Ö Analiza letnih delovnih naCcrtov ^^ in poroCcil z vidika kakovosti O Alenka Juric Rajh ^ Šola za ravnatelje C^ Andrej Koren ^ Šola za ravnatelje • ^ Magnus Persson ^^ Directorate of Education, ^ Karlstads kommun, Sweden O Uvod Izboljšanje kakovosti je skupno težišče reform in sprememb v izobraževanju v večini držav. Tako tudi Evropska skupnost, ki sicer omejeno posega na podroCje šolskih politik svojih Clanic, v 149. Clenu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti navaja, da bo »skupnost prispevala k razvoju kakovostne izobrazbe s spodbujanjem sodelovanja med državami Članicami in, Ce bo potrebno, s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovih ukrepov, medtem ko se bo popolnoma upoštevalo odgovornost držav clanic za vsebino ucenja in organizacijo izobraževalnih sistemov ter njihovo kulturno in jezikovno raznolikost« (Treaty establishing the European Community 2001). V skladu s tem je izboljšanje kakovosti in ucin-kovitosti v izobraževanju prvi od treh strateških ciljev za podrocje izobraževanja in vzgoje. Da bi spodbudila uvajanje in zagotavljanje kakovosti, se je Evropska komisija zedinila glede omejenega števila pomembnih kazalnikov, od katerih so dolocili najprimernejše za posamezno podrocje. Izbrani so bili kazalniki, ki so temeljili na zadnjih podatkih, in kazalniki, za katere je bilo ugotovljeno, da so najbolj zanesljivi, primerljivi in politicno bistveni (European Commission 2003). Odlocitev o uporabi kvantitativnih in kvalitativnih podatkov kot pomembnih kazalnikov se je v visokih politicnih krogih vse bolj uveljavljala, dajala je pobude, ocene, pospeševala dialog in bila osnova za nacrtovanje na podrocju izobraževanja in vzgoje (European Commission 2003). Na podlagi teh dokumentov in zaradi vrste drugih strokovnih razlogov tudi Slovenija uvaja vec pristopov k uvajanju in zagotavljanju kakovosti (Brejc 2008). VODENJE 1I2010: 17-38 Za uvedbo nacionalnega sistema uvajanja kakovosti je Ministrstvo za šolstvo in šport leta 2008 razpisalo projekt Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij. Projekt temelji na doloCilih Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki v 49. Clenu opredeljuje, da morajo šole/vrtci ugotavljati kakovost s samoeval-vacijo ter ugotovitve vkljuciti v letno porocilo o samoevalvaciji šole oziroma vrtca. V projektu kot konzorcijski partnerji sodelujejo javni zavodi s podrocja vzgoje in izobraževanja, Šola za ravnatelje kot nosilec, Zavod Rs za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje in Državni izpitni center ter strokovnjaki iz Slovenije in tujine. V razpisu opredeljeni namen projekta je postopno uvajanje sistema, ki bo v vrtcih in šolah pripeljal do celovite in usmerjene samoevalvacije ter do zunanje evalvacije. Temeljni cilji projekta: • zasnovati, razviti in poskusno uvesti sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na podrocju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji v štiridesetih pilotskih šolah/vrtcih; • prouciti in predlagati potrebne pravne, formalne, institucionalne in ^inancne podlage, ki bi omogocile uspešno uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na podrocju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji; • opredeliti proces uvajanja sistema za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na podrocju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in pripraviti predlog za uvedbo sistema na nacionalni ravni; • opredeliti kazalnike kakovosti na nacionalni ravni in na ravni šol in vrtcev; • razviti sistem zunanjih evalvacij; • razviti sistem samoevalvacije; • oblikovati predlog za vzpostavitev mehanizmov oziroma teles, ki bodo zagotavljala kakovostno in trajno delovanje sistema za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. Sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v izobraževanju in usposabljanju v tem projektu upošteva dosedanje izkušnje pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti v izobraževanju in usposabljanju v Sloveniji (Modro oko, Uvajanje kakovosti v vrtcih, Mreže ucecih se šol, Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na podrocju poklicnega in tehnicnega izobraževanja), temelji na evropskem modelu poslovne odličnosti ter na izkušnjah uvajanja tistih pristopov h kakovosti, ki so bili preizkušeni v drugih storitvenih in proizvodnih organizacijah (siQ idr.). Hkrati upošteva v tujini uveljavljene modele, raziskave in teorijo, pri čemer pri njihovem prenosu upošteva tako strokovne omejitve kot tudi dejstvo, da ni enoznačnih rešitev, ki bi delovale v vseh okoljih in bi jih bilo mogoče zgolj enostavno prevzeti (Koren 2006). Projekt temelji na prepričanju, da se šole izboljšujejo z vlaganjem v znanje in da sistem napreduje z učenjem vsakega posameznika in vseh delov v sistemu. Strateške spremembe, uvedene s sa-moevalvačijo, morajo delovati do stopnje, ko se spremenijo ne le vidne zna čilnosti sistema, ampak tudi vrednote, prepričanja in pričakovanja ljudi, ki delujejo v vsakodnevni praksi (Elmore 2006). Zato bodo na uspešnost projekta pomembno vplivali pripravljenost in sposobnost šol za za četek zahtevnega pro česa izboljšav na podlagi samoevalva čije in to, ali ga bodo zmogle trajnostno vzdrževati. Tako smo pred za četkom projekta opravili vrsto raziskav, ki so nam omogo čile vpogled v trenutno stanje na tem podro čju. IzhodišCCa Namen raziskave, opisane v nadaljevanju, je bil ugotoviti, koliko šole pri načrtovanju in poro čanju že sedaj udejanjajo elemente sistematičnih pristopov h kakovosti. V izobraževanju ravnatelji in u čitelji pogosto prikazujejo svoje delo, ustno ali pisno, v obliki mnenj in izjav brez podatkov oziroma dokazov za trditve. Ko pa uvajamo pristope h kakovosti, temelje če na sistematičnem prizadevanju za izboljšanje, morajo podatki o postopkih in rezultatih izvirati iz dokumentiranega, z