Štev. 19.
V Mariboru, 10. oktobra 1893.
Tečaj XIV.
Izhaja 10. in U5. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ fiO četrt „ — „ 80 (Posamezne štev. 15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 16 kr. Naročnina, oznanila in reklamacijo
pošiljajo se uprav ništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Iz cla, jat elj in larednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka, Na anonimne dopise se ne ozirama
NefrankoTana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige
se ne vračajo.
PetaS^^pšciha
slovenskil^rtfeiteljskih. društev" v Mariboru.
(Dalje od 17. štev.)
Po Herbartovem nauku mora pouk biti vzgajajoč; on pravi: »Priznavam, da nimam pojma o vzgoji brez pouka, kakor obratno tudi ne poznam pouka, ki ne bi vzgo-jeval". Ta misel razširila se je, hvala Bogu, sedaj med učiteljstvom tako, da pač smem reči, da ga ni poštenega učitelja, ki ne bi bil vse skozi prepričan o svoji dolžnosti, namreč, da nima samo svojim učencem v glavo vcepljati kolikor toliko modrosti, ampak, da mu je sveta dolžnost, najprej skrbeti, da mu bodo učenci nekdaj pošteni, značajni in bogaboječi ljudje in da mu je pouk v prvi vrsti sredstvo v to svrlio; še le v drugi vrsti mora skrbeti za to, da si učenec pridobi potrebnega znanja.
Vpraša se, kako se mora pouk uravnati, da se ž njim doseže namigneni, visoki smoter? Herbart nas uči: 1. Pouk vzbujaj v .učencu vsestransko zanimanje; 2. Pouk bodi koncentričen; 3. V vsaki učni jednoti prekorači se naj petero stopnic (takozvane formalne stopnice).
Pouk mora torej v prvi vrsti v učenci vzbujati zanimanje; za kar se človek zanima, kar ga mika, za kar se poteguje, samo to ima pravi vspeh. Res je, da se tudi snovanjem s potrpežljivostjo in z vztrajnostjo marsikaj učencu vbije v glavo, kakor tudi pseta na tak način marsičemu privadiš. Pa takšen pouk ne napravlja učencu veselja, ampak težavo, ne vzbuja mu prijetnih čuvstev in ne douaša mu notranje zadovoljnosti, nedostaje ni u življenja in duševnega gibanja, namreč samohotnega prizadevanja, da bi napredoval v tem, kar zna in more. ZaniiAanje je tisto duševno stanje kake osebe, vsled katerega se veseli, baveč se s kakimi predmetom in ki jo primora, da se samotvorno dalje bavi ž njim. V tem čudoviten/ duševnem stanji spoznavamo jedro in zrno napora vsakega pravega pedagoga in vzgajajočcga učitelja. Kakšno bodi pravo zanimanje, za kaj se naj učenec zanima in kako se goji zanimanje so tri prevažna vprašanja, na katera tukaj samo opozorim; bavite se, gospodje moji in častite gospice, kolikor morete ž njimi. Ne bode Vam žal časa, ki ga bodete za to porabili.
Drugič se zahteva, da bodi pouk koncentričen. Pri pouku se sme namreč, kakor iz poprejšnjega razvidimo, podavati samo takšna tvarina, ki, ako se pravilno podava, mora v vsakem učenci vzbuditi zanimanje. Glavni pogoj zanimanja pa je apercepcija; samo takšne predstave, takšni pojmi in takšne misli zanimajo, katere nahajajo v učenčevi duši slične ali sorodne predstave, pojme in misli, s katerimi se družijo, katere jih
19
„Zaveze ssl
apercepujejo. Čim več takšnih apercepujočih predstav se nahaja v učenčevi duši, s čim več prejšnih predstav se nova predstava združi, tem večje zanimanje, tem gotoveje bode nova predstava stalna pridobitev učenca, tem bolje bode na njegova čuvstva, na želje in na voljo vpljivala, s kratka, tem večjo vzgajajočo moč bode imela. Iz tega pa sledi, da se mora učna snov tako izbrati in razvrstiti, da se vsaka nova tvarina naslanja na znane predstave, ter da se sorodne snovi različnih predmetov, kolikor le mogoče med seboj združijo. Takemu izbiranju in razvrščenju snovi pravi se koncentracija.
Herbartovi učenci, osobito Tuiskon Ziller, potem dr. W. Rein, A. Pickel in E. Scheller *) so misel koncentracije teoretično in praktično dosledno izvajali. Sredotočje vsemu pouku je takozvani pouk v blagomišljenosti (Gesinnungsunterricht.) Snov za ta pouk pa je zaporedoma : 1. Pravljice, 2. pripovest o Robinzonu, 3. zgodovina očakov, 4. doba sodnikov pri Izraelitih, 5. doba izraelskih kraljev, 6. življenje Jezusovo, 7. [zgodovina apostolov, 8. reformacijska doba. Okoli blagomišljenostnega pouka razvršča se snov vseli drugih predmetov, tako, da se n. pr. na prvi stopnici obravnavajo iz prirodoslovja samo tisti predmeti, kateri se v dotični pravljici imenujejo. Celo računstvo mora se pokoriti blagomišljenostnemu pouku, kajti računi se le s predmeti, ki so se tam-le poprej pogovorili in oblečene naloge gibljejo se zgolj v istem krogu predstav in mislij. S tako strogo doslednostjo se je imenovanim pedagogom posrečilo misel koncentracije — osmešiti. Resnično se človek včasih jedva more smehu zdržati, videč, kako se pametni ljudje v potu svojega obraza trudijo spraviti vse v jedno malho. Koncentracija v tem zmislu res ni, da bi se priporočala. Zategadelj pa misel koncentracije nikakor ni, da bi se zavrgla, ampak novejša pedagogika se je po pravici poprijela te Herbartove misli, samo je ne razumeva v tako obširnem smislu, kakor gori omenjeni pedagogi, temveč ona jo nekoliko omejuje, ki treba, da bi vsi predmeti imeli isto sredotočje, ampak samo isti predmeti, ki so si po vsebini sorodni, naj se koncentrujejo. Torej naj bi se koncentrovali med seboj: 1. Sv. pismo, evangelij, nravoslovje in dogmatika (katekizem), obredoslovje (liturgika) in cerkveno petje; 2. Jezikovni pouk, t. j. slovnica materinščine oziroma tudi ista kakega tujega (nemškega) jezika, čitanje, pravopisje in spisje: 3. Zemljepisje, prirodopisje in prirodoznanstvo in nekoliko tudi zgodovina. Drugi predmeti ostanejo nekako bolj samostalni: pa tudi ti-le se bodo dali včasih kolikor toliko združiti z drugimi. Tako se bode moralo računanje ozirati pri uporabnih nalogah na predstavne kroge, katere so si je učenci pridobili v stvarnem pouku; risanje se s prva popolnoma druži s stvarnim (nazornim) naukom; petje se lahko druži nekoliko z vero-naukom, nekoliko z jezikovnim, nekoliko s stvarnim poukom (realije), itd.**)
Nazadnje zahtevajo Herbartovci, in ta misel zasluži menda najbolj, da se na njo oziramo, da se namreč vsaka učna jednota zvrši po peterih formalnih stopnicah namreč: 1. Priprava in napovedanje učnega smotra, 2. podavanje. 3. družitev, 4. shvatanje (Zu-sammenfassung) ali abstrakcija, 5. uporaba. Red mislij pri utemeljevanji te zahteve je na kratko ta-le: Dušeslovje nas uči, da se naše duševno življenje samo s takšnimi predstavami (pojmi in mislimi) resnično obogati, ki se s sličnimi in sorodnimi predstavami, pojmi in mislimi družijo (ki se apercepujejo). Zatorej je prvo vprašanje, ki si ga mora učitelj staviti, predno jame učiti: Katere predstave, sorodne z novimi, ki jih hoče podajati, nahajajo se v učenčevi duši? Teh predstav se mora učenec zavedati, učitelj jih mora torej poklicati v zavest, kajti le tedaj se bodo nove predstave združile ž njim. Ta
*) „Theorie und Praxis des Volksschulunterriclites nack Herbartschen Grnndsatzeu, bearbeitet von J>r. W. Kein, A. Pickel und E. Scheller." Dresden, Bleyl und Kaemmerer.
**) Obširneje o koncentraciji glej: »Popotnik" 1. 1892.
namen ima priprava. Da bo učenec vedel na kaj ima misliti, da bo tudi samostalno premišljeval, napovedati se mu mora učni smoter.
Kot druga stopnica pride podavanje nove snovi. Kako se to godi, se na kratko ne more povedati. To se ravna po kakovosti'predmeta, po zrelosti učencev itd. Obširno nas o tem poučuje specijalna metodika posamnih učnih predmetov.
Da ne ostane nova snov v duši osamljena in da more učenec iz več sličnih predstav, kar je na njih vkupnega posneti, mora se to, kar se je na novo naučil s prejš-nimi predstavami iu med seboj primerjati in družiti. Zategadelj se imenuje tretja stopnica, stopnica druženja. Hočeš-li 11. pr. učencu podati pojem rože, moraš mu poočitati različne rože, bele, rudeče, rumene, napolnjene in divje rože itd. Ako potem združiš vse te predstave, nastane pojem rože. Isto tako moraš družiti različne pojedine primere za kako slovniško pravilo, ki se je poprej z učenci premotrival, da iz njih izvedeš kako slov-niško pravilo itd.
V	primerihj slučajih, poskusih itd., ki smo je poprej vsakega za se premotrivali, potem med seboj združili, je še, kar je bistveno in nebistveno, konkretno in abstraktno, posebno in občno združeno. Torej imamo na četrti stopnici nalogo, da iz teh primerov, poskusov, slučajev itd. shvatamo, kar je na vseh skupnega, splošnega abstraktnega — zategadelj četrta stopnica shvatanja ali abstrakcije. Uspeh shvatanja je pojem, kako pravilo (v slovnici, pri računstvu), zakon (v prirodopisji in prirodoslovji), nrastveu stavek (pri čitanji) itd. Pravilo, zakon, nravstveni stavek se mora s primernimi besedami izraziti.
