OBRTNI VESTNIK
Strokovni Ust za oovzdigo in naeredek obrtništva Dravske banovine
»OBRTNI VB8TNIK«
'shaja tedensko in sicer vsako io-boto ter stane:
'»loletno..................... 40 —
>»ttetno...................... 20—
V’»wmeroa Številka . . Din 1 —
Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine.
Uredništvo in upravništve: Ljubljana, Beethovnova 11 lica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokoipisi se ne vročajo. Ponatiski dovoljeni le t navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilni« podružnici v Ljubljani" 10.86».
XIII. letnik.
V LJUBLJANI, dne 29. marca 1930.
Štev. 13.
Našim naročnikom!
Cenj. naročnike, ki še niso poravnali naročnino za 1. 19159, naprošam«, da to čim prej e store, sicer jim bemo
list ustavili. Obenem pa naprošamo cenj. naročnike, da poravnajo naročnino tudi «a 1. 1930.
J. R.:
Zavcrcvanje obrtnikov.
Nepotrebno je govoriti o utemeljenosti zahteve zavarovanja obrtnikov. Nujnost take zahteve leži na dlani in jo živo čutimo vsi. Saj so življenski pogoji domala vsake obrtniške družine taki, da jih more nevarno ogrožati vsaka bolezen družinskega poglavarja, da ne govorimo o katastrofalnih posledicah, katere ima za vsako obrtniško družino invalidnost ali celo smrt očeta-obrtnika. — D očim pa je vprašanje zavorovanja samostojnih obrtnikov v nekaterih državah že realizirano, je pri nas, kar se tiče zavarovanja obrtnikov, ostalo žal pri golih besedah.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je na svojem zadnjem občnem zboru sprejela soglasno resolucijo, v kateri se zahteva uvedba obveznega zavarovanja za primer bolezni, nesreče, onemoglosti in smrti. Nosilec tega zavajanja naj bo posebna ustanova, nastanjena na Zvezo obrtnih zadrug.
Slovensko obrtništvo je s tem jasno začrtalo osnovne smernice za organizacijo svojega zavarovanja. Po tej zahtevi naj bo zavarovanje obvezno, to je: vsak obrtnik postane v momentu, ko dobi obrtni Ust, obenem tudi že član blagajne, ki je nosilka zavarovanja. Organizacija tega zavarovanja pa naj bo popolnoma neodvsina od vsake dosedanje zavarovalne organizacije. Važno je, da je zavarovanje obligatorno, ker bi bil sicer uspeh takega zavarovanja zelo dvomljiv. Saj vidimo, s kakimi težavami se borijo razna prostovoljna bolniška društva obrtnikov.
Nič manj važna in mogoče še važnejša kot obligatornost zavarovanja, je pa zahteva slovenskega obrtništva Po samostojni in neodvisni organizaciji obrtniškega zavarovanja. S tem je organizirano slovensko obrtništvo jasno in odločno izreklo, da noče svojega zavarovanja v prav nikakem oziru ve7ati na obstoječe delavsko zavarovanje. To decidirano zahtevo slovenskega obrtništva moramo danes ®e enkrat in s prav posebnim povdar-kom podčrtati, ker se čujejo glasovi, ki v neorijentalnosti vprašanja ali pa iz gotovih namenov propagirajo idejo združitve obrtniškega zavarovanja z obstoječim delavskim zavarovanjem. Taka zahteva se nam zdi danes ne samo nepojmljiva, ampak odločno lahko trdimo, da je obrtniškim interesom celo skrajno škodljiva. Kdor se je še tako malo zanimal za delavsko zavarovanje in je imel le količkaj stika z
organizacijo tega zavarovanja, ta mora priznati, da nimamo obrtniki pri tem zavarovanju ničesar iskati. Aiko no prej, nas je morala v tem prepričanju utrditi gonja, ki se je vprizorila proti nam zadnje čase, odkar se pripravlja revizija delavskega zavarovanja. Vsak, še tako dobro mišljen predlog za izboljšanje tega zavarovanja, ki je prišel od naše strani, se je že načeloma zavrnil. Vsako našo, še tako utemeljeno akcijo se je napadalo z izrazi reakcijonarstva in antisocijai-nosti. »Dobičkarstvo, brezsrčnost in nekulturnost«, to so bili običajni odgovori in komentarji na vse naše predloge. Napadali nas niso samo delavski listi, ampak tudi meščanski listi, katerih predali so kolovodjem te gonje vedno na razpolago. Obrtništvo je mirno prenašalo vsa izzivanja in napade, toda znalo bo vsem tem »so-cijalnim« gospodom in vsem, ki so jim v tej gonji pomagali, zahvaliti se na dostojen način in ob pravem času. Po vsem tem, kar smo obrtniki doživeli z delavskim zavarovanjem v teku‘sedmih let in posebno v zadnjem času, ne more biti niti govora o kaki združitvi našega zavarovanja s tem zavarovanjem.
Sedaj plačujemo delodajalci za delavsko zavarovanje polovico vseh prispevkov, za nezgodno zavarovanje pa plačujemo sami celoten prispevek. — Ne glede na to se nam ni dovolilo nikdar niti najmanjšega vpliva na organizacijo zavarovanja. Pariteta je bila vedno le na papirju! Izkušenj z delavskim zavarovanjem imamo že dovolj, zato ne bomo nikdar sprejeli predloga, ki bi šel za tem, da se ustanovi z obstoječim delavskim zavarovanjem katerakoli skupnost. Obrtniki imamo svoj poseben položaj, imamo svoje posebne zahteve in potrebe, tako da se naše zavarovanje sploh ne da spraviti v siklad z obstoječim delavskim zavarovanjem. Predvsem pa želimo, da bomo smeli z vplačanimi prispevki gospodariti mi sami, ker bomo le tako imeli v rokah jamstvo, da se bodo ti prispevki uporabljali v skladu z našimi zahtevami in v namene našega zavarovanja. Mislimo, da je to naša sveta pravica in da se nam te pravice ne sme odrekati. Da smo prišli do tega, pa se imamo zahvaliti samo veliki koncilijalnosti in naklonjenostih gospode, merodajne pri delavskem zavarovanju, ki doslej o našem obrtniku ni hotela ničesar slišati!
Milko Krapež, podpredsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani:
Naš obrt in naraščaj.
(Poročilo na občnem zboru Z. O. Z.)
»Obrt ima za podlago zlata tla«, tako so rekli že naši predniki in prav so imeli. Obrtni stan je poleg trgovskega stanu najstarejši v zgodovini, vendar se pa nekdanja obrtnik s sedanjim ne more več primerjati. Ne
bom se oziral na stari vek, primerjal bom obrtnike koncem 18. stoletja. — Bil je to obrtnik starega kova, delaven, žilav. Poznal ni drugega, kot delo. Skromen v javnosti, vendar pa obče priljubljen, spoštovan in ugle-
den. Pripadal je po večini v meščansko družbo, saj je imel bodočnost in trda tla, kakor malokdo drugi in ponosen je bil na izrek svojehi dedov: »Bog blagoslovi naše pošteno rokodelstvo«. Tak je bil obrtnik pred dobrim stoletjem. Ponosen nase, ponosen na svoje pošteno rokodelstvo, ki je imelo za podlago zlata tla.
