Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. • II Gruppo KotoMi Uredništvo in uprava: Gorica, Riya Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena : Posamezna štev. L 25 Naro č n i n a : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto VII. - Štev. 42 Gorica - 20. oktobra 1955 - Trst Molitev za misijone Gospod, naredi me apostola tvoje svete vere. Kjer kraljuje tema poganstva, naj se razširi tvoja luč. Kjer vlada sovraštvo komunizma, naj vlada tvoja ljubezen. Kjer je posejana zmota krivoverstva, naj posveti tvoja resnica. Kjer uničuje duše greh, naj bo tvoje usmiljenje. Kjer je mohamedanstvo, tam naj bo Marija. Daj, Gospod, da po moji molitvi in moji miloščini, pride vsakemu narodu to, kar najbolj potrebuje: Afriki daj domačih duhovnikov, da bodo v svojih črnih rokah dvigali belo hostijo; Aziji daj bogatih sadov, ki naj poženejo iz krvavih njiv njenih mučencev; Oceaniji, ki je s svojimi otoki kot niz biserov, nuj postane rožni venec, žive vere; ■ Evropa, ki je stara in utrujena, naj zbere svojo mladino okrog oltarjev; Ameriki pa daj, da bo svoje materialno bogastvo oplodila z veliko molitvijo. Dovoli, o Gospod, da moje želje in moj trud pridejo do tja, kamor ne bom mogel 'um nikoli priti: da moje trpljenje tolaži one, ki jih ne bom nikoli videl; da moje žrtve pomagajo vsaditi križ v kraje, kjer je Križani še nepoznan. Po Kristusu Gospodu našem. A - men. ,, „ „ , Škof Fulton Sheen Izhaja vsak četrtek KITAJSKA DEKLETA NAS ZA MISIJONSKO NEDELJO OPOZARJAJO, DA JE ŠE SILNO VELIK POGANSKI SVET, KI KRISTUSA NE POZNA. POLITIČNE NOVICE Evropa in koeksistenca Na Zahodu so zdaj že sprevideli, da Sovjeti nimajo i-krenili namenov s politiko koeksistence in po-mirjevanja, ki so jo začrtali štirje veliki v Ženevi. Zahod je mislil iskreno, Sovjeti pa s pridržkom, da jim bo mednarodno pomirjenje služilo za lažje zavojevanje sveta s pomočjo mednarodnega komunizma, ki hi mu koeksistenca sijajno utirala pot. Toda neko sožitje je potrebno in novo vojno je treba za vsako trnu preprečiti. Zato je treba ves. bodoči razvoj zasukati tako. da Sovjeti svojih prikritih namenov ne Kaj bo s smodnišnico sveta Bivši ameriški predsednik Truman je pred nedavnim v nekem razgovoru s časnikarji izrazil svoje .upanje, da se v smodnišnici sveta ne bo nič hudega zgodilo. S tem je mislil na dežele Srednjega Vzhoda. Trumanove besede so nam opozorilo, da je položaj na Srednjem Vzhodu skrajno resen, in temu je rt s tako. Le oglejmo si nekoliko položaj. Zadnja leta, zlasti še lansko in letošnje, so zopet pokazala, da je smodnišnica sveta še vedno polna dinamita ter zato nevarna za mir na svetu veliko bolj kot Daljni Vzhod ali zedinjenje Nemčije. Na Srednjem Vzhodu so po prvi in sedaj po drugi svetovni vojni nastale razne nove države, ki so vse, razen Izraela, naseljene z arabskim ljudstvom mn’ hamedanske vere. Ali če so si te države edine po veri in po narodnem poreklu, jih razdvaja politika. Politični položaj je namreč naslednji: Na Srednjem Vzhodu sta dve nevarnosti za tamkajšnje narode: ena nevarnost je mlada izraelska država, druga je pa komunizem. Izrael je nevarnost zato, ker se je ia država usidrala prav v osrčju arabskega sveta. Saj je Palestina nekako zemljepisno središče mohamedanskega sveta od Maroka do Pakistana v Indiji. In prav v to naravno središče so se usedli Židje s svojo državo, ki grozi, da se bo sirila se naprej ter tako šo bolj izpodrivala domače Arabce. Okoliške države, razdražene po tej vsiljivi metodi Izraela ter podžgane po vročem nacionalizmu, ki se je pravkar razvnel s prej nezaslišano silo, vidijo v izraelski državi svojega glavnega sovražnika, ki ga je treba na vsak način izriniti i* svoje srede. V skupini teh držav je glava Egipt, ki bi si, kot že nekoč v zgodovini starega zakona, rad o-svojil Palestino. Druga skupina arabskih držav so one, ki mejijo na sovjetsko Rusijo. Ti- pa gledajo svojo varnost z drugačnega stališča: ne Izrael, temveč Sovjeti so zanje največja nevarnost, Sovjeti s svojo ekspanzivno politiko, s katero so si že osvojili Kavkaške dežele in Armenijo ter so neprestana nevarnost za vse svoje južne sosede. Kar črno se dela pred očmi Turkom ob misli, da bi sovjetske armade lepega dne vkorakale čez Kavkaz v njih državo. Zato so Turki vedno stremeli za tem, da si zagotovijo hrbet pred ruskim napadom, kajti Sovjetom prav nič ne zaupaio. Zaradi tega je bila Turčija vedno središče onih držav Srednjega Vzhoda, ki so se hotele zavarovati pred sovjetsko nevarnostjo. To je Turčija skušala doseči z vrsto o-brambnih pogodb. Najprej je stopila v Atlantsko zvezo. Nato je sklenila Balkanski [»akt. Lani je napravila pogodbo s Pakistanom, letos spomladi pa z Irakom (Mezopotamijo), Anglijo in sedaj so sporočili, da bo k tej zvezi pristopil še Iran (Perzija). S tem bi bil zaklju.en obrambni zid med zapadnim nekomunističnim svetom in sovjetskim blokom. Od, Norveške do Pakistana bo obstajal tak zid, ki ne bo nikjer pretrgan. Pristop Perzije k temu paktu bo velika zmaga Turčije, Anglije in ZDA. Stric v Moskvi zaradi lega godrnja in protestira. Toda ni ostal samo pri tem. Posrečilo se mu. je, da je obšel ta obrambni zid, ki so ga postavili proti njemu. Sovjeti so namreč uspešno izrabili nasprotje a-rabskih držav do Izraela in sklenili z njimi vrsto pogodb za dobavo o-rožja; med temi sta Egipt in Sirija. Verjetno so komunistični agenti tudi v francoski Severni Afriki, da hujskajo in dobavljajo orožje. Na ta način na Srednjem Vzhodu nastaja nov zelo nevaren položaj, kajti kjer je orožje, prav rado pride tudi do nepredvidenih in nehotenih sporov in bojev, posebno še če so nosilci orožja taki verski in nacionalni fanatiki, kot so ravno izraelski sosedje. Zahod mora skrbno paziti, da si še bolj ne odtuji bodo mogli doseči. Z njimi bo v določeni meji treba sodelovati, toda Zahod mora skrbno čuvati svojo edinost. Na to potrebo sta te dni opozorila ameriški zunanji minister Dulles in zahodnonem'tki zunanji minister von Brentano. Von Bren-tano je izrecno povedal, da bi svobodni svet drvel naravnost v smrt, ako bi brezglavo sledil magični sovjetski propagandi o sožitju po njihovem vzorcu. Edini izhod za Zahod je edinost in moč. To velja zlasti za Evropo, ki je v največji nevarnosti. Zato je izdelal bivši predsednik visoke oblasti Evropske premogovne in jeklarske skupnosti, Jean Monnet, načrt -za Akcijski odbor za združeno Evropo. K temu odboru so že pristopili najvidnejši predstavniki krščanskodemokratskih in socialnodemokratskih strank v Franciji, Italiji in Nemčiji ter voditelji svobodnih sindikatov v omenjenih deželah. Poleg tega so voditelji zahodnoevropskih krščanskodemokratskih strank pričeli še posebno gibanje za poživitev evropske misli. Ako se bo Evropa v tem smislu združila in ostala močna, bodo Sovjeti morali misliti na pravo sožitje in sprejeti resnični mir na svetu. Priprave za novo ženevsko konferenco Zahodne velesile in Sovjeti se pripravljajo na četverno konferenco zunanjih ministrov v Ženevi, ki se bo pričela 27. oktobra. Obe strani izjavljata, da od te konference ne pričakujeta veliko, ker Sovjeti nočejo pristati na zedinjenje Nemčije, če ta ne izstopi iz Atlantske zveze; zahodne velestile pa so se obvezale, da ne bodo s Sovjeti sklenile pogodbe o evropski varnosti, če ne bo prej ali istočasno sklenjen tudi sporazum o zedinjenju Nemčije. Iz tega položaja torej ni izhoda, če ena ali druga stran ne popusti. Londonski dnevnik »Times« je predlagal, naj bi sklenili vsaj dogovor o neki začasni evropski varnosti, ker že ne bo mogoče doseči sporazuma o nemškem zedinjenju. Zaradi tega predloga pa je takoj skočil pokonci Bonn, ki se boji, da bi se zahodne velesile pogodile s Sovjeti za hrbtom in na škodo Nemčije, ki je po drugi strani ostala zvesta obveznostim do Zahoda tudi med Adenauerjevim obiskom v Moskvi. Zato je nemški veleposlanik v Londonu še isti dan zahteval sprejem v zunanjem ministrstvu, kjer so mu. zagotovili, da se angleška politika glede Nemčije ni Arabcev, ki bi jih z veseljem poba-sali v svoj koš Sovjeti. To velja zlasti za Francijo, ki nima posrečene roke v Severni Afriki, pa tudi Angleži morajo biti previdni s Ciprom, ker bi sicer odpadla od Atlantske zveze še Grčija. spremenila. Rekli so, da bi pogodba o evropski varnosti morala biti sklenjena istočasno z nemškim zedinjenjem ali pred njim, nikakor pa ne za njim. Stiki s krščanskimi demokrati v Ameriki Kmalu po ustanovitvi Krščansko-demokratske zveze za srednjo Evropo (CDUCE) so vodilni politični ljudje te mednarodne organizacije uvideli potrebo po zbližanju s kr-ščansko-dem. gibanji v latinskoameriških državah. Tudi mi Slovi n-ci smo na takem razvoju interesira-ni, ker bi bila potem dana večja možnost, da bi stranka preko lokalnih organizacij krščanske demokracije