• S tem še nismo pri konci. Učenec mora znati, kar se je naučil, tudi primerno uporabiti. Dostikrat se primeri, da učenec dobro zna povedati kako slovniško pravilo; ako pa govori in piše, se ne zna po njem ravnati, in zategadelj napačno govori in piše. Še pri srednješolskih dijakih se nahaja, da prav dobro znajo prirodne zakone, da jih celo matematično dokažejo, ako pa stoje pred kako priprosto prirodno prikaznijo, si čestokrat ne vedo pomagati, ne vedo kaj bi ž njo. Zategadelj zahteva znanstvena pedagogika, da se zadnjič na peti stopnici, na stopnici uporabe, učenci vadijo, kar so se naučili, tudi uporabljati. Tukaj je treba podajati učencu posamezno slučaje, na katerih naj spoznava dotično pravilo, ali pa učenec išči sam takšne primere; v računstvu je treba po pravilu izračuniti mnogo primerov v prirodi, v gospodinjstvu itd. Z dobljenim nravstvenim stavkom naj se presojajo slučaji iz življenja, iz svetega pisma, iz znanih beril.
V	pojasnilo si bom dovolil na jednem primeru na kratko označiti petero formalnih stopnic. Vzemimo, da učitelj hoče podati zakon o raztezanji teles po toploti. Ta učna jednota bi se dala nekamo tako izvajati.
I.	Priprava. Učenci so /nabiti že opazovali, kako kovač nadeva železen obroč na kolo. Ako je kovačnica v šolskem kraji, se jim že poprej naroči, da naj to o priliki opazujejo. Nekateri učenci so menda videli, kako težavo imajo mati, devajoč močno razbeljeno železo v gladilo ali kaj sličnega. To so znane predstave, katere se vprašajoč pokličejo v zazest. Sedaj se napove učni smoter: Kako pa to pride? To se hočemo danes učiti.
II.	Podavanje. Učitelj izvede znane poskuse. Učenci opazujejo natanko, ter na učiteljevo povelje popišejo na drobno za vsakim poskusom uporabljena orodja, kaj se je ž' njimi zgodilo in kake spremembe so opazovali.
III.	Družitev. Učenci ponove vse poskuse in kar so opazovali in tudi poprej znane predstave, (ki so se pri pripravi navedle).
IV.	S h vat a nje. Prirodni zakon se abstrahira in z besedami izreče, ter večkrat ponovi.
V. Uporaba. Učenci in če je treba učitelj navajajo različne slučaje, katere učenci s pomočjo dobljenega zakona razjasnujejo. — Dostaviti še moram, da ni treba in včasih tudi ni mogoče, da bi se vsaka učna jednota natanko izvajala po peterih stopnicah. Kdor bi hotel, moral bi se gostokrat siliti in moral bi včasih teoriji na ljubo pouk brez potrebe raztezati. To bi bil formalizem. Ampak koristno bode brez dvombe, ako ima učitelj vselej, kadar se pripravlja, formalne stopnice pred očmi. Ako se mu jedna ali druga noče prav podati, naj jo izpusti.
Se jedenkrat ponovim, da nikakor ne mislim, da bi bil s temi kratkimi besedami nauk o formalnih stopnicah popolnoma razjasnil. Hotel sem le nanj opozoriti tiste, ki se še menda niso bavili s tem vprašanjem. Obširneje" govorim o njem znabiti drugokrat. (Živio!)
Poskušal sem Vam označiti nekoliko glavnih vprašanj na polji splošne pedagogike. Dovolite mi, da še na kratko povem, kako se trudi današnja pedagogika na polji nekaterih predmetov zadoščati glavnemu zahtevauju, da bodi pouk psihologičen. V tem oziru moram najpoprej misliti na pouk v materinščini. Nam vsem je dobro znano, da so še naše slovuice, kakor slovenske tako tudi nemške, napolnjene z mnogimi nauki srednjo-veške scholastike. (Res je!) Mnogo nepotrebnih definicij, logičnih razvrstitev itd. se vbija učencem v glavo, ki jih ne morejo razumeti, in ki tudi niso za nič. Slovnica ima namen, učenca učiti, da dotični jezik dobro razume, pravilno govori in piše V ta namen pa preobilna pravila in težavne opredelbe ne koristijo ničesar, ampak mu le škodujejo.
Glede na slovniški pouk je Fr. Kern v svojih knjigah: „Zur Methodik des deutschen Unterrichtes" in »Grundriss der deutschen Satzlelire", o katerih je v »Popotniku" 1. 1892 gospod Herič poročal, nasvetoval obširne reformacije. Vprašanje o Kernovih reformah še ni povsem godno. Gotovo je, da ima mnogo zdravih nazorov, ki se bodo sčasoma brez dvojbe pri pouku izvajali. Marsikaj pa tudi gotovo ne bode obveljalo, kar Kern uči. Na vsak način pa je potrebno in koristno, da se učitelj seznani z njegovimi nazori, in da o njih premišljuje, ker bo gotovo našel v teh knjigah mnogo spodbude.
Druga panoga jezikovnega pouka je spisje. Po vsej pravici smatra se spisje za nekako merilo vsega učnega napredka pri učencih. Resnično je tudi, da baš v tej stroki uspehi v ljudskih šolah niso povsem povoljni. Temu pa ni uikdo drugi kriv, kakor metodika. Ako prečitate deset takšnih navodov, kako se naj spisje uči, našli bodete sicer marsikaj, kako se izbira gradivo in kako se naj razdeli, naučili se bodete, kako se naj popravljajo pismene naloge itd., tega pa Vam ne pove nobedno, kako se naj učenci uče spise izdelavati. (Prav dobro!) Prva knjiga, ki to uči, je, kar je meni znano: Max Schichel, Die stilistische Entwiklungstheorie". Knjiga je sicer nekoliko suhoparna in se ozira bolj na srednješolske razmere. Zatorej Vam priporočam drugo, krajšo in cenejšo knjižico: F ran z Frisch, „Der Aufsatz in der Vol k s- und Biirgerschule". Wien, Pichler's Witwe 1892, ki je pisana v istem smislu.
Glede na drugi glavni predmet pouka v ljudski šoli se smem celo kratko iz-izraziti. Nam vsem je znano, kakšen preobrat se zvržuje na polji računstva. Znano Vam je tudi, da je glavni delavec na tem polju naš prečastiti gospod prof. Lavtar, katerega imamo čast danes videti v svoji sredini (živahna aklamacija; Živio prof. Lavtar!). Shvatba števil po vrsti, ločenje računskih operacij in razvrstitev uporabnih nalog od stopnje do stopnje so tri glavna poglavja njegova nauka. Dal Bog, da bi skoro bil uveden v naših šolah.
Pri zemljepisnem pouku se še v obče napačno postopa. Zemljepisje ima nalogo, predstavljati nam zemljo kot pozorišče človeškega bivališča, človeškega delovanja in njegove kulture in kot pozorišče človeške zgodovine. Navedeni momenti pa so zavisni v
prvi vrsti od fizikalnih razmer naše zemlje. Zategadelj bi se moralo v prvi vrsti učiti fizikalno zemljepisje in se sploh ta stran predmeta bolj naglašati, ne pa, kakor se še često-krat godi, krajepisje in politična stran. Iz istega vzroka bi se morala tvarina razvrstiti po fizikalnih, a ne po političnih jednotah. V tem smislu se mora v domovinoslovji učenec seznaniti z zemljepisnimi temeljnimi pojmi, kolikor jih more v ožji domovini opazovati. V to svrlio je treba šolskib izletov. Šolski izleti so neprecenljive važnosti, in še se vse premalo uvažujejo. Kdor hoče v smislu novejše pedagogike poučevati, izletov ne more pogrešati.
Ko so se učenci seznanili s temeljnimi pojmi, pridejo na vrsto kulturni okraji: ravnina, gričevje, gore in visoke gore (za mariborsko okolico torej: Dravsko polje, Slov. gorice, Kozjak, Pohorje), ne pa okrajna glavarstva, katerih se še ne moremo znebiti. Na Dravskem polji ptujskega okraja kulturne razmere niso nič drugačne nego na Dravskem polji mariborskega okraja.
Širja domovina (Štajerska, krajnska itd. dežela) sicer niso omejene kulturne skupine ; toda iz različnih vzrokov jih ne moremo izpustiti kot jednote.
Dovršivši domovino pa avstrijsko državo zopet ne smemo po kronovinah učiti. Tukaj se nam podajajo kulturne skupine v širšem smislu, namreč: Alpske, kraške, sudetske, karpatske dežele in ogrska pusta.
S tem sicer nočem reči, da bi se politična razdelitev teh dežel v kronovine smela izpustiti; a politično zemljepisje pride za fizikalnim.
Ne bom dalje razvijal učnega načrta za zemljepisni pouk. Kdor se zanima za to reč, naj čita: Oberlander Herm., „Der geographische Unterricht nach den Grundsatzen der Ritter'schen Schule". Grimma. Gustav Gensel. 1893.
Glede na prirodopis nam je Junge pokazal novo pot. Vsakdo je gotovo že čutil, da dosedanja pot ne more biti prava. Ž njeno pomočjo smo prišli srečno tako daleč, da je postalo prirodopisje, o katerem predmetu se v obče sodi, da se otroci najbolj zanimajo, najdolgočasnejši predmet, ki v istini učence prav nič ne zanima. Pa ni čuda. Kdo se bode zanimal in se ukvarjal s tem, kako dolga in kako visoka je mačka, kako dolg rep ima, kakšne barve je itd. Junge nas uči: Peljimo otroke v naravo in pokažimo jim življenje v prirodi. V omejenih skupinah, n. pr. v gozdu, na travniku, v močvirniku, v ribniku itd. naj opazujejo otroci rastline in živali, ki so se tamkaj v skupno življenje združile; naj opazujejo, kako se med seboj ljubijo in sovražijo in naj spoznavajo, da vladajo v življenji organskih bitij isto tako večni zakoni, kakor v neživečih prirodninali. To jih bode zanimalo.