Od tedaj je minilo stoletje, v katerem se je marsikaj spremenilo. Svetovni nazori so se spremenili, stari kovd so izginili in prišla je na površje mlajša generacja, ki se je morala prilagoditi modernejšim nazorom, predvsem moderni tehniki, ki je skoro dosegla svoj vrhunec.
Izginile so stare ročne delavnice /poštenega rokodelstva in se umaknile velikim svetlim delavskim prostorom, v katerih nadomeščajo ročno delo številni stroji. Avtomobil je prevzel posle konjskih pripreg, železnice pa delo prevoznikov in kočijažev. Tovarne so rastle iz tal, kakor gobe po dežju in njihovi izdelki po preplavili trgovske obrate. Obrtniki oblačilne, lesne, galanterijske in drugih strok so občutili mahoma ta preokret nad bodočnostjo. Divja, huda konkurenca se je pričela, ki ne odneha in vihra čimdalje naprej.
Tovariši! Ne sodite me pa po teh izvajanjih za starokopitneža, ali pa da sem nasprotnik modernega napredka. Primerjal sem le nekdanjega obrtnika z današnjim in to le v toliko, da ugotovimo zahtevek šolske in strokovne izobrazbe nekdanjega in današnjega obrtnika.
Tudi danes ima marsikatera obrt še zlata tla, vendar se pa dajo ta tla težje in z večjim trudom doseči, kakor nekdaj. Danes mora biti obrtnik vsestransko izobražen in strokovno tako izpopolnjen, da je kos današnjim razmeram, modernemu napredku in konkurenčnemu boju. Svoječas-no je zadostovalo za obrtnika, da je bil le dober in priden, in zasigurana so mu bila zlata tla. Današnji duh modernega časa pa zahteva poleg strokovnega znanja tudi veliko duševne naobrazbe in jeklene volje.
Prvi predpogoj za današnji obstoj in napredek obrtnika pa je — dobra in močna organizacija. Organizacija je danes sila, brez katere je vsak napredek nemogoč. Žal moram pripo-znati, da ve vsak sloj bolj ceniti potrebo po organizaciji, kakor pa mi obrtniki. Dijaki, invalidi, služkinje in drugi manjši sloji so uvideli potrebo do organizacije, docim je še dovolj obrtnikov, ki se organizacije izogibajo rekoč, da je nepotrebna.
Tovariši, bodite prepričani: če bi ne bilo orbtnih zadrug, obrtnih zvez, zbornic in drugih takih korporacij, bi bil obrtnik še enkrat na slabšem, kakor pa je danes. Nasprotno pa, če bi bili prav vsi obrtniki složni in močno organizirani v obrtnih zadrugah in le4e v močnih obrtnih zvezah, pa bi bili še enkrat na boljšem, kakor danes. Glas poedinca se ne čuje in se presliši v bojnem metežu. Glasovi iz tisočerih grl, pa gotovo najdejo svoj odmev. Ne smemo pa misliti, da smo s tem, če smo včlanjeni v kaki zadrugi, že storili našo stanovsko dolžnost. Ne, nikakor! Delati moramo tudi dejansko po svojih močeh v prospeh našega stanu s tem, da se zanimamo za naš pokret, za zadružno delovanje, za naš tisk in sploh za našo organizacijo. Prijeti povsod, kjer smo potrebni,
podpirati akcije, udeleževati se zborovanj in predavanj in po možnosti tudi sodelovati. To zahteva naša stanovska zavest in naš obrtniški ponos.
Veliko obrtnikov je sodelovalo tam, kjer jih ni bilo treba, osobito pri politiki in strankarstvu. Kaj smo imeli od tega? Drugi dobiček, mi pa škodo! Namesto, da bi sodelovali v lastni organizaciji, so sodelovali v strankarskih organizacijah in pljuvali v lastno skledo. Naše nezgode smo si torej sami največ krivi. Uvideti moramo, da tako ne sme in ne more iti več dalje.
Imamo še veliko dela pred nami, ali bolje rečeno, pravo delo se bo šele pričelo. Vse pa bomo izvedli, če bomo napeli vse svoje moči, v skupnem delu za našo organizacijo in če bomo edini in solidarni.
Kakor so naši predniki prepustili svoja mesta nam mlajšim močem, tako bomo morali tudi mi prepustiti ta mesta našem naraščaju, ki naj bo vreden našega truda in naših tradicij.
Orbtnemu naraščaju moramo posve-titai najevčjo pažnjo in ne sme nam biti vseeno, kako se bo razvijala obrt za nami.
Tekom mojega 20-letnega delovanja kot zadružni načelnik žal opažam pri pomočniških preizkušnjah vajencev vedno večjo strokovno nepopolnost in pomanjkljivost, tako v praktičnem, kakor v teoretičnem oziru. — Veliko vajencev ne ve niti imena važnih delov posameznih predmetov, ki so jih popravili ali novo izdelali. Na razna teoretična vprašanja odgovore zelo pomanjkljivo in površno, večkrat tudi popolnoma napačno, ali pa sploh ne vedo odgovora. Delo novoizdela-nih in popravljenih predmetov je pa v marsikaterem primeru tako, da nikakor ne opravičuje strokovne znanosti rokodelskega pomočnika — četudi začetnika, ki se je učil 3 do 4 leta ob rta. Iz tega se da jasno sklepati, da vajenci niso izrabili nčne dobe, kakor bi to morali storiti, pri čemer je pa kolikor toliko kriv dotični mojster sam. Z ozirom na vajenčeve razmere, revščino starišev itd. smo izpregleda-li marsikateri pogrešek, nepopolnost in pomanjkljivost, ker bi sicer morali vsaj eni tretjini vajencev podaljšati učno dobo ali pa jih po preteku določene dobe vnovič poklicati k preizkušnji. Odsihdob naj komisije za pomočniške preizkušnje strožje postopajo in zahtevajo od vsakega vajenca brez izjeme tisto strokovno znanje, katero mora vsak pomočnik-začetnik brezpogojno imeti in sicer iz sledečih razlogov:
1. s površno in nepopolno strokovno znanostjo je ogrožen naš obrt, ki je bil zlasti v Sloveniji vedno na višku in ker se od pomočnika, ki si tekom učne dobe ni prisvojil za začetnika najpotrebnejšega znanja, od njega tudi v bodoče tega ni pričakovati in
2. ker se z takim naraščajem najbolj podpira šušmarstvo, ki je pridnemu in dobro kvalificiranemu obrtniku največji trn v peti. Pomočnika, ki se od svojega obrta ni dovolj in le površno izučil, mojster kot delavca rabiti ne more in ga vsak delodajalec po nekaj dnevih preizkušnje odpusti. Ker pa mora končno vsak človek živeti, je potem tak pomočnik prisiljen, da seže po nedovoljenem šuš-marstvu, kar je dotičnim naročnikom, še bolj pa upravičenim obrtnikom v veliko gmotno škodo. (Dalje prih.)