dokazi podprtega znanja (S čheerens 2004). Tako znanje je mogo če pridobiti na različne na čine, od uporabe statističnih podatkov do opazovanja, intervjujev, analiz, pa tudi z interpreta čijami ali drugimi primernimi analiznimi metodami. Pridobljeno znanje bo tako pripravljeno za analizo, o čenjevanje, sklepi pa bodo dali natan čne podatke, na katerih naj bi temeljile prihodnje odlo čitve (Ma čBeath 2008). Z analizo letnih na črtov in poro čil šol smo hoteli ugotoviti, kakšno je za četno stanje oziroma koliko ta dokumenta že sedaj upoštevata sistematične in strukturirane pristope, ki na šolah ustvarjajo predpogoje za razvoj kakovosti v organiza čiji. Takšno sistemati čno delo vklju čuje spremljanje in evalva čijo, analizo in vrednotenje, ukrepe za izboljšavo. Dosežena tocka \eW # .vo v -'Pis. «A A X Začetna ^ tocka J S. g CO N % Cilje o S p 3 a p o g .o Sistematični pristop k razvijanju kakovosti (povzeto po Koren, Jurič Rajh in Persson 2008) Dokumenti načrtovanja temeljijo tako na zakonskih zahtevah kot na smernicah. Predpisi so zakonske zahteve, smernice v izobraževanju pa so v večini primerov nasveti ali obvezne naloge za zaposlene in strokovnjake, načela za vodenje torej, ki jih je treba upoštevati. Ker v Sloveniji enotni sistemi uvajanja in zagotavljanja kakovosti nastajajo šele v zadnjem času, smo pri analizi upoštevali zakonsko določene vzgojno-izobraževalne čilje, ki jih morajo vsebovati načrti na ravni šole. Načionalni in politični ter izobraževalni čilji so del razvoja učen čev in zato predstavljajo pomemben dejavnik pri uvajanju in zagotavljanju kakovosti. Na črti in poro čila morajo tako upoštevati vrsto zakonskih zahtev in smerni č. Cilje slovenskega izobraževalnega sistema opredeljuje 2. člen Zakona o organiza čiji in ^inan čiranju vzgoje in izobraževanja. SLIKA 1 Ker smo v analizo vključili osnovne šole in gimnazije, smo pregledali zakonske zahteve, ki jih morajo šole upoštevati pri načrtovanju in poročanju. Na področju osnovnega šolstva navaja čilje Zakon o osnovnih šolah v 2. členu, člena 11. in 12. pa navajata, da morajo biti izpolnjeni potrebni pogoji za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, šole morajo poskrbeti za prilagojene metode in oblike dela, za dodatna navodila in druge oblike individualne in skupinske podpore zanje. (Člen 31., Letni delovni na črt, navaja, da letni delovni na črt do-lo ča: 1. vsebino, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in u čnim na črtom; 2. obseg, vsebino in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih izvaja šola; 3. delo: • šolske svetovalne službe in drugih služb, • šolske knjižniče, • dejavnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje; 4. obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj u čen čev; 5. oblike sodelovanja s starši; 6. strokovno izpopolnjevanje u čiteljev in drugih delav čev; 7. sodelovanje z: • visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, • raziskovalnimi institu čijami, • vzgojnimi posvetovalničami oziroma svetovalnimi čentri; 8. sodelovanje z zunanjimi sodelav či in 9. druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole. Letni delovni na črt sprejme svet osnovne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi najkasneje do kon ča septembra v vsakem šolskem letu. Zakon o gimnazijah, člen 2, navaja naloge/ čilje za splošne in strokovne gimnazije. (Člen 36, Prilagajanje izvajanja izobraževalnih programov, navaja: »Šola posebej nadarjenim dijakom in drugim dijakom s posebnimi potrebami prilagodi izvajanje in trajanje izobraževalnega programa. Šola tem dijakom v skladu z normativi in standardi zagotavlja dodatno pomoc, organizira oddelke z manjšim številom dijakov in jim zagotavlja uporabo potrebne dodatne opreme in uc-nega gradiva.« V gimnaziji morajo biti izobraževalne dejavnosti izvedene glede na letni nacrt dela, ki vsebuje (35. clen): • obseg in razporeditev pouka in drugih oblik izobraževalnega dela po predmetniku, • nacrt za vpis, • razporeditev dijakov v oddelke in skupine, • roke za opravljanje izpitov, • strokovno izobraževanje strokovnih delavcev, • sodelovanje z drugimi šolami, dijaškimi domovi, raziskovalnimi, športnimi in kulturnimi organizacijami ter • druge naloge. Raziskava Namen in cilji pilotne študije Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se v letnih delovnih nacrtih in porocilih o realizaciji na izbranih šolah kažejo elementi siste-maticnih pristopov h kakovosti. Cilj raziskave je bil analizirati letne delovne nacrte in porocila o realizaciji; z njo smo si zadali naslednje naloge: 1. Ugotoviti prisotnost sistematicnih pristopov h kakovosti v letnih delovnih nacrtih in porocilih. 2. Ugotoviti, ali so bili opisani postopki za porocanje o kakovosti. 3. Najti opise naslednjih kljucnih elementov porocanja o kakovosti: • Osnovni podatki o šoli so prikazani v naslednjih tockah: organizacija šole, materialni in ^inancni viri, število ucen-cev/dijakov in zaposlenih, formalna kompetenca zaposlenih. • Ali je bil izražen pomen usmerjanja v šoli? • Ali so bili na podlagi rezultatov prejšnjega leta doloceni in opisani dodatni/novi ukrepi? • Ali so bile za doseganje ciljev izvedene kljucne dejavnosti? • Ali so bili prikazani in dokazani kvantitativni in kvalitativni rezultati za doseganje cilja? • Ali so bili opisani, ocenjeni, analizirani in predstavljeni zaključki in rezultati dela? • Ali so bili na podlagi zaključkov procesa za leto poročanja, rezultatov in analize zastavljeni novi čilji? Znotraj teh področij smo v poročilih šol iskali naslednje elemente: • poročanje o pročesu in rezultatih; • poročanje o primerjavi in napredovanju v daljšem obdobju; • poro čanje o udeležbi zaposlenih, učen čev/dijakov in staršev (deležnikov); • poro čanje o spe čiflčnih čiljnih skupinah, kot so npr. otro či s posebnimi potrebami, priseljen či