v deželah z večjim številom naših izseljencev (n. pr. Argentina, Brazilija itd.) dala našim ljudem priliko navezati stike s temi gibanji in tako podpreti strankino delo za osvoboditev slovenskega naroda izpod komunistične diktature. V tej zvezi je velikega pomena okoliščina, da so prebivalci vseh latinsko-ame-riških držav skoro izključno katoličani. Da bi se zbližanje čim bolj pospešilo, niso predstavniki CDUCE zamudili nobene prilike, ki so jo nudila zasedanja pri Združenih narodih v New Yorku, da bi iskali stike s političnimi predstavniki latinskih dežel, o katerih so vedeli, da so krščansko-demokratskega mišljenja. Na drugi strani je pa razcepljenost med kr»č. dem. gibanji v Južni Ameriki kar klicala po kršč. dem. glasilu v španščini, ki bi naj kazalo enotno smer vseh kršč. demokratov in ki bi ga brali ljudje v vseh državah od Mehike do južnega pola. Oba načrta sta rodila dobre uspehe. CDUCE ima že vrsto vplivnih, vodilnih kršč. demokratov med svojimi prijatelji in sodelavci. In list »Inforinacion Demoeratica Cristia-na«, ki izhaja vsak drugi mesec, si je pridobil v kratki dobi, kar izhaja v tiskani obliki (dobrega pol leta), celo vrsto navdušenih bralcev, ki ne varčujejo s pohvalo in priznanjem delu na zbližanju in sodelovanju. V zadnjem času igra CDUCE vse večjo vlogo tudi pri povezovanju kršč. dem. gibanj v latinski Ameriki z onimi v zapadni Evropi, ki so združena v kršč. dem. internacionali NEL (Zopet je treba povedati, da je tudi Slov. ljudska stranka v begunstvu redna članica NEI). Za nedavni kongres NEI v Salzburgu je bil n. pr. glavni tajnik CDUCE pooblaščen, da uradno zastopa »Falange \Tacional«, kršč. dem. stranko iz Chile na kongresu. Kronski svet v Maroku Francoska vlada je po daljšem obotavljanju le imenovala kronski svet v Maroku, ki bo vladal po odhodu sultana Ben Arafe. Faure je to storil ,da bi si pridobil naklonjenost socialistov v narodni zbornici, ki zahtevajo, da vlada izpolni sporazume, sklenjene z maroškimi nacionalisti v Aix-les-Bainsu. Maročani pa tudi s tem niso povsem zadovoljni in zato v Maroku še ni miru. V torek zvečer je bila za france. sko vlado zopet zelo težka preizkušnja: zbornica je morala glasovati o zaupnici Faurejevi vladi glede njene politike v Alžiru. Vsi so napovedali, da bo Faure padel, ker so mu socialisti odrekli podporo. Toda na začudenje vseh — tudi Faureja samega — se je za vlado izreklo 308 poslancev, proti pa 2S2. Torej je vlada dobila 56 glasov večine, kar ni nihče pričakoval. S tem je nastalo upanje, da bo zmerna Faurcjeva politika v Severni Afriki morda našla pot do pomirjen j a med tamkajšnjim ljudstvom. USI S spet deluje Trstu v V sredo 12. oktobra so ob priliki Kolumbovega dneva v ulici Galatti št. 1 odprli dvorano novega središča USIS, to je ameriške poročevalske službe. Ob tej priložnosti so priredili tudi sprejem povabljenim gostom. Veseli nas, da ta ameriška ustanova po daljši prekinitvi spet deluje v Trstu. Na žalost pa moramo ugotoviti, da smo za ta dogodek zvedeli le iz časopisov, ker zastopniki slovenskih demokratičnih in nekomunističnih listov niso bili povabljeni. Boli nas tudi, da pri USIS-u ni več nobenega Slovenca. Včasih smo od USIS-a dobivali zanimive članke, ki smo jih radi objavljali. Zdaj tega ni več. Sprašujemo se, ali je mogoče, da Združene države, ki se rade zavzemajo za pravice malih narodov, prezirajo slovensko narodno manjšino na Tržaškem in Goriškem, ko pa jo je priznavala bivša ZVIJ in jo priznava tudi italijanska vlada. Pa tudi pri ameriškem generalnem konzulatu m slovenskega uradnika, čeprav je veliko Slovencev, ki imajo tam opravke z emigracijo in z drugimi zadevami in se morajo mučiti v drugih jezikih, da povedo svoje želje. Prosili bi. da bi zastopniki velikega prijateljskega ameriškega naroda te naše želje razumeli in upoštevali. Paveliča iščejo V Argentini iščejo ustaškega po-glavnika Paveliča, ki je bil v dobrih odnošajih s Peronom neslavnega imena. Baje so njegovi pristaši dobili od peronovcev celo orožje. Tudi to zdaj preiskujejo. Vendar pa se je Pavelič umaknil in doslej še ni bilo objavljeno, kje bi se nahajal. Novice iz Argentine DOČIM POROČAJO ČASNIKI, .la so se »istaši pridružili Peronu in ga podpirali § Paveličem vred, so slovenski izseljenci vedno simpatizirali z revolucionarji, saj smo vedno bili zoper diktature. Posebno je ta simpatija prišla do izraza ob zadnjiem uporu, ko jo iz Cordobe ob trenutku oklica nove vlade govoril tudi slovenski zastopnik v slovenskem jeziku. Kolikor nam je znano, se, pri teh nemirih ni nobenemu slovenskemu rojaku nič hudega zgodilo. Duhovniki, ki so bili bolniški kaplani, so bili prvi čas vrženi na cesto, sedaj so pa zopet v»i na starih mestih. Poleg precej žalostnih novic, ki smo jih doživeli pretekle mesece ob divjanju Peronove diktature, smo imeli tudi več. lepih in prijetnih dogodkov, saj ni življenje nikoli samo s trnjem pretkano. Med le moramo šteti nove maše naših letošnjih novo-mašnikov. Posebno je bila ganljiva nova maša g. Jošta Martelanca, ki je po očeti) vaš primorski rojak. Novo mašo je pel v nedeljo 14. avgusta v cerkvi na Belgranu. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Novomašniku je pridigal idr. Ahčin, asistirala kot diakon g. Štefan Tonkli, kot subdiakon ipa dr. Kukoviča. G. Tonkli je bil v goriškem malem semenišču nekaj časa novomašnSkov profesor, ko je ta obiskoval šolo v goriškem malem semenišču leta 1946 in 1947. G, novomašnik je sin Ivana Martelanca, ki so ga komunisti leta 1915 zahrbtno ugrabili v Trstu skupaj z ženo Malči Grin* tal. Z ibratom in še dvema mlajšima sestrama je ostal tako nenadoma sirota. Do-bri ljudje so zanj in za brata ter obe sestri skrbeli, dokler so bili na Primorskem :" pozneje tu v tujini. Na novi maši so se zopet našli vsi štirje skupaj, oba brata, ki sta v Buenos Airesu, in obe sestri, ki sta v Združenih državah. Res lep praznik je bil to. In je prav, da se ga tudi Primorci veselite. NAS TEDEN 23. 10. nedelja, 21. pob., misijonska, sv. Klotilda muc. 24. 10. ponedeljek: sv. Rafael nadangel 25. 10. torek: sv. Krišpin, muc. 26. 10. sreda: sv. Evarist, papež. 27. 10. četrtek: sv. Antonija, dev. 28. 10. petek: sv. Simon in Juda Tadej. ap. 29. 10. sobota: sv. Ida, dev. * SV. SIMON IN JUDA, apostola. Prvi je siril evangelij v Egiptu, drugi v Mezopotamiji, končno sta se oba sešla v Perziji, kjer sta bila za sv. ‘vero mučena. Tako je primerno, da se njun spomin obhaja hkrati. 1. SV. SIMON ima priimek Gorečnik. Predno je postal Jezusov učenec, je pripadal stranki gorečnikov, zelotov. Ti so hoteli s silo upostaviti mesijansko kraljestvo. Mučitelji so ga živega prežagali. Zato ga upodabljamo z žago. Ali ni čudno? Živali ne mučijo tistih živali, s katerimi se hranijo, ljudje se ne hranijo s človeškim mesom, pa mučijo svoje žrtve. To si moremo razlagati le s tem, da so taki mučitelji prav obsedeni ali trsa j naščuvani od hudiča. Ime Simon med našim narodom ni neznano. Saj imamo celo dva pesnika s tem imenom: Simon Jenko, Simon Gregorčič. 2. SV. JE DA s priitnkom Tadej, iz sorodstva Device Marije, zato bratranec Jezusov. Kljub temu se ni s tem postavljal, bolj je bil vesel, da ga je Jezus izbral za apostola. Ril je s sekiro ali z batom pobit. Po poklicu je bil kmet. Velja za priprošnjika in zavetnika v o-bupnih položajih vsem tistim, ki se z zaupanjem k njemu zatekajo. Ohranjen je list, ki ga je napisal vernikom. Spada h knjigam sv. pisma. Med drugim piše: »V poslednjem času nastopijo sasmehovalci, ki bodo živeli po svojem brezbožnem poželenju... Vi pa, preljubi se zidajte na presveti veri, molite v Svetem Duhu in se ohranite v božji ljubezni, pričakujoč usmiljenja našega Gospoda Jezusu Kristusa.a IZ SV. EVANGELIJA isti čas je povedal Jezus -V § J svojim učencem to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi hlapci. In ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega, njegovo ženo in otroke in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je predenj padel in ga prosil: ’Potrpi z menoj in vse ti povrnem.’ Usmilil se je gospod tega hlapca, ga oprostil in mu dolg odpustil. Ko je pa ta hlapec odšel, je srečal enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžan sto denarjev: in ga je zgrabil ter davil, govoreč: ’Plačaj, kar si dolžan!’ Njegov sohlapec pa je predenj padel in ga prosil: ’Potrpi z menoj in vse ti povrnem.’ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo, dokler ne bi poplačal dolga. Ko so pa njegovi sohlapci videli, kaj se je zgodilo, so se zelo užaloslili in so šli ves dogodek povedati svojemu gospodu. - Tedaj ga je njegov gospod poklical in mu rekel: ’Hudobni hlapec, ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil: ali nisi bil torej tudi ti dolžan, usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil?’ In razsrdil se je njegov gospod in ga izročil mučiteljem, dokler ne bi poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če iz srca ne odpustite vsak svojemu bratu. * Današnji sv. evangelij nam posebej poudarja in priporoča bratsko prizanesljivost in sočutje. Prava ljubezen do bližnjega mora biti usmiljena in prizanesljiva, pripravljena pomagati in tudi odpustiti. Vse naše razmerje do ljudi, kakršnega g. Bog od nas želi in zahteva, bi mogli na kratko takole izraziti: dobrohotna ljubezen, iskrena pomoč in usmiljena potrpežljivost. Visoki vzor take ljubezni je Bog sam, ki deli svoje dobrote vsem ljudem brez razlike in ne dela nobene izjeme: pošilja svoje sonce nad dobre in hudobne; išče srečo vseh človeških sre, vidi naše potrebe in odpušča skesanim številne grehe. !Nič manj kot to neskončno božjo dobroto smo po Zveličarjevem priporočilu dolžni posnemati: Bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče! To pomeni: ljubite po pameti vse ljudi, pomagajte potrebnim, bodite usinijjeni, posebno do slabotnih ter podrejenih, in voljno odpuščajte tistim, ki vas žalijo in vsakovrstnim vašim dolžnikom! Navedena morala nam je ukazana. Če kdo na tem svetu ne bo tako ravnal, tak bo na drugem hudo kaznovan. Sam Mesija tako izjavlja. Trdo zvenijo njegove grozeče besede: Kakor se je kralj razsrdil nad hudobnim hlapcem, ki je nečloveško ravnal s svojim sohlapcem, in ga je izročil mučiteljem, tako bo tudi moj nebeški Oče z vami storil. če ne boste iz srca odpustili vsak svojemu bratu. Po smrti pride namreč sodba in s sodbo plačilo ali kazen. Kakor uči katekizem, je g. Bog onstran življenja določil še štiri poslednje reči: smrt, sodba, pekel, nebesa. Po smrti nas čaka sodba: »Ljudem je določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba.« (Hebr. 9, 271. Znašli se bomo pred božjim sodnikom, ki bo temeljito preiskal celo naše bitje in bo plačal vsakogar po njegovih delih: dobro z dobrim, slabo s hu- dim. Uprl ho svoj prodora' pogled v naše plahe oči in presvetla luč njegove nezmotljive resnice bo posijala v globino naše duše. »Poglejmo, bo dejal, kako je s tvojo dušo!« Groza nas bo cb-la tisti čas, neznosno bo grešniku, a še pravični bo trepetal. Stali bomo pred Njim, ki vse vidi in vse ve. Tako nekako nam bo pri srcu, kot da bi nas nekdo z žgočo ostrino dregnil naravnost v bistvo naše narave. Vse bo prišlo na dan, nič ne bo ostalo skritega: misli, nameni, želje, besede, dejanja, grehi, vse bo razgaljeno. Močno nas bo pretresla tista nenavadna in morda nepričakovana preiskava. 0 strašna bo brez dvoma ura sodbe! Nihče ne bo žrtev krivice, prevladala bo čista resnica in sodila bo neizprosna Pravica. Spoznali bomo še mi na posebno jasen način vso našo vrednost in nevrednost in prisiljeni bomo pritrditi zasluženi božji sodbi. Zaman bodo tedaj opravičevanja, zaman prošnje in solze. Neskesani grešnik tistikrat prav gotovo ne bo mogel obstati, ko bo še pravični težko vzdržal. To bo najpopolnejši vseh sodnijskih procesov. Sledilo bo za nekatere plačilo, za druge kazen: ali večno plačilo v presladkih nebesih ali temna noč trpljenja v vicah ali pa večni peklenski ogenj. Bodimo zato prizanesljivi, da bo Bog nam prizanesljiv sodnik. Iz življenja Cerkve i NOVA MASA V MISIJONIH Sv. oče govori športnikom Oh desetletnici ustanovitve italijanske športne zveze se je sešlo preteklo nedeljo 80.000 športnikov v Rimu. S Trga republike so v sprevodu odkorakali na trg Sv. Petra. Oh lih jih je nagovoril sv. oče. Podal je važne smernice za gojitev športa. Telesna vzgoja ne -me hiti namen sama sebi, ampak mora hiti v službi duha in morale. Šport ne sme ovirati izpolnjevanja stanovskih dolžnosti. Obsoja pretiravanje, ki prinaša telesnemu zdravju nepopravljivo škodo. Priporoča pošteno tekmovanje, skromnost v zmagoslavju, velikodušnost do premaganih. Govor je trajal pol ure. Oh enih je sv. oče spet odpotoval v Castel Gan lollo. Avstrija umira Avstrija ima najnižji prirastek rojstev od vseh držav na svetu. Na 7 milijonov prebivalcev pride letno le 102 tisoč rojstev. Položaj se slabša iz leta v leto. Redovniški poklici se množe V ZDA je ud leta 1914 zraslo število trapistovskih samostanov od .4 110 1(1. Trapistov je danes v ZDA 850, 350 pa je novincev. 11<> patrov je diplomiralo na raznih fakultetah in so že v življenju opravljali pomembne službe, ki so jih pa zapustili in se posvetili Bogu v strogem redovnem življenju trapistovskega reda. Med redovniki je z-lasti veliko število bivših častnikov. Veliki katoličani Izpod peresa msgr. Karla Carbone je izšel prvi del velikega dela: Veliki katoličani. Delo je pisano v italijanščini in pomeni pomemben doprinos v katoliški strokovni literaturi. V knjigi, ki ima značaj znanstvenega slovarja, so našteta imena in dela katoliških ustvarjalcev, ki so prejemali pobudo za svoje ustvaritve iz neusahljivih virov krščanstva. Novi konvertiti V katoliško Cerkev je prestopil anglikanski pastor llanrian. (Ib prestopu je izjavil, da je zdvumil nad anglikansko cerkvijo, ker imajo nanjo prevelik vpliv VIII. shod katoliških organizacij v Trstn Na misijonsko nedeljo 23. oktobra popoldne obhajamo tržaški organizirani katoličani svoj osmi letni shod. Vršil se bo v cerkvi na MONTUZZI. Ob 3.15 začnemo moliti sveti rožni venec, sledi govor, nato pete litanije z blagoslovom. Ob 5. uri se predvaja v Marijinem domu (ulica Risorta 3) veliki film: Znamenje križa. Vabimo k udeležbi vse tržaške Marijine družbe, yse skupine Apo-stolstva molitve, dekliške, dijaške in fantovske krožke, skavte in našo inteligenco. Misijonska nedelja je za organizirane in sveti veri vedno zveste katoličane prav primeren dan, da pregledamo svoje vrste in v tem edinem skupnem prazniku v Trstu dobimo zopet veselja in pobude za organizirano katoliško delovanje v novem šolskem letu. To je nas osmi letni shod. Začeli smo jih leta 1918. Truditi se moramo vsi, da bodo ti naši shodi vsako leto večji in b< Ij koristni. Skoda je, da prav sedaj popravljajo dvorano avditorija, sicer bi tam imeli izven cerkveni ‘program. Kakor hitro bo dvorana prenovljena, bomo to nadomestili. Sedaj pa bo. v Marijinem domu dana možnost samo za par sto oseb, da vidijo veliko delo iz prvih časov krščanstva: Znamenje križa. Prosimo vse, pridite točno ob 3.15 v cerkev, da začnemo skupni rožni venec po namenu misijonske nedelje; dekleta se postavite pred obhajilno mizo, fantje pa ob oltarju z duhovniki, da bo tako skupna molitev in pesem bolj enotna in lepša. Zavedni katoličani iz Trsta in dežele, vasi duhovniki vas vabimo na skupno misijonsko in katoliško proslavo! Shod prireja Duhovska zveza v Trstu. fraitiasoni iti ker ni med protestantskimi cerkvami v Angliji edinosti. Dalje pravi, da se je dvajset let boril in iskal resnico. Novi konvert.it upa, da se bo še pred božičem odločilo za prestop 20 do 30 pastorjev. Izpreobrnjenee upa tudi. da bo z božjo pomočjo lahko postal katoliški duhovnik. Katoličani za mir v Alžiru Katolislu škofje Alžira so objavili skupno pastirsko pismo, v katerem obsojajo grozodejstva, ki so v Alžiru na dnevnem redu. Muslimansko versko in politično predstavništvo je javno priznalo pogum katoliških škofov, ki sc zavzemajo za spoštovanje človeškega dostojanstva ne glede na versko in plemensko pripadnost. Nadškof iz Kaloče na Madžarskem pomiloščen Madžarske oblasti sn javile, da so pomilostile nadškofa Josipa Groesza, katerega so obsodili leta 1951 na .15 let ječe. Toda to novico moramo vzeti oprezno na znanje. To pomiloščenje je podobno onemu, katerega je bil deležen pred nekaj meseci madžarski kardinal Mindszentv. Niti prvi niti drugi pomilošeenee ne moreta vršiti svojih nadpastirskih dolžnosti, niti v svoji škofiji, niti v kraju prisilnega bivanja, katerega jima je določila oblast. To pomiloščenje je le znak popustljivosti na-pram osebam, ki so neposredno prizadete. Ne pomeni pa to spremembo zadržanja oblasti napram Cerkvi. Kdor gleda resnici v obraz, se ne bo prepustil sanjam in lepim besedam. Pogreb dunajskega kardinala 14, oktobra je vsa Avstrija, posebej pa' še Dunaj poslednji krat počastil svojega kardinala, ki je stal zadnjih 25 let resno oh strani svojim ovčicam. Pogreba se je osebno udeležil predsednik republike, vsa vlada, ves diplomatski zbor in vsi avstrijski škofje. Nemčijo sla zastopala kardinala iz Miinchena in Kcilna. Pogrebne svečanosti je opravil salzburški nadškof Rohracher. Pokojnega kardinala so položili v škofovsko grobnico v stolnici sv. Stefana, kjer počiva že 17 njegovih prednikov. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Rožnovenska nedelja na Sv. gori je bila veliko Marijino zmagoslavje. Romarjev je prišlo prav dosti iz vse Primorske. Tudi iz Gorice in sploh iz Italije jih je bilo precej, ki so uporabili možnost prehoda meje s propustnicami in poromali k svet o gorski Kraljici. Saj se v naših ljudeh ljubezen do Marije na Sv. gori v teh letih prisilne oddaljenosti ni prav nič ohladila. V baziliki na Sv. gori je opaziti izredne dokaze pobožnosti in vernosti: starčki, ki priromajo peš in gredo tam k sv. obhajilu; verniki, ki na kolenih drsajo okrog oltarja; moški in fantje, ki oblegajo spovednice; vzorno petje itd. Vse to priča, kako se ljudstvo na gori še vedno - živo bori zoper uradno brezboštvo. ki vlada v dolini. Kdo bo zmagal, satan v dolini ali Marija na gori? Dvoma ni, je samo vprašanje časa. »Katoliški glasM v Jeruzalemu Spoštovanemu in častitemu uredništvu Kat. glasu! Koliko presenečenje! Kat. glas je priromal tudi v sveto mesto Jeruzalem, v rojstno hišo naše ljube Gospe in Matere Marije! Kako smo se ga razveselile! Pridno ga prebiramo in moramo reči, da ne zaostaja po vsebini in zanimivosti za listi tukajšnjih kat. ustanov. Vsem dobrotnikom, ki so nam ga oskrbeli iskrena hvala! pa tudi zagotovilo. da se jih bomo spominjale v tukajšnjih svetiščih, predvsem na Kalvariji, v Getzemani, na Oljski gori, saj jo dnevno imamo pred očmi, kakor tudi sv. kraj bičanja in s trnjem kronanja: kaj šele v naši ljubki kripti, v hišici sv. Ane, kjer je bila rojena naša neb. Mati. ki nas ob vsakem obisku tako lepo pogleda iz svoje zibelke, da Vam moramo priložiti sliko, da boste merjeni, da niso le lepe besede, ampak da pišemo rensico. V -aikemu bi iz srca privoščile, da bi se znašli resnično v tej ljubki kapelici, ki jo tako prisrčna, topla, domača in lepa, kot bi vedno znova doživljala čar skrivnostne noči Marijinega rojstva. Torej še enkrat: iskrena hvala! Ostanite nam zvesti v posul jat vi, in me Vam ostanemo zveste, v hvaležni molitvi! SOLSKE SESTRE Pismo iz Anglije Najprej bi se radi zahvalili monsignorju S. Gregorcu za lep dar 200 knjižic »Vrtnic«, ki so zbudile veliko zanimanje tu ter je bil dohodek pri prodaji dan »Našemu domu«, prav tako tudi iskrena zahvala preč. dr. R. Klincu in neimenovanemu, ki sta darovala po 2000 lir v isti namen. Osnovo naši knjižnici pa je postavil dar knjižnice v Gorici z lopo zbirko knjig, za kar *■< iz srca zahvaljujemo. Nn .prvo nedeljo v oktobru “in1' '‘olj slovesno odprli »Naš dom«, kot je ime stavili i Londonu. Že dol««) časa smo si želeli prostorov, kjer bi se lalhiko nemoteno zbirali ter imeli svoje skromne prireditve. Našli smo primerno stanovanjsko hišo v bližini znanega igrišča Oval v južnem Londonu (62. ()ffley 11(1. S.W.9.). Ker so bili prostori primerni ter je stavtba le nekaj minut oddaljena od postajo Vietoria, kamor prihajajo vlaki s kontinenta, smo potem pri Gradbeni družbi zaprosili /a posojilo, tako da se sedaj mesečno odplačujemo ra 16 let. Okraj je industrijski, vendar je le nekaj korakov oddaljen Kenning- ton park, kjer je tudi lepo odprto kopališče-Pri hiši- je le majhno dvorišče. Stavba je dvonadstropna, v visokem pritličju sta dve večji sobi zvezani po trodelnih vratih tako da bo mogoče postaviti tam majhen oder ter bodo prostori zadostovali za naše kulturno delo. Vse druge prostore smo oddali v najem kot stanovanje, zasedli so jih Slovenci razen drugega nadstropja, kjer je prevzela organizacija Mladih krščanskih delavk za škofijo Southvvark. Prostore v visokem pritličju je mogoče spremeniti v primerno kapelo, vendar, ker se nahaja prav nasproti kapela Ml. kršč. delavcev, ni potreba tolika vsaj trenutno. Gostoljubno so nas tam sprejeli, ko smo prosili, da opravljamo svoje pobožnosti. V bližini, t. j. v oddaljenosti 10-15 minut pešpoti, so tudi tri župnijske cerkve. V doimu je knjižnica in čitalnica, kamor prihaja večina listov iz zamejstva, tam so sedaj tudi naši sestanki in bodo v glavnem tudi prireditve. Skušali borno imeti nekaj šole za že tu • rojene otroke, da se izpopolnijo v svojem jeziku in spoznajo domovino. Dom je nudil že v teh mesecih večkrat prenočišče in tudi brano onim, ki so tako ?<*M1 7r eruTnf vjdtfnrt. >13“ "Alti m»m prepotreben in da ho v bodoče moral prevzeti še marsikatero nalogo v pomoč izseljencem. ki so v tej deželi, pa tudi obiskovalcem. Zalo smo hvaležni vsem onim, ki ste kakor koli pripomogli, da smo mogli uresničiti veliko željo po domu. Slovenci v Angliji Slovenski zbor na argentinskem radiu Pevski zbor Gallus iz Buenos Airesa jo pred približno enim mesecem nastopal na bue nosa iraških postajah: najprej na radio Excebior. nato pa na radio Portena. Moški zbor je zapel naslednje pesmi: Fantje, kam nocoj, V Šmihelu ’no kajžieo 'mam in Moj deklič. Tudi ženski in mešani zbor sta eez nekaj dni nastopila na istih postajah z lepim sporedom slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Iz Hong Konga »NAJ GRE PEVEC v daljno Kino...« poje Prešeren. Namesto pevcev gredo tja misijonarji. Med njimi je tam naš rojak g. Stanko Pavlin, ki smo ga ob začetku leta imeli med sabo v Gorici ter slišali nekaj nedelj po tržaškem radiu. G. misijonar nam je iz Hong Konga že parkrat pisal. Iz njegovih pisem posnemamo tole novico: »Na praznik Srca Jezusovega sem imel dva zelo zanimiva krsta. Dva naša gojenca, ki že tri leta redno hodita k sv. maši v našo kapelico, se do zadnjega časa nista dala krstiti, ker so jima starši hranili. Ko sem prišel sem v ta zavod, sem prvi hip mislil, da sta kristjana. Po enem tednu, ko smo si postali prijatelji, sem ju povprašal, kako gre z njih verskim življenjem. Odgovorita mi, da nista še krščena. Jaz fteni utihnil v misli, da sem ju užalil. A kuj še! Največji se mi je ndkega dne približal ter izrazil svoj trden sklep, da hoče hiti krščen. Ko sem mu omenil, da starši ne puste, je sledil jok in silne prošnje. U-godili smo mu in sedaj je krščen. Tudi njegov prijatelj se je kr-til z njim. Eden je dobil ime Anton, drugi pa Dominik. Njuni prijatelji v zavodu še nič ne vedo, da sta krščena, ker ju obhajam skrivaj. Čudna zgodba, kaj? To so moderni Tar-ciziji, ki jim gotovo pomagajo molitve dobrih misijonskih prijateljev v Evropi, verjetno ravno vaše, dragi znanci iz Gorice in Trsta. Stanko Pavlin, misijonar Leto VII • 1955 ■ Štev. 42 KATOLIŠKI GLAS Stran 3 Sedaj še Dolina Fašizem, se je dolga leta na vso moč trudil, da bi naši primorski zemlji vzel slovenski obraz in mu »podaril« novega. Po padcu fašizma se je slovenski človek tolažil, češ, diktatura je padla: sedaj bomo svobodno Uveli in spet pridobili, kar nam je bilo ukradeno. Na žalost srno se bridko motili. Diktatura je res padla, menjali so načine, a namen je ostul isti: Slovenci, polagoma boste izginili, po »legalni potiš. Odprite oči in poglejte, kaj se dogaja: Povsod so se pod raznimi pretvezami naselili tuji ljudje, povsod od Stivana do Padrič je vse polno begunskih naselij, v vsaki vasi je že italijanska šola. od Devina do Žavelj in Miljskih hribov, po tržaškem predmestju in po našem podeželju. Farno nekatere vasi so bile še čisto slo) i nske, brez priseljencev in raznarodovalnih šol: Bazovica, Dolina, Boljunec, Boršt, Trebče. Lansko leto je uspelo v Ricmanjih, letos mora uspeti v Dolini in v Bazovici. In je uspelo. Po 7 ali 8 otrok, tudi če nimajo vsi predpisano 6. leto starosti in večina teh otrok ni italijanskega porekla, ne! To so naši slovenski otroci, ki spadajo po naravnem in božjem pravu v slovensko šolo. Starši so jih dali — pravijo — radi službe ali opcije in govori se. da tudi radi bolj ali manj vidnega pritiska na nekatere. Oblasti so se oprijele le deske in napravile tako zaželeni skok. Na slovenskih otrocih so postavili temelj italijanski šoli in začeli raznarodovalno delo. Naši ljudje so opravičeno ogorčeni. Naravnost zgražajo se nad takim početjem: nad starši, ki so se vdali, in na oblasti, ki so jih zlorabile. Toda temelj je postavljen in za nadaljnje delo ne bo manjkalo priložnosti. Tudi ti dve vasi sta padli v zanke, druge bodo podlegle kasneje in polagoma. Kako pa jugoslovanske oblasti na to gledajo? Ali so napravile kak korak, da zastavijo to poplavo? }e li to v smislu in duhu pomirjevalnega Memoranduma ali slavne koeksistence? Ni morda na delu načelo: »Do, ut des«, jaz tam, ti tukaj? Ali. je še v skladu z geslom: Život damo. Trsta ne damo? Ali je važnejše za jugoslovanske komuniste, da se bolj ali manj taktno / rešijo Italijanov v Istri in poslovenijo par italijanskih mestec na obali, kot da Trst in okolica ohranita vse, kar je še slovenskega? Ali se zavedajo italijanske oblasti, da si na meji vzgajajo hinavce izdajalce na eni strani, sovražnike na drugi? Ali se zavedajo. kdo bo od tega največ odnesel? Katoličani prav gotov samo izgubo. Ali veste., da boste s tem še podkrepili in potencirali moč komunistične stranke? Proti naravi iti, tudi z najboljšimi nameni, je in ostane vedno greh, ki se prej ali slej na krute načine bridko maščuje. Mi slovenski Primorci imamo en sam odgovor: Hočemo na naši zemlji ostati Slovenci, čeprav italijanski lojalni državljani. Zopet dvojna mera Dne 15. t. m. se je vršila na bolonjski univerzi otvoritev novih prostorov ekonomske fakutete. Te slavnosti se je udeležil tudi predsednik republike Gronohi. Ob tej priložnosti je rektor podelil družinam osmih študentov, padlih v osvobodilnem boju, častni doktorat. V svečanem govoru je zlasti poudaril važnost in vrednote odporniškega gibanja. Pri nas pa ubirajo oblasti glede tega vse drugačne strune, vsaj kot je razvidno iz njih zadržanja v videmski pokrajini, kjer se pripravlja proces proti »Beneški četi«. 