A. K.:
š ušmarstvo in obrt.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je dobila od podeželskega obrtnika zanimiv dopis, ki ga v naslednjem priobčujemo, ker dokazuje, da je res pravi prijatelj obrtnika in njegov naizvestejši zagovornik njegovo strokovno glasilo Obrtni Vestnik . Dopis 'se glasi:
Ker je Domoljub po kmetih, vsaj -pri nas, precej razširjen, sem poslal v objavo članek približno takole sestavljen:
Krnet se zaveda, da ima svet in ga mera gmotno 'obdelovati, ako hoče, da mil bo dal poštenega kruha. Kmet tudi plačuje davke od svojega sveta; torej-ima pravico, da na svojem svetu dela in sadi kar mu drago in ne pusti, da L i kdo drug hodil in gospodaril po injegevem svetu, še manj pa, da bi iknjet komu dovolil, da bi kar tje v en dan drugi razpolagal z njegovim imetjem in njegovim svetom.
Tudi mi obrtniki imamo njivo, na kateri si sadimo razne stvari, da se tako preživimo, četudi težko. Naša injiva je manjša kot kmetova, je pusta lin negnojena zadosti. Zato ne more-anc in ne smemo nikdar dovoliti, da j 'bi šušmarji na njej sadili in sejali svoje umetnosti ter nam nazadnje jemali naše pridelke in naše slabe njive. Saj je bila silno draga, ko smo jo kupo-tvali skozi več let. šušmarstvo je mrčes na naši njivi, kateremu moramo •nastaviti vse pasti, ki so na razpolago.
Mesto, da bi bili objavili moj članek, pa sem čital v Domoljubu tole: >Šušmarstvo in obrt. V zvezi z dopisom proti šušmarstvu, ki ga je Domoljub dobil nekje z dežele in ga priobčil v št. 10., smo prejeli nekaj novih dopisov, deloma v obrambo pravilno prijavljene obrti, deloma v zagovor tistih najubožnejših kmetov, ki si še postrani zaslužijo kak krajcar s item, da komu kaj napravijo. Ker obe strani zelo spretno zagovarjate vsaka ‘svoje stališče in bi s tem nastal prepir, ki bi brez dvoma končno ostal neodločen, smo vse nadaljne tozadevne dopise položili v predal.
Tudi jaz sam imam Domoljuba . Toda zapomnil si bom to. Tudi mi mali obrtniki po deželi smo večji del z imalimi kmetijami. Zato pa se oprimi-imo svojega časopisa Obrtnega Vestnika , ki edini je za nas obrtnike ter nam stoji na strani.
Z obrtnim pozdravom!
J. L.
Na pragu nove krojaške sezi je.
(Konec.)
Za overcoat.
Se dela kot do sedaj.
Za ulster.
Za potovanje, šport ali slabo vreme je najpraktičnejši idster. Ulster mora biti prostoren in se običajno dela na tri pare gumbov in z ohlapnim zadnjim delom, kateri se čestokrat nekoliko zategne s 5 cm širokim dra-gonarjem, ki se zapenja na sredini.
Hazparek zadaj je nekoliko daljši kot pri drugih površnikih. Ulster je dolg 112 cm.
Rob in šivi so navadno s strojem široko prišiti (štepani).
Za raglan.
Zadnji del je ohlapen in pade nekoliko zvonasto ter dobi šiv in raz-parek.
Raglan je enovrsten z gumbnicami v podstavku.
Dela se široka fazona in širok vratnik.
Za dežni plašč.
Dežni plašč ima raglanovo obliko. Biti mora širok in prostoren. Plašč je enovrsten in ima gumbnice v podstavku.
Zadaj se dela razparek s tremi gumbnicami.
Dvovrsten plašč se dela z vsitimi rokavi. Rokavi imajo srednji šiv, ki se mora ujemati s preloženim ram-nim šivom.
Plašč dobi okrog pas in zadaj razparek.
Josip Steinman, strok, učitelj:
»Ago«-cvikanje,
(Nadaljevanje članka v št. 12. Obrtnega Vestnika .)
Tako pricvikani in z lepilom namazani rob se mora nekaj časa sušiti. Ko so cveki izruvani, se potolčejo in odstranijo eventuelni robovi. Nato se prične x-askanje po zgornjem usnju toliko na široko, kolikor ga je spodaj zapognjenega. Istočasno se mora zra-.'kati tudi podplat, nakar se oba dela namažeta z Ago- A približno 2 cm na široko. To se pusti sušiti eno do dve uri; odvisno je tudi od blaga. V gornje ali spodnje usnje se mora Ago A dobro vsrkati.
Usnje za leplenje čevljev ne sme biti prenapojeno z ekstraktom, ker bi sicer ne pustilo, da se Ago A vsrka, če se ta dovolj ne vsrka, seveda tudi ne drži trdno. Usnje mora biti popolnoma suho. Namoči se šele takrat, ko se Ago A dobro vsrka v podplat. Podplati se tedaj pustijo toliko časa namočeni, da postanejo vlažneji. — Nato se namažeta oba namazana dela z Ago B. Ago B torej razredči Ago A in ko je dovolj razredčeno se dasta oba dela skupaj (podplat na gornje usnje) in hitro v stiskalni stroj. V tem momentu se rada napravi ta t c,greška, da je Ago A postal že / .pet suh. Razumljivo je, da v tem učaju ne moremo zahtevati, da se dobro sprime, ako ne delamo pravilno.
V pojasnilo, kaj je pravzaprav Ago A, naj omenim, da tako imenu-u mo celuloid, Ago 13 pa aceton. Toraj A je vzdržna snov, B pa raz-redčilna. Zato bi skoraj ne bilo pravilno govoriti o izvrševanju le plen ja < evljev, temveč bi bilo pravilnejše, ako govorimo o načinu kitanja ali kemičnem rezalnem odnosno sprijemal-nern sestavnem procesu. Kemični ve-zalni proces se izvrši samostojno po primerni predpripravi materijala (čistosti) in se tudi umetno no tla pospešiti.
Tako bi se po načinu Ago začeli in dokončali luksusni ali moški čevlji.
Nekaj o najlažji kovini.
Često se domneva, da je solidnost, trdnost in moč vedno odvisna od teže, t. j. čim solidnejša itd., tem težja mora biti stvar. To načelo je do zadnjega časa veljalo in so se celo najuglednejši industrijski in tehniški krogi ravnali po njem. Toda napredek tehnike je tudi to načelo postavil na glavo. Ford, kralj avtomobilov, sam pripoveduje, da je misel o važnosti lahkote imela glavno zaslugo, da jo dosegel uspeh s svojim prvim standard-vo-zom. Avto in aearoplan sta bila, ki sta misli o lahkota pripomogla v industriji do veljave.
V novejšem času se uveljavlja poleg aluminija kot lahka kovina vedno bolj magnezij in njegove legure (zmesi), ki jih označujejo pod skupnim imenom elektrometal . Kakor večina čistih metalov (kovin), tako se tudi čisti magnezij ne more dosti uporabljati za industrijske namene. Tem več pa so se začele uporabljati magnezijeve legure, ki so se pojavile prvič v uprabonem stanju leta 1909 na razstavi v Frankfurtu o. M. Po vojni, ki je napredek tehnike v mnogem jako ovirala, se je pristopilo zopet k delu, tako da imamo danes celo vrsto magnezijevih legur, ki se dajo uporabljati za razne industrijske namene ter imajo še veliko bodočnost radi svoje lahkote.