ali manjšine, perspektiva enakosti spolov; • prisotnost opazovanja, sklepanja, analiziranja in postavljanja čiljev v zvezi z dosežki; • koliko je opis pro česa, rezultatov in zaključkov dokazljiv; • vlogo poro čil pri nenehnih izboljšavah. Za uvedbo kakovosti v šoli je potreben niz pro česov z vmesnimi elementi kakovosti, ki naj bi se kazali v na črtovanju in poro ča-nju znotraj samega programa dela. Zavestno razvijanje kakovosti pomeni, da se učitelji, ravnatelji in drugi vpleteni postavljajo bolj raziskovalno usmerjena, neposredna vprašanja, kot so »zakaj«, »kako« in »kako to veš«. Ta vidik se bistveno razlikuje od standardnih vprašanj, ki se pogosto začenjajo le z vprašalničo »kaj« (kaj delajo). Pri poro čanju z vidika kakovosti bi moral biti uporabljen prvi vidik. Študija je vklju čevala opazovanje dveh posebnih raziskovalnih podro čij, in si čer povezavo pedagoških dejavnosti in rezultatov z zakonskimi zahtevami: upoštevanje izobraževalnih čiljev in letnega delovnega na črta. Na teh podro čjih je študija raziskala, koliko se letna poro čila šol nanašajo na splošne na čionalne izobraževalne čilje in ali vsebujejo vse to čke letnega delovnega na črta, o katerih morajo šole poro čati. Osredoto čili smo se na naslednja vprašanja: • Ali obstaja dokaz za sistematičen pristop k razvijanju kakovosti in/ali ekspličitnih ali impličitnih elementov kakovosti pro česov? In če, kateri so ti elementi? • Kako je kakovost zaznana in izražena? Je bila kakovost dolo-cena? • Ali obstajajo dejavnosti, nacrtovanje in porocanje, povezani z izobraževalnimi cilji, in ce, kako so izraženi v šoli in v poro cilu? Intervjuje z ravnatelji smo zasnovali glede na naslednja pod-rocja raziskovanja: • vloga dokumentov, • povezava porocila z letnim delovnim nacrtom, ^inancnim na-crtom in izobraževalnimi cilji, • kako porocilo izraža in združuje šolske dejavnosti, dosežke in analizo rezultatov ter • pristopi k porocanju o kakovosti in elementi porocanja. Vzorec Izbrali smo tri osnovne šole in dve gimnaziji iz razlicnih predelov Slovenije, mestnega in podeželskega okolja in obmocij z razlic-nimi družbeno-ekonomskimi razmerami. Utemeljitev, predpostavke projekta in področja raziskovanja V osnovi je v vsaki organizaciji, tako tudi v šoli, kakovost natancno dolocena s sistematicnim pristopom k razvijanju kakovosti in s trenutnimi merljivimi cilji organizacije. Da bi dosegli trajno izboljševanje izobraževalne organizacije, mora biti kakovost na vsaki stopnji natancno dolocena. Predpostavljamo, da je izražanje kakovosti povezano z obstojem sistematicnega pristopa, ki ponazarja in dokazuje proces, napredek in rezultate glede na naloge in cilje. Takšen sistematicni pristop k razvijanju kakovosti bi moral prodreti do vseh dejavnosti in deležnikov šole ter biti predstavljen in prikazan tudi v letnem nacrtu in porocilu šole. Omejitve Raziskava ni proucevala in ne vrednotila dejanskih šolskih dejavnosti in rezultatov kot takih; ravno tako ni presojala kontekstu-alnih dejavnikov kakovosti porocanja šol, ni vkljucevala obširne definicije kakovosti ter ni obravnavala tematike kazalnikov kakovosti. Temeljila je na analizi petih letnih delovnih nacrtov in poro- cil šol ter ni obravnavala procesov, ki niso prikazani pisno, četudi morda obstajajo. Zavedali smo se, da teh načrtov in poročil ne smemo gledati zgolj z vidika kakovosti, saj imajo še druge opredelitve, vendar med obveznimi dokumenti šol omogočajo vpogled v trenutno stanje na podro čju kakovosti. V analizo nismo zajeli ^inan čnih poro čil in na črtov, čeprav se zavedamo njihovega pomena pri sistematičnih pristopih uvajanja in zagotavljanja kakovosti. V času raziskave še ni bila zakonsko opredeljena obveznost, ki šolam nalaga pripravo samoevalva čijskega poro čila. Omejeno število sodelujo čih šol sičer ne izpolnjuje pogojev za posplošitve, kljub temu pa jasno prikazuje trenutno strukturo ter položaj na črtovanja kakovosti in poro čanja o njej v slovenskih šolah. Metodologija in postopki Metode, izbrane za raziskavo, so kombina čija raziskave gradiva glede na program dela (letni delovni na črt in letno poro čilo) in intervjujev z osebami, odgovornimi za gradiva (ravnatelji). Besedilna gradiva so letni delovni na črti in poro čila. Raziskava je temeljila na modelu opazovanja, ki smo ga razvili v projektu (pregledniča i). Model smo oblikovali kot opomnik, s katerim smo ugotavljali navzo čnost sistematičnega pristopa k razvijanju kakovosti, vključno z upoštevanjem pravnih predpisov in izobraževalnih čiljev. Analizi šolskih na črtov in poro čil so sledili intervjuji z ravnatelji, odgovornimi za letna poro čila; z njihovo pomo čjo smo nameravali najti dodatne argumente ter razumeti pogled vodstva na obstoj sistematičnega pristopa k razvijanju kakovosti. Podatke, zbrane s pomo čjo dokumentačije in intervjujev, smo primerjali s slovenskimi zakonsko dolo čenimi na čionalnimi izobraževalnimi čilji. Raziskali smo, ali ravnatelji pri pripravi letnega delovnega na črta šole upoštevajo zakonske predpise. Ugotovitve in rezultati Upoštevanje predpisov letnega delovnega načrta Navodila za letni delovni na črt, kot jih navaja zakonodaja, izražajo usmeritve tako glede znanja kot tudi zdravja ter zahtevajo poročanje o vsebini, podro čju in urniku izobraževalnih ter drugih dejavnosti. Poskrbeti je treba za primerne pogoje za izobraževanje PREGLEDNICA 1 Matrica - osnovni kontrolni opomnik za raziskovanje kakovosti DA NE DA NE DA NE Oseba, odgovorna za poroCilo (uradni nosilec odloCitev), je navedena Prikazana so bila glavna dejstva o šoli Osnova in šolski procesi za razvijanje kakovosti so bili opisani Elementi procesa (1) (2) (3a) (3b) (4) (5) (6) Opazovanje v celoti Ciljne skupine Učencl/dljakl splošno Otroci s posebnimi potrebami Učencl/dljakl z drugim maternlm jezikom Fantje In dekleta ločeno Dokazi/podatki