352
Novice.
—   Deželnozborska volitev v Celji. Doe 21. nov. t. 1. vršiti se ima volitev štajerskega deželnega poslanca namesto umrlega dr. Neckermann-a za mesta in trge: Celje, Brežice, Laški trg. Sevnica, Grornjigrad, Ljubno, Mozirje, Žalec in Vojnik. „Slovensko politično društvo za Štajersko" postavilo je kot kandidata za to volitev g. dr. J. Hrašovca, odvetnika v Celju. Kandidat je poznat kot vrl rodoljub, ki pozna dobro razmere meščanov in tržanov imenovanih krajev. Ako vsi slovenski volilci pridejo složni na volišče, mora biti njih zmaga. — Kandidat nemškutarske stranke za to volitev je sodni pristav v Celji, dr. Wokaun.
—    Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Koncem tega leta izstopijo iz ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice: 1. Iz trgovinskega odseka I. in II. volilna kategorija, gg.: Fran Hren, Iv. Perdan in Fr Ks Souvan; iz III. volilne kategorije, gg.: Toma Pavšler in Josip Ribič 2.) Iz obrtnega odseka, I. volilna kategorija, g. Makso Krenner; iz II. volilne kategorije gg.: Orosl. Dolenec, Alojzij Jenko, Janka Kersnik, Filip Zupančič in Jernej Žitnik; iz III. volilne kategorije g. Ludovik Wriesnig Vrhu tega izstopi tudi g. Feliks Stare, ki je bil poklican v zbornico kot namestnik za umrlim dr. Jož. Poklukarjem v II. volilni   kategoriji obrtnega odseka.
-    353
Pri novih volitvah, ki se bodo vršile začetkom 1. 1894. voliti bo torej v vsem 13 zborničnih svetnikov. Predsednikom volilne komisije je imenovalo c. kr. trg. ministerstvo c. kr. vladnega svetnika g. dr. Eeinhold Kiiling pl. Eiidingen, za člana volilne komisije pa je deželna vlada na zbornični predlog imenovala kot zastopnike zbornice gg. : Ivan Perdan-a, Avgust Skaberne-ta, Ivan Baumgartner-ja, Anton Klein-a, Filip Supančič-a in Makso Krennerja. Kot zastopnik ljubljanskega mesta imenovan je v komisijo občinski svetnik gosp. Matiji Zitterer vitez Gasa Cavalchina.
—    Volilna reforma. Konservativni, levičarski in poljski klubi so prevčeraj imeli posvetovanje o volilni reformi. Vsi so se izrekli proti vladni predlogi, če tudi priznavajo, da je razširjenje volilne pravice potrebno. Konservativni klub pogreša v vladni predlogi jamstva interesov srednjih stanov, levičarji vidijo v njej nevarnost za nemštvo, Poljaki pa nevarnost za poljstvo in avtonomijo. Levičarji pravijo v svoji izjavi, da so pripravljeni delavcem dovoliti takoj volilno pravico, pa le v posebni volilni skupini pri primerni pomnožitvi državnih poslancev, konservativci bi pa radi volitve uredili nekako po stanovskih skupinah. Kakor se sedaj kaže, vlada za svojo predlogo nikakor ne dobi večine in govori se že, da ministerstvo odstopi ali se vsaj precej premeni. Drugi pa mislijo, da se razpusti državni zbor. Grof Taaffe je odpotoval v Budimpešto k cesarju, da poroča o položaju V ponedeljek je v državnem zboru prvo branje o vladni predlogi o razširjenju volilne pravice.
—   Mac Mahon. Umrl je te dni maršal Mac Mahon. Pokojnik je bil rojen leta 1808. iz neke slavne in plemenite na Francoskem naseljene irske rodbine. Dovršivši vojaško šolo je vstopil v generalni štab. Dolgo je služboval v Algieru. kjei se je odlikoval v raznih bojih in se popel do divizijonarja V krimski vojski je vzel utrdbo Malakov in ga je Napoleon imenoval vsled tega senatorjem in mu podelil veliki kordon častne legije. Pri Magenti je zmagal Mac Mahon Avstrijce in pridobil maršalstvo. V nemško francoski vojski pa ni imel sreče in tudi Napoleon ni poslušal svetov njegovih. V nekem boji je bil hudo ranjen. Leta 1871. je bil poveljnik četom proti komunardom. Dve leti pozneje je bil voljen predsednikom republike. Ker je delal za obnovljenje monarhije si je nakopal hudo nasprotstvo republikancev in leta 1879. se je moral odpovedati predsedstvu, če tudi mu volilna doba še ni bila potekla.   Od tega časa se za javno življenje ni več dosti brigal.