Ker je tudi o tej misli „Popotnik" svojim čitateljem poročal, ni mi treba se dolgo pri nji muditi. Samo toliko še bom povedal, da je po mojih mislih Jungejeva metoda glede na današnjo stanje pedagogike jedrno prava prirodopisna metoda. Tudi v prirodo-slovji hočejo nekateri učencem podajati skupne slike. Takšne slike bi bile n. pr. na stavbišči, v kuhinji, na polji itd. V vsaki teh slik bi se podali tisti prisodili zakoni, ki se v dotični sliki tako rekoč najjasneje javijo in se najlože opazujejo, kolikor jih je seveda za dotično šolo potreba.
Ne morem si kaj, da ne bi še na kratko omenil, kako se meni zdi, da bi se dala koncentracija realnih predmetov lepo izvesti. Po mojem mnenji mora zemljepisje tako rekoč zvonec nositi. Ko se je učenec seznanil s bližnjo okolico šolskega kraja v zemljepisnem oziru, poprime besedo prirodopisje. To-le si izbere v tem kraji nekoliko zadružnih skupin (gozd, ribnik, potok itd.), ter seznani učence z najvažnejšimi prirodninami v tem okraji in z njihovim medsebojnim življenjem. Potem v zemljepisji pridejo na vrsto kulturne skupine prve vrste (ravnina, hribovje, gore); prirodopisje ne zaostaja za njim, ter
premotruje dotično kulturne skupine, rekše Cmo si izbere nekoliko značilnih prirodnin iz te skupine, ter s tem oživlja mrtva tla. V istem smislu moralo bi prirodopisje za zemlje-pisjem pojasnjevati zadružno življenje v Alpah, karpatih itd. Na dalje hi prišle tri velike zadruge v Evropi; Severna, srednja in južna Evropa. Slično na drugih celinah in na konec organsko življenje na zemlji, ali zemlja kot zadruga vseh bitij.
Kakor se ravna prirodopisje po zemljepisji, tako bi se ravnalo prirodoslovje po prirodopisji glede na izbor in razvrstitev snovi; rekše prirodni zakoni vpletali bi se ondi med prirodopisno tvarino, kjer bi jih bilo v razumenje dotične tvarine potrebno, ali kjer bi se sploh podala prilika za to.
Sedaj pa, čestita gospoda ne bom dalje Vaše potrpežljivosti zlorabil. Moj namen danes ni bil učiti, ampak hotel sem, še jedenkrat ponavljati, samo spodbujati in nekoliko novejših mislij vsipati med slovensko učiteljstvo. Dosegel sem svoj namen, ako se mi je posrečilo Vas toliko vneti za dobro stvar, da se bodete dalje pečali ž njo. In ako sem to dosegel, potem smemo se ločiti z mirno zavestjo, da naša šola ne bode na slabem, da slovenska šola ne bode zaostajala za nobedno drugo, V to pomozi Bog!
Ta govor se je sprejel s frenetičnim, dolgotrajnim odobravanjem in živio-klici. Ko se navdušenost nekoliko poleže, zahvali predsednik gospoda govornika z iskrenimi besedami za izborno in spodbnjajočo razpravo, kar zborovalci zopet živahno odobravajo. Potem dobi besedo gospod Janko Leban, nadučitelj v Begunjah, ki poroča o vprašanji: „K a k o in kaj naj čita mladina?"	{Dalje prih.)
——•'•'OSO -^ •
Posamne misli o vzgoji, pouku in učiteljstvu.
(Druga serija.)
(Piše Armin Gradišnik.)
6.
Odveč bi bilo razpravljati o velikej važnosti, ki jo ima v obče pouk v realijah. Pa vendar se temu pouku po uekod ne posvečuje ista brižnost, katero ravno radi svojega toliko obsežnega odgojilnega momenta zasluži v tako polnej meri! In že radi jezikovnega pouka moral bi se pouk o realijah gojiti, kar le dosti mogoče!
Ves pouk o realijah bodi uravnan tako, da so pri njem otroci primorani govoriti prav mnogo, kar mnogo le mogoče. Vaja v mnogem govorjenji je najbolša privaja jeziku! In kje se nudi učitelju v to boljša prilika, nego pri realijah?
Kakor pri vsakem pouku, tako poslužuj se učitelj tudi pri uku o realijah vselej čistega, slovnično pravilnega s kratka — književnega jezika. Učitelj bodi svojim gojencem v vsem živ vzgled, torej tudi v jeziku! On naj pa tudi strogo gleda na to, da ga bodo posnemali. Slovnične napake naj se skrbno popravljajo, v kraju navadni, spakedrani izrazi naj se pridno in dosledno iztrebijo itd. Tako bode učitelj praktično negoval jezikovni uk ter za izobrazbo jezikovne znanosti in oplemenitev jezikovnega čuta pri učencih svojih več dosegel, nego če bi premleval Bog si ga vedi koli suhoparne gramatične tvarine! Pravilni jezik priuči se v ljudskej šoli odnosno po vaji, — nikdar pa le po slovnici!
Več ko kdo zna, tem obsežneje more njega jezik biti, t. j. tem bolj ga ima v oblasti in ga more tem spretneje rabiti v raznoterih slučajih. Čim boga tej e torej misli, tem krepkeje in iz raz o vi tej i tudi jezik. Pouk o realijah pa ravno ustvarja podlago čvrstemu mišljenju, po njem ravno se nastale misli očvrste, popolnijo in obogate. Zato ne umanjkajmo, marno gojiti realistični pouk! Seveda se ta uk ne
sme rabiti nikoli zgolj za slovnične vaje, pač pa se mora rabiti v zato postavljenih urah prav uspešno za spisne vaje.
Spisje t. j. spisne vaje pa naj se kaj često prirejajo v ljudski šoli, one so pravo vežbališče sloga t, j. pravilnega izraževanja svojih misli! Najprimernejšo snov pa v to vež ha nje ponujajo nam realije. — Poprej dejali smo, da nam pouk o realijah ustvarja pravi temelj mišljenju in uprav zato naj se že zgodaj, torej že na spod njej stopinji, ozir jemlje na realije, kajti ravno one nam dajejo prav obilo gradiva v govorjenje t. j. v govorne vaje; govorne vaje pa so alfa in omega vsemu jezikovnemu poukuvnašej ljudskej šoli! —- Kdor dobro, pravilno govori, oni gotovo tudi prav misli, bode torej tudi dobro svoje misli pismeno i z r a ž e v a 1.
Seveda morajo govorne in spisne vaje — uporabljajoč realistično snov — biti temeljito premišljene, vestno prirejene, sploh sistematično urejene. — Vprašanja na nižjej stopinji naj se stavljajo tako, da se v odgovoru kaže le jeden stavkov del. Na srednjej stopinji pa naj bodo vprašanja urejena tako, da se v odgovoru stavkovi členi, oziroma stavki, ki jih vprašanje sodržuje, celo ne nahajajo ali pa le v pičle j meri. Na višjej stopinji pa je težiti po tem, da se otroci mogo polagoma prosto izraževati o tem, kar so nazorno pojmovali. Zato ali v to svrho pa je treba, da se realistično gradivo pravilno razvrščuje in po tej razvrstitvi gojenec usposobi, samovlastno se izraževati.
Vsporedno z govornimi vajami vrše se potem tudi pismene:
Na spodnjej in srednej stopinji se napišejo primerna vprašanja in na le-ta imajo otroci pismeno odgovarjati. Na višjej stopinji pa prirejajo učenci po danej razvrstitvi (dispoziciji) proste spise.
Pouk o realijah izvestno jezikovni pouk vsestransko povspešuje. Če vso razmo-trivanje ponovimo, dobimo naslednje točke:
1.	Pouk o realijah ustvarja temelj živahnemu lastnemu mišljenju; on vzbuja in pomnožuje misli, torej upliva na razvoj jezika, na njega znanost in čut.
2.	Realistični pouk bodi uravnan tako, da primora otroke mnogo govoriti.
3.	Kakor pri vsakem pouku, tako govori tudi pri tem učitelj vedno čist, pravilen, — torej književni jezik.
4.	Predelano učno tvarino iz realij uporabljaj učitelj modro na stopinjah za govorne in spisne vaje.
5.	Vse te vaje naj bodo strogo premišljene ter sistematično urejene.
6.	Spisne vaje — uporabljajoč realistično snov — prirede se naj v zato —■ namreč »spisju" — določenih urah!
-©se-
Nekaj o ,,filozofi.čnih študijah."
Gospod urednik! Dovolite, da izrazim v Vašem cenjenem listu, resnici na ljubo, nekaj misli, koje so se mi nehote urinile bravšemu nekdaj v članku g. Medvedščeka v 10. štv. »Popotnika": »Kako podpirati slovenska učiteljska lista" stavek: Iz vsega srca povem, da več koristi slovenskemu učiteljstvu in s tem našemu šolstvu jeden učni obrazec v »Popotniku" ali »Učit. Tovarišu", katerega ima učitelj pri rokah, kadar se pripravlja za pouk, kakor deset debelih knjig — nemških »tilizofičnih študij."
Tej trditvi bi si jaz upal prav odločno ugovarjati. Se par stopinj in imamo tu nezmisel slično onej, ki trdi, da jeden aka-demiško izobražen človek več koristi ljudstvu, nego 10.000 učiteljev. S takšnimi izjavami se le smešimo pred razsodnim svetom, kakor se je osmešil oni, ki je govoril o akademiku.
Res je dober učni obrazec tudi dobra pripomoč pri pouku, a takšnega si mora vsak usposobljen učitelj znati sam prikrojiti in če prav ni vsikdar tako uzoren, kakor v »Popotn." ali »Učit. Tovarišu", mislim, to ne po-
VZroči preobčutljivih posledic. Kaj pa je z filozofijo ? Filozof, bodisi Slovan ali German, on je vzvišeno bitje. Do njega ne sega hrup in šum vsakdanjih borb, koje se javljajo v našem društvenem in politiškem gibanji — z visokega stališča zre doli v trpeči svet. Ne pozna razlike mej narodi in stanovi, njemu je človek v prvi vrsti le človek — bitje, kojemu je izročena oblast v vesolnej naravi. Zasleduje življenje človeka, njegove zmožnosti, kreposti in strasti, zasleduje njih izvor, učinek in posledice. Razjasniti hoče navidezne skrivnosti v naravi „v človeškem duševnem gibanji" ter dokazati, da se vse življenje ravna po večnih, svetih, neomajanih naravnih zakonih. On teži po resnici — smoter njegovemu življenju je, najti resnico, odpraviti vse ovire, ki jej branijo, da dospe na dan, z jedno besedo oblažiti in osrečiti človeštvo. Filozof je zvezda, ki se prikaže po krajših ali daljših odmorih na oblačnem nebu človeške družbe in hoče razjasniti vseh kotov tmine. Oznaujuje ljubav, potrpljenje, brzdanje poželenj in strasti, biča neusmiljeno človeške napake, a zopet z usmiljeno roko kaže pota, po katerih je treba hoditi človeku, da si pribori trden značaj in duševni mir.
