Koncertni program
akademskega pevskega zbora
1.	V brezupnosti.
Moči, moči mi daj, moj Bog, da ko napade me obup, ne vklonim silam se nadlog, jim stanovitnost stavim vkljub!
Moči, moči mi daj, moj Bog! tak krepke, kakor zid gora:
Da če se zruši svet okrog, propast me najde še moža.
Simon Jenko.
2.	Jutro.
Mirno vse po dolu, mrak jutranji nad vasjo ...
Ziblje se škrjanček v sanji, dremlje še nebo.
Somrak gine
IZ
TLjublj
ane
in iz njega vztajajo planine ... Glej, izza gore
prihiti mi zlatokrili prvi žar lahno se smeje.
Prvi žar,
neba mogočni čar, vir življenja, vsega hrepenenjal Oj, kaka hiti veselo, v selo belo, v gnezdo gre drobno, ptičici odpre oko ...
Njemu bratov pa sledi krdelo, blesek nad vasjo!
In škrjanček se iz gnezda dvigne,
k nebu švigne,
grlo pesem mu drobi,
glasov sto in sto zveni,
glasov sto in sto veselja poje:
Ti, ki bivaš nad višino, ti, ki čuvaš mi dolino, ti, ki zreš v srca globino, čuj molitev duše moje!
Josip Frenensfeld-Radinski.
3.	Kregata se baba in devojka.
Kregata se baba in devojka za Ivana, mladega pastirja.
Baba pravi: Moj je lepi Ivan!
A devojka: Moj je lepi Ivan!
Baba hrani troje veder vina, a devojka vrtec samih rožic...
K babi grem, da ji popijem vino, a deviojko ljubim dokler diham!
Cvetko Golar.
vjmJAN
4. Mesec v izbi.
Svetlo pred posteljo, glej, mesec sije, kot kadar sneg blesteči vso zemljo pokrije.
Obrnem glavo navzgor ...
Glej, mesec čist in tih.
Spet nagnem glavo
in k tebi v daljavo,
tja k tebi moj daljni dom,
vas, mi splava tožen vzdih!
Litaipe-Ž u p a n č i č.
5. Skala v Savini.
»Oj, dober večer, dekle! — Kam? — Četudi te še ne poznam, čegava in od kod si ti?« —
»Hoda imam še ure tri;
tri ure še imam hoda,
pač pozno, pozno bom doma.««
»Mrači se in samotna pot,
smem jaz li spremljati te tod?« —
»Še nikdar strah me bilo ni —
o,	ne bojim se jaz noči!««
»Prehodil že sem križem svet in lepih videl-sem deklet:
Najlepša ti si izmed vseh po mestih, trgih in vaseh! —
Srce, ti meni vnela si, pokoj mi dušni vzela si. —
Ne sliši nihče, vse molči,
Savina mimo le šumi. —
Ne vidi nihče, temen mrak ...
Poljub mi dekle daj sladak! — Bežiš?! 0, ne, ne! Še nocoj v ljubezni združim se s teboj!« —
A ona, ona na vso moč beži pred tujcem v temno noč.
In on za njo j, ž njcjj vštric, pa kam? Kam dirjata, ne ve ni sam.
»Postoj, postoj! — Oh, še nocoj v ljubezni skleneš se z menoj!« —
In dalje, dalje na vso mioč beži pred njim — kam! V črno ntč. »»Tu združim zdaj se jaz s teboj! — Imaš pogum — pa za menoj!««
To bil je skok črez skalni rob, tja dol v Savine mokri grob!
Od strasti gnan za n jo j on — kam? V tolmun globoki pada sam.
Anton Aškerc.
6.	Vasovalec.
Sinoči sem posteljo pustil, ob zoru domov sem prišel, cči od bedenja rdeče, na prsih sem šopek imel.
Skrbljivd me mati pokara, pokara me oče ostro, očitanje njiju mevžali, pri srcu je meni hudo.
A moti se oče in mati ponočnih dolžeč me grehob;
saj prišel sem z groba preljube, nikakor iz ljubinih sob.
Na šopku ni jutranja rosa, od solz mi je šopek rosan.
Ni trgan na ljubinem oknu, na ljubinem grobu je vbran.
S. Gregorčič.
7.	Kmečka balada.
»Ej, jaz pa pojdem na semenj, jaz fantič mlad! Da kupim svoji ljubici tam prstan
zlat,
da kupim svicqi ljubici srce sladko, morda potem me rajši kaj imela bo.«
»»E! Fantič, le ne hodi na semenj
nikar!...
Poslušaj starca, kaj ti dem: Zapij
denar!
In kadar proti noči že boš ves pijan, gorjačo stisni grčavo v krepko si dlan.
Potem po stezi k '^viru, veš, napoti se, -in kdor jo spremljal bo, njega poloti se!...««
Oj, župnik, župnik, trdi mož! zvonovi ne pojo, pogrebcev par in tiho ga tja v kot nes6. —
Oton Župančič.
8. Spak.
Žari na vzhodu jutra svit,
Tomaž pa ribe gre lovit!
Meglen nad morjem pajčolan in čoln se ziblje tja čez plan.
Vesla Tomaž, vesel vesla, saj danes zopet rib proda.
Pa vzame sak
in ga spusti v globino...
Vzdigne ... »Kaj ni nič?« —
Spusti ga drugič. —
»Zopet nič?«
sTo mi nagaja sam hudič!«
Spusti v globino tretjič sak — »Hoho! Sedaj je pa težak!«
»Kaj dvigne! — Kozla črnega! Ustraši se, obrne ga.