Ključne številke/razmerje, statistika Itd. Poročilo 0 vidikih zaposlenih In učencev/dijakov Dokumentirane kvalitativne Informacije, npr. Intervjuji Opisano skupno (učencl/dljakl In zaposleni) nadaljnje spremljanje doseženega cilja Zunanji nadzor In drugo opoMBE (i) Izvedeni, doseženi in opisani so bili ukrepi za izboljšavo, doloCeni v predhodnem letnem poroCilu. (2) Navedeni so bili pogoji in predpogoji za doseganje ciljev. Opisane so bile stalne akcije in dejavnosti, ki bodo zagotovile napredek šole: (3a) raziskovalno podroCje 1 v povezavi z nacionalnimi cilji, (3b) raziskovalno podroCje 2 v povezavi z letnim delovnim naCrtom ... (4) Prikazani so bili rezultati in stopnja doseganja ciljev v povezavi z izobraževalnimi cilji. (5) Analiza in ocena doseganja ciljev na splošno sta bili razloženi, odloCeno je bilo o novih ukrepih. (6) Na podlagi analize in evalvacije so bili opisani in toCno doloCeni novi ukrepi, ki bodo omogoCili napredek. Navesti je treba tudi: naravo dela in organizacijo šole; materialne in finanCni vire; formalno pristojnost zaposlenih; število uCencev/dijakov in zaposlenih ter drugo. otrok s posebnimi potrebami ter vzpostaviti sodelovanje s starši in doloCenimi organi. Navodilo postavlja v ospredje podroCja in dejavnosti, ki morajo biti prikazani, ne navaja pa nobene zahteve po naCrtovanju napredka šole in poroCanju o njem. Prav tako ne zahteva, da bi šola sama doloCala svoje cilje, razen potrebe po prikazu dela v skladu s kurikulom, razporeditve dela in uCnih naCrtov. Prav tako ni omenjena besedna zveza »zagotavljanje kakovosti« ali kakršnakoli definicija kakovosti. Iz navodil za letni delovni naCrt ni razvidno, ali mora biti poroCilo kvantitativne ali kvalitativne narave. Ne obstaja jasno dolo-Cena zahteva po analizi in zakljuCkih o dosežkih in rezultatih, prav tako ni nobene zahteve po primerjanju rezultatov skozi Cas ali po prikazovanju razvoja. Navodilo zahteva samo poroCilo o dejavnostih s sumativnimi rezultati. V slovenskih šolah je zaradi razlike v obdobju med ^inanCnim in šolskim letom ^inan čno poro čilo lo čeno od poro čila o dejavnostih in rezultatih. Poslediči tega sta, da je nekatera spe čiflcna poro čila o dejavnostih in dosežkih mogo če najti le v ^inan čnem poro čilu in da ^inan čni vidiki šolskega dela niso povezani z letnim delovnim na črtom in poro čilom o njem. Gledano s stališ ča razvoja kakovosti ta položaj ni ustrezen. Vse šole, ki so sodelovale v raziskavi, imajo letne delovne načrte, na kon ču šolskega leta pa pripravijo poro čila o delu. Poro čila ne glede na šolsko stopnjo kažejo jasno in pre čej natančno upoštevanje podro čij letnega na črta, kot je navedeno v zakonu. Šolska poro čila torej poro čajo o teh podro čjih in v le malo primerih vsebujejo dodatne to čke. Kakorkoli, pet različnih šolskih poro čil se pomembneje razlikuje le v stopnji natan čnosti, s katero so bile dejavnosti šole in rezultati opisani in razloženi. Iz intervjujev smo pridobili podatek, da je poleg poro čil na voljo mnogo druge pomembne in dosegljive dokumenta čije, kot so poro čila učiteljev, poro čila o dejavnostih in projektih itd., vendar je šole v poro čila o delu na splošno ne vklju čujejo oziroma se nanjo ne skli čujejo. Dejanska vloga naCcrtov in porodil Kakšna je strategija diseminacije in kakšen vpliv imata nacrt in letno poročilo šole? Ravnatelje smo vprašali, katere so čiljne skupine in kdo so bralči delovnega na črta in poro čila o delu ter od koga pričakujejo, da ju bo poznal. V vseh primerih, le v razli čnem obsegu, je bil letni delovni na črt predstavljen kot pro čes, pri katerem sodelujejo zaposleni, poro čilo o delu pa je ve činoma zadevalo le svet šole. Samo v majhnem obsegu so ta dva dokumenta dejavno uporabili kot orodje za nadaljnji napredek. Eden od ravnateljev osnovne šole je sičer navedel, da ob pripravi poro čila pregledajo na črt, da lahko izpostavijo podro čja, na katerih so dosegli napredek. Drugi ravnatelj pa je povedal, da je poro čilo temelj na črta za naslednje leto. Vendar te izjave v poro čilih o delu niso razvidne. Informa čije iz teh dokumentov so pri usmerjanju in na črtova-nju dela v šoli o čitno omejene na dolo čeno leto ter na statistične podatke o dejavnosti u čen čev in dijakov v obdobju, zajetem v poro čilu. Na dveh osnovnih šolah si želijo vključiti starše in jih motivirati za branje na črta ter obuditi zanimanje zanj. Ravnatelj ene od gimnazij ob za četku šolskega leta starše obvesti o nekaterih delih na črta. Dve šoli sta svoje na črte objavili na šolskih spletnih stra- neh. Poro čila o delu niso javna, razen v primeru šole, ki poskuša vsebino približati deležnikom ter na splošno vsej lokalni skupnosti. Zakaj sta dokumenta pravzaprav pripravljena? Preprost odgovor na to vprašanje je, da zakon navaja, »da letni delovni na črt mora biti izdelan«. Samo v enem primeru je ravnatelj jasno izrazil željo, da bi na črt postal za zaposlene aktivno orodje, kar je zna čilno za strategijo sodelovalnega vodenja. (Če povzamemo: vloga dokumentov je opisati delo, ki mora biti izvedeno v obdobju enega leta, ter prikazati opravljeno delo, skupaj z dosežki, ki se nanašajo na dejavnosti učen čev in dijakov na dolo čenih podro čjih, npr. z o čenami in uvrstitvami na tekmovanjih. Neposredna povezava med ^inan čnimi poro čili in poro čili o delu tako z vidika šole v primerih, ki smo jih prou čili, ne obstaja. Skladnost z nacionalnimi izobraževalnimi cilji Namen enega dela te raziskave je bil raziskati, v kolikšnem obsegu so na črtovanje, dejavnosti in poro čanje v skladu z izobraževalnimi čilji, in če so, kako so ti izraženi v šoli in na papirju. Za napisane čilje šol, ki smo jih zajeli v raziskavo, lahko rečemo, da so samo impličitno v skladu z na čionalnimi izobraževalnimi čilji. Eden od ravnateljev je zadevo razložil z mislijo, da so čilji izraženi s poučevanjem