Magnezijeve legure so za okroglo 40% lažje kot aluminij sam. Seveda ni samo lahkota ono svojstvo, ki dobiva aluminiju tržišča. Njegove legure dajejo 'tudi gosto litino, se dajo valjati, stiskati, vleči in lahko obdelovati. Kot take so uporabne za najraznovrstnej-še svrhe v industriji, osobito ondi, kjer igra veliko važnost lahkota izdelka. Ker imamo v kovinskih obrtih često posla z uporabo lahkih kovin in bo i napredkom tehnike to vedno pogosteje, je treba, da se^ naši kovinarji seznanijo vsaj na splošno s temi metali.
10 pravil za krojačice!
1. Likaj vsak šiv sproti, a pazi, da ne razvlečeš blaga!
2. Vzemi natančno mero! S tem prihraniš mnogo nepotrebnega popravljanja.
3. Če navdarjaš dva dela skupaj, imej blago položeno na mizi ne pa na kolenih!
4. Za navdarjamje rabi navdarek, ne pa sukanec.
5. Pazi pri črtastem blagu na smer črt!
6. Svilo likaj vedno čez svilen papir!
7. Krepdešiin in druge svile ne spenjaj z bučkami, temveč s šivankami!
8. Rokave vedno nadrži, da ne vlečejo!
9. Spodnji rob pri krilu zašij na roke, ne na stroj!
10. Pri šivanju Sedi ravno!
M. R.
I. Mihelčič star.
O elektrifikaciji Dravske banovine.
(Nadaljevanje.)
V letu so se zgradile naslednje štiri elektrarne:
1. Mestno električno podjetje v i Ljutomeru, ki je zgradilo svojo elektrarno z enim strojem delazmožnosti 50 KW, z drugim pa kot rezervo z 18 RW. Tok je vrtilni in ga oddaja podjetje mestu Ljutomer. Konsumentov šteje 176, instaliranih žarnic pa je približno 1350. S tem obratom je delala elektrarna do 8. februarja 1927. Od tega ilne dalje pa dobiva ljutomersko mesitno električna podjetje električni tolk od falske elektrarne. Na svojem omrežju ima seda j 2 transformatorja po 75 KW. Visoka napetost falske elektrarne v Ljutomeru znaša 35.000 voltov, ki pa se transformira na 380/220 voltov. Celokupna poraba toka v letu 1929 je znašala
93.000	KV/.
2. G. Franc Lahovnik, lesni trgovec v Prevaljah, je zgradil elektrarno, ki ima turbinski pogon 1C6 konjskih sil in za rezervo Dieslov motor s 35 konjskimi silami. Tok je vrtilni, napetost 3C00/1G0/110 voltov. Oddaja se za kraja Prevalje in Guštanj. Število odjemalcev toka znaša 240, žarnic pa je instaliranih približno 1800.
3. G. ing. Pahernik je zgradil v Vuhredu ob Dravi elektrarno, koje del a zmožno st znaša 65 KW. Napetost vrtilnega toka je 110 voltov. Električni tok oddaja za Vuhred in Vuzenico ter ima 150 konzumentov in okroglo 1800 instaliranih žarnic.
4. Četrta elektrarna pa se je zgradila istega leta v Ribnici na Dolenjskem. Zgradil jo je ključavničarski mojster g. Oražem na Dieslov motor-ski pogon. Dynamo stroj je imel 20 konjskih sil. poleg dynamo-motorja je imel tudi akumulatorsko baterijo. — Oddajal je svoj tok trgu Ribnici. Med svetovno vojno je moral vsled pomanjkanja nafte svoj obrat ustaviti. Obrat je stal do prevrata. Leta 1919 je kupila od g. Oražma družba Peterlin in tovariši električno omrežje in akumulatorsko baterijo, katero je prenesla v svoje tovarniške prostore. Akumulatorje je nanovo preuredila in začela začetkom leta 1920 zopet oddajati iz svojih tovaren električni tok za trg Ribnico. Istega leta spomladi je dobila njen tok tudi Gorenja vas pri Ribnici. V tovarni stojita 2 dynamo-stroja po 40 konjskih sil. — Konsumentov je okroglo 200, instaliranih žarnic pa približno 3000 poleg nekaj motorjev za industrijske svrhe. Naslov podjetja se je v poslednjem času spremenil na »Klun in tovariša«.
(Nadaljevanje prihodnnd.)
UVOZ ČEVLJEV.
Naš uvoz čevljev znaša letno okrog
250.000	parov ali 155.000 kg, v vrednosti ca. Din 45 milijonov, dočiin se ceni vsakoletna potreba v celi državi na 8 milijonov parov; od leta 1925 do 1929 je vrednost uvoza padala od 76*6 na 62, 57 3, 50 6 in lani na 45-1 milijona dinarjev.
K^J Je noveqa
Borzne poročilo: Tuje valute so stale v prostem tednu v dinarjih povprečno:	Berlin (marka) 13-52, Bu-
dimpešta (pengo) 988, Curih (švic. frank) 10 96, Dunaj (avstrijski šiling) 7-98, London (žfunt) 275 49, Newyork (dolar) 56 48, Pariz (franc, frank) 2-22, Praga (čehoslov. krona) 168 in Trst (lira) 2 96.
Zbornica T0I v Velikem Bečkere-ku (Banat) praznuje v nedeljo dne 30. t. m. desetletnico svojega obstoja.
Josip Ambrožič, znani ugledni obrtniški vodja Gorenjske, je praznoval prošli teden svojo 50-letnico.
Ciranski dohodki v prošlem letu so znašali skupno Din 1518 milijonov, od česar odpade na ljubljansko carinarnico 153 milj. Din, na mariborsko pa 138 milj. Din, uvoženo blago je jbi-lo obremenjeno na 198% njegove vrednosti.
Priključitev ljubljanske elektrarne velenjski elektrarni se namerava izvršiti na inicijativo bana g. ing. Ssr-neca ter je ljubljanski občinski svet v svoji zadnji seji načelno sklenil, da se sklene pogodba.
Srbski obrtniki so pod vodstvom g. Stojanoviča poselili na desetdnevni ekskurziji Prago, praški velesejem, Plzen, Pardubice, Brno in Bratislavo ter so si v spremstvu delegatov čeških zbornic ogledali tsmošnje obrtniške ustanove.
Obsežno zasnovan gostilničarski tečaj s predavanji in poukom o servis ran ju, kletarstvu itd. se je vršil prejšnji teden v Kamniku ter je jako lepo uspel, osobito radi velikega obiska interesentov.
Madžari zavlačujejo in ovirajo potek pogajanj za ureditev sporov med Madžarsko in državami Male antante, ki se vrše na podlagi zaključkov haaške pogdbe glede agrarne reforme in odškodnine za razlastitve.
Kriza v nemški vladi preti izbruhniti radi odpora nekaterih desničarskih strank prtoi finančnim refor-mam.	- - — —
Fadi bombnih atentatov bolgarskih k: mitov na jugoslovanskem ozemlju je vsled intervencije Jugoslavije in velesil bolgarska vlada ukrenila ost re mere proti > makedonstvujočimter je vsled tega upati, da se bo striktno izvajal sklenjeni sporazum med obema državama.
