som, dai bi/ ga iz rab ili za oder p ro ti gospodarskem u razv o ju teh območij, p redvsem p a p ro ti in d u strijsk i coni. n a k rasu . P odrobno je an a liz ira l g lav­ ne m isli p red av a te ljev , posvečene izrab i k rašk eg a p ro s to ra in naglasil, da zah teva gospodarska dejavnost n a k rašk em p ro sto ru te m e ljito p redhodno znanstveno raziiskaivo. K ras d a je vodo in s tem ž iv ljen je k rašk e m u p ro ­ storu . T reba je dobro p re š tu d ira ti v sak o k ra tn o situac ijo in. po tegn iti m ejo m ed po treboun zaščito kraškegai p rosto ra . P rv ič se je; posrečilo k ta k em u sim ­ poziju p r ite g n iti s tro k o v n jak e , ki so poklican i, da o p ravem častu p rikažejo p rob lem e u po rabnosti določenega k rašk eg a p ro sto ra in jih posred u je jo tako gospodarstven ikom ko t po litičn o -u p rav n irn organom . N edeljska ek sk u rz ija k izvirom T im av a in ogled ta m k a jšn jeg a vodo­ voda s ta b ila logičen zak ljuček posvetovanja. S tro k o v n jak o m iz sedm ih d ržav so trža šk i ko leg i raz ložili g lavne prob lem e T im ava, fu n k c io n a rji vo­ dovoda pa tehno log ijo in v p raša n je zadostne osk rbe T rs ta z vodo. Ob vsem tem se je zaistavilo tu d i pereče v p rašan je p rep rečev an ja onesnaževan ja vo­ da iz tim av sk ih izvirov. F ran ce H abe Simpozij o kraški eroziji (Sym posium su r l ’erosion du K a rs t) , A ix -en -P ro v en ce — M arseille - N im es (F ran c ija ), 10. — 14. sept. 1979 Ta sim pozij je bil eden iz v rs te s tro k o v n ih delovn ih srečan j, ki jih red n o p r ire ja K om isija za k raško eroz ijo p ri M ednarodn i speleološki zvezi in k ak ršn o je b ilo p red n eka j le ti tu d i v L ju b ljan i. T o k ra t je organizacijo prevzelai »A ssociation F ranchise de K arsto logie« (F rancosko krasoslovno zd ružen je ) pod vodstvom prof. J. N icod-a in n jegov ih sodelavcev z G eo­ g rafsk eg a in š t itu ta v A ix -en -P ro v en ce . Sam o srečainje in ek sk u rz ije so po­ te k a le po P ro v an si itn L angedoku in je b ilo to re j težišče sreč an ja n a p re u ­ čev an ju m ed ite ran sk eg a k rasa . N a simpoiziju so b ili udeleženci iz 12 d ržav (Avstrijai, češkoslovaška, F rancija , Italijai, L ibanon, M adagaskar, M aroko, Š panija , Švica, Velikai B ri­ tan ija , Zvezna rep u b lik a N em čija in Ju g o slav ija ). Jugoslovanska udeležba je b ila m očna — sedem članov. R azen dr. M i l i č a iz B eograda, so b ili vsi ostali jugoslovansk i udeleženci iz S lovenije, m ed n jim i tr i je geografi,: dr. G a m s (PZE za geoigrafijo, F ilozofska fak u lte ta , L ju b lja n a ) , ki je tu d i p red sed n ik K om isije za k raško erozijo, dr. J. K u n a v e r (Pedagoška, akade^ m ija, L ju b lja n a ) , J a n ja K o g o v š e k , F. Š u š t e r š i č in A. te r M aja K r a n j c (vsi z In štitu ta , zal raz iskovan je krasa, SAZU, P o sto jn a ). R efe ra tn i del srečan ja je poitekal v p ro sto rih un iverz v A ix -e n -P ro ­ vence in L um iny -M arse ille te r naravoslovnega ' m uzeja v N im es^u. T ehn ič­ n a sp rem ljav a p red av an j je b ila v moderno) u re je n ih p ro sto rih un iverze L u m in y -M arse ilie n a v išini, v osta lih dveh k ra jih pa so, b ile tehn ične m ot­ n je k a r prepogoste. V sega skupaj je bilo p red s ta v lje n ih 23 refera tov , ki. so ob rav n av ali d e jav n ik e in m e rje n je k rašk e erozije, sed im entac ijo v jam ah, speleogenezo, obalno korozijo , geokem ijo in k rašk o erofeijo v odnosu do p o v ršin sk ih k ra šk ih oblik. Določena, v p raša n ja so, re fe re n ti o b ravnavali glo- balno^ d rug i p risp ev k i pa so b ili reg ionalno bolj aid m an j om ejeni. Tako so re fe ren ti poročali o dogajan jih , tako ali d rugače povezanih s k rašk o erozijo p redvsem iz F ra n c ije (B lanc, Baikalowicz, C ailleux, Dodge, Le Cam pion, M onteau, M uxart, R enau lt) pa od V elike B rita n ije (P a terson ) p rek o N em ­ čije (P fe ffe r), Italiije (C orra, M adfredi, S auro) M aroko (W eissrock) in V zhodnega Sredozem ljai (D alongeville) doi M ad ag ask arja (Rossi, Salam on, in B ornea (S w eeting). Jugoslovansk i udeleženci sm o p rip ra v ili k a t 5 p red av an j (2 2 % ): I. G a m s je poleg o tv o ritv en eg a in zak lju čn eg a govora poročal o d e j a v - n i k i h k r a s k e d e n u d a c i j e p o c e l e m s v e t u , J K u n a v e r o r e z u l t a t i h