de- Denar za vojno odškodnino Ljubljana - Vlada je sprejela dopolnjen predlog zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ki naj bi ga državni zbor sprejel po skrajšanem postopku. Predlagane spremembe bodo zagotovile Slovenski odškodninski družbi dodatno premoženje v finančni ali stvarni obliki, ki ga bo uporabila za poplačilo denarnih odškodnin žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Poseben proračunski sklad bo s tem ukinjen. Ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za finance sta izračunali, da bo treba za poplačilo odškodnine prihodnje leto zagotoviti 8,4 milijarde tolarjev, leta 2003 pa 200 milijonov manj. Ker se je na posebni proračunski postavki iz kupnin že nabralo okrog 6 milijard tolarjev, bo treba prihodnje leto zagotoviti še 2,4 milijarde tolarjev. • J.K. lavce v neenakopraven položaj, starejši delavci pa so za delodajalca dražji. Sindikati odgovarjajo: starejši delavci so praviloma bolj izkušeni in so zato do dodatka upravičeni. Vabljeni v državni zbor Ljubljana - Državni zbor bo jutri, 10. novembra, znova odprt za javnost. Vodstvo je pripravilo dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko pod strokovnim vodstvom ogledali parlament ob 9., 10. in 11. uri. Zaščita starejših delavcev in odpuščanje Predlog zakona o delovnih razmerjih ščiti starejše delavce. Po novem zakonu naj bi bili starejši delavci pri moških starejši od 55 let, pri ženskah pa nad 51 let s tem, da naj bi se starostna meja letno poviševala za 4 mesece in leta 2014 tudi za ženske dosegla 55 let. Starejših delavcev delodajalec praviloma ne bo smel odpuščati, ampak jih imeti zaposlene do izpolnitve prvega pogoja za upokojitev. Novi zakon o delovnih razmerjih bo posebej ščitil ženske in prepovedal spolno nadlegovanje na delovnem mestu oziroma diskriminacijo na osnovi spola. Zaposlitveno razmerje bo urejeno s pogodbo o zaposlitvi. Pogodba bo morala biti podpisana in izročena delavci najmanj tri dni pred prihodom na delovnem mestu, v njej pa bodo morale biti za- (MM13^©IMGLAS* Naročniška akcija 2003 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe. Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh' možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM @OWKramiGLAS* za najmanj eno leto Ime in priimek:____._____——_ Naslov:-,-- Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR. pisane vse bistvene značilnosti zaposlitve, od delovnega mesta, načina zaposlitve (določen ali nedoločen čas), kraja dela, letnega dopusta, osnovne plače, ki mora biti obvezno izplačana v tolarjih, plačilnega dneva in plačilnega obdobja in drugih podrobnosti. Zakon bo pri zaposlovanju in tudi pri odpuščanju zagotovil večjo gibljivost delovne sile in odstranil pretirano zaščito za delo nesposobnih. Razlogi za odpuščanje bodo morali biti utemeljeni, sindikat pa bo imel pri tem večjo zaščitno vlogo. V razpravah o predlogu zakona je bila vloga sindikata večkrat poudarjena: ali bo sindikat še naprej v vlogi javne službe, ki bo branil vsakogar, ne glede na članstvo, ali pa bodo upravičeni do njegove zaščite samo člani kot je praksa v evropskih državah. Prizadeti (na obeh straneh) bodo iskali pravico na sodiščih, zato bo zelo pomembno njihovo odločanje oziroma sodna praksa. Regres do julija Tudi predlog novega zakona predvideva odpravnine pri odhodu v pokoj (dve povprečni plači v Republiki Sloveniji ali dve plači prizadetega, kar je za delavca ugodneje). Minimalni dopust je po predlogu novega zakona 4 tedne (sedaj 18 dni), ki ga bo mogoče koristiti v več delih, vsaj en del pa mora trajati dva tedna. Dopust bo treba izkoristiti najkasneje do 30. junija prihodnje leto. Regres bo moral biti po novem zakonu izplačan do 1. julija in ne bo smel biti manjši od minimalne plače. V primeru plačilne nesposobnosti podjetja oziroma delodajalca pa bo moral hiti regres izplačan najkasneje do 1. novembra. • Jože Košnjek Poslanci o novih občinah Ljubljana - Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko je oktobra, kot matično delovno telo, zadolženo za področje lokalne samouprave, sprejel predlog sklepa o nadaljevanju postopka za ustanovitev občin, za določitev njihovih obmo^ čij, za spremembo območij občin ter za spremembo imen in sedežev občin po zakonu o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij. Odbor je kot matično delovno telo predlagal v skladu s sklepom državnega zbora o določitvi datuma začetka postopka, ki ga je sprejel aprila letos ter v skladu z zakonom o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij predlog sklepa državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Odbor je hkrati predlagla kolegiju državnega zbora, da predlog sklepa uvrsti na izredno sejo, ki bi jo sklical v prvi polovici novembra 2001 ali pa ga kot prednostno točko uvrsti na dnevni red 10. redne seje državnega zbora, ki se bo začela 20. novembra 2001. Državni zbor bo na podlagi sklepa, ki naj bi ga sprejel v skladu z zakonom o postopku o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, poslal vse popolne vloge v mnenje ustreznim občinam, nepopolne vloge pa s sklepom zavrgel ter o tem obvestil njihove predlagatelje. Župani občin naj bi nato v naslednjih dneh sklicali zbore občanov, na katerih bodo občani obravnavali navedene vloge. Občinski sveti na podla- gi razprav v občinah nato pošljejo svoje mnenje v roku 30 dni po prejetju vlog državnemu zboru. Državni zbor bo predvidoma konec decembra letos vse prejete vloge in mnenja občin k ustreznim vlogam poslal Vladi Republike Slovenije, ki bo pripravila mnenje in predlog ter ga predložila v obravnavo državnemu /boru. Pričakujemo, da bo vlada uspela pripraviti predlog v roku, ki bo omogočil državnemu zboru, da ga obravnava februarja 2002. Predhodno bo mnenje in predlog vlade obravnaval tudi Odbor za notranjo politiko in predložil državnemu zboru poročilo s svojim mnenjem. Državni zbor bo nato ob obravnavi posameznih predlogov ocenil, ali izpolnjujejo z ustavo in zakonom o lokalni samo- upravi določene pogoje za ustanovitev občine oziroma za druge predlagane teritorialne in statusne spremembe. V vseh primerih, ko bo to ugotovil, bo na teh območjih razpisal referendume, sicer pa predlagatelje s sprejetim sklepom obvestil, dat njihov predlog ne-ii&T polnjuje navedenih pogojev. Referendumi naj bi potekali predvidoma marca 2002, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki ga bo pripravila vlada na podlagi referendumskih izidov, pa naj bi državni zbor obravnaval na seji aprila 2002 ali najkasneje v prvi polovici maja 2002, kar bi bilo še dovolj zgodaj, da bi v skladu z zakonom-izvedli lokalne volitve konec leta 2002. Priprave na ustanovitev pokrajin Jesenice - V ponedeljek, 5. novembra, je bila na Jesenicah v organizaciji Pokrajinskega odbora Združene liste socialnih demokratov Gorenjske okrogla miza na temo Od centralistične k policentrični Sloveniji. Na javni tribuni, ki jo je vodil predsednik pokrajinskega odbora Tomaž Mencinger, je o smernicah za razpravo o tej temi podal minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc. Med drugim je minister dejal, da je slovenska vlada že sprejela dokument o pokrajinah, zakon o pokrajinah in njihovem financiranju pa naj bi predvidoma sprejeli leta 2003. Pokrajina bo sprejemala del pristojnosti, ki jih imajo zdaj posamezna ministrstva, poglavar ali glavar pokrajine pa bo izbran na volitvah. Slovenija mora ustanoviti tri statistične pokrajine, da bo upravičena do kar izdatnih sredstev Evropske unije. Pokrajine naj bi tako dobile dovolj sredstev, z njimi pa naj bi dosegli bolj enakopraven razvoj regij, kajti sedanja centralizacija je tudi po mnenju vlade res prehuda in razvojno škodljicva. • D.S« Strankarske novice Glavnega tajnika še iščejo - Izvršilni odbor SLS + SKD Slovenska ljudska stranka na sredini seji ni izvolil novega glavnega tajnika stranke. Za to pomembno funkcijo se poteguje več kandidatov. Predsednik stranke Franc But svojega kandidata Milana Turka iz Vrtojbe sploh ni predlagal, kot kandidata pa se omenjata še Mirko Zidanšek, celjski podžupan, in Andrej Mjhevc, ki je v stranki odgovoren za mednarodno sodelovanje. O kandidatih naj bi sedaj odločala posebna komisija. Uspešni pod Horvatičevem vodstvom - Program za prihodnje leto je bila glavna točka dnevnega reda seje izvršnega odbora Liberalne demokracije Tržič. Program obravnava prednostno najbolj problematična področja: zmanjševanje nezaposlenosti in zagotavljanje novih delovnih mest, izobraževanje, pospeševanje stano- vanjske gradnje, gradnjo varnih cest s pločniki, boljše sodelovanje z društvi in krajevnimi skupnostmi. Izvršilni odbor je začel evidentirati kandidate za vse funkcije v odboru, tudi za predsednika. Po osmih letih vodenja se poslavlja Anton Hrovatič. LDS je pod njegovim vodstvom nenehno izboljševala volilni rezultat. Izvršni odbor meni, da naj bo novi predsednik eden od sodelavcev sedanjega predsednika, so zapisali v izjavo za javnost. Gorenjski DESUS za odritje grobišč - Pokrajinski odbor Demokratične stranke upokojencev za Gorenjsko se na osnovi sklepa izvršnega odboa pridružuje zahtevam za odkrivanje resnice o povojnih izvensodnih pobojih, ki že predolgo bremenijo naše odnose. Preko svojih poslancev bo stranka zahtevala, da se v razčiščevanje in pojasnjevanje dogodkov vključi tudi parlament, ki bi s posebno izjavo prispeval k spravi. Aktivneje se mora vključiti tudi pravosodje, določena pojasnila takratnih dogodkov pa lahko pričakujemo od nedavno imenovane avstrijsko -slovenske komisije zgodovinarjev. Gorenjski DESUS se zavzema za označitev grobišč in za postavitev osrednjega slovenskega spomenika žrtvam druge svetovne vojne-Čas je, da raziščimo te dogodke m se posvetimo prihodnosti, so zapi' sali v izjavi. Konferenca kranjskih socialdemokratov Kram' - Mestni odbor Socialdemokratske stranke Kranj vabi na volilno konferenco, ki p v torek, 13. novembra, ob 19. uri Hotelu Creina v Kranju. Konference se bo udeležil tudi predsednik stranke Janez Janša. Pogovor z njim je predviden po uradne delu konference. . ^ • J.*' Porodniški oddelek Splošne bolnišnice Jesenice se seli v Kranj Porodnišnice ne bo več Klinična praksa na porodniško - ginekološkem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice je bila osupljivo slaba. Bodočim mamicam so dajali preveč antibiotikov, bilo je nadpovprečno število podvezav materničnega ustja, bolnice so zadrževali v posteljah samo zato, da so imeli plače in plačan program. Že lani kar četrtina porodnic iz območja porodnišnice ni hotela na porod v "domačo" bolnišnico. Ljubljana - Upravni nadzor v Splošni bolnišnici Jesenice, ki ga je opravila komisija s predsednikom dr. med. Dorjanom Marušičem, državnem sekretarjem na ministrstvu za zdravje in člani: prim. dr. Vasilijem Cerarjem, prof. dr. Živo Novak Antolič, medicinsko sestro Nado Butinar iz Kliničnega centra, Darjo Hrast, državno Podsekretarko na ministrstvu za zdravje ter državno podsekretarko na ministrstvu Simono Škerjanec, je pokazal na vrsto nepravilnosti na ginekološko - porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice. Te ugotovitve in sklepe je na tiskovni konferenci predstavil prof. dr. Dušan Keber, minister za zdravje. Prof. dr. Dušan Keber Slika porodniškega oddelka jeseniške bolnišnice se v teh ugotovitvah razkriva v zelo slabi luči, zato ministrstvo daje pobudo svetu zavoda Splošne bolnišnice Jesenice za opustitev porodniške dejavnosti na Jesenicah in prenos te dejavnosti v Kranj. Ministrstvo bo ta predlog dalo preko svojih predstavnikov v svetu zavoda. Ministrstvo je ustanovitelj zavoda, v svetu ima večino, zato ta pobuda - kljub pričakovanim protestom jeseniške javnosti - nedvomno pomeni ukinitev porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice. Minister Za zdravje prof. dr. Dušan Keber je na tiskovni konferenci na izrecno vprašanje, kako bodo to sprejeli na Jesenicah, dejal, da se na svetu zavoda, kjer pa imajo ustanovitelji večino predstavnikov, seveda lahko predstavijo argumenti proti tej odločitvi, vendar morajo biti zelo tehtni - da bi lahko odtehtali vse dosedanje ugotovitvi nad/dra, ki je bil opravljen. , . . Osupljive ugotovitve Argumenti za ohranitev oddelka bodo res morali biti zelo tehtni in jih najbrž sploh ne bo mogoče najti, kajti ugotovitve upravnega nadzora so zelo kritične, v nekaterih točkah kar presenetljive in osupljive. Če strnemo najbolj izrazite: neurejena dokumentacija, slabo poznavanje temeljnih diagnostičnih metod, pomanjkljiv nadzor nad porodom, visoka uporaba antibiotikov med nosečnostjo, brez materinskih knjižic je devetkrat več žensk kot v Sloveniji, odliv porodnic v Kranj in v Ljubljano - kljub temu pa bistveno presegajo letne programe dela! Kako? Tako, da v bolnišničnih Posteljah zadržujejo porodnice in ginekološke bolnice dvakrat pogosteje kot drugod! Ministrstvo ne trdi, da se nekaj od tega ne dogaja tudi drugod, zato bodo v prihodnje pregledali tudi nekatere druge slovenske porodnišnice in Pediatrične oddelke po Sloveniji. ^ na Jesenicah so ugotovitve skorajda porazne. Takole so ugotavljali nadzorniki: "Ginekološko - porodniški oddelek nima jasno opredeljenega poslanstva in še manj podrobnega načrta dela. Na aktualne potrebe žensk se odziva pasivno in premalo posega v njihovo zdravstveno varstvo. Ne zavedajo se svoje dolžnosti, da zagotovijo dobro izvenhospitalno in hospitalno varstvo vseh žensk na sekundarni, posredno pa tudi na primarni ravni na gravitacijskem območju bolnišnice. Niso poskušali zajeti čimvečje število žena v vse oblike zdravstvenega varstva niti niso celovito razvijali zdravstvene vzgoje in preventive." Po besedaJ/i ministra, kot da so kar pasivno čakali, da se porodnišnica zapre. Vsaka četrta porodnica gre drugam Pregled dela oddelka je pokazal številne elemente slabe klinične prakse: neurejeno in manjkajočo dokumentacijo, nezaključene popise po več let celo v primeru smrti novorojenčkov, slabo poznavanje nekaterih temeljnih diagnostičnih metod, pomanjkljiv nadzor porodnic med porodom, izrazito odstopanje po pogostnosti nekaterih diagnostičnih in teran pevtskih posegov v primeravi s slovenskim povprečjem (visok odstotek diagnostičnih laparosko-pij, visoka uporaba antibiotikov med nosečnostjo), slaba preventiva med nosečnostjo (brez materinskih knjižic je devetkrat več žensk kot je slovensko povprečje), nekajkrat večje število cerklaž (podvezava materničnega ustja), kot je v povprečju v Sloveniji. Na oddelku ne delajo analiz stanja in posameznih dogodkov, tako da tudi posamezne napake ne prispevajo k izboljšanju stanja. Odliv porodnic in ginekoloških bolnic z jeseniškega območja v druge bolnišnice je velik, saj znaša kar 23 odstotkov. Posebej velik pa je odliv porodnic, saj si je že lani kar vsaka četrta za kraj poroda izbrala drugo porodnišnico. Mariborska porodnišnica, denimo, pokriva kar 93 odstotkov prebivalk, Celje enako, povprečje v Sloveniji je 85 odstotkov, jeseniška porodnišnica pa je na zadnjem mestu med porodnišnicami - to je očitno izgubljanje zaupanja Gorenjski župani protestirajo . Jeseniški župan Boris Bregant J® v imenu županov Bohinja, Kranjske Gore, Bleda, Žirovnice, *~erkelj in Radovljice poslal jav-n°sti izjavo, da so župani zgroženi nad izjavo Ministrstva za zdravje Pr°f. dr. Dušana Kebra, da se zač-ne postopek za opustitev porodniškega oddelka jeseniške bolnišni- 8. oktobra je bil namreč na Jese-[ncah delovni sestanek gorenjskih uPanov in ministra o nadaljnji Organiziranosti porodniških od- eikov. Tedaj je minister dejal, da ^ nobenem primeru ne bo vzrok a ukinitev oddelka zdravniška jjapaka in da bo odločitev o more- . 1 reorganizaciji sprejel ustrez- 1 strokovni organ. Porodnišnica v P'oŠni bolnišnici Jesenice, kjer j° tudi drugi oddelki kot kirurgija, erni in drugi, je zanesljivo sireznejša rešitev, saj je ob more-dJtnih zapletih takoj na voljo tudi baUfj Z(*ravstvena pomoč in oskr-• Na sestanku so župani pouda- rili, da je iz vseh občin gravitacijsko najbolj ustrezna jeseniška porodnišnica, reorganizacije so bile že izvedene tudi v smislu ekonomičnosti. Dejali so tudi, da mora ministrstvo za zdravje izdelati celovit predlog organiziranosti porodnišnic za vso Slovenijo. Šele tak elaborat bo pokazal dejansko stanje in bo prepričljiv. Če pa se bodo strokovne rešitve prepletale s političnimi, potem je na enak način treba sprejeti tudi sklepe. Župani v izjavi trdijo, da je bila odločitev ministra za zdravje prenagljena in ne sledi mnenjem in izjavam na skupnem sestanku. Zato zahtevajo, da se aktivnosti v zvezi s preselitvijo oddelka v Kranj takoj prekinejo, dokler ne bo izdelana celovita analiza organiziranosti oddelkov za vso Slovenijo. Postavili so še- vprašanje, če bo minister podobno ukrepal ob napakah, ki se bodo še dogajale tako kot v primeru Jesenic? domačega prebivalstva v lastno porodnišnico. In to ob nespornem dejstvu, da si večina družin želi, da so porodnišnice blizu doma. Boj za plače in programe Zanimivo je, da kljub dejstvu, da se kar slaba četrtina žensk z gravitacijskega področja jeseniške bolnišnice zdravi drugod, oddelek bistveno presega letni program dela. Hospitalizacija je na Jesenicah dvakrat večja kot v Ljubljani! Na Jesenicah je torej bolnica sprejeta dvakrat pogosteje kot v Ljubljani. Ta razlika nima strokovne podlage in jo je mogoče razumeti le kot umetno ohranjanje zasedenosti oddelka kljub odlivu žensk v druge bolnišnice. Minister prof. dr. Dušan Keber je to označil kot za boj za plače in programe, na osnovi katerih se dobi denar od zavarovalnice! Vsekakor pa je taka politika finančno škodljiva tako za bolnišnico kot za ves zdravstveni sistem. Število porodov - približno 450-letno - je kritično majhno, kadrovska zasedba je zadostna: trije specialisti in dva specializanta, vendar pa kritično majhna glede na zahtevo po 24-urnem neprekinjenem zdravstvenem varstvu. Maloštevilna ekipa težko obvladuje občasne povečane obremenitve in nadomeščanja v primeru dopustov in bolezni. Se težje je obnavljanje znanja ter prenos novih znanj. Stroški zdravljenja, izraženi na rJds&rrtc&tfO'11 ;paeientko7(' so na majhnem oddelku višji kot na velikem, kar se odraža v stalnih finančnih izgubah. Zato, ker bo treba opustiti nepotrebne oblike zdravljenja in se bo program bolnišničnega zdravljenja ginekoloških bolnic zmanjšal, bo to še zmanjšalo prihodke oddelka, ob tem pa se bo izguba še povečevala. Strokovne napake, ki so bile povod za strokovni in upravni nadzor, se ne sme postavljati v neposredno vzorčno zvezo z majhnostjo oddelka. Tudi majhni oddelki lahko zagotavljajo kakovost, vendar je za to potrebno prizadevanje vseh, predvsem predstojnika. Veliko pozornost je treba posvetiti izbiri kadrov, stalnemu izobraževanju, močni kolegialni povezanosti vseh zaposlenih, nujno je nenehno spremljanje in kritično preverjanje vseh delovnih procesov in sprotno ukrepanje ob vsakem primeru. Že ob odhodu enega samega člana skupine lahko pride do nesprejemljivo velikih nihanj v kakovosti. Poleg tega je na majhnem oddelku težje pridobivati in ohranjati izkušnje, saj so nekatera bolezenska stanja in zapleti zelo redki. Zato je mogoče trditi, da je majhen oddelek bolj izpostavljen spremenljivi kakovosti in improvizacijam, s tem pa je tudi možnost strokovnih napak večja. Direktor ni bil učinkovit O individualni krivdi za strokovne napake, ki so se zgodile na tem oddelku - ko je umrl novorojenček iz Bohinja, ki mu je zdravnik dal napačno zdravilo - bodo odločali drugi. Opravljeni nadzor pa omogoča opredelitev do odgovornosti vodstvenih delavcev. Pri nadzoru so nedvoumno ugotovili, da predstojnica oddelka ni bila kos svoji funkciji oziroma da ni uspela izboljšati dela svojega oddelka, čeprav je treba poudariti, daje tak oddelek prejela od svojih predhodnikov. Oddelek pa je tako maloštevilen, da ni mogoče pričakovati strokovne in organizacijske samozadostnosti, ki bi vprašanje objektivne odgovornosti zaustavila pri predstojnici oddelka. Odgovornost zato nosi tudi direktor bolnišnice mag. dr. Janez Remškar, ki v tej bolnišnici zdru- Številne bolnice in porodnice imajo na jeseniško porodnišnico tudi lepe spomine in dobro besedo. Na sliki: porodnišnica je med drugim dobila UNICEF-ovo priznanje za dojenčkom prijazno porodnišnico. žuje poslovno in strokovno funkcijo in ki je bil ali bi moral biti s problematiko dobro seznanjen. Minister je dejal, daje bil direktor pri delu neučinkovit, saj se je že leta 1993 pojavil prvi "alarm", da se nekaj dogaja, a v osmih letih se pod njegovim vodstvom ni nič zgodilo. Upravni nadzor je zasledil nekaj njegovih prizadevanj za izboljšanje stanja, vendar pa nobenega odločnega posega, ki bi razrešil organizacijsko, finančno in strokovno problematiko oddelka. Direktor jeseniške bolnišnice je s svojim odstopom, ki ga na ministrstvu sprejemajo kot njegovo osebno odločitev, sicer omogočil, da se na ministrstvu izognejo opredelitvi, ali bi tudi sicer sami predlagali njegovo razrešitev svetu zavoda, vendar želijo sporočiti svoje stališče. Stališče so sporočili zaradi podobnih primerov, ki jih v Sloveniji lahko pričakujejo. Sodobno upravljanje zdravstvenih zavodov po Sloveniji je še v povojih, šibkost vodenja je značilna za številne zavode, primanjkuje dobrih menedžerjev, interes za vodstvene funkcije pa je zelo majhen. To narekuje zmernost pri predlaganju najbolj radikalnih ukrepov, saj bi se utegnilo zgoditi, da bi v kratkem času ostali brez večine vodstvenih delavcev. Vendar direktorji niso nezamenljivi. Sedanja generacija je potrebna osvežitve. V jeseniškem primeru pa morebitna razrešitev direktorja ne bi smela imeti narave sankcije, temveč bi morala biti odvisna od tega, ali bi bil sposoben in voljan predložiti svetu zavoda uresničljiv program ukrepov, ki bi v sprejemljivem času normalizirali razmere. Jeseniški porodniški oddelek se seli v Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj, medtem ko bodo na Jesenicah še naprej opravljali vso ambulantno in hospitalno ginekološko dejavnost, pri čemer jim bodo poslali zunanje strokovnjake, ki bodo na novo opredelili vsebino in obseg programa. Ministrstvo za zdravje je menilo, da je preselitev bolj smiselna kot temeljita reorganizacija oddelka in vzpostavitev dobre klinične prakse. Zanjo bi morali vložiti velike strokovne in organizacijske napore ter dodatna finančna sredstva, a kljub temu ne bi bilo mogoče napovedati končnega rezultata. Strokovnih napak bo v javnosti vedno več Zaradi napake zdravnika v jeseniški porodnišnici je umrl novorojenček iz Bohinja, zaradi strokovne napake pa je umrla tudi porodnica v Kliničnem centru v Ljubljani. Na podlagi poročila o opra- vljenem internem strokovnem nadzoru, ki ga je prejelo Ministrstvo za zdravje od vodstva Kliničnega centra so ugotovili, daje bila smrt porodnice posledica strokovne napake. Predstavniki Kliničnega centra so ob tem dogodku napravili kar precej zmede, ko so napako opredelili kot "zmoto", saj ima v pravniški terminologiji zmota drugačen pomen. Medicinska stroka pa naj ostane pri pojmu strokovna napaka. Dolžnost internega strokovnega nadzora in drugih strokovnih nadzorov je, da ob določenem primeru ugotovijo ali je zaplet posledica strokovne napake, ni pa v njihovi pristojnosti, da odločajo o krivdi in odgovornosti za strokovno napako. O tem odločajo pristojni organi. V primeru strokovnih napak brez posledic so za to pristojne interne disciplinske komisije in organi zbornic, pri napakah s posledicami pa še sodišče. Termin "strokovna zmota" je bil uporabljen napačno. V pogovornem jeziku namreč ni velike razlike med besedicama napaka in zmota, v pravniški terminologiji pa ima zlasti pojem zmote drugačen pomen. Če upoštevamo zelo pogosto citirano navedbo, da v ZDA letno umre od 40 do 95 tisoč ljudi zaradi strokovne napake zdravnikov ali drugih zdravstvenih delavcev, moramo dopustiti domnevo, da je tudi v Sloveniji število takih napak bistveno večje, kot jih javnost v zadnjem času spoznava. Minister je dejal, da verjetno v Sloveniji na dan umreta zaradi napake ena do dve osebi - zaradi zavlačevanja z diagnostiko, opuščanja diagnostičnih metod, slabe veščine in tako dalje... Število odškodninskih zahtevkov tudi v Evropi narašča in bo naraščalo tudi pri nas. Za razliko od ZDA v Evropo šele v zadnjem času prodira miselnost, da obravnavanje takih napak pripomore k izboljšanju kakovosti zdravstvenih storitev, hkrati pa omogoči oškodovancu pravično odškodnino. Število odškodninskih zahtevkov je v večini evropskih držav še vedno zelo majhno, vendar narašča. Pričakujejo, da se bo podobno zgodilo tudi v Sloveniji. Dolgotrajnost postopkov ne bi smelo vzbujati vtisa, da želijo strokovne napake pomesti pod preprogo. Takšen vtis bo najbolje odpravila sama stroka, če bo jasno in nedvoumno povedala svoje mnenje ali je v določenem primeru prišlo do strokovne napake ali ne. Za razliko od primerov na porodniških oddelkih v Novem mestu in na Jesenicah, kjer so strokovne napake vzbudile sum kaznivega dejanja, strokovna napaka na Ginekološki kliniki ne vzbuja tega suma. Najverjetneje je bila posledica napačne presoje bolni-činega stanja, iz tega izhajajoče napačne diagnoze in neustreznega zdravljenja. Vendar bo o tem razsodilo sodišče. Če bo dalo prav domnevi ministrstva za zdravje, bo smrt porodnice najverjetneje postala predmet civilne tožbe. Po mnenju Ministrstva za zdravje smrti porodnice na Ginekološki kliniki centra ni mogoče povezati z morebitnim pomanjkljivim vodenjem oddelka, zato ministrstvo meni, da odstop predstojnice Kliničnega oddelka za perinatologijo prof. dr. Žive Novak Antolič ni bil niti potreben niti smiseln. Predstojnico v odstopu so pozvali, naj še enkrat razmisli o svoji odločitvi in jo spremeni v korist oddelka, ki ga vodi. • Darinka Sedej AdRIAKeR SALON KERAMIKE KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13 GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje i Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). Bančnik iz Nemčije zahteva porušeno blejsko vilo Justin raj Šokiran, da vile ni več Franz Josef Beber, ki je v vili hotel urediti kirurško kliniko, toži za lastništvo že porušene vile. Upravne enota Radovljica je naredila napako, ker je izdala gradbeno dovoljenje, ne da bi prej pogledala v zemljiško knjigo, kjer je na lastništvu plomba. Bled - Pred kratkim smo pisali o eni najstarejših blejskih vil Justin raj nad regatnim centrom. Novi lastnik Zmago Pačnik iz Ljubljane oziroma njegovo podjetje Invest Trust je vilo ob izgovoru, da se je zaradi dotrajanosti podrla sama, porušilo do tal. Ko je naš članek prebral bančnik iz Frankfurta Franz Josef Beber, ni mogel verjeti svojim očem. Porušili so vilo, ki sploh ne bi smela biti prodana, kajti v zemljiški knjigi je plomba zaradi tožb za lastništvo, ki jih je vložil leta 1995. Upravna enota Radovljica, kije izdala gradbeno dovoljenje, je naredila hudo napako, ki jo tudi priznava. "Ko sem bral, da so vilo porušili, sem bil šokiran! Kako more to delati, saj sploh ni lastnik! Zahtevam, da se hiša postavi nazaj!" je bil razburjen Franz Josef Beber, ki živi med Frankfurtom in Ljubljano, kjer je direktor banke Real-kredit. Da vile Justin raj ni več, je izvedel po naključju, prek nepremičninske agencije Trg Bled. Omenjena agencija je gospoda Beberja leta 1995 tudi pripeljala na Bled kot resnega kupca propadajoče vile Justin raj in bila tudi udeležena pri vseh pogajanjih. Pogajali so se z odvetnico iz Zagreba, ki je zastopala lastnike, ki so vilo dobili vrnjeno v denacio-nalizacijskem postopku, živeli pa so v zakropljeni po svetu, od Lime, Peruja do Monte Carla. Kot je povedal Franz Josef Beber, potrdila pa tudi Marija Piber iz agencije Trg Bled, so se takrat z blejsko občino dogovorili, da bodo v vili uredili kirurško kliniko. Pogodba je bila pripravljena, prav tako kupnina (gospod Beber je v gradnjo klinike nameraval vložiti 10 milijonov mark), ko je prišel dan podpisa pogodbe, pa odvetnice iz Zagreba enostavno ni bilo. Že dogovorjena kupčija je padla v vodo, zato se je gospod Beber, ki je samo za pogodbe in prevode zapravil 13 tisoč mark, odločil za tožbo. Dosegel je, da so v zemljiški knjigi vpisali plombo, zaradi česar do dokončne odločitve sodišča z vilo ne bi smel nihče razpolagati. Preteklo je nekaj let, na sodišču je bila medtem le ena obravnava, nato pa se je kot kupec vile pojavil Zmago Pačnik iz Ljubljane. Tu pa se začne serija napak, zaradi katerih danes Justi- Občina Bled Župan Na podlagi 15. člena Odloka o priznanjih Občine Bled (Uradni list RS, št. 43/2000 in št. 7/2001) in sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, objavlja župan Občine Bled RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BLED A. PREDMET RAZPISA so priznanja Občine Bled, ki se podeljujejo zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam. Priznanja, ki bodo slavnostno podeljena ob praznovanju občinskega praznika Občine Bled dne 10.4.2002, so: 1. Zlata plaketa Občine Bled, ki se podeljuje: • za večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena • za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. 2. Srebrna plaketa Občine Bled, ki se podeljuje: • ob izjemnih enkratnih dosežkih, • ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju, • ob življenjskem ali delovnem jubileju, • ob drugih utemeljenih podobnih priložnostih. 3. Bronasta plaketa Občine Bled, ki se podeljuje: • za dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa, • za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sočloveka. 4. Naziv častni občan, ki se podeljuje: • občanom Občine Bled in drugim državljanom Republike Slovenije in tudi državljanom drugih držav: - ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa, - za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Bleda. 5. Častni znak Občine Bled, ki se podeljuje: • posameznikom, skupinam občanov, društvom za posebne dosežke in uspehe na vseh področjih družbenega življenja, • uglednim gostom in delegacijam. B. POBUDNIKI OZ. PREDLAGATELJI Pobudniki oz. predlagatelji za podelitev priznanj Občine Bled so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, javni zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti. C. VSEBINA POBUDE OZ. PREDLOGA Pobuda oz. predlog mora vsebovati: • naziv in ime pobudnika, • ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, • obrazložitev pobude, • dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. D. ROK PRIJAVE Predlogi za podelitev priznanj Občine Bled morajo biti vloženi do 21.12.2001 na naslov: Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, s pripisom "občinska priznanja". Župan mag. Boris Malej nega raja ni več. Pačnik je sicer postal pogodbeni, ne pa tudi zemljiško-knjižni lastnik vile. Malo je verjetno, da kot pravnik ni vedel, da je v zemljiški knjigi plomba in da z vilo ne sme prosto razpolagati, niti se lotevati gradbenih posegov. A kljub temu mu je notar overil pogodbo, na osnovi notarske overjene pogodbe pa so mu na upravni enoti izdali dovoljenje za obnovo vile. Upravna enota je več kot očitno naredila napako, saj stanja ni preverila v zemljiški knjigi. Bojana Novak, vodja oddelka za okolje in prostor na Upravni enoti Radovljica, je pojasnila, da od pomladi naprej po navodilih ministra za izdajo dovoljenj za gradbene posege zadošča le notarsko overjena pogodba. Šele po pritožbi gospoda Beberja so preverili stanje v zemljiški knjigi in ugotovili, da so na- pravili napako. Zaradi plombe ne bi smeli izdati nikakršnega gradbenega dovoljenja. Za nameček pa se je izkazalo, da se Zmago Pačnik ni lotil obnove, za kar je imel gradbeno dovoljenje, ampak je vilo podrl, za kar ni imel dovoljenja. In kaj zdaj? Investitor zdaj potrebuje novo gradbeno dovoljenje, ki pa ga, kot vse kaže, ne bo dobil. Bojana Novak z upravne enote je namreč povedala, da bodo pri izdaji novega gradbenega dovoljenja upoštevali, da je na lastništvu objekta plomba. To pomeni, da se bo Zmago Pačnik moral pogoditi z Franzem Josefom Beberjem ali pa gradbenega dovoljenja ne bo dobil. In če v teh dneh na ruševinah vile brnijo gradbeni stroji, gre za gradbena dela brez vsakršnih dovoljenj. Inšpekcije bi morale pošteno zavihati rokave. • Urša Peternel Za 900 milijonov preveč Največje naložbe v letu 2002 bodo prizidek k zdravstvenemu domu, deponija in reciklažno dvorišče, kopališče Kropa, ureditev Linhartovega trga... Radovljica - V radovljiški občini so na sredini izredni seji občinskega sveta naredili prvi korak k sprejetju proračuna za prihodnje leto. Kot je povedal župan Janko S. Stušek v predstavitvi osnutka proračuna, vseh želja uporabnikov niso mogli upoštevati, kajti te so bile kar za 900 milijonov tolarjev večje od možnosti. Tako so bile, kot je dejal Stušek, nujne "redukcije in selekcije". Prihodki v letu 2002 bodo znašali dobri dve milijardi tolarjev, kar je manj od letošnjih, ko so znašali 2,7 milijarde tolarjev. Ker bodo odhodki z 2,2 milijarde tolarjev večji od prihodkov, se bo občina morala zadolžiti, in sicer za 90 milijonov tolarjev. V ta namen je bil župan pred dnevi že pri finančnem ministru Tonetu Ropu, kajti za zadolževanje občine potrebujejo soglasje države. In kaj prinaša proračun? Denarja za investicije bo za 3,5 odstotka manj kot letos, največje naložbe, kijih bo financiral proračun, pa bodo dokončanje gradnje prizidka k zdravstvenemu domu (občina bo v letu 2002 vložila Še 72 milijonov tolarjev), obnova kopališča v Kropi, ki se je že začela (občina bo prispevala še 50 milijonov), gradnja deponije in reciklažnega dvorišča (v proračunu je rezerviranih 63 milijonov) in ureditev Linhartovega trga (občina naj bi leta 2002 prispevala 33 milijonov). Poleg tega bo 61 milijonov stala ureditev Ceste svobode in kanalizacije, obnova Družbenega centra v Lescah bo stala 15 milijonov, za pripravo šol na devetletko bo šlo 40 milijonov... V proračun pa ni vključena gradnja čistilne naprave^, ki naj bi stala 10 do 12 milijonov nemških mark, ker v občini računajo, da bodo za to v drugi polovici prihodnjega leta podelili koncesijo. In še drobec iz osnutka proračuna, ki običajno zanima davkoplačevalce: postavka za plače v občinski upravi je v letu 2002 večja za 29 odstotkov. Vendar se plače ne bodo povečale za toliko, temveč gre povišanje na račun novih zaposlitev. Zupanova plača naj bi se denimo povečala za šest odstotkov. • Urša Peternel Poskus sporazuma z Janezom Brezovcem Potem ko je izredna seja občinskega sveta v ponedeljek odpadla, so se člani občinskega sveta Medvode v torek na redni seji seznanili z zadevo Brezovec. Medvode - Sedem članov občinskega sveta občine Medvode je v ponedeljek sklicalo izredno sejo občinskega sveta, da bi uveljavili zakonito stanje v skladu s sodbo delovnega in socialnega sodišča" v Ljubljani glede odpovedi delovnega razmerja bivšemu sekretarju občinskega sveta Janezu Brezovcu. Ker pa se, razen sklicateljev, drugi člani občinskega sveta seje niso udeležili, je le-ta zaradi nesklepčnosti odpadla. V torek pa je bila informacija o zadevi Brezovec posredovana na redni seji občinskega sveta. Sedmerica svetnikov je zaradi uvrstitve informacije na torkovo redno sejo že pri predlogu za razširitev dnevnega reda in tudi kasneje v uvodni razpravi izrazila nezadovoljstvo, vendar so se potem v daljši in na trenutke tudi polemični razpravi sporazumeli za skupno stališče. Bojan Kržišnik, član občinskega sveta je tako tudi na redni seji, podobno kot ob sklicu izredne, poudaril, da ima zadeva Brezovec vsekakor lahko precej razsežne finančne posledice za občinski proračun in zato zadeva tudi občinski svet. Zaplet med občino in Janezom Brezovcem sega v leto 1998, koje Janez Brezovec dobil sklep o pre- nehanju delovnega razmerja zaradi ukinitve njegovega delovnega mesta sekretarja občinskega sveta. Janez Brezovec pa je menil, da bi ga lahko razporedili na prosto delovno mesto vodje proračuna, na katero se je ob takratnem razpisu tiidi prijavil. Izbran pa je bil drug kandidat, ki po mnenju Janeza Brezovca ni izpolnjeval pogojev. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je potem razsodilo, da se razpis občine Medvode za prosto delovno mesto vodje proračuna razveljavi. Razveljavi pa se tudi izbira kandidata za delovno mesto, občina pa mora tožniku Poskus, da bi privabili nove investitorje Tržičani bodo oprostili plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča investitorje, ki bi na območju občine zaposlili nove delavce. Tržič, 9. novembra - Od števila novih delovnih mest bo odvisno, za koliko let bodo investitorji oproščeni plačevanja nadomestila. Spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča so tržiški svetniki sprejeli po hitrem postopku na izredni seji minulo sredo. Na izredni seji so obravnavali dve točki, ki sta povezani z oživljanjem gospodarstva v tržiški občini. Prva se je nanašala na nekdanjo tovarno ZLIT, kjer zaradi stečaja prodajajo premoženje. Za nakup zemljišč in stavb na njih se zanimata dva interesenta, so izvedeli tržiški svetniki. Z občino želita skleniti predpogodbo, da se le-ta brezplačno odpove delom zemljišč, ki so morda v njeni lasti. Kupec bi po nakupu daroval obči- ni dobrih 10 milijonov SIT, obenem pa bi zagotovil nova delovna mesta. S tem predlogom seje strinjalo vseh 20 zbranih članov občinskega sveta. Za spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se je odločila občinska uprava iz podobnih razlogov. Z njo so predvideli novo možnost oprostitve plačila nadomestila za investitorje, ki bi zgradili nov objekt ali odkupili in obnovili za- OBČINA RADOVLJICA obvešča vse svoje občane, da bo JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKO POSLOVNO CONO "U-Dv 2" DVORSKA VAS V PONEDELJEK 12. 11. 2001 ob 19. uri V PROSTORIH KS BEGUNJE puščene objekte na območju občine, za njih pridobili novo uporabno dovoljenje ter zaposlili nove delavce. V 12. a členu so določili upravičenost do oprostitve plačila; 1 leto za 11 do 20 novih delovnih mest, 2 leti za 21 do 40 mest, 3 leta za 41 do 60 mest, 4 leta za 61 do 80 mest, 5 let za 81 do 100 mest in 6 let od 101 delovnega mesta dalje. Novi investitor ne sme zmanjšati števila novo zaposlenih delavcev v nadaljnjih treh letih po izteku obdobja oprostitve plačila nadomestila. V dopolnjeno besedilo odloka so vnesli še nekatere druge varovalke, da bi se izognili morebitnim zlorabam. Zaradi obetov, da bi na ta način privabili investitorje od drugod v opuščene proizvodne obrate v Tržiču, je občinski svet soglasno sprejel spremembo odloka po hitrem postopku. • Stojan Saje povrniti njegove pravdne stroške. Zupan občine Stanislav Žagar pa je v izjavi zapisal, da je "sodba delna in da bo o zahtevku za priznanje vseh pravic i/ delovnega razmerja ter razporeditvi na delovno mesto odločeno, potem ko bo pravnomočna odločba o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičenega izostanka. Pravnomočno pa je zavrnjen zahtevek za razporeditev na delovno mesto, ki ustreza izobrazbi in znanju tožnika." Na redni seji občinskega sveta v torek je obširno pojasnil dogajanje v zvezi z Janezom Brezovcem član občinskega sveta Aleksander Bartol, ki je uvodoma način in sklic izredne seje ocenil za prece-dens nad postopkom in se zato dan prej sklicane izredne seje tudi ni udeležil. Pojasnil pa je, da je spomladi o zadevi razpravljal odbor za razvoj občinskega sveta in je potem skušal z Janezom Brezovcem najti izvensodno poravnavo za del, ki se nanaša na delovno razmerje. Takrat so se pogovarjali in tudi dogovorili o znesku, ki naj bi ga Janez Brezovec dobil, vendar pa se je kasneje premislil in hkrati zahteval bistveno večji znesek od predvidenega in dogovorjenega-Aleksander Bartol pa je menil, da bi za del, ki se nanaša na delovno razmerje, z Janezom Brezovcem poskušali še enkrat doseči sporazumen dogovor. Po daljši razpravi so člani občinskega sveta na predlog predsedujočega Štefana Ceba-ška izglasovali sklep o seznanitvi z zadevo Brezovec in potrdili pobudo Aleksandra Bartola. • Andrej Žalar » Media Art vvww gorunislcionimo <:°!Vl SDS %♦ Članice in člane Mestnega odbora SDS Kranj vabimo na konferenco, ki bo v torek, 13. novembra 2001, ob 19. uri v dvorani hotela Creina v Kranju. Gost konference bo predsednik SDS Janez Jania. Vljudno vabljeni! • ••• IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si Zapletov ob gradnji skakalnice še ni konec Očitno do pogodbenega 22. novembra skakalnica na Gorenji Savi še ne bo pripravljena za zimske treninge. V prvi fazi tudi žičnice očitno ne bo. ZRCALCE - ZRCALCE Kranj - Investitor gradnje, smučarski klub Triglav Kranj, ki je za lzvajalca del izbral škofjeloški Tehnik, je po znanih in dolgoletnih zapletih sredi avgusta pridobil enotno dovoljenje za gradnjo prve faze skakalnice na Gorenji Savi, le mesec kasneje pa sta ministrica dr. Lucija Čok in kranjski župan Mohor Bogataj s položitvijo temeljnega kamna začetek gradnje tudi uradno zapečatila. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bila 100-metrska skakalnica pripravljena za zimske treninge do 22. novembra. Dela sicer lepo napredujejo, vendar pa so začetni vremenski zapleti po besedah Foto: Gorazd Kavčič Zaplet z izbiro koncesionarja za plinovod na Bledu Bo Blejce res grel najcenejši plin? Petrol se je pritožil, češ da izbrani koncesionar Adriaplin ponuja nerealno nizko maržo. Skrb, da bo Adriaplin kasneje uveljavljal razne podražitve. Bled - Na Bledu se pripravljajo na gradnjo plinovodnega omrežja. A zapletlo se je že pri izbiri koncesionarja, ki bo zgradil omrežje, d'stribuiral plin in upravljal ter vzdrževal plinsko infrastrukturo. Občina je na javni razpis prejela tri ponudbe - Petrola, Adriaplina >n Mariborskih plinarn in izbrala Adriaplin. A na izbiro se je pritožil Petrol, češ da Adriaplin ponuja nerealno nizke cene. Zato zahteva, da občina razpis razveljavi in postopek ponovi. Na blejski občini so kar dolgo skrivali ime izbranega podjetja, Pred kakšnima dvema tednoma pa Je župan Boris Malej le povedal, gfc bo koncesijo dobil Adriaplin. ^° njegovih besedah naj bi Blejce °greval zelo poceni, če ne najcenejši plin sploh. A na odločitev se Je pritožil Petrol, češ da marža, za katero Adriaplin zagotavlja oskrbo s plinom za trideset let, ne podnje niti osnovnih stroškov. S farno 0,36 tolarja marže pri kupnem metru prodanega plina bi ^orali pokrivati stroške upravljala, investicijskega in rednega y?drževanja ter kontrole in pridobivanja služnosti. Poleg tega bi z maržo morali pokrivati koncesijsko dajatev občini, ki znaša kar Sest odstotkov in naj bi bila ena JaJvišjih sploh. S tako nizko mar-*° Pa to ni mogoče, trdijo v Petro-'u- Za nameček naj bi s to maržo koncesionar financiral tudi izgradnjo ogrevanja v Ledeni dvorani. V Petrolu občini očitajo še katere nepravilnosti pri razpisu Železniki - Podgorske vasice v J zato zahtevajo, da razpis razve- občini Železniki: Zgornje Danje, davijo in ponovijo 7*KrH" ™ besedah sestavljali zunanji sodelavci in predstavniki občine. Pozanimali smo se tudi, kakšno podjetje je Adriaplin. Gre za podjetje v mešani lasti, čigar večinski lastnik je italijanski Italgas, solastnika pa sta še Geoplin in avstrijski Ferngas. Gre za največjega distributerja zemeljskega plina v Sloveniji, kot pravijo v podjetju, pa imajo od vseh zasebnih družb največ koncesij in izkušenj. Med drugim so podpisali pogodbe za izgradnjo plinovodov v Kamniku, Rogaški Slatini, Logatcu, Ptuju, Novi Gorici... A izkušnje nekaterih od teh občin so precej slabe, v Kamniku je bilo precej hude krvi zaradi nespoštovanja nekaterih dogovorov, prav tako pa tudi v Novi Gorici, kjer naj bi Adriaplin na začetku res ponujal najnižje cene, a je čez čas cene močno povišal. Nekateri Blejci se zato bojijo, da se bo na Bledu zgodilo isto. Zaradi vseh nejasnosti in omenjenih strahov je odbor za gospodarsko infrastrukturo pri občinskem svetu zahteval ustanovitev posebne komisije, ki bo bedela nad izvajanjem plinifikacije ter pregledala vse dosedanje postopke in dokumentacijo. Komisija naj bi tudi ugotovila "posledice možnosti neizbora Adriaplina glede na vložena sredstva v ogrevanje Ledene dvorane". Člani pa so se tudi vprašali, ali je možno, da bi Adriaplin, ki je sicer ponudil izredno ugodne pogoje za dobavo plina, kasneje uveljavljal razne podražitve. • Urša Peternel predsednika gradbenega odbora Lojzeta Gorjanca povzročili približno tritedensko zamudo. Skakalnica bo tako nared predvidoma decembra. V enotnem dovoljenju za gradnjo prve faze skakalnice je zajeta gradnja 100-metrske skakalnice s konstrukcijo protihriba, ki je del glavnega objekta, tribuna za gledalce, boksi za hrambo in pripravo smuči, garderobe s sanitarijami, sodniški stolp, parkirišča in potrebna prometna ter komunalna ureditev. Predsednik gradbenega odbora Lojze Gorjanc je v okviru prve faze gradnje napovedal tudi gradnjo žičnice ob skakalnici, ki pa v gradbenem dovoljenju za to fazo ni predvidena, ker "za obratovanje skakalnice ni nujno potrebna". Ob Gorjančeve besedne izjave o žičnici, povzete iz medijev, se je spotaknila soseda bodočega skakalnega centra na Gorenji Savi Cirkus in spomin na mrtve V nedeljo zvečer se je izteklo kratko, ampak (zlasti za cirkusantsko blagajno!) zelo uspešno gostovanje italijanskega cirkusa v gorenjski prestolnici. "Cirkus na 'Vse svete'?! To je nezaslišano! Na tak praznik, ljudje pa v cirkus," se je po telefonu razhudila starejša gospa. To je bilo v drugi polovici prejšnjega tedna edino mnenje, ki smo ga -pa še tega kot anonimen klic - zabeležili o cirkusu v Kranju. Zaradi njega so ostali živopisno prelepljeni drogovi javne razsvetljave, stene cestnih podvozov, itd. Če smo se kaj naučili iz prejšnjih cirkusantskih gostovanj cirkusov tipa 'Orfei, Made in Italv', potem že lahko napovemo, da bodo plakati zlasti podvoze in drogove krasili še dolge mesece. Vstopnice za cirkus so bile po povprečni ceni dva tisočaka, za otroke po poldrugega tisočaka. A podjetni Italijani so briljantno ocenili, da bo v času šolskih počitnic in dveh zaporednih prazničnih dni sredi tedna marsikomu zelo dolgčas, zato mu ne bo Škoda odšteti nekaj tisočakov za zabavo. Zato so tik pred prazniki postavili cirkus (v živo!) na odlično uveljavljeno lokacijo sejemskega parkirišča, ne pa nekam na mestno obrobje. Ker razen volitev na sončni strani Alp ni pravega cirkusa, množičen obisk vseh predstav ni naključje. Je le (nov) dokaz, da kronično primanjkuje vseh vrst zabave, ter da je treba upoštevati sodobne življenjske navade - le malokdo je oba praznična dneva porabil zgolj za obiske od enega do drugega pokopališča. Marija Sušnik, ki je prek svoje pooblaščene odvetnice naslovila prijavo na republiški inšpektorat za okolje in prostor v Kranju, češ da smučarski klub Triglav Kranj očitno gradi v nasprotju z izdanim enotnim dovoljenjem za gradnjo. Inšpektorica Irena Bidovec si je gradbišče ogledala in preverila tudi dokumentacijo. Povedala je, da proti investitorju zaradi menda nameravane gradnje žičnice ne more ukrepati, ker je preprosto (še) niso začeli graditi. Torej z gradnjo v Bavhenku po tej plati ni (še) nič narobe. Sosedska nasprotja, ki so gradnjo skakalnice na Gorenji Savi premikala iz leta v leto, so torej prisotna tudi ob sami gradnji. Lojze Gorjanc sicer razmišlja razumno, ko sprašuje, koga neki naj bi žičnica motila in dodaja, da je vloga za gradbeno dovoljenje oddana in pričakujejo potrditev. Seveda pa so pravne poti dostikrat bolj zapletene od življenja. Kaže, da se bo tudi v tem primeru prvo smejalo pravo. Kdo se bo zadnji? Helena Jelovčan Spori med občino Žirovnica in agrarno skupnostjo Podarili bomo, ko bomo lastniki Agrarna skupnost Smokuč - Rodine bo sodelovala z občino Žirovnica tedaj, ko ji bodo vrnjena zemljišča, ki so ji bila v nacionalizacijskih postopkih odvzeta. Ko bodo lastniki, bodo občini podarili zemljišče za gradnjo vodovoda iz Završnice. Ciril Anderle Smokuč - Občina Žirovnica med investicijami v komunalno gospodarstvo med prednostnimi nalogami načrtuje tudi izgradnjo novega vodovoda Rodine - Breznica in vodohrama, kajti v višje ležečih predelih ob sušnem obdobju krajani nimajo vode. Za občino pa je taka investicija finančno prevelika, zato računa na državna sredstva, ki jih Ministrstvo za okolje in prostor namenja za vodooskrbo. A za kandidaturo na ta sredstva je treba imeti vso potrebno dokumentacijo, lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Če občina tega v kratkem času ne bo imela, bo izpadla iz kandidature za državna sredstva za prihodnje leto. A ne le za naslednje leto, ampak morda tudi za nekaj naslednjih let. Državna sredstva se namreč dodelijo izključno le projektom, ki so temeljito pripravljena. Občina Žirovnica bi vso dokumentacijo verjetno že imela, če bi se lahko sporazumela za soglasje z agrarno skupnostjo Smokuč -Rodine, saj je območje Rebr, kjer naj bi potekala izgradnja, v lasti agrarne skupnosti. Skupnega dogovora pa nikakor ni in ni, zato smo povprašali predsednika agrarne skupnosti Cirila Anderla iz Smokuča, zakaj agrarna skup- nost noče dati soglasja in ne sklicati izrednega občnega zbora. "Agrarna skupnost Smokuč -Rodine v nobenem primeru ne zavira gradnje vodovoda kot se napačno prikazuje. Agrarna skupnost le poudarja, naj si občina ne lasti tistega, kar ni njeno. Mi smo v vsakem primeru pripravljeni podariti del zemljišča za izgradnjo vodovoda in vodohrama, vendar ne moremo podariti ničesar, saj še nismo lastniki," pravi Ciril Anderle in nadaljuje: "Agrarna skupnost šteje 56 članov inje vložila zahtevek za vrnitev nepremičnin, ki soji bile z nacionalizacijo odvzete. Skupaj z agrarno skupnostjo Breznica -Doslovce smo med drugim tudi lastniki zemljišč na Zelenici, nam pripada tudi del stavbnega zemljišča, kjer stoji dom na Zelenici, ki je v lasti Planinskega društva Tržič. Za zemljišče, kjer stoji dom, so vpisani trije lastniki: občina Jesenice, zadruga in gozdna uprava. KŽK, enota Radovljica in Gozdno gospodarstvo so se svojemu deležu odpovedali, občina Žirovnica kot pravna naslednica občine Jesenice pa se stavbnemu zemljiš- 11 (KIS S j ni i« .cm i ču na Zelenici noče odpovedati. S Planinskim društvom Tržič smo> že podpisali pogodbo, da lahko obnovijo požgani dom, vendar naša občina Žirovnica še naprej vztraja pri tem, da je lastnik tega stavbnega zemljišča. Mi jim lastništva ne priznamo, saj trdimo, da so bili v času nacionalizacije le upravljala. Ko smo vložili zahtevek za vračilo zemljišč na Rebru, se je na začasno odločbo upravne enote žirovniška občina pritožila. Ne le, da naj bi bila sporna javna pota, mi naj bi se odrekli tudi odškodninam za zasebne poti, ki so speljane k hišam. Agrarna skupnost terja odškodnino za zasebne poti, ki se uporabljajo na našem zemljišču, medtem ko občina trdi, naj se temu odrečemo. Mislimo, da je Upravna enota Jesenice pristojna, da reši vse zadeve in šele tedaj se bomo lahko odločili na občnem zboru agrarne skupnosti. Do tedaj pa lahko samo v osebnem imenu rečem, da smo zemljišče za vodovod pripravljeni podariti tedaj, ko bomo resnični in ponovni lastniki zemljišča." • Darinka Sedej Dobrodošlo asfaltiranje strme ceste Ob lepem vremenu podgorske vasice v občini Železniki zaživijo, sicer pa so praktično izumrle. Za pospešitev obuditve življenja v vaseh občinska uprava razmišlja o asfaltiranju ceste proti Prtovču, od Torke do Raven. Železniki - Podgorske vasice v in dela prostih dni, kot je bil mi- Kot je povedal direktor blejske 0°Činske uprave Boris Marčetič -dokler je zadeva še v postopku ^jočanja, je ni želel podrobneje Pojasnjevati, bo odločitev o pritožbi znana v naslednjih dneh. O nieJ bo odločal župan kot drugostopenjski organ, medtem ko so komisijo na prvi stopnji, ki je iz-brala Adriaplin, po Marčetičevih Zabrdo, Torka in Ravne, so danes praktično popolnoma izumrle. Po 2. svetovni vojni je bila tukajšnjim gospodarjem domačij z nacionalizacijo odvzeta srenjska zemlja - pašniki in gozdovi. V desetih letih samostojne Sloveniji se je z denacionalizacijo ta problem v večini primerov rešil, vendar je sedaj za te vasi že prepozno. Življenje se vrne le ob koncih tedna nuli teden. Podgorske vasi so ene najvišje ležečih vasi v Sloveniji. Hiše in gospodarska poslopja so zgrajena v bavarskem stilu, s svojo posebnostjo in značilnostmi pa tvorijo pomembno kulturno zgodovinsko dediščino. Pred drugo svetovno vojno so bile tu izjemno močne in bogate kmetije, danes pa se na posestvih pase le še živina iz doline, na travnikih je tudi več kot 100 ovac. V stari šoli v Zabrdu danes živi in ustvarja svetovno znani pianist in organist Tone Potočnik. V šoli prireja vrsto koncertov, vsako leto jih, kljub slabi cestni povezavi, obišče precej ljudi. Vas Torka ima najvišjo lego izmed vseh podgorskih vasi, znana je predvsem kot izhodiščna točka na Ratitovec. Boštjan Bogataj, IVfliele Vabimo Vas na PREDSTAVITEV DELOVANJA parne pečice in sušilnika perila Miele. Ponedeljek, 12. novembra, ob 19. uri. Pralni stroj W 873 199.990 SIT Sušilni stroj T 194 C Mondia 189.990 SIT Pomivalni stroj NOVOSTELLA SC PLUS 169.990 SIT POSEBNI POPUSTI! JESENSKA AKCIJA altamacommerce d.o.o. Kranj Cesta 1. maja 5, Kranj, tel. in fax: 2357-500 Odprto od 9. -19. ure, sobota od 9. -12. ure GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE/ info@g-glas si Petek, 9. novembra200l GORENJKA - GORENJEC MESECA Lipovi listi za urejenost Ročna dela v domu upokojencev OKTOBRA 2001 Nogomet očitno ni vse Senad Tiganj Na Gorenjskem že OSMO zaporedno leto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". Tudi v letu 2001 jo nadaljujemo. V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV - Gorenjske televizije v redni petkovi oddaji GTV-MIX. Glasujete lahko tudi po elektronski pošti. Danes začenjamo že drugi krog novembrskega izbora GORENJ-KE/GORENJCA meseca OKTOBRA 2001. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto je še vedno glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. Pravilo "ena dopisnica - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas. Enako velja za glasovanje po elektronski pošti. Ne pozabite: od prejšnjega četrtka, 1. novembra, veljajo nove, precej višje poštne tarife! V prvem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA meseca OKTOBRA 2001 smo prejeli kar 165 glasovnic, in na večini dopisnic je žig ene od treh tržiških pošt. Za avtorico Štirih zmajskih VIDO DEŽMAN ste namreč poslali kar 145 glasovnic, za nogometaša SENADA TIGNJA pa 20. Ker je Senad med Katančevimi izbranci za jutrišnjo tekmo z Romunijo, bo ta dogodek zanesljivo vplival tudi na akcijo GORENJKA/GORENJEC MESECA. Kratki predstavitvi Gorenjke in Gorenjca: VIDA DEŽMAN, profesorica slovenščine iz Tržiča, je prejšnji mesec izdala knjigo Tržiške zmajske, v kateri na zelo simpatičen literarni način predstavlja legendo o nastanku Tržiča SENAD TIGANJ, profesionalni nogometaš z Jesenic, ki je svojo izjemno nogometno nadarjenost že dokazal v različnih klubih, oktobra pa nadvse uspešno tudi v slovenski državni reprezentanci V največji, najbolj tradicionalni gorenjski akciji popularnosti tudi v letu 2001 sodelujejo: FRIZERSKI ATELJE SILVA v BRITOFU 292 v Kranju, v bližini samopostrežbe Živila, telefon 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Ko-vorska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca, v fitnesu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem šolanju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena MILENA KNIFIC iz Podljube^ja; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljen ANŽE POVALEJ z Loke; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pa pričakujejo TATJANO ŠNOBL iz Kovorja. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: Miro Kobe, Hrušica 215, Hrušica; Francka Pintar, Poljane 25, Poljane in Miro Hrast, Snakovška 70, Tržič. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: Ines Krč, Leše 40, Tržič; Albina Brdnik, Smlednik 34, Smlednik; Ilinka Vujičič, Ravne 27, Tržič in Nataša Pegrin, C. na Loko 7, Tržič. Domačija družine Ambrož, Brezje nad Kamnikom. Stahovica - Na tradicionalnem srečanju, ki je bilo minulo nedeljo v Stahovici, so že štirinajstič zapored podelili Lipove liste za urejenost domačij in za arhitekturno oblikovanje. Lipove liste vsako leto podeljuje Kmečki glas, ki je prireditev in podelitev letos pripravil na Gorenjskem. Iz širokega izbora dobitnikov priznanj je bila namreč tudi domačija Lidije in Bojana Ambrož z Brezij nad Kamnikom, ki je dobila priznanje za zgledno urejenost. Komisija je obiskala in ocenila 34 kmetij. Odločila se je, da letos podelijo tri glavne nagrade - lipove liste, štiri priznanja za arhitekturno oblikovanje, eno za zunanjo ureditev in štiri za splošno urejenost. • A. Ž. Kranj - V sredo dopoldne so v prostorih delovne terapije v kranjskem domu upokojencev odprli razstavo ročnih del stanovalcev, že 21. p° vrsti. Odprta bo še v nedeljo, na njej pa s svojim kotičkom sodeluje tudi sekcija za ročna dela pri društvu upokojencev Kranj. Na razstavi so prikazani različni sadovi potrpežljivih, ustvarjalnih in izkušenih rok. Med njimi najdemo umetelno poslikane rute, kozarce, steklenice, keramiko, slike na steklu, voščilnice, mehke igrače, čipke, vezene in kvačkane prte, gobeline, priponke, ogrlice in celo pravo domaČo breskovo marmelado. Prijeten uvod v otvoritev razstave so pripravili pevci domskega zbora Stari fosili in trinajstletni mojster na diatoničrn harmoniki Rok. Ob tej priložnosti so predstavili tudi novo izdajo Domskega časopisa. • H. J., foto: Tina Doki Prenovljena Rdeča Ostriga Škofja Loka - V torek, 30. oktobra, je ponovno odprl vrata mladinski kulturni center Pri Rdeči Ostrigi v Škofji Loki. Popolnoma prenovljen, z večnamensko dvorano in barskim delom s kiberkafejem, bo namenjen kul-turno-umetniško-zabavnemu programu, ki jih škofjeloški študenti poznajo zadnjih pet let. Pestrost Rdeče Ostrige se razteza od debatnih večerov, preko gledaliških predstav do najrazličnejših koncertov. Jaka Terpinc, predstavnik Kluba študentov, je ob odprtju povedal, da je zanimanje za takšno obliko dejavnosti dejstvo. "Prej smo bili v neprimernih prostorih, z današnjo otvoritvijo pa se stvari spreminjajo na bolje. Končno so našo pestro vsebino dosegli še urejeni prostori." Namen delovanja kluba ni ustvarjanje dobička, saj se le-ta Ana in Kristina namenja manj komercialnim vsebinam. "V prihodnosti bi bili radi združeni v Slovenski študentski kongresni center Škofja Loka. Upam, da nam bo uspelo, saj ima- mo energijo in voljo, pri našem delu pa uživamo," je na koncu zaključil Urban Eržen, direktor Zavoda "O" - Zavoda škofjeloške mladine. • Boštjan Bogataj ML OŠ STANETA ŽAGARJA UPNICA Lipnica 12 4245 Kropa razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA - za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom Začetek dela: januar 2002 7~KaFididati moraj6Tzp3lnjevatrpogoje, določene z Zakonom o organizaciji in fipa^cirai)ju:y;z;goj@ m izobraževanj«,' Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov šole, s pripisom ZA RAZPIS. Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. Ana Pahor Šmarjetna gora - Sestri Ana in Kristina Pahor iz Kranja sta se pred prazniki konec oktobra predstavili v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori. Anina predstavitev je bila likovna razstava z naslovom Drugačen pogled na drugačen svet, večer na srečanju pa je popestrila sestra Kristina Pahor, ki igra na diatonično harmoniko. Ana je z razstavo v hotelu Bellevue vzbudila veliko zanimanje, Kristina pa je bila pred tednom dni z nami na prireditvi Vesela jesen v Dupljah. S svetovno prvakinjo, naslov je osvojila na letošnjem tekmovanju v svoji starostni skupini v Anconi v Italiji, smo se dogovorili, da bo z nami tudi na prireditvah ob koncu leta pod naslovom z Glasom Veselo v novo leto. • A. Ž., foto: Gorazd Kavčič KRN - POHOD SPOMINA 1918 - 2001 ORGANIZACIJSKI ODBOR: 4248 LESCE, BEGUNJSKA 11B, TEL.: 04 534 90 34 5222 KOBARID, GREGORČIČEVA 10, TEL.: 05 389 00 00, FAX: 05 389 00 02 Organizacijski odbor spominskega pohoda "KRN - POHOD SPOMINA 1918" vabi vse planince, prijatelje planinskih pohodov, člane društev, ki organizirajo pohod in druge privržence te prireditve, da se udeležijo pohoda in spominske proslave pri Krnskem jezeru v počastitev spomina na vse padle in umrle vojake v I. svetovni vojni v slovenskih gorah. Četrti spominski pohod in proslava pod naslovom "Krn - pohod spomina 1918 - 2001" bosta dan pred uradnim koncem I. svetovne vojne, in sicer jutr, v soboto, 10. novembra 2001, ob 14. uri pri Krnskem jezeru. V primeru slabega vremena bo proslava pri Domu pri Krnskih jezerih s pristopom samo iz Lepene. Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Tavčarjevo poljansko otroštvo Ivan Tavčar v Kranju Omenili smo že, da se je mladi Ivan Tavčar, potem ko je absolviral študij prava na dunajski univerzi, vrnil v Ljubljano in tu 1. septembra 1875 nastopil svojo prvo službo. Zaposlil se je kot odvetniški pripravnik (koncipient) v odvetniški pisarni dr. Antona Schreya. Drugo službo je našel v Kranju: 16. januarja 1877 je prevzel pripravniško mesto pri dr. Janezu Mencingerju, odvetniku in pisatelju. Pri njem je ostal do 30. septembra 1880, ko ga najdemo spet v Ljubljani. Kar samo od sebe se nam zastavi vprašanje, kako sta se ta dva gorenjska rojaka, Bohinjec in Poljanec, oba pravnika in pisatelja, med seboj razumela. Leta 1922 so na Mencingerjevi rojstni hiši v Brodu odkrili spominsko ploščo; Slovenski narod je II. julija obžaloval, da so morali "pogrešati med seboj enega najboljših Mencingerjevih prijateljev in tovarišev v poklicu in literaturi. Dr. Mencinger in dr. Tavčar sta delovala včasih složno... dva iskreča se duha, ki sta kakor dvoje zvezd vodila za seboj celo vrsto mož". Tavčar je bil tisto poletje že hudo bolan in se odkritja ni mogel osebno udeležiti. V kranjskih letih se je razgibalo tudi njegovo zasebno življenje. "Bogata mestna dekleta so bila prepričana, da je mladi Ivan Tavčar lahko njihov ideal ljubezni. Mencinger je v neki humoreski zapisal, da 'nahajajo matere nadepolnih gospodičen celo več lepih lastnosti na njem, kakor gospodične same takrat poprej, ko je bil še mlajši'. A podjetni Tavčar je odkrival na dekletih nove lastnosti, ki so ga pritegovale. Ko je odvrnil deklica od uličnega igranja s fr-nikulami, se mu je zdela godna, da je k njej, seve premožni, ponoči zlezel skozi okno. Ta pa je, ko so jo druge dražile, nalašč izgubila njegovo zaljubljeno pismo. In če niso vmes posegli starši, bi se bil s kakšno poročil. Privabljala ga je tudi Her-mina Pfaeffingerjeva v Pod-brezju. Ta meščanka je tja prihajala na vikend iz Trsta. Njej da se je posrečilo v njem ovreči črnogledo fatalnost, ki jo prinašajo demonske Ženske ubogim moškim... V kranjski čitalnici se je naučil plesati in je celo vodil poskočno četvorko. Nekateri ne verjamejo, da je obvladal plesno družbeno spretnost. " Tako pisatelj Franček Bohanec, ko piše o Tavčarjevih kranjskih letih. "V Kranju je Tavčarja razganjala bojevitost, ki se je podala njegovemu samoljubju in močni samozavesti. Če so ga vide- Marjan Belec, Prešernov Kranj; v resnici je bil tako idiličen bolj za Tavčarja kot Prešerna // na cesti, so baje rekli, da 'ta lepi Tavčar sam sebe pelje na sprehod'. Svojo pomembnost je kazal na vse strani. Pripravljen se je bil pretepati v krčmah. V cerkev je - kot imenitniki - hodil le ob največjih praznikih. Ustanovil je poučno-zabavni klub. Pričel je žolčno polemizirati v Slovenskem narodu z nakanami Nemcev in nemškutarjev, nezrel fantič z 'nakodranimi lasmi', drzen do predrznosti, 'surov do prostaštva', 'kruljavi hudiček ■ "Da je imel koncipient Tavčar prl dekletih v Kranju precej sreče, potr' juje diplomsko delo Marije Žagar' jeve, ki ga je v svoji razpravi Tavčar in Mencinger v Kranju (1960), na-vedla Marja Boršnik. Tam zve**0' kdo je bil tisti "deklic", ki ga P° tem istem viru v svojem pisanju omenja Bohanec. Marija Goga> (Žumrova Marička) je bilo njeno ime. Oče Ignacij G o gala je bil pe™ gostilničar in trgovec z lesom. I>ne je več hiš. Matije bila doma z bogate kmetije, Starmanova iz Svetja. v Ijala je za eno najbogatejših neves v Kranju... Pisatelj jo je prvič ogovoril, ko jo je videl na Jelenovem klancu frnikolat. Postal je in deja'-"Za tako veliko gospodično to " več." Od leta 1877 je stanovala Pr' teti na Pungratu 23 (Cankarji 17). Pod njenim oknom je stala Upc. "Drevo naj bi po nekaterih sporoč lih videlo nočne sestanke med pW teljem in Marijo Gogalovo, po n katerih pa, kako je trubadur ponoči lezel sk okno. Še danes /zapisano poleti 1951, op. M.N- ^. potrdili stari sosedje, da se je to godilo pogosto-čuda, da jima je Kranj po takih govoricah P/lS° ja štolo. Gogalova se je nad Tavčarjem maščev ^, tako, da je na Gašteju pred večjo družbo 'izgu njegovo ljubezensko pismo. Krožilo je iz rok v r v veliko Tavčarjevo nejevoljo... " PETEK, 9. NOVEMBRA 2001 7.35 Teletekst TV Slovenija 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Duhovni utrip 8.50 N. Simonćić: Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica 9.05 Fračji dol, lutkovna igrica 9.30 Ribja zgodba, kratki igrani film za otroke 9.45 Na liniji, oddaja za otroke 10.15 Oddaja za otroke 10.30 Resnična resničnost 11.05 Dosežki 11.25 Slovenski magazin 12.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.45 Tedenski izbor: Čari začimb 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Afnafriki 17.15 Iz popotne torbe 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji: Biblija - knjiga vseh knjig 18.15 Živa zemlja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 J. Pervanje - M. Buh: Vrtičkarji, TV nadaljevanka 20.35 Deteljica 20.45 Pod žgočim soncem, angleška nadaljevanka 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Polnočni klub 0.00 Slovenski pesniki in pisatelji: Biblija - knjiga vseh knjig, ponovitev 0.30 Živa zemlja, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Stoletje odkritij, ameriška dokumentarna nanizanka 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Svlvia, nemška nanizanka 18.00 Družina na begu, avstralsko-ameriš-M film 19.40 Videospotnice 20.05 Sloves, angleška dokumentarna serija 21.00 Blišč in beda kurtizan, francoska nadaljevanka 21.45 Macht, nemški film 23.20 S srcem Pod krinko, angleška nadaljevanka 0.10 Big Band RTVS in Lee Harper 0.50 Videospotnice, ponovitev KANAL A 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja, ponovitev 10.10 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Pop'n'roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka14.15 TV prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosbv, humoristična nanizanka 18.30 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Extra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Jerrv Springer show, pogovorna oddaja 20.10 Čarovnice, ameriška nanizanka 21.00 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 21.50 Noč živih mrtvece, ameriški film 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Pop'n'roll, ponovitev 9.00 Oprah show, ponovitev pogovorne oddaje 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Crni biser, ponovitev mehiške nadaljevanke 11-50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Pisatelji o pisanju, pogovorna oddala 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nada-'levanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Miss sveta «001 - predstavitev kandidatk 21.30 Privid ločina, ameriška nanizanka 22.30 Tat za vedno, kanadska nanizanka, zadnji del 23.20 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.50 24 ur, ponovitev 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turistica 9.35 Raznovrstna obvestila na videostraneh z oddajnika na Lubni-kuK51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Predstavljamo vam - KK Železniki 19.15 Zanimivosti iz Spodnjih Danj 20.00 Današnji gost - kontaktna oddaja ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.40 Aretacija in sojenje, nadaljevanka 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Program za otroke in mladino 12.00 Opoldanska poročila 12.30 Moja usoda si ti, serija 13.20 Kraljevič in berač 14.50 Sličica 15.00 Poročila 15.05 Izobraževalni program 16.15 TV o TV 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 V smrti se sanja... 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja 21.00 Šivankino uho, britanski film 22.55 Odmevi dneva 23.15 Šport danes 23.25 darkman 2, ameriški film 1.00 Ameriški film 2.30 Begunec, nadaljevnka 3.15 Aretacija in sojenje 3.35 Dokumentarni film 4.35 Kraljevič in berač, ameriški film 6.05 Pravi čas 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 10.05 Poslovni klub 10.25 Naša sodnica, ponovitev 11.10 Hit depo 13.10 Strelni prostor, informativni magazin 14.00 Željka Ogresta in gostje 15.05 Program za otroke in mladino 16.00 Poročila za gluhe in naglušne 16.05 Hinavec, otroška nadaljevanka 16.40 Hugo, TV igrica 17.10 Moja usoda si ti, serija 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Zakonske vode, humoristična nanizanka 19.30 Umetnine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in sojenje, nadaljevanka 20.10 Begunec, nadaljevanka 21:00 Polni krog 21.20 Mesečina 22.05 Svet zabave 22.40 Caffe Cinema 23.25 Pravi čas AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 8.05 Caroline v velemestu 8.25 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.50 Čarovnice 9.30 Beverlv Hills 90210 10.15 Robin Hood, nanizanka 11.45 Čebelica Maja 12.10 Don Kihot in Sancho panda 12.35 Confetti igrice 12.45 Čarobni šolski avtobus 13.05 Confetti igrice 13.15 Tom in Jery 13.25 Confetti igrice 13.35 Tališ in njegovih tisoč nalog 13.45 Confetti igrice 13.55 Trikrat 14.20 Confetti igrice 14.30 Papirus 14.55 Mladi Hercules 15.20 Princ z Bel Aira 15.45 Beverlv Hills 90210 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Prijatelji 19.00 Will in Grace 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Milijonski show 21.10 Poštena igra, ameriška drama 22.35 Neoproščeno, ameriški film 0.40 Srebrna plaža, ameriški film 2.20 Šport 2.50 Likvidator 4.30 Faust 5.30 Will in Grace 5.55 Papirus Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gremo na potep; 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Živila 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Živila 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Petkova gostiteljica Uli Kalnan 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. AVSTRIJA 2 8-00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 !*ai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje 9.45 "fužinska TV prodaja 10.00 TV Prodaja 11-00 Bog je umri zaman, film 13.00 Ku-narski dvoboj, ponovitev 13.45 TV Prodala 14.15 Videostrani 15.15 Automobile J 5.45 Reporter X 16.30 Iz domače skrinje •f»18 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba ^»•55 Poslovne informacije 20.00 Raketa P°d kozolcem, zabavnoglasbena oddaja *i-30 Santa Fe, drama 23.30 Kuharski woboj, ponovitev 0.15Wai Lana joga 0.45 v,deo strani iftiur tU-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si '«•50 Predstavitev spot GTV 18.55 GTV ift^roča 1 19-00 Gorenjska TV poročila &£? 19-15G<>renjski obzornik 76 19.30 Jecanje pod kozolcem - reportaža 19.55 Ali* pnDor°ca I 20.00 GTV Mix z Matejo in rZ T 21,40 GTV Priporoča II 21.45 Gorska TV poročila 1650 22.00 Petek za 22™ zametek: - Gorenjske grče, Janez ^zrnan; D'Paplers, 13. oddaja 23.55 GTV ^oo-00 qtv iutri-999 strani te- G?SEJ"UJTE v KONTAKTNIH ODDAJAH NT,; KRANJ - POKLIČITE PO TELEFO-Vir*ft X3 1i 56! PRIDRŽUJEMO SI PRA-«-0 DO SPREMEMBE PROGRAMA. 6.05 Aktualni teletekst 7.00 Vreme ob zajtrku 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Pa čeprav ni zmeraj kaviar, nemško-francoski film 12.00 Čas v sliki 12.05 Kulinarična Avstrija 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Gorski zdravnik 14.50 Fal-con Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.40 Praznični večer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Siska 21.20 Žarišče 22.10 Čas v sliki 22.35Modern Times 23.00 Aktni znaki XY - nerešeno... 0.00 Čas v sliki 0.30 Ak-tniznaki XY - nerešeno... 0.40 Šport 1.00 Veronica 1.20 Zlata dekleta 1.45 Pogledi s strani 1.50 Žarišče 2.35 Moderni časi 3.00 TV kuhinja 3.25 Dobrodošla, Avstrija 5.15 Hribovski zdravnik, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Gorenjka - Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi - Relax 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001. nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: dr. Petek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno: Turistična agencija Dober dan 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Murka Lesce 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice za podjetnike OOZ Radovljica 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 20.00 Večer s Sašo Einstedler -gost Adi Smolar 22.00 Popevka tedna -Glasba do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Brezplačni mali avtomobilski oglasi 10.00 Dogodki danes - jutri 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Šolski mali oglasi 17.00 Športne novice 18.00 Gorenjec meseca 18.30 Planinski kotiček 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 Skupni nočni program KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 RGLovo želo 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmaj-čkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 13.50 Z Magistrata 14.00 Pasji radio 14.20 Iz tujega tiska 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Izjava tedna 17.30 Grenivke in "cukri" 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program SOBOTA, 10. NOVEMBRA 2001 osmim 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Slomšek nas uči 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Srečno na poti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.15 V petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za laho noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 21.15 Pogovor z versko vsebino 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program 7.35 Teletekst TV Slovenija 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Gulimišk, 3. oddaja 9.25 Radovedni Taček 9.45 Male sive celice, kviz 10.35 Oddaja za otroke 10.50 Kino Kekec: Zima v vrbah, britanski film, 2. del 12.00 Tednik, šponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Mostovi, ponovitev 14.10 Pod piramido, oddaja TV Maribor 14.40 Pot v Meko, južnoafriški film, ponovitev 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mož, ki je sadil drevesa, risani film 17.10 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 18.50 Risanka 18.55 Marketing 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 J. Pervanje - M. Buh: Vrtičkarji, TV nadaljevanka 20.30 Prettv in pink, ameriški film 22.00 Obiskali smo..., francoska dokumentarna serija 22.30 Poročila, šport, vreme 23.10 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 0.00 Renesansa, angleška dokumentr-na serija 1.00 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 8.30 TV Prodaja 9.00 Videospotnice 9.35 Ravmonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 10.05 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 10.35 Štafeta mladosti 11.30 Alfi Nipič in muzikanti Evrope, oddaja TV Maribor 12.30 TV Prodaja 13.00 Šport 17.15 Košarkarski magazin 17.45 Rokomet - liga prvakov, moški, 1. krog 18.30 Nogomet: Kvalifikacijska tekma za SP: Slovenija - Romunija 22.00 Praksa, ameriška nanizanka 23.00 Sobotna noč 1.00 Videospotnice 8.50 TV prodaja 9.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljvanka 10.10 Obala ljubezni, nadaljevanka 11.00 Obala ljubezni, nadaljvanka 11.50 Obala ljubezni, nadaljevanka 12.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljvanka 13.30 Potnica, ameriški film 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.25 Mesto greha, ameriška nanizanka 17.20 Goodvear liga - KK Krka Telekom : KK Geo-plin Slovan, košarka, prenos 19.30 Domače kraljestvo, humoristična nanizanka 20.00 Močnejši zmaga, ameriški film 21.50 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 22.40 Afera z neznancem, ameriški film 0.30 Rdeče petke, erotična serija 8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risana serija 9.00 Princesa Sissi, risana serija 9.30 Črni pirat, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Jezdeci senc, risana serija 11.00 Hroščeborgi, mladinska serija 11.30 Mladi Herkul, mladinska serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 TV Dober dan, ponovitev slovenske nanizanke 14.40 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 16.00 Miss sveta 2001 - predstavitev kandidatk, ponovitev 17.30 Obsojenec, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Pravi pogum, ameriški film 23.10 Intervju z vampirjem, ameriški film 1.20 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV Prodaja 8.30 Wain Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Štiri tačke 10.30 TV Razglednica 11.00 Potovanja z Janinom, ponovitev 12.00 Družinska TV Prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Santa Fe, film 15.00 Motor Show report 15.30 Nogomet - nemška liga, prenos 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Glasba 20.00 Hit festival 2000, glasbena oddaja 22.00 Koncert 0.00 Video strani ...24 ur infoknal, http://gW.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV - priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1650 19.15 PTP - Obzornik, 76 19.55 GTV priporoča II 20.00 Milice - domači film 21.25 Fulda izziv, poljudnoznanstveni film 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1650 22.30 Drugačne zvezde -1. del potopisa 23.00 Predstavljamo vam KS Hrušica 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1650 00.00 GTV jutri, obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51. in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja - obiskali smo vrtec 19.20 Film o mladi športnici 21.00 Muzej v Železnikih - žagarstvo ATM KRANJSKA GORA 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažuretnih skupin, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -ponovitev 22.00 OSHO-otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 00.30 EPP 5 00.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.45 TV Koledar 7.55 Poročila 8.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Držite lopova 10.55 Risanka 11.10 Življenjska šola 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.30 "Živi bili, nikad vodu pili", dok.-folk-lorna oddaja 13.00 Prizma 14.00 Glas domovine 14.35 Oprah show 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 16.10 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.35 National Geographic 17.30 Nevillov otrok, angleška drama 19.30 Dnevnik 20.10Rt strahu, ameriška srhljivka 22.20 Sopranovi 23.00 Poročila 23.45 Halikax, avstralska nanizanka 1.25 Brez žensk menda ne gre 1.55 Maggie 2.15 Preživetje, ponovitev 3.05 Aretacija in sojenje, ponovitev 8.00 Panorame 10.10 McArthur, ameriški biografski film 12.15 Operna matineja 14.55 Hišni ljubljenčki 15.40 Življenjska šola, otroška oddaja 16.30 Beverly Hills 90210, nanizanka 17.10 Briljantina 18.05 Moderne punce, ameriška nanizanka 19.00 Maggie, ameriška nanizanka 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 20.10 Preživetje, dokumentarna serija 21.00 Poročila 21.10 HIT HTV-ja 22.00 Glamour Cafe 22.55 Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka 23.20 Zgodba o Beach boysih AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 6.20 Čebelica maja 7.55 Prometni klub 8.35 Tom in Jerry 9.00 Albert pravi 9.25 Confetti News 10.20 Pika Nogavička, otroška nadaljevanka 11.15 Disnevjev festival 12.10 Drew Carey 12.35 Življenje in jaz 12.55 Simpsonovi 13.20 Dvojčici 13.45 Nimaš pojma 14.00 Jesse 14.30 03 Austria Top 40, glasbena lestvica 15.15 Sabrina - najstniška čarovnica 15.40 Roswell 16.25 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 17.10 Srček 18.00 Sam svoj mojster 18.25 Austrian VVinter Emotion - in reportaža pred nogometnim srečanjem Avstrija - Turčija 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet: Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2002: Avstrija - Turčija, prenos z Dunaja 22.45 Species 2, ameriški zf film 0.10 Klinika groze, ameriška srhljivka 1.40 Angel poželenja, ponovitev ameriške srhljivke 3.10 Srček, ponovitev 4.00 Austria Top 40 4.45 Rosvvell AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Hura, postal sem očka, nemška komedija 10.50 Raje si bom kupil tirolski klobuk, nemški film 12.30 Gernstl na poti: A Allgauskih Alpah, doku-mentma reportaža 12.50 Pogledi od strani 13.00 Poročila 13.10 Sramuj se, Brigitte, avstrijska drama 14.35 Trije možje v čolnu, avstrijska komedija 16.05 Slikanica Avstrije 16.25 Alp - Donava - Jadran 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Tatz & Co. 17.55 Spori 18.25 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Moj najljubši napev, oddaja narodnozabavno glasbe 21.50 Čas v sliki 21.55 Nestrov 2001, svečana podelitev avstrijskih ghledaliških nagrad 23.50 Čas v sliki 23.55 Koča šeste sreče, ameriška dram 2.30 Pogledi od strani 2.35 Slikanic Avstrije 3.00 Ozri se po deželi 3.30 Alpe - Donava - Jadran 4.00 Spori 4.30 Tatz & Comp. 4.50 Hura, postal sem očka, ponovitev luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.15 Živila 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.15 Živila 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: Kiropraktik dr. Peter Gregor 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek: 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. SNOP • skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - v živo RADIO TRIGLAV 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 TPolicisti v Himalaji -Matej Brajnik 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 E - šola na poti v EU 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Študentska oddaja 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Skupna oddaja Cerkno - Alpski val tn Sora 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kino 16.50 Pregled tiska 17.30 Ponovitev zdavstvene oddaje 18.00 Študentska napetost 19.00 Športna sobota 20.00 Radio jutri - Glasbeni program Radia Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.05 RGL danes 9.30 Glasbeni spomini 10.00 Kam danes 10.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.30 Žulj na jeziku 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 16.45 Iz tujega tiska 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Glasbene novosti 18.57 Izbranka tedna 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovited duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz tel.: 05/373 - 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrta 10 NEDELJA, 11. NOVEMBRA 2001 7.55 Napovedniki 8.00 Živ žav: Telebajski; Trnovo ro-bidovje; Palček David 9.50 Orkester slovenske policije 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper -Capodistria 11.00 Dnevnik velikih mačk, angleška poljudnoznanstvena serija 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 14.05 Pod žgočim soncem, angleška nadaljevanka 15.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 15.30 Lingo, TV igrica 16.00 Čari začimb: Raca s hrenom 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe Donava Jadran, podobe iz Srednje Evrope 18.15 Prezrta okolja 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Intervju 22.45 Poročila, Šport, Vreme 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Ustrelila sem Andvja VVarhola, ameriški film 1.00 Prezrta okolja, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 TV Prodaja 8.30 Videospotnice 9.00 Blišč in beda kurtizan, francoska nadaljevanka 9.50 Kam gredo divje svinje, hrvaška nadaljevanka 10.40 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 11.30 Policija na naši strani 12.00 Plesno izročilo Slovaške 12.30 TV Prodaja 13.00 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Sovražnik vsega človeštva, angleška dokumentarna oddaja 21.00 Murphv Brown, ameriška nanizanka 21.30 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 A. Vivaldi - J. Kudelka: Štirje letni časi, TV baletni film s kanadskim narodnim baletom 23.45 Videospotnice 8.50 TV Prodaja 9.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 10.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.30 Ko se vrne žena, ameriški film 15.15 Slavne zvezde, dokumentarna serija 16.15 Felicitv, ameriška nanizanka 17.10 Be^rlV'Hllls, ameriška riatfalje^MgHffOS Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.00 Pop'n 'roll, glasbena oddaja 20.00 Brez poti nazaj, ameriški film 21.45 Dosjeji X, ameriška nanizanka 22.30 Goodvear liga, ponovitev košarke POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risana serija 9.00 Princesa Sissi, risana serija 9.30 Črni pirat, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Jezdeci senc, risana serija 11.00 Hroščeborgi, mladinska serija 11.30 Mladi Herkul, mladinska serija 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.50 Onstran prerije, ameriški film 14.20 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 15.20 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 16.20 Možje v belem, ameriška nanizanka 17.10 Vedno na begu, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Modri rodeo, ameriški film 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV Prodaja 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Vera in čas 11.30 Naš vrt, ponovitev 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.30 Policist s Petelinjega vrha, jugoslovanska nadaljevanka 14.30 Sijaj 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.15 Dražinska TV prodaja 16.30 Naš vrt 17.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 17.30 Ježek Show, zabavnoglas-bena oddaja 18.30 Štiri tačke 19.00 Razglednica 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Koncert 21.30 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.35 Predstavitveni spot GTV 9.40 GTV priporoča I, 9.45 Gorenjska TV poročila 1650 10.00 Razstava kmečkih pridelkov v Cerkljah 10.30 Zeleni vodnik: vrtnarska razstava 11.00 Župan pred kamero, Boris Bregant 12.00 Posnetek seje OS Jesenice 12.30 Predstavljamo vam KS Hrušica 13.15 Videostrani GTV do 18.50 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1650 19.15 Razstava zdravilnih zelišč v OŠ Kovor 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo in Alešem 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1650 22.00 Petek za sobotni zametek: kanonade, glasbena oddaja, reportaža, iz arhiva gtv 23.55 GTV priporoča III 00.00 GTV jutri, Obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Motorsport Sport Mundial 20.40 Thoroughbreds. Čis-tokrvneži, angleška dokumentarna oddaja 21.10 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 16.00 Aktualno v občini 19.00 Mladi umetniki se predstavijo 19.15 Zaključna prireditev TD 1997 ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 21.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 19.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava Programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 8.10 TV koledar 8.20 Škrbci, ameriška komedija 9.45 Klic divjine 10.30 Dvigalka ' 12.00 'Opčldahš^"novice 12.15 TV koledar 12.30 Sadovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 15.45 Grun-tovčani, hrvaška humoristična nanizanka 16.45 Njena skrivna resnica, ameriška kriminalka 18.20 Povabilo na čaj, anglška nadaljevanka 19.10 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Črna kronika ali dan žena, hrvaška TV drama 21.10 Mestni fantje, amerioška komedija 23.15 Poročila 23.30 Siamski sončni zahod, avstralska drama 1.00 Nočni program 9.00 Panorame hrvaških turističnih središč 9.05 Biblija 9.15 Hrvaški benediktinski samostan, dokumentrna oddja 9.45 Verski program 10.45 Portret cerkve in kraja 11.00 Sveta maša, prenos iz Slunja 12.05 Čudni tovor, ameriška drama 13.50 Hali-fax, ameriška nanizanka 15.30 Če bi palače spregovorile: Hotel Savoy v Londonu, dokumntarna serija 16.15 Xena, nanizanka 16.50 Risanka 17.05 Turis-dtični magazin 17.40 Šampioni narave 18.05 Opera Box 18.35 Povabilo 19.05 Pustolovščine Čirija in Silvestra, risana serija 19.30 Svetovni muzeji 19.45 Aretacija in proces, dok.-igrana nanizanka 20.05 Nevidni človek, ameriška nanizanka 21.00 Poročila 21.05 Prizorišča svetovnih kultur 22.05 Triler AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.55 Ena, dav, tri, uganke 9.20 Johnny Bravo 10.15 Casper 10.35 Disnevjev festival 11.30 Športni pregled 11.55 Motošport - magazin 12.50 Batman za vedno, ameriški fantazijski film 14.45 Zvezdne steze 7: Srečanje generacij, ameriški zf film 16.40 Močna kot medveda, ameriška komedija 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.15 101 dalmatinec, ameriški film 21.50 Columbo: Avtoportret umora, ameriški film 23.25 Mesto zločina, nemška TV kriminalka 0.55 Nikin dojenček - Vražja ljubezen, ponovitev 3.35 Vrnitev iz praznine - Hčerka, kaj si storila, ponovitev 5.25 Simp-sonovi, ponovitev Radio Belvi Kranj 9B.3 MHx Radio Belvi d.o.o. Šmarjetna 6, 4000 Kranj glasbene želje 04 231 60 60 SMS box marketing 031 383 383 041 713 972 AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Po dolgem in počez - Od klod prihajamo in kam gremo?, 5: del 9.30 Katoliška maša 10.15 Ecce homme, portret avstrijsko-slovenskega slikarja Valentina Ornna 10.30 Teden kulture 11.00 Čas v sliki 11.05 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.15 Univerzum: Favna X 15.30 Grad Humebrtus, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 17.55 Milijonsko kolo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Otroci sreče, nemški romantični film 21.45 Čas v sliki 21.50 Kar zadeva 23.05 Čas v sliki 23.10 Arhitekt Gunther Domening 0.00 Vrnitev iz praznine - Hčerka, kaj si storila?, ameriška srhljivka 1.30 Teden kulture 2.00 Živetui lepše 2.50 Pogledi od strani 3.00 Dober dan Koroška 3.30 Dober dan, Hrvati SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIA TRIGLAV, v živo R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.00 Prispevek: 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 7iOO Jutranja kronika- 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin Vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan - vreme in ceste 9.40 Oglasi 10.00 Motorci - Petja in Luka 10.40 Oglasi 11.00 Bezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Potovanje po Kubi - Janez Pretnar 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna -Voščila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 18.59 Črna kronika dneva 19.00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Težke frekvence 22.00 Popevka tedna -Glasba do polnoči 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.15 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.30 Kmetijska oddaja 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes -jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Danes godujejo 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.55 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 16.00 Štajerski mozaik 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Dvoglavi levji car 21.00 DJ tirne R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dneva 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.00 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 12. NOVEMBRA 2001 7.55 Napovedniki 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 Pod piramido, oddaja TV Maribor 9.10 Iz popotne torbe 9.30 Rdeči grafiti: Delno do pretežno še kar 10.00 Dnevnik velikih mačk, angleška poljudnoznanstvena serija 10.35 Slovenski pesniki in pisatelji: Simon Gregorčič 11.05 Živa zemlja 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 12.25 Čarna reka, dokumentarna odda- 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.20 Polnočni klub 15.30 (Ne)znani oder 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Telebajski, ponovitev 17.10 Radovedni Taček: Konj 17.20 Moja enciklopedija živali: Veverica 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 18.50 Marketing 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Mladi na robu, dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Recept za zdravo življenje, ponovitev 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Sloves, angleška dokumentarna serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Sylvia, nemška nanizanka 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnice 20.05 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 20.35 Gospodarski izzivi 21.05 Studio City 22.05 Stoletje odkritij, ameriška dokumentarna nanizanka 22.55 Brane Rončel izza odra 0.20 Videospotnice 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9,15 Ricki Lake, pogovorna ofjcjaja, ponovitev 10.10 Sov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 TV Prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 15.40 Riki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.30 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Superfilm: Titanic, ameriški film 23.40 Ekstra magazin, ponovitev 0.00 Dannvjeve zvezde, ponovitev 9.00 Oprah Show, ponovitev pogovorne oddaje 10.00 Vsiljivka, mehioška nadaljvanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Mali gnialci, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, slovenska nanizanka 20.55 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 21.50 Ur-genca, ameriška nanizanka 22.40 Udarci pravice, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV Prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Videostrani 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 Naš vrt 21.30 Eksl-kluzivni magazin 22.00 Reklamni predah z Rory McGrathom 22.30Zgodovina avtomobilizma 23.00 Motor Show Report 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana jkoga 0.45 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gW.tele-W.si 18.50 PredstaviWeni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1651 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Slike z razstave: Izidor Jalovec 19.30 Zeleni vodnik: Varovana področja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Tudi tako do zdravja - biohiron, kontaktna oddaj ana 04/233-11-56 21.00 Srečanje malih vokalnih skupin, 1. del 21.35 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1651 22.00 TV dražba v živo: telefon 233 11 56 22.20 Aktualno v regiji: O regionalizmu 22.30 Tv dražba v živo: telefon 233 22 56 23.10 S.E.M. - oddaja Rudija Klariča 23.45 Gorenjska TV poročila 1651 0.00 GTV jutri, Prelistajte teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFO- NU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Motor sport mundial 9.35 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Kako biti zdrav in zmagovati 20.40 Diferent by design - oblikovanje, ki izstopa, angleška dokumentarna oddaja 21.15 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.30 Iz OŠ Železniki 19.00 Predstavljamo vam - zbiratelj starih ur 20.00 Odrska predstava ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 OWori-tev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Aretacija in proces, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.40 Moja usoda si ti, nanizanka 13.20 Projekt; Alf, nemško-ameriška komedija 15.00 Poročila 15.05 Raziskovalec, dokumentarna serija 16.00 Izobraževalni program 16.40 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 S.O.S., dok. oddaja 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Zgoba, dokumentarni film 21.05 Latinica 23.10 Odmevi dneva 23.30 Današnji šport 23.45 Filmska noč z Jac-kom Lemmonom: Kolaček sreče, ameriška komedija 1.45 Spet zaljubljena, ponovitev 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 10.20 Mir in dobrota, ponovitev 10.50 Povabilo na čaj, ponovitev 11.40 Svet zabave 12.10 Cafe Cinema 12.50 Mesečina 13.35 Hruške in jabolka 14.05 Glamour 15.10 Otroški program 16.10 Poročila za gluhe 16.15 Ogledalce, ogledalce... 