—   Volitev v tržaški okolici. Ker je bil gosp. Ivan Nabergoj pri zadnjih volitvah v občinski svet oziroma deželni zbor tržaški izvoljen v III. in V. okraju in je izvolitev vsprejel v V. okraju, vršila se je minolo nedeljo za III. okraj nadomestna volitev, pri kateri je bil vkljub strastnim agitacijam Lahonov izvoljen slovenski kandidat gosp. Ivan Mar. Vatovec, posestnik pri sv. Ivanu in v Trstu.
—    Nov odvetnik. Z dnem 15. t. m. otvoril je v Postojini (v Kogojevi hiši) odličen rodoljub, g. dr. Dragotin Treo, svojo odvetniško pisarno.
—   »Radogoju« pristopila sta za ustanovnika po 100 kron, rodoljub, ki neče biti imenovan in gos. Jakob Hočevar, lekarnik v Krauji. Živila darovalca!
—   V Ribnici snuje se, kakor se čuje „Narodna čitalnica s pevskim društvomki. Eibničanje le pogumno na narodno delo!
—   25letnico obhaja letos Vransko, odkar je bilo uvrščeno mej trge. Tudi ondotna Čitalnica slavi letos svoj 251etni obstanek.
—   Martinovo beBedo s plesom priredi kakor vsako leto tudi letos na Martinovo nedeljo v Koslerjevi pivarni šišenska čitalnica.
—   Valvazorjeva pisma. Pisatelj g. Peter pl. Eadics odpotoval je te dni iz Ljubljane v London, da prepiše nekatera Valvazorjeva pisma, ki se nahajajo tam. V to svrho dala
sta   deželni   odbor  in   kranjska    hrasilniea  Eadicsu   primerno podporo.
—   Nova posojilnica os: lovala se je v Trbovljah pod imenom:   „Trboveljska posojilnica   s sedežem v Hrastniku".
—   Tombola, katero je priredilo dne 8. t. m. prvo ljubljansko bolniško in podporna društvo na Kongresnem trgu v Ljubljani vrgla je 1592 gid 80 kr. dohodkov. Od 9900 pripravljanih tablic se jih je prodalo 7964. Stroški znašali so do- 800 gld. je torej' čistega dobička, v dobrodelni namen 792 gld.
—  Razstavo cvetlic prirede dne 2.8. 29. in 30. t. m. ljubljanski umetni vrtnarji v kazinskem steklenem salonu. Cisti dohodek te razstave je namenjen otroški  bolnici    ljubljanski.
—   Strežniški tečaji s predavanji o bolniški strežbi in o razkuževanji s posebnim ozirom na kolero se bodo pričeli, za slučaj, ko bi se pokazala tudi pri nas kolera. Ti tečaji bodo trajali 8 do 10 učnih ur. Vsi taki, ki bi se ho~ teli postaviti v službo trpečega človeštva, posebno bivši vojaki sanitetnega oddelka in zlasti taki, ki so< udje veteranskih društev, se vabijo, da se zglase pri pristojnem okrajnem glavarstvu, oziroma pri mestnem magistratu, ljubljanskem do 25. t. m.
—   Uršulinsko dekliško šolo v Skofji Loki razširili so letos na 7. razredov Prihodnjo leto se šola razširi še na 8. razred.
—   Lokalna železnica Kranj-Tržič. Vsled razpisa vis. c. kr. trg. ruinisterstva določa c. kr. dež. vlada komisi-jonelni pregled trase o prednačrtu lokalne železniške proge Kranj-Tržič na 30. dan oktobra t. 1., dopoldan ob 9. uri od postaje Kranj dalje. Udeležencem je dana na prosto voljo priti h komisiji in glede projektirane proge podati svoje ugovore in opomine, če jih kaj imajo.