in učenjem znotraj predmetov in projektov. Predmetni čilji iz u čnega na črta in kurikula so najpomembnejše vodilo, manj pozornosti je namenjene slovenskim na-čionalnim izobraževalnim čiljem. Letni delovni načrti in poro čila - z izjemo enega - povezave s slovenskimi na čionalnimi izobraževalnimi čilji ne izražajo iz-re čno. V osnovni šoli, ki je v tem pogledu izjema, so posebej izpostavili dva čilja v povezavi z Zakonom o organiza čiji in ^inan čira-nju vzgoje in izobraževanja: »zagotavljanje optimalnega napredka posamezniku« in »izobraževanje za vzajemno strpnost«. Kljub temu sta bila prek organiza čije pou čevanja in u čenja v šoli dosežena in v poro čilu opisana izobraževalna čilja: »promovirati izbiro na vseh stopnjah izobraževanja« in »ponuditi izobraževanje, prilagojeno stopnji in starosti vsakega posameznika«. V gimnazijah so, kot je bilo izraženo v analiziranih poro čilih, v praksi uporabili tudi izobraževalni čilj »omogo čiti udeležbo v evropskih integračijskih pro česih«. Ena od obravnavanih šol je takšen čilj vključila v letni delovni na črt. V poro čilih osnovnih šol lahko najdemo povezavo med poro čili o zdravju in so čialnem napredku učen čev ter izobraževalnim čiljem za osnovne šole: »po- speševati dobro usklajen kognitivni, čustveni, duhovni in družbeni napredek posameznikov«. Zastavljanje ciljev šole Šole, ki smo jih vklju čili v raziskavo, so izoblikovale vizije, bodisi vizijo šole bodisi vizijo na posameznem podro čju. Vizije se v ve čini primerov ponavljajo tudi v poro čilih o delu, in to skupaj z opisom opravljenih dejavnosti. Rezultati dejavnosti, izvedenih zaradi želje po uresni čitvi vizije, so razmeroma neopazni. V delovnih na črtih manjkajo operativni in pedagoški čilji za dejavnosti v šolskem letu. Ena od osnovnih šol jasno opredeljuje namen letnega delovnega na črta kot »na črtovanje in pripravo pro-česa z namenom dose či čilj v skladu s šolskimi pogoji« ter nato na-šteje te pogoje. Vendar natan čni čilji, ki naj bi jih dosegli, niso do-lo čeni in besedilo je nejasno: »poskušaj narediti ve č«. Druge šole navajajo nekaj čiljev, ki izražajo željo po osredoto čanju na spe či-flčna podro čja, vendar brez konkretiza čije. Nobena izmed šol, ki smo jih vklju čili v raziskavo, ni pisno izrazila operativnih čiljev, jasnih, otipljivih ali merljivih, ki bi jih bilo mogo če dose či v enem letu. Prav tako v poro čilih o delu niso bili izraženi rezultati, povezani s čilji in nameni šole. Med intervjujem je eden od ravnateljev izpostavil potrebo po izboljšanju znanja o zastavljanju čiljev. Oblika letnih delovnih naCrtov in poroCil Delovni na črti so, splošno gledano, seznami zahtev iz kurikula, lastnih želja in šolskih dejavnosti, načrtovanih za šolsko leto. Z drugimi besedami - vsebujejo ve čino podatkov o tem, kaj bo opravljeno in kdaj. Vprašanje, kaj in kako, pa tudi interpreta čija kuri-kularnih in operativnih čiljev, je v ve čini primerov predmet obravnave posameznega učitelja in zaposlenega ter tako ni sestavni del na črta in poro čila. Najve čkrat so čilji šole impličitne narave in so ve činoma povezani s kurikulom in dosežki učen čev/dijakov pri posameznih predmetih, kar v delovnih na črtih šole ni omenjeno. Te zahteve tako pripeljejo do oblik letnih delovnih na črtov, ki so si glede na format, bistvo in vsebino podobni. Dejavnosti, opisane v poročilih šole Na splošno poro čila šole pokrivajo to čke letnega delovnega na črta, in sičer tako, da opišejo dejavnosti, ki so jih izvedli, in s predstavitvijo statistike merljivih rezultatov. Predstavljena so osnovna dej- 29 stva o šoli, kot na primer organizacija šole, materialna sredstva in stanje, število zaposlenih in ucencev ter pristojnosti zaposlenih. Delno so opisani tudi socialni in pedagoški pogoji, na osnovi katerih si šola zastavlja dolocene cilje. Kljucne dejavnosti so opisane kot realizacija obveznih in razširjenih programov, dodatnih in drugih dejavnosti, dela zaposlenih, zdravstvene službe, uporabe knjižnice ter projektov in podobnih dejavnosti. Osnovne šole vkljucijo tudi porocilo o socialnih vidikih napredka ucencev; izpostavljajo tudi težave in ukrepe za reševanje speciflcnih problemov, da bi ustvarili prijetno vzdušje ter zagotovili pogoje za dobro pocutje. Na gimnaziji posebej porocajo tudi o svetovalnih dejavnostih za dijake. Navedena so strokovna izpopolnjevanja za ucitelje, konference za zaposlene, omenjeno je delovanje knjižnice, pa tudi sodelovanje s starši in zunanjimi institucijami. Vendar namen teh dejavnosti ni opisan, prav tako pa niso navedeni pricakovane koristi ali cilji. Navedene so dejavnosti s podrocja napredovanja znanja ucencev in dijakov, vendar brez obrazložitev, kako so bile povezane z dosežki oziroma koliko so prispevale k predstavljenim dosežkom. Dejavnosti so opisane le kot seznami dejanj, brez navedenih komentarjev, razmislekov ter analiz dosežkov, uspehov ali koristi. V vseh porocilih šol so bile dejavnosti omenjene kot tisto, kar je bilo izvedeno, opravljeno, dogovorjeno, vendar to ni bilo povezano z želenimi ali predvidenimi dosežki. V nekaj primerih so bile enote didakticnih ali socialnih dejavnosti opisane kot »sistem« ali »program« za napredek, vendar tudi to brez obrazložitev glede predvidenih rezultatov. Izidi dejavnosti niso bili predstavljeni. Šolska po-rocila ne govorijo o merilih za uspešno izboljševanje znanja ucencev in dijakov; delno je opisano podrocje družbenega napredka in vedenja ucencev ter dijakov. Porocanje o težavah pri vedenju ucencev in dijakov kaže nasprotno: na splošno preventivne dejavnosti ali cilji niso opisani, so pa opisani ukrepi, ki so jih uvedli, da bi rešili speciflcne vedenjske težave. Dejanska porocila o delu ne omenjajo obstoja kakršnihkoli merljivih ali splošnih ciljev šole niti kurikularnih ciljev, ki naj bi jih dosegli ali za doseganje katerih naj bi si