Res! Kozel črn je in rogat, kosmat ves, grd ogled, bradat!
Kako Tomažu se reži!
Kako žarijo mu oči!
Prekriža se Tomaž — in spak — sam skoči v morje! Bil je vrag!
Anton Aškerc.
9. Kosa.
Koso nekdo kleplje svojo, čuj, nekje tam sred vasi!
Ostro rezko to klepanje skoz večerni zrak zveni.
Jutri rano pa bo trava padala pod kosoj toj, in cvetov po polji mnogo palo mrtvih bo pod njej.
Siušam, slušam to klepanje, bog ve„ kaj da se mi zdi.
Smrt je, ki tam kleplje koso, da ž njoj mene pokosi.
Anton Aškerc.
10.	Kam si šla mladost...
Kam si šla mladost ti moja, kakor solnce za goro?
Hladna je večerna zarja in neskončna noč za njo...
Jaz pa pojdem na plesišče, dekle moje le z menoj!
Polko godci zaigrajo, oj, to plesal bi s teboj
vse do jutra, vse do solnca ljubil, rajal kot vihar, in ugasnil v divji strasti, kot ugasne bliska žar!
Cvetko Golar.
11.	Dedek Samonog.
Pase dedek Samonog, čredo vrača skok na skok, ovce bele, koze črne.
Kadar čredo vso zavrne, koze, ovce, Samoncg, kadar čredo vso napase, druga noga mu izrase.
Oton Župančič.
12.	Počitek pod goro.
Davno, davno ptički so že odleteli, v daljo vsi oblaki tihi so skopneli. Jaz le in ta gora še ostala sva, kakor da nikdar se ne nagledava.
L i t a i p e — Ferdo Kozak.
13. Pesem nočnega čuvaja.
Ura bije deset, bojte se fantje deklet!
Jaz vam pa voščim lahko noč, čuval vas bodem celo noč, ko bom čuval ne bodem sam, z mano bo Bog in svet’ Florjan!
Ura bije enajst, varujte ognja otrok, *■ potem pride velik -jok.
Ura je že polnoči, čuvaj vpije sred’ vasi.
Ura je že pol ene,
grešnik poboljšaj svoje življenje.
Ura je že ena preč, grešnik ne delaj greha več!
Jaz vam pa voščim lahko noč, čuval vas bodem celo noč, kicl bom čuval ne bodem sam, z mano bo Bog in svet’ Florjan!
LJUDSKE PESMI.
1.	Voznica .
Mene pa glavica boli za moje lepo lice.
U vozo so me djali nikdar me ž nje peljali.
Noter v to vözo globoko noter v hudo temnico.
Btog reš’ me ’s te nevolje iti s’te voze globoke!
Ne vidim solnca rumen’ga, ne belega več dneva.
U vozo sol nie djali nikdar me ’ž nje peljali.
2.	Smrt na duri potrklja...
Smrt na duri potrklja —
Mlada hčerka ši doma? ...
Mati so hudo zavpili k' so presrčno jo ljubili:
»Oh preljuba hčerka ti, večna luč naj.ti gori!«
Jo na pare pokžili, sveti križ ji v roke dali, vsak naj jo z vodo škropi,
Bog naj dušo porosi ...
3.	Anzer, pobič mlad.
Anzer, Anzer pdbie mlad šiva šolne v belem grad’, pod tem mladim viretom, pod tem mladim viretom.
Prva pošta prileti:
»Ljuba v gradu bolna leži.«
Ce lezi naj le leži,
saj jej Bog to zdravje da.
Druga pošta prileti:
»Ljuoo v grad spovedat gredo.« Če gredo naj le gredo, saj jej Bog io zdravje da.
Tretja pošta prileti:
»Tvoja ljuba mrtva leži.«
»Če si vmrla zavolj’ me, tudi jaz vmrjem za te!«
4. Oj tam za goro.
Oj tam za goro škrjančki pojo, za gciro, za goro, da zaspat ne mo go.
Škrjančki so peli, so bili veseli za gotro, za goro, da zaspat ne mogo.
5.	Od mrtve deklice.
Moj kristjan, današnji dan eno pesem pojmo mi od ene mrtve deklice, ki tukaj mrtva leži.
Eno uro, malo dni, kar je mamka vmrla ji, zdaj se pa nji godi tako vse je pripravljeno b’16.
Dan’s se j’ mislila možit’, nam eno veselje strit’, prišla je pošta od Boga, in šla je s tega sveta .
Fantje in o deklice, dobro vse premislite, da človek ni prav nič na svet’, če je tud’ mladih še let.
6.	Ljubi konja jaše.
Ljubi konja jaše z Radgonskega grada, na konjiči nese sivega Sokola.
Za klobukom nosi vejo rožmarina, konjič zahrzgeä, rožmarin razcveä. Ljuba	moja	draga, kam	bom	jaz s
konjičem?« »Ljubi	moj	predragi,	v	mojo	belo
štalo!«
»Ljuba moja draga, kam bom jaz s /■	sokolom	?«
>Ljubi	moj	predragi,	v	mojo	svitlo
kamro!«
»Ljuba moja draga, kam bom z rož-v ntarinom?« Ljubi	moj	predragi,	v	moje	bele
nadra.
(Iz Kokošarjeve in Štrekljeve zbirke).