Listek.
379
LISTEK.
»Slovenska Beseda«. »Matica Slovenska« razpošilja nastopno vabilo: Matice Slovenske odbor je sklenil izdajati znanstven list »Slovenska Beseda«, kateremu naj bi bil glavni namen pospeševati razvoj našega književnega jezika ter določiti in utrditi njegov pravopis.
Slovenska književnost zadnjih let nam kaže pri raznih pisateljih v pisavi vedno večjo različnost, celo znanstvene preiskave so izvedle različne zaključke. Ta pravopisna nedostatnost dela velike težave pisateljem samim, še večjo pa učiteljem ljudskih in srednjih šol. Da bi se pa v tem oziru dosegla jedinost, povabila bode -»Slovenska Beseda*. vse slovenske jezikoslovce k skupnemu delovanju, da bi z znanstvenimi razpravami in z mirno kritiko sedanje pisave določili prave oblike, odločno pa izpodbijali krive nazore ; marsikaj se bode dalo le s samim porazumljenjem uvesti.
Razpravljala se bodo torej v i>Slovenski Besedi«, vsa vprašanja, tičoča se slovenske slovnice, katera še niso dognana ali še ne dosti razjasnjena; pri tem se bode določilo, koliko se je ozirati na etimologijo, koliko na zgodovinski razvoj in koliko na fonetiko sedanjega živega jezika. List bode pač odmenjen slovenskemu jezikoslovju sploh, vendar le v toliki meri, kolikor je potreba za rečeni namen Vse dognane stvari se bodo zbirale, in kadar se bode na podlagi teh beležkov mogla izdati slovenska pravopisna knjižica,  tedaj bode  -»Slovenska Beseda«,  završila svojo glavno nalogo.
»Slovenska Beseda«, bode nadalje pospeševala pravilni razvoj slovenskega besedja v slovarskem oziru in si torej prizadevala k temu pripomoči, da se natančno določijo pomeni besedam, kjer se kaže razlika v rabi, da se bode strokovno nazivoslovje (terminologija) razvijalo po svojstvu in pravilih slovenskega jezika, in da se bode jezik bogatil iz nikakor še ne povse razkritih zakladov narodnega govora; v ta namen bode list tudi prinašal iz raznih krajev zbirke takih besed, ki so ali sploh manj znane, ali imajo v različnih krajih različen pomen
Najpripravnejši" bodo v obče kratki spisi, ki se bodo držali omenjenih mej, sprejemale se bodo pa tudi kritike vseh slovenskih knjig z ozirom na njih jezik.
Vse to se bode zgolj stvarno razpravljalo; mirni in stvarni polemiki, katera vodi polagoma k spoznanju resnice, bode »Slovenska Beseda«, na razpolaganje; a izključeno iz nje bode vse strastno in osebno napadanje in pikanje, za kar jamči uredništvo, kateremu je glede" tega pridržana pravica, da popravi in zavrže vse, kar bi se ne ujemalo s tem načelom.
Časopisa bode vsako leto na svetlo prišlo blizu dvanajst pol v nedoločenih obrokih, približno jedna pola vsak mesec.
To podjetje je pa le tedaj mogoče izvesti, ako se pridobi dovolj sotrudnikov, ki bi list podpirali z rednimi spisi. Odbor Matice Slovenske torej Vas, blagorodni gospod, uljudno prosi, da mu obljubite svoje sodelovanje ter v kratkem o tej stvari poročite iu izjavite, se li s tem programom skladate ali, če ne, kaj bi radi pridejali, kaj popravili ali zavrgli,
Urednik listu bode gimn. prof. A. Bartel v Ljubljani, kojemu naj se dotični dopisi pošiljajo.
V Ljubljani, dne" 25.  aprila  1890.
Odbor  Matice Slovenske.
Ravnikarjeva slavnost. Odbor »Pisateljskega podpornega društva« je sklenil letošnje poletje vzidati spominsko ploščo pokojnemu tržaškemu  škofu   Matevžu  Ravnikarju
38o
Listek.
na njegovem rojstvenem domu na Vačah. Do sedaj je določen za to slavnost, pri kateri bodo sodelovali mnogi sorodniki slavnega pokojnika, 13. dan malega srpana t. 1. Pel bode pri odkritji litijsko-šmartinski pevski zbor, slavnostni govor bode govoril g. notar Sveiee, a sodelovala bodo tudi druga ndrodna društva iz bližine. Pričakuje se mnogo udeležencev iz vseh krajev naše domovine.
