NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered at Second-Clast Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congma of March 3, 1879.
TELEFON PIS AKNE: 46$7 CORTLANDT.
NO. 94. — ŠTEV. 94.
NEW YORK, SATURDAY, APRIL 21, 1917 — SOBOTA, 21. APRILA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Francosko bojišče.
Določitev cen.
---- Vlada namerava kontrolirati upo-
London, Anglija. 20. aprila. — Med tem, ko Franco !rab« hrane- ~	poljedelske-
/i prodirajo severno od Soissons. je feldmaršal Haiij, po	** J
večdnevnem mirovanju zo|>et pričel z ofenzivo. Zavzel jo Washington, D. ('.. 20. aprila._
zopet nekaj ozemlja v bližini Villers Gllislabl.	Poljedelski tajnik Houston jo pred
Iz Pariza poročajo, cla se vrše ljuti boji, v katerih so j lagal danes senatu naj določi vla-pridobili Francozi ozemlje pri Laffaux in mesta okoli tr- da minimalne in maksimalno eene dnave ('onde in trdnjavo samo. Vzhodno od Loivre so za- fnJllom-
...	. ,	• \ slučaju veliko potrebo naj ln
sedli jve vrst za kopov...........|ini<v,a vU(U| tu* pravieo nakupiti
\ Champagne so Nemci izvršili silne protinapade, ki ■ živiIll ter jih razdeliti med prebi-pa so bili odbiti in Nemci so imeli velikanske izgube. valstvo.
Kot potrdilo za te velikanske nemške izgube pravi i Vada naj bi nadalje nadzorova-poroeilo, da so Francozi uničili dve nemški diviziji, 40 ti-jla skladba živil. kmio. poije->«W- mož, ki so izvršili protinapada pri Juvuncourt.	^kih SIrnJrv dru*ih
Angleške čete napredujejo na fronti med St. Quen- *'xariaijo 1ianiorava poljedelski tinom in Cambrai. \ ]»loiiili so že 228 nemških topov; to tajnik gojiti produkcije opojnih je tretina vseh nemških topov, katere so postavili na temi pijač. m. da so uporabi provoii-mestll.	j k a množina žita za opojno pijače.
Pariz, Francija. 20. aprila. — Poročila potrjujejo ve-	Predsednik Wilson se je posveta. ... ,, i • »-i - tv	toval s kabinetom o izvozu živil. Iikanske nemške izgube, ki so hile prei i>orocane. Dve	n , , . , . _ , . .. . ,..... .... . „ » . .	Predsedni-k prav lahko proglasi
neinski diviziji, brojeci 4n tiaoc mot, ,i<- francoska artile- embargo. tn ^ da prepov-rija dobesedno uničila.
Prisilna vojaška služba.! Avstrijski parlament.
izvoz živil in drugih potrebščin, Med nemškim vojaštvom se opaža demoralizaeija, 'če jih bo potrebovalo ameriško pre-ravno tako tudi me<l častniki.	j hi v« 1st v«,
V	zadnjih petih dneh so Nivellevi vojaki napredovali na 40 milj dolgi fronti do štiri milje. Več kot tueat mest!	Nemški deserter'i
in vasi so zasedli.	. ^ ,	'
¥	it./,	•	.,	,	Amsterdam, Nizozemsko. 20.
Južno od St. Quentina je sovražim artilerija vzdiza- ai>rila. — Več kot r,no nemških
vala hud ogenj, kateremu pa je naša artilerija živahno od- vojakov je v pondeljek zvečer sku-
i<ovarjala. Pri I^affaux smo imeli velike uspehe in smo'^ilo prekoračiti nizozemsko mejo.
vjeli •"><) nemških vojakov.	namera se jo opazila, in nasko-
V	tem okrožju smo odbili več nemških protinapadov. ^'!^.3!11 u'ani; s1re!jali.Si>J!ant
v. v ... i ». i-: iv *.* *	j j **	! s strojnimi puškami m je bilo 20
Sli \ auelei-ski planoti in jugozapadno od Corny smo dwrt(ipjov ranj^ih. Stražn ob razbili z granatami vee sovražnih zakopov. Vzhodno od moji so podvojili. Loivre smo zavzeli nekaj ozemlja in smo vjeli 250 nem-' škili vojakov.
\* ('liamjwijjne so se sinoči vršili zelo vroči boji. Pri Moronvilliers so Nemci izvršili inoeen protinapad; ta po-sicuh psi so naše strojne puške in toj»ovi iMjpolnoina uničili. Xemei so imeli pri tem zelo velike izgube.