0 tem se je že tu in onstran meje dosti pisalo. Sedaj so se oglasili še jugoslovanski uradni krogi: s tem v zvezi je beograjska »Borba« zapisala, da ima ta proces izrazito izzivalni značaj in tvori vse prej kakor prispevek k izboljšanju jugo-slovansko-italijanskih odnosov. PO SVETU NAOKROG H INDIJA — POZORIŠČE NOVIH PO-PLAV. V Indiji sc leto za letom ponavljajo strahovite poplave, ki zahtevajo tudi številne eloiveške žrtve. Iz Novega Delhija poročajo, da je pri poplavah, ki so prizadele to deželo pretekli teden, izgubilo življenje okrog 1000 ljudi. Več tisoč glav živine je izgubljenih in celotno škodo cenijo na milijardo rupij (približno 125 milijard lir). Število ljudi brez strehe računajo na več stotisočev. KONGRES ZALOŽNIKOV. V dneh od 9. do 11. oktobra se je vršil ob Gardskem jezeru tretji kongres Udruženja katoliških italijanskih založnikov, katerega se je udeležilo lepo število visokih osebnosti knjižne industrije. Kongres je otvoril onorevole Natali, podtajnik imenovanega udruženja. ki je izrazil svoje veselje, nad dejstvom, da misli tudi država pripomoči k večjemu razmahu knjižne industrije. Na tem kongresu so tudi objavili statistiko, po kateri je razvidno, da so v Italiji potrosili v preteklem letu .12 milijard lir za knjige proti 585 milijardam izdanim za alkoholne pijače, 379 za tobak in 100 za kinopred.-tave. Po tej statistiki potrosi vsak državljan v Italiji komaj 220 lir letno za knjige, kar je porazno malo. POPLAVE TUDI DRUGOD PO SVETU. Velike poplave so prizadele tudi Srbijo in Bosni«. Vsi pritoki Save so močno narastli in poplavili velika področja. Iz ogroženih krajev so evakuirali prebivalstvo. Do velikih poplav je prišlo tudi v dolini rek Južne Morave. Velike Morave, in Toplice v Srbiji. Ceste in železniške proge so bile prekinjene, več hiš se je zrušilo. Tudi na Grškem so velike poplave. Zlasti je prizadeto mesto Volos. ki ga je preteklo pomlad skoro docela porušil potres. Vse mesto je spremenjeno v veliko jezero. Okrog 25 oseb je izgubilo življenje, več oseb pa je ranjenih. Pod vodo je nad 1000 his. \ oda je poplavila v središču mesta večjo skupino barak in šotorov, kjer so bili nameščeni begunci, ki so se rešili pred potresom v pretekli pomladi. V predmestjih Aten se. je porušilo več hiš. TURIZEM v RUSIJI. Zunanje ministrstvo je poverilo dve milanski potniški družbi za nabiranje priglašencev za potovanja po Rusiji. Ta potovanja pa se bodo omejila le na obisk krajev južne Rusije do Kaspiškega morja. Čeravno je eena vožnje 250.000 lir. se je za ta potovanja prijavilo že 10.000 oseb. Potovanja se bodo začela v prihodnji pomladi. NOVE DEMONSTRACIJE BELGIJSKIH KATOLIČANOV. Pretekli teden je prišlo v Belgiji do ponovnih demonstracij katoliških študentov proti šolski politiki vlade. Na več krajih so se študenti spopadli z orožništvom in z nasprotnimi demonstranti. Flamski študentje so proglasili stavko. Izdali so letake, v katerih pravijo, da bodo onemogočili svetovno razstavo v Bruslju leta 1948. ATOMSKA ELEKTRARNA V JUŽNI ITALIJI. Predsednik »Električne družbe za južno Italijo« je sporočil, da bodo v južni Italiji zgradili veliko elektrarno na a-tomski pogon. Po njegovi izjavi bo to prva velika atomska elektrarna na svetu, ki bo imela instalirano moč 80.000 kw, letno pa bo dajala pol milijarde kilovatnih ur. Elektrarna bo stala okrog 30 milijard lir. PODZEMSKO STANOVANJE BIVŠEGA PREDSEDNIKA PERONA. Pod palačo, kjer so imeli svoje prostore peronistični časopisi, so odkrili skrivno, močno utrjeno zavetišče generala Perona. Zanj sta vedela le Peron in bivši guverner pokrajine Buenos Airesa. Štirisobno stanovanje je razkošno opremljeno z dragocenimi preprogami, srebrnim priborom in češkim brušenim steklom. Vse kaže, da se je Peron zadaje dni svojega vladanja mudil v temle skrivališču, ki ima več skrivnih vrat. Kratkovalovna radijska postaja in telefonska naprava kažejo, da je imel Peron tu svoj ožji glavni stan. IZJAVE ŽUPANOV IZ VSEGA SVETA. Na zadnjem zasedanju županov vsega sveta v Firencah so jim radovedni časnikarji postavili dvoje vprašanj: a) Kakšen je najtežji problem mesta, katero vi upravljate? b) Kakšna je bila najsrečnejša izvedba v teku vašega službovanja? Pri prvem vprašanju so se vsi strinjali s tem, da je najtežji problem problem stanovanj in šol. Edinole župan iz Jeruzalema je izjavil, da je njegov najtežji problem, napolniti mesto, ki ima prazna stanovanja. Pri drugem vprašanju so se tudi vsi strinjali s tem, da je bila najsrečnejša izvedba v teku njihovega službovanja postavitev novih stanovanj, šol, zavetišč, kakor tudi zgraditev novih cest, vodovodov in podobno. NOVA PRESIOLNIiLL.i RraziUji btnio nadomestili staro prestolnico Rio de Ja-neiro z novo, ki jo bodo postavili v sredini države in se bo imenovala Vera Cruz. Ozemlje, na katerem bodo sezidali novo prestolnico, imenujejo namreč »Zemlja Vera Cruz« v spomin, da so pred 1500 leti na dan povišanja sv. Križa. 3. maja stopili prvič na to zemljo odkritelji te dežele. Vzrok, da mislijo v Braziliji postaviti novo prestolnico, leži v tem, da je podnebje Rio de Janeira zelo nezdravo in da je kljub preobljudenosti nemogoča njegova razširitev. DEKLETA ZA IZSELJENCE. Avstralski minister za izseljence, Harold Ilolt. je izjavil, da skuša njihova dežela pregovoriti par tisoč nemških in avstrijskih deklet, da bi se izselila v Avstralijo. Ta dekleta bi morala rešiti težko zakonsko vprašanje mnogih nemških izseljencev, ki so se pritožili, »da avstralska dekleta niso tako prikupna in razumevajoča kakor nemška.« Minister Ilolt je tudi izjavil, da se nemški izseljenci ne morejo vživeti v Avstraliji, kjer je število žensk v veliki manjšini. S TRŽAŠKEGA Boršt in »Primorski" »Primorski« se je zadnjo nedeljo zelo razhudil nad najini člankom o rdeči kulturi v Borštu. Priznati moramo, da je jeza velika; neki štirinožec pač vedno zacvili, kadar mu na rep stopiš. Kaj hočete! Dregnili smo v pravo sršenovo gnezdo in to od tiste strani, kjer ni nihče pričakoval. Narodno zavedni Boršt smatrajo namreč ti-tovei za svojo stoodstotno trdnjavo in gorje, če se kdo približa. Naši Boršta ni skoro nič ne čitajo zdravega slovenskega časopisja (po napačnem načelu: Nočemo politike!) in tako sploh ne vedo, kako so njihovi titovski kulturni očetje popolnoma zajadrali v italijanske vode: mislimo na izdajstvo nekdaj toliko opevane osvobodilne fronte, ki je v celoti stopila v italijansko Magnanijevo socialistično stranko. Tudi priznamo, da je velik uspeh titovske komunistične kulture in sopotniškega »Novega lista«, da v nekaterih vaseh Slovenci kar na splošno odklanjajo idejno zdravo časopisje. V ostalem pa mislimo vedno tako: Slovenski narodni plesi so lepa stvar, toda smola je v tem, ker mladina nazadnje pripleše pod Magnanijevo zastavo, in to za Slovenca v Borštu ni častno! Dvorana sredi vasi je ponos za vaščane, toda žalostno je dejstvo kulturnega monopola, da je na primer proslava stoletnice šole v Borštu bila čisto v titovskem okrilju. Buditi med mladino zanimanje za glasbo je tudi hvalevredno delo, toda ostane pribito in tudi za Boršt veljavno načelo: komur je mar krščanske kulture, ne bo nikoli sodeloval s komunisti in njihovimi sopotniki! V Svetem Križu na Krasu stojita sredi katoliške vasi dve velika komunistični dvorani. V Borštu uganjajo komunisti kulturni monopol kakor nikjer na Tržaškem. Čas je že, da se odgovorni na terenu in v Trstu zganejo in rešijo, kar se rešiti da! Pesek. 