m e r j e n j a k r a š k e e r o z i j e v n a š e m v i s o k o g o r ­ s k e m k r a s u (K an in ), J a n ja K o g o v š e k o p r e m i k a j o č i v o d i k o t f a k t o r j u k r a š k e e r o z i j e n a p r i m e r u P l a n i n s k e j a m e , F. Š u š t e r š i č o p r i n c i p i h ( m a t e m a t i č n i h ) s i m u l i r a n j a j a m s k i h p r o f i l o v in A. K r a n j c o č l o v e k o v e m v p l i v u n a j a m s k o s e d i m e n t a c i j o (v ponorn i ja m i R upa pod G oltm i). R efe ra ti bodo ob jav ljen i v zborn iku sim pozija, ki je že v tisk u , in bo v k ra tk e m izšel. E nakovredno ko t re fe ra ti so bile na sim poziju zastopane tu d i ek sk u r­ zije, saj so o rg an iza to rji strem eli za tem , da b i b ili vsaj francosk i re fe ra ti čim bolje ilu s trira n i tu d i n a sam em te renu . N a po ldnevn ih ek sk u rz ijah smo spoznali apn iško h rib o v je Ste. B aum e p ri A ix-u z o rjašk im i šk rap ljam i, obaln i k ra s pogorja M arseilleveyre s »calanqueis« (draigam i) vzhodno od M arseilla te r dve izm ed n a jim en itn e jš ih francosk ih tu ris tičn ih jam v vnožju Sevenov, Cocaliere in O rgnac. D ve celodnevni ekskurzijii s ta nam pokazali p rovansa lsk i krasi v za led ju izv ira—tipa F o n ta in e de Vaucltuse te r k rašk e p lan o te »Causse« vzhodnega L angedoka, p re rezan e z globokim i soteskam i. T erenske raz lage dom ačih strokovn jakov-krasoslovcev (A m bert, B lanc, D alongeville, Nicod, Paloc, R enau lt) so bile n a visoki ravni, p ra v ­ zaprav d e ta jln e študdrje, predstiaivljene n a te re n u sam em . Novosti, k i so se m i s tega sim pozija na jbo lj v tisn ile v spom in, so in ­ te rp re ta c ija sigovih skorij v obalnem krasu , sed im en ti v k ra šk ih vdolbi­ n ah in jam ah , ki jih je odložil m is tra l (v e te r podobnega značaja, ko t je naša b u r ja ) , dobro p red sta v lje n a in p o d k rep ljen a spoznan ja o izredno m očni in h itr i »bio-koroziji« na m orsk i obali te r nove m erilne m etode ozirom a teh n ičn i pripom očki (n .pr. za m e rjen je nape tosti v kam nin i okoli k raške ja m e), u p o rab ljen i p ri p reu čev an ju k rašk e erozije. S im pozij je po m ojem m n en ju vsekako r uspel, udeležba S lovencev, tako po š tev ilu ko t po re fe ra tih , n jih o v i te m a tik i in odm evu, k i so ga vzbu­ dili, kažejo, da im ata v tem okv iru slovenski k ras in naše k rasoslov je t i ­ sto m esto v svetu , kot si m islim o, da ga tu d i zaslužita. M enim , da je p rav ta sim pozij tu d i eden od dokazov, kako je p o treb n o in tu d i p e rspek tivno n a d a ljn je raz v ijan je geografije k ra sa ozirom a našega krasoslov ja. A ndre j K ran jc Delo Geografskega društva Slovenije v obdobju od junija 1978 do maja 1980 Na prvem sestanku IO GDS po občnem zboru v M ariboru je bil za p red sed n ik a GDS soglasno izvoljen dr. V lad im ir K lem enčič, za p red sed n i­ ka znanstvene sekcije dr. M irko P ak , za p red sed n ik a šolske sekcije p a prof. M arija K ošak. IO je im enoval D ušana P lu ta za ta jn ik a GDS, za d rugega ta jn ik a Iva P iry ja te r A n d re ja Č erne ta za b lagajn ika . U gotovljeno je bilo, da so stik i m ed IO GDS in ak tiv i d ru š tv a preveč oh lapn i in fo rm aln i. U stanov ljen je bil odbor, k i naj poskrb i za tesnejše stike s članstvom , zlasti z ak tiv i n a te re n u te r s študen ti. Le-ti se v zad­ n jih le tih le red k o odločijo za č lanstvo v našem d ruštvu . S ekcija za do­ poln ilno izobraževan je geografov de lu je v okv iru šolske sekcije, skup ina za sodelovanje z g iban jem »Znanost m ladini« pa se je te sne je povezala s PZE za geografijo F F in d rug im i geografsk im i in stituc ijam i, zlasti z Geo­ grafsk im in š titu to m U niverze E d v ard a K ard e lja v L ju b ljan i, ki že v rs to le t uspešno organ iz ira m lad inske raz iskovalne tabo re . K lju b določenim us­ pehom in novim organizacijsk im p rijem om n a vseh pod ročjih delo še ni n a jbo ljše zaživelo. Z lasti v odnosu do ak tivov d ru š tv a še n i p ravega uspe­ ha. R edno se lah k o sp rem lja le delovan je lju b ljan sk eg a ak tiva , k i je pod vodstvom dr. Ivana G am sa p rip ra v il v rsto p red av an j in uspelih ekskurz ij. O stali ak tiv i, z izjem o celjskega, p rek m u rsk eg a in m aribo rskega žal ne­ red n o obveščajo IO o svojem delu in uspeh ih , res p a je tud i, da je sam IO