Londonska razrožitvena konferenca, ki je po več tedenskih pogajanjih in debatah dokazala, da na razorožs-vanje še dolgo ne smemo upati, skuša sedaj doseči vsaj nekako oboroževalno premirje.
Na ženevski konferenei o carinskem premirju se ni mogel doseči sporazum med vsemi državami in je med drugimi tudi Jugoslavija za enkrat odklonila svoj pristanek.
Vzdrževanje bolnic po novem zakonu o bolnicah spada deloma tudi v dolžnost večjih občin, ki bodo morale v ta namen prispevati letno znatne zneske, kar se bo seveda čutilo pri dokladah.
Produkcija premoga v Sloveniji v januarju je zopet dosegla rekord, ker je znašala 208.000 ton, delavcev pa je bilo v tem mesecu zaposlenih 10 tisoč 761.
Kone« večletne carinske vojne med Nemčijo in Poljske je napravila medsebojna likvidacijska in trgovinska pogodba, ki sta bila podpisani, odnosno uzakonjeni pred kratkim.
Most med Beogradom in Zemunom se začne v kratkem graditi, ker se je začelo te dni sondiranje terena, te-Kom spomladi pa se razpiše licitacija del.
Blagovni promet sušaške luke je lani znašal na uvozu in izvozu skupno 694.000 ton in se je torej povečal napram letu 1926 za 423.000 ton ali 156%.
Za gerenta Mestne hranilnice v Kočevju je bil imenovan finančni nad-svetnrk v pokoju g. dr. Maks Kostanjevec.
Načrt zakona o tehniških, obrtnih strokovnih šolah je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo ter ga
poslalo v izjavo gospodarskim zbornicam in strkovnim šolam.
MEDIC-ZANKI
tvornice olja, Hrneža, lakov in barv (boja)
m
!’!
d. k o. e.
Centrala v Ljubljani * Lastnik ITranjo Medič Tovarne: Ejubljana-Medvode - Domžale Podružnice In skladišča: Maribor, Kovisad
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajino lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamko .jMerakh' in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, c pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
S®
Kolektivna zadruga obrtnikov v Radečah je imela 19. t. m. svoj redni letni občni zbor, ki je bil prav častno obiskan. Na žalost moramo pripomniti, da se okoličanski obrtniki vzgled-neje zavedajo svoje dolžnosti. Sklepalo se je marsikaj važnega. Sklenilo se je tudi, da se poviša kazen od o Din na 50 Din, ako se kak član ne udeleži občnega zbora. Še posebno pa je pozdraviti sklep, da zadruga pristopi k naši matici, Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Le v slogi je moč! Nadalje se je tudi sklenilo, da se priredi knjigovodski tečaj, ki bo velike Važnosti in koristi za naše obrtnike. Prijavilo se je na koncu še osem naročnikov na Obrtni Vestnik . Upamo, da bo prihodnji občni zbor pokazal še vse večje zanimanje obrtnikov iz Radeč in okolice, kar bi bilo V interesu našega stanu iskreno želeti. — Obrtnik iz Radeč.
Občni zbor Zadruge rokodelskih in dopuščenih bbrtov v Ložu se je vršil dne 16. marca 1930 v gostilni pri Kaj-fežu v Starem trgu. Zborovanja se je udeležilo 20 članov in tajnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani kot njen zastopnik. Zadružni načelnik g. Vinko Martinek o tvori ob 15. uri zborovanje, pozdravi zvezinega delegata in zborovalce ter poda načelskveno poročilo, ki se vzame na znanje. Zvezin tajnik je v obširnem govoru obrazložil pomen obrtniške organizacije, razpravljat o obrtniškem vprašanju in o vzgoji obrtnega naraščaja. Dalje je navajal vzroke vedno se razširjajočega šušmarstva in pripomočke, kako bi se le-to omejilo in poročal o novem Gbrtnem redu in o obligatornem so-cijalnem zavarovanju obrtnika in o Stanovskem in strokovnem tisku. — G. načelnik Martinek poda blagajniško poročilo, ki še je vzelo na znanje. Zadružna doklada za leto 1930 se je določila za člana po Din 35-—. Zadruga je sprejela soglasno predlog in pristopila kot članica k Zvezi obrtnih Žadrug v Ljubljani. Soglasno je bila Sprejeta tudi resolucija za uvedbo obligatornega zavarovanja obrtnikov slučaj bolezni, nesreče, onemoglosti, starosti in smrti. Pri slučajnostih Se je vnela živahna debata o pobijanju sušmarstva ter določitev preizkuševalnih del pri pomagalskih preizkušnjah. Sklenilo se je tudi, da se bo prihodnje leto naložila vsakemu članu, ki se občnega zbora brez tehtnega vzroka ne bi udeležil, redovna globa. Sledile so še druge važne zadeve .in hasveti, nakar je načelnik g. Martinek Zaključil občni zbor ob 17. uri.
. Čevljarska obrtna zadruga v Brežicah je imela dne 23. februarja t. 1. 'Svoj 7. redni občni zbor v dvorani gostilne Držič v Brežicah z običajnimi poročili funkcijonarjev ter razpravo o novem preizkusnem redu za pomočniške preizkušnje. Na občnem zboru, kateremu je predsedoval g. dos. Gregl, je bilo navzočih 48 elanov, kar dokazuje veliko zarnima-nie članov za zadružne in stanovske stvari. Zbor je posetil tudi načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani^ g. Josip Rebek in zastopnik krške žadruge g. B i z j a k. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je štela zadruga koncem leta 61 elanov, 63 podočnikov in 35 vajencev. Poročilo o delovanju zadruge je podal g. načelnik Gregl. Delovanje zadruge je bilo v prošlem letu jako živahno in je .imel <g>or in načelstvo polne roke dela. Omeniti je akcije proti šušmarjem, delo na novem preizkusne redu za pomočniške preizkušnje, na predlogih za revizijo zakona o (inšpekciji dela, ‘o zaščiti in o zavarovanju delavcev, o
taksami, davčnem in o novem enotnem obrtnem zakonu ter o splošnem in obligatornem zavarovanju obrtnikov. Člani so v preteklem letu posvečali šušmarjem vse premalo paž-iije, ker je bilo zadrugi v ovadbo predlaganih le 14 slučajev, dasi šuš-marstvo bujno cvete v zadružnem okolišu. — Pripravlja se razstava mojstrskih, pomočniških in vajenskih izdelkov v Binkoštih v Narodnem domu v Brežicah. — Po obširni in temeljiti debati se sklene, da se v kritje izdatkov za zadružno pisarno, naročnino (hrbtnega Vestnika za vso člane in zvezno doklado določi za leto 1930 doklada Din 65-—, plačljiva v dveh obrokih. — V debato o drugih važnih stanovskih vprašanjih so posegli gg. Martin Melan, G a ter, Pšeničnik, Petrič, Oermovšek, Živič, Rebek in Bizjak, nakar je načelnik g. Gregl zaključil ta lepi zbor naših posavskih čevljarskih obrtnikov. — (Opomba uredništva: Iz tega poročila smo izpustili nekatere važne stvari, ki se tičejo zadruge, odnosno brežiških čevlj. mojstrov, pomočnikov in vajencev. O teh stvareh bodemo radi poročali ob drugi priliki. Prosimo načelstvo zadruge, naj nam o teh stvareh na kratko še večkrat poroča, da bodo člani poučeni iz Obrtnega Vestnika kot Svojega glasila.)