10. oktobra je preteklo eno leto, odkar je naš škof blagoslovil cerkev Brezmadežne na Pesku. To prvo obletnico smo praznovali prejšnjo nedeljo ob lepi udeležbi kar se da slovesno. Zjutraj je bila slovesna ‘sv. ma^a. Cerkveni zbor iz G roča ne je pod vodstvom bazoviškega organista lepo popeval stare pesmi, ki nas tako živo spominjajo na našo starodavno župnijsko cerkev pri sv. Tomažu in na lepe stare čase, ko 'imo bili vsi bolj verni in vneti za božjo čast. Po maši smo imeli daljši razgovor o cerkvenih zadevah. Veliko bo treba še žrtvovati za novo cerkev, ki je še vedno gola in prazna. Upamo, da bo država še kaj pripomogla za notranjo opremo cerkve. Sami ne moremo veliko, ker nas je komaj 70 družin in sieer vse zgolj kmečke družine na ubogem Krasu. Imamo resno voljo pomagati, kolikor bo v naših močeh, in si poskrbeti, kar je nujno potrebno v hiši božji, zlasti mašne plašče in kelih. lioljunec Dolinska občina je tudi letos priredila v naši vasi praznik grozdja. Praznik je uspel zelo lepo. Udeležba je bila velika, le liiirja je kvarila pravo veselje in so mnogi izletniki pred časom odšli iz vasi. Sodelovala je tržaška občinska godba, skupina mladine iz Furlanije in pevci iz raznih vasi dolinske občine. Višek praznika je bil sprevod alegoričnih voz, ki so bili zelo skrbno in okusno pripravljeni. Prvo nagrado so dobili naši Boljuneani, drugo pa sosedje iz Doline. Druga novica iz naše vasi pa je ta, da smo po mnogih mesecih zopet dobili lastnega dušnega pastirja, g. Lojzeta Zupančiča. Sprejeli smo ga v soboto 15. oktobra zvečer pred cerkvijo. Vaški pevci so mu zapeli dobrodošlico, pogumna šolarka ga je lepo pozdravila in mu izročila cvetje, nakar je sledil blagoslov v cerkvi. Za to izredno slovesnost se je zbralo tudi zelo veliko ljudi. Novemu dušnemu pastirju želimo, da bi veliko storil med nami za naša in svoja nebesa! Zahvala Po celomesečnem zdravljenju v bolnici sem se končno vrnil med svoje vernike. Zahvaliti se moram osebam, ki so mi prve pomagale v Nabrežini, potem bolniškemu osebju, svojim župljanom, ki so me v velikem številu obiskovali, svojim sobratom, ki so velikodušno pokazali svojo bratsko ljubezen, svojim znancem in prijateljem. Vsem sem dolžan in vsem Bog povrni. Kontovel, 16. X. 1955. BOGATEČ RUDI Izšel Je PASTIRČEK za mesee oktober Darilne pošiljke naročajte pri specializirani tvrdki CITRUS I M P O R T E X P O R T TRST - Via Torrebianca 27 - telefon 2-44-67 Dobavljamo živež, tekstil, čevlje, porcelan, jedilni servis, pohištvo, šivalne stroje, hladilnike, pralne stroje, stroje za čiščenje prahu, radioaparate, bicikle, avtomobile, motocikle in sploh vse. kar se rabi v gospodinjstvu in gospodarstvu. Obračajte se na nas s polnim zaupanjem in najsolidneje vam bomo postregli! Zooii 5 ©fcinaioe »Sem zdravnik in glavni ravnatelj naselja gobavcev na 0>kinawi,« j** predstavil dr. vem Seorebrand v transportnem uradu v Liverpoolu, »in bi vas prosil za uslugo, da bi mi brezplačno poslali srednje velik zvon iz Hamburga na Okinavvo.« Ravnatelj transportne družbe Bine Fmi-nel ga je začudeno pogledal. Skušal je razumeti, kaj ga je prosil njegov obiskovalec, dr. Rolf von Seorebrand, Aniorikaneu nemškega porekla. Že od leta 152, so ga še vedno obnavljali in dr. Rolf si je zaželel zvon. ki naj bi mu služil v verske in zdravniške potrebe. Zdravljenje gobavcev zahteva precej let in je zato velike čažnnsti, tla imajo bolniki med lem časom veliko vere in zaupanja v možnost ozdravljenja. Poganski prebivalci Okinavvo smatrajo gobavost kol kazen božjo za prejšnje grešno življenje in Zato za neozdravljivo. Zvon pa bi le ne- srečneže vabil k verskim pobožnostim, ipri katerih hi spoznali, da je tudi zanje prostor v naročju sv. Cerkve in da tudi oni lahko upajo na ozdravljenje. Končno bi zvon pomagal tudi prebivalcem Okinaive. da bi ozdravljene gobavce zo-pet sprejeli med svoje. S pomočjo novih zdravniških odkritij ozdravi najmanj ena petina gobavcev. »Toda najdrznejši del mojega dela.« je nadaljeval dr. Rolf, »je pa. kako prepričati prebivalce Dkinavve, da zopet sprejmejo medse ozdravljene gobavce. Mii vzgajamo te bolnike tako, da iz njih naredimo dobre državljane lin katoličane. Danes znajo vsi na-i bolniki brati in pisati. Izučimo jih tudi poklicev, pri katerih niso neobhodno potrebne močne roke in noge. Največkrat namreč ta bolezen bolnika ohromi. Težava jo le v tem, kako naj premagamo strah in praznoverje otočanov in jim vzbudimo zavest, da bodo s ponosom gledali na njihovo bolnico gobavcev, ki opravlja tako človekoljubno delo. V tem bi nam bil zvon v veliko pomoč. »Ali slišite«, bi rekli okinavv.ski prebivalci, »kako lepo in ubrano poje zvon z Vrtu bratske ljubezni?« Želel bi,« je zaključil dr. Rolf, »da bi zvon naložili v Hamburgu in ga izročili na Okinavvi. Rad bi vam plačal stroške za prevoz, toda na žalost nimam denarja.« Ravnatelj transportne družbo, ki ga je do sedaj molče poslušal,'je mirno odgovoril : »Dal vam bom vse potrebne listine.« Doktor von Scorenbrand kar ni mogel verjeti, da se je vse v tako kratkem času srečno končalo. Težava je bila le v tem, da zvona sploh ni še imel; a dobil ga bo, v to je trdno veroval. Liverpool je bila le ena izmed točk, ki jo je obiskal na svojem potovanju okrog sveta v nabiranju sredstev za svojo bolnico gobavcev. Ko je pozneje sedel na ladji, ki ga je invela pripeljati v Hamburg, in pregledoval neko revijo, je njegov pogled obstrl na »pokopališču zvonov« v Hamburgu. Poročilo je govorilo o desetinah in desetinah zvonov, ki so jih Nemci pobrali cerkvam Vzhodne Nemčije z namenom, da jih prelijejo v topove. »Eden izmed teh begunskih zvonov.« je pomislil dr. von Seorebrand, »bi bil prav primeren za mojo bolnico. Zvon, ki bi prišel tako od daleč, bi gotovo vzbudil med prebivalci in bolniki na Okinavvi še večje zanimanje.« Tudi njemu samemu, ki je že leta 1933 moral bežati pred Hitlerjevo politiko, bi bil v veliko zadoščenje. V Hamburgu se. je dr. Rolf podal k škofu Sehiiffelu in ga vprašal, če mu je znano »pokopališče zvonov«. Da. škofu je bilo znano, tod« prišel je žal prepozno. Vsi zvonovi so bili že razdeljeni med cerkve. Zahod ne Nemčije. Dr. von Seorebrand« je ta novica nemilo zadela, vendar ni odnehal. Povsod, kjer je hodil, je govoril o zvonu, ki naj bi njegovim bolnikom in prebivalcem otoka dvigal duha k Bogu in k zaupanju v njegovo dobroto. V intervjuju z urednikom »Morgenpost« je rekel: »Zvon v naselju gobavcev na Okinavvi bi zvonil tudi za Nemčijo.« Kmalu zatem je dobil dr. von Score-brand telefonsko povabilo lastnika slavno-znane berlinske livarne Nenkolln. Ali bi lahko prišel k njemu na razgovor? Lastnik livarne zvonov Weeron mu je povedal, da so se nekateri njegovi delavci ponudili, potem ko so čitali zadnje izjave dr. Rolfa v »Morgenpost«, da bodo v nadurah brezplačno izdelali zvon, samo če jim bo livarna nudila potreben material. Petintrideset dni pozneje je bil zvon že izvršen. Srebrno prebarvan, z zlatim pasom okrog zgornjega dela je nosil napis, kakor si ga je zaželel dr. Rolf: »Weeren Zuver-iebt 1953« (Tvrdka Weren Zaupanje 1953). Delavci so potegnili za vrv in zvon zaupanja je srebrnp zapel. Sedaj pa je nastala nova težava. Kako spraviti 1400 kg težak zvon iz Zahodnega Berlina v Hamburg? Težko bi Rusi kaj takega dovolili. Zvonu so odvzeli lepo hle-ščečo obleko, ga pomazali, da sc je zdel že star in brez vrednosti. S celim kupom kol- kovanih listin in pečatov so ga srečno prepeljali čez ruski blok na tovornem kamionu. Od tu je vse šlo gladko in veliki zvon je bil naložen na ladjo, ki je odplula v Nevv York. od koder bi ga druga ladja prepeljala na Okinavvo. Ko so gobavci izvedeli, da je na poti ladja z njihovim zvonom, so bili vsi iz sebe od veselja. »Župan« gobavcev je bil mnenja, da tako dragocen dar zasluži tudi primeren prostor. Izbrali so zato naj višji grič v naselju. Čudež je bil, kako so ti siromaki s pol gnilimi udi in brez moči zgradili cesto do vrha griča in na njem stolp, odprt na vse štiri strani naselja. Grič so spremenili v cvetoč vrt samih lilij. In ko je v poletju leta 1953 prisipel tako težko pričakovani zvon, so grič krstili za Park von Seorebrand. Zvon Zaupanja vabi sedaj gobavce v hišo molitve. Zvoni tudi ob drugih prilikah, ko kliče gobavce na važne sestanke. Zvoni sveto jutro, poldan tin večerni ave. S srebrnim glasom naznanja, da so bolniki njegovega naselja z vsakim dnem močnejši in da so se nekateri že vrnili v normalno življenje. V sa Okinatva se čudi, kako so nemški delavci na drugi strani sveta udejstvili zamisel njihovega dobrega ravnatelja in jim darovali tako lep in zveneč zvon. Bazovica Preteklo nedeljo je f»ri na* gostoval dramski krožek, iz Rojana s pretresljivo dramo: Žrtev temnih ril. Rojan>ka dekleta so lepo in prepričljivo podala iaro. ki prikazuje, kako daleč lahko zaid* zla-ti mlad človek pod vplivom ene same slabe, hrezverpe knji«e. Mati, pisateljica ene takih knjig, je kriva, da postane njena hčerka morilka Ustnega očeta. Prav je in silno koristno, da prihajamo na oder s takimi igrami, ki imajo bogato in poučno vsebino. Le škoda, da se naša mladina ne briga več toliko za igre in hlepi samo po kinu. Tudi v naši dvorani smo pri tej igri opazili, da mladine ni bilo. Dogaja se zeio pogostoma. da mladina beži celo ipred filmi, ki imajo kako resno življenjsko vsebino. Potem ni čudnega, če nima da« našnja mladina nobenega smisla za pravo lepoto, pošteno zabavo in da hlepi samo za praznimi, puhlimi dogodivščinami. Trdemu življenju naproti gre brez vsake resne priprave. Taka mladina ne bo kljubovala viharjem. Domača igralska skupina se marljivo pripravlja' na dramo »Vest« ki jo bo uprizorila zadnje dni novembra. Tedaj, upamo, bo nastopil prvič na odru tudi naš mladinski zbor. Nestrpno pričakujemo zgodovinski fim »Quo vadiš«. Prva predstava bo na praznik Kristusa Kralja. Pridite k naim! t Parovel Rudi iz Boršta Prejšnji četrtek je našo župnijo in ve* Breg pretresla nenadna smrt 24-letnega mladeniča Rudolfa Parovela. Z motorjem je udaril v drveči avto in v *par minutah Z GORI Slovesno kronanje Marije Brezmadežne Goriška stolnica že dolgo ni videla toliko vernikov, kolikor se jih je zbralo v nedeljo popoldne za slovesno kronanje Marije Brezmadežne. Ko je prevzvišeni piv.