Zdrava filozofija javlja se povsod v naravi, le zaslediti jo treba.
Človeku je treba filozofske omike, naj si jo že pridobi iz spisov ali po lastnej izkušnji. Brez nje nima prave samostalnosti, čolnič je brez vesla na valovji vsakdanjega življenja in v marsikaterih slučajih bo se ujel, da ni bilo njegovo ravnanje bolje od takovega navadnih klepetulj, ki si danes prepiraje se, lase pulijo, jutri zopet poljubljajoč se obnavljajo prijateljstvo.
S predstoječimi vrsticami nečem reči, naj bo učitelj filozof, naj bo pristaš zistema tega ali onega filozofa, a hočem trditi, da se filozofske študije nikakor ne dado primerjati učnim obrazcem ter: da je filozofsko znanje, kojo ne ostane znanje, temveč preide v kri in meso človeku, potrebno vsakomur, kdor se šteje mej olikance; še več: da je že vsakemu olikancu lastno, kajti ono je, ki ga vzdiguje nad žival. Ono daje smer njegovemu mišljenju in delovanju, stavlja meje strastem ter mu zagotovi zmeren takt v vseh odnošajih. Ravno zadnjega pa je nam učiteljem v občevanji s pripro-stim, neomikanim kmetskim ljudstvom prav živo potreba.
„Prav, filozofski misliti treba je znati", (mej desetimi nista dva, ki se moreta s tem ponašati) piše baronica Gustedt. »Misliti — večina ljudi nima pojma o pomenu
in obsegu te besede — pravi se vse duševne moči združiti na jednem predmetu, pregledati ga in osvetliti od vseh strani, za in zoper na njem zvrstiti, poslušati mnenje razsodnih ljudi, a tudi dobro paziti, da nam kaj napačnega ne imponuje, da nas kaj prijetnega ne mami, srce otre-biti sebičnih namenov in slednjič apelovati na čutenje (Gefiihl ?)
Če smo dospeli do spoznanja, da je naša misel jasna in dobra, sprejmimo jo v se in ohranimo kot vodnico v življenje.
Najpreje treba je misliti v sebi — za nas smo mi sami najvažnejši predmet premišljevanja: Imamo-li značaj, ali vsaj sposobnosti za to t. j. ima-li naša notrajnost določene poteze ali je le zmes elementov, ki se odbijajo in nasprotujejo?
Smo si že stavili vprašanje, kaj zamore in kaj mora iz nas postati, ali pa smo le igrali in skozi življenje vživajoč ali trpeč? Smo stavili kakšen cilj življenju svojemu ? Kaj smo storili, odkar se zavedamo življenja, kaj v svojem poklici, kaj v prvi vrsti v nas samih? Katere slabosti smo odložili, katere spretnosti negovali, katere kreposti v našej duši vzbudili in utrdili ? Smo že kedaj gledali v prihodnost, smo voljni popneti se kedaj do popolnosti do dostojanstva človeku pripravljenega že od narave same? Smo že kedaj gledali na dno svoje duše in ali nam ni treba zarudeti se nad tem prizorom ?
Če nam na vsa ali večino teh vprašanj doni nasproti zamolkli — ne, tedaj le brzo na delo z jasnim in čilim duhom in trdno voljo.
Revče oni, ki se ne more otresti jarma, koji ga tlači na podla tla strasti j, ki nima moči, da se dvigne iz meglenih globin kruho- in častiborstva v jasne višine pravega spoznanja. Sicer dospe tudi on do cilja — a kako? Jel je bil, pil, spal in umrl. Njegovo oko ni zrlo bujnih livad, koje vstvarja zdrava veda v človeški duši, ne plemenitih cvetk, koje poganja oblaženo človeško srce: tuja mu je prijetna zavest ki mu iz dna bistva kliče: Po konci kakor te je stvari], stoj pred Bogom!
Kako mirno gleda zemeljsko dovršen človek v bodočnost — v večnost. In če bi nas motila duša naša, če ne bi bilo lepših dni onkraj groba, o kojih sanja, dovolj smo že poplačani tu, kajti kreposti, ki dičijo človeka v življenji, so tako tesno spojene s krepostimi, koje naj nam bi osi-gurale večnost, da človeku, ki se čuti notranje vzvišanega tudi njegovo obližje brez
ukazov in brez sile določi vzvišano stališče v družbi. Modrost, ki njegovo dušo vzgaja, razum, ki njegovemu srcu daje ukaze, javlja se v vseh njegovih delih in tako sega on z živim vzgledom mej svet. Njegov delokrog širi se brez vsakoršnih interesov, kajti nesebičnežu ljudje zaupajo, krepostnega iščejo si v podporo, plemenitemu se
voljno podvržejo — in tako pridobi si človek, ki se je približal tej stopnji popolnosti nadvlado nad svojim obližjem. Odslej življenje ni več pusto, prazno, dolgočasno, temveč polno je prijetnega, zadovoljnost vzbujajočega dela — vsak dan ponuja prilik, da človek položi venec dobrih del na oltar svojemu Bogu".	j. Fischer.
—
Doneski k zgodovini naših šol.
Piše Ivan Strelec.
(Dalje od štev. G. 1893. 1.)
Opomba. Po pomoti izostal je pri šoli Sv. Antona v Slov. gor. str. 2G cel oddelek, ki se naj uvrsti za životopisom Andraža Pukla tako-le:
Vsi ti navedejo se na tem mestu, da se jih imena otmo pozabljivosti, čeprav nobeden ni imel urejene šole. Urejeno šolo imel je še-lc Šabeder Matija 1. 1783, kar nam pričajo izvirne listine v Negovskem gradu. Tamkaj se namreč odločno pove, da se je začela redna šola v Negovi pri Sv. Antonu in Sv. Benediktu v Slov. gor. leta 1783, ker so spadale vse tri fare pod dominij Negovski. Sola ni imela svojega poslopja, ampak bila je v stari leseni mežnariji, o katerej se izražajo poročila, da je bila pravcata razvalina. Poročilo 1. 1797. pravi, da je celo „bautallig und droht dem Ein-sturz", zategadelj je župnik Janez Jarge privolil, da postavi hišico na svoje stroške, samo da se prisilijo žetarji in viničarji za strezače, kmetje pa, da dajajo vprežno živino.1)
Šolo je obiskovalo v začetku primeroma z drugimi šolami še precej otrok. Pri rokah so mi poročila od 1. 1788—1797, ter 1801 do 1806 iz Negovskega arhiva. V obče se je število obiskujočih menjavalo med 15 do 29. Le 1. 1797 bilo je v šoli samo 9 otrok. Vsled tega bila je 23. junija 1797 pri Sv. ; Antonu preiskava. V dotičnem izvirnem zapisniku se navaja kot vzrok nerednega ob-iskavanja, da potrebujejo stariši otroke doma za poljska dela, da je cela fara v gorah in daleč do šole in slednjič, da kmetje niso kaj vneti za šolo, „weil die Schulen nur in deutscher Sprache dradirt werden, und nicht in windischer, welche ihnen lieber ware, weil sie vvenigstens das, was sie lesen, in ihrer Sprache verstunden." 2)
') Negovski graščinski arhiv. s) Negovski arliiv.
16. novembra 1788 napravil se je proračun za novo šolo pri Sv. Antonu. V celem je znašal 1627 gld. I kr., vendar so se pogajanja vršila več let, tako da se je nova šola stavila še le 1. 1813.
V letih 1797—1801 in 1806—1812 se menda ni poučevalo, ker poročilo od 1. 1804 pravi: „Das Sclmlhaus ist gauz in Verfall gerathen und aus Marjgel dessen sind eiust-vveilen bis zur Erbauung eines neuen die Schulen eingestellt." J)
Poročilo od leta 1809. navaja 89 otrok sposobnih za šolo, izmed katerih nobeden ni šole obiskoval, ker ni bilo poslopja. Poročilo od 1. 1812. pa pravi: Šolskega poslopja ni. Kaplan Jožef Marič je pregovoril župana Janeza Alta, da je dal pri cerkvi ležečo hišico za šolo tako dolgo zastonj, da se nova šola postavi. V šolo hodi vsled tega 30 dečkov in 6 deklic. Kaplan dal je na svoje stroške napraviti vse pohištvo s klopmi vred. Ker je stari učitelj prestar, poučuje njegov sin Martin Šabeder (ali kakor se je pozneje pisal Schonwctter. Opomba pis.).2)
(Tukaj naj se potem dalje uvrsti kar je že natisnenega na str. 91.)
7. Sv. Urban v Slov. gor.
„Sv. Urban, lična cerkvica dobro poldrugo uro od Ptuja, bila je 25. oktobra 1519 od lavantinskega škofa Lenarta posvečena. Do 1. 1596 bila je poddružnica ptujske fare, in jeden mestnih kaplanov hodil je po nedeljah in praznikih sem opravljat božjo službo. Omenjenega leta pa je prišel tje prvi samostalni dušni pastir, Ožbalt Pernauer, ki je bil 14. aprila 1591 v masnika posvečen."3)
') Negovski arhiv.
2) Ivnezoškof. arhiv v Mariboru.
5) M. Slekovec. „Popotnik" VIII. str. B5.