Počastitev veteranov
krojaške stroke v Mariboru.
ar i oorsk.a krojaška zadruga je 16. marca izvršila na posebno svečan način svojo letno zborovanje, kakor še nikdar doslej, čeprav ima zadruga za seboj že 44 let dela.
V zadrugi so včlanjeni krojači, šivilje, pletilje, modistinje in rokavi-carji, vseh skupaj 213. 130 članov in članic se je zbralo v veliki dvorani Gambrinove restavracije na zborovanje, pateremu je predsedoval že večletni zadružni načelnik Kosan Anton, in kateremu sta prisostvovala tudi magistratni svetnik Rodošek in obrt-no-zadružni inšpektor Založnik. Iz oficijelnih poročil posnemamo, da zadruga pridno deluje, da je tudi članica zadružne zveze in da razpolaga danes s premoženjem Din 21.936-55, katero je naraslo iz zneska K 1.382 65, ki je bil v blagajni, ko je s 1. januarjem 1920 prevzel zadrugo sedanji načelnik. Poleg tega premoženja so zadružni člani tekom let s prostovoljnimi prispevki zbrali lep znesek Din 9679-30 kot sklad za onemogle člane. Tudi na tem občnem zboru je gospa Kiclerjeva iz prostovoljnih prispevkov nabrala za revno krojaško vdovo znesek 800 Din. Da je v zadrugi še mnogo nekdanjega smisla za vzajemno pomoč, o tem priča obstoj posebnega bolniškega podpornega društva za mojstre, ki dobivajo iz tega sklada v slučaju obolenja poleg brezplačne zdravniške oskube tudi še denarne prispevke. Zadruga razim tega od nekdaj podpira potujoče brezposelne pomočnike, ki pridejo iz večje oddaljenosti, najmanj 50 km, in niso še preko 3 mesece brez posla; ta podpora se je na občnem zboru zvišala od dosedanjih 2Q na 30 Din.
Občni zbor je splošno zelo hvalil poslovanje dosedanjega načelstva in svojo hvaležnost načelniku g. Antonu Kosar in podn^čelniku gosp. Mihajlu Lešnik med viharnim aplavzom izkazal na ta način, da je oba z ogromno večino ponovno izvolil na dosedanja mesta.
Tekom zborovanja je podnačelnik g. Lešnik občni zbor jznenadil s prav lepim nagovorom na tri veterane mariborskega krojaštva, ki posedujejo
obrtno pravico že preko 40 let. To so: gospa Kcler Marija, samostojna obrt-nica 43 let, svojedobno v Mariboru znana, tvrdka, ki je izdelovala oblačila v najboljših mariborskih krogih,' pa tudi danes — vkljub starosti- 72 let še nima volje opustiti obrta; g. Kosar Anton, zadružni načelnik, ki je isto-tako samostojen že od leta 1887 in član zadruge že preko 40 let, od prevrata naprej tudi načelnik, in ki poseduje kljub svojim 72 letom še eno najznamenitejših krojaških mariborskih delavnic in g. Lepej Franc, star 66 let in samostojen istotako že nad 40 let. Vsi trije slavljenci so prejeli od zadruge lepo izdelane častne diplome, gospa Kolerjeva tudi lep spominski buket, a gospod Kosar še posebej okrasno ploščo z lovorjevo vejico in primernim napisom, katero mu je poklonilo načelstvo za nad desetletno vodstvo zadruge. Ob burnem pritrjevanju je občni zbor odobril predlog g. Lešnika, da se g. -Kosar izvoli -za častnega predsednika zadruge.
Slavljencem so stanovski tovariši in tovarišice priredili zvečer manifesta-cijski sestanek, na katerem so bili deležni vsestranske največje pozornosti in kjer se je izrekla cela vrsta napitnic na njihov naslov. Udeležba na tem sestanku, ki ga je aranžiral zadružni podnačelnik, je bila zelo častna in je pričala o ljubezni in spoštovanju. ki ga krojaška in šiviljska stroka goji za ljubitelje svojega stanu. Mnogobrojnim čestitkam, ki so slavljencem -bile ta večer izrečene, se pridružujemo tudi mi z želio, da bi jim bilo še dolga leta usojeno vživati sadove svojega marljivega dela.
Mamo.
Potrdila o plačanem davku. Finančni minister je odredil, da veljajo še nadalje predpisi, po katerih morajo davčni cbvezanei, kadar predložijo potrdilo o plačanih davkih, tekom prve polovice četrtletja dokazati, da so plačali dayke za predhodno: četrtletje in kadar predložijo potrdilo v drugi polovici četrtletja, da so plačali davke za tekoče četrtletje.
Za X. jubilejni velesejem v Ljubljani, ki se vrša od 20. maja do 9. junija je uprava velesejma izdala prospekte v slovenskem, s-rbo-hi vatskem, francoskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Posebno v inozemstvu so te propagandne brošure vzbudile veliko pozornost, tako po §vqji vsebini kot po lični zunanji opremi. Poleg propagande za velesejem vrše te inozemstvu namenjene brošure tudi v tujsko-prometnem oziru važno nalogo. Ob velesejmu samem izda uprava v lastni založbi še spominski spis Ljubljanski velesejem ob desetletnici , ki bo v lepih -besedah in slikah prikazal zgodovinski razvoj in pomen te ustanove. Spominski spis bo obsegal približna 64 strani redakcijskega dela z zanimivimi članki naših najboljših gospodarskih strokovnjakov. Preko 70 slik bo diodo to knjigo. Del spisa bo prikazal -tudi razvoj in stanje onih domačih podjetij, ki se za to zanimajo. Tozadevno-se je obrniti na upravo velesjma. — Knjiga izide v visoki nakladi. Oficijel-ni katalog letošnjega jubilejnega velesejma pa izide neodvisno od gori 'omenjenega spominskega spisa, na dan otvoritve v samozaložbi tvrdke Aloma Company v Ljubljani.
Holandci obiščejo Ljubljano. Z ozirom na desetletnico mednarodnega velesejma v Ljubljani od 29. maja do
9.	junija prirede Holandci izlet v Jugoslavijo, katere lepota in privlačnost jim še ni dovolj znana. Udeležence te
ekskurzije sprejemajo v Ljubljani krajevne oblasti, imeli pa bodo tudi priliko spoznati vodilne osebnosti iz industrijskih, bančnih in trgovskih krogov. Ekskurzijo organizira naš generalni konzulat v Rotterdamu.
Šumarsko-lovska razstava. Permanentna pisarna za prireditev državne šumarske in lovske razstave v Ljubljani, ki se vrši od 31. avgusta do 15. septembra v okrilju jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma, -se nahaja na Ljubljanskem velesejmu, kjer je strankam na razpolago -tudi predsednik razstavnega odbora g. dvorni svetnik ing. Rustia, predsednik lovskega razstavnega odbora višji inšpektor dr. Bevk in tajnik odbora g. Vladimir Kapus.
Letalska zveza Dunaj—Solun preko Jugoslavije bo šla čez Gradec—Zagreb—Beograd in Skoplje ter bo otvorjena 31. marca 1.1.
