_ 2 — DOPISI. Narodni svet v Ptuju je v svoji seji dne 1. aprila t. 1. sklenil, da se z ozirom na ob- i stoječe razmere v ptujskem okraju ne raaide, « pač pa preustroji tako, da bo vršil v naprej posvetovalno in inicijativno narodno delo potom samoobrambe v korist državi posebno i glede na ptujski sodni okraj. V Narodnem svetu se bodo družile vse stranke v skup-I nem delu, kakor so bile združene že doslej. ; Narodni svet hoče ščititi narodno ^posest, se I potegovati za čiščenje našega narodnega živ-! [jen j a, za nacijonaliziranje narodnega gospo-:. darstva v okraju. Pričakujemo, da mu bodo i šle vse oblasti pri tem delu na roko. Narodni svet v Ptuju je ob prevratu varoval ptuj-j ski okraj pred polomom; rešil je za milijone i narodnega blaga; pazil bo tudi dalje, da se vrednote za okraj ne pogube. Oblasti imajo glede na uporabo narodnega blaga gotovo najboljše namene, torej tudi ne bodo prezirale naših dobrih nasvetov, kako naj se to blago primerno porabi in ohrani okraju. V prvi vrsti bo naloga Narodnega sveta, da povzdigne ob vsaki priliki mogočno svoj glas, da ne pustimo sovražniku niti vasice, kjer biva slovenski rod, niti vasice, odkoder nas je Nemec z nasiljem ali z zvijačo izpodrinil, pa bodi ta vasica visoko gori na Koroškem ali tam na Murskem polju. Slovenci smo močni dovolj, da tudi z lastno silo branimo, kar je našega. Dela bo imel torej narodni s vet še dovolj, želimo mu samo vsestranske podpore in popolnega uspeha. Aretacija prof. Preindla. Deželna vlada v Ljubljani je odpustila iz službe četverico ptujskih gimnazijskih profesorjev, med njimi prof. Preindl-a. Ta se je ob zapustitvi zavoda poslovil od svojih učencev Slovencev in Nemcev. Ob sklepu govora jih je pozval, naj zakličejo z njim: ,,Hoch Deutschland !" Za ta vzklik ga je policijska oblast priprla. In kako so je aretacija izvršila? Niti opljuvali, niti obrcali, niti osuvali, niti potolkli ga nismo mi ,,nekulturni rovtarji." A kaj bi bil storil ,,kulturni" Nemec v Gradcu z našim človekom, če bi se drznil v Nemški Avstriji zaklicati: ,,Živela Jugoslavija" ? Vse, kar smo našteli, bi mu prizadel v obilni meri in še več. Ne mislite, Nemci, da se obnašamo napram vam popustljivo, ker se čutimo slabe, o ne : svojega človečanstva se zavedamo svoje pravice in moči; zato ravnamo tako. Ptujske trgovce in obrtnike opozarjamo, da so po obrtnem zakonu dolžni imeti napise nad svojimi trgovinami in obrtmi. Na dan torej s slovenskimi napisi! Obrtna oblast naj pritisne na obrtnike in trgovce, da si omislijo napise. In ulični napisi ? Breg pri Ptuju. S 1. aprilom je stopila v življenje slovenska ljudska šola na Bregu. Nemški učitelji so vsi odslovljeni. Dosedanji nadučitelj bo obdržal vodstvo do sklepa šolskega-leta. Nove slovenske moči so učiteljice gčne. Drobnič, Dular, Skrbinšek in učitelj g. Klenovšek. Padla je torej zopet ena ponem-čevalna kovačnica v ptujskem okraju. Upamo, da bo kmalu tudi v mestnih šolah vlada napravila red.» Prodaja barak v ptujskem okraju, čujejo se glasovi, da so se barake v ptujskem okraju že prodajale pod roko. To ni res. Dozdaj se ni prodala še nobena baraka. Prodaja ae bo vršila po razglasu okrajnega glavarstva, ki se glasi: Vsem občinskim predstojnikom in okrajnim zastopom ! Okrajno glavarstvo v Ptuju bode po naročilu komisije za stvarno demobilizacijo razprodalo več lesenih barak, ki so precenjene z 500 do 5000 K. Raz ven barak se bodo oddali tudi stroji za leseno in čevljarsko tovarno po ceni, katero določi državni izvedenec. Okrajni zastopi, občine, domača podjetja,1] kmetje in drugi občani ptujskega političnega okraja, če niso prekupci, naj vložijo najdalje do 30. marca pismene prošnje na okrajno glavarstvo v Ptuju. Prošnje zasebnikov morajo biti opremljene z občinsko-uradnim potrdilom, da je nakup nameravan za lastno potrebo in ne za nadalj-no prodajo. Vsa natančnejša pojasnila se dobi pri okrajnem glavarstvu v Ptuju, II. nadstropje, soba št. 1, ob sredah in petkih od 11 —12 ure predpoldne. — 3 — Postajališče Hajdin. Občine na desnem bregu Drave proti Halozam se potegujejo za otvoritev postajališča Hajdin pred mestom pri čuvajnici št. 2, tam, kjer se križa cesta proti Turnišam in Št. Vidu. Južna železnica je pripravljena zgraditi postajališče, če plačajo prizadete občine stroške za stavbo. Ti so seveda po sedanjih cenah precej visoko nastavljeni. Odzvale so se že sledeče občine : Veliki Okič, Slovenja vas, Dolena, Velika Varnica, Leskovec, Trnovci, Breg, Hajdin in Dravci. Slediti bi morale še občine Sv. Trojica, Podlehnik, Lancavas, Skorišnjak, Sedla-šek, Žetale, Vareja, Jurovec, Pubrež, ki je sicer prispevek že obljubil, dalje Zg. Pristava, Gruškovje in Nova cerkev. Postajališče bi bilo za prebivalstvo vseh teh občin gotovo velikega pomena; zato bi priporočali, da se čimpreje zbere zadostna svota, kakor jo železnica predpisuje. Poživljamo občine, da store nemudoma potrebne sklepe ter jih naznanijo g. dr. Ivanu Fermevcu, odvetniku v Ptuju, ki je pooblaščen z vodstvom zadeve. Spodnje štajerskim občinam in okrajnim za-Stopom. Na moj poziv zaradi prijave vojnih posojil mnoge korporacije še niso odgovorile. Da bode možno pregledati vso zelo obsežno tvarino in v korist prizadetih storiti potrebne korake, naj oni uradi, ki prijave še niso vpo-slali, to storijo zanesljivo vsaj do 20. aprila 1919, in sicer brez ozira na to, ali so svoj čas vojna posojila že prijavili okrajnim glavarstvom ali Narodni vladi. Pri prijavah je treba ločiti vojna posojila, ki jih je občina podpisala na svoj račun, in taka, ki so so podpisala na račun občinskih ali župnih ubož-nih zakladov, krajnih šolskih svetov, zadrug, ustanov itd. Pri posojilih, ki so se krila z najetim kreditom, je navesti ostali dolg na vojnem posojilu in ev. komunalnem posojilu iz zadnjega obračuna. Vojno-posojilne listine, ki se nahajajo v inozemstvu n. pr. pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju ali pri Anglo-avstrijski banki, se morajo v smislu ukaza linančnega ministerstva z dne 1. marca 1919 (glej Uradni list št. G2) nemudoma prenesti v domovino. V Celja, dne 1. aprila 1919. Dr. Vekoslav K u k o v e c, predsednik likvidacijske komisije SHS za Štajersko.