Kdo pa je bil prvi učitelj pri Sv. Urbanu ? Na to vprašanje je težko odgovoriti, ker razni zapisniki o učiteljih imajo primeroma le malo opažk. Zapisniki od let 1740, 1742, 1755, 1770, 1773 in 1783 pravijo, da šole ni bilo in da zategadelj nobeden otrok ni obiskoval šole. Iz tega smemo sklepati, da je ustanovnik šole pri Sv. Urbanu bil Leop. Vol k mer, ki je septembra leta 1784. prišel tje za kaplana in tamkaj služboval do leta 1789. Možno je, da so se otroci semtertje poučevali že pred 1. 17 >'4, toda urejene šole ni bilo, zatorej zgornjo letnico opravičeno smatramo začetkom šole.
Iz matičnih knjig in zgoraj navedenih zapisnikov v knezoškofijskem arhivu v Mariboru znane so nam imena sledečih „ludimagi-strov" te župnije:
Nirnberger Janez Jurij. 16. avgusta 1716 rodila mu je soproga Sabina sina Karla. Bil je prej organist v Spodnji Polskavi, kjer je bil 20. februarja 1696 poročen z vdovo Marijo Standorferin.
Krepek Franc Anton 1724 do 1728.
Rojen pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Vzel si je 7. februarja 1720 pri Negovi v zakon Ano Marijo Trunk iz grada Ne-govskega, L. 1720—1724 bil je organist v Slivnici pri Mariboru. Od Sv. Urbana odšel je k Sv. Lenartu, 1. 1730. pa ga nahajamo pri Sv. Ožbaltu pri Ptuji.
Sartori Jožef 1734 do 1737.
Bil je 5. julija 1734 pri Sv. Marjeti pod Ptujem kot „organista ad s. Urbanimi" poročen z Uršo Pavalec. Leta 1737 prišel je za organista k Sv. Marjeti pod Ptujem, kjer je bil" 16. septembra 'l740 24V2' let star pokopan.
Z i r n g a s t Kari 1737 do 1741.
V matičnih knjigah imenuje se 1. 1737. in 1739. L. 1743. preselil se je k Sv. Križu pri Ljutomeru. L. 1755. toži kot „Scbul-meister und Mefiner zu HI. Ivreutz" župnika Kosterweina zaradi pridržane mu štolnine pri škofu. V tožbi pravi, da je že 12 let ondi. L. 1760. nahajamo ga kot peka pri Sv. Lenartu.
Domanjko Bernard 1741 do 1746.
Rojen v Svičini 1704. Bil je od 1. 1727. do 1736. pri Sv, Lovrenci v Slov. gor. L. 1736. menjal je z Francem Gausterjem od Sv. Benedikta, kjer je služboval do 1. 1750. Tamkaj je 3. decembra 1747 potrdil, da je za jedno leto dobil kot „Sehulmeister" iz cerkvene blagajne 6 gld. 30 d. plače. Od 1. 1761. do 23. aprila 1763 nahajamo ga v Negovi.
Gauster Franc 1746 do 1752.
Rojen v Gmureku 1703. Služboval kot Judiniagister" pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 1739 do 1746. Od Sv. Urbana preselil se je k Sv. Andražu v Slov. gor., kjer je služboval do 1. 1757, ko je tamkaj nastala fara in prvi župnik Matej Š t r u c najel za cerkovnika in organista Gregorja Slačeka od Sv. Benedikta. Gauster Franc pa se je preselil v Negovo, kjer je služboval do leta 1761.
Vrb lijak Franc 1752 do 1767.
Rojen v Ljubljani 1718. Od 1743 do 1748 bil je organist pri Negovi, potem ko se je 10. februarja 1743 poročil v Spodnji Polskavi z Ano Marijo Pollin. L. 1748. odšel je k Sv. Lovrencu v Slov. gor., kjer je služboval do leta 1752, ko je prišel k Sv. Urbanu. L. 1774. prišel je na Hajdino pri Ptuji, in tamkaj se mu je 29. septembra 1775 porodil sin Ignac.
Po prihodu Volkmerjevem je Urbanska šola daleč zaslovela, kajti nekateri njegovih učencev so postali imenitni možje. O njegovem času je učiteljeval Jurij Perger, oče znanega slovenskega učenjaka Alojzija Pergerja. Volkmerjeva beseda je farane tako ogrela za šolo, da so začeli pridno otroke v šolo pošiljati. Razven vsakdanje šole vzdrževal je Volkmer tudi mal privatni gimnazij, katerega je obiskoval tudi pozneji lavantinski škof Ignac Franc Z i m m e r-mann (1824—1843). Šolska kronika pri Sv. Urbanu pravi, da je bilo to 1. 1781. do 1783. in da mu je bil učitelj Jurij Denk, Volkmer pa le katehet. Od vsega tega rio-bedno ni resnično, ker Volkmer še takrat ni bil pri Sv. Urbanu, in Denk prišel je še le 1. 1790. za učit, pomočnika tje; do 1. 1789 bil je še Jurij Perger.
Prvim rednim učiteljem pri Sv. Urbanu smemo torej smatrati Jurija Pergerja, kateri je po Volkmerju spodbujen začel redno šolo. Prvotno se je poučevalo v leseni vini-čarski bajti. Posestnik te bajte je bil Mart. Muršec iz Trnovec, kateri je bil poslopje najel. O tem poslopji pravi poročilo 1. 1812:
„Hier ist kein eigenes Schulkaus, son-dern ein gemiethetes Schulzimmer in einem "VVeingarthauschen nahe der Kirclie; selir klein, finster, nicht einmal mit einem hol-zernen Boden, hiemit ungesund — wohl eine wahre Armseligkeit." ')
Učitelj Jurij Denk stanoval je . v svoji lastni hiši, rabil pa je tudi leseno mežnarijo,
') Knezoškof. arliiv v Mariboru.
M
katera je stala na prostoru sedanje šole. Kedaj se je postavila mežnarija, ni znano, toliko pa se ve, da je 1. 1771). že bila. L. 1829. so jo podrli in postavili novo poslopje z jedno šolsko sobo in učiteljevim stanovanjem. Zraven so tudi učitelju postavili gospodarsko poslopje. .Šolo so stavile najbrž z večega dominije, o katerih pravi poročilo 1. 1812: „Mit der Concurrenz der betreffenden Do-minien als Oberpettau, Ebensfeld, Puchen-stein, Dornau, Ankenstein, Wurmberg nnd Decanatgilt Pettau, wird die Herstellung des Schulgebaudes in einigen Jahren sicher er-folgen."
Poročilo od 1. 1806 pravi, da je bilo za šolo 43 dečkov in 38 deklic. Solo pa je obiskovalo samo 5 dečkov. Istega leta so bili všolani naslednji kraji: Drstela, Jan-žovci, Placar, Vintarovci, Dolič, Svetinci, Jirsovci, Destinci, Desternik, Levanjci, Zgornji Velovlak, Ločič in Trnovški vrh.2) Tudi dandanes je z malimi izjemami še isto šolsko okrožje.
Šolsko obiskovanje liilo je v začetku kakor povsod slabo. L. 1811. obiskovalo je 20 učencev šolo. L. 1812. bilo je za šolo sposobnih 102 dečka in 135 deklic. Šolo je obiskovalo 17 dečkov in 2 deklici. Isto poročilo bridko toži, da se tako malo deklet v šolo pošilja. Leta 1813. obiskovalo je od 281 otrok šolo le 29.
Dohodki učitelja bili so v raznih časih različni. Fasija od leta 1809 pravi, da je imel „školnik" kot učitelj 20 gld. šolnine, kot mežnar pa zbirco v znesku 253 gld. 38 kr. Ako se odštejejo stroški 181 gld. 40 kr., ostalo mu je 91 gld. Poročilo od leta 1812. navaja, da ni imel kot učitelj razen šolnine nič dohodkov. Šolnina je znašala od otroka I. razreda 16 kr., v II. razredu pa 24 kr. Je-li bilo to na mesec ali na leto, tega poročilo ne pove. Kot cerkovnik in orgljavec imel je določeno zbirco in sicer 37vaganov rži in ravno toliko ajde. Razen tega pa še prostovoljno zbirco mošta.
Čeprav se je učitelj Denk o. dohodkih pritoževal, vendar pravi poročilo, da si menda ne stoji preslabo, ker ima lepo hišo, vinograd, ter da svojega sina v Admontu šolati.
O notranjih razmerah šole pravi omenjeno poročilo naslednje: »Šola pri Sv. Urbanu je precej dobra, pričakovati pa je, da postane v prihodnje še bolja.
') 2) Ivnezoškof. arhiv v Maribora.
Učni jezik je slovenski in nemški, veronauk v cerkvi pa le slovenski. Učitelja Denka čisla ljudstvo in duhovščina radi trdnega značaja- ter mu je zelo udano. Šola je dopoludne od 8. do 11. ure in popoludne od 12. do 2. ure. Nedeljsko šolo obiskuje 22 učencev v nedeljo od 12. do 2. ure, ter se učijo predmeti, kakor v vsakdanji šoli. Prestop iz L v II. razred določa župnik z porazumljenjem kateheta in učitelja. Krajni šolski ogleda Jurij Zaza je vešč pisanja in čitanja, ter tudi nemškega jezika".
Poročilo od leta 1831. provizorja Anton Plohela zelo hvali, češ, da z otroci lepo ravna ter jih dobro poučuje. Tudi je šolsko obiskovanje .jako povzdignil. Pri skušnji 12. aprila 1831 bil je prisoten tudi krajni šolski ogleda Marinič. Sploh je šola s tem provizorjem mnogo pridobila. Povzdignil je tudi ponavljavni pouk, katerega je prejšnji učitelj Lašam popolnoma opustil.1)
Leta 1833. 28. avgusta je dekan Meglič šolo nadzoroval. Novi učitelj Smer — „der bekannt, fahige und thatige Lehrer" — je prav dobro učil. Šola je dobro obiskovana.8)
Ta učitelj bil je pozneje (leta 1852.) zaradi njegove marljivosti in značajnosti od škofijstva imenovan „izglednim učiteljem" in šola dobila je ime „izgledna šola".