prizadevali. Tako med porocanjem o dejavnostih in pricakovano stopnjo napredka ni povezave. Porocila šol dejavnosti ne predstavljajo kot del procesa, ki vodi k ciljem ali napredku. Delo z otroki s posebnimi potrebami ni predstavljeno loceno od podatkov o številu ucencev in dijakov, ki obiskujejo te programe, in odstotkov o razporeditvi ocen. Na nobeni od analiziranih šol niso predstavili utemeljitev, ki bi bile povezane s spolom, ali dejavnosti, locenih po spolu. Letna porocila se nanašajo na leto porocanja, ne upoštevajo pa dejavnosti in rezultatov prejšnjih let in ne vsebujejo komentarjev o dejavnostih in nacrtih za prihodnost. Glede na to šolska porocila ne vsebujejo nobenega dokaza o vsebinskem napredku skozi cas. Rezultati šolskih dejavnosti Rezultati, predstavljeni v porocilih, so merljivi, in to v obliki sta-tisticnih podatkov, niso pa deskriptivni ali kvalitativni. Predstavljajo posamezna podrocja, na primer prisotnost ucencev ali dijakov glede na urnik in izvedene ure, rezultate dela ucencev glede na predmete in leto šolanja, tabele prisotnosti in število ur posameznih programov, delo zaposlenih, kaznovanje, rezultate s tekmovanj in-za gimnazije-tudi podatke o odsotnosti dijakov, uspeh dijakov na razlicnih podrocjih ter rezultate mature. Osnovne šole statistiko ocen vcasih predstavijo kot seštevek, vcasih loceno po razredih in predmetih ter v enem primeru tudi loceno glede na decke in deklice. Statisticne tabele s podatki so pri gimnazijah obširnejše - tako številcno kot po podrocjih. Ena od gimnazij rezultate v precejšnji meri tudi primerja: ca-sovno (šolska leta), znotraj šole (oblike), zacetne in koncne rezultate ter rezultate šole z nacionalnimi rezultati. Ta šola poroca tudi o rezultatih glede na spol, loceno za dekleta in fante. Glede povprecnih ocen dve osnovni šoli primerjata svoje rezultate z rezultati prejšnjega leta, dve pa tudi rezultate kljucnih predmetov z nacionalnim povprecjem. Ena osnovna šola je v zvezi s tem pripravila kratko porocilo ter oblikovala zakljucke. Nobeno porocilo ni vsebovalo analiz, s katerimi bi ugotavljali, zakaj so bili rezultati takšni, kot so bili. Prav tako ni bilo predlogov za dejavnosti ali spremembe, potrebne za izboljšanje rezultatov. Ena od gimnazij poroca o temeljiti analizi rezultatov dijakov, povprecnih ocenah, primerjavi skozi cas, odsotnosti dijakov, spremljanju ucencev po koncani srednji šoli itd. Ti podatki so dragoceni kot ocena in za razumevanje predstavljenih rezultatov, vendar te kvalitativne analize v porocilo šole niso bile vkljucene. V osnovnih šolah je opaziti težnjo po doseganju ciljev in vecje kakovosti z razvojem nivojev, individualizacijo in ucencevo individualno izbiro interesov. V porocilih se lahko ti ukrepi kažejo kot zapis o številu udeležen čev itd., vendar niso preneseni v doseganje čiljev, poro čanje o rezultatih ali med sistemati čne ukrepe, da bi pokazali povezavo med dejanji in izboljšanimi rezultati. V dveh primerih osnovnošolski poro čili navajata, da »je bil načrt dela dosežen« in da »smo uspešno realizirali program«. Prav tako ena od gimnazij navaja, da so dosegli vse, kar so na črtovali. To lahko interpretiramo kot zaključek, da so bile predvidene dejavnosti izvedene. Poro čilo ne kaže povezave med temi dejstvi in rezultati v zvezi z doseganjem čiljev. Popolna realiza čija programa pa ni prikazana s stopnjo rezultatov ali podrobnejšo navedbo, kako so bile te dejavnosti izvedene. Beseda »uspešno« ni podprta z dokazi. Sklenemo lahko, da so rezultati v poro čilih sumativne narave, navedeni v obliki statističnih podatkov, nanašajo se predvsem na dejavnost u čen čev in dijakov. Rezultati so si čer prikazani, vendar niso razloženi. Poro čila šol tudi ne navajajo komentarjev k rezultatom in analiz rezultatov. Dojemanje razvijanja kakovosti Razvijanje kakovosti v šoli. Ena od osnovnih šol poro ča o udeležbi pri projektu o standardih kakovosti za nekatere predmete in v programu za individualiza čijo v sodelovanju z Zavodom rs za šolstvo. Nobena konkretna dejavnost ali rezultat, povezana s tem, pa v poro čilu o delu nista opisana. Ena od gimnazij poro ča o vklju čitvi v shemo kakovosti siq, zato da bi pridobili čertifikat. Predstavljeni so primeri, povezani z razvojem elementov sistemati čnega pristopa za zagotavljanje kakovosti, vendar poro čilo ne razkriva, v katerih pogledih je razvijanje kakovosti vplivalo na pedagoške pristope, ne izpostavlja podro čij, na katerih so potrebne spremembe, prav tako niso navedeni dejanski sistemi, potrebni za začetek sistematičnega zagotavljanja kakovosti. Raba besede »kakovost«. Poro čila šol ne vključujejo de^iničije kakovosti. CCe je - v nekaj primerih je tako - beseda kakovost v njih uporabljena, je v splošnem pomenu besede in brez de^iničije. V poro čilu ene od osnovnih šol je zapisano, da je bila izvedena dejavnost »visoke kakovosti«, vendar razlaga, ki bi izjavo dokazala, ni navedena. Poro čilo ene od šol zagotavlja, da so dijaki, ki zaključijo šolanje pri njih, »z vidika kakovosti« dobro pripravljeni na nadaljnje izobraževanje, vendar izjava spet ni podprta s kakršnokoli de^iničijo ali s podpornimi podatki, ki bi jo dokazovali. Vodje treh osnovnih šol pri poro čanju o obvezni organiza čijipo-u čevanja in u čenja v nivojih, individualiza čiji in individualni izbiri interesnih dejavnosti uporabljajo besedno zvezo »dose či boljšo kakovost«. Te organiza čijske metode so v skladu z na čionalnim izobraževalnim čiljem: »omogo čanje osebnostnega razvoja učenčev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja«. Kakorkoli, v poro čili domnevne povezave med boljšo kakovostjo in izvedenimi dejavnostmi znotraj teh programov niso bile razložene ali definirane. V enem od poro čil gimnazij je izražena želja po vključitvi vidikov kakovosti v delo šole, vendar kon čept kakovosti ni pojasnjen. Pomen »kakovosti« v šoli. V intervjujih smo ravnatelje vprašali: »Kaj vam pomeni >kakovost< v šoli?