Prvi proračun Dravsko banovine znaša nad 136 milj. Din ter predvideva 40-odslctno doklado na državne neposredne davke, kar bo pri izpre-menjeni pridobnini (obrtnemu davku) pomenilo predvidoma precejšnjo obremenitev obrta.
Angleški konzulat v Zagrebu sprejema prijave naših uvoznih tvrdk, ■ir oje žele stopili v trgovske odnosa je z angleškimi -tovarnarji in izvozniki.
Carinsko ekspozituro dobi Bled za dobo od 1. aprila do 1. novembra t. 1., s čemer bo ustreženo v znatni meri tujskemu prometu.
Avtomobilske ceste nameravajo začeli graditi v naši državi ter s tem omogočiti, da se dvigne tujski promet.
Državni dohodki v zadnjem četrtletju so znašali 3566 milijonov dinarjev ter so s tem prekoračili dohodke istega četrtletja leta 1928 za 613 milijonov dinarjev.
Dofoarve.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. aprila t. t. ponudbe glede dobave 12 komadov Minimax-a-pa rato v. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik ■sprejema do 10. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 2000 komadov triogla-tih pil. — Direkcija državnega rudnika Bukinje sprejema do 11. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1 elektromotorja. — Pri Komandi mornarice v Zemunu se bode vršila naslednja ofertalna licitacija dne 15. aprila t. 1. glede dobave 13.000 komadov letnih in zimskih maj in 10.000 parov bombažnih nogavic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Zgradba Astronomskega observatorija v Beogradu. Dne 24. aprila se bo vršila v Računsko-ekonomskem odelenju Ministrstva Gradjevina, Ma-sarvkova ulica št. 2, prva ofertalna licitacija za zgradbo astronomskega observatorija v Beogradu. Proračunska vsota za prvi del dela je 4,587.280-31 dinarjev. Kavcija v iznosu 280.000 Din za naše državljane se polaga pri blagajni Ministrstva Gradjevin na dan licitacije najdalje do 10. ure po prepisih člena 88 Zakona o državnem računovodstvu. odrobnejši podatki so pri •Zbornici -za TOI v Ljubljenih
Dobava kruha. Vršile še bodo naslednje javne ustmene licitacije glede dobave kruha: v Času od 1. aprila do 30. septembra 19v30: Dne 28. marca t. 1. pri Komandi vojnega okruga v Varaždinu; dne 29. marca t. 1. pri Kor mandi mesta v Murski Soboti in pri Kcmandi mesta na Sušaku. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa -pri navedenih komandah.)
Redni občni zbor Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani.
(To poročilo priobčujemo na izrecno željo Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani kljub obširnosti v celoti, ker je zadruga pripravljena nositi s teni zvezane posebne stroške. Uredništvo.)
Dne 17. februarja 1930 se je vršil v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice redni občni zbor Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani.
Ob % na 3. uro popoldne otvori tovariš načelnik Ivan D o r č e c občni zbor, konstatira sklepčnost, pozdravi zborovalce, katerih je bilo navzočih 77, omeni, da se je udeležbe oprostilo 66 članov, neopravičeno pa jih je izostalo 26. Dalje pozdravi .prisotnega zastopnika obrtne oblasti g. Čehuna, zastopnika kr. banske uprave in zadružnega inštruktorja g. dr. Sinka ter zastopnika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Igliča. Nato se na njegov poziv prisotni dvignejo v znak sožalja in počaste s tem spomin v .prošlem letu umrlih članov in sicer Rebernika Henrika iz Krškega, Kodelja Leopolda iz Mokronoga in Matkovič Marije iz Ljubljane. Za zapisnikarja imenuje tov. Martina Hodaliča, za overovatelja zapisnika pa tov. Antona Blažiča in Lisca Dragotina ter naznani naslednji dnevni red:
1. Nagovor načelnika.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo o zadružnem delovanju.
4. Poročilo blagajnika.
5. Poročilo računskih preglednikov.
6. Določitev doklade Zvezi obrtnih zadrug.
7. Proračun in določitev zadružne doklade za leto 1930.
8. Določitev termina za plačilo zadružne doklade.
9. Nadomestne volitve (1 odbornika in 1 namestnika).
10.	Raznoterosti.
K 2. točki dnevnega reda: Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora predlaga načelnik, da se z ozirom na to, ker je vsak član prejel tiskan zapisnik, to opusti, a se ga odobri.
Soglasno sprejeto. Takoj nato je podal besedo zadružnemu tajniku tov. Albinu Šinkovcu, ki je podal- k 3. točki dnevnega reda naslednje poročilo:
Ugledni zbor!
Sedem let že vstrajam na mestu zadružnega tajnika in me je s tem že sedmič doletela prijetna dolžnost, da Vam zamorem podati poročilo o zadružnem delovanju preteklega leta.
Verjemite mi, da bi mi bilo v največje veselje, ako bi zamogel poročati o samih uspehih v dobrobit celokupnega članstva. Na žalost pa moram lconstatirati, da je opažati med članstvom z vsakim letom večje nezadovoljstvo. Izvor tega si ne zna pravilno tolmačiti in končno zvrača vso krivdo svojega neuspeha na zadružno načelstvo, češ da je ono krivo, da obrt ne procvita več tako kot nekdaj.
Ker pa sem član sedanjega načelstva, si štejem v dolž-
nost, da skušam v kratkem pojasniti pravi vzrok onega nezadovoljstva, katerega naj bi bil kriv odbor.
Ako pogledamo zapisnik občnega zbora iz leta 1923, t. j. pred sedmimi leti, bomo videli, da je štela zadruga le 101 člana in to v istem okolišu kot danes ter 60 pomočnikov in pomočnic in 58 vajencev in vajenk, tako da je takrat zaposloval vsak drugi mojster povprečno po enega pomočnika in enega vajenca. To so številke, iz kaierih bi se dalo marsikaj sklepali.
Ako pogledamo danes, t. j. koncem preteklega leta, šteje zadruda 170 članov, torej se je število članstva pomnožilo za 69. Prav tako se je pomnožilo število pomočnikov in pomočnic od 60 na 186 ter število vajencev in vajenk od 58 na 308, tako da znaša celokupno število mojstrov in pomožnega osobja danes 664, leta 1923 pa je znašalo skupno število le 212. število brivstva se je torej v sedmih letih več kot potrojilo. Ali pa so se v teh sedmih letih potrojili tudi naši odjemalci? Mislim, da ne.
Če se zamislimo v te številke, nam mora biti takoj jasno, kje je iskati vzrok našega nezadovoljstva in kdo je temu kriv. Priznajmo si, da mi sami.
Človeku ni dobro samemu biti. Mi se tega le predobro zavedamo. Pomočnik pride predrag. .Ne zaslužim toliko, da bi ga mogel zaposlovati. Zato si vzamem vajenca, ki so cenejši, pa ne enega, pač pa dva, tri dn tako si nezavedno vzgajamo konkurenco in s tem sebi manjšamo zaslužek. Tu tiči torej ono nezadovoljstvo, katerega krivdo naj bi prevzelo sedanje načelstvo.
Lahko bi navedel še več sličnih primerov, a ker je že ta dovolj tehten in vreden razmišljanja, bom pričel takoj z nadaljnim poročilom.