Od leta 1829 do 1870 morala sta učitelj in podučitelj poučevati oba v jedni šolski sobi. Leta 1870. najela se je za prvi razred soba v hiši gospoda Raj šla in tako je postala šola dvorazredna. Poučevalo se je tukaj do leta 1874. Ker od leta 1874 do 1878 ni bilo dobiti podučitelja. bila je ta čas šola razdeljena in leta 1878, ko je prišel podučitelj Franc Grohman, najela se je za prvi razred zopet soba pri Martinu Vršiču v Janžovskem vrhu, kjer se je poučevalo do leta 1881, ko se je postavilo novo šolsko poslopje.
Nova šola ima. štiri šolske sobe s stanovanjem za nadučitelja in dva podučitelja, ter je stalo z gospodarskim poslopjem vred 7000 gld. Občine plačale so 6000 gld., ostalih 1000 gld. nabralo se je po raznih milodarib. Potrebno gtadivo vozili so kmetje brezplačno.
26. januarja 1882 postala je šola tri-razredna. K temu dobila je 21. aprila 1888 še vsporednieo, katera se je 1. nov. 1888 preobrazila v četrti razred. S tem postala je šola štirirazredna, kakoršua je še danes.
(Dalje sledi.)
') 2) Dekanijski arhiv v Ptuji.

Društveni vestnik.
Iz šmarijskega okraja. Šmarijsko-rogačko učiteljsko društvo zborovalo je 7. septembra t. 1.
Gospod predsednik pozdravlja vse navzoče, posebno novega uda, gospoda nadzornika Ernest Lcskeja ter naznani tudi pristop gospoda Št. Rateja. O pristopu gospoda nadzornika izrazi vso društvo svoje veselje. Po tem naznani gospod predsednik vspored zborovanja. Točka poročilo delegatov o glavnem zborovanji „Zaveze" mora radi takratne odsotnosti izvoljenih delegatov izostati, kar gospod predsednik tembolj obžaluje, ker tega ni zakrivil slučaj, temveč dobro premišljena volja.
Gospod nadzornik je govoril prav natančno o računstvu po Lavtarjevi metodi za prvi razred in navzoči mu izrazijo iskreno zahvala za njegov trud.
Gospod Žolnir pa je reševal nalogo o »Vaji in važnosti govora". Po kratkem razgovoru radi »dvaj-
setletnice" našega društva sklene se, da se ima isto vršiti dne 9. novembra t. 1. s slovesno sv. mešo in s slavnostnim govorom. Predlaga se, naj se šma-rijski gospodi tovariši potrudijo, pridobiti si v to svrho čitalniške pevce.
Gospod predsednik se zalivali vsem navzočim ter sklene zborovanje.	—r.
Iz kamniškega okraja. (Vabilo.) »Kamniško učiteljsko društvo" bode zborovalo 12. oktobra 1.1. ob l'/i. uri popoludne v Kamniku po sledečem vsporedu: 1. Predsednikov nagovor. 2. Blagajnikovo poročilo o stanji društvenega premoženja. 3. Prihodnja deželna razstava v Ljubljani in razstava učil. Poroča gospod Lj. Stiasny. 4. Posamezni nasveti. Ob jedili uri seja društvenega odbora. K obilni udeležbi vabi	odbor.

Dopisi in druge vesti.
Maribor. (O u r a d 11 e j konferenciji.) [Konec.] O prihodnji točki — zemljepisje na ljudskih šolah — je obširno in temeljito govoril g. Gabriel Majcen. Svojo skrbno izdelano poročilo razvrstil je v pet glavnih točk: 1. o veljavi in vrednosti zemlje-pisja na ljudskih šolah sploh. 2. O shvatanji tega predmeta nekdaj in sedaj glede na tvarino in metodo. 3. O podrobnih zemljepisnih učnih načrtih. 4. O učnem načrtu, kakor si ga misli poročevalec, ter o nazorilih. 5. O najboljših zemljepisnih knjigah.
Oziraje se na gradivo in metodo nekdanjega zemljepisnega poučevanja povdarja g. Majcen, da je tej stroki treba dobre reforme. Nekdaj so začenjali poučevati tako, da so ogledovali najprej zemljino oblo, ter korakali po analitični poti od daljnega do bližnjega. Danes velja didaktično načelo, da postopamo po sintetični metodi od bližnjega do daljnega, da opazujemo najprej površino domačega okoliša.
Na astronomijo se nekdaj ni bil oziral nikdo, a politično-statistično zemljepisje se je kaj močno naglaševalo. Zemljepisni pouk je bil le verhalizem, nevreden napora učiteljevega. Še le Ritter in sloveči prirodoznanec Humboldt opozorila sta in ukrenila na pravo pot.
Predstavam glede na domačijo in njen okoliš, ki so jih prinesli učenci v šolo, naj prisnujemo nove zemljepisne predstave. Ob vedno novih predstavah snujočih se pri nadaljevanem opazavanji in poučevanji, zidamo zemljino oblo, hišo Božje mogočnosti in veličastnosti.
Pri naziranji površine domače zemlje se vzubajajo učencem različne predstave, ki se vendar nekako vežejo in družijo med seboj. V tem smislu se naj
zemljepisje poučuje z vednim ozirom na naravopisje in naravoslovje. Učenci naj kolikor mogoče sami sodijo, kako so človek, žival in rastlina, njih blagostanje, odvisni od kakšnosti zemeljske površine. Zemljepisje se naj torej po načelih koncentričnega pouka goji.
Po političnih jednotah-občinah, okrajih itd. poučevati ni prav. Opazovati so bližnja ozemlja, označena po svojstvih glede na kulturo, ki jo kažejo radi kakšnosti površja. Pojmovi političnih jednot se delajo še le takrat, ko so učenci dotično ozemlje do dobrega spoznali.
Kedar otroci površje in kulturo svojega okoliša poznajo, jim je treba navoda, da po dogovorjenih znamenjih čitajo zemljevid, da po teh znamenjih sklepajo na kakšnost površja in na kulturo oddaljenih dežel, ki je od tega odvisna.
Na veličastne, astronomične prikazni se je vedno ozirati. Pri tem služijo najbolje vedne opazovalne naloge. Kouečni vspeh zemljepisnega pouka pa naj bo spoznanje, da je zemlja velika hiša vzgoje, v kateri je Bog vzgojitelj.
Kot neobhodna nazorila-učila priporoča gosp. poročevalec drog, ob katerem se opazuje senca ; solnčno uro, dežjemer; črtež šolske izbe, šolskega poslopja, kraja, domovine; zemljevid domovine; kupico po-točne-deževne-vode, da se spoznajo sestavine domače zemlje; zbirko proizvodov; zemljevid 4 kulturnih ozemelj na Štajerskem; zemljevid Štajerske; fizika -lični in politični zemljevid Avstro-Ogerske; kompas, glob, zemljevid Evrope, planiglobe.
Konečno priporoča g. Majcen ti zemljepisni pri-pomočni knjigi: »Der geographische Unterricht nach

den Grandsatzen der Ritter'schen Schule" von Ober-lander. „Anweisung zum Unterriclite in der Heimat-kunde" von Finger.
Izbornemu poročilu sledi vsestransko, glasno odobravanje.
Nadučitelj Nerat M. poroča o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice, ki je imela v preteklem letu 402 del v 588 zvezkih, 40 snopičih in 42 podob. Dohodkov je bilo 16 gld. 61 kr., stroškov pa 16 gld. 63 kr. Nasvetuje se, da se naprosi vis. c. kr. dež. šolski svet za dovolitev veče dotacije za knjižnico, ker sicer ni mogoče priskrbeti novih knjig. Predlog bil je jednoglasno sprejet.
Volitve. Stalni odbor in knjižnična komisija ostaneta prešnja. Kot strokovnjak in zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu je bil g. Nerat zopet izvoljen.
Posamezni nasveti. Nadučitelji gospodje Kopič, Pirkmajer, Lasbacher predlagajo: Vis. c. kr. dež. šolski svet naj ukrene, da se otrokom, ki imajo v teku šestletnega šolskega pohoda mnogo, n. pr. 400 poldnevnih zamud, ne dovolijo olajšave pri šolskem obiskovanji v poletnem tečaji.
Gg. Kopič in Lasbacher nasvetujeta: Višja šolska oblast naj skrbi, da se bo o priliki predelovanj jezikovnih-slovniških- in berilnih knjig oziralo tudi na ročno obliko, lepšo opravo, boljši papir, kakor do sedaj. Tiskovne pomote in različnosti v posameznih izdajah naj se opuste. Se sprejme. Isto tako je bil sprejet dodatek gosp. Nerata: Naj se knjige ne vežejo z žico, ampak z nitjo.
Gg. Harrieh, Jager, Jauk, Lang, Cizel Jožef predlagajo: Vis. c. kr. dež. šolski svet naj blagovoli ukreniti, da se plačajo diete tudi učiteljem, ki od kraja, kjer zboruje konferencija, niso črez 8km oddaljeni. V letošnjem slučaji prosijo tudi za pristojbine za prenočitev.
Vsi predlogi (nasveti) so bili sprejeti.
Konec konferenci je. Gospod predsednik hvali in priznava naporno delo, posebno pridnost gg. poročevalcev in vstrajno pazljivost konferenčnih udov. Gg. Nerat in Pirkmajer zahvalujeta gospoda predsednika, da je to dolgotrajno zborovanje vodil tako izborno.
Utrudljivega, pa poučljivega dela je bilo konec. Kmalu smo si podajali roke v ločitev ter se razšli vsak na svoj dom, spodbude in pobudila pa, katere je ponudila letošnja konferencija svojim udom, bodo učitelju posamezniku na veliko korist pri odgojevanji in poučevanji izročene mu mladine.
„Dobra šola je zaklad, Ki donaša zlati sad."
A. Požegar.
Z Goriškega. (Okrajna učiteljska konferencija za goriški okraj.) [Konec.]
IV.	O pouku risanja in oblikoslovja v ljudski šoli — poročal je gosp. M. Lapanje podavši podrobni učni načrt za vsako šolsko leto. Gospod J. Balič je poročal posebej o zaprekah in ovirah temu predmetu, kakor n. pr. da ima le peta računica nekaj o oblikoslovji, mesto da bi imele o tem pouku že druga, tretja in četrta računica, kakor velevajo učni načrti. Pomanjkanje učil — dobrih tabel i. dr. tudi ne pospešuje pouka.