16.45 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Michael Richards Show 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in proces, dokumentarno igrana serija 20.10 Spet zaljubljena, ameriška nadaljevanka 21.00 Polni krog 21.20 Becker, ameriška humoristična nanizanka 21.45 Dok. film 22.35 Seinfeld 23.00 Samotni jezdeci, nanizanka 23.55 Na meji verjetnega, zf nanizanka AVSTRIJA 1 6.45 Otroški program 7.55 Divji bratje s šarmom 8.20 Mladi Herkules, ponovitev 8.35 V ljubezenskih zadevah, ponovitev ameriške komedije 10.10 101 dalmatinec, ponovitev ameriškega filma 11.45 Otroški program 14.55 Mladi Herkules, ameriška fantazijska serija 15.20 Princ z Bel Aira 15.40 Beverly Hills 90210 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - najstniška čarovnica, ameriška humoristična serija 17.40 Čarovnice 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dhar-ma in Greg 19.30 Čas v sliki/kultura 20.00 Šport 20.15 Indiana Jones in tempelj smrti, ameriški pustolovski film 22.10 Rob Roy, ameriško-angleški pustolovski film 0.20 Ni-kita 1.05 Anthony Delaventura, zasebni detektiv 1.45 Rob Roy, ponovitev 3.55 Poštar zvoni vedno dvakrat, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 SRamuj se, Brigitte, ponovitev 11.50 Vreme 12.00 Cas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Gorski zdravnik 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Grajski hotel Orth 21.05 Tema, reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanja 0.00 Čas v sliki 0.30 Jahanje - praznik konjev, vrhunci 1.00 Iz česa so sanje, nemški film 3.15 Pogledi s strani 3.20 Srečanje: Kultura SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora • DANES IZ STUDIA RADIO TRBOVLJE 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti: Zlata mineta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Akademskih četrt, študentska oddaja 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovin 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.00 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 20.00 Vedno zelene 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Danes v časopisu 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi: Agencija Relax 10.00 Aktualno: Merkurjeva športna stavnica 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.55 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Klovnesa 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.30 Moja je lepša kot tvoja J Ansambel Tornado 19?15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radia Triglav 22.00 Popevka tedna1 -Glasba do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.45 Danes go; dujejo 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled teksta 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes - jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 9.00 Oziramo se po ljudeh 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplač; ni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Računalniške novice 16.35 Novice iz OŠ 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Oddaja za obrtnike 18.00 Brbotavček 20.00 Radiv,-i:\ OB Pr vRlnnT OP $8 g samostojni Trzin - Ob jubileju, petdesetletnici pranja "s pritiskom na gumb" sta se Electrolux Slovenija in Henkel Slovenija v sodelovanju s Humanitarnim zavodom VID odločila, da varovancem bivalne skupnosti Sončen dom iz Štor priskočita na pomoč pri pranju in sušenju perila. Electrolux jim je na kratki slovesnosti v Centru Novak v Trzinu podaril pralni in sušilni stroj AEG v vrednosti 330 hsoč tolarjev, Henkel pa je v enaki vrednosti prispeval pralni Prašek Persil. "Zadovoljni smo, da smo tudi ™ postali delček projekta, s kate-im bo ob pritisku na gumb življenje varovancev Sončnega doma Postalo vsaj enostavnejše, če ne epŠe. Prepričani smo, da gre darilo v prave roke. V Humanitarnem zavodu VID še kako dobro vemo, da je med nami veliko tistih, ki J^snično potrebujejo našo pomoč, ^ato se veselimo z varovanci Sončnega doma, AEG-ju in Persi-'u pa ob jubileju iskreno čestitajo. Le tako naprej! Veseli bomo, *e se boste tudi ob kakšni drugi Priložnosti, tako kot že nekajkrat doslej, spet spomnili na nas," je °b izročitvi darila v Centru Novak v Trzinu dejala direktorica zavoda VID Marija Oštir Pajestka. In zakaj ravno Sončen dom? Zato, poudarja Oštirjeva, da bodo lahko živeli tako, kot si najbolj želijo: kar se le da samostojno. Bivalno enoto Sončen dom v Štorah je pred enim letom za potrebe svojih varovancev kupilo in opremilo Društvo cerebralne paralize Sonček iz Celja. Prilagojena je osebam s posebnimi potrebami in uporabi invalidskih vozičkov. Trenutno živi v njej pet varovancev, ki v bivalni enoti preživijo večji del dneva in v njej tudi spijo. Pri vseh opravilih, ki jih zaradi drugačnosti ne morejo opraviti sami, Matej in Vilma, varovanca bivalne enote Sončen dom, pravita, da si bodo tudi delo s perilom "pravično razdelili med seboj". jim pomagajo trije negovalci -spremljevalci. Tako je tudi ob sobotah in nedeljah. Med tednom so vsak dan po osem ur na delovnem usposabljanju v Centru Sonček v posebnimi potrebami, je povedal ravnatelj Anton Baloh, in večidel se kar dobro prebijajo prek ovir, ki jih predstavlja neustrezna strokovna usposobljenost, prostorski in drugi pogoji. Težave pa predstavlja reševanje specifičnih situacij, ko trčijo ob precej togo šolsko zakonodajo, ki ne dovoljuje izjem. Božidar Opara, predsednik strokovnega sveta za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pri ministrici za šolstvo, znanost in šport, je na to menil, da na take in podobne dileme kaže pogosteje opozarjati, saj je zakonodajo mogoče spremeniti. Svetovalka vlade pri istem ministrstvu Nives Molan pa je med drugim dejala, da zakonodaja formalno kar do- bro ureja nuđenje pomoči otrokom, ki se šolajo v rednih šolah in so ob tem deležni posebne pomoči, zatika pa se še pri konkretnem izvajanju. Sicer pa smo tudi slišali, da je tako integriranih invalidnih otrok v redne šole že 2000, z njimi pa ima izkušnje 350 vrtcev ter srednjih in osnovnih šol. Tudi delo mobilne službe se je tako v zadnjem desetletju več kot podvojilo, pionirski začetki kamniškega zavoda na tem področju pa ne sežejo le dve desetletji nazaj, pač pa so začeli že pred 35 leti. V vsa-, kem primeru gre za pionirsko delo, ki so ga začeli 19 let, preden je bilo uzakonjeno. • Danica Z. Zlebir, foto: Gorazd Kavčič Darovali ste Tretjina denarja za dvigalo Kranj, 9. novembra - Društvo paraplegikov Gorenjske zbira denar za 18-letnega Zorana Komljena, kije na invalidskem vozičku in bolan na ledvicah, tako da mora trikrat tedensko na dializo. V bloku v Pod-lubniku naj bi mu zgradili dvigalo, ki ga bo z dvorišča poneslo do pritličja bloka, uredili pa naj bi tudi kopalnico v stanovanju, da bi bila primerna za gibanje z vozičkom. Potrebna sredstva se zelo počasi nateka-jo, do sedaj je društvu uspelo zbrati 739.100 tolarjev, kar je približno tretjina denarja, ki ga potrebujejo za ureditev dvigala. Nekaj več odziva na Zoranovo stisko je društvo doživelo, potem koje bil prispevek o mladem paraplegiku objavljen v televizijski oddaji Pomagajmo si TV Koper Capodistria. Akcija se nadaljuje, denar zbirajo na računu številka 50102-678-50615, sklic "na številko 555, pri namenu nakazila pa naj darovalci zupjjSejp še: donacija /a Zorana Komljena. Oktobra so denar prispevali še naslednji darovalci: sindikat Gorenjske predilnice (40.000), Igor Benko (10.000), Frenk Orel (5000), Zvonimir Borštnar (5000), Vlado Milavec (20.000), Marta Krzič (5000), Rant (10.000), Suzana Ogrinc (1300), Aleš Dimnik (2000), Andreja Razinger (1000), Ruža Šareč (5000), Viljem Tončič (5000), Frančiška Kaplja (5000). Vsem hvala za pomoč. • D.Z. En svet - eno upanje v nedeljo, 11. novembra 2001, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Letošnji poziv je: Darilo za otroški nasmeh Podjetja, ustanove in sindikate vabimo, da z organiziranim nakupom vstopnic podprete delovanje Unicefa v njegovem poslanstvu in hkrati svojim sodelavcem ali poslovnim partnerjem podarite lep večer. Prav tako vabimo ugledne posameznike iz sveta gospodarstva, politike, kulture in športa, da s svojo prisotnostjo poudarite pomen prireditve. Z nakupom vstopnic boste neposredno pomagali otrokom. Cene vstopnic so 2.000, 4.000 in 6.000 SIT. Na voljo so pri Slovenskem odboru za Unicef v Ljubljani, Pavšičeva 1, naročite jih lahko po telefonu 01 583 80 80 ali faksu: 01 583 80 81, e-pošta: info@unicef-slo.si vsak delavnik od 11.00 do 15.00 ure. Celju, v Štorah pa so doma. In doma pač peremo in sušimo perilo. Z dobrimi pripomočki nam gre to, mnogokrat nadležno opravilo, lažje od rok. • Marjana Ahačič Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01 /4344 822. ^'še Milena Miklavčič Usode Kar s sekiro bi me, je rekel , Nisem vešč z besedami, se je jezil Peter vsakič, ko /jr hotel o kakšnem dogodku spregovoriti drugače, bolj 'sočno", jedrnato in zanimivo, pa mu beseda ar ni hotela z jezika. Za delo sem boljši, je dejal in Pokazal dlani, na katerih je bilo videti sledi garanja. Saj se ne pritožujem nad svojim življenjem," je nQdaljeval. "Plačo imam dobro, tudi delo mi je SeČ- Kadar je potrebno vstati sredi noči, motovilim P° banovanju, priznam. Takrat brez močne kave ne 8re- Ampak to so stvari, ki sodijo k službi. Včasih *j*đ vožnjo razmišljam, kako bi bilo, če bi se z oče-°m bolje razumela. Če ne bi bil tako starokopiten in ^ ^st. Takrat mi postane hudo in duša me zaboli, ° Pomislim na njive, živino, na tisto tepko za hišo, P°d katero sem se ulegel, ko sem bil zmatran. Trdno ^rJamem, da smo ljudje rojeni za poklic, ki ga Pravljamo. Jaz na primer sem po duši kmet. Ne °rem pomagati, če tako čutim. Kolegi se mi potem „ eJeJo, ko po dveh ali treh pivih zapojem kakšno ^Pvejo " in mi začnejo teči solze. Toda tak sem. " fy ^ tr£lno prepričan, da mora ženska mo- ' Ke8a poslušati in ga ubogati, je po drugi strani mislil, da so otroci njegova "last", da jih lahko kaznuje, če je treba. In to je pogosto počel. Toda na žalost samo pri Petru, pri dekletih zlepa ne. "Zmeraj, ko sem se mu uprl, mi je vrgel na mizo sveto pismo, v katerem baje piše, da bolj, ko otroke tepeš, bolj Jih imaš rad. Pri nas ni bilo tistega, da bi koga samo okoli ušes, največkrat so bile, vsaj besede, bolj ostre, hujše. Če me ne boš ubogal, te bom kar s sekiro... ubil te bom, saj te lahko, moj si, jaz sem te naredil... velikokrat je bilo grozljivo, ko je tulil, povsem trezen, okoli hiše kot kakšna divja zver in me lovil. Ne rečem, da se človek tudi temu ne privadi, toda po pravici povedano bolj težko. Sestre se niso zlepa potegnile zame. Ko so prišle po jajca, mleko ali po sir, jim je večkrat razlagal, kaj da bo naredil z menoj, ker sem nemogoč, za nobeno delo, ker se gonim z babami. Največkrat so potegnile z njim, češ to pa res ni nikomur podobno, da je tak. Prisežem, da je tako bilo!" Peter bi rad imel kakšno žensko, s katero bi si ustvaril dom. Saj sem bil normalen, za hudiča! je rekel na glas. S tisto, starejšo, res ni mogel ustvariti prihodnosti, ampak... bila je varno zatočišče, ko je potreboval toplo naročje. Zato ji je še danes hvaležen in čeprav ne spita več skupaj, se kdaj srečata in ji da kakšen tolar, ker ve, da ji slabo gre. "Potem sem začel hodit k neki Suzani. Tudi ona je bila starejša od mene, toda prijetna ženska. Očetu se je zamerila, ko mu je že takoj ob prvem obisku razlagala, kaj vse bi na kmetiji spremenila, če bi bila njena. To se je očetu silno "zafržmagalo" in samo malo je manjkalo, pa bi jo postavil pred vrata. Lepo sem jo prosil, naj pred njim ne govori neumnosti, samo ni me ubogala. Bila je precej trmasta, na žalost pa je imela prav v vsem, kar je govorila. K njej sem, kljub očetovi prepovedi, hodil skoraj dve leti. Domov se je nisem več upal pripeljati. In ker sva bila z očetom za vsa večja dela sama, je bilo časa za pohajkovanje bolj malo. Pa me je pustila, kaj pa drugega. To me je zelo potrlo in počasi sem začel izgubljati voljo do vsega, kar sem počel. Vsako jutro sem bil že ob petih na nogah, cel dan brez prave hrane, zvečer pa sem se, največkrat kar neumit, spravil na kavč in zaspal kot ubit. Če sem kaj po-jamral, je oče zalučal vame, kar pač je v tistem trenutku imel v roki." Najhuje je bilo, ko so ga začeli po vasi opravljati, da so ga videli pri Mariji. S Petrom sta bila nekaj časa sošolca, toda potem je morala oditi v posebno šolo. Izučila se je za kuharico in pomagala doma v gostilni. "Ko so moje sestre izvedele, s katero hodim, so spet "navalile" domov in vpile name, da take sramote ne bodo prenašale. Da se bo ena malo zmešana ugnezdila v njihovi družini. Bogvedi, kakšni da bodo šele otroci... in podobne neslanosti, kijih ne bom našteval, ker bi bile preveč žaljive za normalnega človeka, ki bo tole prebiral. Toda tokrat se nisem dal. Marijo sem imel rad. Saj ne, da bi bil za-trapan vanjo kot kakšen najstnik. Dovolj sem bil že star, da sem lahko ocenil, kaj je zame dobro in kaj ne. Pa sem se postavil po robu. O, ko bi lahko vsaj za kakšen meter skrajšal hudobne babje jezike, pa bi bil mir na zemlji! Očeta so spet dobile "na svoje ". In sva se skregala, da je bilo joj! Ko me je butnil v glavo, sem ga prijel za roko in ga stisnil, da je kar zaječal. Sedaj je pa zadosti teh "komedij", sem mu zagrozil. Tako se pa ne grem več. Če mi ne daste miru, bom pa šel. Pa crknite na kmetiji, ali pa naj sestre pridejo in naj pomagajo. Mene prav "mal briga ". Oče pa je zagrabil sekiro, jo nameril vame in rekel: raje te ubijem, kot pa da mi delaš sramoto. Če se mu ne bi izmaknil, bi me zadel... kar obstal sem, tako sem bil šokiran. On pa tudi. Zgleda, da sploh ni vedel, česa je zmožen narediti v jezi- Obrnil sem se in sem šel skozi vrata. Hotel sem ga "kaznovati" vsaj za kakšen mesec ali dva. Da bo videl, da brez mene pri hiši ne gre. Imel sem srečo in sem službo hitro dobil. Prvi mesec, ker sem bil brez denarja, sem bolj tanko piskal. Toda pri Mariji sem bil vsaj na hrani, pa je bilo lažje. Ja, moram še to povedati, da se je izkazala kot prava ženska. To ni dobro, če se prepiraš z očetom, mije dejala, to je greh. Hotela je, da grem domov in očeta prosim odpuščanja, pa sem se ji v glavo smejal. S tem bi me oče še bolj dobil pod svojo komando, sem ji razložil. Seveda me ni razumela, ker je živela v normalni družini. Naš oče pa se je tudi znal obnašati pred ljudmi. Saj ni, da bi šel vsakemu razlagat, kaj počne doma, ko ga nihče ne vidi." (konec prihodnjič) GORENJSKI GLAS «12. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 9. novembra200J. Naši nordijski reprezentantje so se pred odhodom na zaključne treninge in prve tekme predstavili v Velenju Trdo so trenirali za dolgo olimpijsko zimo "Sedaj odhajamo na zaključne treninge v Skandinavijo in upamo, da bomo pred prvimi tekmami uspeli narediti toliko skokov, da jih bomo pričakali sproščeni. Optimizma nam ne manjka," poudarja vodja naših skakalnih reprezentanc in trener Matjaž Zupan - Optimistični tudi tekači in nordijski kombinatorci Velenje - Potem ko so se v začetku tedna na pot proti Ameriki, kjer bodo opravili zaključne treninge in nastopili na prvih tekmah, odpravili naši alpski smučarji in smučarke, bodo te dni z zadnjimi pripravami na letošnjo zimo začeli tudi nordijski smučarji: skakalci, tekači in nordijski kombinatorci. Ti se bodo odpravili proti Skandinaviji, saj naj bi tako skakalci kot tekači in nordijski kombinatorci začeli s tekmovanji v finskem Kuopiju (23., 24. in 25. novembra). Med nordijci imajo načrte po najvišjih uvrstitvah smučarji skakalci. Na sliki v zadnji vrsti stojijo: Primož Peterka, Igor Medved, Primož Zupan Urh, Jure Radelj ter vodja in trener reprezentance Matjaž Zupan. Spredaj pa so se postavili: pomočnik trenerja Goran Janus, Robert Karnjec, Peter Žonta in Damjan Fras. FotoTina Doki Vabila, prireditve Slovesno v Gorenji vasi - V tem mesecu Šolsko športno društvo Ble-goš praznuje 30-letnico delovanja. Prvi del praznovanja bo na sporedu danes, 9. novembra, ko bo ob 18. uri v telovadnici OS Ivana Tavčarja košarkarska tekma med ekipama bivših predsednikov društva iz vrst učencev. Med odmori bo prikazana dejavnost društva, pod vodstvom mentorjev pa se bo predstavilo 15 športnih krožkov. Svečano akademijo društva bodo v Gorenji vasi pripravili 30. novembra. Košarkarski spored - V 4. krogu Hypo lige bo ekipa Loka kave jutri ob 16.30 uri gostovala pri Kraškem zidarju v Sežani, ekipa Triglava pa se bo ob 19. uri v Šoštanju pomerila z Elektro. Domžalski Helios bo ob 17. uri gostovali na Polzeli pri Savinjskih Hopsih. V l.B SKL za moške bo ekipa Radovljice v 6. krogu l.B SKL jutri, v soboto, ob 19.30 uri v dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici gostila moštvo GD Hrastnika. V 5. krogu SKL za članice bo ekipa Odeje jutri ob 18. uri v dvorani Poden v Skorji Loki gostila ekipo Slovenskih Konjic, ekipa Kobrama Jesenic pa bo ob 18.30 uri gostovala v Murski Soboti pri ekipi Pomurje Skiny. Odbojkarski spored - Jutri, v soboto, obe gorenjski moštvi v l.DOL gostujeta : Calcit Kamnik v Ljubljani pri Olimpiji, odbojkarje Merkur Bleda pa čaka pot v Mursko Soboto. Odbojkarji Termo Lubnika so v 2. DOL prosti, Astec Triglav pa ob 18. uri v OŠ Franceta Prešerna v Kranju čaka tekma z Brezovico. V ženski konkurenci 2. DOL igra doma le ekipa Mladi Jesenice in sicer proti Cometu iz Zreč (OŠ Toneta Čufarja ob 19.uri). V 3. DOL igrajo doma odbojkarji Iskre Mehanizmi Kropa proti Krki iz Novega mesta (OŠ Lipnica ob 18. uri), pri ženskah pa Bohinj proti Piranu (OŠ B. Bistrica ob 17. uri) in Pizzerija Morena proti Italijanski skupnosti iz Kopra (OŠ Žirovnica ob 17. uri). Dvoranski hokej na Jesenicah - Osem ekip, ki letos nastopa v državnem prvenstvu v hokeju v dvorani, oz. floorballu, je v mesecu oktobru odigralo dva kroga. Trenutno je v vodstvu ekipa ŠD Zelenci iz Kranjske Gore. Jutri, 10. novembra, pa bo na sporedu 3. krog prvenstva. Tekmovanje bo potekalo v Srednji šoli na Jesenicah, začelo pa se bo ob 9. uri. • V.S. ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE - BLED 4248 Lesce, Begunjska 10 Tel.: 04/5320-100, 5320-102, fax: 04/5320-105 e-mail: info@alc-lesce.si ŽELITE POSTATI PILOT? Alpski letalski center Lesce - Bled objavlja vpis v začetnlikl tečaj za jadralne In motorne pilote. Po končanem šolanju lahko letite kot športni pilot ali pa nadaljujete s pridobivanjem znanj za poklicnega pilota. Informativna dneva bosta v soboto, 24. novembra, In v soboto, 8. decembra, ob 15. url v učilnici na letališču v Lescah. Prijave zbiramo na našem naslovu do 15. decembra 2001. Še prej so se minulo sredo predstavili v prostorih svojega glavnega sponzorja, Gorenja v Velenju, kjer so polni načrtov drug za drugim razmišljali o olimpijski sezoni. Posebne pozornosti pa je bil deležen mladi očka Primož Peterka, saj mu je član uprave Gorenja dr. Emil Roje izročil darilo za mamico in dva tedna starega sinka Maja in ob tem poudaril, da je tudi Primož s svojima dvema zmagama v svetovnem pokalu pomagal Gorenju, da seje po razpadu Jugoslavije lažje prebijal na zahtevna tržišča. Sicer pa sta novi sponzorski pogodbi o sodelovanju z našimi nordijski reprezentancami podpisala direktorja Siemen-sa, d.o.o., in velenjskega M Cluba Tihomir Rajlič in Marjan Gaber-šek. "Na pot proti Skandinaviji odpotujemo v nedeljo ali ponedeljek, ne vemo točno še kam: morda na Finsko ali Švedsko. Najraje bi sicer šli v Lillehammer, vendar pa trenutno slabo kaže, saj ne vemo, ali bo v začetku tedna skakalnica že pripravljena za treninge. Sicer pa trenutno opravljamo kondicijske treninge, ki so bili zelo potrebni, saj so si fantje tako "napolnili baterije". Tudi zato pričakujem, da bomo na prvem snegu izkoristili vsaj pet do sedem dni ugodnih razmer za skakanje in bomo pred prvimi tekmami imeli tolikšno število skokov, da bomo lahko šli umirjeno in sproščeno na prve tekme in startali z veliko mero optimizma. To se mi zdi zelo pomembno," je povedal vodja naših skakalnih reprezentanc in glavni trener Matjaž Zupan iz Spodnih Dupelj, ki bo na zadnje priprave in prve tekme v Skandinavijo odpeljal sedem re-prezentantov: Jure Radelj, Damjan Fras, Igor Medved (vsi Ilirija Fernšped), Peter Žonta (SD Dolomiti) in Primož Zupan Urh (SK Triglav Kranj) so si olimpijsko normo priborili že v zadnji škodbami in da so bili zdravi. Rezultati poletnih tekmovanj internih testov kažejo, da so bolje pripravljeni kot prejšnja leta in tako lahko računamo, da se bo vsaj enemu uspelo uvrstiti tudi na olimpijske igre," je poudaril vodja in glavni trener naše ekipa v nordijski kombinaciji Peter Jošt iz Spodnjih Dupelj. Glavni adut v naši ekipi bo seveda tudi letos Kranjčan Andrej Je-zeršek, prav tako pa si dobre rezultate želijo tudi Marko Šimic, vili pa smo tudi 25 dni snežnega treninga v Dachsteinu. Zadnji treningi nas čakajo v Skandinaviji, kamor potujemo ta konec tedna, nato pa bomo nastopili na prvih tekmah svetovnega pokala," je poudaril Jože Klemenčič, ki ekipo vodi pod strokovnimi nasveti Finca Jama Punkkinena. V ženski ekipi so letos Petra Majdič, (TSK JUB Dol), dvojčici iz Medvod Ines in Tina Hižar (TSD Olimpija), Nataša Lačen (SK Črna), pa tudi Kamničanka Kranjčan Andrej Jezeršek bo po uspešni poletni sezoni v nordijski kombinaciji skušal svojo pripravljenost dokazati tudi pozimi. sezoni in jo morajo letos le še potrditi, z zmago oziroma tretjim mestom na tekmah poletnega celinskega pokala pa sta si pravico nastopa v družbi najboljših priborila še Robert Kranjec in Primož Peterka (oba SK Triglav Kranj). "Prepričan sem, da je vseh teh sedem tekmovalcev tako dobro pripravljenih in da tako dobro skačejo, da so sposobni narediti normo za nastop na olimpijskih igrah. Ker pa v Salt Lake City ne morejo vsi, bodo potniki v Ameriko tisti, ki bodo imeli najboljše rezultate in bodo v tistem obdobju v najboljši formi," je tudi povedal Matjaž Zupan. Tudi skromnejša ekipa naših nordijskih kombinatorcev se je na prihajajočo olimpijsko zimo dobro pripravila. "Za nas je pomembno, da smo zastavljene načrte tudi realizirali. Bistvena razlika med lanskimi in letošnjimi pripravami je, da smo obseg dela povečali za 10 do petnajst odstotkov, zelo pomembno pa je tudi, da se tekmovalci niso ukvarjali s po- Tekaška ekipa jutri odhaja na zaključne treninge v Skandinavijo. Na sliki so v zadnji vrsti Jože Mehle, Petra Majdič, Vasja Rupnik in trener ekipe A1 in mlade ekipe Aleš Gros iz Kranja, v prvi vrsti pa so vodja ekipe Jože Klemenčič, sestri Ines in Tina Hižar ter Nataša Lačen. Anže Brankovič (vsi trije Triglav Kranj), Dejan Plevnik (SSK Mis-linje) in Grega Verbajs (SSK Račna), ki sestavljajo ekipo A v nordijski kombinaciji. Tekači in tekačice so si po besedah vodja ekip in glavnega trenerja Jožeta Klemenčiča iz Dola pri Ljubljani za letošnji glavni cilj sezone zastavili, da po olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 tokrat znova odpotujejo na zimsko olimpiado vsaj z eno štafeto. "Tekači in tekačice so na sezono najprej pripravljali vsak v svojem klubu ali s svojim trenerjem opra- Andreja Mali (TSK JUB Dol) naj bi še imela priložnost nastopati med tekačicami, čeprav je prestopila v biatlonske vrste. Priložnost naj bi dobila tudi Teja Gre-gorin (SD Planica), ki je sicer v Al ekipi. Glava aduta moškega dela tekaške reprezentance sta Vasja Rupnik, (TSK Valkarton) in Jože Mehle (TSD Olimpija) V ekipo pa se zaenkrat še ni uvrstil Matej Soklič (ŠD Planica), ki pa ima kljub temu možnost, da tekmuje in se nato z dobrimi rezultati uvrsti na olimpijske igre. • Vilma Stanovnik ROKOMET Gorenjski derbi Jelovici Kranj - Minulo sredo zvečer so rokometašice v 1. slovenski ligi odigrale zadnji krog jesenskega dela tekmovanja. V dvorani na Planini sta se v gorenjskem derbiju pomerili ekipi domače Save in škofjeloške Jelovice. Z rezultatom 21:32 (10:15) so zmagale izkušenejše Ločanke. Na lestvici po jesenskem delu vodi ekipa Krim Eta Neutro Roberts z 18 točkami, Jelovica je z 10 točkami na petem mestu, Sava Kranj pa ima 6 točk in je na osmem mestu. Rokometaši bodo tekme igrali jutri in pojutrišnjem, ekipa škofjeloškega Terma pa bo gostovala pri Inles Riku. • V.S. Hokejisti in hokejistke v mednarodni areni Kranj - Hokejisti ta teden niso igrali tekem mednarodne lige, danes pa tudi ni rednega kola državnega prvenstva, saj so se reprezentantje že v začetku tedna zbrali na pripravah, včeraj pa so odpotovali na tridnevni turnir na Norveško. Tam se bodo danes pomerili z ekipo Norveške, jutri bodo igrali z Danci, v nedeljo pa še z ekipo Poljske. Na Norveško je odpotovala reprezentanca v postavi: vratarja Mohorič in Glavič, branilci Rebolj, Ciglenečki, Zaje, Beribak, Brodnik, Vukče-vič in Šahraj ter napadalci Vari, Marcel Rodman, Razingar, Zupančič, Tišlar, Jan, Tomaž Vnuk, Kontrec, Rožič, Polončič, Goli-čič, Šivic in Peruzzi. Prav tako je KEGLJANJE včeraj na turnir na Češko odpotovala reprezentanca do 20 let-Kljub reprezentančnim pripravam, ki se začenjajo jutri, pa bO danes na sporedu redni krog državnega prvenstva za članice-Gorenjski derbi bo jutri, ob 18.3u uri na Bledu, pomerili pa se bosta domači ekipi Blejskih levinj lti hokejistke kranjskega Triglava-Ekipa Mladi Jesenice bo gostovala pri Olimpiji, v Celju pa se bosta pomerili ekipi Celja in Term Maribor. Že v soboto se bodo nato slovenske hokejske re-prezentantke zbrale na pripravan v Mariboru, ki jih bodo nadaljevale v nedeljo v Celovcu, kjer se bodo pomerile z reprezentanco Avstrije. • Vilma Stanovnik Začela se je študentska malo nogometna liga - V letošnji malo nogometni ligi ŠKIS sodeluje 30 študentskih klubov, ki so razdeljeni v pet skupin. V četrti skupini, ki je minulo nedeljo nastopila v telovadnici OŠ Franceta Prešerna v Kranju, nastopajo ekipe Kluba študentov Kranj, Kluba študentov Selške doline, Kluba študentov Bled, Kluba jeseniških študentov, Študentskega kluba Domžale, Kluba tržiških študentov in Kluba škofjeloških študentov. Na prvem turnirju v Kranju so se najbolj izkazali člani ekip Kluba škofjeloških študentov in Študentskega kluba Domžale, ki so po treh krogih še brez poraza. • Foto: Tina Doki Ljubelj zmagovalec derbija . Kranj - Veliki dvoboj vodečih ekip Gorenjske lige je po razburlji vem, do zadnjih lučajev negotovem srečanju pripadel domačemu Lju belju, ki tako ostaja edini brez poraza. REZULTATI: SHP LJUBEj^ II : KRANJSKA GORA 5:3 - 5284:5260 - Mravlje 918, Košir (ojv Ljub.) 896; Sluga (KG) 898, JESENICE III : A D ERGA S 2 : & 4887*5056 - Yantr~ om D~"-~* \a^ \ qqo ^ui •cvmticti II 11 LET II 3 : 5 Kepic 901, Ropret (oba Ader.) 899 ŽELEZNIKI II: vu I . 4794:4799. Lestvica: 1. Kranjska Gora 8 (+ 1 tekma;-2. SHP Ljubelj 8, 3. Adergas 6 točk... Pari 6. kroga: jutri v Kranju ° 11. uri ADERGAS : ŽELEZNIKI II, v Medvodah ob 9.30 uri HJDJJr II: JESENICE, v nedeljo v Škofji Loki ob 9. uri POLET II: SHP LJU BELJII. »J.P. Preveč heroina za Tržičana V torek je v nekdanjem domu JLA v Kranju, ki je v desetih letih samevanja postal pribežališče narkomanov, umrl 28-letni Velibor B. iz Bistrice pri Tržiču. Dežurne policiste je na 113 zvečer poklical eden od njegovih prestrašenih kolegov: "Leži v Mozartovi dvorani, povsem moder..." nato pa zbežal. Kranj - V nekdanji dom JLA je brž po klicu pohitela patrulja s kranjske policijske postaje s kriminalistom, kasneje so se jim Pridružili še kriminalisti iz urada kriminalistične policije pa dežurni preiskovalni sodnik in dežurni državni tožilec. Medicinska reševalna ekipa Veliborju ni mogla več pomagati, iz prvega nadstropja doma sta ga v krsti odnesla pogrebnika... dovolj moči in volje, da bi se jim dokončno odpovedal. V torek je spet segel po brizgalki. Mrtev je bil že nekaj ur, preden so ga našli. Lani so na Gorenjskem zaradi prevelikih odmerkov drog umrli trije zasvojenci, letos je Velibor B. že druga žrtev. Štirikrat so bili zdravniki Z ekipami nujne medicinske pomoči uspešni pri reševanju mladih življenj. Letos je urad kriminalistične policije zaradi Domneva, da naj bi Velibor B. umrl zaradi (prevelikega) odmerka heroina, uradno sicer še ni potrjena, je pa zelo verjetna. Na truplu namreč ni bilo znakov nasilja, na desni roki pa so preiskovalci opazili svežo vbodno rano injekcijske igle. Ob njem so našli tudi iglo in prazen zavojček papirja, na katerem so bili še vidni sledovi praška, po vsej verjetnosti heroina. Velibor B. se je sicer skušal izviti iz objema trdih drog, poznali so ga tudi v kranjskem centru za odvisnosti, očitno pa ni /mogel zlorabe prepovedanih drog podal kar 125 kazenskih ovadb in 611 predlogov sodnikom za prekrške, ukrepali so tudi na posameznih policijskih postajah, kljub temu pa droge po skrivnih poteh še vedno prihajajo med zasvojence. Nekdanji dom JLA ob Nazorje-vi v Kranju je že dolga leta eno osrednjih pribežališč zasvojencev iz Kranja pa tudi iz drugih krajev Gorenjske. Že pred petimi leti je zapuščeno in propadajočo stavbo Zupan Rupar izgubil nogometno pravdo « . Jll! VI, l lMlti.it .^Ij I rrnivid t)*nn nrrtorf •jaiivi llfig v nc| vjA .mri" Bm V pismeni sodbi pravde tržiške občine proti nogometnemu klubu Tržič in predsedniku Iztoku Hohnjecu je sodnica okrožnega sodišča v Kranju Danica Koren dala prav toženim nogometašem. Pogodba velja, sodba pa še ni pravnomočna. Kranj - Po sodbi kranjske sodnice torej tržiška občina, ki jo zastopa župan Pavel Rupar z odvetnikom Klavdijem Novakom, od nogometnega kluba Tržič oziroma predsednika Iztoka Hohnjeca, ki ju zastopa odvetnik Anton Šubic, ne bo dobila nazaj zahtevanih 41,3 milijona tolarjev z zamudnimi obrestmi vred, kot je v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe zahtevala. Nasprotno, občina bo korala klubu in Hohnjecu povrniti dobrih 858 tisočakov pravdnih stroškov. Sodnica je tudi razveljavila sklep sodišča o začasni (,d»edbi iz julija 1999, po katerem klub in Hohnjec nista smela razpolagati z 41,3 milijona tolarjev. Gre za zelo odmevno pogodbo nied tržiško občino in nogometom klubom Tržič, ki stajo župan NESREČE Rupar in klubski predsednik Hohnjec podpisala aprila 1999. Po tej pogodbi je občitia kot odškodnino Voznik iz petke umrl Tržič - 77-lctni Andrej J. s Pristave pri Tržiču je v ponedeljek Popoldne z osebnim avtom R 5 vozil po Kranjski cesti od doma proti 'ržiču. V bližini hiše številka 7 je iz nepojasnjenega razloga zapeljal v 'evo in z bokom trčil v kamniti blok ter ga odlomil. Avto je zdrsnil Prek roba ceste in se po strmini kotalil trideset metrov, nato pa na kolc-Slh obstal na spodnji Predilniški cesti.* Andrej J. je po prevračanju ostal v petki. Reševalcem iz tržiškega zdravstvenega doma so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci. ežurna zdravnica je hudo ranjenega Andreja J. pospremila na urgen- 0 v ljubljanski Klinični center, kjer pa je dve uri kasneje umrl. Andrej J. je že 21. letošnja žrtev prometa na gorenjskih cestah. Lani v enakem času je umrlo 22 ljudi. pord je "totalka" za nogometno igrišče, ki gaje potrebovala za gradnjo nove osnovne šole Zali rovt in športne dvorane, klubu plačala 40 milijonov tolarjev. V pravdi proti klubu in Hohnjecu je župan Rupar od sodišča pričakoval, da pogodbo razglasi za nično in da torej občina denar dobi nazaj. Bolj ali manj znano, na avgustovski obravnavi ponovno slišano tudi na sodišču, je ozadje, zakaj je do podpisa za občino očitno neugodne pogodbe sploh prišlo. Naj ponovimo le par pomembnejših dejanj in datumov. Maja 1995 je tržiška občina nogometnemu klubu Tržič oddala v brezplačni najem zemljišče za razvoj nogometa. V pogodbi se je zavezala, da bo klubu z njegovim soglasjem preskrbela nadomestno zemljišče, če bi prvega kdaj potrebovala. Da ga potrebuje, se je pokazalo leta 1997, ko je občina zaradi dotrajane, celo nevarne stavbe osnovne šole Zali rovt iskala lokacijo za gradnjo nove šole in športne dvorane. Nadomestnega zemljišča, ki bi nogometašem ustrezalo, občina ni ponudila oziroma je bilo njim edino sprejemljivo zemljišče pre- drago, zato se je občina oziroma njen župan v časovni stiski odločil, da klubu ponudi odškodnino. Taje, kot rečeno, znašala 40 milijonov tolarjev, s čimer so soglašali tudi občinski svetniki. Pavlu Ruparju na sodišču ni uspelo izničiti pogodbe, vprašanje je tudi, ali bodo sodniki na drugi stopnji menili drugače. S pismeno sodbo, ki jo je sodnica Danica Koren odposlala v torek, je zato lahko zadovoljen le Iztok Hohnjec. Njegov komentar: "Takšno sodbo sem pričakoval. Občina je za pravdo porabila blizu dva milijona tolarjev, dejansko pa je izgubila 63,628.463 tolarjev. Ce bi bil na županovem mestu, bi ob takem porazu nepreklicno odstopil, on pa se bo verjetno odločil za pritožbo na višje sodišče in porabil še 200.000 tolarjev proračunskega denarja. Pošteno bi bilo, da bi stroške, ki so nastali zaradi nepotrebne pravde, poravnal iz svojega žepa. V svojih izjavah je navajal, da je tožbo vložil v korist občine Tržič. Kakšna je korist za občino, po sodbi lahko ocenijo ljudje sami." • Helena Jelovčan V Radovljici sosvet za varnost Radovljica - Pobudo za ustanovitev je že lani dal komandir radovljiške policijske postaje Miran Oštir. A kot je poudaril, ne zato, ker bi bila varnostna situacija v Radovljici slaba, temveč zato, da bi s skupnimi močmi skušali odpraviti že pogoje, ki bi lahko pripeljali do različnih deviantnih dejanj. tra '^f1^3 vas" Sredina prometna nesreča v Žiganji vasi seje navkljub tCrf .emu videzu za voznika dokaj dobro iztekla. Ford mondeo, s ka-v . Je Peljal od Naklega proti Tržiču, je očitno zaradi prehitre vožnje vinku "zletel" s ceste. • H. J., foto: Aljoša Korenčan V sosvetu je štirinajst stalnih članov, poleg župana in komandirja policijske postaje tudi predstavniki upravne enote, zdravstvenega doma, centra za socialno delo, šol v občini, gasilske zveze, inšpekcij, obrtne zbornice in krajevnih skupnosti. V sosvet pa se bodo kot nestalni člani lahko vključili tudi drugi. Po besedah Mirana Oštirja gre za povezovanje vseh, ki lahko pripomorejo k večji varnosti občanov. Člani sosveta ne bodo spremljali in obravnavali le problemov s področja kriminalitete, drog, varnosti v prometu, temveč javnega reda in miru v širšem smislu. Prav zato so v sosvetu tudi predstavniki šol, inšpekcij, socialnih služb... Med problemi, o katerih se bodo pogovarjali člani sosveta, so denimo obratovalni čas gostinskih lokalov, organizacija javnih prireditev in podobno. Sosvet bo tudi organiziral problemske konference, okrogle mize in posvete na temo boljše varnosti v občini. • U. P. kupilo kranjsko podjetje IC Dom, ki bi jo rado porušilo in na njenem mestu zgradilo sodoben poslovno-Stanovanjski objekt s podzemnimi parkirišči in koncertno dvorano. Zaradi nasprotovanj sosedov iz najbližjih dveh blokov, ki naj bi KRIMINAL jim nova stavba vzela nekaj sonca in kos zelenice, načrti še vedno ostajajo na papirju. Pritožba je zdaj sicer rešena, investitor IC Dom mora upoštevati določene pripombe. Prihodnji teden bo kranjski mestni svet predvidoma sprejel predlog sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za ta del Kranja, ki bo končno utrl pot za uresničitev projektov. Nasprotniki rušenja nekdanjega doma JLA in gradnje novega objekta v zapuščenem domu verjetno še niso bili, če pa, potem so njihova nasprotovanja težko razumljiva in dojemljiva. Stavba, ki jo je investitor v prid varnosti ogradil, je iz dneva v dan hujša razvalina. Zasvojenci so kljub ograji našli pot vanjo. Da v njej spijo, jedo, pijejo, kurijo se iztrebljajo, predvsem pa drogirajo, je očitno na vsakem koraku. Hujše kot v najslabšem svinjaku... • Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Direktor ne obvlada davčne napovedi Kranj - Kriminalisti i/, kranjskega urada kriminalistične policije bodo okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju poročali o kaznivem dejanju davčne zatajitve ter kaznivem dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Obeh dejanj sumijo 43-letncga M. P. iz Škofje Loke. M. P. naj bi v napovedi za odmero dohodnine za leto 1998 "izpustil" zaslužek v bruto znesku 16 milijonov tolarjev oziroma dobrih 11,5 milijona tolarjev neto, ki jih je dobil kot direktor podjetja. Prejemke iz delovnega razmerja naj bi na podlagi lažne dokumentacije v poslovnih knjigah podjetja prikazoval kot stroške podjetja, to je povračila stroškov za dnevnice, kilometrine, nočnine, s tem pa naj bi se izognil plačilu dohodnine v znesku nekaj več kot 7,3 milijona tolarjev. Ilegalce v center, prevoznika k sodniku Kranjska Gora - Policisti z mejne postaje v Kranjski Goti so kaznivega dejanja prepovedanega prehoda če/, državno mejo ovadili 25-letnega M. M. iz Ljubljane. Ta naj bi 3. novembra zvečer na počivališču ob avto cesti v Tepanjah po poprejšnjem dogovoru v svoj avto naložil štiri državljane Mekedonije, ki so pred tem na skrivaj prestopili državno mejo med Slovenijo in Hrvaško. M. M. je Makedonce odpeljal proti mejnemu prehodu Korensko sedlo ter jih približno 500 metrov pred mejo odložil v gozdu. Naročil jim je, naj počakajo na vodnika, ki naj bi jih skozi gozd peš odpeljal v Avstrijo. Sam se je z avtom zapeljal na mejni prehod. Tujce so med poskusom prehoda meje prijeli Avstrijci in jih vrnili na Korensko sedlo. V ponedeljek so policisti tujce po odločitvi sodnika za prekrške odpeljali v center za odstranjevanje tujcev v Ljubljano, osumljenega organizatorja ilegalnih prehodov M. M. pa so najprej pridržali na tržiški policijski postaji, v torek popoldne pa skupaj s kazensko ovadbo predali predali preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju. Izsledili nočne "bageriste" Škofja Loka - O neznancu, ki si je 28. oktobra ponoči v gramozni jami pri Retečah "sposodil" Tehnikov bager in z njimi podiral smreke v bližnjem gozdu, smo že poročali. Škofjeloški policisti so prišli na sled skupini mladeničev, ki naj bi se izživljali nad bagrom in drevesi. Kaznivih dejanj odvzema motornega vozila ter poškodovanja tuje stvari bodo ovadili 18-letnega D. F. iz Zbilj, 18-letnega M. J. iz Spodnje Senice, 19-letnega J. M. iz Ladje, 16-letnega P. F. iz Žleb ter 17-letnega Ž. H. i/. Medvod. Tablico naj bi izgubil Kranj - Policisti bodo zaradi utemeljenga suma storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine ovadili 51-letnega D. K. iz Kranja. Mož je 14. marca letos na kranjski upravni enoti prijavil, daje s svojega avta volvo izgubil registrsko tablico. Konec oktobra pa je kranjski policist med pregledom avta, ki ga je vozil D. K., ugotovil, da tablica nikakor ni izgubljena. Voznik je izgubo očitno prijavil zato, da bi se z avtom lahko vozil tudi po preteku registracije oziroma odjavi vozila. Z lažno prijavo naj bi zavedel upravno enoto. Zapravljal s tujo kartico Bled - Šele v torek so blejski policisti zvedeli, daje neznanec 26. avgusta letos v več blejskih trgovinah uporabil ukradeno plačilno kartico Gorenjske banke. S ponarejenim podpisom pravega lastnika je nakupil za 239.400 tolarjev različnega blaga. Do kartice naj bi neznanec prišel z vlomom v osebni avto v Ribčevem lazu. Smodnik v steklenici Ljubelj - Kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelivnih snovi bodo tržiški policisti ovadili 55-letnega A. I. iz Logatca. A. I. seje v sredo s svojim osebnim avtom pripeljal iz Avstrije na mejni prehod Ljubelj. Policisti so pregledali avto in na zadnjem sedežu pod jakno našli steklenico, v kateri je bilo pol kilograma smodnika, namenjenega za polnjenje nabojev. A. I. je smodnik kupil v Avstriji ter ga brez dovoljenja poskušal pripeljati v Slovenijo. •H. J. V gorenjski prestolnici odprli razstavo grafik Lojzeta Spacala in Vladimirja Makuca Kranj postaja vse bolj Prešernov Kranj - "Misel, da bi Kranj v zavesti vseh Slovencev postal Prešernovo mesto, sem želel uresničiti s pomočjo likovnih umetnikov, predvsem kiparjev in slikarjev iz vse Slovenije," meni Marko Arnež, vodja projekta, ki si je za cilj zastavil ustoličiti gorenjsko prestolnico kot Prešernovo mesto. V sklopu uresničevanja te želje je sredi tega tedna v avli Mestne občine Kranj potekala tudi otvoritev razstave grafik dveh Prešernovih nagrajencev, Lojzeta Spacala in Vladimirja Makuca. Vnuk pokojnega akademskega slikarja Lojzeta Spacala je ob razstavi dejal, da so bile grafike izbrane s pomočjo Marka Arneža in Leva Menašeja. "Razstavljenih bo približno trideset grafik mojega 'nonota', po dve iz vsakega obdobja. Lahko rečem, da gre za kra- tek pregled ustvarjanja, saj so predstavljene tako prve belo-črne grafike, kot tudi zadnja, barvna in bolj abstraktna dela," je o razstavi povedal Martin Spacal. Razstavljena Spacalova dela so del družinske zbirke, kot zanimivost pa nam je slikarjev vnuk povedal, da je tudi sam pomagal pri nastajanju nekaterih grafik. "Predvsem pri tisku zadnjih grafik, opravljal sem fizično delo," je povedal Martin in z nasmehom dodal, da je bil umetniški delež plod ustvarjalnosti Lojzeta Spacala. Spacalu so Prešernovo nagrado podelili leta 1974, Vladimir Ma-kuc pa je ugledno priznanje prejel pet let kasneje. Takrat je bilo v utemeljitvi Prešernove nagrade Grafike Lojzeta Spacala in Vladimira Makuca bodo v avli Mestne občine Kranj razstavljene do 7. decembra. "Tržaški rojak, akademski slikar Lojze Spacal je v svojem monumentalnem umetniškem opusu, v katerem zavzema najbolj vidno mesto grafika, združil v posrečeni sintezi likovno izročilo slovenskega Krasa in sočasno odsev evropskih umetnostnih tokov. Kot eden prvih umetnikov, ki so v povojnih letih odpirali pot sproščenemu likovnemu ustvarjanju, je začel raziskovati možnosti za simbolno predstavitev Krasa in žMjenja na tem koščku sveta," je le delček utemeljitve Prešernove nagrade leta 1974. zapisano: "Makuc je mojster sub-tilnega prenašanja osebnih razmerij do sveta in življenja, posreduje domačo in osebno problematiko v splošnem, mednarodno razumljivem umetniškem jeziku, a z izrazitim avtorskim pečatom." Najstarejša razstavljena grafika, pravi Vladimir Makuc, nosi letnico 1964, večina v Kranju razstavljenih del pa je nastala po letu 1975. "Tako razstava zajema celotno moje ustvarjalo obdobje, pri čemer je poudarek na poznejših letih," je dan pred otvoritvijo razstave Prešernovih nagrajencev povedal Vladimir Makuc. Slikar, ki živi in dela v Ljubljani, je še pohvalil dobro izdelan katalog, izdan ob kranjski razstavi. Naj ob razstavi grafik, ki bo na ogled po- V Moderni galeriji gostuje pop-artovska razstava Andy Warhol pripotoval v Ljubljano Ljubljana - Potem ko so slavne konzerve Campbellovih juh skupaj z Marlyn Monroe, Coca-Colo, Jackie O in hamburgerji obredle enajst mest sveta, so se ustavile tudi v Ljubljani. Ta teden je bila v ljubljanski Moderni galeriji otvoritev razstave Andvja VVarhola. Tistega, ki je v svet katapultiral pop-art. VVarhol: "Biti dober v poslu je najbolj fascinantna oblika umetnosti. si bila, ko so prišla spod Warholo-vih rok, presneto podobna. Bila so kot izdelki na policah trgovin. "Ljudje ne umrejo, ampak za vedno odidejo v supermarket," je nekoč dejal. Okrog sebe je umetnik, ki je živel skupaj z mamo in kopico mačk, vseh po imenu Sam, zbiral ekipo. Ta se je rada zadrževala v Andvjevem gradu, imenovanem Factorv (Tovarna), kjer so med drugim tudi snemali filme. Hm, če bi zapisali, da so bili nenavadni, bi se krepko zarekli. Pravzaprav so bili nekateri Warholovi filmi neverjetno navadni. Recimo film Sleep: človek, ki spi na vzmetnici. Smoke: objektiv War-holove kamere spremlja nekoga, Dela umetnika poljskega rodu (o katerem v uvodnem pregledu ob vhodu v razstavni prostor zasledimo, da se je prvotno pisal VVarhola, si dal polepšati nos, preživel atentat, snemal filme in si želel na svet še enkrat priti v podobi prstana Liz Tavlor) so v Ljubljano prišla iz Zagreba, potujočo razstavo pa so skupaj vrgli v Pittsburghu. V omenjenem mestu je bil umetnik leta 1928 (čeprav se okoli te letnice zaradi desetletne zakasnitve izdaje rojstnega lista še vedno porajajo dvomi) rojen. Za prve VVarholove razstave, postavljene v začetku šestdesetih, je le malokdo vedel, še manj pa jih je nanje zares prišlo. A kaj kmalu so morali - zaradi silnega obiska - ob otvoritvah s sten sneti slike, da jih ne bi množica poškodovala. Na platna je prenesel podobe El-visa in ostalih idolov, prizaneseno ,— 1______ .........."1 -11 —~n 1 j (^p^ ] Bi i jŽSnHt ■(KP . W!m M ti OHIOM VSS MM N* j ' .um. (I ikmMM : M»to tov, ki danes nosijo njegovo ime (aha, tudi tisti parfum, na katerem je upodobljen najljubši umetnikov predmet - denar), ogled razstave pa je priporočljivo popestriti s sedenjem pred platnom, na katerem se vrtijo odlomki iz Warholovega življenja. Ljubljanski Moderna galerija bo zgodba o življenju in delu umetnika, ki je odšel v "supermarket" leta 1987, gostila do 9. decembra. Tudi razstava, ki je ta teden pripotovala v slovensko prestolnico, spremlja načelo Andvja Warhola, ki se glasi takole: "Biti dober v poslu je najbolj fascinantna oblika umetnosti." Tako na mali stojnici v prvi dvorani lahko kupite brošurice in knjige, povezane s kraljem pop-arta. Vse po "zelo ugodnih" cenah, seveda... • Špela Žabkar, foto: Gorazd Kavčič Martin Spacal in Vladimir Makuc ob otvoritvi razstave. stavljena do 7. decembra, omenimo tudi nastajajočo stalno zbirko, s katero se bo Kranj za velik korak približal Prešernu in ohranjanju spomina nanj. "Že nekaj časa zbiramo dela Prešernovih nagrajencev, ki jih bomo predvidoma še letos razstavili v Pavšlarjevi hiši," pravi Mira Stare, načelnica Oddelka za družbene in javne Prešernovo nagrado, podeljeno leta 1979, pa so med drugim utemeljile besede: "Grafični opus Vladimira Makuca združuje najboljše dosežke sodobne umetniške grafike. Nastajal je ob prelomu z obdobjem, ko so se umaknile nekatere tradicionalne vrednote novim pogledom, nazorom in novi, razširjeni in poglobljeni umetnostni občutljivosti." službe pri Mestni občini Kranj. Del edinstvene zbirke, v kateri so tudi dela Spacala in Makuca, je bil Mestni občini Kranj podarjen, pri nastajanju zbirke - katere cilj je, da bi bila v njej predstavljena dela vseh Prešernovih nagrajen- cev - pa so pomagali tudi donator-ji. "Zbirka del Prešernovih nagrajencev vsekakor predstavlja veliko kulturno dediščino," meni Mira Stare in dodaja, da pri zbiranju del Prešernovih nagrajencev sodelujeta Mestna občina Kranj in Gorenjski muzej. Slednji bo, kot je povedala Mira Stare, tudi skrbnik zbirke. Z galerijo v Pavšlarjevi hiši bo "Kranj kot zadnje pokrajinsko glavno mesto končno ujel sorodne organizacije na Slovenskem ter se priključil razporejeni mreži podobnih institucij na naših tleh," je ob jubilejnem Prešernovem spominskem letu, ugotavljal Nace Šumi-Ob zadnjih pripravah na otvoritev Pavšlarjeve hiše in ob razstavi grafik pa je kranjski župan Mohor Bogataj še dodal: "Načrtujemo, da bo prva samostojna galerija V Mestni občini Kranj v prihodnosti vključena v nacionalni kulturni program." • Špela Žabkar, foto: Aljoša Korenčan Vladimir Makuc KPZ Loka ponavlja koncert Zaradi izrednega zanimanja za koncert, ki je bil prejšnji teden na Škofjeloškem gradu, so se pevci Komornega pevskega zbora Loka - na čelu z zborovodjo Janezom Jocifom - odločili za ponovitev. Tako bo v nedeljo, 11. novembra, ob 19.30 v kapeli Škofjeloškega gradu še en koncert loških pevcev. Tudi tokrat bo vstop prost, vozni red pesmi pa bo enak tistemu, ki se ga je KPZ Loka držal prejšnji teden (o čemer smo podrobneje poročali na torkovi kulturni strani Gorenjskega glasa)- •Spela Z. 15. rojstni dan jeseniških lutk Mizica, pogrni se Campbellove juhe: iz trgovine ali galerije? pa ni bilo niti najbolj vsakdanjim ki kadi cigaro. V Moderni galeriji izdelkom, recimo pločevinkam je poleg platen Andvja VVarhola paradižnikove juhe. Vsa platna so razstavljena tudi zbirka predme- Lutkovno gledališče Jesenice te dni praznuje petnajst let nepretrgane lutkovne dejavnosti. Za rojstnodnevno predstavo so pripravili premierno uprizoritev lutkovne predstave Mizica, pogrni se. Mizica se bo pogrnila danes, 9. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu na Hrušici, predstavo pa so pripravili prav tisti ustvarjalci, ki so pred 15 leti začeli jeseniško lutkarsko pot: Mira Bolte, Lidija Grilc in Rado Mužan. Po motivih bratov Grimm je predstavo priredila Nana Milčinski, režisersko taktirko pa je zavihtel Matija Milčinski. Ob obletnici so jeseniški lutkar-ji zapisali, da je petnajst dolgih lutkovnih let kar dolga doba, tudi zaradi tega, ker so lutke ves ta čas iskale svoj pravi dom in pravo mesto. In daje 15 let hkrati kratkih, zato ker je bilo vsako leto prekratko za izpolnitev vseh želja in idej, ki so si jih lutkarji zastavili. "Vendar se mi zdi, da je prav, da korajžno pogledamo novim 15. letom naprej in se korajžno lotimo dela, ki je pred nami," meni Rado Mužan, vodja in organizator Lutkovnega gledališča Jesenice. . Za novo sezono so jeseniški lutkarji tako - poleg omenjene predstave - pripravili tudi Obutega mačka, Mesarjevega muca > predstavo Poslušaj, Katka. ^ Z gripo v posteljo, ne v službo! Epidemija gripe se pojavlja na dve do tri leta in je posledica nenehnega spreminjanja virusov gripe. Najučinkoviteje se pred gripo zavarujemo s cepljenjem, ki se na Gorenjskem začenja te dni. Kranj - Ob koncu prve svetovne vojne je zaradi epidemije gripe, ki Se je začela v Španiji in zato dobila ime španska gripa, umrlo 20 bilijonov ljudi. Zahvaljujoč razvoju znanosti, preventivi in kakovostnim cepivom zaradi gripe več ne umiramo, saj ponavadi Po nekaj dneh mine brez zapletov. Jesenski čas je zanjo še posebej Ugoden, najbolje pa se pred to virusno boleznijo zavarujemo s cepljenjem, ki ga priporoča tudi doktorica Brigita Peternetf, specialistka epidemiologije in vodja oddelka za nalezljive bolezni kranjskega Zavoda za zdravstveno varstvo. Kakšna bolezen je gripa in kaj Jo povzroča? "Gripa je akutna virusna bole-zpn, povzročajo jo virusi gripe in sicer virus influence A, B in C. Pojavlja se predvsem v zimskih Mesecih, njena značilnost pa je, da se pojavlja v obliki epidemij, ki lahko zajamejo veliko število ljudi. Epidemije se pojavljajo na 2 do 3 leta in so posledica stalnega spreminjanja virusov gripe." Kdaj lahko govorimo o epidemiji gripe in zakaj je jeseni pogostejša? "O njej lahko govorimo takrat, kadar je presežena običajna stopnja obolevnosti in se to kaže tudi v Vsakdanjem življenju. Najprej swg>azi v šolah, kjer je večja od-sooiost, ter v zdravstvenih ustanovu, približno teden pozneje pa je tudi več sprejemov v bolnišnice. Predvsem starejših oseb in kroničnih bolnikov. Za virus gripe je 2načilno, da preživi v hladnejših Pogojih in večji relativni vlagi, na severni polobli se pojavlja predvsem pozno jeseni, od konca novembra do konca januarja. Zadnja večja epidemija v Sloveniji je bila v letih 1997/98, koje zbolelo približno 60.000 ljudi." Kako se prenaša virus gripe? "Najlažje kar z okuženimi kapljicami po dihalni poti, ki se prenašajo s kašljanjem, kihanjem in glasnim govorjenjem ter v zaprtih prostorih, kjer je zbranih več ljudi inje kroženje virusa lažje. Zato je zelo pomembno, da že pri preprečevanju okuženosti z virusom gripe vse leto skrbimo za dobro telesno pripravljenost in uravnoteženo prehrano bogato z vitamini." Kateri so najpogostejši bolezenski znaki? "Gripa 4ma zelo kratko inkubacijsko dobo, to je čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov, ki traja 1 do 3 dni, potem sledijo nenadna visoka temperatura, tudi do 40 stopinj Celzija, glavobol, slabo Brigita Peternelj, dr. med. Foto: Tina Doki počutje, bolečine v mišicah in sklepih, značilne so tudi pekoče bolečine v žrelu in dražeč kašelj." Kako zdravimo gripo? "Običajno zadoščajo počitek, zadostne količine tekočine, vitamin C, zdravila za zniževanje temperature in gripa mine v treh dneh do enega tedna." Bolnik z gripo se lahko uspešno zdravi doma. Kdaj je kljub temu potreben obisk zdravnika? "V nekaterih primerih, predvsem pri kroničnih obolenjih srca in pljuč, ledvičnih bolnikih, bolnikih nad 65 let pogosteje pride do zapletov. Najbolj nevarni sta pljučnica, ki jo povzroča sam virus gripe. Bolnik kmalu po začetku obolenja začne težko dihati, pomodri in v takem primeru je potrebna hospitalizacija, drugi pogost zaplet gripe pa je sekundarna bakterijska pljučnica, ki se pojavi zato, ker virus gripe oslabi obrambne sposobnosti dihalnih poti in omogoči vdor bakterij v pljuča. Obolenje se pokaže tako, da prvotnemu izboljšanju gripe sledi visoka temperatura in gnojno izkašljevanje, bolniki težko dihajo. Potrebujejo zdravniško pomoč in ustrezno antibiotično zdravljenje. " Komu priporočate cepljenje? "Vsem, ki se želijo zaščititi pred gripo, še posebej pa osebam starejšim od 65 let, oskrbovancem v domovih za ostarele in otrokom, ki imajo že naštete kronične bolezni ter zaposlenim v zdravstvu in drugih službah, kjer je pogost stik z ljudmi. Ne cepimo pa oseb, ki prebolevajo akutno obolenje, jemljejo antibiotike, imajo višjo temperaturo od 38 stopinj Celzija, se slabo počutijo in so alergični na jajca ter oseb, ki so imele minula leta alergijsko reakcijo na cepivo. Cepljenje priporočamo tudi doječim materam in nosečnicam, še osebej v drugem in zadnjem trimesečju nosečnosti, kajti cepivo ne škoduje plodu. Cepiti se moramo vsako leto, saj zaščita ne traja dlje od enega leta, poleg tega se virus gripe tudi zelo hitro spreminja. Stranski pojavi po cepljenju so redki npr. rdečine in otekline na mestu vboda ter povišana temperatura, slabo počutje, mrzlica, utrujenost, glavobol, vendar izzvenijo najpozneje v dveh dneh in naj ne bodo razlog za zaskrbljenost." PREJELI SMO Sporočilo za javnost Dne 30. oktobra 2001 sta se v Prostorih Stanovanjske zadruge Gorenjske z.o.o. Kranj sestala na skupni seji upravni in nadzorni od:> b°r zadruge. Obravnavala sta finančno poslovanje in finančno sta- '■ nje zadruge ter odločala o sklicu občnega zbora zadružnikov. Temeljni namen skupne seje je bilo razjasniti očitane nepravilnost glede poslovanja zadruge, ki so bile sprožene s strani zaposlenih v Zadrugi. Nadzorni odbor je opravil temeljit pregled poslovanja zadru-Se in ocenil tako finančno stanje Zadruge v celoti kot tudi očitane nepravilnosti. Zadruga opravlja dve temeljni dejavnosti: upravljanje stanovanj ter investicijsko dejavnost v okviru Programa neprofitne stanovanjske Vgradnje, za kar ima zadruga tudi xtatus neprofitne stanovanjske 0rganizacije, ki sta jo podelila Mi-nistrstvo za okolje in prostor ter Stanovanjski sklad Republike Složnije. Posebej v segmentu neprofitne stanovanjske izgradnje je zadruga realizirala nekaj vzorčnih Projektov na državni ravni in še da-nes predstavlja vzgled za druge neprofitne stanovanjske organizacije, ^ri realizaciji projekta poslovno stanovanjskega objekta v Šenčurju Je prišlo do prekinitve del zaradi nasprotovanja sosedov, prav to pa }e Povzročilo zaradi nepravnomoč-n°sti gradbenega dovoljenja zamik financiranju s strani Stanovanj-skega sklada Republike Slovenije. ?ba organa sta ocenila, da obstalo realne možnosti, da bo zapro-Seni kredit iz republiških sredstev °dobren še do konca letošnjega eta in s tem zagotovljen uspešen Zaključek projekta in zaprtje ugod-ne finančne konstrukcije. Ne glede ^ to pa v dogovoru z izvajalcem ela na objektu potekajo uspešno. Odobritev kredita iz programa neprofitne stanovanjske izgradnje bo Zadrugi omogočila, da bo gradbe-na cena neprofitnih stanovanj na "boju pod 1400 DEM za m2. Urgana ocenjujeta, da bo možno Pridobiti zadostno število kandida-l°v Za uporabo neprofitnih stano-VQnj, kljub odpovedi pogodb s stra-n\ nekaterih potecnialnih uporabnikov. Zadruga je tudi korektno izpolnila obveznosti iz naslova preki-njenih pogodb in vrnila samoude-eŽbo tem prosilcem. Ker gre za različno naravo dveh ejneljnih dejavnosti zadruge, sta a organa naložila predsedniku ^druge, da prouči možnost, da bi e °be dejavnosti opravljali v loče- nih pravno organizacijskih oblikah. Konkretno še razmišlja o prenosu dejavnosti upravljanja stanovanj v zadružno podjetje. Ta predlog bo obravnavan do naslednje seje upmvnegaiodbora, ki bo' dal v naslednjih dneh. To naj bi tudi omogočilo', a se vsaka od obeh dejavnosti opravlja po prinicpu avtonomnosti in na podlagi čistili računov in ločenega upravljanja z denarnim tokom. Hkrati bi zagotovili tudi večjo pripadnost zaposlenih v posamezni dejavnosti. Glede očitanih nepravilnosti je na skupni seji poročal nadzorni odbor zadruge. Na osnovi opravljenega detajlnega pregleda poslovanja je bila podana ocena, da so očitane nepravilnosti o nezakonitosti in negospodarnosti poslovanja zadruge neosnovane. Nekatere nepravilnosti, ki so ugotovljene, predvsem pretečeni mandati organov zadruge, pa se morajo takoj odpraviti. Zato bo sklican občni zbor zadruge še do konca meseca novembra. Ugotovitve nadzornega odbora zadruge se opirajo tudi na revizijo poslovanja, ki ga je v sklopu revizije neprofitnih stanovanjskih organizacij izvedlo preko pooblaščenega revizorja Ministrstva za okolje in prostor ob koncu leta 1999 in v začetku leta 2000. Poslovanje zadruge je v celoti skladno z ustreznim pravilnikom o financiranju neprofitne stanovanjske izgradnje. Kljub zamudi v zapiranju finančne konstrukcije poslovno stanovanjskega objekta v Šenčurju, normalno poslovanje zadruge ni ogroženo. Zadruga v celotnem obdobju svojega delovanja ni imela nikdar blokiranega žiro računa in je redno izplačevala osebne dohodke in ostale prejemke iz delovnega razmerja zaposlenim. Oba organa sta ocenila, da so očitki zaposlenih subjektivni, priporočila pa sta čim hitrejšo ureditev odnosov z zaposlenimi. Organi zadruge bodo omogočili tudi delovanje delavskemu zaupniku v skladu z zakonom o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju. Anonimna pisma, ki so bila razposlana tako članom zadruge kot tudi v javnost, so povzročila poslovno škodo in škodovala ugledu zadruge. Zato bo potrebno ugotoviti odgovornost tako članov zadruge kot tudi nosilcev anonimnih pisem. Poslovanje zadruge poteka v celoti na osnovi določb Zakona o zadrugah. Zadruga izvaja svojo poslanstvo in opravlja dejavnost na neprofitnih osnovah. Nihče od članov zadruge nima iz naslova članstva nikakršnih ekonomskih koristi, udeležbe na dobičku, sejnin ali drugih ugodnosti. To je najbrž tudi eden od naslovov, da je zadrugu predmet napadov s strani konkurenčnih organizacij, ki svojo dejavnost opravljajo na pridobitni Upravni odbor, predsednik: Franci Teran Nadzorni odbor, predsednik: Metod Dragonja l.r. Odpadki postajajo vse večji problem V "Gorenjskem glasu " z dne 25. septembra je bil objavljen obširen intervju z gospo mag. Bernardo Podlipnik, z ministrstva za okolje in prostor. Ker sem v naši krajevni skupnosti zadolžen prav za to področje, sem tudi sam sodeloval na nekaterih sestankih in posvetih, kjer so bili prisotni tudi člani podjetja CERO. Takrat smo obravnavali predvsem problem lokacije za gradnjo sežigalnice odpadkov, za področje gorenjske regije. Nekateri prisotni smo gradnji takega objekta odločno in argumentirano ugovarjali. Rizičnost takega objekta, zlasti v bližini urbanega naselja, je prevelika in ima lahko za okolje in ljudi, katastrofalne posledice. To so ugotovili nepristranski, tuji SttQkovnjaM, ki so na tem projektu delali več let. Sežigalnice odpadkov so v svetu druga, najbolj osovražena panoga, takoj za jedrskimi elektrarnami. Toda, o tem kdaj drugič. Danes hi rad napisal, le nekaj misli in pripomb na članek, katerega sem omenil v uvodu, zato naj grem kar lepo po vrsti. Rečeno je, da bo glede na davek, cena za plačevanje odpadkov, znatno višja. To seveda ni nič novega, saj imamo že sedaj na ducate davkov in prispevkov na vseh koncih. Vse večji, državni birokratski aparat potrebuje za svoje delovanje in visoke plače, vse več denarja, zato tudi to področje ni izjema. Kot je pri nas že v navadi, vedno radi poudarjajo, da to zahtevajo gospodje iz EV. V naslovu tega prispevka je namreč zapisano, da bo Evropa naš malomaren odnos do odpadkov, hudo kaznovala. Prepričan sem, da tudi v Evropi oziroma v drugih državah ni vse tako, kot bi moralo biti. Tudi tam se pojavljajo divja odlagališča odpadkov. Industrijske odplake, onesnažujejo vode, dim pa zrak in tako dalje. Naj najprej pometejo pred svojim pragom, potem pa ko- Kdaj in kje bodo cepljenja na Gorenjskem? "Cepiva bomo dobili jutri (v sredo, 7. novembra - op. p.) in jih razdelili po terenu. Cepili bodo vsi splošni zdravniki v zdravstvenih domovih, domovih starejših občanov in zdravniki zasebniki, cepljenje pa bo potekalo tudi v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, kjer že sprejemamo naročila, saj se želimo izogniti gneči in slabi volji. Vsi, ki se želijo cepiti, naj se pravočasno prijavijo na telefonsko številko (04) 20 - 17-100, cepiti bomo začeli prihodnji teden. Lani smo na Gorenjskem razdelili skoraj 13.500 doz cepiva, samo na našem zavodu smo cepili 2400 oseb. Letos bomo na Gorenjskem razdelili približno 19.000 doz cepiva proti gripi. Osebe s kroničnim obolenjem mlajše od 18 let in starejše od 65 let bodo plačale 1000 tolarjev, ostali 2000 tolarjev. Gripa je bolezen, ki človeka položi v posteljo in terja počitek, zato odležimo čas, ko se slabo počutimo, saj je tako manj možnosti za zaplete. • Renata Škrjanc mandirajo druge. Tudi o vstopu naše države v EV sem že večkrat pisal. Če gremo v EV samo zato, da nam bo nekdo vedno samo ukazoval in šikaniral potem hvala lepa. Sicer pa bi morali o tako pomembnem vprašanju na referendumu odločati vsi državljani, ne pa le peščica gospodov, tam "zgoraj"! Zakaj riniti nekam, če nam bo potem še slabše? Zanimivo pri vsem tem pa je, da ti gospodje iz EV nikoli ne zahtevajo, da morajo imeti naši delavci evropske plače in upokojenci, evropske pokojnine. Te so lahko albanske, nič zato! Na Norveškem sta propadal že dva referenduma, ko so odločali o vstopu te države v EV. Švicarji še slišati nočejo nič o tem. Mi pa, kot pes, nujno potrebujemo gospodarja, čeprav slabega. Toda, naj se povrnem k problemu z odpadki. Jasno je, da bodo deponije nekega dne polne. Delno bi ta problem lahko rešili s sortiranjem odpadkov, saj bi marsikaj lahko vrnili v ponovno predelavo. Spominjam se, da so pred leti, učenci obeh naših, osnovnih šol, zbirali odpadni papir. Akcijo so dopustili medna zato, ker je "Dinos " krepko zamujal z izplačilom tega, čeprav skromnega zneska. Nekatere šole v Sloveniji pa s tem še vedno nadaljujejo. V tem prispevku je zapisano, da mora država poskrbeti za termično obdelavo odpadkov. Ali to pomeni gradnjo sežigalnice? Če je temu tako, potem bomo spet dvignili prah, saj kaj takega ni dopustno. Pred časom mi je podjetje "Ni-ming, d.o.o. " iz Ljubljane, poslalo obširno gradivo, za projekt imenovan "fosilizacija" odpadkov. Sežiganje poteka v zaprtih komorah in je brez dimnika. Torej je za okolje in ljudi, popolnoma varno. V to imam toliko večje zaupanje, ker so načrt oziroma projekt, načrtovali nemški strokovnjaki, torej ljudje iz države, ki je že članica EV! Da pa bomo na Gorenjskem, do leta 2003, uredili vse potrebno, bo poskrbelo podjetje CERO. Ko sem že pri tem, me zanima sledeče? Znano je, da je to podjetje v ustanavljanju, vsaj tako piše na njihovem biltenu. Ali so v tem podjetju, redno zaposleni ljudje, ali pa le "honorarci", torej ljudje, ki imajo vsaj še eno, dobro plačano službo? Ce je temu tako, potem na tem področju nismo pridobili niti enega, novega delovnega mesta! Jesenice, 26. septembra 2001 Janko Fon, Cesta maršala Tita 2,4270 Jesenice Zavod za Zdravstveno Varstvo K B A N J ENOTA ZA EPIDEMIOLOGIJO NALEZLJIVIH BOLEZNI Sporočilo za javnost Na Gorenjskem začenjamo s cepljenjem proti gripi. 7. 11. 2001 bomo razdelili več kot 19.000 doz cepiva. Cepljenje bodo izvajali zdravniki v vseh zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah splošne medicine na Gorenjskem ter v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Cepljenje je priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, bolnike s kroničnimi obolenji (obolenja srca, pljuč, sladkorna bolezen...). Prav tako je priporočljivo za vse tiste osebe, ki so pri svojem delu bolj izpostavljene možnosti okužbe in bi njihova odsotnost v primeru epidemije zelo prizadela redno delo (zdravstveni delavci, učitelji, vzgojitelji, gasilci, policisti, transportni delavci...). V letošnjem letu krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije stroške cepiva za cepljenje oseb, ki so mlaiše od 18 let ali starejše od 65 let in imajo katero izmed kroničnih bolezni. Te osebe bodo plačale samo ceno storitve, vsi ostali bodo plačali ceno cepiva in storitve. Cena cepljenja za osebe, za katere krije stroške cepiva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je 1000 sit, za vse ostale pa 2.000 sit. Za dodatne informacije pokličite na tel. št.: 20 17 161. Pripravila: Brigita Peternelj, dr. med., spec. epidemologije, vodja oddelka (Brezplačna objava po 46. členu zakona o medijih.) Vaše delo je med najboljšimi! Naš mednarodni uspeh temelji na premišljeni in dosledni strategiji podjetja. Eden izmed ciljev te strategije je pridobivanje in podpiranje prvovrstnih sodelavcev. Za našo novo prodajalno V Kranju zaposlimo: poslovodjo (eno delovno mesto) Pogoji: - dve teti izkušenj z vodenjem poslovalnice • V. stopnja Izobrazbe ustrezne smeri (ekonomska oz. postovodska šola) - urejenost, komunikativnost in poštenost prodajalko (eno delovno mesto) Pogoji: - vsaj IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri (aranžersko, trgovska oz. ekonomska šola) - urejenost, komunikativnost in poštenost Z izbranimi kandidatkami bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Za zasedbo delovnega mesta prodajalke lahko kandidirajo tudi pripravnice. Kandidatke vabimo, da pošljejo prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: dm-drogerie markt d.o.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana (za razpis) 0 izbiri bomo kandidatke obvestili v roku 30 dni po končanem postopku. farni KUPUJEM TAM kjer nekaj veu** GORENJSKI GLAS «16. STRAN_ODPRTE STRANI / JnfO@g-glaS.SJ_Petek, 9. novembra_200l Franc Novine, akademski slikar Vse barve preteklih pripovedi "Ko sem platno prinesel domov, sem ga naslednji dan pogledal in videl, da je mnogo ostalo na tistem kraju, kjer sem bil, da v sliko nisem uspel vložiti tistega, kar sem hotel. Potem se v ateljeju začne boj, ali bom zmogel ali ne. To je trenutek, ko se je potrebno osvoboditi realnosti in pripovednosti, vse skupaj je treba spremeniti v lasten jezik, v nek način, ki nastaja spontano v tebi." Z akademskim slikarjem Francem Novincem sva barvala zgodbe godeških njiv in gozdov, legende preteklosti in jesenska jutra sedanjosti, hlad Himalaje in toploto profesorskega življenja med mladimi bodočimi umetniki. Zadnje dni je vreme zelo prijazno do nas, hkrati pa letnemu času jeseni omogoča, da se nemoteno bohoti v paleti tisočerih barv. Kakšna je vaša letošnja jesen na slikarskem platnu? "Tako lansko kot letošnjo jesen sem kar precej slikal v naravi. Predvsem skice, ki so priprava za poznejše delo v ateljeju. Velikokrat pa se zgodi, daje v tem času lahko že zunaj slika skoraj dokončana. V naravi sliko zagledaš v vsej svoji barvitosti, skiciraš, jo prineseš v atelje in ji dodaš potrebni psihološki moment, ki ga zunaj zelo težko dosežeš. V ateljeju se začne boj, ali boš sliko napolnil s psihološkim in v njej uspel ujeti to nenehno trepetanje ali pa bo postala posplošena slika, v kateri barva ne bo izražala ničesar. Sicer pa bo jeseni, ki je bila letos zelo barvita, v kratkem konec. Barve se bodo umirile, v pokrajini bo nastala nekakšna turobnost, ki bo spet dobila neko drugo lepoto. V tem času se narava spreminja iz ure v uro. Prava čarobnost je, kadar se sonce odpre in vlaga prepoji listje. Takrat barva dodatno dobi svojo moč..." Narava je temeljni izvir vašega likovnega ustvarjanja. Vseskozi v več kot 35 letih umetniškega ustvarjanja ste vaš motivni svet povezovali s krajino domačega okolja, Godešiča in Škofje Loke Z okolico. Vračate se tudi v otroštvo... "Godešič leži na nekakšni terasi: Spodnji del je močvirnat, čaroben svet Sore z rečnimi, rokavi, z, mistiko svetlobe in noči, včasih nekoliko strašljivih meglic, zgornji del, ki se od vasi razteza v dobrave in njive Sorskega polja pa je tisti del, ki mi je bil na razpolago takrat, ko je bilo treba delati. Slednje me spominja na mladost, na delo na polju, trpkost, ko je bilo včasih tudi hudo. Ko danes gledam nazaj, se mi zdi, da je prav, da je bilo tako, saj sem le tako čutil zemljo, strnišče, dotik z rastlinami, s senožetmi z žitom, ajdo... V tem je bila realnost, ki mi je odkrivala drugačno lepoto. Moj oče je enkrat na teden bril in strigel vaške kmete, jaz pa sem mu pomagal. Kmetje so prišli zvečer okrog določene ure v našo hišo predvsem, da bi se srečevali, hkrati pa so bili še obriti in ostriženi. Ponavadi so se najprej pogovarjali o tekočih zadevah, ki so se zgodile v tistem tednu, začeli so "obdelovati" katerega od vašča-nov, mogoče je stekel pogovor o kom, ki je že umrl, pa so govorili O preteklosti, šli še dlje v zgodovino, do pripovedi, legend, vraž in nadnaravnih pojavov, skritih zakladov, gradov... Vse to je dodatno burilo mojo domišljijo, da sem še bolj opazoval okoliške gozdove, videval pravljične stvari, brezove gozdove, rdeče praproti, čudežne svetlobe, ko smo se jeseni na večer na vozu vračali skozi gozd ter bil v pričakovanju, da se bo nekaj zgodilo. Oba svetova sta tudi vseskozi prisotna v mojem slikarstvu, dva kontrasta, zgornji del z obdelovalno zemljo in spodnji del z močvirji. Vse skupaj pa je združeno v okolico Godešiča in Škofje Loke, kijo najbolj poznam. Že med študijem sem hodil v naravo in poskušal naslikati vso to mistiko, pri čemer sem čutil popolno slikarsko svobodo. Če sem bil pri slikanju portretov vezan, se mi je v naravi odprlo obzorje, nikomur nisem bil podrejen. Tako sem potem "odhajal" v močno intenzivnost barv, v spreminjanje oblik, v način, da bi kar najbolj dosegel pisho pokrajine, pa naj bo še tako narobe naslikano in deformirano. To je težko in ne uspe vedno. Ko sem platno prinesel domov, sem ga naslednji dan pogledal in videl, da je mno- POD VEČER, 1999, akril na platnu, 120 x 150 cm go ostalo na tistem kraju, kjer sem bil, da v sliko nisem uspel vložiti tistega, kar sem hotel. Potem se začne boj, ali bom zmogel ali ne. To je trenutek, ko se je potrebno osvoboditi realnosti in pripovednosti, vse skupaj je treba spremeniti v lasten jezik, v neki način, ki nastaja spontano v tebi. In temu rečemo stil." Mladost ste preživeli v veliki družini na kmetiji, kjer je bilo za odraščajočega sina bržkone bolj pomembno čimprej priti do poklica, kot pa se ukvarjati s slikanjem? "Doma res ni bilo nobene naklonjenosti za moje slikarstvo. Mama sicer ni rekla nič, oče pa je nasprotoval in je po svoje imel prav. Želel je, da bi se izučil kakšnega dobrega poklica in se čimprej postavil na lastne noge. Slikarstvo je zadeva, pri kateri človek ni nikoli povsem zadovoljen, zato se je težko zanašati na to, da boš od tega živel. Slikarstvo je predvsem veselje, ki daje človeku neko polnost, zadoščenje, ki je lahko tudi le kratkotrajno. S sliko si nezadovoljen, spet delaš naprej in s tem dvigaš lasten kriterij. Ta pot nima konca. Delaš, delaš in delaš. Oče je v tem oziru imel popolnoma realno gledanje. Še teden dni po opravljenem sprejemnem izpitu na Akademiji za likovno umetnost nisem povedal, da sem ga naredil. Kljub temu, da so doma kasneje sprejeli mojo odločitev, pa podpore ni bilo nobene, saj nas je bilo šest otrok in vsi smo hodili v šolo. Slikarstvo je razmeroma draga zadeva, posebej če umentik veliko dela. Danes imate mlade slikarje, ki delajo velika platna, ki so draga, hkrati pa so težko prodajana, ker so tako velika, da jih je težko obesiti v stanovanju. Državni odkupi bazirajo na močnih avtorjih, ki so priznani in zagotavljajo varno naložbo. Dodatna težava je, če nekdo hoče delati, kot ga vodi občutek, ne glede na to, da so dela nekoliko trpka, odmaknjena... Včasih, ko sem slikal, sem se kar skril v koruzo. Okrog mene se je delalo na polju in v gozdu, kjer je le zemlja nekaj vredna in je vse drugo nekoliko neresno. Že kot študent sem delal pri takratnem Zavodu za spomeniško varstvo, kjer sem se zaposlil tudi takoj po končani akademiji. Po celo poletje smo delali po gradovih in cerkvah po Sloveniji, včasih sva s sodelavcem v prostem času slikala akvarele in pripravila celo razstavo na Loškem gradu. Zelo pomembno je, da delaš vsak dan, da ti ne zmanjka slikarske kondicije. V petih letih sem si prihranil toliko denarja, da sem lahko šel na svobodo. Pri teti sem dobil prostor, v katerem sem začel hraniti slike, lahko sem jih tudi popravljal, kar je bilo zunaj ali doma nemogoče. To, da je okrog tebe veliko del, je dobro, saj jih ves čas lahko gledaš, z njimi začneš živeti, jih korigirati, na njih iskati kaj je dobro in kaj ne..." Mar ni nevarnosti, da s tako službo takoj po koncu študija, mladi slikar ne izgubi začetnega zagona, ko ima še vse pred seboj... Mar iskanje lastnega umetniškega izraza tako preloži na kasneje? "Sam sem ves čas skiciral. Vedel sem, da moram poleg službe tudi slikati. Restavratorstvo je sicer krasna stvar, veliko se naučiš, posebno pri delu na dobrih slikah. Temeljito sem spoznal dela mojstrov od 16. stoletja pa do znanih slovenskih slikarjev, mojih profesorjev na akademiji. Ob restavri-ranju vidiš, kako je slikar gradil sliko, kako jo je spreminjal, pre-slikaval in zaključeval. To bi bilo koristno za vsakega študenta, bodočega slikarja." Akademija tega ne more dati? "Žal ne." Na akademiji ste imeli mnoge odlične profesorje, umetnike iz prve vrste slovenskega slikarstva... "Imel sem profesorje kot so Gabrijel Stupica, France Mihelič, Marij Pregelj, Ivan Sedej... in moram reči, da so bili ti zelo različni, predvsem gre tu za kontrast med Miheličem in Sedejem. Prvi je zahteval ostro delo, jasno in trdno risbo, zanj je bila značilna nepopustljivost, drugi pa je bil mirne narave, plah, a prijeten človek, ki je neopazno, čisto tiho prišel v atelje in smo imeli občutek, daje 5 centimetrov nad tlemi. Nikogar ni preganjal, če ni delal. Ustvaril je veliko dobrih slovenskih slikarjev, saj se je ravnal po nekakšni naravni selekciji. Kdor je bil len ga ni priganjal, kdor je bil priden, mu je pomagal, a ga pustil delati povsem samostojno, da se je lahko nemoteno razvijal. Mihelič je bil strog. Spomnim se, bilo je v drugem letniku, takrat ko se ponavadi zgodi prelom, prideš do neke kreativnosti ali pa otrpneš in ostaneš na istem nivoju. Mihelič mije prinesel knjigo z izredno kvalitetnimi risbami iz katere sem veliko črpal... Kmalu po tem smo slikali veliki akt v naravni velikosti. Na korekturi je bila velika tišina, da smo eden za drugega slišali, kaj meni profesor. Pa je prišel do mene, pogledal in rekel, nimam pripomb. Takrat sem dobil samozavest, vedel sem, da sem dobro začutil risbe v tisti knjigi, da vem v katero smer moram nadaljevati... Po diplomi, ko smo nazdravljali zaključek je Mihelič prišel do mene in mi dejal, Novine, vi ste bili moja simpatija, od kod izhaja vaš rod, moja mama se je namreč pisala Novine in izhaja s severne primorske. Kot so mi povedale tete, tudi del moje rodbine izhaja s tega področja. Seveda pa v času študija do mene ni bil nikoli bolj popustljiv in vem, da je bilo prav tako." Kako ste se znašli "na svobodi", pridružili ste se nekaterim skupinam... "Aleksander Bassin je v začetku sedemdesetih povezal skupino ekspresivnih figuralikov, povezal je skupino neokonstruktivistov... Ze pred tem pa smo v Mestni galeriji v Ljubljani imeli razstavo jaz, Metka Krašovec, Lojze Logar in Kostja Gatnik, vsi pa svoje slike gradili na intenzivnosti barv. Kot skupina smo začeli precej razstavljati in tako se je prostor začel širiti. Sicer pa je po akademiji deset let treba resno delati ne oziraje se na to, ali te kdo opazi ali ne. Delati moraš toliko časa, da si ustvariš toliko del, da lahko izbereš najboljše. Je pa res, da je posameznika, mladega slikarja zelo težko opredelit, tako si lahko v veliko primerih na začetku lahko bolj udaren s skupino ali generacijo. Je pa dandanes za mlade težje kot je bilo nekoč. Več jih je na akademiji, tu so slikarji iz drugih šol, pedgoške fakultete, zasebnih šol... Sicer pa se selekcija vrši tudi na podlagi tega, koliko delaš." Ste pristaš mnenja, da je za uspeh treba tudi trdo delati? "Sem. Treba je veliko delati, tudi če na začetku ni ateljeja ali drugih možnosti. Je težko, a vseeno mogoče. Sam sem veliko delal v naravi, pod kozolci, tudi pozimi sem že slikal zunaj..." Ko ste omenili zimo, leta 1979 ste se pridružili alpinistični odpravi na Everest, kar je bilo in je še precej nenavadno. Slikar se poda na pot v ekstremne razmere... "Na to pot sem se temeljito pripravil tudi po fizični plati, za kar nisem imel problema, saj sem se v mladosti zelo intenzivno ukvarjal s športom. Naslikal sem več kot 150 skic, risb, akvarelov... Vi- soko gori v baznem taboru sem zaradi mraza v glavnem lahko slikal le s tušem. Včasih, ko je posijalo sonce, je bilo sicer zelo toplo, a se je vreme tako hitro menjalo. Spomnim se, ko sem slikal akvarel, pa je prišel oblak čez sonce, potegnil je veter. Akvarel, ki sem ga imel ravno na polovici sem upognil in je s papirja padla samo ledena skorja, nič ni ostalo. V Himalaji se je moč naužiti ogromno lepote, neobičajnih svetlob in senc, veličastnih barv, kijih ne premore tudi največja abstrakcija, pa vendar, ko se to umiri in se privlečeta megla in mraz, pomisliš, kako lepo je doma. Ko potem prideš domov, na naravo svoje okolice gledaš mnogo bolj temeljito, kot prej in šele takrat opaziš kako je lepa. Tudi zato človek potuje, mar ne." V svobodnem poklicu ste bili več kot 20 let? "Svoboda je zelo lepa, a zelo varljiva. Prave svobode v dobesednem smislu v bistvu ni. Če ne delaš, si vedno privoščiš praznike, dopustovanja, lagodno življenje, se lahko ujameš v začaran krog lenarjenja. Noben človek ni svoboden, še klošar ima svoja ustaljena pota... Posebej v slikarstvu je svoboda zelo stroga. Svobode ne velja izkoristiti v popolnosti. Z izjemo genijev je nadarjenosti le nekaj odstotkov ostalo je delo. Tako je razmišljal Picasso, čeprav je bil sam velik genij." Pb vseh teh letih likovnih' izkušenj, ko ste se že uveljavili v $hr venskem prostoru, razstavljali ste doma in v tujini, ste se vrnili na akademijo, tokrat kot profesor... "Z akademijo sem sodeloval že zelo zgodaj. Predaval sem na večerni likovni šoli, tečaju, ki traja en semester in se na njem pripravljajo kandidati za sprejem na akademijo. Po dvanajstih letih sem dobil naziv asistenta, kasneje še profesorja. Sredi osemdesetih so mi ponudili mesto na smeri oblikovanje, takrat sem tudi opravil Slikar Franc Novine, 30. oktobra na Godešiču. habilitacijo za docenta. Ko sem začel predavati na slikarstvu, sem zaradi pomanjkanja časa likovno šolo in ure na oddelku oblikovanja opustil. Zdaj sem peto leto redni profesor, predavam pa mali akt." Pa vendar, kaj vas je "neslo" nazaj na akademijo? "Služba na akademiji je dobra služba. Ves čas si zraven stroke, delaš z mladimi, ves čas si v bistvu v reaktorju, kjer stvari gorijo oziroma se rojevajo bodoče silnice. Fino je delati z mladimi ljudmi. Vedno me je zanimalo odkrivanje talentov, v tej smeri sem imel kar precej uspeha na večerni šoli, saj je kar precej mojih tečajnikov uspelo potem priti skozi sprejemne izpite za akademijo." Zdi se mi čudno, predavate večerni mali akt, sami pa ga ne delate. Glede na vaš umetniški izraz, kjer je barva v prvem planu, bi si predstavljal strogo slikarstvo... "Na akademiji imamo sistem, da z risbo začneš v prvem letniku dopoldne in potem generacijo pelješ do 4. letnika. Takemu kolo-barjenju sem se odrekel in sem se bolj razvijal v smeri, ki jo predavam. Sicer se na večernem aktu menjava dva profesorja, enkrat imaš 1. in 2. letnike, drugič 3. in 4. letnike." Študentom ne morete govoriti o tem, kar sva se pogovarjala midva, o bogastvu barv, dojemanju impresij narave... "Zakaj ne. Vse gre zraven oh predmetu, ki ga imam. Sicer pa je vse odprto kasneje na specialki, ko so taki pogovori s študenti Še bolj intenzivni." Menite o sebi, da ste zahteven profesor? "Za študente je na začetku zelo težko, saj na srednjih šolah niso navajeni takega načina dela. Pn nas so ponavadi po cel dan na akademiji, nujno je, da čimprej začne-jo živeti z njo. Eni imajo s tem težave, drugi to hitreje sprejmejo in so željni spoznavanja novega. Takrat stvari tečejo tako sijajno, da kot profesor prav uživam." Imate svoje študente, take, ki bi jim z razliko Miheliča in vas, pred diplomo rekli, da so vam bolj blizu od drugih? "Za vsakega vem, kako diha, koliko je talentiran. Takoj vidiš, Če je velik talent, takega samo opozoriš in takoj naredi in gre na naslednjo stopnjo. Spet drugemu ne gre tako dobro, ko ga drugi prehi' tijo, postane nekoliko bleferja; včasih pride tudi do neke napek* sti med študenti. Vsak mora predvsem obračunati sam s sabo, brez da bi ga profesor jemal za svojega. Dovolj je, da študenta postaviš na realna tla, ga opozarjaš, da ne zaide in ga pustiš, da se lepo razvija." Pravo območje likovnih talen-tov je Škofja Loka z okolico. Prepričan sem, da je na tem področju največ slikarjev na kvadratni kilometer v Sloveniju.. "Loka je z obema dolinama vedno imela neko naklonjenost do umetnosti, bolj kot recimo Kranj ali Jesenice, če ostanem na Go-renjskem. Zanimivo je, da se vsako leto iz tega konca na sprejemne izpite prijavi vsaj en kandidat, največkrat pa so trije, štirje. M«S' lim, da se vse od 2. svetovne voj-ne naprej ni pretrgala tradicija, da ne bi bil v letniku vsaj en slikar s Škofjeloškega. Spomnim se, da smo jih enkrat v štirih letnikin imeli kar 10. Pri tem ne štejem tistih, ki študirajo v tujini ali se izobražujejo na drugih likovnin šolah. Res smo posebnost v slovenskem prostoru, ki pa jo občina premalo izkorišča. Že pred nekaj leti sem napisal dopis in se pogp' varjal z županom, da bi vse ŠOJ1 občine izdale monografijo o slikarstvu tega območja skozi zg°' dovino pa vse do danes. Tega ne more izdati nobeno slovensk mesto. Grohar, Ažbe, Sedeji, Sjjj bici... in če bi sem šteli še tiste, k so nekaj časa preživeli in delova tukaj, kot sta naprimer Matej Sternen in Rihard Jakopič-- Upam, da mogoče bo kdaj kaj sel posluha za kaj takega. Prepriča.0 sem, da bi se s tem lahko upravi' čeno hvalili." Imate slike, ki so samo vaše si' ke, kijih ne boste dali od sebe » ste mogoče celo čustveno navev*' ni nanje? "Iz vsakega obdobja jih _ ne K J shranim, tako platna kot slike papirju, celo skice. Jedro mojeg, dela je vedno doma, kar mi koristi, kadar v ustvarjanju na p mer nekoliko zaniham, postan šibak. To je tako, kot če bi zna^ stvenik razdal svoj laboratorij^ gledat grem svoja dela raz h obdobij in ta me spet razburkaj • da delam naprej." $ • Igor W Maja Šubic, akademska slikarka Beagle na Loškem gradu Danes zvečer bo v Galeriji Loškega gradu odprtje razstave "Potovanje na ladji Beagle", najnovejšega likovnega projekta slikarke Maje Šubic. Začelo se je s knjigo, dnevnikom z istim naslovom, ki gaje na znamenitem potovanju z ladjo Beagle pisal še bolj znamenit naravoslovec Charles Darvvin. Ideji je sledilo potovanje v London. "Tam je bilo toliko Vsega na temo Darvvina, da sem se odločila, da ga bom "secirala" počasi", ob velikem kovinskem globusu razmišlja Maja. Globus je tako velik, da nama ni ostalo drugega kot da se odpraviva na pot, od očeta Iveta do akademije, od ilustracij do fresk, od Poljan do Ekvadorja. Ko/ se trenutno dogaja na ladji Beagle, na vašem popotovanju z &arwinom? Odprtje razstave bo namreč natanko čez teden dni v Galeriji Loškega gradu. 'Z delom sem bolj ali manj zaključila, pred menoj je še nekaj drobnih detajlov, organizacijskih zadev in seveda sama postavitev v galeriji. Sicer pa gre za likovni Pr°jekt, ki sem ga zasnovala nekako pred dvema letoma, za osno-v° pa mi je bil Darvvinov dnevnik Potovanje na ladji Beagle, knjiga, ki je leta 1950 izšla tudi v slovenščini." Spogledovanje likovnega z literarnim torej... "Charles Darvvin je dnevnik na-Pisal za poljudno rabo, saj naj bi knjiga širšemu krogu ljudi pripovedovala o poti, ki jo je ladja Be-agle pod poveljstvom kapitana Fitzroyja in z znamenitim naravoslovcem na krovu naredila na °dpravi okrog sveta. Je mešanica Potopisa, geologije, paleontologi-Je in zoologije, v njej pa je tudi Precej antropoloških vsebin. Ker knjiga precej suhoparna za branje, sem si označila najbolj zanimive dele, ki jih v prihodnosti nameravam izdati v posebni knjiži, ki bi jo rada tudi ilustrirala. V namen tokratnega likovnega projekta sem pomladi šla v London, kjer sem po raznih muzejih in knjižnicah nabrala še in še gradiva o tem potovanju in Darvvinu nasploh. Gradiva je za eno samo razstavo preveč in mislim, da se n°m z Darvvinom v prihodnje še ukvarjala. Ampak to je že druga zgodba." L>arwinov dnevnik Potovanje na ladji Beagle vas je pred dvema ktoma očitno zelo fasciniral? "Dnevnik mi je prvič prišel v rpke že v osnovni šoli, koje učiteljica za biologijo ob razlagi na temo Darvvina povedala, da je leto o tej poti napisal celo knjigo, ki Je mimogrede dosegljiva tudi v ^jižniei. Šla sem jo iskat in bila Vsa vzhičena nad njo. Takrat sem Pobirala le dele knjige, a sem si j° kasneje še velikokrat izposodi-'a- Zadnja leta sem dnevnik iskala !U(li v antikvariatu, saj sem želela 'meti svoj izvod. Knjigo sem tako Predlani končno dobila in sicer na 'st> datum, 21. avgusta, kot jo je kuP«l ali dobil prvi lastnik leta 1950. Naključje?" bjih imela tudi pomisleke, da odločitev za akademijo le ni bila preveč dobra." Mar imeti starša slikarja ni izjemna priložnost, da tudi sam poskusiš v tej smeri? Možnost za učenje in pridobivanje izkušenj je tako rekoč na dlani. "Od staršev zagotovo veliko dobiš, po drugi srani pa nosiš težo hčere znanega slikarja. Na akademiji so drugi profesorji in drugačni načini, pa si vsaj v začeucu mogoče nekoliko zbegan. Lahko rečem, da mi je oče ogromno dal. Z njim sem se poleg vsega tudi naučila slikati freske, pa ne le slikati, naučil meje obrti delanja fresk. Na ta način me je naučil delati, naučil meje loviti ribe. Velikokrat pa mi je bilo to, da sem hči slikarja, tudi v breme." Se vam je na akademiji dogajalo, da so vam očitali, saj tebi je lahko, ko pa imaš očeta slikarja? "Na sprejemnih izpitih je bil nekdo, ki mi je vsak dan zjutraj rekel: "Šubičeva, si se prišla pokazat, da ne bodo rekli, da te sploh na sprejemnih ni bilo." To je bilo grozno, kljub temu da lahko trdim, da mi ni bilo nič podarjeno, saj sem se na sprejemne izpite temeljito pripravila, pred tem hodila na tečaje... Kasneje med študijem podobnih očitkov ni bilo več." Menda oče sploh ni bil preveč navdušen nad tem, da greste na likovno akademijo. Pred tem ste celo obsikovali gimnazijo in ne Srednje oblikovne šole, kot pogosto velja za bodoče slikarje, kiparje, oblikovalce... "Srednjo oblikovno šolo mi je odsvetoval, ker je bil prepričan, da se na njej že preveč profiliraš in je boljše, če prideš neobremenjen in neoblikovan na sprejemne izpite. Imel je prav, sploh pa je gimnazija tudi zelo primerna šola za iščočega človeka. Tudi nad tem, da grem na akademijo, ni bil preveč navdušen. Vedel je, da je to težak poklic, poln dvomov, vsakodnevnega potrjevanja in večnih vprašanj, kaj in kako boš. A je kljub temu vedel, da si sama tega najbolj želim in me je kasneje zelo podpiral." Pravite, da za umetnika ni lagodnega življenja... "Ljudje si umetniški poklic verjetno predstavljajo povsem drugače, kot pa ta je. Marsikdo, ki me "Zanimali so me predvsem južnoameriški indijanci. Tudi sicer me je Južna Amerika vedno privlačila, tudi pretežni del Darvvi-novega dnevnika se dogaja v Južni Ameriki. To je na primer tudi eden od vzrokov, da sem se toliko poglobila vanj. Če bi šlo za potovanje v drug del sveta, me najbrž ne bi zanimal. Ponudila se je priložnost za študij etnologije. Od Tega strahu ste se kasneje osvobodili, več, freska je s časom postala tudi pomemben element vašega umetniškega izražanja... "To je najlepša likovna tehnika na svetu, a dokler ne poskusiš, ne moreš vedeti, kako močan medij je lahko omet. Lepota slikanja na omet je neizmerna, tehnika sprejemanja barve nekaj enkratnega... Vse to je vplivalo na to, da sem vizij študentje, ko pridejo z akademije, nimajo. Če jih imajo, se te kaj kmalu porušijo. V večini primerov je tako, seveda pa so izjeme. Kaj? Po akademiji je bilo potrebno hitro poskrbeti zase, tako sem se veliko ukvarjala z ilustracijo, objavljala v Cicibanu, Pilu, prišle so ilustracije knjig. Rada imam otroke in literaturo, pa sem se tu kar našla." Slikarka Maja Šubic in gostiteljica Slava Bonča pred celim svetom, 2. novembra, v priložnostnem ateljeju pri Bončevih v Predmostu. ^gaterij, 2001, 700 x 400mm, freska na lehnjaku ^ °smem razredu osnovne šole -»»cm ru&euu uanuvnK at/»e ^gotovo še niste vedeli, da vam 0 knjiga nekoč služila kot moti-VQciJa za umetniško delo, najbrž p' Žlebir, foto: Slavko Zupan Ano in Staneta Špacapana s Planine poročni prstan druži že šestdeset let V snegu, peš in skrivoma na poroko v Ledine Natanko pred šestimi desetletji, 9. novembra 1941, sta si zvestobo prisegla še ne 20-letna Ana in šest let starejši Stane. Ona Poljanka, doma s Koprivnika, on Primorec iz Renč, ki je že kot 16-letni fantič prebežal iz takrat fašistične Italije v Ljubljano. Kranj - Na prva ljubljanska leta ima Stane Špacapan grenke spomine. Poznal ni nikogar, še slovenskega jezika ni prav obvladal, zaradi mešanice primorščine in italijanščine so ga celo zasmehovali. Tri leta se je učil za zidarja. Vajenska "plača" je bila borna, pa še to je dobival le od aprila do novembra, kolikor je takrat trajala gradbena sezona. "Tri zime sem bil brez ficka, se spraševal, ali naj kradem ali "fehtam". Odločil sem se za drugo pot. Ni me sram povedati, prosil sem za kos kruha..." Ko sta bila še "ledik"... Najhuje pa je bilo, pravi Stane Špacapan, ko je prišel v borno sobo. Nikogar ni bilo, ki bi mu zaželel dober dan ali dober večer. Revščine se je otresel šele, ko se je izučil. Delal je po različnih krajih Slovenije, tudi v Kranj ga je zanesla pot. Z Ano sta se spoznala 1940. leta na enem od plesov v gostilni pri Bašarju v Stražišču, kamor je mladež tiste čase rada zahajala. Preskočila je iskra in leto kasneje sta se že poročila. Malce sta bržčas pohitela tudi zato, ker je bil na poti že prvi otrok. Ana je prihajala iz revne in številne družine. Doma je bilo trinajst otrok, kruha pa malo. Pri štirinajstih, petnajstih je prišla v Kranj, gospodinjit starejšima sestrama, ki sta delali v Inteksu. V S hčerkama Ireno in Eriko, še preden sta odleteli iz gnezda. njem se je nato tudi sama zaposlila. Kot so bila težavna njuna mladostna leta, tudi poroka ni šla brez zapletov. Stane je bil italijanski državljan, zato se v Kranju, ki je med vojno padla pod Veliki Reich, nista mogla poročiti. Če bi šel v Italijo, pa bi ga, seje bal, gotovo zaprli. "Tako smo šli na poroko skrivaj v Ledine. Gazili smo sneg, Ana je bila noseča. Iz stražarni-ce na italijanski strani so nas videli, a so nas k sreči pustili pri miru," pravi Stane Špacapan. Mlada zakonca sta najprej stanovala v sobi pri sestri v Stražišču in se, čeprav denarja nista imela, pripravljala na gradnjo lastnega doma. Opeko sta delala sama, zemljo in obrtnike pa je Stane odslužil s svojim delom. Kompenziral, bi rekli danes. Leta 1955 je bila hiša, ki je osamela stala sredi polja na Planini, nared za vselitev. Kasneje so jo podrli in tam zgradili visoke bloke, Špacapanovim pa odmerili drugo zemljo in plačali skromno odškodnino. Spet sta gradila. Hiša v gruči, ki jo obkrožajo bloki in kjer Ana in Stane domujeta zdaj, nosi naslov Juleta Gabrovška 1. Stane, ki je po vojni končal tehnično šolo v Ljubljani in se nato kot delovodja z dekretom zaposlil v Projektu, kjer je ostal do upokojitve, je bil zaradi narave dela veliko na terenu, od doma. Po potresu v Skopju, denimo, ko so Pro- Biseroporočenca Ana in Stane danes. Foto: Tina Doki jektovi gradbeniki sodelovali p11 obnovi, ga ni bilo kar pol leta-Tudi med šolanjem v Ljubljani, kamor se je vozil z vlakom, je odhajal v ranem jutru in se vračal ob desetih zvečer. Skrb za dom, g0' spodinjstvo, otroka je torej slonela predvsem na Ani. Prvorojenka je Irena. Že štirideset let živi v Nemčiji in ima Štin hčere. Domov prihaja enkrat na leto, za dva meseca. Druga hči je Erika, živi doma in ima dve hčeri. Ana in Stane sta v jeseni življe' nja zadovoljna. Zdrava sta kolikof toliko, znala pa sta ohraniti tudi ljubezen, prijateljstvo, spoštova' nje drug do drugega. Stane, ki p11' znava, daje precej trmaste narave, zasluge za uspešen zakon pripisU' je predvsem ženi. "Vedno je zna* la na umirjen način zgladiti v$e težave," jo pohvali. "Živiva skromno, kot sva vajc' na. Sama kuham, Stane ra° lupi krompir in dela na vrtu, pospravljanje pa mi zara°. težav s hrbtenico ne gre ve prav od rok," pravi Ana, Stan pa dodaja, da mu vrt pomeni p° življenja. Praznovala bosta naslednjo soboto, ko pride domov tudi Iren^ Brez matičarja in duhovnika, £ njunimi najbližnjimi. Gotovo b sta tudi zaplesala, morda v nek liko počasnejšem ritmu, kot s pred 61 leti, ko sta se spoznal' > vendar srečna, da se imata. • Helena Jelovčap Gorenjci skušajo podreti občinske plotove Gorenjci so premalo povezani in premalo vplivni navzven, pravijo snovalci regionalnega razvojnega plana. Kranj - "Program regionalnega razvoja Gorenjske 2002 - 2006 je dobro narejen, vključenih je bilo približno tristo strokovnjakov. V Sloveniji imamo napisanih veliko dobrih strategij, z njimi nas lahko oskrbijo v ZDA, na Irskem ali Japonskem. Problem ni v znanju, temveč v uresničevanju razvojnih strategij in program, zato vam pri tem želim veliko sreče," je ob koncu pogovora dejal Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Območna gospodarska zbornica za Gorenjsko je minuli torek pripravila pogovor, ki predstavlja nov veter na Gorenjskem in le želimo si lahko, da ne bi tako kma-1° pojenjal. Skupaj so spravili gorenjske župane, poslance in gospodarstvenike, mednje pripeljali Predsednika in podpredsednika slovenske gospodarske zbornice. Največ pozornosti so posvetili regionalnemu razvojnemu programu, ki so ga pripravili BSC Poslovno podporni center Kranj in razvojni agenciji Sora iz Škofje Loke in Ragor z Jesenic. Sodeloval je tudi Williem P. Lewis iz Irske, ki je v projekt vključen kot zunanji svetovalec. Od EU nikar ne Pričakujmo preveč "Gorenjska je zelo dobra regija, brezposelnost je sorazmerno niz- Milan Bavec iz Iskre Mehanizmi Upnica se ni strinjal s poslancem Kacinom, saj zelo dobro sodeluje s Philipsom s Koroškega. V njihovi tovarni ima tako delo že približno sto ljudi, naraslo bo lahko na 150. Čehi in Slovaki so precej bolj znali izkoristiti avstrijsko sosedstvo. Gospodarstvenike in župane je posebej opozoril, naj od EU ne pričakujejo preveč. Gospodarstveniki si želijo čimprejšnje vključitve, saj bodo odpadle logistične ovire. ^Vendar pri investiranju EU ne bo glavni finančni vir. V Slovenijo investicije letno znašajo 1.100 milijard tolarjev, Slovenija prva leta po vključitvi lahko pričakuje 30 do 40 milijard tolarjev letno, z oplemenitenjem bo teh sredstev približno 100 milijard to- Poslanec Jelko Kacin je dejal, da v razvojnem pogledu največ pomeni povečanje prebivalstva in da bi se v Sloveniji lahko Podvojilo. Predvsem naši ljudje ne bi smeli odhajati drugam. Glede varčevanja pa je dejal, da ustvarjamo zato, da trošimo, kar je v recesiji še bolj pomembno. Kot pomemben razvojni projekt je navedel izgradnjo drugega tira od Kopra do Divače, ki je Pomemben tudi za Gorenjsko, saj si boljše sodelovanje lahko obetamo z italijansko Furlanijo-Julijsko krajino kot pa z avstrijsko Koroško, kjer so veliko bolj 'trdi', pa še Heider je tam. ka, kupna moč sorazmerno visoka, predstavlja 9 do 10 odstotkov slovenske moči," je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk strnil oris gospodarskih razmer v Sloveniji in posebej na Gorenjskem. larjev letno. Še vedno bo to desetkrat manj, kot sedaj znašajo slovenske investicije. Nadomestila za uporabo mestnih zemljišč so izvirni davek občin, lani so znašala 18,8 milijarde tolarjev. Tri četrtine tega davka so plačale pravne osebe, četrtino ljudje. V zadnjih šestih letih se je desetkrat povečal, je Jožko Čuk opozoril župane, kako obremenjujejo gospodarstvo. Podpresednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar je povedal, da so s socialnimi partnerji minuli teden le dosegli kompromis glede novega zakona o delovnih razmerjih. Tako naj bi bile po novem odpravnine nižje, pri dodatku na delovno dobro naj bi veljala le doba pri zadnjem delodajalcu, malica ostaja sestavina delovnega časa. Storjen je prvi korak pri evropeizaciji trga delovne sile, naslednji bodo verjetno lažji, je dejal Hribar. Gorenjska naj postane finančna regija Srečanje dokazuje, da Gorenjci že podiramo občinske plotove, je prepričan kranjski župan Mohor Bogataj. Predstavniki gorenjskih razvojnih agencij so nato pripovedovali, kako nameravajo to storiti. Regionalni razvojni program Gorenske 2002 - 2006 namreč temelji na večji povezanosti regije in njeni večji vplivnosti Nepremičnine ZLIT-a so naprodaj Okrožno sodišče v Kranju zbira ponudbe za odkup zemljišč in objektov tržiške družbe ZLIT v stečaju, ki so naprodaj za dobre 403 milijone tolarjev. Tržič, 9. novembra - Do jutri morajo ponudniki plačati varščino, ki znaša 10 odstotkov od najnižje prodajne cene. Javno odpiranje Ponudb bo 20. novembra, zaenkrat pa stečajni upravitelj Andrej Koželj omenja enega resnega interesenta. Kupcu je pripravljena Pomagati tudi občina Tržič, ki ji je občinski svet dal pooblastilo za brezplačno odsvojitev morebitnih delov občinskih zemljišč. Sredi avgusta letos so iz nekdanje tržiške tovarne ZLIT odpeljali Se zadnjo opremo, silose za žaganje. S tem je bila končana prodaja Premičnega premoženja, za katerega so iztržili okrog 40 milijonov SIT. Že takrat je stečajni upravitelj napovedal, da bi radi prodali kljub težavam pri urejanju stanja lastnine v zemljiški knjigi tudi nepremičnine najkasneje letošnjo jesen. "Okrožno sodišče v Kranju je 3. novembra 2001 objavilo razpis za Prodajo nepremičnin ZLIT-a z zbiranjem ponudb. Gre za 27.374 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem so objekti z nekaj več kot 14.100 kvadratnih metrov površin. Najnižja prodajna cena je 403,24 milijona SIT. Ponudniki morajo za varščino plačati do vključno 10. novembra 10 odstotkov od te cene. Upoštevane bodo le ponudbe, ki bodo prispele do vključno 12. novembra 2001 do 12. ure. Javno odpiranje ponudb bo 20. novembra 2001 ob 11. uri na Okrožnem sodišču v Kranju. Imamo resnega ponudnika, ki sprejema tudi neurejeno zemljiškoknjižno stanje. Vsi si želimo, da bi prodaja uspela. Če ne bo višje ponudbe, imam tudi pooblastilo za dogovor o minimalnem popustu na določeno ceno. Zaenkrat lahko povem le to, da gre za slovensko firmo na področju elektronike, ki je izvozno usmerjena. Ko bo kupec nakazal denar, se bomo lotili delitve, v kateri ima prednost Gorenjska banka kot prvi upnik," je povedal Andrej Koželj, stečajni upravitelj družbe ZLIT. Za prodajo je močno zainteresirana tudi Občina Tržič, saj morebitni kupec obeta na mestu propadle lesne industrije okrog 200 novih delovnih mest. Zato je občinski svet med sredino izredno sejo sprejel sklep o brezplačni odsvo-jitvi delov zemljišč na območju tovarne ZLIT, ki bi se po zemljiškoknjižnih podatkih izkazali za občinsko last. Po posebnem dogovoru pa bi kupec prispeval 100 tisoč DEM za občinske razvojne programe. • Stojan Saje navzen. Pri njegovem snovanju je sodelovalo približno tristo strokovnjakov, nastajal pa je od spodaj navzgor. Gorenjci smo premalo povezani in premalo vplivni navzen in nekatere gospodarske probleme še vedno odlagamo, je kot glavna problema označila Slavka Zupan z BSC Kranj. Gorenjska naj bi postala finančna regija, privlačna za bivanje in za obiskovalce, večno pozornost naj bi posvetili izobraževanju in lastni identiteti. Premalo novih podjetij Na Gorenjskem nastaja premalo novih podjetij, preveč jih propade, lani se je število podjetij celo zmanjšalo, je dejal Stevo ŠČavni-čar iz jeseniškega Ragorja. Podjetniki težko dobijo prostor, če ga že, pa je zelo drag. Manjša podjetja imajo veliko težav s pridobivanjem 'papirjev' na upravnih enotah, kjer se uradniki zaradi prepirov zaprejo v 'školjko zakona'. Posamezniki temu niso kos, pri nas pa še ni podpornih enot, ki bi jim pomagale. Poseben problem so kadri, Sčavničar je prepričan, da bi morali zadržati vodilne ljudi, saj jih ni moč kupiti drugje, precej lažje je to pri drugih. Raz- Prodaja se je začela Javni razpis za prodajo jeseniškega Acronija naj bi objavili do konca marca prihodnje leto. Ljubljana - Kot je znano, je vlada že na eni od septembrskih sej sprejela program prodaje odvisnih družb Slovenskih železarn, po katerem naj bi prodali štirinajst odvisnih družb, med njimi tudi pet na železarski lokaciji Jesenice - Acroni, Energetiko, SUZ Jesenice, Meting - Železarna Jesenice in Elektrode Jesenice. Ministrstvo za gospodarstvo in Slovenske železarne sta pred dnevi z objavo javnega zbiranja ponudb za nakup poslovnih deiežev v družbah Noži Ravne, Energetika Ravne in Energetika Štore že začela z uresničevanjem programa, do konca marca prihodnjega leta naj bi podoben razpis objavili tudi za Acroni Jesenice. Kot sta na torkovi novinarski konferenci povedala Janez Trček, državni sekretar ministrstva za gospodarstvo in predsednik nadzornega sveta Slovenskih železarn, in Ti-bor Šimonka, član uprave, odgovoren za privatizacijo, naj bi prve pogodbe o prodajah družb podpisali spomladi prihodnje leto, zahtevnejša pogajanja končali do konca januarja leta 2003, potlej pa prodali še ostalo premoženje in likvidirali holding Slovenske železarne. Za Energetiko Jesenice predvidevajo zaključek prodajnega postopka do sredine junija, za Meting do konca septembra ter za SUZ Jesenice in za Elektrode Jesenice do sredine decembra prihodnjega leta, za Acroni pa do konca januarja leta 2003. Pri prodaji bodo zasledovali dva cilja: prvič - krepitev učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega jeklarstva, izboljšanje poslovanja in ohranjanja delovnih mest, in drugič - doseganje največje možne kupnine, s katero bi lahko zmanjšali javni dolg. Pričakujejo, da bodo s kupnino iztržili najmanj devet milijard tolarjev, kolikor so tudi kratkoročne obveznosti Slovenskih železarn. • CZ. Vi lika nastaja med znanjem, ki ga potrebuje gospodarstvo in tistim, ki ga 'producirajo' šole, problem seveda ni samo gorenjski, temveč slovenski. "Razmere na Gorenjskem so odvisne od položaja petdesetih največjih podjetij. Upoštevajte jih, bodite pozorni, kako jim gre in kakšne težave morda imajo, pomagajte direktorjem na kakšni poti v Ljubljano, kjer jim morda lažje odprete kakšna vrata," je Jožko Čuk položil na srce gorenjskim županom in poslancem. Denar EU bo dobrodošel, vendar ga ne bo toliko, kot si nekateri obetajo. Zvrhano mero pozornosti pa Sčavničar priporoča pri prenosu državnih pristojnosti na regije, ki bodo verjetno oblikovane po sedanjih statističnih regijah. Ministrstva so namreč povprašali, kaj bi prenesla na nižjo raven. Ponujajo seveda zoprne stvari, vsekakor pa ne tistih, ki so povezani z večjimi sredstvi. Fakulteta ima premajhen vpliv Fakulteta za organizacijske'vefcle v Kranju je edina na Gore'rijšReTn, tudi / višjimi strokovnimi šolami je Gorenjska zelo revna, saj imamo le eno, medtem ko je v Sloveniji 44 višjih strokovnih šol. Vsaj v srednjih šolah bo potrebno spremenili programe, po novem jih bo moč 20 do 30 odstotkov prilagoditi potrebam regijskega gospodarstva in to bo vsekakor potrebno narediti, je dejal Bogo Filipič, direktor BSC Kranj. Slabo so uporabljene državne in evropske pomoči, malo razvojnega denarja pride na Gorenjsko. Značilna je tudi slaba računalniška pismenost. Mladi pa imajo precej problemov z drogami. • Marija Volčjak Papirnica Goričane ostaja v drugo državna Na Slovenski razvojni družbi so se odločili razveljaviti tudi drugi razpis za prodajo večinskega deleža Papirnice Goričane. Ljubljana - Nadzorni svet Slovenske razvojne družbe (SRD) je v ponedeljek sklenil podaljšati rok za prodajo deležev v podjetjih in predlagal upravi ponovitev razpisa za prodajo 83-odstotnega deleža Papirnice Goričane. Ugotovil je namreč, da se pri delu komisije za prodajo deležev podjetij, ki so v lasti SRD, pojavljajo težave, zato naj bi v 14 dneh pripravili tudi merila izbire in izločanja ponudb. Glavni vzrok za razveljavitev majskega razpisa za prodajo Papirnice Goričane je v nesprejemljivosti dodatnih pogojev, ki jih je ponudi- la goriška družba Cartiera Radeče Italiana (CRI), ki je zahtevala temeljito revizijo poslovanja papirnice, imenovanje novega nadzornega sveta in uprave. Taki pogoji pa so po mnenju CRI, kjer so za delež Papirnice Goričane ponudili 6,6 milijarde tolarjev, logični, saj trdijo, da pri pripravi ponudbe niso dobili zadostnega vpogleda v finančno stanje in poslovanje Goričan, sklep o ponovnem razpisu pa so označili kot izraz "sovražne in neugodne klime do tujih investitorjev v Sloveniji". O tem bodo, kot je povedal pooblaščenec CRI Emil Mozetič, obvestili pristojne italijanske in evropske institucije. Dodal je še, da so spoštovali zavezo o molčečnosti, ki pa jo je prekršil direktor Goričan Andraž Stegu, kar je zrelo najmanj za računsko sodišče, ponovitev razpisa pa seveda pomeni, da lahko konkurenčni ponudnik popravi svojo bistveno nižjo ponudbo. SRD v CRI pozivajo, da javno pove, vsebinske razloge za zavrnitev njihove ponudbe in s tem za odpoved skoraj sedmim milijardam tolarjev kupnine. • Štefan Žargi kranjski trgovski center Martin pred Martinom pokušina^#j^K slovenskih vin V prehrambenem centru jBii ^^Btt v sodelovanju z vinsko kletjo TVi.iit.....