Zadruga brivcev, frizerjev in lasaričarjev v Ljubljani je štela koncem upravnega leta 1929 170 članov in članic s 169 odprtimi poslovalnicami. Poleg glavnih poslovalnic vodi 34 članov še podružnice, tako da je bilo preteklo leto odprtih 203 poslovalnic. Vsi ti člani zaposlujejo 151 pomočnikov, 35 pomočnic, 255 vajencev in 53 vajenk, torej skupaj 494 pomožnih moči.
Spremembe v članskem stanju so bile sledeče:
Nanovo je priglasilo obrt 19 članov, in sicer: 1. Kavčič Edvard v Ljubljani, Tržaška cesta; 2. Škof Miroslav v Rožni dolini; 3. Kralj Stjepan v Ljubljani, Dunajska c. 58; 4. Gorupec Josip v Ljubljani, Dunajska cesta 31; 5. Depoli Karol v Kranju; 6. Martulaš Marjan v Rožni dolini; 7. Blažič Anton v Ljubljani, Pred Škofijo; 8. Zorič Ivan v Mostah; 9. Piskač Matija v Šmartnem pri Litiij; 10. Pantar Ivan v Št. Vidu nad Ljubljano; 11. Pintar Ernest na Selu, občina Moste; 12. Kelšin Stanko na Selu, občina Moste; 13. Herbst Jožef v Kočevju; 14. Kelšin Stanko v Ljubljani, Florijanska ulica; 15. Plaveč Drago v Trbovljah; 16. Meke Franc v
Kranju, 17. Zrimšek Rudolf v Litiji; 18. Dorčec Mato v-Kranjski gori; in 19. Thellian Karol v Zagorju o. S.
Obrt je premestilo 15 članov in sicer. 1. Mrnuh Josip iz Podkraja št. 24 pri Zagorju na Loke št. 16, občina Aržiše;
2.	Srdar Alojzija iz Kamnika, Majstrova ulica 3 v isto ulica št. 19; 3. Jurman Rudolf iz Ljubljane, Dunajska cesta 58 v Ljubljano, Miklošičeva cesta 20; 4. Langus Jakob iz Ljubljane, Tržaška cesta v Bohinjsko Bistrico 105; 5. Ferlič Avgust iz Novega Udmata v Ljubljano, Zaloška c. 17; 4. Hutter Josip iz Kočevja št. 157 v Kočevje, Kopališka ulica 158;
7. Hribar Jernej iz Medvod št. 4 v Medvode št. 32; 8. Škof Miroslav iz Rožne dolnne na Glince, Tržaška cesta 12;
9. Lisac Dragotin iz Hrastnika št. 6 v Hrastnik št. 172;
10. Mekine Pavel iz Bleda, Rečica 92 v Ljubljano, Bežigrad;
11. Kavčič Edvard iz Ljubljane, Tržaška cesta v Zgornjo šiško, Celovška cesta 10; Mekine Pavel iz Ljubljane, Bežigrad v Ljubljano, Staničeva ulica 2; 13. Kunšič Ivan iz Bleda, hotel Troha na Bled, Rečica 92; 14. Videmšek Josip iz Mengša v Ljubljano, Dolenjska cesta 12; in 15. Plamička Ferdinand, Zgornja šiška št. 14 v Zgornjo šiško št. 189.
Obrt je opustilo 9 članov in sicer: 1. Germšek Marija v Kamniku (ni dobila obrtnega lista); 2. Djukič Josip v Radečah (ni dobil obrtnega lista); 3. Matkovič Marija (obrt nadaljuje Blažič Anton); 4. Bulajič Dobren na Bledu;
5.	Kelšin Stanko na Selu, Moste (obrt nadaljuje Pintar Ernest) ; 6. Miletič Josip v Ljubljani, Florijanska ulica (obrt nadaljuje Kelšin Stanko); 7. Herbst Franc v Kočevju (obrt nadaljuje sin Herbst Josip); 8. Ferlič Avgust v Ljubljani, Zaloška cesta (obrt nadaljuje Rožič Franc — kot podružnico) ; in 9. Plaveč Drago v Trbovljah (ni dobil obrtnega lista).
Podružnice je priglasilo 28 članov in sicer: 1. Kovačevič Ignac v Ljubljani, Tržaška cesta 28; 2. Mrnuh Josip v Zagorju 120; 3. Matkovič Maks v Gornji Straži, občina Prečna;
4.	Srdar Alojzija v Dol. Logatcu št. 32; 5. štojs Alojzij v Radečah št. 13; 6. Franehetti Engelbert v Ljubljana, kopališče Ilirija; 7. Mežam Manija na Bledu, hotel Petran;
8. Ferlič Avgust v Mostah 67; 9. Doležai Bernard v Kosezah;
10.	Novšak Josip v Rimskih Toplicah; 11. Gradinski Ludmila na Bledu, Grajsko kopališče; 12. Rakar Josip v Hrastniku, gostilna Senica; 13. Tančak Štefan v Sv. Jerneju; 14. Hribar Jernej v Goričanah št. 23; 15. Slabe Franc v Kranju, Savsko predmestje; 16. Mekine Pavel v Gorjah št. 28; 17. Petkovič 1 lija v Radomljah št. 13; 18. Torčič Ivan v Bohinjski Bistrici; 19. Kralj Stjepan v Ljubljani, Staničeva ulica št. 2; 20. Hešik Karol v Ljubljani, Staničeva ulica št. 2; 21. Stoj-šič G juro v Lukovici; 22. Dinter Karol v Ljubljani, Kolodvorska ulica, hotel Miklič; 23. Srdar Alojzija v Mengšu; 24. Vreček Albin v Ljubljani, Celovška cesta 36; 25. Šparovec Blaž v Dobračevem pri Žireb; 26. Gjurin Martin v Mengšu; 27. Petkovič Ilija v Mengšu; in 28. Hefinger Alfonz v Žužemberku.	(Dalje	prih.)
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANIL
DANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
m*
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 In 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, sat- leposits itd. itd.
Specialna tovarna strojev za obdelavo lesa
KLEIN	SiSTIEFEL	V FULDI
Zastopnik:
PETER ANGELO
Ljubljana, Gledališka ulica štev, 4/1
Specijaliteta: mizarski in ko-tarski stroji, posamezni ln v vsaki kombinaciji s vdelanimi elektromotorji (pogon brez jermena) kakor tudi vsi stroii za jermenski pogon
Dolgotrajen kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnike
Železnina
orodje, okovjeitd.
Porcelan
Steklenina
BOGDAN ŽILIC
r
LJUBLJANA, Dunajska c. If
(poleg Figovca)
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. — Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
Ceniki franko. Prodaja na obroke. >
»TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
L. MIkuS, S3S3iS?
3» tam*«*« »Obrtnega Vestalka« Ivan Mihelčič. Urednik Ivan Lombar. - Tiskarna »Merkur«, trg.-ind. d. d. (predstavnik 0. MieMlek). Vai v Ljubija*.
Ljubljana
Mestni trg 24
Uitanovlleno IS3S
Skrbne izdelovanje I Na j vsili izbori NalniSlo cono! Preobleko I P oprav Hat
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare
Luksuzni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo
Ljubljana, Dunajska cesta St. 10
Telefon 2478