Gospod P. Medvešček priporoča „Navod k po-četnemu risanju in oblikoslovju". — Metodična razprava za ljudske šole. Napisal Jos. Bezlaj. Izdalo in založilo „Pedagogiško društvo v Krškem" — in predlaga, da c. kr. okr. šolski svet nakupi iz okr. šolsk. zaloga za vsako šolo po jeden iztis. Predlog je bil vsprejet, če tudi je bil gospod predsednik za to, da se nakupi le več iztisov za okr. učit. knjižnico.
Konečno je gospod predsednik podal svoje opazke tudi k temu predmetu: 1. Učiteli bodi izurjen v risanji na tablo; 2. risaj pred učenci na pamet; 3. ne celo podobo, ampak le toliko, da za-morejo učenci sami nadaljevati in končati podobo; i. kolikor mogoče veliko ; 5. opozori na lego, dolgost črt in kotov, — kaj kaže podoba; 6. kje se vidi, dobi, rabi itd.; 7. senčenje bodi redko, da pomeni različne barve; 8. učenci naj rišejo rahlo in tenko s porezanimi svinčniki; 9. v oblačnih dnevih naj se popoludne zadnjo uro ne riše; 10. pri oblikoslovji naj učitelj poprej pokaže telo, na njem posamezne dele in še le potem se riše.
V.	O pisanji v ljudski šoli z ozirom na pokončno pisavo — poročal je gospod P. Medvešček ter priporočal Likarjeve nove pisanke z urejeno lineaturo, o katerej je »Popotnik" že poročal in predlagal, da bi se uvedla pokončna pisava. Nastala je dolga debata, katere se je udeležilo veliko gosp. učiteljev. Odločno proti pokončni pisavi se nikdo ni postavil, le proti temu jih je bilo mnogo, da bi se uvedla koj obligatno in v vseh šolskih letih. Konečno izrekli smo se v principu za pokončno pisavo, in uvede naj jo učiteljstvo slobodno kakor hoče, dokler ne dobimo Abecednikov s pokončno pisavo.
Gospod predsednik pojasnjeval je na tabli, kako se odstranijo nekatere napake, katere je zapazil pri pisanji.
VI.	O okrajni učiteljski knjižnici poročal je gospod Tom. Jug. Iz tega poročila naj navedem, da šttje knjižnica v Gorici s podružnicama v Ajdovščini in Kalu 530 del v 1126 iztisih (zvezkih). Denarno stanje je kaj ugodno, kajti prebitka je 568 gld. 39 kr. — naloženega večinoma v hranilnici. — Volila sta se dva pregledovalca računov.
VII.	Nalogo „Da izšolana mladina ne usurovi, kaj naj učitelj stori in kako naj se proti njej vede" — izdelati je moral pismeno vsak učitelj in učiteljica ter poslati svoj izdelek c. kr. okr. šolsk.
svetu. — Gospod predsednik pohvali izdelke, da so sploh dobri; posebno dobro so izdelali gg. Medvešček, Balič, Strnad, Baje, Jug, Poniž, Lapanje, Čopi . . . gspdč. Mozetič, Pere, Leban. . . .
Stalni odbor je bil odločil, da prebereta svoj spis gspdč. Pere in gosp. Babič. Poslednjega je kon-ferencija večkrat v čitanji motila s ploskanjem, odobravanjem in smehom.
VIII.	Posamezen predlog gospoda Medveščeka, poslan po »učiteljskem društvu", da bi se iz doneskov učiteljstva za okr. učit. knjižnico naročeval »Popotnik" za vsako šolo — provzročil je zopet precej debate. Gosp. predsednik je ugovarjal, da ima knjižnica premalo dohodkov, da bi bilo mogoče izvrševati naročitev za vse šole ter je za to, da se naroči le za nekaj šol. — Predlagatelj je branil svoj predlog rekoč, kar ne zmore knjižnica, naj založi šolski zalog in predlog je bil sprejet.
IX.	Zadnja točka bile so razne volitve, katerih izid je bil sledeč: 1. kot zastopnika učiteljstva v okr. šolski svet sta bila izvoljena dosedanja gosp. A. Baje in A. Poniž, za katera se je gosp. predsednik toplo potegoval zatrjevaje, da vršita vedno svojo dolžnost; 2. kot odposlanci za deželno učit. konferencijo gg. Tom. Jug, Fr. Bajt in P. Med-veščeki 3. stalni odbor volil se je z vzklikom dosedanji, v katerem so gg. Tom. Jug, Ant. Iiajc, Fr. Bajt in Al. Lovrenčič in 4. v knjižnično komisijo gg. Tom. Jug, M. Zega, Fr. Bajt, M. Lovrenčič in Fr. Strnad.
S tem je bil dnevni red končan in konferen-cija se je razšla, zahvalivši se po gosp. Tom. Jug gospodu predsedniku za spretno vodstvo. Samo po sebi se ume, da se je gosp. predsednik se srčnimi besedami spomnil še prej presvitlega cesarja in da je konferencija zapela cesarsko pesem. —e—
Iz goriškega okraja. Pri zadnji uradni kon-ferenciji dobili smo učitelji tega okraja podrobne učne načrte. Naj povem tu svojo misel o tem izdelku v prevdarek in presojo drugim gospodom tovarišem. Za sedaj pa omenjam le zemljepisni pouk v 6. šolskem letu na jednorazrednicah. Določeno mu je vsakih 14 dni pol ure. Ne oziraje se na množino tvarine, določeno temu oddelku, zmajal bode z glavo vsakdo, poznajoč naše razmere, češ kaj se pač more doseči v tako pičlem času. Toraj vsakih 14 dni pol ure, a tudi ta ni zagotovljena, kajti prigodi se večkrat, da je dotični dan praznik, ali da pade oni dan med počitnice. Tudi so večkrat šolske klopi na pol prazne bodi-si radi slabega vremena bodi-si vsled zanikarnosti krajnih šolskih svetov, ki so menda ustanovljeni jedino zato, da ovirajo napredek šolstva. V takih slučajih, so ve, gre zemljepisni, kakor vsak drugi pouk po vodi za oni dan a za zemljepis za celih 14 dni. Pa ni misliti, da se pripeti to le poredkoma, baš na-
sprotno, prav pogosto. Vsled tega smemo z vso sigurnostjo vsaj '/i 0I,ih P0' ur na odbiti. Toda tudi one, ki ostanejo, niso cele, kajti kjer ima učitelj po 2 ali 3 oddelke h kratu poučevati, mora za posredni pouk dati najprej naloge (navadno zapisati na tablo) in s tem in morebitnim pojasnilom naloge' izgubi precej kakih 5—10 minut, ostalih 20 minut ostane torej za zemljepis vsakih 14 dni, ako ne pride kaj vmes!
Še nekaj, preden omenjam ogromno tvarino 6. šolskega leta. Gmotne razmere našega ljudstva so zelo, zelo žalostne. Otroku se ne dovoli časa niti toliko, da bi ponovil to, kar se mu je v šoli naročilo. Zna torej le to, kar se mu v šoli „utepe" v glavo. Sedaj pa, uvaževaje vse naštete razmere, pozor, da slišite, kaj znamo v naših šolah, oziroma kaj bi morali znati učitelji in učenci:
Naši podrobni učni načrti predpisujejo za 6. šolsko leto to-le tvarino:
»Lunini spremeni, vrtenje lune, zemlje, mrk solnca in lune, velikost lune, solnca k zemlji, oddaljenost lune, solnca od zemlje. . . . Sest. 53, 54, 63, 59, 01, 56, 52, 57, 50. Pregled kronovin Avstrije, preglfed Evrope in drugih delov sveta".
In naj še reče kdo, da ni to napredek v 6—10 urah toliko tvarine ubiti v trde buče 11- do 121etnim paglavcem! Niti na gimnaziji, niti na učiteljišči nismo v jednern letu toliko tvarine prebavili. Da v resnici,- izdelovatelji teh učnih načrtov so zaslužili pohvalo in priznanje, ker kaj takega ne zna vsak učitelj. Želel bi le še izvedeti za način poučevanja, ki mora biti izvestno jedno le „elektriški".	__y
(,,Radogoj"), podporno društvo za visokošolce, ki se je pred kratkim ustanovilo v Ljubljani zanima tako narodne kroge, da se je za glavnico nabralo že čez 25.000 kron. Največ podpore je „Radogoju" naklonil gosp Gorup iz Reke z 10.000 kronami, Podpirali se bodo dijaki tako, da se jim bode plačevalo za stanovanje in hrano najmanj 200 gld. na leto. Podpore bodo morali dotični dijaki potem, ko pridejo do zadostne službe, vračati. Predsednik društvu je gosp. Ivan Hribar, podpredsednik pa cesarski svetovalec gosp. J. M u r n i k.
Premembe pri učiteljstvu. Gospod Bogomir Sitter, učitelj v Breznem postal je nadučitelj v Vuhredu; gosp. Ivan S a b a t i, učitelj pri Sv. Janži (Lipniški okraj), imenovan je nadučiteljem pri Sv. Ožbaltu ob Dravi; gosp. Martin M a t e k o v i č, učitelj v Škalah pa nadučiteljem ravno tu. — Podučitelj v Poličanah, gosp. Mirko Šijanec, dobil je učiteljsko mesto v Cvenu; poduč. v Šmartnem pri Slovenjem gradci, gosp. Franc Šnudrl pa mesto učit.-voditelja v Pernicah, gosp. Franc Cvirn., prov. učitelj v Prežganji pride za definitivnega pod-

učitelja v Stoprce, g. Edvard Čeh, def. podučitelj v Št. Jurji v Slov. gor. pa k Sv. Lenartu v Slov. gor. — Začasni učitelj gospod Ivan Šemerl pride iz Grahovega na IT. učno mesto k Sv. Vidu nad Cerknico; gspdč. Berta Terčelj pa iz Begunj na Bloke. Začasne službo so dobili: izprašan učiteljski kandidat gosp. F. Baraga v Trsteniku, izprašane kandidatinje pa, in sicer gspdč. Marija Globočnik v Št. Jarneji, gspdč. Rafaela Inglič v Begunjah, gspdč. Olga G a š p e r i n in Jakobina T o m e c pa na novih dekl. paralelkah k 3. in 4. razredu v Starem trgu pri Ložu.