« Vodje osnovnih šol so menili, da so komunika čija in dobri odnosi v šoli kazalniki visoke kakovosti. Drugi znaki, ki kažejo visoko kakovost, so razumevanje znotraj šole, »odprtost« zaposlenih, to, da pouk »dobro te če«, dobro po čutje u čen čev, motiva čija učen čev - da si npr. izberejo dodatne dejavnosti, pristop u čiteljev in ravnateljev k reševanju težav. Dva ravnatelja sta omenila tudi merilo prepoznavnosti šole. Ravnatelja gimnazij sta se strinjala s tem, kako pomembni so dobri odnosi in interes dijakov za dodatne dejavnosti. Kot merilo kakovosti sta izpostavila tudi dejavnost dijakov in rezultate preizkusov znanja. Eden od ravnateljev osnovnih šol je omenil merilne instrumente, s katerimi je kakovost mogo če dokazati, npr. podatke o odsotnosti učenčev, o pogostosti obiskov staršev in vprašalnike za učenče in starše o njihovem odnosu do šole ter o njihovem pogledu nanjo. Dejanski na črti dela in poro čila pa de^iničije kakovosti ne vključujejo in ne prikazujejo dokazljivih rezultatov v zvezi z zastavljenim vprašanjem. Na kakšne načine ravnatelji vidijo letni delovni načrt in poročilo kot izraz razvijanja kakovosti v šoli? Vsi ravnatelji so odgovorili, da je na tem podro čju potreben razvoj, da pa obstaja nenehen pro-čes vedno ve čjega vklju čevanja u čiteljev, skupna priprava na črta ter distribuirano vodstvo. Vloga letnega delovnega načrta kot orodja kakovosti? Kakšna je vloga letnega delovnega na črta in poro čila kot orodja za nenehno izboljševanje šole in za boljše dosežke na šoli? Vklju čenost zaposlenih v pro čes izboljšanja dejavnosti in izboljšanja šole v letnih delovnih na črtih ni prikazana. Odgovor na to vprašanje lahko str- nemo v naslednjo misel: »ker uCitelji k naCrtovanju prispevajo, kaj je treba storiti in kako to storiti, lahko razumemo, da delovni naCrt takšno orodje je«. Naklonjenost sistemu za poroCcanje o kakovosti? Ravnatelje smo povprašali po njihovem mnenju glede uporabe sistema opisovanja elementov kakovosti. Vseh pet ravnateljev, ki so sodelovali v raziskavi, je odgovorilo, da bi bili naklonjeni sistemu opisovanja, izražanja kakovosti in po-roCanja o njej, Ce bi obstajala metodologija in model, ki bi takšno poroCanje spremljala in podpirala. Dobrodošli bi bili tudi kazalniki kakovosti. Predstavitev sistematičnega pristopa k razvijanju kakovosti Namen raziskave je bil prikazati prisotnost razvijanja kakovosti na izbranih šolah - z raziskovanjem, ali obstajajo sistematiCne smeri delovanja; z ugotavljanjem, ali so postopki za poroCanje o kakovosti opisani ali ne, in z iskanjem opisov kljuCnih elementov poroCa-nja o kakovosti. Zanimalo nas je, koliko je delo na šolah, vkljuCenih v raziskavo, sistematiCno in strukturirano naravnano k razvoju ali ustvarjanju predpogojev za razvijanje kakovosti v organizaciji. Koliko šole do-loCajo zaCetno toCko, opisujejo dejavnosti in rezultate in vkljuCu-jejo nadaljnje spremljanje in evalviranje, analizo in ocenjevanje ter ukrepe za izboljšanje? Razvijanje kakovosti je bilo definirano kot sistematiCno in strukturirano delo, katerega namen je razviti ali ustvariti predpogoje za razvijanje kakovosti v organizaciji. Zavestno delovanje, ki bi si prizadevalo za vkljuCitev elementov razvijanja kakovosti v šolske procese, bi bilo dokaz za razvijanje kakovosti. Sedanji delovni naCrti šol - kot je izraženo v obravnavanih na-Crtih in poroCilih - ne prikazujejo sistematiCnega pristopa, ki bi prepoznaval, izražal, meril in opisoval, analiziral in presojal dolo-Cene dejavnosti, katerih namen je doseganja napredka. V dokumentih šole so predstavljena osnovna dejstva o šoli in delno tudi predpogoji, ki so pomembni za naCrtovanje in delo na šoli. Drugi elementi, povezani z naCrtovanjem kakovosti in poro-Canjem o njej, v šolski dokumentaciji niso bili predstavljeni. Da bi lahko prikazali napredek dela v šoli, mora biti jasno dolo-Cena zaCetna toCka. »CCe ne veš, kje si, ne boš našel poti do svojega cilja.« V intervjujih so ravnatelji odgovarjali na vprašanje: »Kako vaša šola pozna in doloCa to zaCetno toCko?« Odgovori so razkrili, da nobena od šol nima na voljo instrumenta ali procesa, da bi lahko takšno za četno to čko dolo čila. V odgovorih so ravnatelji omenili »mese čne sestanke, letne pogovore z učitelji, obiske v razredih ali poro čilo za minulo leto«, vendar to ni izraz sistemati č-nega pristopa k prepoznavanju trenutnega položaja šole glede na njene čilje. V šolskih na črtih in poro čilih niso zabeleženi in opisani ukrepi, za izvedbo katerih bi se odlo čili na podlagi rezultatov prejšnjega leta. Raziskava je pokazala, da si na izbranih šolah ne zastavljajo či-ljev, s katerimi bi lahko dolo čali ukrepe, merili napredek in poročali o rezultatih dejavnosti. Brez za četne to čke in jasnih čiljev pa napredka v šoli ne moremo dokazati. Nobena od teh dveh klju čnih sestavin namre č v letnih delovnih na črtih šol ni bila prikazana. Izražanje kakovosti se navadno nanaša na pro čes in rezultate. Poro čila ne opisujejo tistih pro česov v šoli, ki so v ozadju rezultatov - čeprav so pomembni. Ne analizirajo ali ne pojasnjujejo razmerja med opravljenimi dejavnostmi in rezultati ter vzroki zanje. Vsebujejo pre čej statističnih, kvantitativnih podatkov brez kakršnihkoli komentarjev, ti rezultati tudi niso povezani s čilji šole in jih, z eno izjemo, ne primerjajo z za četno to čko ali predhodnimi rezultati. Opisane so klju čne dejavnosti letnega delovnega na črta šole v skladu z zakonskimi zahtevami, vendar v poro čilih šole ni zabeleženo, koliko so bile te dejavnosti uspešne ali povezane z rezultati. Kvantitativni in kvalitativni rezultati zastavljenih čiljev niso bili prikazani in dokazani. Ravno tako niso bili zapisani sklepi o delu in rezultatih. Iz poro čil ni