«pod nadškof položil krono na Njeno glavo, j ■ zavalovilo po eerkvi in marsikatero oko se je orosilo s solzami. Gospod nadškof je imel nato govor, kjer je izrazil svoje zadovoljstvo, da so goriški verniki na tako lep način zaključili slovesnosti Marijinega leta in romanje Marije misijonarke. Sledila je nato veličastna procesija po mestnih ulicah z milostno podobo kronane Marije. Podobo so nosili gojenci zavoda »Filzi« in goriški kavti. Velikansko število katoliških društev in vernikov se je udeležilo procesije, kateri sta prisostvovali po ulicah dve strnjeni vrsti gledalcev. Sirko tAlekaj dni po (Avstriji Ko smo letos januarja ustanavljali SKAD. se je med nami mnogo govorilo o tem, kaj naj bi počeli med počitnicami, torej takrat, ko smo prosti vseučil iških vezi 'n lahko mirno razpolagamo s svojim časom. Zavrnili smo mnenje, da bi se naše društvo posvetilo prirejanju krokov in plesov. Ples in k rok so sicer res že s tradicijami in v času vekov utrjeno akademsko delovanje, toda nismo hoteli na tem polju tekmovati z raznimi drugimi akademskimi organizacijami, ki se bavijo izključno ali skoraj izključno s tem. Med raznimi drugimi je prišla v razgovor tudi misel, da bi med počitnicami nekoliko potovali po tujimi in s tem obnovili stari običaj slovenskih akademikov. Za uresničenje tega načrta smo zaradi praznih žepov morali poseči in smo rade volje to storili, po dveh pripomočkih osnovne važnosti: potovanje s sistemom a ut ost op in prenočevanje v mladinskih hotelih (Youth hostels). Potovanje z autostop je zelo lepa stvar: človek se vozi naglo, v udobnih avtomobi- je bil mrlič. Pokojni mladenič je bil član zavedne družine iz Zabrežca in njegov pogreb je pokazal, kako smo ga v i radi imeli.. Staršem smo domačini poklonili ob tej izredni nesreči veliko vsoto denarja, pogreb sam pa j * bil tak kot ga v naši vasi nihče ne pomni. Vršil se je v nedeljo 16. okt. popoldne in so s? ga udeležili tuli mnogi sosedje, zlasti mladina, iz bližnjih va*i. Gospod župnik Malalan je v cerkvi govoril o nenadni smrti in o naši odgovornosti, da moramo biti vedno pripravljeni. Ob takem tragičnem zgledu so njegove besede padale v rodovitno zemljo in samo želimo, da sad obrodijo. Pokojnega fanta, vzornega sina velike družine Parovel, priporočamo v molitev. Gropada V ponedeljek smo pokopali Maričko Šlonkonovo-Kalc. Imela je 69 let. Bila je priljubljena in glohokoverna in bi si vsak želel, da bi še ostala med svojimi. V nedeljo je bila pri sv. maši in željno poslušala pridigo, kot je bila njena navada. Pridiga je obravnavala konec zemeljskega življenja: smrt. Ko je domov prišla, je odprla radio in spet poslušala božjo besedo. Tudi tu je bila beseda o odhodu in prihodu v večnost. Stara mati je poklicala k sebi še mali vnukinji: tudi vidve poslušajta, kaj pravi gospod. Med tem pa jo je obšla slaibost. Legla je in po nekaj urah nas je zapustila. »Bodite pripravljeni!« je bil klic nedeljske pridige. Naša dobra mati je bila pripravljena. Vsem je dala živa dober zgled vernega življenja, mrtva nas je pa opomnila: Čujte in molite, ker ne veste ne ure ne dneva. Š K E G A z milostno podobo kronane Marije so zopet postavili v njeno prvotno cerkev Brezmadežne v ulici Garibaldi. Dela na terminskem polju Brezposelni goriške pokrajine so veliko pričakovali od teh del. Toda izkazalo se je, da so s temi deli zaposlili le neznatno število od 14.000 brezposelnih. Trenutno je pri gradnji namakalnega kanala na gradiščanskem polju zaposlenih le 53 delavcev, kar odgovarja 113 milijonom lir, ki jih je država dala na razpolago za ta dela. Veliko delovnih moči odnesejo tudi moderni stroji, tako da so veliki upi brezposelnih delavcev splavali še enkrat po vodi. Seja obč. upravnega odbora Pretekli teden so se sestali člani ožjega občinskega odbora, katere je župan obve- lih, vse skupaj pa ga nič ne stane. Idealno za nas. Kako se potuje z autostopom, je. mislim, vsem znano. Človek se postavi na roh ceste ter m ah’a mimoidočim avtomobilom. dokler mu kdo ne ustavi in ga ne »potegne« za večje ali manjše število kilometrov. Prav tako ugodno je (prenočevanje v m ladinskih 'hotelih. Cena prenočišča za noč znaša (v Avstriji) od treh do šestih šilingov, to je od 75 do 100 lir. V drugih hotelih znaša cena kot minimum 25 šilingov na noč in doseže hitro vsoto 60 ali več šilingov, torej 625 ali 1500 in več lir. Ugodnost mladinskih hotelov je oči vidna. Premišljevali smo, v katero državo bi šli. Odločili smo se za Avstrijo. Vleklo nas je na Dunaj. Vendar pa rta našo odločitev niso vplivali niti dunajski valčki niti dunajski zrezkii. * Oboroženi z dobro voljo in z zelo bornimi financami smo 26. avgusta prišli v Celovec. Že v vlaku smo opazili, da so Avstrijci vljudni, tihi in disciplinirani ljudje. To je bil naš prvi vtis in kaj kmalu smo ugotovili, da je to splošno dejstvo. V Celovcu nismo izgubljali časa, ampak smo takoj stopili v mesto. Kakor je City srce Londona, tako je Novi trg srce Celovca. Sicer vse v razmerju, ampak vendar. Ta trg je predvsem znan stil o pismu, ki ga je prejel od glavnega ravnatelja državnih železnic. To pismo je odgovor na protest, ki ga je poslala go-riška občina vladi in državnim železnicam glede načrtov, da pustijo Gorico ob strani oh graditvi nove železniške proge Trst-Videm, ki bo po teh načrtih tekla n d Za-graja naravnost do Sv. Ivana pri Nadižii. Ker odgovor nikakor ni zadovoljil odbornikov, so sklenili, da bodo še nadalje zastopali interese Gorice in celo zadevo predložili na prvi seji občinskega sveta. Gorska kolonija ŠPO V soboto 15. oktobra je goriški nadškof ob navzočnosti goriške in videmske svetne gosposke blagoslovil prvi kamen gorske kolonije Škofijske podporne organizacije v Forni di Sopra. V tej koloniji bodo dobili zavetišče v poletnih mesecih goriški ubož-ni otroci, pozimi pa smučarji. „Roxi“ na goriškem odru Že mesece smo govorili o tem obisku tržaških dijakov. Slišali smo, kako velike uspehe je imela ta sijajna igra v Trstu in po tržaških vaseh, zato ni čuda, če smo jo želeli videti tudi na našem odru. In res so nas tržaški dijaiki v nedeljo 16. oktobra počastili in razveselili s svojim obiskom. Po pozdravni besedi g. predsednika SKPD, je sledil pozdrav g. prof. Peterlina, v katerem nas je prosil razumevanja in prizanesljivosti do dijakov. Njegove besede so bile vse preskromne, o tem smo se prav kmalu vsi prepričali. Živahna igra. vzeta iz modernega ameriškega življenja, je prijetno odjeknila med poslušalci in jih osvojila. Vsi igralci so dovršeno lepo odigrali svoje vloge, zlasti še »duhovita« Roxi, katere zlepa ne bomo pozabili. Igro »Roxi« so tržaški dijaki že desetič ponovili, kar priča, kako velik odmev je našla povsod. Tudi nas Goričane je zelo navdušila, zato si nič bolj ne želimo, kakor da bi nas tržaški dijaki kaj kmalu spet obiskali in nas razveselili s podobnimi igrami. Do tedaj pa jim želimo obilo uspeha na njihovi mladostni poti, da bi se vedno zavedali, kaj naš narod od njih pričakuje. Iskrena hvala in čestitke vsem. zlasti še požrtvovalnemu g. režiserju, prof. Jožetu Peterlinu. Sovodnje Ko je pretekli četrtek pod večer prišla žalostna novica, da je Viljem po domače Nuto-f.avdkov umrl, nismo mogli verjeti, saj smo ga še tisto jutro videli od* hajati kakor vsak dan na delo v Gorico; kjer je bil že veliko let zaposlen pri SELVEG-u. In vendar je prišla amti bliskovito in neusmiljeno. Zvečer pred 5. uro, ko bi se bil moral odpraviti z dela domov k svoji družini, se je zgrudil in ni več vstal: zadela ga je kap. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico v Rdečo hišo, a je med potjo izdihnil. Veličasten pogreb, ki se je vršil v soboto popoldne, je videl v Sovodnjah toliko zbranega ljudstva kakor še malokdaj. So-vodenjski in okoliški številni prijatelji in znanci so ga prihiteli zadnjikrat pozdravit. Dokaz, kako je bil pokojni Nulo splošno priljubljen. Domači g. župnik je ob krsti v cerkvi spregovoril ganljive besede. Prikazal nam je pokojnega kot moža. ki je ljubil Boga in cerkev, ljubil svojo številno družino in ljubil svoje delo. Zato so ga povsod cenili in spoštovali in zato smemo upati, da 11111 bo ljubi Bog dober plačil i'k. In res je bil pokojni Nuto pravi mož zaradi svojega spomenika, zaradi svojega zmaja. To je velika zverina, izdelana v zelenem kamnu, ki požrešno odpira čeljusti in kaže svoje čekane. V primerni razdalji pa stoji junak, ki si z levico drži hlače (nemara da mu ne padejo dol), z desnico pa vihti grčasto gorjačo. Po zmaju se pa sprehajajo golobčki, kakor da bi zmaja sploh ne bilo. O tem zmaju in njegovih krotilcih se širi mnogo zgodb. Tako 11. pr. trdijo zlobni jeziki, da je pokojni pesnik A. Novačan, ki je v Celovcu prebil v ec časa, potem ko je v veseli družbi preživel noč v Bakhovih svetiščih, prišel ob vzhajajočem sonc,u na Novi trg, zlezel na zmaja in imel navdušenja poln govor na svojo pivsko družbo. Ne vemo, koliko je resnice v tej zgodbi. Vemo le, da ima nekoč nezaščiteni zmaj sedaj zaščitno ograjo. Mirno tega, sedaj ograjenega zmaja smo torej šli v Deželno hišo, kjer je danes deželna zbornica. V dvorani grbov (V^appen-saal), je poleg grbov raznih koroških rodbin, tudi znana slika, ki prikazuje obred ustoličenja kneza na Gosposvetskem polju; znana, ker jo objavljajo zgodovine Slovencev. Nato smo obiskali Deželni muzej. Tam lahko vidite knežji kamen. V istem muzeju so zbrane tudi izkopanine iz Vi runu -ma, rimskega naselja, ki se je nahajalo nekako 10 km severno od Celovca. Tudi dolžnosti, ki jo je vršil, ne da l>i si prizanašal in na škodo celo lastnemu zdravju, tako da mu je ;rce v 63. letu starosti opešalo in ga spravilo v prezgodnji grob. Kakor je bil zvest svoji družini in jemu poklicu, tako je tudi zve-to prebiral »Katoliški glas«, na katerega je že dolgo let naročen. To mu je po eni strani omogočilo, da je pravilno motril življenje in njegove pojave, po drugi strani pa j ' bilo to zanj razvedrilo in pravo veselje, ki ga je delil še z veseljem do lova in do svoj h kanarčkov. Čavdkovi družini, ki je zanjo očetova nenadna smrt nadvse hud udarec, izražamo naše iskreno sožalje in sočustvovanje. Števerjan V nedeljo 16. t. 111. ob navzočnosti o. prefekta in drulgih oblasti je bil slovesno otvorjen naš obnovljeni občinski dom. G. župan Podversič je pozdravil oblasti in vse navzoče v slovenskem in italijanskem jeziku, obenem je opisal vso zgodovino občinske hiše: hiša je bila sezidana pod županom Klanjščkom Jožefom leta 1905. Od tedaj do danes ni služila samo občinskim uradom ampak po razmerah časa raznim%potrebam, od vojaške kasarne do privatnega stanovanja. Dobro je ob tej priložnosti, spomniti se na župane, ki so v tej hiši našo občino vodili: iprvi, kalkor smo zgoraj navedli, je bil Klanjšček Jožef, njemu so sledili še živeči g. Anton Stekar in za njim Karel Prinčič. Vtise, ki smo jih odnesli od nedeljske slovesnosti, je tudi dobro, da povemo: Brali smo v preteklosti, da je občinski svet sklenil na svoji seji, da naj se na hišo postavi dvojezični napis, a do sedaj ga še ni. morda ne marajo prepleskano hišo o-madeževati s slovensko besedo! Porazen vtis pa srno vsi navzoči Štever-janci dobili, ko smo zagledali na vseh vratih uradov samo italijanske napise. Vsekakor smo hvaležni g. županu Pod-ver-iču in oblastem, ki so pripomogle, da smo Števerjanei spet dobili svoj spodoben občinski dom! Želimo pa. da se postavi na občinsko hišo dvojezičen napis in prav tako v notranjosti, kjer je potrebno. Jazbine Iz naše mlade župnije smo v preteklem letu poslali nekoliko pozno nabrane Oa-rove. za milijone. Zato jih v uradnem seznamu ni. Povemo pa tu'kaj. cia : mo nabral i 3800 lir. . Sicer smo sami kot misijonska po-taja in v nekih ozirih še na slabšem... Odkar -mo blagoslovili temeljini kamen za novo cerkev 21. avg. t. I., smo dobili posnete fotografije. Morda jih objavimo za 8. obletnico ustanovitve fare (26. okt. 1947). Medtem je cerkev zrasla skoro do strehe in knežji kamen je, kot je znano, le zgornji del rimskega stebra iz Virunuma. Muzej ima tudi precej bogato zbirko folklornega blaga. S tem se pa še ni zaključil naš celovški popoldan: ogledali smo si še baročno stolnico in mestno opero; proti večeru pa smo se popeljali k Vrbskemu jezeru. Naslednjega rine zjutraj smo, obiskali zgodovinske kraje, kjer je vladala naša velika slovenska demokracija, demokracija karantanskih Slovencev na Gosposvetskem polju. Slovenci smo na Gosposvetsko polje 11-pravičeno ponosni. Tam je naš narod že pred davnimi stoletji pokazal, da je zmožen prave demokracije in državniške zamisli. Najprej smo obiskali cerkev Gospe Svete. Na prostoru, kjer sloji današnja cerkev (ki je bila postavljena v petnajstem stoletju na temeljih še starejše cerkve) je stala eerkev, v kateri sc je vršil znaten del ustoličenja. Sicer pa hrani današnja cerkev marsikatero zanimivost: grob sv. Modesta iz leta 770. O tein grobu pripovedujejo tole legendo: grob so počasi, a neprestano bliža glavnemu oltarju; ko ga bo dosegel, bo konec sveta. Mnogo je tudi starih fresk, slik, oltarjev in nagrobnikov. Od cerkve, ki je. nekoliko na pobočju nad ravnino, se niža pot skozi vas (danes zvoni V do tlaka pod zvonovi. Pa tuli izredni stroški so narasli na ok. 530.000 lir. Blizu toliko bo treba di.Jaii se za postavitev oltarja. Tako je že gotovo, da bo cerkev stala 1 milijon več kot je bilo pre-raeunjeno. Od države imamo zagotovljena dva milijona. Ostalih 5,5 milijonov bo treba dobiti kjerkoli! Zidava je sla doslej precej hitro oil rok. Od začetka oktobra pa je vse nekam obtičalo. Upali smo, da pokrijemo do obletnice fare, pa bo težko kaj. Zidarji delajo na več krajih. Podjetje ne dobiva rednih nakazil, da bi vsaj mesečno plačevalo delavce... Najrajši bi človek zavihal rokave in sam brž skončal! Pa večina vaščanov nima smisla za robote. \ misijonih novi verniki vsaj z deloin radi -pomagajo gra- diti cerkev misijonarju. Naši ljudje pa ne 'kažejo veliko smisla za to. Imamo tudi zvonove: sedem večjih (17 q) in 4 male, v skupni teži ok. 11120 kilogramov. Pa tudi zvonovi bodo čakali boljših časov na tleh, če se ljudje kaj bolj ne zganejo za božjo čast. S tako goreč- nostjo so se v prejšnjih časih gradile cerkve na hribih, kamor je bilo treiba gra-'divo nositi. In nosili so ga z navdušenjem! Neverjetno so se ljudje po tej vojni ohladili. Upamo pa. da ne povsod. Kje drugje bi rajši delali. Če bi imeli dva milijona zagotovljena, bi šli z veseljem na 'delo! DAROVI ZA SUOV. ALOJZIJEVIŠCE: N. N. 500; gdč. K. 2000; T. T. 2000 lir. Srčno zahvaljujemo. Naj Bog povrne! Prijateljem našega zavoda se prav lepo priporočamo, naj nam tudi letos radi prihitijo na pomoč s ikakim darom. Kot vsako leto, tudi letos vzdržujemo večje število revnih dija'kov. Kar starši zanje žrtvuj,e-jo, ne zadostuje. Treba je dobrotnikov, da dopolnijo kar manjka. Prijatelji mladine, priskočite, podprite dobro stvar. Bog naj vam v zameno bogato povrne z vsem, česar najbolj potrebujete. ZA SLOVENSKO SIROTISC.E: Stan.drež: 10,5 q krompirja. 50 kg koruze v štoržih, 6 kg fižola, 5 kg medu, 2,5 kg riža, 1 kg ječmena, 2,5 kg Manine. 8 kg zelenjave, 2 kg marmelade. V denarju 9.190 lir. Prisrčen Bog povrni za velikodušnost in prijaznost! ZA KATOLIŠKI DOM: Namesto cvetja na grob pokojnega Viljema Čavdka daruje Dekliški kro/.ek iz Sovodenj 5000 lir. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca : trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici že popolnoma nemška) in preko travnikov k vojvodskemu prestolu, stoječemu sredi Gosposvetskega polja v senci košatih dreves. Dandanes je prestol zagrajen s trdno železno ograjo, da je na varnem pred vandali: vkljub temu smo z žalostjo brali na starih kamnih (tudi ti so iz Virunuma), poleg starih stavkov »pravdo brani vdove« »prasveti veri« (o Ikaterih se je toliko debatiralo in katerih pomen še danes ni jasen), tudi sodobnejše napise raznonarod-nih vandalov, ki so na vsaik način hoteli pokazati ,da so tod vamlalili. Na griču nasproti Goape Sveti leži vasica Krnski grad (Karrtburg), zgrajena tam, kjer je nekoč stal krnski grad. Iz tistih časov je ostala samo še cerkvica, postavljena leta 920. To je najstarejša še stoječa eerkev v Avstriji. Velikokrat je videla obred ustoličenja slovenskih knezov. V času slovenske demokracije je bilo tod gradišče in blizu gradu je stal knežji kamen. Tu, pri knežjem kamnu se je začela slovesnost ustoličenja, ki se je istega dne nadaljevala v gosposvetski cerkvi in sc zaključila popoldne ali pa naslednjega dno na vojvodskem prestolu. Dan se je medtem dvignil in morali smo sc vrniti v Celovec, od koder smo z avtobusom šli v Gradec, (Sp. nadaljuje) Na misijonsko nedeljo 23. oktobra ob 4,30 popoldne priredi gorička dekliška Marijina družba vsakoletno MISIJONSKO PROSLAVO v Domu Brezmadežne na Placuti. Na sporedu je igra VESTALKA iz življenja prvih kristjanov. Med odmori bo bogat srečolov. — l