Raznoternosti.
[Dunajski pedagogij] obiskovalo je leta 1892/3. 10 učiteljev in jedua učiteljica iz Bosne, Bulgarske in Srbije, a za tekoče šolsko leto se je oglasilo iz teh dežel 36 kandidatov, ako dunajski mestni zastop dovoli, da se sprejmejo v ta zavod.
[Šolski zakon za Rumunijo.] Kraljevina Romunska dobila je letos šolski zakon, iz kojega priobčimo tukaj nekaj o izobraževališčih za učitelje. Po tem zakonu so posebna izobraževališča za učitelje v mestih in za učitelje na kmetih. V seminarjih za kmetske učitelje poučuje se vse v materinem jeziku rumunskem in po jeden tuj jezik — nemški ali francoski — v seminarjih za mestne učitelje pa se uči tudi še tretji —■ latinski jezik. — Učiteljske plače zlagajo polovico država in polovico občine; za izobraževanje učiteljev skrbi država, za šolske zgradbe in navadne šolske potrebe pa občine. Brez
šolskega pouka ne sme nobeden otrok ostati in v vsak kraj, ki je od katere šole nad 3 kilometre oddaljen, mora učitelj dotične šole dvakrat na teden iti tje otroke učit.
[Vseučili šče v Belemgradu.] Akademični senat visoke šole v Belemgradu je sklenil, da se omenjena šola preustroji in premeni v popolno vseučilišče po izgledu avstrijskih vseučilišč. Imenovalo se bode »kralja Aleksandra vseučilišče".
[O pokončni pisavi] nepovoljno izrekel se je rektor Becker v Berolinu, kakor poroča „Allgem. deutsche Lehrerzeitung". Predno se ta pisava obli-gatno vpelje, treba bode še mnogo poskusov, kajti, da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona.
[V slogi je moč.] Bavarsko učiteljsko društvo, ki šteje 11.000 udov, ima pri neki stutgartski zavarovalni družbi pod posebno ugodnimi pogoji 2553 polic v znesku blizo 10 milijonov mark. »Zaveza" in „Slavija" posnemajti jih.
[Posnemanja vredno.] Uradni list Nemško-brodskega okrajnega šolskega sveta objavil je dne 2. avgusta nastopni razglas : »Okr. šolski svet je prišel k prepričanji, da pri oddaji učiteljskih služb prosilci iščejo podpore ali bolje rečeno »protelccije" pri udih krajnega in okrajnega šolskega sveta. Tako postopanje je učiteljskega stanu nevredno. Tisti, ki za razpisano službo nima sposobnosti, prosi zastonj, tisti ki vsled sposobnosti in službenih let mesto zasluži, ne potrebuje nikake. pro-tekcije. Gospodje učitelji se torej prosijo, omenjene šolske gosposke s takimi privatnimi obiski ne nadlegovati."
Stev. 896.
Podučiteljska služba
Razpi
s natečajev.
i št. i?«. Razpis učiteljskih služb.
je na štirirazredni dekliški šoli v Ljutomeru (III. plač. vrsta) takoj začasno domestiti.
Nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožne prositeljice naj vložijo svoje obložene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva do 20. oktobra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Ljutomeru.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru, 1-2	29. septembra 1893.
Predsednik.
št. 6i3, ii. Razpis natečaja.
V marenberškem šolskem okraji je umestiti s pričetkom zimskega tečaja na jednorazredni ljudski šoli IV. plačilnega razreda v B r e z n e m mesto učitelja-voditelja definitivno eventuelno tudi provizorično.
Prosilci naj vložijo svoje redno podprte, z zrelostnim spričevalom in s spričevalom učne vsposobljenosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva in vsposobljenosti za subsidiarični pouk v katoliškem veronauku opremljene prošnje predpisanim potom do 24. oktobra t. I. pri krajnem šolskem svetu v Brez ne m.
Potreba znanja slovenskega jezika se po sebi razume.
Okr. š. svet v Marenbergu, 27. sept. 1893.
Za predsednika: /?. Tommasi s. r.
O. š. s.
V Krškem okraji je stalno ali začasno po-polniti sledeča učna mesta:
1.	Tretje učno mesto na trirazredni ljudski šoli v Št. Rupertu z letno plačo 450 fl.,
2.	drugo učno mesto na trirazredni ljudski šoli v Veliki Dolini z letno plačo 450 fl.,
3.	služba učitelja in šolskega voditelja na jednorazredni ljudski šoli na B r a n s k e m K a 1 u z letno plačo 450 fl., opravilnino 30 gld. in prostim stanovanjem.
Prošnje za te službe naj se predpisanim potom semkaj vlagajo do 21. oktobra 1883. C. kr. okr. š. svet v Krškem, 21. sept. 1893.
Predsednik.
štev. 2%. Podučiteljska služba
je na trirazredni ljudski šoli pri Nego vi (IV. plač.
vrsta) takoj stalno ali začasno domestiti.
Nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožni prositelji naj vložijo svoje obložene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva do 20. oktobra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Nego vi (pošta v Ivajncih).
Okrajni šolski svet v Gornji Radgoni, !_2	29. septembra 1893.
Predsednik.
st. ii. Podučiteljska služba.
Na štirirazredni ljudski šoli v Poličanah se umešča podučiteljsko mesto z dohodki III. plač. razreda detinitivno ali tudi provizorično.
Prosilci naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, predpisanim potom do 30. oktobra 1893 pri krajnem šolskem svetu v Poličanah. Okr. šol. svet Slov. Bistrički, 26. sept. 1893.
Predsednik: Kankowsky s. r.
st-412- Razpis natečaja.
V Gornjegraškem šolskem okraji umestiti je s pričetkom zimskega tečaja na trirazredni ljudski šoli v Rečici podučiteljsko mesto v IV. plačilnem razredu s prostim stanovanjem detinitivno eventuelno tudi provizorično.
Provizorični podučitelj lahko dobi 30 gld. osoline na doklade leto, dokler svojo službo v za-dovoljnost opravlja.
Prosilci naj vložijo svoje redno opremljene, zlasti z zrelostnim oziroma s spričevalom učne vspo- , sobljenosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva |
st 94	Naznanilo.
Izpiti sposobnosti za poučevanje na občnih ljudskih in meščanskih šolah pričnejo v letošnjem jesenskem obroku pri podpisani komisiji dne 6. nov. ob 8. uri zjutraj.
Po predpisu opremljene prošnje za dovoljenje k tem izpitom morajo priti predpisanim potom najpozneje do 4. novembra t. 1. k ravnateljstvu komisije.
C. kr. izpraševalna komisija za občne ljudske in za mešč. Šole
v Mariboru, 26. septembra 1893.
II. Schreiner, ravnatelj.
| podprte prošnje predpisanim potom do 24. oktobra 1893. pri krajnem šolskem svetu v Rečici.
Potreba znanja slovenskega jezika se po sebi razume.
Okr. šolski svet Gornjigrad, 30. sept. 1893. 1—2	Predsednik: Wagner s. r.
st. 337. Opetni razpis natečaja.
V V r a n s k e m šolskem okraji umestiti je s pričetkom zimskega tečaja na poddružnici v Ojstri-škem gradu (šolski okoliš Št. Jurij ob Taboru) podučiteljsko mesto v IV. plačilnem razredu in s prostim stanovanjem definitivno eventuelno tudi provizorično.
Prosilci naj vložijo svoje redno opremljene zlasti z zrelostnim oziroma s spričevalom učne vsposobljenosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva podprto prošnje predpisanim potom do 24. oktobra 1893 pri krajnem šolskem svetu v Št. Juriju ob Taboru.
Potreba znanja slovenskega jezika se po sebi razume.
Okrajni šolski svet Vransko, 28. sept. 1893. 1—2	Predsednik: Wagner s. r.
Napake pri vzgoji otrok
v zverižosteznem vrtu.
Kratek in umeven navod, kako ravnati da se ti otroci razvadijo in spridijo. Poleg nemškega „Der Irrgarten der Erziehung-' S 1 o-sr e n. c e m, piiiedil
Fr. S. Janišek,
šolski ravnatelj v Reichenburgu.
Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Naročila sprejema: Upravni št vo „ Popotnikovo".
Nova šolska kIop;
patent Nr. f3d136
38.653
vt,—1892
izdelovala se bode odsihdob po pravilno stavljenih merah dunajskih zvedencev za šolsko klop
v 7 velikostih in bo stala: 1 komad za 2 učen. nebarv. gld. 6,— = kron 12— 1 komad za 3 učen. barv. gld. 7'50 :- kron 15 — 1 » » 2 » barv- » c'50 = „ 13— 1 „ „ 4 „ nebarv. „ 7'80	15'60
1	>,3 » nebarv. „ 6'90 = „ 13-80 1 „ „ 4 „ barv. „ 8'50 -- „ 17-
Pri velikih naročilih primerno ceneje.
Dovoljenja v izdelovanje zgoraj omenjenih šolskih klopij po pogodbi in pošljem, če se želi, naris in popis brezplačno.
lKE* Neopravičena ponarejanja in posnemanja se sodnijski kaznujejo.
Preslavnim vzdrževateljem šol in preslavnemu učiteljstvu se najuljudneje priporoča v blagovoljna naročila
Ivan	izsl,
nadučitelj v Kamnici pri Mariboru ob Dravi.
ii
ni
Vsebina. I.
I. V. skupščina »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Mariboru. (IV.) — II. Posamne misli o vzgoji, pouku in učiteljstvu. (A. Gradišnik.) (VI.) — III. Nekaj o „iiIozofičnih študijah". — IV. Doneski k zgodovini naših šol. (XV.) (Iv. Strelec.) — V. Društveni vestnik. — VI. Dopisi in druge vesti. — VII. Natečaji in inserati.
Lastnik in založnik: „Zaveza'i
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec.)