\ craier jLj, CTRENCA) AKCIJSKI NAKUPI ^JERUZALEM O P M O Z smehljaj narave 9. in 10. novembra od 15h - 19" pon.-sob. 8h-20\ nedelja 8-13'; Savska c. 34, Kranj, 04-281-81-50 kranjski trgovski center velika izbira • breskve • marelice • nektarine • češnje • hruške • zgodnje jablane vvrtnarsikl etat« VRTNAR) kutine • orehi Qj; • ameriške borovnice • ostalo jagodičje pon.-sob. 9h-19\ Savska c. 34, Kranj, t? 04-281-81-30 Tujci "obletavajo" banke V ožjem izboru za nakup 34-odstotnega deleža Nove Ljubljanske banke so tri tuje finančne ustanove, trije največji lastniki Banke Koper pa so 52-odstotni delež prodali italijanski banki Sanpaolo IMI. Ljubljana - Komisija za vodenje in nadzor nad postopkom prodaje Nove Ljubljanske banke je preučila tri nezavezujoče ponudbe za nakup 34-odstotnega državnega deleža v banki in vse tri ponudnike uvrstila v ožji izbor. Med njimi so Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in dve veliki mednarodni finančni ustanovi, ki ju ministrstvo za finance ne omenja, v javnosti pa je že slišati, da sta to avstrijska Erste Bank in belgijska skupina KBC. Komisija je na osnovi analiz, ki so jih pripravili finančni svetovalci NM Rothchilds in uprava Nove Ljubljanske banke, ugotovila, da vsi trije ponudniki izpolnjujejo razpisane finančne in tehnične pogoje. Finančni pogoji se nanašajo na ponujeno ceno delnic, tehnični pa na sposobnost ponudnika, da v NLB deluje kot učinkovit glavni investitor. Pri tem so naj- pomembnejši finančna moč, pripravljenost /.a vlaganja dodatnega kapitala in sposobnost posredovanja znanj. Vsi trije ponudniki bodo lahko še skrbneje pregledali banko, se dodatno pogovorili z upravo NLB, upravo LBS v New Yorku in komisijo, obiskali dve podružnici NLB, eno hčerinsko banko in Banko Celje ter pridobili še osnutke transakcijskih doku- Laško se vrača na stare položaje Kranj - Pivovarna Laško je 1990. leta prodala več kot 1,3 milijona hektolitrov piva in bila vodilna pivovarna v takratni državi. Kot kaže, se bo po več kot desetih letih spet vrnila na stare položaje, saj bo letos prodala 1,4 milijona hektolitrov piva in poleg tega še 35 tisoč hektolitrov vode. S produktivnostjo, 2.940 hektolitrov prodanih pijač na zaposlenega, se že uvršča v sam evropski vrh, dobre rezultate pa dosegajo tudi povezane družbe: Radenska, Jadranska pivovarna in Vital. Kot poudarjajo v pivovarni, so v letošnjih prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem obseg prodaje povečali za 14 odstotkov, tržni delež pa za štiri indeksne točke, na skoraj 55 odstotkov. Ugodno poslovanje se je nadaljevalo tudi oktobra, ko so prodali 105 tisoč hektolitrov piva ali 30 odstotkov več kot lani in beležili rekordni promet v zgodovini družbe. Prodajo na tuje trge so letos povečali za dobrih 55 odstotkov, tako da predstavlja že skoraj dve petini celotne prodaje. Za Laško so zanimivi predvsem trgi nekdanje Jugoslavije, kjer so v času turistične sezone dobre možnosti za prodajo in kjer je bila njihova blagovna znamka že v preteklosti zelo cenjena. V Bosni in Hercegovini bodo že letos dosegli 25-odstotni delež in tako postali eden večjih dobaviteljev piva na tem trgu. V Zvezni republiki Jugoslavija so prodajo povečali kar za šti- rikrat, prihodnje leto pa pričakujejo še nadaljnjo rast. Jadranska pivovarna, ki je v večinski lasti Laškega, je letos prodajo povečala za več kot 30 odstotkov in je postala že četrta največja pivovarna na Hrvaškem. Laško pivo ima na Hrvaškem 12-odstotni trzni delež, že v naslednjih dveh letih pa naj bi doseglo petino. Dobra prodaja piva in ostalih pijač se 'odraža tudi v ugodnem fi-. nančiiem rezultatu. V treh četrtinah leta so ustvarili 17 milijard tolarjev prihodkov, kar je 31 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in skoraj toliko, kot so načrtovali za vse leto. Še ugodnejši rezultat jim je preprečilo povišanje trošarine ter nadpovprečna, več kot 50-odstotna podražitev osnovnih surovin (ječmen, slad) in energije (plin) na svetovnem trgu, na povečanje stroškov pa je vplivala tudi zamenjava embalaže. * Cveto Zaplotnik Zbiranje ponudb za prodajo Zlita Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je pred dnevi v okviru stečajnega postopka za tržiško podjetje Zlit objavilo javno zbiranje ponudb za prodajo 27.374 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem so objekti skupne površine 14.134 kvadratnih metrov. Najnižja prodajna cena je nekaj več 403 milijone tolarjev, ponudniki pa imajo še jutri, v soboto, čas, da nakažejo varščino v znesku 10 odstotkov od vrednosti. Javno odpiranje ponudb bo 20. novembra, še isti dan pa bodo izbrali najboljšega ponudnika. Iskra Telekom Holding iz Kranja pa je ob koncu oktobra objavila javno zbiranje ponudb za prodajo vseh nepremičnin na Blejski Dobravi 124. Ponudba obsega poslovni stavbi skupne površine 4.341 kvadratnih metrov površine, nekaj manj kot šest tisoč kvadratnih metrov dvorišča, manjši funkcionalni objekt in pot. • CZ. Svet KRANJSKIH VRTCEV C. Staneta Žagarja 19 4000 KRANJ razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določata 53. in 145. člen Zakona o financiranju v vzgoji in izobraževanju (Ur. I. RS, št. 12/96, 23/96 in 64/01) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za dobo 5 let. Začetek mandata je 01. 02. 2002. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanjih delovnih izkušnjah naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA. Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. mentov, ki naj bi jih pripravili izbrani pravni svetovalci. Na podlagi pogovorov, ogledov in dokumentov bodo do 31. decembra pripravili zavezujoče ponudbe. Komisija jih bo ocenila in pri tem dala poudarek finančnemu delu. Januarja prihodnje leto so predvidena zaključna pogajanja, februarja pa naj bi že podpisali pogodbe z izbranimi ključnimi investitorji. Medtem ko bo na spremembo lastništva v Novi Ljubljanski banki treba počakati še nekaj mesecev, so primorske družbe Istra-benz, Luka Koper in Intereuropa, ki so skupno več kot 82-odstotne lastnice Banke Koper, prejšnji torek podpisale z italijansko banko Sanpaolo IMI iz Torina pogodbo o prodaji 52 odstotkov svojih delnic v banki, dogovorile pa so se tudi o možnosti, da bi ji ostale delnice prodale do 30. julija 2006. Italijanska banka je pristala na vrsto pomembnih pogojev, med drugim tudi na ceno delnice 101.972 tolarjev, kije več kot dva-inpolkrat višja od njene knjigovodske vrednosti ob koncu lanskega leta. Podjetja bodo s prodajo iztržila 28,2 milijarde tolarjev oz. približno 127 milijonov evrov, banka Sanpaolo IMI pa mora za nakup delnic pridobiti še potrebna soglasja. Ob tem, ko se za nakup deleža Nove Ljubljanske banke potegujejo le tuje finančne ustanove in ko bo večinska lastnica Banke Koper postala tretja največja italijanska banka, je v javnosti vse pogosteje slišati vprašanja, zakaj naj bi slovenske banke ob že tako visoki navzočnosti tujih bank pri prodajali tujcem. • Cveto Zaplotnik Telefonski imenik - od Maribora do Kopra Kranj - Telekom Slovenije je v torek izdal nov Telefonski imenik Slovenije 2002 v knjižni obliki in v zgoščenki. Komplet obsega pet knjig s podatki o naročnikih Telekoma Slovenije in Mobitela po področnih kodah ter z Rumenimi stranmi za vso Slovenijo, izšel je v nakladi 60.000 izvodov in stane 3.500 tolarjev. Vsi naročniki bodo na podlagi obvestila, ki so ga dobili na dom, lahko brezplačno prevzeli na poštah in v teletrgovi-nah področno kodne imenike, ki so izšli v nakladi 450.000 izvodov. Skupna naklada vseh knjig torej presega tri četrt milijona izvodov, kar je tudi velik založniški zalogaj. Za tisk so porabili skoraj osemsto ton posebnega papirja, a če bi vse knjige postavili eno za drugo, bi vrsta segala od Maribora do Kopra. Pa še nekaj besed o imeniku na zgoščenki. Izšel je v nakladi 20.000 izvodov, cena je za naročnike 3.300 tolarjev, za ostale pa 3.800 tolarjev. V prodaji je tudi mrežna različica elektronskega telefonskega cenika po ceni 24.000 tolarjev za deset uporabnikov in s 400 tolarji doplačila za vsakega nadaljnjega. Zemljevidom 24 slovenskih mest so tokrat dodali še šest novih - za Bled, Brežice, Izolo, Radovljico, Sevnico in Slovensko Bistrico. Imenik je tudi oblikovno zanimiv, saj je naslovnica zasnovana kot pobar-vanka. • Cveto Zaplotnik Adria leti med Frankfurtom in Dunajem Brnik - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je z zimskim voznim redom, ki bo veljal do 30. marca, uvedel nekatere novosti, med drugim je svoje delovanje razširil na notranji trg evropske skupnosti. V ponedeljek je začel z rednimi poleti na progi med Frankfurtom in Dunajem. Vsak dan, od ponedeljka do petka, bo letel dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, leti pa so namenjeni predvsem poslovnim potovanjem. Na tej progi letita že tudi Austrian Airlines in Lufthansa, cene na Adriinih letih pa bodo od 10 do 15 odstotkov nižje kot pri konkurenci. Adria in Austrian Airlines sta pred kratkim podpisala dogovor o letih pod skupno oznako na progi Ljubljana - Dunaj, pri tem pa bodo Adri-ina letala letela dvakrat dnevno od ponedeljka do petka, letala avstrijskega prevoznika pa ob sobotah in nedeljah. In še ena novost: Adria je povečala število poletov iz Ljubljane v Frankfurt. Na tej progi bo letela 20-krat na teden - trikrat dnevno ob delavnikih in dvakrat na dan ob sobotah in nedeljah. • CZ. IZ URADNIH OBJAV Prisilne poravnave in stečaji Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 10. oktobra začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom Intec MKD, kovinske konstrukcije, d.o.o., Kranj. V upniškem odboru so med drugimi samostojni podjetnik Marjan Grašič iz Moš pri Smledniku, Iskra SSD iz Kranja, Merkur Naklo in Franc Ovniček iz Žleb pri Medvodah. Isto sodišče je oktobra začelo in zaključilo stečajni postopek nad dolžnikom Rodos, turistično in gostinsko podjetje, d.o.o., Kranj ter odločilo, da se njegovo premoženje prenese na Občino Kranj. Okrožno sodišče v Ljubljani je 2. oktobra začelo stečajni postopek za podjetje Izolit iz Trzina (narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 17. decembra), istega dne pa je zaključilo stečajni postopek nad dolžnikom Pižem, d.o.o., Mala Loka, Domžale. Okrožno sodišče v Kranju je 23. oktobra začelo in takoj zaključilo stečajni postopek nad dolžnikom Vera Dišič, Okrepčevalnica - Pizzerija Ranč, s,p., Podreča. V stečajnem postopku je tudi podjetje Novi Graniti d.o.o. Kamnik, za katerega bo narok za obravnavanje osnutka glavne razdelitve 5. decembra. • CZ. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 9.11. 2001 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti__ A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d. Kranj 112,70 113,10 16,03 16,08 11,35 ~H45~ HIDA - tržnica Ljubljana 112,70 112,85 16,02 16,06 11,40 11,43 HRAM ROŽCE Mengeš 112,40 112,75 16,00 16,09 11,40 11,47 ILIRIKA Jesenice 112,50 112,90 16,00 16,07 11,35 11,40 ILIRIKA Kranj 112.50 112,90 15,98 16,05 11,37 11,41 ILIRIKA Medvode 112,70 112,95 16,02 16,07 11,38 11,43 INVEST Škofja Loka 112,65 113,10 16,00 16,11 11,38 11,46 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 112,68 113,48 15,98 16,17 11,36 11,49 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 112,70 113,10 16,02 16,09 11,38 11,43 ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUO. BANKA d.d .Kranj 112,68 113,03 15,98 16,10 11,36 11,44 PBS D.D. (na vseh poštah) 112,67 113,40 15,98 16,10 11,36 11,44 SZKB Blag. mesto Žiri 112,63 113,15 15,98 16,08 11,36 11,43 TALON Škofja Loka 112,50 112,90 16,00 16,09 11,35 11,44 VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 112,62 113,05 15,97 16,09 11,37 11,44 nas Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15,53 tolarja. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Trnova pot do lastne strehe Kranj - Večina mladih v Kranju in najbrž tudi drugod po državi nima tako bogatih staršev, da bi jim lahko omogočili nakup stanovanja, niti nimajo dovolj denarja, da bi si ga kupili sami. Sicer pa ustreznih stanovanj primanjkuje, cene so astronomsko visoke, novogradenj pa v kranjski občini že več let ni bilo. Z vprašanjem, kako do stanovanja, se v Kranju ukvarja veliko mladih, pretežno med 20. in 30. letom, nekaj odgovorov ali vsaj izhodišč pa jim je skušala dati tudi razprava na okrogli mizi, ki jo je v sredo organiziral Klub študentov Kranj. Žal so mladim predstavniki Mestne občine Kranj, predstavnik ene od nepremičninskih agencij in pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS dali bolj malo ali nič zagotovil, da se bo v nekaj letih stanje na področju nepremičnin izboljšalo v takšni smeri, da bi bila pot do lastne strehe kaj lažja. Janez Osojnik, kranjski podžupan, je uvodoma povedal, da ima MOK sorazmerno velik stanovanjski fond, v katerem je približno 450 večinoma starih (socialnih in neprofitnih najemnih) stanovanj, čeprav ni naloga občine gospodarjenje s stanovanji. Po drugi strani pa v Kranju že dolgo ni bilo nobene novogradnje, kar tudi vpliva na ceno. Cene za kvadratni meter se dvigajo tudi do 2500 mark, predvsem pri manjših stanovanjih, ki so najbolj iskana, je povedal Anton Janša iz agencije Svet nepremičnine, kjer imajo sicer precej stalno ponudbo različnih stanovanj. Mladi si lahko pri zbiranju denarja za nakup stanovanja pomagajo tudi z razpisi Stanovanjskega sklada RS, ki so pretežno namenjeni mladim družinam in tistim, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Večina vlog (na zad- njem razpisu jih je je bilo 8 odstotkov z. območja Gorenjske) je rešenih pozitivno, je pa res, je priznala pomočnica direktorja sklada Nevenka Fajdiga, da zneski posojil predstavljajo le del potrebnih sredstev. Približno tako je tudi! pri varčevanju v nacionalni stanovanjski shemi, ki pa bo po mnenju! mladih čez nekaj let tako povečalo povpraševanje po stanovanjih, da se bodo že tako visoke cene še dvignile. Sicer pa je Stanovanjski sklad s pozivom gradbenim podjetjem, naj ponudijo še neprodana nova stanovanja po 20 do 30 odstotkov nižji ceni, zbral 574 stanovanj, vendar žal nobenega na Gorenjskem. Mladim v gorenjski prestolnici se torej v bližnji prihodnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj ne obeta nič dobrega. Na letošnji občinski razpis za dodelitev soci-j alnih in neprofitnih stanovanj je prispelo več kot 100 vlog, vendar je trenutno prostih samo 9 stanom vanj, slabotna lučka na koncu dolgega predora je načrtovana gradnja novega stanovanjskega bloka na Zlatem polju, ki naj bi stekla prihodnje leto, med 24 stanovanji pa naj bi jih bila polovica neprofitnih. Mestna občina načrtuje tudi nova gradbena zemljišča na Drulovki, kjer naj bi zgradili 6 manjših novih stanovanjskih blokov, s skorajšnjo spremembo družbenega plana pa naj bi pridobili še dodatne lokacije za gradnjo. • Matjaž GregoriČ Nov rekord borznega indeksa SBI20 Ljubljana - Najpomembnejši indeks Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SBI20, ki predstavlja tehtano povprečje tečajev delnic dvajsetih podjetij, je v ponedeljek drugič letos dosegel zgodovinski rekord. Medtem ko se je 7. septembra povzpel na skoraj 2.036 točk, je tokrat njegova vrednost znašala nekaj manj kot 2.040 točk. K povišanju vrednosti indeksa je največ prispeval porast delnic Mercatorja in Krke, ki imata v indeksu 10-odstotni delež, ter Pivovarne Laško, ki ima v indeksu nekaj več kot 7-odstotni delež. Dobri poznavalo KRIM modna konfekcija PRODAJALNE: Visoko pri Kranju. Visoko 130, tel.: 04 25 19 662 Tržič, Deteljica 10, tel.: 04 59 71670 LJubljana, Železna c. 12, tel.: 0123 49 680 Domžale. Karantanska 2, tel.: 0172 95 720 Nova jesensko zimska kolekcija modnih ženskih oblačil UGODEN NAKUP GOTOVINSKI PO PRODAJA NA ČE dogajanja na borzi napovedujejo, da se bo borzni indeks SBI20 letos verjetno še zvišal, bolj vprašljiva pa je rast v prihodnjem letu, ko je pričakovati zmernejšo gospodarsko rast. • CZ. Zlata Alplesova Diva Minuli ponedeljek so na Gospodarskem razstavišču odprli 12. ljubljanski pohištveni sejem, ki bo odprt do nedelje, 11. novembra, in spada med kakovostnejše specializirane sejme s tradicijo. Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... Ljubljana - Na dobrih 13 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja 275 razstavljavcev iz petnajstih držav. Sejem Je kakovostna predstavitev pohištva za dom, poslovne prostore in notranje opreme. Slovenski pohištveni sejem se je po besedah Petra Tomšiča, predsednika upravnega odbora Združenja lesarstva Pri Gospodarski zbornici Slovenije in predsednika uprave pivškega Javorja, liberaliziral že pred desetimi leti, kar pa ne velja za trg lesnih surovin. Pohištveni sejem je odprl dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve. V lesni panogi posluje 801 gospodarska družba, podjetja pa so lani ustvarila 191 milijard tolarjev Prometa. Lesna podjetja zaposlujejo več kot 20 tisoč delavcev in ustvarijo povprečno 2,9 milijona tolarjev dodane vrednosti na zaposlenega. Pohištvena industrija je izvozno usmerjena, saj 55 odstotkov prihodkov ustvari s prodajo na tujih trgih. Minister Dimovski je poudaril pomen pohištvenega sejma tudi za razvoj konkurenčnosti te gospodarske panoge, prispeval pa naj bi tudi k večji kulturi bivanja. Ob odprtju sejma so najboljšim oblikovalcem in izdelovalcem pohištva podelili nagrade. Zlato diplomo in skulpturo je prejelo podjetje Alples iz Železnikov za kompatibilni program opreme dnevnih sob Diva oblikovalke Dane Poljanec, srebrno diplomo je za kroglično ležišče oblikovalke Olge Wagner dobilo kranjsko podjetje Trgodom No. Revija Les je podelila priznanje novogoriški Srednji lesarski šoli za najlepšo predstavitev šole in izdelkov na sejmu, zlato plaketo revije Naš dom je dobila novomeška Tovarna pohištva Novoles za inovativen sistem pohištva Next, za najbolje oblikovan izdelek pa je Društvo oblikovalcev izbralo Zlato vez za opremo dnevnih sob Diva je prejela oblikovalka Dana Poljanec. 1, bronasto diplomo pa so za Jogi posteljo Eos oblikovalca Miha Klinarja podelili novogoriškemu podjetju Meblo Jogi. stol Alien, ki sta ga zasnovala avtorja Bernardo Eghugio in Milan Kohek. Po mnenju Jožeta Kušarja, predsednika ocenjeval- Mlercator Mercator Gorenjska trgovsko podjetje, d.d. Kidričeva c. 54, Škofja Loka ranju hotno odprti nov nakupovalni center. V ta namen bomo v Hipermarketu Mercator Centra Kranj zaposlili: več - POSLOVODIJ in NAMESTNIKOV poslovodje (V. - trgovski ali živilski poslovodja, ekonomsko komercialni tehnik, aranžerski tehnik, poslovni tehnik), - PRODAJALCEV (V. - prodajalec ali usposobljeni prodajalec), - ADMINISTRATORJEV (V. - ekonomsko komercialni tehnik), - BLAGOVNIH MANIPULANTOV (osnovnošolska izobrazba oziroma skrajšan srednješolski program), - PEKOV (IV. - pek), - MESARJEV (IV. - mesar in usposobljenost za prodajalca), enega - POSLOVODJO MESNICE (V. - trgovski ali živilski poslovodja ali ekonomsko komercialni tehnik in predhodna izobrazba IV. - mesar) - VZDRŽEVALCA elektro naprav (IV. ali V. - elektro smeri, vozniški izpit B kategorije) in - VODJO PREVZEMA v skladišču (VI. ali V. - ekonomske ali ustrezne tehnične smeri) Delo bomo nudili tudi ŠTUDENTOM (V. stopnja izobrazbe in veljavni študentski status). Če ustrezate pogoju izobrazbe oziroma usposobljenosti, navedenemu v oklepajih poleg delovnih mest, če ste iz Kranja in okolice, če imate ustrezen odnos do dela, ča vam ni odveč izmensko delo in delo ob nedeljah in če ste samostojni, urejeni, kumunikativni in prijazni do ljudi, Vas vabimo, da nam pošljete svojo vlogo za sodelovanje v Mercator Centru Kranj. V vlogi je potrebno navesti, za katero delovno mesto želite kandidirati. Vloge sprejemamo do srede, 21.11.2001 na naslov: Mercator Gorenjska, Služba za kadre in organizacijo - MC Kranj, Kidričeva 54, 4220 Škofja Loka. Pridružite se nam - ne bo vam zali ne komisije, je kakovost razstavljenega pohištva vsako leto večja. Vsebina letošnjega sejma potrjuje trditev, da spada pohištveni sejem med kakovostnejše sejme v Sloveniji, letošnjega naj bi si po prvih ocenah ogledalo okoli 60 tisoč obiskovalcev, saj so na enem mestu predstavljeni znanje slovenskih lesarjev in novosti slovenskih oblikovalcev, razstavljeno pohištvo pa odlikujeta tudi sodobno obli- kovanje in uporabnost. Zveza lesarjev Slovenije in Zduženje lesarstva Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije sta pripravila tudi raznolik program spremljajočih prireditev. Na sredinem posvetu o okolj-skih zahtevah v Evropski uniji (EU) so poudarili, da se bo morala slovenska lesna industrija prilagoditi in uskladiti predvsem zahtevam o zmanjšanju emisije lahko hlapnih organskih spojin. Ker Slovenija na tem področju ni zahtevala prehodnega obdobja, se bo morala z direktivo EU uskladiti do 31. oktobra 2007. Na včerajšnjem posvetu so govorili o konkurenčnosti lesne industrije, v pred-verju dvorane Forum pa lesene umetnine razstavlja svetnovno znani kipar - rezbar Peter Vene. • Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Živila danes odpirajo hipermarket v Cerkljah Gradili so z mislijo na kupca Danes opoldne v Cerkljah Živila odpirajo nov hipermarket. Ob slovesni otvoritvi pokušina hiper sendviča, jutri hiper torta. Cerkve - Hipermarket v Cerkljah je letošnja največja naložba Živil, ki je veljala 505 milijonov tolarjev. Letos spomladi so v Radencih skupaj z Veletrgovino Potrošnik prav tako zgradili supermar-ket, več prodajaln po Gorenjskem pa so obnovili in posodobili. Letos so bile to Mlečna restavracija v Kranju, marketi na Dovjem, na Trgu Rivoli v Kranju, v Britofu, Na Klancu, Pri nebotičniku, v kratkem pa bo v Kranju obnovljen tudi market na Planini. V hipermarketu v Cerkljah, ki so ga gradili od marca do oktobra, bodo Živila potrošnikom ponujala bogat izbor več kot 10 tisočih prehrambenih in galanterijskih izdelkov za vsakodnevno uporabo, poleg klasične ponudbe pa imajo tudi pester izbor iz tako imenovanega agroprograma. Na prodajnem oddelku agroopreme ponujajo sezoni prilagojene izdelke za kmetijce, sadjarje in vrtičkarje. Obema deloma ponudbe je name- njenih tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin, za kupce pa so uredili sto parkirnih mest. V hipermarketu bo delalo 23 prodajalcev, odprt pa bo vse dni v tednu, od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 17. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Novost so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili Branko Remic, predsednik uprave Živil, Igor Šprajcar, član uprave za komercialo in logistiko in vodja Predsednik uprave Živil Branko Remic med prodajnimi policami skupaj s sodelavcema iz maloprodaje Matevžem Kadišem in Veljkom Tadičem. marketinga Mile Crnovič. Branko Remic je tudi napovedal letošnje poslovne rezultate, ki so za 15 odstotkov boljši od lanskih in za dva odstotka višji od načrtovanih. Tako bodo letos naredili za 27 milijard tolarjev prometa, dobička pa bo 450 milijonov tolarjev. Govoril je tudi o prihodnjih kapitalskih spremembah, pa o resni in agresivni konkurenci, ki jih sili v zniževanje cen in zaslužka, vendar kljub temu zagotavljajo boljši rezultat. Vsako leto namenjajo novim naložbam od 1,5 do 2 milijardi tolarjev. Hipermarket Cerklje je letošnja največja, za prihodnje leto pa že napovedujejo gradnjo hipermarketa v Lescah in na lokaciji Gorenjskega sejma ter supermarketa na Kokrici, tekoče pa adaptirajo več objektov na Gorenjskem, v Ljubljani in v Prekmurju. Hipermarket Cerklje bo močno izboljšal ponudbo v tem delu Gorenjske, trdijo v Živilih. Ko omenjajo lahek dostop do trgovskega centra, kupcem prijazno velikost, ki omogoča preglednost nad prodajnim programom, bogat izbor izdelkov in številne trgovinske storitve, pravijo, da je bil hipermarket grajen z mislijo na kupca. Današnja otvoritev z nastopom ansambla Bohpomagej in Andreja Šifrerja, razrez hiper sendviča ter prijetna presenečenja za vse kupce, zlasti za prvih sto, bo nedvomno privabila veliko ljudi. • Danica Z. Žlebir, foto: Tina Doki ercator POHIŠTVO JESENICE Cesta maršala Tita 22, tel.: 58 33 650 Del. čas: 9-12,15-19, sobota: 8-12 0/ PROMOCIJSKI /t 0 POPUST NA VEČJI DEL PONUDBE POHIŠTVA IN CELOTNI PROGRAM SVETIL TER TEKSTILNIH TALNIH OBLOG \ ... in vas ne bo zeblo v noge, EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Ukinili začasni potni list Ker so pri označevanju in registraciji goved ugotovili nekatere nepravilnosti, so ukinili začasni potni list in na roko napisane številke na ušesnih znamkah. Ljubljana - Da bi govedom lahko sledili na njihovi poti od "vil do vilice" oz. od hleva do krožnika in s tem zagotovili varstvo potrošnikov, ki zahtevajo zdravo in neoporečno hrano, Slovenija hkrati z državami, članicami Evropske unije, uvaja sistem označevanja in registracije govedi. "Sistem je dober," ugotavlja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But in poudarja, da nepravilnosti, ki so jih ugotovili med pregledom, še ne pomenijo, da je vse narobe. služba je sredi preteklega leta začela delovati, z letošnjim 1. januarjem pa se je začelo polletno obdobje, v katerem naj bi vse govedo označili ter ga vpisali v hlevsko knjigo in v centralni register. Da bi ugotovili, kakšno je stanje na terenu, so se na ministrstvu od- Odredba, ki jo je že prejšnji mi- tev živali z enotno ušesno znam- nister za kmetijstvo, gozdarstvo in ko, vodenje hlevske knjige in vpis prehrano sprejel pred dvema leto- v centralni register pri službi za ma, je predpisala obvezno označi- identifikacijo in registracijo. Ta ločili za kontrolo izvajanja odredbe o označevanju in registraciji govedi. Pri tem sta sodelovali dve njegovi službi - republiška veteri- narska uprava, ki je preverjala delovanje sistema za označevanje in registracijo goved, in republiški inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je na konkretnih kmetijskih gospodarstvih preverjal označenost živali ter upravičenost do podpor, ki jih država daje na glavo živali. Pri tem je pogoj tudi ta, da so živali registrirane. Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But, so med nadzorom ugotovili, da je velika večina živali pravilno označena ter vpisana v hlevsko knjigo in centralni register pri službi za identifikacijo in registracijo, še vedno pa je tudi precej neregistriranih živali oz. primerov, ko postopki niso izpeljani do konca. To je bil tudi razlog, da so ponovno spremenili odredbo o označevanju in registraciji govedi in da so s spremembami, ki so začele veljati 30. oktobra, ukinili možnost prometa z govedi, starejšimi od štirih tednov, na podlagi začasnega potnega lista ter veljavnost na roke napisanih številk v ušesnih znamkah, kakršnih je po oceni kmetijske gozdarske zbornice okoli devet tisoč. Če rejec želi trgovati z govedom, ki ima še vedno na roke napisano številko, mora najprej zaprositi za nadomestitev s "pravo", kovinsko odtisnjeno številko, na podlagi katere potlej lahko pri- Mag. Franc But dobi tudi zdravstveno spričevalo. Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je po besedah glavnega inšpektorja Matjaža Kočarja od julija do konca septembra pregledal 1.247 vlog za dodelitev državnih podpor za goveda, pri tem pa je pri 131 vlogah ugotovil nepravilnosti, predvsem neusklajenost med številom živali na posestvu in navedbami v vlogah, odstopanja, ki so nastala zaradi zasilnih zakolov in iz drugih razlogov, ter pomanjkljivosti pri označevanju živali. Inšpektorji obveščajo o nepravilnostih agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki na podlagi uredbe o uvedbi finančnih intervencij lahko takšno kmetijsko gospodarstvo za dve leti izključi iz postopkov za dodeljevanje državnih podpor. Republiška veterinarska uprava, ki je pristojna za nadzor nad delovanjem službe za identifikacijo in registracijo goved in za ugotavljanje dejanskega stanja na kmetijskih gospodarstvih, je po besedah direktorja mag. Zorana Kovača po preteku prehodnega obdobja pregledala 1002 gospodarstvi oz. 30.700 živali, pri tem pa je preverjala označenost goved z enotno ušesno znamko ter vpis v hlevsko knjigo in v centralni register, ki ga vodi služba za identifikacijo. Medtem ko je velika večina živali pravilno označena in registrirana, pa so ugotovili tudi odstopanja, zaradi katerih je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi spremenilo predpis. "V Sloveniji imamo dober, evropsko primerljiv sistem označevanja in registracije goved," ugotavlja minister mag. Franc But, ki je tudi prepričan, da bodo s strogim izvajanjem odredbe, nadzorom in kaznimi za kršitelje hitro naredili konec nečednim poslom pri prekupčevanju živali in s tem zavarovali potrošnike, ki želijo zdravo in neoporečno hrano. S pregledom oz. nadzorom, s kakršnim so začeli po polletnem prehodnem obdobju, bodo nadaljevali tudi v prihodnje. • Cveto Zaplotnik Lipov list za Ambroževo kmetijo Med prenovo hiše je bilo na dvorišču pogosto slišati besedi "ohrani original". Brezje nad Kamnikom • Časopisno založniška družba Kmečki glas je letos že štirinajstič pripravila akcijo ocenjevanja najlepših domačij Živimo s podeželjem. Sklepno dejanje je bilo v nedeljo na kmetiji Lidije in Bojana Ambroža na Brezjah nad Kamnikom, kjer so najboljšim podelili Lipove liste za zgledno urejene kmetije ter priznanja za arhitekturno oblikovanje, zunanjo ureditev in splošno urejenost. Najvišje priznanje, tO je Lipov list, so prejele tri kmetije, med njimi tudi Ambroževa kmetija. Kot piše v obrazložitvi, domačijo sestavljajo poleg stanovanjske stavbe še trije gospodarski objekti, med katerimi po velikosti izstopa hlev z gospodarskim poslopjem, zelo lep pa je tudi bližnji kozolec. Sedanji lastniki so kmetijo kupili z namenom, da bi v naselju razvili posebno dejavnost, to je vzgojo in zrejo konj. Temu so priredili obstoječi hlev in druge gospodarske objekte, temeljito pa so prenovili tudi stanovanjsko stavbo, ki prej ni bila primerna za bivanje. Pri prenovi so uporabljali avtohto- OBČINA ŠKOFJA LOKA ŽUPAN Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/51 12 330, fax: 04/51 12 318 Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 7/93, 29/95 in 44/97) in 18. ter 86. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 19. redni seji, dne 18. oktobra 2001 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi Osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana za obdobje 1986 - 2000 in Družbenega plana za območje Občine Škofja Loka ter Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Škofja Loka. t.' Javno se razgrne Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana za obdobje 1986 - 2000 in Družbenega plana za območje Občine Škofja Loka ter Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Škofja Loka. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na prostorsko širitev nekaterih kmetij v občini. 2. Dokumentacija bo javno razgrnjena v pritličju Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka. Javna razgrnitev bo trajala od 29. 10. 2001 do 29. 11. 2001. 3. V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in le-te posredujejo Občini Škofja Loka. . 4. V času javne razgrnitve bo dne 14. novembra 2001 ob 18.00 uri izvedena javna obravnava v sejni sobi Občine Škofja Loka. 5. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, Gorenjskem glasu in na spletnih straneh Občine Škofja Loka. Številka: 30-9/00/DM Škofja Loka, 18. oktobra 2001 Igor DRAKSLER ŽUPAN no, naravno gradivo in le najbolj poškodovane dele so zamenjali z novimi členi. Na dvorišču je bilo tedaj pogosto slišati besedi "ohrani original", zaradi katerih so mnogi delavci zmajevali z glavami in ju sprejeli kot muhavost lastnika in njegove žene. Podobno je bilo pri notranji opremi. "Ambroževi so obnovili in ohranili vse uporabno, vse, kar se je obnoviti in ohraniti dalo, od posameznih kosov pohištva do stare keramične posode in drugih drobnih predmetov, brez katerih si ni mogoče zamisliti bivanja v "kmečki" kuhinji in prostorni "hiši"," so pri Kmečkem glasu zapisali v obrazložitev in dodali, da so Ambroževi vse lepo poudarili še s samo- svojo likovno potezo. Z modro so pobarvali nekatere stavbne člene in posamezne elemente notranje opreme, prav modrina pa izvirno in svojevrstno ohranja spomin na ljudske rezbarje in podobarje, ki so tod nekdaj z izjemno voljo in likovno domišljijo lepšali lesene in zidane domačije. Tudi zelena okolica domačije je skrbno urejena, tlakovane površine so obložene z lesenimi čoki ali s kamnitimi ploščami, ponekod pa so plošče položene kar v trato. Obnovili so star vodnjak, postavili zanimive posode za cvetje - lesene zabojčke ali glinaste lonce in uredili zanimivo cvetlično gredo v trikotniku med hišo in cestama. • CZ. Nov predlog zakona o krmi Kranj - Vlada je v sredo na dopisni seji sklenila, da bo predlog zakona o krmi, ki gaje poslala v državni zbor julija letos, nadomestila z novim besedilom. Za to se je odločila na osnovi priporočil evropske inšpekcije, ki je med septembrskim obiskom v Sloveniji pregledala usklajenost s predpisi Evropske unije ter primerno organiziranost mreže varne hrane, vključno s krmo. Pri pripravi novega besedila je poleg priporočil evropske inšpekcije upoštevala tudi pripombe iz razprave o predlogu zakona ter mnenje sekretariata državnega zbora za zakonodajo. »CZ. Na podlagi 41. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list RS, št. 75/94), 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96 in 36/00), 10. člena Statuta Občine Tržič (Ur. list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) in 11. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Tržiška knjižnica dr. Toneta Pretnarja (Ur. list RS, št. 15/99 in 109/99) Občina Tržič razpisuje prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Tržiška knjižnica dr. Toneta Pretnarja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še nasiednje: - visoka izobrazba družboslovne ali druge ustrezne smeri, - najmanj osem let delovnih izkušenj na področju knjižničarstva, - strokovni izpit, - poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda. Kandidat bo imenovan za mandatno obdobje 5 let. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in razvojni načrt knjižnice za mandatno obdobje morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič, z oznako "prijava na razpis - knjižnica". Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva objave razpisa. Občina Tržič Priznanja Vipiju in še trem čebelarjem Gornja Radgona - Na Pomurskem sejmu s« je danes, v petek,«a-čel sejem Sadje oz. dvodnevni strokovni dnevi sadjarstva, čebelarstva in zeliščarstva. Na sejmu bodo razpravljali o tržno zanimivih sortah sadja, o preprečevanju in zatiranju bolezni pri čebelah, ekološkem sadjarstvu in pridelovanju zelišč. Pripravili so razstavo zdravilnih zelišč in različnih sort jabolk, med njimi tudi odpornih za bolezni ter primernih za ekološko pridelavo, razglasili pa bodo tudi rezultate ocenjevanja sadnih sokov in brezalkoholnih pijač v mednarodni konkurenci ter slovenskega medu. Ocenjevanja sadnih sokov in brezalkoholnih pijač seje udeležilo enajst izdelovalcev s skupno 68 vzorci, ocenjevalna komisija, ki jo je vodil prof. dr. Janez Hribar z biotehniške fakultete, pa je podelila 16 zlatih in 38 srebrnih medalj ter 14 priznanj. Pri brezalkoholnih pijačah je bil z osmimi zlatimi medaljami najuspešnejši Fructal iz Ajdovščine, tudi letos pa se je dobro izkazal edini gorenjski predstavnik - Vipi z Brezij, ki je prejel zlato medaljo za jabolčni sok in BCE, srebrno za sadni sok iz rumenih pomaranč in priznanje za grapefruit in koketo. Podobno je bilo pri sadnih sokovih, tudi v tej kategoriji je bil najboljši Fructal, brezjanski Vipi pa je prejel zlato medaljo za jabolčni sok in srebrno za sadni sok rumenih pomaranč. Ocenjevanja slovenskega medu se je udeležilo 35 pridelovalcev s 76 vzorci, strokovna komisija, ki jo je vodila prof. dr. Anamarija Plestenjak z biotehniške fakultete, pa je podelila štiri zlate medalje, 13 srebrnih in 21 bronastih medalj ter še 23 priznanj. Med dobitniki medalj in priznanj so tudi gorenjski čebelarji. Čebelarstvo Blejec iz Mengša je prejelo srebrno medaljo za primorski akacijev in kostanjev med ter bronasto medaljo za hojev, gozdni in cvetlični med, čebelarstvo Peterka iz Preloga pri Domžalah srebrno medaljo za gozdni med in bronasto za hojev med, Franc Potočnik iz Kranja pa srebrno medaljo za kostanjev med in bronasto za hojev in akacijev med. Zveza društev gojiteljev pasem-skih malih živali Slovenije je danes, v petek, odprla na Pomurskem sejmu tudi državno razstavo malih živali. • CZ. Podražitve in dodatni stroški zmanjšujejo konkurenčnost Ljubljana - Gospodarsko interesno združenje Meso in izdelki je v sredo pripravilo delovno informativni pogovor, na katerem so predstavniki mesno predelovalne industrije razpravljali predvsem o podražitvah veterinarskih storitev in stroških odstranjevanja klavničnin odpadkov. Kot so ugotavljali, so se cene veterinarskih storitev po sprejetju novega veterinarskega zakona povišale za 80 odstotkov, do takšne podražitve pa je prišlo zato, ker je veterinarska uprava obračun po uran zamenjala s plačilom za količino. Predlagali so ustanovitev delovne skupine, ki bi ocenila nastale razmere in predlagala možne ukrepe za zmanjšanje stroškov. Podobno so ugotavljali za stroške ravnanja s klavničnimi odpadki. Cena 59,80 tolarja za kilogram je po navedban združenja dvakrat višja kot v državah Evropske unije, hkrati pa je 10 strošek, ki močno zmanjšuje konkurenčno sposobnost slovenske mesno predelovalne industrije. • CZ. Opravičilo V članku pod naslovom Jeseniško klavnico zapreti ali modernizirati' objavljenem v torek, 6. novembra, na 14. strani Gorenjskega glasa, J v podnaslovu ..."kot edina klavnica na Gorenjskem..." izpadla Dese "zgornjem" kot občinska sveta Jesenic in Kranjske Gore običajno o načujeta lego teh občin. Na Gorenjskem so namreč še klavnice v » hinju, Kamniku in v Škofji Loki. Za napako se opravičujem. • Počasno prevajanje evropskega pravnega reda v slovenščino Težava je v zahtevni terminologiji Prevajanje evropske pravne zakonodaje v slovenščino se je začelo že leta 1996, vendar je do sedaj dokončno prevedenih le nekaj tisoč strani od vsega 80 tisoč. Prevedene so le tri od sicer desetih temeljnih pogodb. Časa ni več veliko, saj mora Slovenija 80 tisoč strani evropskega Pravnega reda prevesti v slovenščino do konca prihodnjega leta. Takrat naj bi bila namreč naša država polno pripravljena na članstvo v Evropski uniji, s tem pa mora biti dokončno prevedeno tudi besedilo zakonodaje. Da morajo prevod zagotoviti do vstopa v Bv, vse kandidatke v rednih letnih poročilih opozarja tudi Evropska unija. Slovenija se svojemu cilju približuje precej počasi, je prevajalsko napredovanje naše države k EU ocenil član slovenske pogajalske skupine za vstop v EU in vodja komisije za pravno redakcijo prevodov Miro Prek. Novembra lani je imela Slovenija le 24 Pravno revidiranih strani prevedene evropske zakonodaje. Slabše se je odrezala samo Romunija, ki Pravne redakcije prevodov sploh se ni začela. Od šesterice držav, ki se o članstvu pogajajo od leta 1998, je Komisija ostro opozorilo naslovila še na Poljsko, od Slovenije pa zahteva, da nujno ukrepa. Zapletena terminologija Zakaj prevajanje in redakcija prevedenih besedil poteka tako počasi? Preteklo sredo so za okroglo mizo v Centru Evropa delo pojasnjevali v ta proces vpleteni preva- jalci in redaktorji, pri katerem je največja težava v terminologiji, saj se v Sloveniji prej nismo srečevali z evropsko pravno terminologijo, težave pa dela tudi vsebinsko poznavanje prevajane tematike. V Sloveniji še vedno manjka ljudi, jezikoslovcev in pravnikov, ki bi jim bili blizu evropska zakonodaja in njena zapletena terminologija. Pri prevajanju evropskega pravnega reda gredo stvari skozi štiri faze. V prvi fazi prevajalec besedilo prevede, v drugi gre prevedeno besedilo v strokovno redakcijo (največkrat na področna ministrstva), v tretji je opravljena jezikovna lektura, v četrti pa pravni redaktor opravi še pravno redakcijo. Tako overovljeni prevodi gredo na ministrski svet Evropske unije in na Evropsko komisijo. Čez vse štiri faze mora celotna zakonodaja, od ustanovne pogodbe do direktiv in regulativ in razsodb sodišča Evropskih skupnosti. Hitrejši le od Romunije Ostalim kandidatkam za članstvo v Evropski uniji, ki se za članstvo potegujejo od leta 1998, razen že omenjene Romunije in Poljske, ki ji je Evropska komisija naslovila opozorilo, gre prevajanje precej bolje od rok. Tako je za Madžarsko že v lanskem poročilu o napredku komisija ugotovila, da imajo revidirane že več kot 20 tisoč strani evropske zakonodaje, pol toliko jo imajo Čehi, Estonci pa celo več kot 11 tisoč strani. Evropska zakonodaja za Ciper je že rešena, saj uradni prevodi v grščini že obstajajo (za članstvo se namreč poteguje le grški del Cipra), medtem ko se do prevoda v turšči-no komisija lani ni opredelila. Podobno je tudi z Malto, kjer sta po ustavi uradna oba jezika, malteški in angleški. V slednjem celotna evropska zakonodaja že obstaja. Tudi Slovaška se je tu dobro znašla, saj so tam priznali pravno veljavo nekaterim v češčino prevedenim pravnim aktom. Slovenija je s svojimi nekaj tisoč stranmi in le tremi od desetih (skupaj s še ne potrjeno pogodbo iz Niče) veljavnih pogodb daleč zadaj. • Danica Z. Žlebir Pogajanja na področju obdavčitve Ta teden je Center Evropa gostil Andreja Ranta, člana Ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k Evropski uniji, in Marijo Ferlež z Ministrstva za finance. Pogajalsko poglavje pod številko 10, ki zadeva obdavčitve, je za Slovenijo trenutno odprto. Resda je pravni red skoraj v celoti usklajen s pravnim redom Evropske unije, vendar ostaja nekaj odprtih vprašanj in zahtev za izjeme in prehodna obdobja, kakršna sta denimo postopno prilagajanje trošarin pri trgovanju s cigaretami in uveljavitev nižje stopnje davka za dodano vrednost pri določenih proizvodih in storitvah. Iz poglavja o carinski uniji je bilo poglavje obdavčitev preneseno tudi o vprašanje o prostocarinskih prodajalnah. Slišali smo tudi o uresničevanju prilagajanja davčnega sistema v tistem delu pravnega reda, ki ni popolnoma usklajen z evropsko zakonodajo in zanj Slovenija ni zahtevala prehodnih obdobij in izjem. Slovenska stran se je v pogajalskih izhodiščih zavezala, da bo pravni red v poglavju obdavčitev uskladila najkasneje do 31. decembra prihodnje leto in ga postopoma uveljavila do vstopa v EU. • Danica Z. Žlebir Prihaja evro, stan denar v reciklazo Uvajanje skupne valute evro v za sedaj 12 držav Evropske denarne unije je zahteven posel. Natisniti morajo za 14 milijard bankovcev in skovati za 50 milijard kovancev in jih razvoziti v države članice. Evropska unija in Belgija Prestolnica Evrope? Belgiji se počasi izteka polletno predsedovanje Evropski uniji, vendar pa ima v primerjavi z ostalimi članicami poseben status, saj gosti najpomembnejše skupne institucije, z Evropsko komisijo na čelu. Prisotnost skupnih evropskih institucij je v Bruslju dokaj izrazita, pa ne le zaradi posebnih registrskih oznak na nekaterih vozilih, njihovo število je skoraj enakovredno količini tistih z diplomatskimi oznakami, ampak tudi marsičesa drugega. Med drugim ponudbe nastanitvenih zmogljivosti za številne uslužbence iz različnih držav, ki jim je Bruselj le "delovno mesto ", številnih selitvenih servisov, pestre svetovne kulinarične ponudbe, različnih klubov, kjer se družijo bolj ali manj narodno homogeni začasni prebivalci mesta ter nenazadnje vsaj približno ustrezne ponudbe različnih servisov in prilagojenosti nekaterih: storitev dejstvu, da kot jezik skupnega komuniciranja prevladuje angleščina. Kljub dejstvu, da je Bruselj vsaj formalna institucionalna prestolnica Evrope pa vloge slednje ne opravlja vedno najboljše. Belgijska zvezna ureditev, kulturna in siceršnja razslojenost prebivalstva tako rekoč hkrati olajšajo in otežijo vsakdanje življenje. Vse to pa oplemeniti še že kar pregovorna belgijska birokracija in že prebivalcem, kaj pa šele tujcem vsekakor ne sme zmanjkati potrpljenja pri prebijanju skozi bolj ali manj vsakodnevne dogodke. Med najbolj pogostimi razlogi za slabo voljo je lahko seveda oteženo komuniciranje, saj predvsem pri francosko govorečem delu prebivalstva skoraj ni za pričakovati, da bodo komunicirali še v kakšnem drugem jeziku kot francoščini. Precej lažje je komuniciranje s tistimi, ki jim je prvi jezik nizozemščina, saj večina govori angleško pa tudi francosko. Praksa, s katero se tako vsakodnevno sooča številna tujska srenja v Bruslju, je, da pri uradnih zveznih in seveda mednarodnih ustanovah predstavlja jezik sporazumevanja angleščina, za vsakodnevno življenje, nakupe, restavracije, servisne storitve in podobno pa je francoščina izjemno priporočljiva. Celo pri urejanju formalnosti na občinskih uradih, če je seveda občina francoska, ne pa nizozemska. Ravno občinski uradi so dober primer belgijskega smisla za birokracijo, saj je popolnoma nesmiselno pričakovati, da bodo pokazali kakršnokoli prilagodljivost ali morda razumevanje tujcev. Pogosto celo tistih ne, ki prihajajo v državo kot tuji diplomati ali uslužbenci številnih mednarodnih podjetij oziroma ustanov in pravzaprav od Belgije ne pričakujejo ničesar drugega kot osnovno gostoljubje. Uradne ure so uradne ure, postopki v veljavi že celo večnost in uradniki jih dosledno izvršujejo in so še posebej učinkoviti pri spoštovanju delovnega časa. Delovni čas je v Belgiji za večino uslužbencev nekaj svetega in zato ni nič nenavadnega, če bodo v trgovskem centru začeli postopoma ugašati luči petnajst minut pred uradnim iztekom delovnega časa, da bi pravočasno "odgnali" kupce. So pa precej manj dosledni pri spoštovanju delovnega časa v korist kupcev ali uporabnikov storitev. Tako ni nič presenetljivega, če na vratih manjših trgovin visi napis, da je sicer odprta, ampak ravno sedaj pa deset minut ne. Ali pa, da pusti poštar listek, da lahko dvignete pošiljko na tej in tej pošti od te in te ure, pa obstanete pred zaprtimi vrati, na katerih ni pojasnila, zakaj pošta, seveda le tokrat in izjemoma, ni odprta kljub uradnemu delovnemu času. Tujcu v "evropski prestolnici" tako skoraj ne more biti dolgčas. Seveda ne le zaradi neprijetnih, ampak tudi prijetnih stvari, kijih prinaša življenje v tako mešani mednarodni srenji. Res pa je, da Bruslju manjka kar nekaj elementov prave evropske prestolnice, tako po zgodovinski, kulturni, arhitekturni ali urbanistični plati in če temu dodamo še nezadovoljstvo in občutek ogroženosti avtohtonega prebivalstva zaradi številnih tujcev ter nezadovoljstvo slednjih zaradi večjih ali manjših vsakodnevnih težav, Bruselj in Belgija nikakor nimata neomejenega mandata gostitelja najpomembnejših ustanov Evropske unije. • (mkr) Tovornjaki z varnostnim spremstvom, vojsko in satelitskim nadzorom so dostavljali evro gotovino v države, ki bodo novi skupni denar lahko že skoraj povsod 1. januarja 2002 ponudile državljanom na bančnih avtomatih, drug-Je pa zagotovo v prvem tednu januarja. Med razpečevanjem gotovine je prišlo tudi do nekaj neljubih dogodkov (kljub močnemu varovanju so konvoji z denarjem v Nemčiji in Italiji doživeli napad), sPet drugje pa preseneča velika kooperativnost ob uvajanju nove skupne valute. Tako so denimo sindikati na Nizozemskem obljubili, da v času razvoza evro gotovine ne bo stavk. Evropejci so bili doslej navajeni na različne denarne enote, v posa- meznih državah še vedno vlada visoko zaupanje v nacionalno valuto. Tako je denimo v Nemčiji, kjer je marka zelo trdna valuta in so državljani tudi zaradi zgodovinskih razlogov zelo navezani nanjo. Sedaj se bodo morale države Evropske unije (razen Švedske, Danske in Velike Britanije, ki za sedaj ne bodo sprejele evra) navaditi na enotno evropsko valuto. Že zunanja podoba skupnega denarja naj bi bila univerzalna, kar so upoštevali oblikovalci. Simboli na bankovcih, okna in mostovi iz različnih stilskih obdobij, so namišljeni in ne posneti po motivih iz katerekoli države. Na kovancih pa so univerzalne podobe na eni strani, na drugi pa so zaenkrat še dopustili nacionalne simbole. Težnja je tudi pri kovancih po enotnih abstraktnih simbolih. 