razvidno, ali so bili dosežki o čenjeni in analizirani, prav tako niso navedeni analiza in sklepi, ki bi bili podlaga za zastavljanje novih čiljev. V poro čilih niso bila navedena vprašanja, ki bi omogo čala dokazljivo opazovanje in zaklju čke o napredku. Novi čilji niso bili zastavljeni na podlagi zaključkov in rezultatov prejšnjega leta. Glede letnih poro čil o delu raziskava ni odkrila poro čanja o šolskih pro česih ali udeležbi zaposlenih, učen čev ali dijakov in staršev (deležnikov) pri sistematičnem delu za napredek. Razen nekaj izjem tudi nismo zaznali poro čanja o lo čenih rezultatih za dekleta in fante (na čelo enakosti spolov). Pregled letnih na črtov in poro čil kaže, da je njihova vloga pri pospeševanju napredka in kakovosti v šoli nejasna. Najpomembnejše ugotovitve Raziskava, ki smo jo opravili na izbranih šolah, kaže, da v letnih na črtih in poro čilih, kot jih trenutno pripravljajo na šolah, ni pri- kazana dokumenta čija v zvezi z na črtovanjem razvoja kakovosti in poro čanjem o njej. • Raziskava ugotavlja, da na izbranih šolah trenutno ne obstajajo opisi sistematičnega pristopa k razvijanju kakovosti ali dokazi zanj. Ravnatelji bi bili veseli izdelanega sistema za delo v tej smeri. V dokumenta čiji letnih delovnih na črtov in intervjujih z ravnatelji ni mogo če najti opisa sistematičnega pristopa k razvijanju kakovosti v obliki, predstavljeni v tej raziskavi, ali dokaza zanj. Prav tako ni najpomembnejših elementov strateškega na črta in/ali sestavin sistemati čnega razvijanja kakovosti, uporabljenega v praksi. Nadalje izraz kakovost ni definiran, prav tako niso na voljo ustrezne usmeritve za poro ča-nje o kakovosti. Ravnatelji šol, ki so sodelovale v raziskavi, se odsotnosti sistematičnega razvoja kakovosti zavedajo. Veseli bi bili sistema za opisovanje in izražanje kakovosti in poro čanja o njej, če bi obstajala metodologija in model, ki bi takšno poro čanje spremljala in podpirala. Dobrodošli bi bili tudi kazalniki kakovosti, če bi podpirali razvoj šole in razvoj kakovosti v njej. • Šole, vključene v raziskavo, trenutno pripravljajo poroCila s sumativnimi rezultati in ne kvalitativnih poročil z vključenimi elementi formativne perspektive. Razlog je oCitno sledenje navodilom za letni delovni načrt. Dokumentacija v obliki naCr-tov dela in poročil ne pomaga pri nenehnih izboljšavah in pri šolskih pročesih in rezultatih ne igra nobene vloge ter nanje tudi ne vpliva. Ne glede na šolsko stopnjo izražajo poro čila jasno in pre čej dosledno upoštevanje podro čij letnega na črta, kakor dolo ča zakon. Navodila zahtevajo - sprašujejo po vsebini, obsegu in urniku dejavnosti - samo poro čila o dejavnostih s sumativnimi rezultati. Ker šole upoštevajo navodila, je rezultat, izražen v dokumenta čiji, poro čanje o delu (dejavnostih) in ne poro čanje o kakovosti. Rezultati so sumativni, torej le v obliki statističnih podatkov - navedeni so splošni podatki o dejavnosti učen čev in dijakov. V poro čilih o delu so ti podatki prikazani, ne pa tudi analizirani, razloženi ali povezani s čilji in izvedenimi dejavnostmi. Poro čanja o dejavnostih in rezultatih s formativnega ali kvalitativnega stališ ča nismo zasledili, prav tako ni povezave med pro česi v ozadju rezultatov in dejanskimi rezultati. Poro čila o delu niso uporabljena kot orodje za trajen razvoj šole niti za razvijanje kakovosti znotraj organiza čije. Ni videti, da bi imela velik vpliv na šolske pro čese in rezultate. • Šole, vključene v raziskavo, ne prikazujejo merljivih ciljev, ki so potrebni za letno zastavljanje ciljev šole in na katere se lahko dejavnosti in rezultati nanašajo. Povezava z nacionalnimi izobraževalnimi cilji je nejasna, v nacrtih in porocilih šol pa manjka tudi konkretna interpretacija kurikularnih ciljev za povečan obseg dejavnosti šole. Izbrane šole ne prikazujejo merljivih čiljev. Merljivi čilji so potrebni za letno dolo čanje čiljev šole - za prikaz dejavnosti šole in preverjanje natan čnosti. Brez dolo čene za četne to čke ter realnih in otipljivih čiljev ni mogo če dokazati razvoja kakovosti in prikazati pove čanega obsega dejavnosti. Splošni na čionalni izobraževalni čilji v Sloveniji se v letnih delovnih načrtih šol ne odražajo, najbrž zaradi dejstva, da je poudarek na doseganju predmetnih in kurikularnih čiljev. Interpreta čija splošnih izobraževalnih in kurikularnih čiljev ni del sistemati čnega pristopa k razvijanju kakovosti. Literatura Brejč, M., ur. 2008. Študija nacionalnih in mednarodnih pristopov h kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Elmore, R. F. 2006. Leadership as the pra č ti če of improvement. Prispevek na konferen či International Perspe čtives on S čhool Leadership for Systemič Improvement, London. European Commission. 2003. European report on quality indicators of lifelong learning: fifteen quality indicators. Luxembourg: Offlč e for Offlč ial Publi čations of the European Communities. Koren, A. 2006. Knowledge transfer and innovations in global world: refle čtions on headtea čhers training proje čt. International Journal of Innovation andLearning 3 (2): 186-197. Koren, A., A. Jurič Rajh in M. Persson. 2008. Raziskava o trenutnem stanju izražanja kakovosti v letnih delovnih na črtih in poro č ilih na izbranih slovenskih šolah. Interno projektno poročilo. MačBeath, J., in A. Mč glynn. 2006. Samoevalvacija. Kaj je tu koristnega za šole? Ljubljana: Državni izpitni čenter. Treaty establishing the European Community. 2001. Http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=cE-lex:12002E149:en:html. Sč heerens, J. 2004. The evaluation čulture. Studies in Educational Evaluation 30:105-124. Zakon o gimnazijah. Uradni list Republike Slovenije, št. 1/2007. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije, št. 58/2009. Zakon o osnovni šoli. Uradni list Republike Slovenije, št. 102/2007.