—   Linčanje, ali po naše bi rekli: ljudstvo samo kaznuje hudodelnike, širi se v Ameriki od dne do dne in ni ga skoro dne, da ne bi bilo citati o linčanju Izobražen človek nikakor ne more zagovarjati tega podjetja, ker mnogokrat se lahko pripeti in se je tudi že pripetilo, da je bil popolnoma nedolžen človek linčan in to edino le zaradi gole sumne. Po navadi razburjeno ljudstvo hudodelca obesi na bližnje drevo, mnogokrat pa tudi ustreli, večkrat pa tudi s silo vlomi v ječo in hudo-delnika ali na prostoru ustreli, zvleče na prosto in obesi. Se ve, da se pri takih prilikah tudi bojuje s policijo ali jetniško stražo, po navadi zmaga ljudstvo. Večinoma so bili zadnje dni linčani zamorci. Iz Carolltona Albama poročajo se 16. sept. o groznem linčanju, katerega žrtev so bili štirje moški in jedna ženska, vsi zamorci. Minoli teden so bila zapaljena in do tal vpepeljena skladišča pavole J. Wooda. Na sumu so bili hudobnega čina štirje zamorci moškega spola in jedna ženska, ter bili odpelj ani v preiskovalni zapor. V četrtek večer bil je jetnišničar obvesten, da je na ulici neka osoba, katero mora v zapor sprejeti; komaj je odprl vrata, obkolila ga je množica, oboroženih ljudij ter mu s smrtjo pretila, ako ne izroči ključev od ječe, na kar se je udal tem nočnim obiskovalcem. Ljudstvo se je takoj podalo v celice, kjer so bili imenovani zamorci zaprti, tu je večkrat nanje ustrelilo in ko je bilo prepričano, da so vsi do smrti zadeti, zapustili so jetnišnico. Zatrjuje se, da se je jeden zamorcev udal storjenega zločina. To je bilo drugo linčanje v osmih dnevih v tem kraju, bil je namreč linčan blizu Pickens Countv zamorec Joj Floyd po imenu, kateri je baje umoril soprogo belega larmerja; ljudstvo ga je obesilo na bližnje drevo. — Dne 17. sept. so bili trije zamorci bratje od ljudstva iz ječe izvlečeni in obešeni in to v mestu New Orleans. Brat teh zamorcev po imenu Julian, je v petek blizu imenovanega mesta iz maščevanja ustrelil sodnika Vak. Estopihal ter ubežal. V nedeljo so zaprli dve sestri, mater in tri brate Juliana,   krivi so bili potuhe,   ter neki ve-
354
deli za skrivališče merilca. Krvoželjno ljudstvo je hotelo tudi mater in sestri usmrtiti, toda tej želji so se nekateri protivili, ter so ženske samo bičali. Ko so ljudje pravega morilca še iskali v bližini Camp Parapei, prišli so tudi v hišo zamorca Jahn Willis ter zahtevali od njega, da jim pove, kje je morilec Julian skrit; zatrjeval jim :}e, da mu ni znano, toda podrli so ga na tla in po njem hodili tako dolgo, da je umrl. V noči okolu 1. ure zbirali so se oboroženi zamorci v Camp Parapet, da bi udarili na belopoltne sovražnike, izmed katerih je mnogo zapustilo svoja stanovališca.           Dne 19. sept. je usoda lin-
čanja doletela 231etnega zamorca v Birmingham Ala., ker je na surov, nesramožljiv oacin napal neko gospo. Isti dan je razjarjeno ljudstvo vdrlo v ječo, kamor je policija lopova vtaknila, izvlekla ga na dvorišče in tam na kol obesilo. — Dne 21. sept. bila je prava bitka mej meščani in milico v Eoanke. Povod bitke je bil se ve da zopet zamorec Eobert Sniith. Lopov je z zvijačo spravil soprogo farmerja Bishopa v neko klet, ter jo tam tako dolgo davil, da je nezavestna obležala, jo oropal in zbežal, toda kmalu prišel policiji v roko, katera ga je odvela v zapor. Ljudstvo zvedši o tem činu, se je zvečer pričelo oboroženo zbirati in okolu 300 mož je prišlo pred ječo ter zahtevalo, da se jim lopov izroči in ga sami kaznujejo. Milica postavila se je v bran in boj se je pričel; na strel milice padlo je 11 napadovalcev do smrti zadetih, drugi pa so se ustrašeni razpršili, toda kmalu zopet s srdom napali jetnišnico. Vse prigovarjanje majorja, poslanca in drugih gospodov, da naj ne rabijo sile, da lopova ni več v ječi in ne otide zasluženi kazni, ni hasnilo nič; ljudstvo je kljubu temu vdrlo v ječo, a lopova ni bilo več notri. Razsrdjeno ljudstvo je pričelo iskati lopova in ga kmalu našlo v obrežji reke v varstvu dveh policajev, katerim ga takoj vzelo in obesilo na bližnje drevo, truplo s svinčenkami pa tako razstrelilo, da je bilo rešetu podobno in naposled še zažgano.