300 milijonov ljudi v državah Evropske unije bo torej že čez poldrugi mesec dobilo nov denar. Najkasneje do 15. januarja bo večina prebivalcev lahko dobila bankovce na bankah, na bančnih avtomatih že prej, medtem ko so se trgovci na drobno obvezali, da bodo drobiž vračali izključno v evrih že takoj po 1. januarju. OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR Pipanova cesta 43 Zanimivo je tudi, da je denimo Avstrija terjala večjo količino evrov, in sicer zaradi dežel, kakršna je tudi Slovenija, ki je zelo vezana na avstrijsko tržišče in ker so naši državljani vajeni varčevati v šilingih in markah. To nam je pred kratkim v Bruslju povedal Benjamin Angel, evropski uradni s področja financ, ki je povedal tudi, kaj se bo po uvedbi nove valute predvidoma zgodilo s starim denarjem. Ta bo recikliran, z nemškimi markami pa naj bi v prihodnje gnojili! • Danica Z. Žlebir SVET OSNOVNE ŠOLE ŠENČUR razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določata 53. in 145. člen Zakona o financiranju v vzgoji in izobraževanju (Ur. I. RS, št. 12/96, 23/96 in 64/01) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje pedagoškega in poslovnega dela zavoda. Ravnatelj bo imenovan za dobo 5 let. Nastop dela je 1. 3. 2002. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in programskimi usmeritvami za vodenje osnovne šole in vrtca pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Šenčur, Pipanova cesta 43, s pripisom "RAZPIS ZA RAVNATELJA". Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. Pomoč Sloveniji iz programa Phare ^e poleti sta minister Igor Bavčar in veleposlanik Erik van der Lin-to ? ^°^P'sala dogovor o prvem svežnju pomoči iz programa Phare za eto- Evropska komisija je namreč Sloveniji namenila 11,7 milijona °v za pomoč pri njenih pripravah za vstop v Evropsko unijo. Namen P rnoči je ohranitev pozitivnih smernic, ki jih je Slovenija pokazala p lzvajanju prednostnih nalog, opredeljenih v partnerstvu za pristop. Do ^Lam *ma tr* specifične cilje: krepitev institucionalne us-t SODlJenosti Slovenije na kmetijskem, veterinarskem in fitosani-s .em Področju ter podporo pripravam za ustanovitev ekonomsko-n ,,a'nega sveta, katerega namen bo spodbujanje socialnega dialoga; p JnJ° integracijo Slovenije v notranju trg EU s projekti na področju izd lu^a Preto^a blaga, poštnih storitev in ugotavljanja skladnosti bol* ' Porn°č Sloveniji na področju notranjih zadev v zagotavljanu 2at^ opremljenosti ministrstva za notranje zadeve in podpora gradnji la dfJi Za az''ante in centra za tujce. Evropska komisija je nameni-na noHtn'^ ^ "tibjona evrov za sofinanciranje programov skupnosti dru °^JU izobraževanja, kulture, znanosti in okolja. Dogovor o gem svežnju pomoči bo podpisan pred koncem leta. • D.Z.Ž. Posojilo za vse namene in vse letne čase Jesen je tu in zima bo dolga. Si želite kupiti ozimnico, se zaviti v toplo obleko, hladne dni izrabiti za izobraževanje ali si zagotoviti dovolj denarja za drobne užitke ali vrednejše nakupe? Želja je veliko, a kako vse to plačati? Preprosto. Z osebnim posojilom, ki Vam ga nudi Nova Ljubljanska banka. 0 podrobnostih se pozanimajte tam, kjer so za to strokovnjaki: v katerikoli poslovalnici Nove Ljubljanske banke ali pa na internetu http://www.nlb.si S posojilom se račun izide! ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Internet smo dobili ob osamosvojitvi Slovensko društvo za računalniške komunikacije ISOC-SI je s posebno prireditvijo obeležilo desetletnico prve mednarodne internetne povezave v Sloveniji. Pionirji so bili na Inštitutu Jožef Štefan. Internet Society "\= W I Jubljana - Z delavnico pod naslovom "Internet včeraj, danes in jutri" je Slovensko društvo za računalniške komunikacije ISOC-SI in pod pokroviteljstvom Siol-a v torek počastilo deseto obletnico, odkar je bilo mogoče v Sloveniji prvič vzpostaviti povezavo z internetom po internetnem protokolu IP. Poleg pogleda na ta, danes že zgodovinska prizadevanja, pa je udeležence zanimalo, kaj smo v Sloveniji dosegli, in kaj storiti za nadaljnji razvoj. Prihodnost v internetu je že jutri. V Beogradu so dve leti nagajali V Sloveniji, ki je bila še del Jugoslavije, so raziskovalne ustanove leta 1986 uporabljale javno omrežje za prenos podatkov JU-PAK, ki je na osnovi protokola X.25 omogočal le preklapljanje paketov podatkov, ni pa omogočal uporabniških storitev. Zato so začeli sodelavci Instituta Jožef Štefan v okviru programa takratne Evropske gospodarske skupnosti (danes Evropske unije) Eureka sodelovati v projektu COSINE, s katerim naj bi izgradili evropsko akademsko računalniško omrežje na osnovi standarda ISO/OSI ter sistem za izmenjavo elektronske pošte po standardu X.400. Ker si si želeli tudi čezatlantske povezave, so prav na Institutu Jožef Štefan razvili rešitve, ki so omogočale pretvorbe na ameriški protokol IP in po dveletnem nagajanju oblasti v Beogradu so uspeli ob pomoči kolegov na univerzi v Bcrk-leyju registrirati vrhnjo domeno .yu, maja 1991 pa dobili tudi dovoljenje za najem direktnega voda v evropsko omrežje COSINE. Le Praomrežje je postavila vojska ZDA O zgodovini interneta je na delavnici spregovorila predsednica Slovenskega društva za računalniške komunikacije ISOC-SI prof. dr. Borka Jerman Blažič in svojcem nekaterih preminulih pionirjev slovenskega interneta podelila tudi simbolična priznanja. Internet korenini v vojaški računalniški mreži, ki jo je leta 1967 sklenila postaviti ameriška vlada. To praomrežje pod imenom ARPA-NET je začelo delovati 1973, prvi javni standardi za povezovanje računalnikov (npr. še danes uporabljani protokol TCP/IP) pa so se začeli oblikovati deset let kasneje. Hrbtenico interneta je ameriška agencija za znanost vzpostavila leta 1986 in leta 1989 seje začela tudi komercialna uporaba. EP I® Uprava družbe sklicuje na podlagi 37. člena Statuta delniške družbe ETP, elektrotehniško podjetje za engi-neering, trgovino, proizvodnjo Kranj, d.d., Mirka Vad-nova 11, Kranj 4. redno sejo skupščine družbe ETP Kranj, d.d., ki bo v petek, dne 14. 12. 2001, ob 12. uri, na sedežu družbe v Kranju, Mirka Vadnova 11. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in imenovanje organov skupščine Predlog sklepa: Ugotovi se sklepčnost skupščine. Na predlog uprave in nadzornega sveta se imenujejo: predsednik skupščine, dva preštevalca glasov in notar. 2. Obravnava in sprejem letnega poročila družbe za poslovno leto 2000 z revizijskim poročilom in mnenjem nadzornega sveta Predlog sklepa: Na predlog uprave in z mnenjem nadzornega sveta skupščina sprejme letno poročilo o poslovanju družbe za leto 2000 skupaj z revizorjevim poročilom. 3. Pokrivanje izgube iz poslovnega leta 2000 Predlog sklepa: Sprejme se predlagana rešitev pokrivanja izgube. 4. Imenovanje revizorja za poslovno leto 2001 Predlog sklepa: Na podlagi nadzornega sveta se za revidiranje poslovanja družbe za poslovno leto 2001 imenuje revizijska družba Constantia MT&D, d.o.o., Ljubljana. 5. Razrešitev članov nadzornega sveta in izvolitev novih članov nadzornega sveta predstavnikov delničarjev Predlog sklepa: Na podlagi pisnih odstopnih izjav skupščina razreši dva člana nadzornega sveta predstavnikov delničarjev in izvoli dva nova člana. • Skupščine se lahko udeležijo delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastil-nega razmerja shranjeno na sedežu družbe. • Delničarje, njihove pooblaščence in zastopnike naprošamo, da svojo udeležbo na skupščini prijavijo družbi pisno, najkasneje pa tri dni pred izvedbo skupščine. • Vljudno prosimo udeležence, da se prijavijo ob prihodu na skupščino najmanj 30 minut pred začetkom zasedanja, kjer bodo s podpisom potrdili svojo prisotnost in prevzeli gradivo, potrebno za glasovanje. • Popolno gradivo za skupščino je delničarjem na vpogled v tajništvu uprave na sedežu družbe od dneva sklica skupščine, in sicer vsak delovni dan od 10. do 12. ure. • Delničarje prosimo, da morebitne nasprotne predloge k posameznim točkam dnevnega reda sporočijo upravi družbe, in sicer v roku 7 dni od dnevne objave sklica. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in posredovani na sedež družbe. • Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, nastopi enourni odmor, po katerem se skupščina ponovi. Skupščina bo v drugem sklicu veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. ETP Kranj, d.d. Uprava teden dni pred osamosvojitvijo v juniju 1991 je začela povezava s hitrostjo 64 kb/s tudi delovati. Ni težko uganiti, da se je ta zveza dobesedno pregrela z novicami o vojni v Sloveniji. Domena .yu postane domena .si Naslednje dejanje je bilo povezovanje po danes splošno uporabljanem internetnem protokolu IP, kar je uspelo v novembru 1991. Domeno in primarni strežnik so zelo hitro preselili v Laboratorij za odprte sisteme Instituta Jožef Štefan v Ljubljani in kmalu - z ustanovitvijo omrežja Arnes maja 1992, registrirali tudi vrhnjo domeno .si. Še vedno so se uporabljali dvojni protokoli: evropski in ameriški, uporabniki pa so bila predvsem akademska okolja v razvojno raziskovalne namene. Široko uporabo interneta so omogočile šele programske rešitve za uporabo svetovnega spleta sredi 90. let in internet je postal ožilje informacijske družbe ter nove ekonomije. Slovenija med razvitimi Torkova delavnica društva ISOC-SI pa še zdaleč ni bila na- Raziskava avstrijskega GFK in Gral ITEO Slovenijo s 35 odstotki uporabnikov interneta med odraslimi uvršča med najrazvitejše v Evropi. Raziskave EU in v Sloveniji so manj optimistične. menjena le zgodovini, pač pa tudi sedanjemu stanju in možnostim za bodoči razvoj. Častni gost delavnice je bil dr. Rob Blokzijl, predsednik Evropske organizacije za koordinacijo interneta RIPE in član direkcije mednarodne organizacije za dodeljevanje internet-nih naslovov ICANN. Svojo zanimivo predstavitev stanja in načrtov v razvoju interneta v prihod- njem letu je začel s podatki, da leta 1990 v Sloveniji ni bilo registriranih internetnih domen, danes jih je 30, število računalnikov - omrežnih gostiteljev pa se je v Sloveniji povzpelo od 2 v letu 1990 na 28.6312 maja letos. Še bolj zgovorno pa je predstavil stanje v Sloveniji prof. dr. Vasja Ve-hovar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani s poda- tki iz raziskave Raba interneta v Sloveniji (RIS). Iz teh raziskav je razvidno, da v odrasli populaciji v Sloveniji uporablja internet 35 odstotkov, kar nas uvršča med najrazvitejše države v Evropi, zaskrbljujoče pa je, da že nekaj let v rasti zaostajamo. Odstotek aktivnih uporabnikov v celotni populaciji je po podatkih EU v Evropi 31 odstotkov, v Sloveniji pa le 19, število gospodinjstev z dostopom do interneta je doseglo 21 odstotkov (po raziskavi Slovensko javno mnenje v jeseni 2000), kar prav tako pomeni zaostajanje za razvito Evropo. Bolj ohrabrujoči so primerljivi podatki raziskave RIS in ankete Eurobarometer, iz katerih je mogoče zaključiti, da se v Sloveniji uporablja informacijska tehnologija praktično na enaki ravni, kot v Evropi, razveseljivo pa je dejstvo, da zanimanje za to področje med Slovenci kar občutno presega evropsko povprečje. Pravi čas je, smo slišali, da se vprašamo, kako naprej pri odnosu države do tega področja, da posebno pozornost namenimo razvoju in cenam komunikacijskih storitev in da še naprej pospešeno vlagamo v izobraževanje. • Štefan Žargi Odprta šola - odprto mesto Kranj - V sredo dopoldne so na Osnovni šoli Matije Čopa na Planini (Tuga Vidmarja 1) slovesno odprli novo računalniško učilnico, urejeno v akciji odpiranja tako imenovanih e - šol, ki jo vodita in financirata ministrstvo za informacijsko družbo ter ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Kranjska e - šola je tretja takšna šola v Sloveniji, do konca leta pa naj bi jih odprli skupaj kar 15. Dobrodošla novost, ki bo seveda veliko prispevala k računalniškemu opismenjevanju in izobraževanju učencev, je namreč ta, da bodo te nanovo urejene učilnice v popoldanskem času in ob sobotah namenjene krajanom, organiziranim oblikam izobraževanja odraslih, tako v KS, kot tudi zainteresiranim podjetjem, predvsem pa Osnovna šola Matije Čopa Kranj postala e - šola. bodo predstavljale pri nas še redke javne točke dostopa do interneta. V nanovo opremljenem prostoru blizu vhoda so namreč namestili nove računalnike, povezane v mrežo, sistem pa je opremljen tudi s tiskalniki, računalniškim videoprojektorjem, vse skupaj pa seveda povezano na internet. V prisotnosti predstavnikov obeh ministrstev, ki sta za učilnico ne-menila 7 do 8 milijonov tolarjev, predstavnikov kranjske enote Zavoda za šolstvo, občinske uprave, krajevne skupnosti in sosednjih šol je trak prerezal kranjski župan Mohor Bogataj in se preko internetne video in zvočne zveze pozdravil z županom Sežani, kjer je bila otvoritev podobne učilnice dan prej. • Štefan Žargi Prve elektronske knjige Ljubljana - Pretekli teden so v knjigarni Mladinske knjige v Konzorciju v Ljubljani predstavili prve elektronske knjige v slovenskem jeziku. Nosilca projekta Bojan Upelj in Rok Hrastnik iz podjetja Contal, d.o.o., sta predstavila Knjigi Nikole Grubiše in Borisa Veneta "Iz dnevnika milijonarja ... ali bogastvo je v nas" ter knjigo ameriškega finančnega svetovalca Stephena M. Pollana "Končajte v bankrotu", ki so že na razpolago na internetnem naslovu: www.knjiga-on.net. Knjige bo mogoče kupiti s plačilom preko položnice, ali s pomočjo Mobi-telovega sistema Moneta, seveda pa imajo kupci možnost naročiti tudi klasično izdajo. Prednost elektronske oblike knjige je za 40 odstotkov nižja cena, lažje brskanje po vsebini, hitra dostava, preprosto arhiviranje, lažje branje pri tistih, ki imajo težave z vidom (črke je mogoče poljubno povečati), knjiga v elektronski obliki pa se tudi ne obrabi. Omenjenim knjigam naj bi sledile še druge v klasični obliki že izdane knjige, obljubljajo pa tudi arhive brezplačnih tujih in slovenskih elektronskih knjig. Po mnenju izdajateljev elektronska knjiga sicer ne bo nadomestila klasične, je pa 350 tisoč uporabnikov interneta v Sloveniji zagotovo velika množica potencialnih kupcev. Zagotavljajo tudi, da so avtorske pravice urejene in zaščita pred zlorabami. • S. Ž. Microsoft zmagal Ameriško pravosodno ministrstvo je sporočilo, daje z računalniškim velikanom Microsoftom podpisalo sporazum, s katerim se končuje tri leta trajajoča protimonopolna sodna bitka, ki jo je začela že administracija nekdanjega predsednika Billa Clintona. Microsoft tako ne bo 'razbit na dva dela, prav tako mu ne bo potrebno iz sistema Windows izločiti nekaterih delov, kot je internetni brskalnik Explorer. V administraciji novega predsednika Gcorga VV. Busha sicer odločno zanikajo, da bi imela sedanja odločitev kakršnokoli zvezo z večmilijonsko dolarsko pomočjo republikancem v predvolilni kampanji, prav tako pa zanikajo povezavo z dogajanji, ki so jih povzročili teroristični napadi 11. septembra. Po sporazumu o novem načinu poslovnega obnašanja bo moral Microsoft dovoliti drugim izdelovalcem programske opreme, da vgrajujejo v sistem Windows svoje programe, od prodajalcev računalnikov pa poslej tudi ne bo smel zahtevati namestitev le svojega operacijskega sistema. Sporazum mora potrditi še vseh 18 ameriških zveznih držav, ki so Microsoft tožile, zvezno pravosodno ministrstvo pa bo Microsoft pri uresničevanju sporazuma nadziralo najmanj pet let. Microsoftova konkurenca s takim sporazumom ni zadovoljna. • Š. Ž. Internetni nakupi niso brez nevarnosti Na nedavnem sejmu Infos '01 je bila med številnimi zanimivimi dogodki organizirana tudi okrogla miza o alternativnih mehanizmih za razreševanje potrošniških sporov na področju internetnega poslovanja, ki jo je organizirala Zveza potrošnikov Slovenije. Na okrogli mizi so predstavili rezultate raziskave težav nakupov prek interneta v 15 državah, v kateri je sodelovala tudi Slovenija. Z nevtralnih internetnih naslovov so naročili več kot 400 stvari in rezultati niso bili zavidljivi: 6 odstotkov naročenega, kljub temu da je bilo plačano, ni nikoli prispelo, v 9 odstotkih trgovec za vrnjeno blago ni vrnil kupnine, v 17 odstotkih je moral potrošnik na vrnitev kupnine čakati več kot 30 dni. Sloveni- ja od drugih držav odstopa v tem, da so potrošnike le v petini primerov obvestili o možnosti odstop3 od pogodbe - torej od možnosti, da izdelek vrnejo, če jim ni všeč in dobijo vrnjeno kupnino, kot to velja pri kataloški prodaji. Po besedah predsednice Zveze potrošnikov Slovenije nameravajo v pfl' hodnjem letu tudi v Sloveniji uvesti podobne mehanizme za reševanje sporov, kot jih je predstavi' avstrijski internetni ombudsrnan, in vpeljati znak zaupanja, ki se Je že uveljavil v Evropski uniji- P° predstavljenih podatkih v slovenskih spletnih trgovinah že kupuje 40 odstotkov Slovencev, ki uporabljajo internet, 60 odstotkov Pa se jih odloča za nakupe v tujiniv • S. Z« Dostop do interneta na prepihu V okviru nedavne sejemsko izobraževalne prireditve INFOS, je mi" nistrstvo za informacijsko družbo organiziralo tudi okroglo miz° 0 javnih dostopnih točkah do interneta. Na podlagi raziskav je bilo namreč ugotovljeno, da naj bi imela Slovenija do konca letošnjega leta prl' bližno 500 tisoč rednih uporabnikov interneta, pri čemer velika večin* dostopa od doma, veliko manj pa iz službe, šol, knjižnic, kiberkafeje ali pri prijateljih oz. sorodnikih. Špela Kučan in Marko Peljhan s predstavila projekte civilne družbe, ki naj bi v prihodnjem letu v sode lovanju z Mobitelom in sofinanciranjem ministrstva za informacijs* družbo ustvarila mrežo javnih dostopnih točk po vsej Sloveniji, pre^. stavnik omenjenega ministrstva pa predstavil projekt E-šol, ki naj| ob pomoči lokalnih skupnosti ponudil večini Slovencem brezpla^ dostop do interneta s spremljajočim izobraževanjem, svetovanjem ponudbo bogatejših vsebin. Podoben načrt ima tudi Pošta Slovenije, naj bi v prihodnjem letu zgradila mrežo dostopnih točk v svojih P0^.|a valnicah, ponudila brezplačen elektronski naslov in s tem opraviC svoje tradicionalno zaupanje strank. • Š. Ž. GLOSA Eden ni nobeden Te dni je naša nacionalna preokupacija -Zdravstvo. Kamorkoli se obrneš, vse prem-kva tista znamenita izjava ministra za Zdravje, da tudi pri nas na dan umreta eden ali dva zaradi zdravniške napake. Iz tega podatka se delajo celourne radijske °ddaje, poziva se narod, naj sodeluje s svojimi mnenji. Če nav rže š tako kost, kot je Zdravstvo, napaka in smrt, potem lahko Pričakuješ čuda raznih povratnih informacij- Pa je res tako dejal? Ne. Ni. Ni tako dejal. Zdravstveni minister Dušan Keber ne potrebuje nobenega advokata, ker je sam dober jezični dohtar, ampak kar je preveč, je pa le preveč. Ves dan premišljuješ, ko Poslušaš tako očitno dezinformacijo ali kot radi rečemo izvleček iz konteksta, kako neki se počuti človek, ki so ga napačno citirali in ga zdaj napačno interpretira vsa Slovenija? Najbrž si reče: ali naj grem nazaj pred mikrofone in pred kamere in javnost poučim, kaj sem v resnici rekel ali Pa naj bom kar tiho? In se mu zazdi, da je najbolje, da se kar umakne, da gre taka dezinformacijska nevihta mimo. V resnici je bil dejal, izhajajoč iz podatka, da v ZDA umre na leto od 40 do 95 tisoč ljudi zaradi strokovne napake, da ta primerjava za Slovenijo pomeni eno ali dve osebi na dan, vendar... Ta vendar pomeni velik klicaj, kajti izrecno je poudaril, da je to treba jemati v zelo širokem smislu, se pravi: umreta zaradi zavlačevanja z diagnostiko, zaradi opuščanja diagnostičnih metod in tako dalje. Ne zato, ker bi umrla na operacijski mizi, ker ne bi znali operirati, ampak zaradi spleta raznoraznih okoliščin, ki se zgodijo. Nekakšna usoda pač, kajti tudi dohtarji so le ljudje in niso nezmotljivi. V resnici je res vseeno, zaradi katerih in kakšnih zdravniških napak umreš. Pri nas se zelo veliko umira v bolnišnicah zaradi MRSE, bolnišnične bakterije, ki se razvije v nehigienskih pogojih. To je smrtonosna bolezen umazanih rok, za katero po bolnišnicah prav dobro vedo. Higiena je tako rekoč na psu, pravijo poznavalci, zato se tudi sprejema nacionalna strategija, kako se MRSI kar najbolj izogniti. Daleč od tega, da bi zagovarjali javne delavce in njih izrečene besede. Ampak včasih se ti pa res kar milo stori, kako se njihova izrečena beseda v srd sprevrača v tistem trenutku, ko je izgovorjena. Ali ko je vzeta iz konteksta. Kot da bi samo in le na to čakali, kdo bo bolj krvoločno vrgel javnosti kost in jo zaposloval dneve in dneve v razmišljanju, kakšno grozno zdravstvo da imamo. Nikjer ni vse idealno, tudi v zdravstvu ne. Le da smo ob njem veliko bolj občutljivi, saj smo navsezadnje vsi enkrat lahko hudo bolni. "Slovenci smo dragoceni, ker nas je tako malo, " je dejal Jelinčič, ki še je oglasil po radiu. "Nesprejemljivo je, da zaradi zdravniških šlamparij vsak dan umreta dva dragocena Slovenca. V Ameriki jih je več, tam je ta zadeva zaradi gostote prebivalstva čisto drugačna..." Tako Zmago. V Ameriki torej eden ni nobeden, še dva se ne pozna. Tako preprosta je ta reč, če minister ne pomisli, da ima pred sabo tako javnost, ki bo do osupljive preproščine razcefrala vsak njegov strokovni podatek. Še nekaj takih vrže v javnost, pa se bomo, nevajeni odkrivanja zdravniških napak, z vsemi štirimi branili, da nas sploh sprejmejo v kakšno slovensko bolnišnico. • Darinka Sedej AGENCIJA B.P. HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77- ( ) ALEMARS s.p.,156 SIT/min OVEN (21.3.-21.4.) V dobro voljo vas bo spravilo sporočilo, ki ga že dolgo časa pričakujete. Kar se tiče vaših financ, je res že skrajni čas, da se vam obrne. Res se vam bo, in to na boljše. Na čustvenem področju se vam odpirajo novi začetki, nove poti. Bodite odločni! t* m BIK (22.4.- 20.5.) Prijatelji se bodo odločili, da vas zvlečejo v družbo. Naveličali so se vaše slabe volje in samokritike. Ne boste imeli izbire, kar je tudi prav. V ljubezni se vam je začelo dogajati... Kaj, to sami dobro veste! To, da vas je strah, je čisto normalo, le da ne preveč! Veseli boste denarja. DVOJČKA (21.5.- 21.6.) Na račun neke osebe vam prihaja do večjih sprememb. Posledice le-teh vam lahko zelo spremenijo življenje. Kakšno stvar je bolje, da zadržite za sebe, saj veste, da nekateri ljudje znajo iz muhe narediti slona. Neki prijatelj, o katerem imate sicer dobro mnenje, vas bo razočaral. RAK (22. 6.-22.7.) Preveč se jezite sami nase. Bolj čuvate denar, bolj vam polzi iz rok. Ne premišljujte toliko o tem, saj vam povzroča le slabo voljo. V naslednjem tednu se boste veselili nekega uspeha, ki vam polepša veliko dni. LEV (23.7. - 23.8.) V vaš dom prihaja sreča. Sreča v obliki obiska srčne osebe, vas bo napolnila z mirom in toplino, kot že dolgo ne. Lahko upate, da ta ljubezen ostane trdna in stabilna. Otre-site se negotovosti. Občutili boste moč leva. DEVICA (24. 8. - 23. 9.) . Že kar predolgo časa imate občutek, da se vam vse, kar je dobrega, izmika pred nosom. Pa vendar se vam v toku tedna izpolni dolgo pričakovana želja. Tudi občutek dolgčasa in večnega vprašanja, kam bi se dali, s tem mine. TEHTNICA (24. 9. - 23.10.) Če ste igralec iger na srečo, se vam to v času, ki prihaja, obrestuje tako, da boste več kot zadovoljni. Včasih bi bilo dobro, da bi več zahajali v družbo oz. med prijatelje. S tem bi se izognili notranjemu nemiru in stresom. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Res, da ste radi v pozornosti in v družbi nasploh. Vendar so vam vsi ti ljudje šli že pošteno na živce. V tednu, ki prihaja, se dobro odpočijte, saj imate kasneje na vidiku zopet veliko obiskov. Ni pomoči, tako pač je. STRELEC (23. 11.-21. 12.) Od samega premišljevanja se vam bo naredila luknja v glavi. Sedaj imate najboljše pogoje za akcijo. Nekdo v vaši bližini je užaljen, ker si vzamete premalo časa zanj. V kratkem boste dobili sporočilo, ki vam bo dalo veliko misliti tako in tako. KOZOROG (22. 12.-20. 1.) Odpravili se boste na obisk k osebi, ki vas že dolgo časa pričakuje. V službi boste presenečeni, saj se bodo končno spomnili tudi na vas. Iz dolge poti - lahko iz tujine, boste dobili dobre novice. Ne prehitevajte! VODNAR (21. 1.-19. 2.) Zadnje čase ste sami sebi odveč. Namesto da bi svoje težave delili s prijatelji, se raje zapirate v svoj svet. V tednu, ki prihaja, je ugoden čas, da se rešite teh težav. Nekdo si želi vašega obiska in pogovora z vami. Ne odlašajte! RIBI (20. 2. - 20.3.) Prišli ste do življenjske točke, ki je ne boste mogli sami premagati. Pomoč poiščite pri prijatelju, ki vam bo na podlagi svojih izkušenj pametno svetoval. Sama želja vam bo pregnala strah. Varčujte denar! GREGOR Slovenska družinska revija JODLGATOR Rodio Triglciv ® Prvi 9I0/ Corenj/ke1^ Pni glo/ek GorcnJ/kt" Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Kdo sladko tvvista? Za nami je malce naporen teden, v katerem je listje pridno padalo z dreves, mraz pa zjutraj in zvečer pošteno pritisne do kosti. A, brez pritoževanja! Če ne v kino, na koncert, drugače pa po kakšno zanimivo čtivo ali kaj podobno primernega za te megleno sive dni. No, prejšnji teden smo spraševali po zadnjem albumu Depeche Mode, ki so prejšnji teden gostovali v Zagrebu. Ste pravilno ugotavljali, da iskani album te skupine sliši na ime Exciter. Srečna roka je tokrat segla po dopisnici, ki jo je napisal in poslal Peter Frelih, Log 12, 4228 Železniki. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po obljubljeno nagrado! Novosti TUJE: Mick Jagger - Goddes-sinthedoorway. Britnev Spears -Britnev. Garth Brooks - Scarec-row. Eric Sardinas - Devil's Train. Svlver - Chances. John Mavall & Friends - Along for the Ride. Va-leria Rossi - Ricordatevi dei Fiori. Radiohead - I Might be Wrong (Live Recordings). Paul McCart-ney - Driving Rain. Rachid Taha -Live. Sting - Ali This tirne (v živo - september 2001 - z drugačnimi aranžmaji). Millenium II. - Rol-ling Stones, Blondie, Sting, UB40, Talking Heads, Police. De-stiny's Child - 8 Days of Christ-mas. Enrique Iglesias - Escape. Pink Floyd - Echoes (best of -dvojni cede). Engelbert Humper-dinck - I VVant to VVake Up With You. Backstreet Boys - Greatest Hits: Chapter I. Kelis - Wonder-land. Nena - Chokmah- Kim Wil-de - Very Best of. Groove Armada : Goodbye Country (Hello Nightclub). Snoop Doggy Dog -Greatest Hits (Death Row). Sim-ple Minds - Best of (dvojni cede). Dover - I Was Dead for 7 Weeks in the City of Angels. R. L. Burn-side - Burnside on Burnside (v živo). Dream Theater - Live Sce-nes From New Vork (v živo, 3 ce-deji). Bush - Golden State. Wal-kabouts - Ended Up a Stranger. Saxon - Killing Ground. Kreator -Violent Revolution. EX YU: Parni valjak - Kao nekada (live). SLO: Natalija Verboten - Od jutra do noči. Elevators - Elevator music. Juhej in Vuhmepiš - V rož'cah. Primorski fantje - Mislim nate. FILMSKE: Sladke sanje (slovenski film). Harry Potter (posebna izdaja: dvojni cede). Brid-get Jones's Diary (2. del). The Wash (Dr. Dre, Snoop Doggy Doy ...). KOMPILACIJE: Ljeto 2001 (Magazin, Severina, Meri Cetinič, Danijela ...). Music from The Hit Series Tough Enough (Alien Ant Farm, Godsmack, Powerman 5000, Papa Roach, Daftones, Šaliva, Mudvayne ...). Koncerti inu vstopnice 9. 11. je v preddvorskem klubu Skala nastop pevke Severine (1200 sitov). 16. 11. na brucova-nju v škofjeloški Hali Poden igrata Siddharta in Tabu (1200 tolarjev). 24. 11. bo Tanja Zupan z gosti nastopila v Hali KC Domžale (2700 slovenskih). 10. 12. v zagrebški Dom sportova prihaja HIM (4500 tolarjev). In še nagradno vprašanje 469: Glasbeno-filmsko vprašanje se tokrat vrti okoli slovenskega filma Sladke sanje. Izšel je tudi filmski cede, nas pa tokrat zanimajo izvajalci naslovne skladbe, lahko pa zapišete tudi ime igralca (ali pevca, kakor hočete), ki z bujno in hecno frizuro blesti rako v videospotu kot tudi v filmu. Namig: tudi v filmu Outsider ga je bilo videti in slišati. Napišite torej skupino, ki je poskrbela za naslovno skladbo Sladkih sanj, ali pa ime igralca, ki v videospotu prijetno tvvista na odru. Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 14. novembra, na naslov: Gorenjski glas, pripis "Jodlgator", Zoisova 1,4000 Kranj. Čaw! Še to: naša najljubša domača stran je www.aligator.si, naš najljubši naslov pa: aliga-tor@siol.net "Brane, čestitam! V najbogatejši slovenski občini, vsaj po višini povprečnih plač, bo vaš hipermarket zanesljivo donosna naložba in v Cerkljah z bližnjo ter daljno okolico boste odslej 'kralji'." /Zmago Furlan, predsednik uprave Emona Obala d.d. Koper; Brane Remic, predsednik uprave Živila Kranj, d.d.; Franc Rutar, lastnik in direktor družbe Frut, d.o.o., svetovanje in finančni inženiring, Mlaka pri Kranju; Živila danes, 9. novembra, točno opoldne odpirajo Hipermarket Cerklje, ki ima več kot 1.000 m2 prodajnih površin, vključno s specializirano prodajalno Agrooprema/ "Franci, si poskrbel, da ti bodo pokojnino nakazovali na tekoči račun v Gorenjski banki?" /Božo Jašovič, član uprave Gorenjske banke, d.d.; Franc Lotrič, član nadzornega sveta Gorenjske banke, davkoplačevalec v občini Naklo, se je prejšnji mesec upokojil in včlanil v Društvo upokojencev Naklo; levo mag. Drago Štefe, direktor javnega podjetja Elektro Gorenjska, d.d., Kranj/ ......ji "Gospod minister, ali bo znal kdo izračunati, koliko denarja boste vrgli stran za sklic skupščine delničarjev Telekoma Slovenije zgolj zaradi izvolitve novega nadzornega sveta, v katerem so štirje isti ljudje kot v prejšnjem?!" /Boris Bregant, jeseniški župan; dr. Pavel Gantar, minister za informacijsko družbo, v.d. ministra za okolje in predsednik sveta LDS; naslednjo sredo se bodo v Smeltovi dvorani sestali delničarji Telekoma Slovenije zgolj zato, da bodo izvolili nov nadzorni svet nacionalnega operaterja telekomunikacij, ki naj bi vendarle zaključil zoprno zgodbo z imenovanjem predsednika uprave Telekoma - na tem delovnem mestu so se v zadnjih letih zamenjali Adolf Zupan, Marjan Podobnik, Peter Grašek, Adolf Zupan.../ Odoh majko u rokere "Končno smo ga dočakali!" so si oddahnili navijači novogoriškega Zaklonišča prepeva. Te dni je namreč izšel njihov nov album, na katerega je bilo treba čakati kar nekaj časa. Fantje so začeli - vsaj tako je v eni od televizijskih oddaj dejal frontmen Vanja - vse preveč uživati v snemanju videospotov, zaradi česar je album nekaj časa čakal in čakal... in končno tudi dočakal svoj trenutek. Kaseti Nešto kao Džimi Hendirks (1996) in večkrat ponatisnjenem cedeju Novo vreme - stare dileme (1998), maksi cd singlu Glasajte za nas (1999) se je konec oktobra pridružila še nova avantura, ki nosi naslov Odoh majko u rokere. Na novem albumu, ki ga spremlja videospot Hasan iz azila, je poleg omenjenega komada tudi Mičo Muriqui ide u Holivud (ki smo ga že pred nekaj časa videli tudi v televizijski izvedbi), Pevač šlagera, Idol, Sretan sam (da postoji neko) pa naslovna skladba Odoh majko u rokere in še nekaj rockovskih pesmi s pridihom yu-nostalgičnosti. Novi album Odoh majko u rokere vsekakor ne razočara starih privržencev nostalgičnega benda, ki jim priporočamo tudi ovinek na na spletno stran www.zaklonisceprepeva.com, kjer lahko poleg uživanja v koncertnih in drugih fotkah poslušamo tudi čisto sveže skladbe. Kar hitro gredo v uho, preverjeno! • Špela Ž. "Eva, to bi moralo zanimati tudi Blejce! Naš spominski pohod na Krn je namreč edina manifestracija na Slovenskem, povezana s koncem prve svetovne vojne. Letošnji Krn bo že četrti, sodelovalo bo 13 društev, tri postaje GRS, štiri občine. Ob Krnskem jezeru bomo jutri, 10. novembra, natanko dan pred obletnico uradnega konca I. svetovne vojne. Iz bohinjske strani bomo pohod jutri zjutraj začeli pred Domom pri Savici, Primorci na soški strani pa iz Lepene." /Janko S. Stušek, radovljiški župan in predsednik Društva Mali vojni muzej Bohinjska Bistrica, ki je pobudnik spominskih pohodov na Krn;Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled, Roman Beznik, solastnik zelo uspešne družbe Elvo inženiring Bled/ HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. 3b KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http: //www. bb-kranj. si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 12. novembra, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 19. novembra ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 12. novembra ob 14.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 19. novembra ob 9.00 in ob 16.00 uri ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Trst 13.11., Lidl 22.11., Lenti 15.11. in 17.11. Palmanova in tovarna čokolade 20.11., Madžarske toplice od 29.11. do 2.12. Silvestrovanje v Madžarski toplicah od 29.12. 01 do 2.1. 02 HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140 PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p. Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132 Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL Trst 14.11. in 21.11.2001 Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 17.11., 14.11., 1.12., Tovarna čokolade Portuqara - Palmanova 22.11.. Italija- Palmanova (tovarna čokolade)- popoldan 29.11.. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 prof. META KONSTANTIN, ..P. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590 NEMŠČINA ZA ODRASLE (verificirani tečaji) prof. Meta Konstantin, s.p. Tel.: 04/51-50-590 AA DRAMA šfRFjNL Slovensko narodno HP gledališče LJ. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92 A. Tomaž Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. Zaključna predstava, jutri 7.11.2001 od 11.00 do 14.00 ure. F. Kafka: PROCES. Abonma DIJAŠKI 6 VEČERNI in IZVEN (KONTO), četrtek 8.11.2001 od 19.30 do 22.15 ure. pq Prešernovo VS/ S'Cda'i&Cni Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija L. Hiibner: Marjetka, str 89 (gledališče Ptuj) danes, 9. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma PETEK 2, IZVEN in KONTO jutri, 10. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma SOBOTA 2, IZVEN in KONTO Telefon blagajne: 04/2022681, telefon uprave: 04/2804900, faks: 04/2804933, e-mail: presern-gled@s5.net, www.pgk-gledalisce.si GORENJSKI SEJEM bn REKREACIJSKO DRSANJE tel.:202-16-34 Drsališče obratuje ob sobotah in nedeljah od 15.30 do 17.00 ure BLED Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Uprava Infrastrukture 04/5780 512 Športna dvorana 04/5780 526 fax 04/5780 527 Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE Cene drsanja: ODRASLI 600,00 sit, ŠTUDENTI 500,00 sit, OTROCI DO 14. LETA 400,00 sit, IZPOSOJA DRSALK 600,00 sit, SEZONSKA KARTA ODRASLI 8.000,00 sit, SEZONSKA KARTA OTROCI DO 14. LETA 5.000,00 sit HC ACRONI JESENICE Ledarska 4 tel.: 04 58-63-363 fax: 04 58-63-373 e-mail: hd-jesenice g-kabel.si PRODAJA VSTOPNIC: SEZONI 2001/02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS) VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE AVTO SCHLM K) A, B, C, E, H Humar NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA KLUB CENTRAL Dalmatinova 15, Ljubljana 01/430-37-00 Danes, 9. 11.: MANGO fiesta Jutri, 10. 11.: Club session, gost RUN JOE - Rotar, tolkala V ponedeljek, 12. 11.: Tadej Tomšič kvartet, Klub Central je odprt od 22. do 05. ure! FRIZERSKI SALON Ljubljanska 34/b Kranj - Orehek UGODNE CENE FRIZERSKIH STORITEV! Tel.: 2332 - 008, Mija: 041/532 - 292, Maja: 031/389 - 189 INTEGRAL TRŽIČ - predbožični nakupi v Miinchnu - 15.12.2001 - predbožični Dunaj - dvodnevni izlet 22.,23. 12.2001 GLASOV KAŽIPOT Škofji Loki, nato pa v muzejski delavnici oblikovali filc. Prireditve Predstavitev Bohinjskih pravljic Domžale - Knjižnica Domžale vabi danes, v petek, ob 19. uri na predstavitev Bohinjskih pravljic Marije Cvetek. Avtorico in njeno delo bo predstavila ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara'Ravnik Toman. Program bosta obogatili ljudska pevka Vida Frajham in citrarka Barbara Žunič. Muzejska otroška delavnica Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka vabi jutri, v soboto, 10. novembra, ob 10. uri v muzejsko delavnico za otroke Oblikovanje iz filca (klobuče-vine). Otroci si bodo v muzeju najprej ogledali zbirko o klobučarski obrti v Otroška delavnica Ljudski plesi Koroška Bela - V Kulturnem hramu na Koroški Beli bo danes, v petek, od 16. do 17. ure potekala otroška delavnica Ljudski plesi za predšolske otroke, od 17. do 18. ure pa za učence od 1. do 3. razreda. Mladinska likovna delavnica Koroška Bela - Jutri, v soboto, bo od 16. do 17.30 ure v Kulturnem hramu potekala mladinska likovna delavnica. S seboj prinesite žepne nožke ter zaščitna oblačila (stare očetove srajce ali kaj podobnega). Življenje brez droge Tržič - Center za socialno delo Tržič vabi v torek, 13. novembra, v prostore Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič, kjer se bo ob 18. uri začela okrogla miza z naslovom Življenje brez droge. Perečo problematiko drog bodo predstavili ugledni slovenski strokovnjaki na tem področju. Kamnite znamke Škofja Loka - Maja Šubic in Loški muzej Škofja Loka vabita danes, v petek, ob 18. uri na slovesno predstavitev kamnitih znamk, ki bo v Galeriji Loškega muzeja. Ob tej piložnosti bodo odprli tudi razstavo Potovanje na ladji Beagle, ki je posvečena 170-letnici izplutja ladje Beagle, na kateri je Charles Darwin obplul svet. Krst novega vina Škofja Loka - Gostilna Pr' Starman vabi na drugo kulturno-etnografsko prireditev Slovesni krst novega vina, ki bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri. V kulturnem programu bodo nastopili: Lovski pevski zbor Škofja Loka, citrarka Tina Rant, harmonikarji Ana Potočnik, Žiga Avguštin, Anže Vrhovnik, David Tavčar in Matej Markelj. Za veselo razpoloženje pozno v noč bo poskrbel priznani harmonikar Tone Stibelj -Bujk. Vino bo krstil dr. Alojz Snoj, župnik v župniji sv. Jurija na Fari. Program bo povezoval Jure Svojšak. Martinovanja Kranj - Jutri, na Martinovo soboto, 10. novembra, bo na Pungertu, na koncu starega dela mesta Kranja, vsakoletna družabna prireditev Martinova sobota. Že zjutraj se bo začelo tradicionalno tekmovanje v kuhanju golaža v kotličkih, spremljala ga bo pokušina rdečega vina (kraški teran), dogajanje bo popestrila godba na pihala, zabavna igra Kozja ruleta pa se bo začela ob 13. uri. Sledilo bo ocenjevanje skuhanih golažev in degustacija le-teh. Večerni glasbeni program bodo oblikovali in izvajali obiskovalci sami, zato naprošajo vse, da prinesejo s seboj svoj inštrument. Seveda ne bo manjkalo prave primorske jote, pa tudi kraškega pršuta bo dovolj. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na martinovanje jutri, v soboto, 10. novembra, ob 17. uri na sedežu društva, na Tomšičevi 4 v Kranju. Prišel bo sam Sv. Martin, ki bo mošt spremenil v vino, spremljala ga bo gospa Jesen z darili. Prireditev se bo nadaljevala z družabnim srečanjem ob živi glasbi in s plesom. Jesenice - Na Veselo martinovanje vabi tudi Društvo upokojencev Jesenice, in sicer jutri, v soboto, 10. novembra, ob 18. uri v njihove prostore. Martinov semenj Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, 10. novembra, na Glavnem trgu pi vonjaku, od 8. do 13. ure, Martinov semenj. Predstavili bodo mlado vino iz stare trte na Šmarjetni gori, mošt, vino... Svetovali bodo tudi, kam na martinovanje. Poleg tega bodo na voljo tudi ostali, različni izdelki domače in umetne obrti. Ura pravljic Sovodenj - V knjižnici v Sovodnju se bo ura pravljic za otroke začela danes, v petek, 9. novembra, ob 18. uri. Tatjana Šifrer bo pripovedovala slovensko ljudsko pravljico Železni prstan. Pohod na sv. Lovrenc Naklo - Sekcija za rekreacijo pri Društvu upokojencev Naklo prireja v ponedeljek, 12. novembra 2001, predzadnji letošnji pohod. Udeleženci se bodo zbrali ob 13. uri pred domom kulture v Naklem, od koder se bodo odpeljali v Bašelj. Iz te vasi se bodo vzpeli v dVeh urah lahke hoje na sv. Lovrenc. V Medžugorje Medvode - Zavod Harmonija iz Medvod, ki je poleti pripravil indijanski tabor v Suši, organizira tridnevni izlet v Medžugorje v času od 7. do 9. decembra. Romanje bosta vodila dr. Radko Šimetin iz Zagreba in Irena Lov-še iz Medvod. Prijave sprejema Irena po tel: 031/876-958. V neznano Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi v soboto, 17. novembra, na zaključni izlet v neznano. Izlet je primeren za vse pohodnike. Odhod avtobusa bo izpred trgovine Dvor v Preddvoru ob 7. uri. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 do četrtka, 15. novembra. Na Kobiljo glavo Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira planinsko turo na vrh Kobilje glave (1475 metrov), ki je soseda Tolminskega Triglava. Pohod bo 15. novembra z odhodom ob 6. uri izpred Hotela Creina. Skupne hoje bo za 4 ure. Vodnika priporočata planinsko opremo, času primerno, pohodne palice, pijačo in hrano v nahrbtniku. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do zasedbe mest v manjšem avtobusu. "Pomartinovanje" Železniki - DU za Selško dolino Železniki vabi člane na veselo "pomartinovanje", ki bo 15. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri s trga v Železnikih. Nakupovalni izlet v Lenti Žabnica - Bitnje - Bliža se miklavževa-nje, božični in novoletni prazniki, ob katerih radi obdarimo svoje najdražje. Zato Društvo upokojencev Žabnica -Bitnje organizira nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem, ki bo v četrtek, 22. novembra, z odhodom ob 2. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. V Terme Radenci Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane, ki so za izlet 7. novembra ostali brez sedeža avtobusu, da se prijavijo za naslednji izlet, ki bo v sredo, 14. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu, ki bo imel 51 sedežev. Martinovanje na Dolenjskem Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na martinovanje na Dolenjskem, in sicer 13. novembra z odhodom avtobusa ob 8. uri izpred hotela Creina. Po postanku za odlično malico in po ogledu znamenitosti bo martinovanje na kmečkem turizmu v vasi Jablanci pri Kostanjevici na Krki. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni. Martinovanje z DU Naklo Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na martinovanje 13. novembra, ki bo v Dra-šičih v Beli krajini. Odhod iz Nakla bo ob 8. uri. Pred začetkom martinovanja bodo zanimivi ogledi. Prijavite se! Letovanje v Istri Kranj - Za upokojence in njihove svojce organiziramo izredno počitnikova-nje v Zdravilišču Istarske terme, v severozahodnem delu Istrskega polotoka. Zdravilišče priporočajo predvsem revmatikom, ljudem z bolečinami v hrbtenici, s problemi z dihali ali kožnimi obolenji. Letovanje bo potekalo od 16. do 26. decembra. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzio-nov, zdravniški pregled, kopanje in božična večerja. Prijave sprejemamo na tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23. Obvestila Planinske postojanke Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka obvešča, da je koča na Blego-šu od 1. novembra naprej zaprta. Ponovno bo odprtaa od 27. aprila 2002. Tečaj urejanja šopkov Kranj - Hortikulturno društvo Kranj prireja 12., 13. in 15. novembra od 16. do 18. ure v prostorih društva (poleg Prešernovega gaja) tečaj urejanja suhih cvetličnih aranžmajev, ki ga bo vodila predsednica društva Anka Bernard. Po tečaju bo na društvu razstava zimskih šopkov. Prijave in informacije po tel.: 25 11 021. Urnik ekološke tržnice Naklo - Društvo Svetlin obvešča potrošnike, ki nakupujejo živila na ekološki tržnici v Naklem, da je spremenjen njen delovni čas. Tržnica je do nadaljnjega odprta ob torkih od 17. do 18. ure. Folklorna skupina Bled vabi Bled - Folklorna skupina Bled vabi vse, ki bi radi spoznali plesno izročilo, nove prijatelje doma in v tujini, da pridejo na folklorne vaje, ki bodo jutri, v soboto, 10. novembra, ob 20. uri v OŠ Gorje. Vsi željni plesa vljudno vabljeni. Predavanja Fanzini in ostala subkulturna propaganda Železniki - Jutri, v soboto, bo v Mladinskem kulturnem centru ROV v Železnikih predavanje na temo Fanzini in ostala subkulturna propaganda. Predaval bo Jani Rihtaršič, za spremljajočo glasbo pa bo poskrbla Čeča. Po predavanju bo sledila videoprojekcija filma Slučaj Harms. Zakon in družina Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino vabi zakonce in starše na predavanje patra Lojzeta Marklja z naslovom Zakon in družina - šola ljubezni in služenja. Predavanje bo v petek, 9. novembra, ob 20. uri v župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 v Kranju. V Šenčurju Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur in odbor Rdečega križa Šenčur -Srednja vas vabita na zdravstveno predavanje z diapozitivi: namen preventivnih ukrepov pri okrevanju srca in ožilja po srčnem infarktu. Predavanje bo v petek, 16. novembra, ob 18. uri v Domu krajanov Šenčur. Predaval bo dr. Metod Prašnikar, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Premagajmo stres Kranj - V torek, 13. novembra, ob 17. uri prireja Društvo za zdravje srca in ožilja Gorenjske v sejni sobi 16 Mest- DOBER IZLET ne občine Kranj predavanje z naslovom Premagajmo stres. Predaval bo klinični psiholog Ciril Novak. Predsta; vil bo, kako prepoznavamo stres, kdaj lahko ogrozi naše telesno in duševno zdravje in kako ga premagujemo. Mrtvaški prt je spregovoril Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela vabi jutri, v soboto, 10. novembra, na predavanje p. Leopolda Grčarja Mrtvaški prt je spregovoril, ki se bo ob 18.30 uri začel v Kulturnem hramu na Koroški Beli. Lepote in zanimivosti Primorske Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekc^ ja Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje Lepote in zanimivosti Primorske, ki se bo v torek, 13. noj vembra, ob 18. uri začelo v rojstni hisi Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo dr. Cene Avguštin. Srečanje malih instrumentalnih skupin Dovje - V Kulturnem domu Dovje se bo danes, v petek, ob 19. uri začelo območno srečanje malih instrumentalnih skupin. Nastopili bodo: oktet harmonikarjev Glasbene šole Jesenice, Novi trobilni kvintet KD Vintgar, duo cf" ter (Dunajska uglasitev pri Danici Buti-nar), tamburaška skupina Kašarji 'n DJ. kvartet - Domen Jeraša. Razstavlja Izidor Jalovec Kranj - V galeriji Mestne občine Kranj si lahko ogledate razstavo slik in risb slikarja Izidorja Jalovca. Zgodovina oblačenja Kranj - V knjižnici Gimanzije Kranj Je spet odprta nova razstava z naslovom Zgodovina oblačenja, katere avtor je Andrej Vrhovnik, dijak oblikovne šole iz Ljubljane. Razstava bo na ogled od 22. oktobra do 25. novembra vsak delovnik od 8. do 14. ure. Droge Tržič - Center za socialno delo Tržio vabi na ogled in odprtje razstave učenk in učencev vseh treh osnovnih šol na temo Droge, ki jo pripravljajo v iPrevsentivnemiftedflu boja protj„dip-gam. Razstavo bpdo odprli v ponedeljek, 12. novembra,'ob 17. uri v prostorih Centra za socialno delo Tržič, Predilniška 16. Predstave V Domžalah Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika si jutri, v soboto, ob 20. un lahko ogedate predstavo Kulturnega društva Za-druga Ljubljana Večna mladeniča. Predstava je za izven. V ponedeljek ob 20. uri bodo člani Prešernovega gledališča Kranj za abonma Zfc' LENI in IZVEN odigrali predstavo Antigona v New Yorku. Jutri, v soboto, Pa si ob 10. uri lahko otroci ogledajo lutkovno predstavo Teatra Narcis iz Pra' ge z naslovom Kaj zmorejo lutke. Mizica, pogrni se Jesenice, Bled - Kulturno društvo Lutkovno gledališče Jesenice bo danes, v petek, ob 19. uri v Lutkovnem gledališču na Hrušici začelo s prazno* vanjem 15-letnice nepretrgane lutkovne dejavnosti na Jesenicah. V ta namen so pripravili premierno uprizorite lutkovne predstave Mizica, pogrni se. Po motivih bratov Grimm je predstavo priredila Nana Milčinski, likovna zasnova lutk in scene je delo Tatjane Oblak Milčinski, izvedba lutk in scene pa je bila v rokah Nataše Škrilec Rožič-lutkovni dvorani na Hrušici bodo igr|C z Miri in dedkom ponovili v nedeljo, 11. novembra, ob 10. uri, ob 15.30 un pa še na Bledu v gostišču Blegoš. Slovenija gre naprej V rubriki GLASOV DOBER IZLET vas v sodelovanju s THAlC^ Radovljica vabimo na ogled povratne tekme slovenske nogomet" reprezentance v Romuniji, in sicer od 13. do 15. novembra 2001 po & jemni ceni 17.100 SIT po osebi. Cena velja izključno za naročnike' naročnice Gorenjskega glasa, z družinskimi člani; za ne na ročni pa je cena 18.000 SIT. . Odhodi avtobusov z Jesenic, Kranja, Ljubljane, Celja, Maribo preko Madžarske. Prijave: THAICO Turistična agencija Radovljici tel.: 04/5320-300, e-mail: info@thaico.si, http://www.thaico^i^Rgj SLOVENIJA GRE ODLIČNO POTOVANJE Kuba V rubriki GLASOVO ODLIČNO POTOVANJE vas v sodelovanju* THAICO Radovljica vabimo na KUBO, in sicer od 5. do 13. dece* bra 2001 po izjemni ceni že od 313.500 SIT dalje na osebo. Cena v ^ ja izključno za naročnike in naročnice Gorenjskega gla* l družinskimi člani; za nenaročnike pa je cena od 330.000 SIT Zadnji rok za prijavo je 10. november 2001. Aic\lQ' Prvjave: THAICO Turistična agencija Radovljica, tel.: 300, 5320-305, e-mail: info@thaico.si, http://www.thaico.si. Petek, 9. novembra 2001 ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / infO@g-glaS.SJ __GORENJSKI GLAS • 27. STRAN Ansambel Vita in Kokode polka Nova zgoščenka je hkrati uvod v praznovanje 10-letnice ansambla Lesce - Pred prazniki, 26. oktobra, sta ansambel Vita in njihova nova založba Poseidon v restavraciji Center v Lescah predstavila novo zgoščenko z naslovom Kokode Polka. Ob klepetu, prigrizku in kapljici je ansambel Vita predstavil svoj peti, najnovejši projekt številnim prijateljem, sodelavcem in znancem. Na novi zgoščenki je štirinajst skladb različnih žanrov, nosilna Pa je Kokode polka, zmagovalna skladba v kategoriji polk z letošnjega 7. festivala polk in valčkov v Bohinjski Bistrici. Za omenjeno skladbo je ansambel Vita v Vrbi in Smokuču posnel z založbo Poseidon videospot, ki bo kmalu na malih zaslonih. Kaseta in zgoščenka Pa bosta v kratkem naprodaj, za distribucijo bo poskrbela Mandarina. Ansambel Vita sestavljajo Branka Slapar (vokal), Alenka Drevi Alpski kvintet v Mengšu Mengeš - Po jubilejnem koncertu Alpskega kvinteta, ki je na Bledu v Festivalni dvorani proslavil 35-letnico uspešnega delovanja in nastopov doma in v tujini, bo Alpski kvintet s prazničnim programom ob jubileju nastopil drevi (danes), petek, 9. novembra, ob 20. uri tudi v dvorani Kulturnega doma v Mengšu. V programu v Mengšu bodo nastopili Alpski kvintet, Godalni orkester. Mengeška godba, harmonikar Klemen Leben, violinistka Alenka Semeja, New Svving quartet, Oto Pestner, Baritonisti Mengeške godbe, Franc Pestotnik - Podokničar, Marjan Roblek - Matevž. Program bo pqvezoval Vinko Šimek. Vstopnice za koncert lahko kupite pri blagajni Kulturnega doma v Mengšu, telefon 01/729-11-01. Na nagradno vprašanje, objavljeno v Gorenjskem glasu za koncert Alpskega kvinteta v Mengšu, smo dobili 122 odgovorov. Pravilni odgovor je: Janez Perje ansamblova MASKOTA. Izžrebali smo dve vstopnici za nocojšnji koncert. Za pravilni odgovor je dobil Alojzij Kosec, Selo pri Vodicah 14 a, 1217 Vodice. • A, Ž. Resman (vokal), Monika Frčej (vokal), Bogdan Čufer (solo, ritem kitara in vokal), Tomaž Slapar (harmonika, klaviature, vokal), Marsel Gomboc (bas, kitara, bariton, vokal), Tomaž Ankerst (klarinet, saksofon, vokal) in Marko Možina (trobenta, kitara, vokal). Predstavitev nove zgoščenke Kokode polka v Centru v Lescah, program je povezovala Saša Pivk -Avsec, je bila tudi uvod v praznovanje 10-letnice ansambla Vita. Jubilej bo ansambel slovesno obeležil aprila prihodnje leto. Do takrat, kot pravi Marsel Gomboc iz ansambla Vita, pa bo ansambel s posebnostmi, ki jih člani premorejo kar nekaj, presenečal in razveseljeval na različnih nastopih in festivalih. • Andrej Žalar GLASOVI IZLETI - vselej pestro in nepozabno Trgatev, zimska termalna riviera, nakupi... Ne le za vinogradnike in vinarje, temveč tudi za vse, ki vedo, da je vino več kot pijača in zato prisegajo na dobro kapljico, bo pojutrišnjem najpomembnejši dan v letu. Dan, ko se mošt spremeni v vino in ko bodo povsod pripravili martinovanja. Martinu v ljudskem izročilu pravdo tudi 'jesenski Pust' - že vedo, zakaj. Ponavljamo nekaj dobrih predlogov za 'drugo' Martinovo soboto, 17. novembra, in dodajamo še nekaj drugih odličnih programov. Trgatev na Bizeljskem gradu Ne, ni napaka: družina Klakočar na svojem Bizeljskem gradu naslednjo soboto, 17. novembra, organizira pozno trgatev grozdja za predikatna vina. Takšno pravo trgatev, s škarjami, brentami in dobro malico, po koncu delovnika pa bo zabava. Škarij ni treba prinesti s seboj (zaželene pa so), izletnikom predlagamo vzeti s seboj primerna delovna oblačila in obutev za delo v vinogradu. Če bo za 17. novembra izrazito slaba vremenska napoved, obstaja možnost, da bo GLASOV IZLET na Bizeljski 8rad en teden kasneje, 24. novembra. Cena izleta je samo 3.900 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa zgolj 2.900 SIT. Relacija: Tržič - Radovljica - Kranj " škofja Loka - Medvode. Po Beli krajini 24. novembra Turistično društvo VIGRED Met-jika Vas vabi, da v tem mesecu, ko Je narava posebej darežljiva z lepotami, obiščete Belo krajino. GLASOV IZLET bo v soboto, 24. novembra. Poleg ogleda delčka turis-l,čno etnografske ponudbe Bele krajine, obiska svetovno znane Metliške kleti (z degustacijo in u8odnim nakupom vrhunskih belokranjskih vin) bo nekaj časa bo fa nakupe izdelkov Beti. Belokranjska večerja z zabavnim večerom bo v metliškem hotelu Bela krajina. Cena: 7.100 SIT; za naroč-nice in naročnike Gorenjskega glasa le 5.400 SIT. Izletniška relacija: JESENICE - Žirovnica - Lesce -Radovljica - Kranj - Škofja Loka -Medvode. ^sliščna lekarna ln vinski krst Resda bo 10. november tisti dan v letošnjem letu, ko bo število marti-novanj rekordno. To se odraža udi v cenah, ki so jih gostinci 'na-111 za ta dan (martinove večerje najmanj tri tisoč tolarjev). Pra-Va poplava martinovanj torej! Po-nuJamo Vam predlog Turistične d8encije Integral Tržič, da se krs- tu vina in martinovanju rajši pridružite teden dni kasneje, v soboto, 17. novembra, v Slovenskih Goricah na turistični kmetiji Seneko-vič. V programu nadvse prijetnega izleta bo obisk zeliščne lekarne v gradu Trebnik v Slovenskih Konjicah, sprehod po mariborskem Lentu do najstarejše trte in drugih znamenitosti štajerske prestolnice, postanek v Letušu v Gostišču Pirnat s pokušino savinjskih dobrot (mlajše in mlade po srcu bo zanesljivo pritegnila največja miniaturna železnica, ki sojo sami izdelali Pir-natovi). Cena izleta je 5.700 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani) zgolj 4.600 tolarjev. Izletniška relacija: TRŽIČ - Kovor - Radovljica - Kranj - Škofja Loka -Smlednik - Vodice - Mengeš. Nakupovalni izlet z lirami V soboto, 24. novembra, Vas Integral turistična agencija Tržič vabi na nakupovalni izlet v znani nakupovalni center Alpe Adria severno od Vidma/Udine, ki obsega več kot 40 velikih trgovin z najrazličnejšimi izdelki (obutev; tekstil; špecerija, gospodinjski pripomočki, zabavna elektronika, športni artikli....). V neposredni bližini je tudi velik market LID, kjer kilogram špagetov in drugih testenin stane dobrih sto tolarjev, kilogram soli 25.- SIT, konzerva fižola samo petdeset tolarjev... - če izjemno ugodnih cen Lidlovih kalo-dontov, oliv, olivnega olja ipd. sploh ne omenjamo! Avtobus bo peljal na relaciji Tržič - Medvode -Škofja Loka -Kranj - Radovljica -Lesce - Žirovnica - Jesenice, cena izleta je 3.600 SIT na osebo. Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa (in družinskim članom!) je zagotovljena eno tretjino nižja cena, samo 2.400 SIT. Pri izvedbi izleta tudi tokrat, dva tedna pred Miklavžem, sodeluje Pekarna Magušar iz Lesc. Vipavska vinska cesta Na lep novembrski izlet, povezan z vinskimi običajni po Vipavski dolini, vabljeni v soboto, 24. no- MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 APARTMA-PRIKOLICE Prodamo APARTMA na Krvavcu, obnovljen in opremljen, 35 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 2 22 17230 APARATI STROJI Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165 ter teleta za meso. TT 254-50-80 17145 Prodam elektronski APARAT proti močenju postelje. IT 040/538-780 irtH Prodam rabljen ŠTEDILNIK 4 elektrika, 2 plin. 255-63-63 17211 Prodamo dvobrazdni PLUG Regent S 12". Podbrezje 218, 530-66-44 17229 Ugodno prodam dobro ohranjeno PLINSKO in PETROLEJSKO PEĆ. TT 041/878- 450 17241 Prodam KUPPERSBUSCH PEČ, PEČ na petrolej in STOJEČI BOJLER s kuriščem. Gasilska 35, Šenčur 17256 PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM TirCIriLAVA nkANec■ r I TA PS l li.d 1 vembra. Gostitelj izleta bo TIC Aj-dika, z njenim vodičem bo potekal obisk Grofove vinske kleti, vasice Goče (iz katere so nekdaj z vinom oskrbovali doža v Benetkah in cesarja na Dunaju!), Vipave in drugih krajev ob Vipavski vinski cesti, seveda tudi z Vipavo (in istoimensko reko). Zaključek potepanja bo v Vipavskem hramu s pristno primorsko večerjo in vrhunskimi vipavskimi vini. Cena izleta je 5.700 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 4.500 SIT; avtobus bo peljal na relaciji Tržič -(Bistrica, Kovor) - Radovljica -Kranj - Škofja Loka - Medvode. Prvi decembrski dan v Čatežu Na relaciji Žiri - Gorenja vas -Škofja Loka - Kranj - Mavčiče -Medvode bo v soboto, 1. decembra, peljal avtobus Pavleta Pečeli-na v sklopu GLASOVEGA IZLETA do Čateža. Postanek bo v Stični v znameniti cisterijanski opatiji, kopanje bo v prelepi zimski termalni rivieri (najlepšem tovrstnem objektu v Sloveniji), večerja pa na povratku v Jelenovem rogu, Višnja gora. Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malo-oglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET. 23 40 440 in 23 40 441 DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI SATELITSKO ANTENO za dva televizorja, kompletno, prodam za 16000 SIT. "S 574- 40-49 17265 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam, tt 041/878-494 i?28i Prodam ELEKTRONSKO NAPRAVO "lučko", ki samodejno prižge avtomobilske luči. V 2312-298 17282 Prodam rezalni STROJ na klino, za železo Stayer. C 041/767-373 17325 Poceni prodam 80 I BOJLER stoječi in MOBIĆUK s številko. V 202-68-49 ali 031/888-098 17330 Termoakumulacijsko PEČ 3 KW s termostatom prodam (5000 SIT) in KUPIM 3 kg PLIN jeklenko. » 2332-334 17335 Prodam zamrzovalno SKRINJO, 380 litrov, z enoletno garancijo. V 041/795-933 Prodam PRALNI STROJ Gorenje, cena 15.000 SIT. H 23-24-629 17378 Ugodno prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 4,5 kwh. 202-65-32 GARAŽE Prodam GARAŽO na Planini. TT 031 /587- 602 17366 GLASBILA GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stan. hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886,_ RADOVLJICA-BLED, NAKLO-KRIŽE, ŠENĆUR-CERKUE, KRANJ, kupimo hišo, do 68,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. Prodam DIATONlCNO HARMONIKO. » 202-66-17, popoldan 17143 GR. MATERIAL Prodam PUMPO za izdelavo estrihov, z vsem orodjem. Cena po dogovoru, 041/75-11-80 i7i7i Prodam naravno suhe SMREKOVE PLOHE, 4 cm in suha hrastova DRVA. H 250-30-03 17201 Prodam bukove PLOHE 5 cm, borove DESKE 3 cm. g 25-22-876_17209 Prodam suhe HRASTOVE PLOHE. V 533-32-23_17244 SKODLE prodam in pokrijem z njimi. TT 531-83-40, Lesce 17273 NEPREMIČNINE INŽENIRING d.0.0. KronI. PoHtiiu tol,:202-42-10 ŠKOFJA LOKA - okolica, kupimo zazidljivo parcelo, plačilo takoj. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. Kupim: KRANJ ali bližnja okolica (Preddvor) VEČJE ZEMLJIŠČE s hišo, lahko potrebna obnove ali KMETIJO. Tel.: 041/632-354 ŠKOFJA LOKA in okolica Kupimo hišo ali bivalni vikend NEPI nepremičnine 5110420, 041 425-380 Kupimo manjšo STANOVANJSKO HIŠO ali vikend na Gorenjskem. Vogoprom, Kidričeva 75, Škotja Loka, C 513-82-40 17333 HIŠE ODDAMO V Kranju ODDAM HIŠO v najem z dveletnim predplačilom. TP 2324-088, 040/389- 518 17191 ODDAMO KRANJ okolica manjšo HIŠO z vrtom, 90 m2, klasično ogrevanje, 39000 SIT/mes, željeno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 222 17231 HIŠE PRODAMO HIŠE PRODAMO BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.priti, hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10124 HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine. RETEČE (pri Šk. Loki) na robu naselja prodamo vis. prilično montažno hišo (8 let) 9x8m, na parceli 648 m2, K+P+M, lahko dvodružinska, v prizidku garaža. HIŠE LESCE prodamo del dvojčka z vrtom na parceli 670 m2 (30.L), 99 m2 v etaži + nadstrešek za 2 avtomobila, lahko dvodružinska. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041 /333 222 12749 Stritarjeva 5, 4000 KRANJ tel./fax.: 04/2362-995 Ugodno prodam TERMOPAN OKNO 180x140 cm. V 2511-093 ali 041/532- 467 17294 Prodam 3 OKNA PVC 140x140, 140x100, 100x90, novi. Tt 25-11-495 17304 Prodamo betonsko palično ŽELEZO, gladko, dolžina 6 m, deb. 10 mm, 30 % ceneje. V 2324-508 17312 Poceni prodam zastekljena OKENSKA KRILA, dvojna, dim. 120x85, 120x65 in vratna krila. V 202-63-39 17314 Prodam 400 kosov STREŠNE OPEKE SIVEC (podobne Bramaku). V 041/969- 708 17321 Prodam LETVE 65 kom 5 cmx7,5 cmx4 m, cena 30.000 SIT. H 5962-115 17344 HIŠE KUPIMO Kupim manjšo hišo potrebno obnove v žirovniški ali radovljiški občini. V 531-80-88 Kranj z okolico: kupimo hišo na večji parceli. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490 , Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče I^Kel.: 04/2315600. fax: 04/2315-601 |^^^ gsm: 040/200-662 11 041/347-323 }.i t NEPREMIČNINE PIANOVA POSRČDOVANJe, ZRST0PRNJ6, PRODAJA ITD + nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj teiyfajc2366-670, 236^677 GSM:041/755-296 E-MAfL'ltdnepremicnfne@ slo/.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO. KRANJSKA GORA, savsko naselje, dvostanovanjsko visokopritlično 115m2, parcela cca.1000m2 ( odlična lokacija za gostinstvo - turizem ), parkirišče. EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www. exedra-nepremicnine. com KOROŠKA BELA, visoko prtlična 150 m2, dvostanovanjska, parcela sončna 500m2, vseljiva aprila 2002 EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com JESENICE,Tomšičeva, polovica hiše 100m2 in 500m2 parcele, sončna pozicija.EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com KRANJSKA GORA 130 m2, nova vrstna hiša, možnost nakupa posamičnega apartmaja z lastnim vhodom in priključki.. EXE-DRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com LESCE prodamo polovico dvojčka na parceli 670 m2, uporabne površine 198 m2, CK olje, obnovljen parket, dve novi kopalnici, cena 27,6 mio SIT (245.000 DEM), CERKLJE prodamo novejšo vis.priti., hišo 9x11 ms poslovnim prostorom, lahko dvostanovanjska na parceli 500 m2, cena 31,5 mio SIT (280.000 DEM), BAŠEU prodamo vis.priti., dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr.f.) na parceli 781 m2, tloris 12x9 m, garaža + 30 m nadsreška, 29,3 mio SIT(260.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 16694 Na Drulovki pri Kranju ugodno prodam dve novi KONČNI STANOVANJSKI HIŠI, 220 m2 uporabne površine. TS 2515-860, 041/620-393 17257 V Selcih v selški dolini prodamo stanovanjsko hišo 160 m2 površine, 425 m2 zemljišča, lepa sončna lega, BLED Bodešče prodamo GOSPODARSKO STANOVANJSKI OBJEKT z 3,5 ha obdelovalnega zemljišča, RAKOVNIK pri Medvodah prodamo starejšo HIŠO P+M 136 m2 stan.površine z gospodarskim poslopjem 730 m2 zemljišča, možnost bivanja. PIA Škofja Loka, 50-60-300 BLED, polovico novejše hiše z vrtom, 600 m od jezera, zelo ugodna cena, mirna lega.EXE-DRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 041/703-839 Bohinjska Bistrica, 1/2 dvojčka, podklete-na, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Lesce, prodamo stanovanjsko hišo v dvojčku, površine 180 m2, parcela 600 m2. Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 ŠENČUR: prodamo manjšo hišo, parcela 300 m2. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490 ŠKOFJA LOKA - prodamo vrstno hišo, enkratna, parcela 370 m2 FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490 ★ * * ★ * * GS 5* ★ * GS 5 STANIČ, k.d družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel./fax: 53-03-320.53-03-3: mob.:0609/653-790 GORENJSKA: prodamo bivalni vikend, parcela 1200 m2. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490 JESENICE: Prodamo manjšo obnovljeno hišo 70m2, parcela zelo lepa cca 600m2, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 RADOVLJICA: Prodamo zelo lepo novejšo čudovito hišo, 240m2 stan.površine, 500m2 parcela, vsi priključki, vredna ogleda. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204- 661, 031 //800-004 TRŽIČ mestno jedro: Zelo lepa meščanska hiša, popolnoma renovirana, lepa mirna lokacija, z večjim lastnim parkiriščem, ločen poslovni prostor, urejen vrt in okolica -primerno za večjo družino. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 Trg Svobod« 6, 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5064-550, 5924-300 prlmm.trzlcdsiol.net, http://agencija-prlmo.sl TRŽIČ: Prodamo 1/2 hiše (zgornjo etažo + podstrešje), 4SS vsi priključki, 2x garaža, velika terasa, vrt 600m2, vredno ogleda ali menjamo za 2SS v Kranju. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66- 70, 040/204-661 KRANJ: Prodamo zelo lepo popolnoma obnovljeno dvostanovanjsko hišo, 2x144m2 stan površine, parcela zelo lepa urejena 1056m2 - vrt, nasadi rož, bazen, lopa, poslopje, dvojna garaža, čudovita sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 perc Prodaja poslovnih prostorov arhitekti in Inženirji Prostori so vseljivi aprila 2002 in primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Investitorjem nudimo možnost financiranja nakupa v 3 letih. Informacije: Delavska cesta 24, Šenčur, tel. (04) 279 18 00, faks (04) 279 18 25 www.rzisnik-perc.si ■^pREMlčiv -OgAL ESTA tel.: 583-65-00,041/703-806 KOKRICA - vzdrževano, 30 let staro hišo, dvostanovanjsko, parcela 300 m2, prodamo, Mike & Co d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 DRULOVKA -10 let staro vrstno hišo z manjšo parcelo, izdelano v celoti, cena - 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Pri TRŽIČU - novejšo vrstna končna hiša z odprtim pogledom, 70 m2 v etaži, manjša parcela, cena - 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BAŠEU - nedokončana stan.hisa vel. 12 x 9 m in terasa, 3 etaže, parcela 780 m2, cena - 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MAVČIČE - starejša stan.hisa na parceli 550 m2, bivalna v pritličju, cena - 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 HOTAVUE - nov počitniški objekt (mlin) z urejeno okolico in ribnikom na parceli 890 m2, cena z opremo - 30,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - parcela 587 m2 na odlični lokaciji z gradbenim dovoljenjem za stan.hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg B tel.: 5060-300 P.E.KRANJ. Zoisova 1 tel.: 201-27-19 vmw.pia-nepremknine.si/ ŠKOFJA LOKA, prodamo starejšo deljno obnovljeno hišo NEPI nepremičnine 5110420, 041 425-380 MEDVODE, prodamo adaptirano visoko pritlično hišo, 120 m2 stanovanjske površine, 700 m2 zemljišča, delno pod-kletena, prevzem možen takoj, cena 17.000.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 LESCE - HLEBCE, prodamo 20 let staro enonadstropno stanovanjsko hišo, cca 150 m2 bivalne površine, 613 m2 zemljišča, kombinirana CK, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KERN NEPREMIČNINE Tel 2021-353 fax:2022-566 Maistrov trg 12 UmO Kranj CERKLJE - prodamo lepo visokopritlično stanovanjsko hišo, staro 12 let, cca 350 m2 zemljišča. V kletni etaži trenutno poslovni prostori, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena 31.600.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 OREHOVUE - prodamo prvo etažo stanovanjske hiše, z lastnim vhodom, novo, 137,40 m2 stanovanjske površine, 429 m2 zemljišča, potrebno dokončnih finalnih del, CK na olje, balkon, terasa, prevzem možen takoj, cena 2.200.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361_ ŽELEZNIKI - prodamo adaptirano, dvostanovanjsko hišo, cca 160 m2 stanovanjske površine, 217 m2 zemljišča, možnost menjave za stanovanje v Škofji loki, Kranju, cena 2.200.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 V OKOLICI KRANJA, CERKEU, PREDDVORA, TUPALIČ,... kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 NEPREMIČNINE VISOKO - LUŽE prodamo visokopritlično hišo, dimenzije 13x9, na 542 m2 zemljišča, stara 13 let, CK na olje ali trda goriva, vselji-va po dogovoru, za 35.520.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 V okolici Kranja, Golnika, Tenetiš, Bitnje, Preddvor... iščemo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripadajočega zemljišča za znanega kupca do 20 mio sit. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361_ BEGUNJE - okolica, urejeno, vzdrževano hišo s kmečko pečjo, CK, na parceli 140 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ GORICE - pritličje hiše, obnovljeno, nova okna in kopalnica, parcela 489 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ STRAŽIŠČE - starejšo, delno adaptirano hišo, vseljivo takoj, s parcelo 411 m2 prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ CERKLJE - okolica , starejšo hišo z garažo in drvarnico, potrebno delne obnove, sončna parcela, 564 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 23-64-921 ŠENČUR - vrstna, tristanovanjska, v urejenem naselju, vredna ogleda, na parceli 277 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ BLED - center - prodamo poslovno stanovanjski objekt primeren za različne dejavnosti Ugodno. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. POKLJUKA, JELOVICA, prodamo gozdove po zelo ugodni ceni. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. BLED, Zasip, na lepi lokaciji prodamo par-cflo 1000m2 z lokacijsko dokumentacijo in načrtom za montažni objekt. J&T.04-531 44 24, 031-322 246. KRANJ, Stražišče, prodamo na lepi lokaciji takoj vseljivo atrijsko hišo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. PODNART, stanovanjsko hišo do 3. gradbene faze z večjim pripadajočim zemljiščem ugodno prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. POKLJUKA, Šport hotel, smučišča, teniško igrišče in dve brunarici na zemljišču velikosti 3 ha ugodno prodamo. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031 -322 246 ii e p r c m i in i n c DOIV1 Kranj, Stritarjeva 4 2 O 2 3 3 O O RADOVLJICA, na lepih lokacijah prodamo več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov. J&T, 04-531 44 24, 031 322 246. LESCE, ugodno prodamo večje posestvo. J&T NEPREMIČNINE,04-531 44 24,031-322 246. Lesce, ugodno prodamo 1000m2 stavbnega zemljišča. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 24 Hlebce, prodamo na parceli 880m2 z lokacijski dovoljenjem za novogradnjo in do 3. faze zgrajen stanovanjski objekt. Cena ugodna.J &T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24,031-322 246. KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. LESCE - HRAŠE, prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo, 681 m2, s pripravljenim lokacijskem dovoljenjem, cena je 8,4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886,_ POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, LESCE, prodamo starejšo hišo, z zemljiščem 1300 m2, ob cesti Lesce - Bled, zanimivo za poslovne prostore, cena je 22,4 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ ZG. BITNJE, prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, na parceli 600 m2, cena je 44 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, TRŽIČ - LOG, prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo 775 m2, cena je 8,6 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/236 880, 041 331 886, NAKLO, prodamo 1/2 hiše, s svojim vhodom, 100m2 bivalne površine, z vrtom in garažo. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ V bližini Žužemberka, prodamo, vikend z vinogradom, cca 1200 m2 zemljišča, cena je 3,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ VRBNJE pri RADOVLJICI, prodamo hišo(dvojček), na zemljišču 500m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ TRBOJE - prodamo zazidljivo parcelo, z lokacijskim dovoljenjem. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ KRANJ - Primskovo, prodamo zazidljivo parcelo 2.770 m2, cena je 28.500 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ KRANJ - v smeri Besnice, prodamo starejšo hišo, 400 m2 zemlje, cena je 28,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 bivalne površine in kletni prostori (tudi bivalni), 90 m2 na zemljišču 300 m2, z garažo, cena je 22,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. BLED - REČICA, prodamo novo hišo s štirimi apartmaji, lahko tudi stanovanjska na zemljišču 960 m2, cena je 59 mio. SIT. IDA nepremič-nine, 04/2361 880, 041 331 886._ SP. DUPLJE, prodamo zazidljivo parcelo 625 m2, cena je 11.300 sit/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. LJUBLJANA, Galjevica: pritlična hiša z mansardo v lll.gr.fazi, izhod na teraso iz dnevnih prostorov, skupna stan. površina 300 m2. na parceli 550 m2, lokacija primerna tudi za mirno dejavnost, cena - 44,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Primskovo - za Gradbinko gradimo dvojček vsak velik 12,5 x 9,6 m, klet, pritličje in mansarda, na skupni parceli 700 m2, zgrajeno do IV.gr.faze je cena enega dvojčka 42,0 mio SIT, po dogovoru lahko objekt dokončamo; v račun vzamemo stanovanje, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Sp. Brnik - novogradnja hiša dvojček v IV.gr.fazi, 50 m2 v etaži, 3 etaže, na parceli 532 m2, cena - 24,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodam zelo lepo enodružinsko HIŠO z vrtom, v Stražišarjevi ul. na Jesenicah. St. površina 85 m2, in 500 m2 vrta. Cena 17,5 mio SIT, tt 201-23-37, 040/33 88-49 HIŠE PRODAMO GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, DRULOVKA prodamo etažo hiše (1. nads+neizdelana podsteha) z vrtom, cca 100 m2 v etaži, 357 m2 parcele + 102 m2 skupnega dvorišča, etažna CK, garaža, 20 let, 22,2 mio SIT, KOVOR na lepi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (III. gr. faze), 120 m2 v etaži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 11627 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA instrukcije, svetovanja. ENAČBA-IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, TT 04/253.11-45 in 041/564-991_17202 Iščem INŠTRUKTORJA za kemijo za OŠ. tr 2325-050 17232 Razpisujemo ŠTIPENDIJO za 1. letnik srednje ekonomske šole - maturitetne smeri, razpis velja do 16.11.2001. Avtocenter Vrtač,d.o.o., Visoko 77 a, 4212 visoko 17355 Vpisujemo v nove PLESNE TEČAJE in TEČAJE KITARE. Studio Tango, 041/820-485, T. Vidmarja 4, Kranj 17357 IZGUBLJENO Najditelja OČAL na poti Kališče-Mace prosim, da poklice tr 040/272924 ali 2340-260 17158 KUPIM V Bitnjah ali Žabnici kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, GOZD. tt 041/640-949 ISMI Kupim KUNO za ribanje repe. tt po 19. uri 01/5683-800 17177 Kupim MOTOR CROSS za otroka do 12 let, lahko je poškodovan ali v okvari, tt 040/574-182 17197 LOKAL ODDAM LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA odd-amo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126 JESENICE, skladišče z dvigalom 200 m2 v centru Jesenic, možen dogovor. Cena 6 dem/m2. EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com LOKAL za trgovino osnovne preskrbe - prehrambena prodajalna, 101 m2, novogradnja, na ekskluzivni lokaciji v Stanovanjskem objektu na Mlaki pri Kranju oddamo v dolgoročni najem. Dovolj parkirnih prostorov, možen takojšen prevzem, tel.: 031 328-406. KRANJ - trgovina 320 m2 v pritličju poslovnega objekta in vi. nadstropju 335 m2, cena različna glede na stopnjo dokončanja, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ - trgovina 434 m2 v pritličju objekta, cena - 168.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 OBLAČILA Prodam nove VOJAŠKE ČEVUE, št.40, vi-soki, črni. tt 040/312-229 17403 OTR. OPREMA Prodam otroški VOZIČEK Gauck in STOLČEK za hranjenje Cam. tt 041/256- 554 17087 PLANINA - oddamo poslovni prostor, 55 m2, s svojim vhodom. Mesečna najemnina je 100.000,00 SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. ODDAMO: PRIMSKOVO- poslovna prostora 2 x 22m2, za mirno dejavnost. FRAST d.o.o. 041/ 734 198 04/25 15 490 KRANJ - oddamo pisarniški poslovni prostor, 34 m2, II. nadstropje, Mike &Co.d.o.o. 20- 26-172, 236-49-21 ŠKOFJA LOKA - trgovski lokal 33 m2 v pritličju po ugodni ceni oddamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. KRANJ CENTER ugodno oddamo lokal v pritličju meščanske hiše, primeren za trgovsko ali pisarniško dejavnost, 13 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333-222 14616 LOKAL 32 m2, v pritličju na Ljubljanski 30 ODDAMO oz. PRODAMO. tt 041/320-740 KRANJ trgovski lokal: 320 m2 v pritličju in 350 m2 v nadstropju na Ljubljanski 30, prodamo, tr 041/320-740 17091 Pri Bledu oddamo v najem GOSTILNO z gostinskim vrtom, skupna površina 150 m2, lahko tudi stanovanje, rt 041/737-146, 031/773-974 17096 Delovne mize in pomične kovinske omare, prodam. It 278-10-00, 041/668-758 17148 Ugodno ODDAM v najem 50 m2 opremljenega POSLOVNEGA PROSTORA, primeren za pisarno, servis, trgovino, zastopstvo ipd. Lastno parkirišče, samostojen vhod in bližina centra Kranja, tt 257-76-60 V okolici Kranja ODDAMO GOSTILNO v obratovanju. Resne ponudbe Šifra: MOŽNOST STANOVANJA_17195 Oddamo POSLOVNE PROSTORE, skladišče in opremljene pisarne (300+2x100 m2). tt 041/432-832, Industrijska cona Trzin 17210 LOKAL PRODAMO LESCE, poslovne prostore in pisarne različnih velikosti ugodno prodamo ali oddamo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246._• KRANJ - gost. lokal 52 m2 z vso opremo prodamo za 23,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ ŠENČUR - v industrijski coni stavbno zemljišče vel. 6.900 m2, možna prodaja v več delih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - poslovni prostor 400 m2 v l.nad. poslovne hiše s parkirnim prostorom, cena -313.600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 OSTALO Iščem občasno pomoč za delo na kmetiji -krmljenje živine, tt 25-22-646 i7iea Iščem gospo z večjim stanovanjem, ki je pripravljena sprejeti gospo srednjih let (delni invalid). Plačilo in ostalo po dogovoru, tt 041/439-436 17192 Prodam novo VRTNO MIZO in KLOPI - masivni les. tt 041 /369-014 17238 FR^ST d.0.0. Kranj NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E. ŠENČUR, Delavsko 24, http://www.frast.si GSM: 041/734-198 04/25-15-490 OVČJE KOŽE in VOLNO spredeno in ne-spredeno, prodam, tt 533-11-64 17251 Prodam BAMBUSOVE PALICE raznih dolžin, tt 5151-270, 040/39-45-47 17262 Prodamo kvalitetna OMELA za pometaje krušnih peči. Ščetkarstvo Žnidar, 01/8323- 107 17264 Prodajamo LESENE BRIKETE za kurjavo, tt 040/5611-79 in 533-1648 17269 PANJSKE KONČNICE primerno darilo za prihajajoče praznike, tt 233-21-05 ali 202- 26-57 17328 PRIDELKI KROMPIR jedilni ugodno prodam, tt 251-11-69, zvečer 17082 Prodam SENO goveje balirano z dostavo, tt 031 /276-930 17116 JABOLKA, hruške (dvoletne), slive, marelice, breskve, ribez, češnje! tt 513-16-29 VINO I. 2001, Merlot 250 SIT/I in mešano belo 200 SIT/I, kvalitetno, s sončne Primorske, prodam. Dostava po Gorenjski, tt 041/875-934 ali 031/249-039 , 17155 Kvalitetne orehove SADIKE prodam, po ugodni ceni. tt 040/22 36 74, zvečer Prodajamo svež JABOLČNI SOK. Jerala, Podbrezje 218, 530-66-44_17188 Prodam krmilno PESO. tt 250-12-78 Prodajamo svež JABOLČNI SOK. Jerala, Podbrezje 218, 530-66-44_17228 Prodam ZELJE v glavah, tt 25-23-223 Prodam SUHE BUTARE, tt 031/741-534 Dobro DOMAČE ŽGANJE iz hrušk, pro-dam, 1000 sit. Gorje, 5725-060 17270 KROMPIR za krmo, prodam, tt 01/512- 22-19 17274 Prodam dobro naravno domače MLADO VINO belo in rdeče. Sr. Dobrava 14, Kropa, 5336-619 17276 Prodamo domače HRUŠKE, GROZDJE, OREHE, JABOLKA, ŽGANJE, KIS. tt 041/503-238 17315 KRMNO PESO, rdeče KORENJE, traktorski VILIČAR in TELIČKE, prodam, tt 041/595-773 17334 Prodam REPO za kisanje in JEČMEN za krmo. Čebulj, Pšenična polica 14, Cerklje Prodam PLASTIČNO KAD 1500 I, domač jabolčni kis, notranja vrata in mlin za sadje. « 041/390-422 17388 PODARIM Podarimo PSIĆKO pasme pritlikavi pudelj, bele barve, stara tri mesece, brez rodovnika, tt 041/941-282 17047 ODDAMO dva črna PSIČKA mladička -mešančka, stara 10 tednov, ljubiteljem živali, tt popoldan 2046-790, dopoldan 031/844-271 17048 Podarim enega MUCKA, star 4 mesece. tt 2311-522_17066 Podarim 4 MUCKE, stare dva meseca, tt 041/909-273 ali 512-65-40_ito«2_ Podarim 3 MUCKE, stare 2 meseca, tt 515-65-40,041/909-273 17223 MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10122 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli,POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, tt 2368-001 13289 KRANJ Zg. Bitnje prodam starejšo HIŠO izmere 9 x 8m, na parceli 613 m2, v mirni okolici, tt 031/210-320 i84io Kupim OBDELOVALNO ZUEMUO na območju K.O. Trboje ali Voklo. Šifra: 2001 Na sončni legi v Britofu pri Kranju prodajam POLOVICO STANOVANJSKE HIŠE. Možnost poslovnih prostorov, tt 031/53-62-35 17149 Prodam starejšo HIŠO in delno zazidljivo parcelo, 1200 m2, lahko posebej, tt 031/461-552 17151 Prodamo GRADBENO PARCELO Gorenja vas, 800 m2, z gradbeno dokumentacijo, tt 041/650-975 17154 Prodam BRUNARICO s pripadajočim zemljiščem, tt po 20. uri 041/710-685 Radovljica, v večstanovanjski hiši prodamo ali oddamo v najem garažni boks Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Njaemem polovico stanovanjske hiše v mirnem predelu Kranja. Tel.: 031/572-675 V najem vzamem NJIVO, okoli Cerklej. tt 041/957-250 17190 Stanovanjske hiše KOKRICA-KRANJ Novogradnja, IV. gr. faza. Prevzem november 2001. Revok Trade, d.0.0., 6SM: 040/413-281 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, v Škofji Loki ali njeni bljižni okolici, do 6 mio SIT. tt 20-11-111 po 20 uri 17219 Kranj Orehek novogradnje 220 m2 na 400 m2 prodam, tt 041 /909-924 17235 TRŽIČ okolje prodam 2836 m2, ravno sončno PARCELO ob asfaltni cesti(voda, elek. na parceli, tt 041 /951-260 17236 ZMINEC pri Škofji Loki prodamo 450 m2 veliko PARCELO za gradnjo stanovanjske hiše. PIA Škofja Loka, 50-60-300 17300 ZAZIDLJIVO PARCELO na Krvavcu-Apno, izreden razgled, v izmeri 450 m2, prodam. Cena po dogovoru, tt 201-23-37, 040/33-88-49 17310 OTOK KRK - Donja Hlapa, zazidljiva parcela 2842 m2, začeta gradnja, na parceli je lesena bivalna hiša 5 x 4m z verando 4 x 4m, knjiženo na slovenskega državljana, ZELO UGODNO! MOJSTRANA - DOVJE, dve gradbeni parceli, vsaka 700 m2. EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www. exedra-nepremicnine.com Lancovo pri Radovljici, ravna parcela v izmeri 1057 m2,v urejenem naselju, sončna lega, gradbeno dovoljenje. Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_ Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi, 16 km iz Kranja, komunikacije v bližini, prodamo Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 MAVČIČE - zazidljivo parcelo, 1200 m2, pridobljene je že nekaj dokumentacije, možna tudi delitev, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijsko dokumentacijo in s plačano spremembo namembnosti, tt 041/686-921 17345 KOROŠKA BELA - prodam sončno gradbeno parcelo, cca 460 m2. tt 513-24-81, 031/515-441_17360 KUPUJEMO IN PRODAJAMO HIŠE, STANOVANJA, POSLOVNE PROSTORE, ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO HIŠ. UREDIMO VAM VSO DOKUMENTACIJOPRI PRODAJI ALI NABAVI NEPREMIČNIN. Vogoprom, Kidričeva 75, Škofja Loka, tt 513-82-40 POZNANSTVA POMLADNI VETER 54-letna vdova išče pri-jatelja za resno vezo. Prosimo pokličite na kom. tel. 090-54-25. Delamo od 12. do 4. ure ponoči. Vabljeni tudi drugil 17224 RAZNO PRODAM HLODOVINO kupim. DRVA, OKNA, lese-na, plastična, OKVIRJI slik, ogledal Les-mark, prodam, tt 512-42-23 15345 Prodam večjo količino BUKOVIH kvalitetnih meterskih DRV, tt 576-92-20_17080 Ugodno prodam HRASTOVA DRVA. tt 031/236-854_17138 Prodam suha HRASTOVA DRVA in 1.5 m3 suhih BUKOVIH DESK, tt 514-63-98 17172 Prodamo 3 nove BETONSKE STEBRE za grozdje z roko, tt 25-11-968_17196 Prodam več neokvirjenih GOBELINOV tt 0417252-392_17213 Prodam rezervne dele za JUGOTA, igre za Plav station, jogi 190x80, loparje za namizni tenis, tt 2312-717 17246 X SPEKTER KRANJ tioo DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI Prodam večjo količno suhih BUKOVIH DRV, cena 5500 SIT, tt 041/830-560_ DRVA bukova in mešana prodam. Možen razrez in prevoz. Kranj, 031/343-161 Ugodno prodam suha meterska HRASTO- VA DRVA. tt 031/705-227 17313 '0123 Ugodno prodam LES od grušta za kurjavo in bukova DRVA. tt 5122-774 17336 Prodam suha DRVA, razžagam in pripelje'1'1 na dom, tt 25-60-079___ Sadike CIPRES za živo mejo, ugodno prodam, tt 233-25-61 17367 MAKLER BLED d.0.0. 4260 Bled, ljubljanska cesta"% tel-5742-333,041/647-974 Ugodno prodam RAČUNALNIŠKO MIZO. ŠIVALNI STROJ, OTROŠKO POSTELJICO. NAMIZNO SVETILKO , SOKOVNIK, STRO-JČEK ZA REZANCE, , AVTOĆISTILEC, PLINSKI ŠTEDILNIK, OTROŠKI VOZIČEK-tt 204-68-64_^j7373 Prodam suha mešana DRVA, 4000 SIT/m3. tt 040/530-007 <"79 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina H 1 ss, 42 m2/ll. opremljeno, 56000 SIT/mes, poli. predplačilo, KRANJ Planina III, 1 ss, 45 m2, opremljeno, 56000 SIT/mes, predplačilo. KRANJ Zlato polje, 3 ss, 63 m2/PR, opremljeno, klasično ogrevanje, za 7-9- mesecev, 45000 SIT/mes+varščina. DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00, 041 /333-222_J** ŠKOFJA LOKA, KRANJ najamemo već manjših stanovanj NEPI nepremičnin« 5110420, 041 425-380_ Na Jesenicah oddam GARSONJERO Šifra: PLAVŽ__JJJ^. Oddam opremljeno 2 sobno stanovanje. CK, SATV, balkon, tt 041/786-591-232^ Radovljica, oddamo dve dvosobni stanovanji, Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. O4 537 45 00, 04 537 45 16_ Begunje, v stanovanjski hiši oddamo stanovanje v izmeri 60 m2, vseljivo 1.12.2001 Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 0* 537 45 00, 04 537 45 16_ ODDAMO: Planina: štirisobno stanovanje, center - 3ss v hiši, Radovljica-etažo v M*j Smlednik - hišo. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490 Inepremičnin3 2026-172 LESECE V ALPSKIH BLOKIH ODDAJO ENOSOBNO STANOVANJE. POSING fW 586 31 50 (www.posing.si)_ KRANJ - Šorlijevo naselje, oddamo,1ss,38 m2, cena je 50.000 SIT. IDA nepremičnine' 04/2361 880, 041 331 886.____ KRANJ PLANINA II., oddamo, 1ss, 40 m2. cena je 56.000 SIT. IDA nepremičnine. 04/2361 880, 041 331 886.___„ JESENICE, Titova 3 sobno v prtličju, neopremljeno, za daljše obdobje, brez P(^~ plačila, 56.000 SIT + stroški. EXEDR*' TEL.: 04 583 65 00. GSM: 041 703 80°> www. exedra-nepremicnine. com _____ JESENICE, Koroška Bela 2 ss, leP°_ opremljeno, 45.000 SIT + stroški + na. JESENICE, 1ss 36m2, 39.500 SIT stroški. EXEDRA, TEL.: 04 583 65 P£ GSM: 041 703 806, www.exedra nepremicnine.com____ V IZOLI ODDAM 1 ss. tt 51-36-20fJ^ Oddam opremljeno STANOVANJE 31 m?' v Kranju, tt 041 /322-653___J2> Oddam opremljeno GARSONJERO na Je-senicah. Šifra: PLAVŽ_ t7^, STANOVANJA KUPlMg Kupim GARSONJERO AU MANJŠE j>* Kranju ali Škofji Loki - gotovina, tt 041 /6J 577____ PLANINA 2 in 3: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE, gotovina. FRAST d.o- ' 041/734 198, 04/ 25 15 490____- ŠENČUR: kupimo več stanovanj za znane stranke. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, u 25 15 490________ JESENICE OKOLICA ENOSOBNO Aj^ DVOSOBNO STANOVANJE KUPIMO. ^ ING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) MAII OGI ASI za Gorenjski glas lahko narot it«' po telefonu št.: 201-42-47, 201-*2' 48, 201-42-49 vsak dan, v l< I j 111 no sobote in nedelj*' 00.00 - 24.00 ure; lahko pa 11,1111 svoja naroi il.i pošljete 1 f.1X1.: 201-42-13 ali P° e-mailu: inlojfflflzfli3-^ Seveda pa oglase lahko QO'^ date tudi osebno na Zoisov i 11 111 e, vsak delavnik od 7. 00 > ■ oh sredah pa d" 17. ur. ■ KRANJ, ŠKOFJA LOKA DVOSOBNO ALI 'RISOBNO STANOVANJE KUPIMO. POS-l^g_04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM KUPIMO. POSING 04/ 202 42 10 i^^posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI NAJAMEMO ZA ZNANE STRANKE. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ - okolica, BLED, RADOVUICA, TR2IČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja Uličnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo Pn' nakupu druge nepremičnine). IDA ^premičnine, 04/2361 880, 041 331 886. ŠKOFJA LOKA stanovanja kupimo: dvosobno ali trisobno NEPI nepremičnine 5110420, °41 425- 380 STAN. OPREMA Prodam ZAKONSKO SPALNICO, lepo ganjeno za 20.000 SIT, g 5964-522 Prodam REGAL za dnevno sobo, kot nov. g_031 /222-239, 031/222-277 17148 Prodam dobro ohranjeno FRANCOSKO POSTELJO z jogijem, 200x160, cena J^-OOO SIT, g 533-41-70_iTire Prodam KMEČKO POHIŠTVO: mizo 120x15O s klopjo in 3 stoli. g 040/216-ggA 04/238-08-70_mas , Ugodno prodam starejšo SPALNICO z jogi-lahko tudi posamično in otroški avto sedež j^rokolo. g 031/426-426_i/um Prodam manjšo SEDEŽNO GARNITURO, staro eno leto, cena 50.000 SIT. g 202-68-92,040/859-413 17308 ŠPORT Prodam CEPIN ČELADO, varovalni PAS. 1*041/411-508 17284 STORITVE KAMNOSEŠTVO jK.ra.MmJ STRUŽEVO 3/b, 4000 KRANJ Tel.: 04/2011-962 IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkraćem času. V MESECU NOVEMBmrS % fOPUST!!__2 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno. g °41/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250 team Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 395 599 email: mlinar.team@siol.net mansardna stanovanja strešna okna obloge in toplotne izolacije stropov Predelne stene (Armstrong PETCim PARKET, LAM INAT, TOPLI POD...PO-LAGAM TER BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, j* 040/201-401, ZdenkoTarle, s.p., Rudija lupeža 5, Kranj_15111 Montaža predelnih sten, izdelava ^ANSARD, montaža spuščenih stropnih °D'°9 Knauf, Armstrong, Rigips. Tt 031 /738-304, 233-15-19, Močnik °iko,s.p., Oprešnikova ul. 4, Kranj isags Rigips (Armstrong (■■JMSMIT PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396 alpdom — -STRIHj TEL: 04/233-01-42, GSM: 041/688-244 OJAKOtlO STANKO s.p., J. Platiše 1, Kranj STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 16830 Gradbena skupina sprejme vsa gradbena dela, adaptacije in fasade. Bratje Sopaj, d.n.o, Struževo 22 A, Kranj, g 2025-475, 041/719-109 16873 Rajamo vsa gradbena dela s svojim ali sirn materialom, vse vrste fasad, notranje rnete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, jaelava škarp. g 041/622-946, Babic ~^P£fP-, Begunjska 9, Lesce 16079 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna. Dp^RNlCE notranje, zunanje, pohodne Gc, KE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. 58a^'d'00" Jesenice' J- Smida 15, g ~-J^0-26 16087 \ RTV SERVIS - POPRAVILO TV, VIDEO, HI Ton!" os'a'° kakovostno popravimo v PRO-UN RTV SERVISU, Bleiweisova 2 (kino en,er), Kranj g 202-20-04 1648? /\ -O" 04/2316-800 041/323-823 DOM , d.0.0., Sutno 93, Žabnica STROJNI ESTRIHi, POLAGANJE PARKETA IN PVC TLAKOV SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 16975 TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! g 01/8313-553, 041/694-229 BE&MA,d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 17017 NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH PORVŠIN, SVETOVANJE, g 2312-722, Larix, Anjuta Lazič.s.p., Mata-jčeva ul. \, Kranj 17081 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI IN ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO, g 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovič&Co., Jelovška 10, Kamnik STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene, Pokopališka 10, Naklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 Nudimo MIZARSKE STORITVE po naročilu. Opravljamo tudi popravila in predelavo starega pohištva, g 041/274-703, Koborplast.d.o.o., Pot na Grič 1, Ljubljana Izdelujem strojne omete in ostala notranja gradbena dela. g 041/584-227, Vajdec damjan s.p., Ul.prvoborca 6, Jesenice 17206 SLIKOPLESKARSKA DELA zunanja in notranja, hitro in ugodno. Albin Volčanšek, s.p., C. B. Kidriča 7, Jesenice, 586-38-35, 041/873-706 17247 Popravila vseh vrst TV VIDEO aparatov TV Gorenje TUDI NA DOMU. g 2331-199, Sinko, s.p., C. na Klanec 53, 4000 KRANJ STANOVANJA PRODAMO STANOVANJA PRODAMO KRANJ CEN-TER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabi-net, 38,60 m2/ll, vsi priključki, 7,4 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10118 PLANINA 1: prodamo 1ss in 3ss v nizkem bloku. FRAST d.o.o. 041/734 198, 04/ 25 15 490 PLANINA 3: prodamo 3ss, nizek blok. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490 KRANJ, Planina II - 1 SS 42 m2 v pritličju, cena - 11,6 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina lil - 2 SS 62 m2 v 7.nad. za 14,5 mio SIT, 3 SS 76 m2 v 3. nad., predelano v 2 SS + 2 K, cena - 16,6 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 1 SS 40 m2 v 2.nad., zadnje, 15 let star blok, cena = 11,2 mio SIT, 3 SS 77 m2 v 3.nad., nizek blok, cena = 17,1 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 GRADEa y#t NEPREMIČNINE Z LICENCO >.'. www.gradex-ge.si nepremičninsko! poslovanje Tel: 04/23 62 681 •%gsm: 041-758-755 KRANJ, Valjavčeva ul. - 3 SS 74 m2 v l.nad., CK na plin, takoj vseljivo, cena = 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ APARTMAJE na Krvavcu in v Kranjski Gori, ugodne cene, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ LESCE - v hiši prodamo 2,5 SS v 2. nadstropju, z vrtom 140 m2 in celotno opremo, cena - 10.6 mio SIT, PROVIZIJE ZA KUPCE NI, ŠKOFJA LOKA Virmaše, dvosobno, 60m2, z garažo in vrtom NEPI nepremičnine 5110420, 041 425-380 ŠKOFJA LOKA Frankovo, enosobno, 41 m2 NEPI nepremičnine 5110420, 041 425-380 KRANJ Planina, enosobno, 37m2 NEPI nepremičnine 5110420, 041 425-380 ŠKOFJA LOKA Frankovo, dvosobno 57 m z balkonom NEPI nepremičnine 5110420, 041 425-380 - NOVOGRADNJA! - STANOVANJA NA MLAKI PRI KRANJU! - MLAKA PRI KRANJU! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večs-tanovanjski objekt. Na razpolago je še nekaj stanovanj v pritličju, primernih za invalide, v izmeri od 57,00 m2, do 66,40 m2, v nadstropju 46 m2, ter v mansardi tri večja stanovanja v dveh etažah 83,70 m2, 85,70 m2 in 103,80 m2. Za več informacij pokličite: AGENT Kranj, tel. 040/643-493, 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr, dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I. prodamo garsonjero, 29,40 m2, VI. nadstropje, balkon, vseljiva takoj, za 8.362.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA III, v nizkem bloku prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 54 m2, v 1.nadstropju, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru, cena 13.500.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - SAVSKA CESTA, prodamo adaptirano enosobno stanovanje 52 m2, v visokem pritličju, vseljivo po dogovoru, cena 9.600.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 TRŽIČ - RAVNE, prodamo enosobno stanovanje 38,50 m2 v drugem nadstropju, predelan balkon v kabinet, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 7.700.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo, enosobno stanovanje 42,50 m2, vsi priključki, 7 nadstropje, vseljivo takoj, za 10.500.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365- 361 KRANJ - PLANINA I prodamo enosobno stanovanje 37,10 m2, v drugem nadstropju nizkega bloka,balkon, cena 10.500.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 79,50 m2, v 6. nadstropju, balkon, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena 17.500.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - NAZORJEVA, prodamo dvosobno %aftovarije, V 4 nadstrorJji/, 54.60 m2, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 13.500.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - VALJAVČEVA, prodamo dvosobno stanovanje 54 m2, v visokem pritličju, JZ lega, vseljivo po dogovoru, cena 14.000.