Slovanske študije v Italiji napredujejo očividno. Poročali smo že v svojem listu, kako se italijanski romanopisec in kritik, prof. Domenik Ciampoli v Kataniji, zanima za vsak literarni pojav med Slovani. Nedavno je začel izdajati poseben literaren list pod naslovom »Rassegna della letteratura italiana e straniera« (Izvestja ob italijanski in inozemski literaturi). Ta list je uredovan razumno, trezno in z dobrim ukusom. Do sedaj je prinesel razprave o novejših in sočasnih ruskih pisateljih, dalje o epiki srbsko-hrvaški. Kot vzglede ima prestave ruskih, poljskih in srbsko-hrvaških pesnikov. Zlasti obširno govori o novejši ruski literaturi in svojo razpravo o sočasnih ruskih pisateljih sklepa s temi besedami: »Upajmo, da se bodo ruska in druge slovanske literature skoro bolje spoznale v naši zemlji, da se povečajo simpatije med nami in med tem omikanim,  dobrim in  plemenitim ndrodom.«
Zgodovina Cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič, kapelan cerkljauski, založil A, Golobic, župnik cerkljanski, tiskala »Katoliška tiskarna« v Ljubljani 1890., 8, 158 str. Cena nevezanemu izvodu 90 kr., trdo vezanemu 1 gld. Ta najnovejši plod raziskavanj na našem domačem zgodovinskem polji je izšel kot IX. zvezek »Zgodovine fara ljubljanske Škofije«, katero že več let sem izdaja zjiani slovenski zgodovinar in sedanji deželni arhivar A. Koblar, ki je poleg spretnega g. pisatelja gotovo k temu pripomogel, da je ta knjiga na svetlo prišla v takd strogo znanstveni obliki. Kakor so bili vsi poprejšnji zvezki tega zbornika vzprejeti s polivalo, tako zaslužuje tudi najnovejši popolno priznanje tudi stroge kritike. V tej knjigi so porabljeni vsi do sedaj znani viri (tiskani in rokopisni) glede" cerkljanske fare in celo oddaljeni notarijatski ai-hiv v Vidmu je bil v to svrho pregledan in sicer ne brez uspeha. Tvarina je strogo znanstveno razdeljena in zadosti obširno predelana, pisava je zanimiva in je^zik prav lep. Pohvaliti moramo gospoda pisatelja tudi „, zato, da se je povsod oziral na ndrodovo mišljenje in pripovedovanje ter da je vzprejel mnogo zanimivih pripovedek o posameznih krajih cerkljanske fare. Prav važno bi bilo, ko bi se moglo dokazati, kar piše Occioni Bonaffons (»Bibliografia storica friulana« pg. 110), da se je znani srednjenemški pesnik Thomasin von Zerklaere (Tomasino da Circlaria) 1. 1185. porodil v Cerkljah! — Zel6 poučno knjigo, ki ima med drugim tudi mnogo važnih životopisnih podatkov, prav toplo priporočamo slovenskemu razumništvu, katero mora od vsega srca hvaležno biti trudoljubivemu pisatelju, da je s to lepo knjigo obogatil naše slovstvo.
O tej priliki opozarjamo svoje bralce, da neumorni gosp. A. Koblar izdaje že od lanskega leta »Zgodovinski zbornik«, ki izhaja vsak mesec kot priloga tukajšnjega »Dio-cesanblatta« v slovenskem jeziku Ta malo komu znani list prinaša izvirne listine, tičoče se cerkvene zgodovine Kranjske, in primerne razprave o cerkvenih starinah. Strokovnjakom je ta list neobhodno potreben, zato" jim bodi toplo priporočen,
f Ivan Fiamin. Dne" 25. malega travna umrl je opat sv. Jakopa od Palum in župnik v Reki Ivan Fiamin. Pokojnik, porojen Istran, pridobil si je s svojimi| prevodi na hrvaškem književnem polji mnogo zaslug in lep spomin med književniki. Nekdanji učenec Kurelčev je nasledoval nekoliko njegov način pisanja. Napisal je: ,,Radnja čovjeku dužnost i blagodat" ; in preložil: Cantuova dva spisa: ,,Mladic upucen na do-brotu, nauk i rad", ,,Poštenjak iliti pravice i dužnosti,« — ,,Dva govora otca Bourda-loua",    ,,Dobro i zlo" od Montegazza,  ,,Krščanske  molitve" od  N.  Tommasea,    „Zgode