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 KRANJ - PLANINA I, prodamo trisobno stanovanje 77 m2, 3. nadstropje, vsi priključki, opremljena kuhinja, vseljivo takoj, cena 16.400.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I prodamo mansardno trisobno stanovanje z dvema kabinetoma 77,60 m2, 3. nadstropje, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje z dvemi kabineti 88,80 m2, dva balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE prodamo trisobno stanovanje 63,90 m2, v drugem nadstropju nizkega bloka, vseljivo takoj, cena 14.700.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ-PLANINA I: V novejšem nizkem bloku prodamo zelo lepo svetlo 1SS, 39,90m2, II.nad., vsi priključki, takoj vseljivo. PLANINA I: V stolpnici prodamo 1SS, 34m2, visoko pritličje, takoj vseljivo. PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS+2kabineta, 89m2, l.nad. vsi priključki zelo lepo cena ugodna KRANJ-BRITOF: V stanovanjski hiši l.nad. prodamo popolnoma novo 5SS, 150m2 + 4 parkirna mesta in 65m2 delavnic - lahko preuredi v 2SS, vredno ogleda, cena zelo ugodna. KRANJ-Savska loka: Prodamo zelo lepo 3SS, popolnoma obnovljeno, lastna CK, vsi priključki, l.nad. 89m2,+ garaža + vrt, v ceno vračunana kuhinja, vredno ogleda, takoj vseljivo. KRANJ-PLANINA I: V nizkem starejšem bloku prodamo 2SS, 70m2, l/l nad. brez CK, potrebno manjše obnove. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 TRŽIČ: Prodam novejšo garsonjero, 31 m2, I.nad.vsi priključki, z novim pohištvom po meri, takoj vseljiva. TRŽIČ: Prodamo 1/2 hiše zgornji del+podstrešje, 2x garaža, vrt 650m2, vsi priključki, lepa lokacija zelo ugodna cena možna menjava za 2SS z doplačilom. LESCE-FINŽGARJEVA: Prodamo zelo lepo 3SS, l.nad., 73m2, 2x balkon vsi priključki, vredno ogleda. Cena po dogovoru. JESENICE: Prodamo zelo lepo - luksuzno - 3SS, 70m2, VI.nad., zastekljen balkon, v ceno vračunana kuhinja in spalnica. Vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204- 661 PLANINA - garsonjero 29,40 m2, V. nad., prodamo, Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 236-49- 21 PLANINA - 1 sobno, 37,10 m2, II. nad., takoj vseljivo , prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 ZLATO PODE - 1,5 sobno, 41,60 m2, II. nad., funkcionalno in v celoti adaptirano prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 KRANJ - 1 sobno, preurejeno v 2ss, 52 m2, pritličje, adaptirano in delno opremljeno, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 23-64-921 NEPREMIČNINE tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 PLANINA- 1 sobno, 48,31m2, V. nad., lepo in takoj vseljivo, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 ŠKOFJA LOKA - TRATA - 1 sobno, 41,20 m2, III. nad., nizek blok, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 VALJAVČEVA - 2 sobno, 53,7 m2, visoko pritličje, sodobno lepo stanovanje, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 VODOVODNI STOLP - 2 sobno, 62,30 m2, IV. nad., CK na plin, adaptirano, prodamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 BLED - 2 sobno, 53,05 m2, IV. nad., hitro vseljivo, lep razgled na grad, prodamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - 2,5 sobno, preurejeno v 2+2, 75,70 m2, lil. nad , hitro vseljivo, prodamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - 2,5 sobno, predelano v 2s.+2 kabineta, atrij, 85,30 m2, prodamo, Mike & Co.d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 KRANJ - 3 sobno, 90 m2, I. nad., v celoti obnovljeno, garaža, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 ŠKOFJA LOKA - 2 sobno, nadstandardno s pripadajočo lastniško, neizdelano mansar-do, III nad., 54 m2 + 54 m2, vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ PLANINA - ugodno prodamo 2 sobno stanovanje, takoj vseljivo, 66,50 m2, VIII nad., 041 735-875, 031 605-114 RADOVLJICA, Cankarjevo naselje, prodamo 4ss 85 m2, visoko pritljičje, vsi priključki, novejše. Cena ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. BLED, Dobe 3ss kompletno adaptirano, opremljeno v manjšem bloku ugodno prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031- 322 246. KRANJSKA GORA, prodamo 3 apartmaje s pripadajočim parkirnim prostorom. J&T, 04-531 44 24, 031- 322 246. KAMNA GORICA, prodamo zg. del stanovanjske hiše (175 m2) s pripadajočim zemljiščem, 04-531 44 24, 031-322 246 KRANJ ZLATO POLJE DVOSOBNO STANOVANJE 48 M2, 1. NAD. NIZKEGA BLOKA, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 11,3 MIO SIT (100.000 DEM). POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I ENOSOBNO STANOVANJE 44,7 M2, Z VSEMI PRIK-LUČKI, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ, Zlato polje -1 SS 42 m2 v 1 .nad., nova CK, kopalnica in okna, cena = 10,6 mio SIT, 2 SS +2 K 70 m2 v 3.nad., etažna CK, nova kopalnica in okna, cena * 15,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66__ KRANJ, Planina I - ugodno 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, cena = 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 1 G 29,5 m2 v 6.nad., cena = 8,3 mio SIT, 2 SS + K 66 m2 v 2.nad., zadnje, cena ■ 14,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS 59 m2 v 3.nad., takoj vseljivo, cena = 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 1 G 21 m2 v 11. nad., cena ■ 6,7 mio SIT; 1 SS 38 m2 v 2. nad./zadnje, cena -11,5 mio SIT, 1 SS 41 m2 v l.nad. za 10,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, NEPREMIČNINE »5745-444, Ul.l.l) PKKŠKIINUVA ,")(> nepremičnine, d.o.o. Pod Plevno 42, Šk. Loko, tel.: 511 -04-20,041/425-380 KRANJ - Kidričeva, prodamo v II. nadstropju, obnovljeno, 3ss, 81 m2, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. PLANINA pri Pokopališču, v novejšem bloku, prodamo zelo lepo, 2ss + kabinet, 66 m2, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,1 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._ KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo v starejšem bloku, nadstandardno, opremljeno 2ss, 56 m2, v 3.nadstr., z vsemi priključki, cena stanovanja po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3ss, 73 m2, vsi priključki, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ TRŽIČ - RAVNE, prodamo 1ss, 38 m2, vsi priključki, cena je 7,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss+kabinet, opremljeno, nadstandardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 13,5 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ KRANJ - PLANINA I., Gogalova, nizek blok, prodamo 1ss, 42m2, pritličje, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. PLANINA I. starejši bloki, prodamo 2ss, 70 m2, brez CK, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ PLANINA L, nizek blok, prodamo 1ss, 48 m2, vsi priključki, cena je 11.9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ PLANINA I. pri Pokopališču, prodamo 1ss, 39,90 m2, cena je 10,6 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ PLANINA I. pri Pokopališču, prodamo 3ss, 77 m2, cena je 16.3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10.1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj.,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. KRANJ Planina I ugodno 2 ss, 70,50 m2/l., plin do bloka, klasično ogrevanje, 11.2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 12055 KRANJSKA GORA prodamo 1,5 ss 43 m2, prtličje, popolnoma opremljeno. 14.551.200 SIT Lesce, novogradnja, trosobna stanovanja, vseljiva aprila 2002 EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com GOZD MARTULJEK prodamo 2 ss 53 m2 v I. nadstropju, opremljeno z vsemi gospodinjskimi aparati in ostalo opremo (razen spalnice). 15.453.600 SIT EXEDRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exe-dra- nepremicnine.com JESENICE, Tomšičeva 2 ss 50 m2. EXE-DRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com KRANJSKA GORA center, konfortno 3 ss, 72 m2, novo pohištvo, bližina smučišča. EXEDRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com ' "JESENICE, Tavčarjeva 7. ss 58 m? v 6. nadst., urejeno, .možen nakup-paraže. j 9.024.000 SIT EXEDRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com JESENICE, Revolucija 1 ss 37 m2 v prtličju, vselitev po dogovoru. EXEDRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com JESENICE, Revolucija 3 ss 87 m2 1. nadstropje, prostorno stanovanje. 12.295.200 SIT EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremic-nine.com JESENICE, Titova 3 ss 78 m2 v 3. nadstropju, prodamo ali menjamo za 1 ss. II. 505.600 SIT EXEDRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com HRUŠICA 3 ss 78 m2, prodamo ali menjamo za 2ss na Jesenicah. 12.295.200 SIT EXEDRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com BLED 2 ss 53 m2 alpski bloki, cena je zelo ugodna. 14.325.600 SIT EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com JESENICE, Titova 2 ss 52 m2 v hiši, lastni vhod, ekstravagantno. 8.460.000 SIT EXE-DRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com JESENICE, Revolucija 2,5 ss 61 m2 v 3. nadstropju, cena ugodna. 8.460.000 SIT EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com JESENICE, Javornik 3ss 70 m2 v 3. nadstropju, vseljivo, plačilo v dveh delih. 8.911.000 SIT EXEDRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com JESENICE, Revolucija, 68 m2, 3 ss v 4. nadstropju, prodamo ali menjamo za manjše. EXEDRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremic-nine.com DOVJE-MOJSTRANA stanovanje 100m2. Adaptirano, nova kopalnica, vsi priključki, vrt. EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremic-nine.com JESENICE Revolucija 2,5 ss 61 m2, 10. nadst., možna menjava za garsonjero. 8.685.600 SIT EXEDRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com JESENICE, Revolucija 62 m2, 2,5 ss, 9. nadstropje. 8.460.000 SIT EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com KRANJ, Zlato Polje, 64 m2 3 ss, 4. nadst. vseljivo marca 2002. 14.664.000 SIT EXE-DRA, TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com TRŽIČ, center, 1 ss 36 m2, vseljivo maja 2002. 6.450.000 SIT EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exe-dra- nepremicnine.com JESENICE 2,5 ss 65 m2, Center II, 11. nadst., možna menjava za garsonjero. 8.685.600 SIT EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com JESENICE 2 ss 54 m2, Bokalova, 1. nadstropje, 6.500.000 SIT. EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exe-dra- nepremicnine.com JESENICE 2,5 ss 61 m2 Revolucija, nujno prodamo zaradi bolezni, 65000 DEM. EXE-DRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com JESENICE 2,5 ss 65 m2 za gimnazijo 11. nadstropje, cena je ugodna. 8.460.000 SIT EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremicnine.com RADOVLJICA Cankarjeva 2 ss 50 m2, 11.900.000 SIT. EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com RADOVLJICA Cankarjeva, garsonjera 25 m2, 6.500.000 SIT. EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exe-dra- nepremicnine.com RADOVLJICA 2.5 ss 68 m2 v 1. nadstropju, menjava za 1 ss. EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exe-dra- nepremicnine.com JESENICE, Revolucija 2 ss 55 m2, 11. nadstropje, dobra ponudba, nujno, 8.100.000 SIT. EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com JESENICE, Titova 2 ss 69 m2 v 6. nadstropju, zelo urejeno stanovanje, cena 12.408.000 SIT EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra-nepremicnine.com RADOVLJICA, Cankarjeva 25 m2, 6,5 mio sit EXEDRA, TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703 806, www.exedra- nepremičnine.com Bled, 53 m2, dvosobno, IV. nadstropje, vsi priključki, pogled na Triglav Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 ndomplan j družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.tl.C.:04/2048-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 Promet z nepremičninami • STANOVANJE PRODAMO - v Kranju na Planini prodamo 4 sobno stanovanje, nizek objekt, pritličje, v izmeri 87 m2; - v Kranju, na Planini I. prodamo dvosobno + dva kabineta stanovanje v I. nadstropju, izmere 89 m2; - na Planini III. v Kranju prodamo v pritličju dva dvosobna + kabinet stanovanja s hobv sobo v kleti, atrijem in samostojnim vhodom v izmeri 94,50 m2 (zelo lepa lega); - v Šorlijevem naselju prodamo trosobno stanovanje, V. nadstropje, v izmeri 72,40 m2; iy Kranju blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši Wši oSno«Tflno trosflbno stanovanje v I. nadstropju; ,8tajn<| cf ntrs^io Of rvanje, v izmeri 97,00 n>2; -'v Kranju na Planini lil. prodamo enosobno stanovanje v III. nadstropju, v izmeri 42,5 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabinet stanovanje v 10. nadstropju, v izmeri 88,80 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo enosobno + kabinet stanovanje v VII. nadstropju, izmere 51,7 m2; - v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno stanovanje v V. nadstropju v izmeri 61,70 m2; - na Planini v Kranju, blizu kotlarne prodamo enosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, v II. nadstropju, v izmeri 37 m2; - v Kranju na Planini II. prodamo ali zamenjamo za manjšo garsonjera enosobno stanovanje v L nadstropju, izmere 48,30 m2 - nizek objekt; - na Planini II. v Kranju prodamo dvosobno stanovanje v V. nadstropju, izmere 68 m2; - v Šorlijevem naselju v Kranju prodamo dvosobno stanovanje v I. nadstropju, izmere 64 m2; - na Zlatem polju v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 70 rn2; - na Savski cesti v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v pritličju, izmere 55 m2; • STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM: - na Planini II.v Kranju oddamo v najem dvosobno ♦ kabinet stanovanje v IV. nadstropju, izmere 78 m2; • HIŠE-ODDAMO V NAJEM: - v Predosljah oddamo v najem starejšo kmečko hišo s klasičnim ogrevanjem in uporabne stanovanjske površine cca 70 m2; •HIŠE - v Stražišču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2 - v Stražišču pri Kranju prodamo enonadstropno dvostanovanjsko novejšo hišo na parceli velikosti 636 m2; - v Vrbi na Gorenjskem prodamo obnovljeno kmečko hišo na parceli velikosti 800 m2; - blizu Goričan pri Medvodah prodamo v IV. gradbeni fazi: - visokopritlično hišo na parceli velikosti 460 m2; - dvqček na parceli velikosti cca 200 m2; - na Golniku prodamo zelo lepo atrijsko hišo na parceli, velikosti cca 550 m2 • GARAŽA-PRODAMO - v Šorlijevem naselju prodamo garažo • POSLOVNI PROSTOR - prodamo - na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nadstropju, v izmeri 307 m2; - v neposredni bližini Krania prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih; - na Planini III. v Kranju prodamo v novem objektu v gradnji poslovne prostore v I. nadstropju, v izmeri 140 m2; • POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2; - blizu centra mesta Kranja oddamo v najem poslovne prostore v popolnoma prenovljenem objektu; - v Škofji Loki oddamo v najem več pisarniških prostorov v I. nadstropju v skupni izmeri cca 100 m2 -lahko tudi po delih z manjšo kvadraturo; - v Centru mesta Krania oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v I. in II. nadstropju; • PARCELA-PRODAMO: - v Kranjski Gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2; - na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m2; - v Trbojah prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 700 m2; - v Zmincu pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2; • VIKEND-PRODAMO - pod Ratitovcem prodamo vikend - brunarico - tlons 32 m2, na parceli velikosti 1.100 m2; - na Šenturški gori pod Krvavcem prodamo zelo lep bivalni vikend - brunanco; KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE NAJVEČJA IZBIRA LAMINATNIH OBLOG NA GORENJSKEM • .O.O. KVALITETA PO NAJUGODNEJŠI CENI! MU Podjetje LES3, d.o.o., je v Kranju v trgovskem centru DOLNOV na Šucevi 23 odprlo novo, specializirano trgovino s talnimi in stenskimi oblogami. Na več kot 400 m2 prodajne površine vam nudijo široko ponudbo itisonov, toplih podov, preprog in tekačev. Verjetno največja izbira laminatnih talnih in dekorativnih stenskih oblog v Kranju vas pričakuje v pritličju prodajalne. Poleg dekorativnih stenskih oblog vam nudijo tudi smrekov opaž, furnirane stenske obloge, PVC stenske obloge in novost -dekorativne kamne ter opeke. V prvem nadstropju vas bo presenetila velika ponudba parketov in plute. Za vse obloge TC Dolnov, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714 boste pri njih zagotovo dobili tudi ustrezne zaključne letve in vse potrebno z njihovo montažo. Za tiste z mizarskim znanjem pa nudijo tudi veliko izbiro skoblanih masivnih smrekovih letev vseh dimenzij. Poleg velike izbire vas bodo presenetile tudi zelo ugodne cene blaga in stalna akcijska ponudba. Trgovina LES3 vas pričakuje na Šucevi 23 v trgovskem centru DOLNOV v Kranju vsak dan od 7.30 do 19.00 in ob sobotah od 8.00 do 13.00 ali po telefonu št. 204 27 14. Prijazno vabljeni. Sponzor današnje križanke je podjetje LES 3 iz Kranja. Njihove križanke ste že reševali in verjetno bili navdušeni nad nagradami, saj so rešitve kar deževale v uredništvo. Upamo, da bo tako tudi tokrat. S pravilno rešitvijo in malo sreče si lahko priborite eno od naslednjih nagrad: 1. nagrada: bon za nakup v vrednosti 10.000 sit 2. nagrada: bon za nakup v vrednosti 7.000 sit 3. nagrada: bon za nakup v vrednosti 3.000 sit Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 28. novembra 2001, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Je- senice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. RUDOLF NUREJEV ZVEZDA V ORLU DUH, RAZUM CARL LINNE PISATELJ (SLABS.) AMERIŠKA PISATELJICA (E.J.) TUJA OBLIKA IMENA KARLO IGRALKA NIELSEN 26 27 28 Kamna Gorica, 76 m2, trosobno, mansard-"°. etažno centralno ogrevanje Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Kropa, 74 m2, trisobno, obnovljeno, roansarda, etažno centralno ogrevanje Alp-dom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, ^537_4516_ Kropa, 25 m2, garsonjera, pritličje Alpdom, d d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Radovljica, 38 m2, enosobno IV. nadstropji vseljivo takoj Alpdom, d.d. Radovljica, gU>4 537 45 00, 04 537 45 16_ Begunje 75 m2, dvosobno, pritličje, vsi Priključki, parkirno mesto Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Jesenice, 57 m2, dvosobno, IV. nad-stropju, vsi priključki, dvigalo, vseljivo takoj AJpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, £4 537 45 16 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE: Prodamo 1ss in 2ss. FRAST d.o.o. 041/ |341g6, 04/ 25 15 490_ BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA: 3 ^bno STANOVANJE, 79 m2, pritlično, ob k'i. vrtcu, trgovini...ZAMEN JAM za 2 sobno, v pritličju ali 1. nadstr., v istem kraju. Vse !^_na g 040/549-030_13989 STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11.5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ^k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 1*,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13.2 mio SIT, TRŽIČ Ravne lepo 2 ss+k, 75 m2/H, nizek blok, CK, kopalnica in WC loče-na. 12 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, £^69-333, 041/333-222_14013 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina 11 sončno, vogalno, 2 ss+k, 85,30 m2/PR, aWj+balkon, vsi priključki, KRANJ Planina I 2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., °ena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 j?/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. MLAKA ugodno prodamo stanovan-k v I. nads., hiše 44 m2+25 m2 terase, Potrebno dograditi kopalnico in stopnice. DOM NEPREMIČNINA 202 33 00, °41/333-222_14514 Mlad par (študenta) z dojenčkom išče Primerno manjše stanovanje za dobo enega 'eta, v Kranju. Nudi pomoč ostarelim osebni, g 233-42-80_ leee? STANOVANJA PRODAMO Škofja Loka, Frankovo nas. 1 ss+k, 41,20 m2/lll, nizek b|ok, vsi priključki, 10,3 mio SIT. KRANJ center 2 ss, 55 m2/PR, ni balkona, vsi Priključki, opremljeno, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, °41/333-222 16897 KRANJ Planina II, prodam 1 ss, 39 m2, 7. "adstr., cena 10,3 mio SIT. g 232^34-57 ■fJT—■— , , „, , .... ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. 2 ss, 58 m2, v bloku, vsi priključki, ugodno prodam, g g4V320-740_17089 STANOVANJE 66 m2 v pritličju novega P°sl. stanovanjskega objekta na Kokrici, Prodamo. Informacije ga. Čadež, 01/232- 19-86 17133 Zamenjam ali prodam GARSONJERO v Radovljici za STANOVANJE v Stražišču, 'ahko v starejši hiši. g 531-20-86, do 8. ure ali Po 17. uri 17144 Prodam 3 ss (2+1), 76 m2, v I. nadstr., nizkega bloka z lepim razgledom - Planina III. cena p0 dogovoru, g 2350-581, od 15. !^^_dalje_ 17185 Prodamo 4 sobno ATRIJSKO STANOVANJE v dveh etažah z lastnim vhodom. Zelo IgPaJega, Planina III. g 232-65-79 um Prodam trodelno KLUBSKO MIZO, zamrzovalno SKRINJO 300 I in Elanove smuči -jgfoplet. g 2325-823_17200 v Škofji Loki prodam STANOVANJE 45 1, nadstr., novejše z vsemi priključki, g ^4-298_17249 MEDVODE - vila blok še nekaj prostih STANOVANJ z garažo od 80-110 m2, v iz-H!3^. vselitev 4/02. g 041/672-917 v Železnikih vzamem v najem manjše ?1anovanje v bloku ali privat hiši. g g^V872-223_17255 STUDENTA nekadilka, nujno najame ^"osobno STANOVANJE, Kranj in okolica. W 041/338-809 17278 ŽELEZNIKI - v manjšem bloku prodamo 2 sobno mansardno stanovanje 3. nadstropje 50.6 m2, ŠKOFJA LOKA Novi svet prodamo manjše 2 sobno stanovanje 45 m2, 3. nadstr. ogrevanje z kaminom, ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo 2 ss 4 . nadstr., 62 m2, dva balkona, vsi priključki, ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1 ss, 37 m2, 8. nadstr., delno opremljeno vsi priključki. PIA Škofja Loka, 50-60-300 17298 GOLNIK prodam 2 ss, 56,10 m2, spremenjeno v 3 ss, III. nadstr., CK, telefon, cena 12 MIO SIT. g 031/255-55-0 17302 Prodam 3 ss na Golniku, v izmeri 83 m2, etažna CK. g 256-19-93 ali 031/248-914 V Kranju prodam GARSONJERO, 21 m2, Vodovodni stolp, g 041/681-006 17318 Prodam Kranj - obnovljeno 4 ss, lastna CK, balkon, klet. Odlična lokacija, v bližini Zdravstvenega doma. g 031/266-123 Prodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom, 76 m2, cena in selitev po dogovoru, g 23-26-908, 031/771-152 17402 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE - montaža in vpis v ho-mologacijo. Boris Drole, Zg. Bitnje 312, g 231-51-20 15907 Prodam ZIMSKE GUME RABLJENE eno sezono, Firestone 5 mm 175-80-14 M+S. g 031/813-104, popoldan 17180 Ugodno prodam 2 AVTO PLAŠČA zimska 50% ceneje (145x13). g 20-26-716 17215 Prodam 4 ZIMSKE GUME Sava Eskimo S 2 175 x 70 R 13. g 59-22-011 17239 ZIMSKE PNEVMATIKE Good Year Ultra grip, 5 dimenzij 165/70 13, ugodno prodam, g 041/230-536 17259 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 GUMEtM+S Debica, 145x70x13, 4 kosi, profil 6 mm, prodam, cena 10.000 SIT. 3031/779-649 17271 Ugodno prodam 4 AVTOPLAŠČE 175/65 R 14 in preobleke za Megana. g 2332-999 Prodam dve zimski GUMI na pltaiščih 175/70-13 za Golfa, g 031/829-070 ZIMSKE PNEVMATIKE Eskimo S 2 dim. 165x65 R 13 in 205x65 R 15, nove ugodno prodam, g 510-76-60 17349 Prodam zimske GUME, PLATIŠČA in VERIGE za R 4. g 050/657-177 17369 VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730- 939 ' 4 Najugodnješi ODKUP karamboliranih vozil od I. 93 dalje, g 01/4261-315, 041/614- 013 17189 Kupim osebno vozilo od 1.90 naprej, po možnosti lepo ohranjen, g 041/78-70^50 VOZILA odkOp, prodaja, možna menjava staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, g 20426-00, 041 /668-288 5 ODKUP in PRODAJA RABLJENIH VOZIL, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. MEPAX, d.0.0., Planina 5, KRANJ, g 2323-298, 041/773-772 1874 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.0.0., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), g 5134-148, 041/632-577_6248 MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 x alarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam, g 041/644-991 14012 OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI_i486i_ MITSUBISHI GALANT 2.0 GLS, I. 94, reg. do 5/02, kov. srebrna barva, 113.000 km, serv. knjižica, elek. stekla in ogledala, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje+alarm, radio, ABS, izredno ohranjen in garažiran, prodam, g 041/685-789 15355 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TALI d.0.0. PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO BREZPLAČEN OGLAS ZA BRALCE ^5 GORENJSKEGA GLASA * gff^ ^ p°darim 1.2.3. več KUŽKA/MUCKA- ov . starega (obkroži) mesecev. Tel.: ZA LJUBITELJE ŽIVALI * ZA LJUBITELJE ŽIVALI * SCENIC 1.6 I. 98, rdeč, 1. lastnica, servisna, 2 x AB,elek.oprema, 1.840.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 15705 LANCIA Y 1.2,1. 00, met zlata, 19000 km, 1. last., servisna, AB, SV, CZ, ES, 1.540.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 ALFA ROMEO 156 1.9 JTD SW, LETNIK 2001, 10.000 KM, ČRNE BARVE, TESTNO VOZILO, KLIMA, ABS, 4X AIRBAG, DCZ, ES, SERVO, RADIO, CENA: 4.100.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL. 04/23 32 850 ALFA ROMEO 145 1.4 16V, LETNIK 2000, METALIK MODRE BARVE, 22.000 KM, 1. LASTNIK, KLIMA, 2x AIRBAG, CZ, ES, SERVO VOLAN, SERVISNA KNJIGA, CENA: 1.920.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850 MSGflhTflR H. Cl 3'0 košara za zaščito pred voluharjem: 749 SIT mala 794 SIT srednja g* j 950 SIT velika Akcija traja od 2. do 17. novembra 2001, oz. do prodaje zalog. Trgovski center MERKUR, C. na Okroglo 8, NAKLO, tel.: 04 258 83 03 Obiščite nas med tednom od 8. do 20. ure, v soboto med 8. in 13. uro. ZIMSKE PNEVMATIKE do (go%> popusta Pri nakupu in montaži pnevmatik v našem servisu: Sava: <-5jj5fegotovina -15% BA, Euro, Visa... Michelin, Kleber, Goodvear...: Cffi^gotovina -10% BA, Euro, Visa... • brezplačno hranjenje vaših letnih pnevmatik do pomladi__ • brezplačni zimski kontrolni pregledi vozil • priprava vozil na zimo • polnjenje pnevmatik s plinom »SECUR PNEUS« • jeklena platišča: za ceno treh dobiš štiri • okrasni kolesni pokrovi po posebno ugodni ceni RENAULT mob en iT)9i Alpetour Remont d.d. kRANJ , Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj Telefon: (04) 201 52 20, (04) 201 52 34, faks: (04) 201 52 11 ODPRTO: 7°° - 19°° SOBOTA: 800 - 1300 http://www.alpetour-remont.sl Klimatsko zdravilišče, olimpijski center, 1.517 m n.v R E MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Termalno zdravilišče, 395 m n.v. Počitnice v Termah Zreče, doživetje za telo in dušo ZLATA JESEN V TERMAH ZREČE 7- dnevni program v terminu 2.9. - 2.12. 2001 • 7 x pol ali polni penzion • posvet pri zdravniku - kopanje • 5 x gimnastika ali hidrogimnas-tika - aquaaerobika • 2 x terapija po nasvetu zdravnika • popoldanska pohodna tura • izlet • animacija po jesenskem tedenskem programu Cena/osebo Polpenzion Polni penzion vile Terme Zreče 51.000 SIT 59.400 SIT Na navedene cene priznavamo upokojencem 10 % ponust na cene penzionskih storitev. Doplačila: namestitev v 1/1 sobi, turistična taksa NAJUGODNEJE v terminu od 4.11. - 2.12.2001 JESENSKI NAJEM v Vilah Terme Zreče, 3, 5 in 7-dnevni program Vključeno: najem apartmaja, kopanje v Termah Zreče Izkoristite do 20 % popust UNIOR, d.d., program TURIZEM, Tel.: 03 757 6 000, 01 23 29 264 Struževo 7 4000 Kranj tel.: 04 20 25 720 UGODNA PONUDBA SVEŽEGA DOMAČEGA MESA IN IZDELKOV IZ LASTNE PREDELAVE narejenih na klasičen domač način z naravnim soljenjem "AKCIJA" SVINJSKA POLOVICA, DOMAČE POLSUHE KLOBASE za kuhanje, DOMAČA ZASEKA in OCVIRKI, KMEČKA SALAMA 2.300 SIT/kg Zaposlimo VOZNIKA C in E za prevoze v Nemčijo, tr 01/8323-585, 041/629-854, "gjggn Jernej,s.p., Zapoge 40, Vodice Zaposlimo STROJNIKA TGM. rt 04/23-n-888, Nataša Hafner Boštjančić.s.p., Sr. gNe_l27, Žabnica_17339 Mlajšega KOVINARJA za delo na CNC ^Inem stroju, zaželjena IV. ali V. st. strojne jzobrazbe, možna priučitev, zaposlim, tr 27-80-800, Gorenc, Kmet. mehanizacija, Sp. Brr>ik 81 ,7340 ZAHVALE ZAHVALA: Zahvaljujemo se dobrim sosedom in vaščanom Podjelja in Jereke ter gasilcem GD Boh. Ćešnjica, GD Boh. Bistrica in vsem, ki ste nam ob požaru priskočili na pomoč. Podjelje, Marija Kožar z družino! i7uo ŽIVALI Zaposlimo kvalificirano trgovko v prodajalni tekstila. Zaželene izkušnje s Področja prodaje in poznavanje tekstilnega programa. Prednost imajo kandidatke z možnostjo izmenskega đela. Prošnje z dokazili pošljite na naslov: Tinateks, d.o.o., Moste 74, 1218 Komenda. Redno zaposlitev nudimo sposobnim in komunikativnim zastopnikom za terensko probio. Možnost redne zaposlitve za nedoločen čas. It 2026-394 po 20. uri in 031/515-702 po 17. uri, Geox,d.o.o., Križe, K°kr. odreda 24 17341 FRIZERJA ali FRIZERKO za obomčje Bleda, zaposlimo. Studio Trifuni, Slomoškova j^Ljubljana, rt 031/270-636 17350 dajanje v delo, odlični pogoji in zaposlitev za nedoločen čas vam nudimo na področju terenske prodaje, tr 031/634-584, P^I/793-367, Sinkopa.d.o.o., Žirovnica 87 Zaposlim VOZNIKA C, E kategorije iz oko-llce Škofje Loke, ambulantna prodaja mes-n,ri izdelkov. Mohorič Darko s.p., Racovnik 4' Železniki 17359 VODJO RAČUNOVODSTVA in ELEKTRONIKA z izkušnjami za samostojno delo, Uposlimo. Resne prošnje pošljite v roku 8 dr|i na naslov: Sat Control d.0.0., Poženik 10. 4207 Cerklje na Gorenjskem 17401 ^ZAPOSLITEV IŠČE lsčem delo kot pomožni DELAVEC na Je-;^jcah. Tt 031/560-619 17263 foZNIK B in C kategorije išče popoldansko delo za vožnjo po Sloveniji ob vikendih ludi v tujino(republike bivše Jugoslavije), tr 041/254 -378 17267 Poklicni VOZNIK B,C, E kategorije iščem delo voznika kiparja rt 041/821-696 17268 Verjamem da so še dobri ljudje, ki bi sprejeli mucke brezdomčke, stare od 4 do 5 mesecev, rt 040/560-749 i6i46 LABRADORCE mladiče z rodovnikom, rumene barve, prodam, tt 041/266-417 Podarim 6 tednov stare NEMŠKE OVČARJE - mladičke, tr 5891-051 i?044 RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, 518-55-46 Ugodno prodam PRAŠIČE od 25-160 kg. Možna dostava. IT 041 /455-732 17095 Prodam TELICO simentalko, brejo v 8 meseceu. tr 533-33-68 17141 Prodam TELIČKO simentalko težko 140 kg. tr 031 /690-958 17147 BERENSKI PLANŠARSKI PES- mladiči brez rodovnika, naprodaj, rt 031/304-043 ZAJCE za nadaljno rejo, prodam, tr 518- 52-24 17199 _t_ Prodam breje KRAVE simentalke težke od 500 do 740 kg. rt 58-62-484, 041/635- 779, KOMBINIRANI MLIN ZA ŽITO 17207 Prodam TELICO simentalko v osmem mesecu brejosti. tr 25-22-338 17216 Prodam 10 dni starega ČB BIKCA, rt 25- 71-761 17217 Prodam MLADO KRAVO simentalko po tretjem teletu, rt 2312-237 17221 KRAVO simentalko ali TEUCO simentalko obe visoko breji, prodam, tr 01/834-19-81 Prodam čb TELIČKO in BIKCA, rt 25-21- 482 17242 Prodam TELIČKE cca 180 kg za rejo ali zakol. V 25 23-078 17243 PRAŠIČE različno težke prodam in pripajlj jem na dom. jtr l044./7 24-144 Zamenjam 300 kg težko telico sim., za bika simentalca, iste teže. tr 041/395-306 Prodam dva BIKCA simentalca stara 14 dni. tr 041/358-075 17260 Prodam 2 VOLIČKA, težka od 250-300 kg. « 5721-255 17281 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. tr 031/573-540 17275 Prodam lepo perzijsko MUCKO- mladičke tT 041 /202-089_17277 Prodam BIKCA čb starega 10 dni. rt 041/249-359 17280 Prodam BIKCA simentalca starega 8 tednov. IT 5949-104 17285 Prodam eno leto staro TELIČKO sivko in BIKCA sh/ca, starega 14 dni. rt 5723-738 Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca ali menjam za teličko. Mazi, Zabukovje 12, Besnica, 250-62-40 17297 Prodam en teden starega BIKCA in TELIČKO ter PAJKA na 4 vretena, tr 25-22- 566 17306 Prodam ZAJKLO z mladiči in ZAJCA za pleme. IT 25-11-949 17319 Dva lepa mucka, prisrčna in vajnea čistoče iščeva topel dom. Čakamo na vaš klic 23-31-609 ali 031/834-806 Prodam simentalki KRAVO drugo tele ali telico, obe v 9. mesecu brejosti. Luže 6, 253-14-83 17324 Prodam dva BIKCA križana s simentalcem, stara 14 dni. tr 2522-115 17329 Prodam teden dni stare čb BIKCE. Podbrezje 57, tr 533-00-54 17331 Prodam TELIČKO simentalko, staro en teden. IT 2591-210 17333 Prodam 7 mesecev staro TELIČKO simentalko in PRAŠIČA za zakol, tr 25-71- 318_17343 Prodam BIKCA čb, starega 18 dni. tr 2-310-276 17348 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. rt 25-51-705 17364 Prodam BIKCA križanca in TELIČKO simentalko staro 10 dni. tr 031/882-637 Prodam brejo KRAVO simentalko in TELICO 300 kg. rt 596-12-83 17370 Prodam lepo TELIČKO simentalko, težko okoli 180 kg, za zakol ali nadaljno rejo. 325-71-237_17377 Prodam BIKCA ČB, starega 10 dni. tr 25- 61-386 17384 Prodam KRAVO po prvem teletu in TELIČKO simentalko. rt 25-22-489 17385 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado pitano govedo in KRAVE, tf 041/650-975_17^53 Kupim 7 dni starega BIKCA simentalca. tr P41/395-306 17253 > *^^wo^lKGIV'fcmien|ak;*vrtežkih do Kupim mlado KRAVO in prodam BUKOVA DRVA. IT 25-21-581 17351 Kupim brejo TELICO ali prevesnico, friz-ijske pasme, tr 01/83-24-357 17387 OSMRTNICA SWIFT že ia 11.990DIM BALENO 3 x 4X4 Holchbock. Scdan in Karovan in tufer cena 4X4fofi* BALENO HB 4X4 1 000?,!*» rorutf $ Suzuki Odar .{^^SA, Avto Kadivec s.p., Šenčur pri Kranju, telefon: 04/279 00 32 Jeršin d.o.o., Jezerska c. 2., Primskovo, Kranj, telefon: 04/201 53 10 Avtohiša Lušina s.p., Gostišče 8, Škofja Loka, telefon: 04/502 20 00 Vsem, ki ste ga imeli radi, sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj in za vedno zapustil MARKO HOČEVAR univ. dipl. inž. arh. Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 10. novembra 2001, ob 15.00 uri. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici na pokopališču Lipica pri Škofji Loki. Pogrešali ga bomo: žena Špela in sinova Marko in Gregor z družinama Škofja Loka, Ljubljana, Munchen, 8. novembra 2001 ZAHVALA Danes, 9. novembra 2001, minevata že dve leti, odkar nas je zapusti naš dragi oče, stari oče in stric FRANC MEGLIC Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. VSI NJEGOVI ZAHVALA Po hudi bolezni je v 79. letu za vedno zaspal naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE FINŽGAR iz Krope I Wel*f ^AfXttMHl ~ Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala bolnišnici Golnik odd. 100 ter dr. Ropretovi iz Ambulante Kropa za vso nego in skrb. Posebna zahvala LD Kropa in Bohinjskim rogistom za poslednje slovo. Hvala tudi Zvezi borcev, praporščakom. Društvu upokojencev Kropa, pevcem, pogrebni službi Akris ter g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Vida in sin Joško z družino SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Profilov JOŽEFA FAJDIGA rojena 1927 Od nje smo se poslovili v sredo, 7. novembra 2001, ob 14.30 uri na pokopališču v Kranju. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA OBVESTILO O SMRTI UMRL JE PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA OBČINE JESENICE KAROL TRAMTE (3.11.1938 - 3.11.2001) Od njega smo se poslovili v sredo, 7. novembra 2001, na pokopališču na Blejski Dobravi. Župan Boris BREGANT v imenu Občine Jesenice in zaposlenih v občinski upravi, Občinski svet občine Jesenice ter člani Nadzornega odbora Občine Jesenice Jesenice Industrijska ulica 1/A, 4270 Jesenice Tel.: 04/581 02 13, fax: 04/581 02 24 PE Kranj, Mirka Vadnova 2, 4000 Kranj Tel.: 04/201 78 00, fax: 201 78 05 Za reševalce smo pripravili šest lepih nagrad: 1. nagrada - bon vvrednosti 10.000 sit 2. nagrada - bon v vrednosti 7.000 sit 3. nagrada - bon v vrednosti 5.000 sit 4., 5. in 6. nagrado prispeva Gorenjski glas Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 28. novembra 2001, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. • TRGOVINA TEHNIKA material za plinske, vodovodne instalacije in centralno ogrevanje, kotle za centralno ogrevanje, sanitarno keramiko, keramične ploščice, elektroinstalacijski material, belo tehniko in gradbeni material. • PLINARNA polnjenje in distribucija plina v jeklenkah, dobava plina za ogrevanje v cisternah, plinifikacija skupin objektov in manjših zaselkov, najem plinskih cistern. • INSTALACIJE ponudba obsega nove in predelavo obstoječih vodovodnih, plinskih in oljnih instalacij ter vseh vrst ogrevanja. Montaža plinskih instalacij, plinskih peči in ostalih plinskih trosil. Vzdrževanje plinskih omrežij. Montaža centralnega ogrevanja s plastičnimi, bakrenimi ali jeklenimi cevmi. Montaža vodovodnih in sanitarnih inštalacij, adaptacija kopalnic. Montaža komunalnih in industrijskih cevovodov. • SERVIS je usposobljen za plinske in oljne kotle, štedilnike ter ostale kotlovnice. Servisiranje plinskih peči, ogrevalnih sistemov, plinskih štedilnikov in oljnih grelcev. • PROJEKTIRANJE Inženiring, projektiranje strojnih inštalacij, plinovodov, vodovodov, vročevodov, plinske, vodovodne in ostale inštalacije Rešitev nagradne križanke VRTNAR Pravilna rešitev se glasi. JESENSKI POPUST ZA TRAJNICE IN GRMOVNICE. Med pravilnimi rešitvami je Komisija izžrebal sledeče nagrajence: 1. nagrado - grmovnico v vrednosti 7.000 sit prejme Maksu''- iljan Fojkar, Frankovo naselje 41. škofja Loka 2. nagrado - grmovnico v vrednosti 5.000 sit prejme Ivanka Markovic, Ovsiše 56, Podnart 3. nagrado - grmovnico v vrednosti 3.000 sit prejme Ivanka Novak, Ravne 16. Tržič 4., 5. in 6. nagrado (podeljuje jo Gorenjski glas) prejmejo. Tanja Zaplotnik. Podreber 7, Naklo; Pavla Zalokar. Spodnjo Gorje 100, Zg Gorje; Salih Omanovič. Hrušica 226. Hrušica Nagrade boste prejeli po pošti. Izžrebanci nagradne križanke GORENJSKE BANKE. d.d.. KRANJ Pravilno geslo križanke se glasi' LINK - POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA Izmed 1243 poslanimi križankami smo izžrebati naslednje nagrajence. 1. nagrado: 20.000,00 SIT prejme DRAGO KRISTAN, Trojarjeva 32, 4000 Kranj 2. nagrado: 15.000.00 SIT prejme IVAN PIPAN. Jelovška 13, 4240 Radovljica 3. nagrado: 10.000.00 SlT prejme ANTON RAMOVŠ. Šorlijeva 18. 4000 Kranj Dve praktični nagradi pa prejmeta MARIJA DROBIĆ. Kamna Gorica 23. 4246 Kamna Gorica in URBAN ZNIDARSIC. Matije Tomca 1, 1230 Domžale. Nagrajencem čestitamo! ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre, tete, sestrične JOŽEFE - ZOFKE BIČEK Bajželnove Zofke iz Žabnice, rojene v Davči pri Čemažarju Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju CSS v Stari Loki in vsem, ki ste jo v domu obiskovali. Hvala dr. Debeljaku in sestri Cirili, DU Žabnica, Navčku in pevcem, Andreju za lepo molitev ter g. župniku Jožetu Perčiču za pogrebno sveto mašo. Bog povrni vsem, ki ste imeli Zofko radi. VSI NJENI V Žabnici, 5. novembra 2001 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta PETRA BEVKA p.d. Podgojzdarjev ata iz Davče Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred, ge. Francki za poslovilni govor in pevcem. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoč i vsi njegovi OSMRTNICA V 94. letu življenja je odšel k Bogu VENCELJ SEDEJ s Kalvarije Na zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v petek, 9. novembra 2001, ob 15. uri na pokopališču v Zgornjih Bitnjah. Žara bo od 9. ure dalje v mrliški vežici. Namesto cvetja darujte na željo pokojnika za obnovo cerkve Svetega Jošta. Žalujoči: žena Marija, brata Ludvik in Lojze, sestra Zofka, nečakinje in nečaki z družinami ZAHVALA V 88. letu starosti seje 27. oktobra 2001 poslovila od nas draga mama, stara mama, babica in teta MARIJA ŠIMENC rojena Konc iz Kranja Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in imeli radi. Iskrena hvala prijateljici Angelci Konc, Domu starejših občanov Preddvor, Bolnici Golnik in Jesenice za skrb v zadnjih urah, gospodu kaplanu za opravljen obred ter sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 5. novembra 2001 OSMRTNICA V 88. letu starosti je sklenila življenjsko pot naša draga in plemenita teta VIDA.FILAČ ^ roj. Ambrožič, računovodja v pokoju Pogreb bo jutri, v soboto, 10. novembra 2001, ob 13. uri izpred domače hiše Ljubno 73 na ljubensko pokopališče. Žara bo na dan pogreba v domači hiši v Ljubnem. Žalujoči nečaki: Sergej, Miro, Joža, Marjanca, Bogdan in Metka Kranj, Ljubno, 6. novembra 2001 ZAHVALA V 61. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš mož, oče, stari oče, brat, bratranec in nečak ALOJZIJ SKUBIC iz Lahovč Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku iz Zaloga za lepo opravljen obred, pevcem in g. Jeriču za pogrebne storitve. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Lahovče, Snovik, Kranj, 30. oktobra 2001 ZAHVALA V 46. letu starosti se je za vedno poslovila od nas naša draga mamica ANA DOREM roj. Tasev Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvala podjetju Komunale Kranj, g. Kaduncu, g. župniku Zidarju ter dr. Robiče-vi in osebju radijskega oddelka Onkološkega inštituta KC Ljubljana. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA ^ grobu zdaj leiim poleg tebe Srce trpeče spočil si bom, objem tvoj mir mi bo prinesel ' ln spet imela bova skupen dom. Ostali so sledovi tvojih rok, v naših srcih pa bridka žalost in boleč spomin. Ob boleči izgubi našega očeta in starega očeta VILJEMA KOBALA Vsem, ki ste se prišli poslovit od našega očeta, mu darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebej smo dolžni zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Borisovim sodelavcem. Hvala tudi njegovim sodelavcem Komunale Kranj, KOZB Stražišče, osebju ZD Stražišče in župniku Cirilu. Še enkrat HVALA vsem, ki ste sočustvovali z nami. VSI NJEGOVI Odšel si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja, nam ostala je praznina v srcih, huda bolečina. V SPOMIN 7. novembra 2001 je minilo leto dni, odkar nas je zapustil STANE PLATIŠA Hvala vsem, ki se ga spomnite in postojite ob grobu ter prižgete svečo. VSI TVOJI November 2001 V SPOMIN 11. novembra 2001 bo minilo tri leta, kar je odšel od nas naš dragi mož, tata, nono in brat MIRKO LIPANOVIĆ Vsem, ki se ga spominjate, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo 07 tllA tudi as- TOREK SREDA ČETRTEK od 0°C do 4 °C . > • \ ' ' V' / ' od -4 °C do 5 °C od -2 °C do 5 °C Danes, v petek, bo oblačno s padavinami. Občutno se bo ohladilo, tudi po dolinah lahko sneži. Pihal bo zmerni severni do severovzhodni veter. Razmere bodo zimske! Zvečer in v noči na soboto bodo padavine ponehale, v soboto se bo ponekod delno razjasnilo. V nedeljo bo pretežno oblačno, od juga se lahko znova pojavijo padavine, deloma kot dež. Jutri nogometni spektakl v Ljubljani Po Romunih brez milosti Čeprav bodo naši igrali brez Zlatka Zahoviča in Spasoja Bulajiča, je napoved pred tekmo samo ena: Zmaga. Romunski selektor Gheorghe Hagi, ki napoveduje trenutek resnice, bo sklonjene glave odšel iz Ljubljane. Brdo - Selektor slovenske reprezentance Srečko Katanec je včeraj na Brdu, kjer so se zadnje čase kovali uspehi slovenske nogometne reprezentance, na konferenci za novinarje ponovil, da se svet v primeru neuspeha z Romunijo ne bo podrl in da si v primeru poraza pač nastopa na svetovnem prvenstvu ne zaslužimo. Popoldne so imeli nogometaši trening na centralnem stadionu v Ljubljani, vendar je bil zaprt za javnost. Že v torek, ko so nogometaši prihajali v Hotel Kokra na Brdu, ki ga je Katanec izbral za tradicionalno zbirališče pred pomembnimi tekmami (rezultate kažejo, da je Brdo pravšnji kraj za piljenje za uspehe), se je na Brdu trio novinarjev kot da bi prihajal v goste pomemben svetovni državnik. Ker je restavracija v hotelu zaprta, skrbijo za prehrano v restavraciji Zois. Napetost je popustila šele, ko seje pred Hotelom Kokra pojavil še Zlatko Zahovič. Najboljši in najbolj slavni pridejo zadnji. V torek zvečer so imeli nogometaši prvi trening v Šenčurju, kjer imajo (v posmeh in vzor Kranju) izjemno urejeno, vzdrževano Odnos do kupcev Že prejšnji petek bi lahko kaj napisali o tem, a ni nikoli prepozno. Prejšnji teden sta nas pač 'doletela' dva praznična dneva, skupaj s šolskimi počitnicami sta povzročila popolno spremembo vsakdanjega ritma: gnečo v turističnih krajih in tudi na planinah, totalno opustela mestna središča, na stotine zaprtih vrat trgovin in gostiln, peščico dežurnih služb, razredčene avtobuse na rednih linijah. V Gorenjskem glasu in v GREGOR-ju ste v zadnji oktobrski torek našli le tri objave o tem, kje in kako poslujejo tudi v obeh prazničnih dneh. Samo trgovski družbi Živila in Trenča (njen lastnik so Živila) ter javno podjetje Komunala Kranj so ocenili, da je lepo in prav, če javnost obvestijo, kako bo med prazniki: kdaj, kje bodo odprte prodajalne Živil in Trenčin market; kdaj bo kranjska komunala odvažala smeti (in kdaj ne). Brez skrbi, tudi drugim trgovskim podjetjem, komunalnim podjetjem, avtobusnim prevoznikom, železnici, tudi cvetličarnam in še komu, smo pravočasno predlagali, da z objavo v časopisu javnost obvestijo o spremenjenem poslovnem času, prazničnih voznih redih ter drugih spremembah v obeh prazničnih dneh. V Živilih, Trenči in v Komunali Kranj so se na to spomnili sami! A nikomur drugemu se ni zdelo pomembno in potrebno obvestiti javnosti, kako poslujejo med prazniki. "Saj ljudje vedo, da so prazniki, in da imamo zaprto." "Se nam tako ali tako ne splača imeti odprto," sta bila najbolj pogosti utemeljitvi. S alon italijanske in španske keramike ter kopalniške opreme LAMINAT. TOPLI PODI, ITIS0NI TRGOVINaBB« NOVO prenova FORNUMMI UaU z našim („>„,„.....s 50 71 000 tterialom Skofj« lok« 51 51 300 in razsvetljeno nogometno igrišče. Na tribuni se je zbralo toliko ljudi, da bi jih bili veseli na marsikateri tekmi, ob igrišču pa truma novinarjev in snemalcev. V sredo je Srečko Katanec, ki mu je nepričakovana poškodba Sandija Knavsa razredčila obrambo, odredil dva treninga: prvega dopoldne in drugega zvečer. Zgodilo se je novo presenečenje. Kljub prizadevanjem zdravnika dr. Vas je Kruha in maserja Domagoja Sutala je moral selektor sporočiti, da Zlatko Zahovič in Spasoje Bulajič na tekmah z Romunijo ne bosta mogla igrati. Panike ni bilo. Ljubiteljem nogome- Trofeja je stara 18 let Kamna Gorica - Brata Mito in Tone Šolar iz Kamne Gorice, oba člana Ribiške družine Radovljica, sta se v sredo podala podala v Bukovlje h Kredarjevemu jezu, kjer je Tone že lani opazoval trofejnega sulca. Bilo je v mraku, okrog petih popoldne, koje Mito začutil prijem. Bil je močan, zagrabil pa je na dvodelni sauar oziroma umetno ribo. Utrujanje na 0,45 milimetrski vrvici je trajalo pol ure. Trofejni sulec, kakršnega doslej še ni potegnil iz Save na območju od sotočja do izliva Tržiške Bistrice noben član RD Radovljica, je imel 121 centimetrov in 19 kilogramov. Pred Mitom je imel dve leti rekord član RD Radovljica Dušan Rešetič s 117 centimetrov dolgim sulcem, pred njim pa Tone Šolar, kije bil tokrat z bratom, njegov sulec pa je bil s 114 centimetri rekorder kar 14 let. Mitova trofeja, sevedna vredna velike zavisti vseh ribičev, je stara okrog 18 let. Čestitke in še naprej: Dober prijem; vsem zavistnežem pa - žajfa. • A. Ž. GLASOV JEZ ta in navijačem je treba povedati resnico, sta v sredo popoldne povedala Zlatko Zahovič in predsed-nik nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. Vodstvo reprezentance je ukrepalo po pričakovanju: na priprave sta bila poklicana strelca golov s Ferskimi otoki Nastja Čeh in Jeseničan Senad Tiganj. Jutrišnja tekma z Romunijo se bo začela ob 19. uri. Nogometna zveza Slovenije je izrazila obžalovanje, da zaradi neprimernega stadiona za vse ni mogoč ogled tekme. Za nov stadion v Ljubljani je skrajni čas. Prihodnje leto se bodo začele nove kvalifikacije za evropsko prvenstvo in reprezentanca bo morala igrati v Mariboru. Nekdanji odlični nogometaš i" sedanji selektor reprezentanc Romunije Gheorghe Hagi napoveduje trenutek resnice, ko naj b» njegova reprezentanca nesporno dokazala, da je boljša od slovenske. Naši pa odgovarjajo, da bo tekma ura resnice za Romune, k* so prileteli na brniško letališče včeraj popoldne, jutri pa bodo p*"' vič trenirali v Ljubljani. Čeprav so na papirju boljši in slavnejši, se jih Slovenci prav nič ne bojijo. ^ Ljubljani bodo preživljali težke trenutke. Vsak zadetek bo "zlat pred sredinim gostovanjem v Bukarešti. Kot pravi Katanec: Na sporedu sta dve tekmi in kdo bo v petih dneh boljši in tudi srečnejši' bo šel na svetovno prvenstvo. Kdor ima vstopnico za tekm0' naj pride za Bežigrad pravočasno. Zaradi odkritih ponarejenih vstopnic bo nadzor ostrejši i" zato vstopanje na stadion p0' časnejše. • Jože Košnjek, foto Tina Doki gqrbwws Potem ko se je tudi direktor največje banke na Gorenjskem in odh ^ poznavalec naših gospodarskih razmer le nemočno vprašal, da razume, zakaj se stečaj podjetja ZLIT Tržič (ZLIT pomeni 'Združ^ lesna industrija Tržič ) vleče že dolgih osem let, je GLASOV JE^ . skluzivno izbrskal: stečaj nekdanjega lesnopredelovalnega 8^8ant.^' je pred 15 leti zaključil gradnjo nove zelo moderne tovarne ponis j bo trajal samo toliko časa, da na tovarniškem dvorišču zraste "° „ dreves za surovinsko oskrbo proizvodnje! S tem bodo stroški reko ^ nizki, ker bodo novi lastniki hlode imeli dobesedno na dlani. K° r vidi s fotografije, drevje zelo dobro raste, torej se bo stečajni pos to\ v doglednem času zaključil in stečajni senat bo potolažil nestrpnf ^ nike. Kar pomeni, da so se tržiški občinski svetniki predvčerajšnji izredni seji povsem po nepotrebnem obremenjevali s stečaj dolžnikom ZLIT, ki mu župan že nekaj časa obljublja zgodbo o usp ter nekaj sto novih delovnih mest.