\r	| | ...	.	nvnmmjnni
zračnih bojih sn naši zrakoplorci 15. aprila uniči- nizeiosa za provizonenosa
li deset nemških letal in dva balona.	j sodnika.
S francosko armado na bojišču, 20. aprila, — Boji
tO mil j dolgi francoski fronti se više v snegu. Francoska	Nemški jetniki.
artilerija »premeni sneženo odejo v umazano blato, pome- p	iz
, . • •	.. .	,	»i"««« 1'orto Kioa 2s nemških mornarj-v
sano s krtjo m hrancozi prtxhrajo — vedno prodirajo. ,v \ew York. Mo<i nji
Ob nekem hribu juuoza|>adno o<l Moronvilliers so kapitana. V bili nemški zakopi polni mrličev. Na |k»I zblaznele Nem- internirali, ce SO privlekli iz za kopov, kjer so več časa ležali pod kupi mrtvih tovarišev.
\ ozadju Fraiwozi čistijo strašno razdejano ozem-j Ije. katerega so zavzeli.
Demokracija na Balkanu.
Washington. I). ( ., 20. aprila. — Zavezniki bodo v toku dveh led-uov ixiiočili usodo (Jrško. Najhržo br>do odstavili sedanjega kralja Konstantina in bodo proglasili Vo-
pre 1-
njuni sta dva N'cw Yorku jih bo<lo
Turkirtj« preteple nemške čast nike/
London, Anglija, 20. aprila. —
..	N'eko pororil-o >z ClligMdt prn-
Uh omenjenem hribu se nahaja nemška in franco vi, da mi tunike ženo na ulici na->ka bojna črta. ki sc dobro opazita. Med njimi stoji zapu- padlo nemike r-a^tnike in so jih ščena nemška baterija, pokrita s snegom. Tukaj se je ja- P«^1' ^iio pokazala izvrstna francoska f=ti-atet>ija	i
Francozi pazijo, da se Nemci ne bi zopet polastili teh! Aj^nci v am^ški armadi ^imsčj.nih topov, kajti Nemci neprenehoma napadajo, i J^^^^JZ o.i hi dohili v >voj<» p<»sest topove. Ko so prvič poskusili! zrakoplova, korporal Fete, ki m< i udjxdjati te topove, so že zapregli konje, da bi jih.'ma zaznamovati žo mnogo rekor-odp<-ljali. Tedaj pa so posegle vmes francoske strojne pu-! Kfx odloril, da bo dal -ke. Na mah so bili razun :i0 uničeni vsi Nemci iii konji jv'Pisati v ameriško armado. Fo!s < »eneral Nivelle ne namerava prodirati na nekaterih i V'J^Z?™** ^^ ^ točkah, temveč je pričel ofenzivo na celi črti in potiska " d " M> T a,'madn-ta ko polagoma celo črto naprej.	JetnUki tabori.
Ti boji so drugačni kot so bili ob Sonuni. Da je ta- Washington, D. C.f 20. *pr — strategija prava, se razvidi, da so Francozi v tej ofenzi-'1200 nemških in avstrijskih nor-v i i/za bitkej^b Marni največ napredovali.	narjev, ki se sedaj nahajajo na
Ellis Ifclandu, bodo prepeljali v
Nemci smejo sapnstiti Združene drtav« 1« t dovoljenjem.
Wauhinfton, 1». c., 20. apr. — Vlada je o«ii*ediila, da wh<'jo vimii-<-i in podaniki dnigiii držav, nka-tei inti so Zdnliene države r vojni. zj,p»if*tiii Združene države le z dovoljenji* >\e/ne vlad«*.
Nemci in vojna sona.
V si neamki podaniki, ki htann-v Hvooklvuu. bodo morali iM«isitj za do\i»|jenjo, da smejo iti preko hrooklvrinkei;* in man'-iat-ti*'>Mke|(a ntaU, ki ležita v vojni ki^je (Min en.j zn nemik^ |w>J»nike v New Yorku.
ip^ntko ministrstvo.
Midnci.
Hpanijji. 20. aprria. — 'Markij Manuel Garcia Prieto, senatni preilaerkiik, je ne^tarid novo URUiMtlVtv*. Prieto j«- že večkrat bil /uiianjt, juwlieni ku mininter javnih tlel. Je tudi stalni Man ha-ške konerenee.
Itabjs. 20. aprila. — Pa
Turški veliki verir v Nemčiji.
London, Anglija. 21». aprili' — fz Nizozemske poroi-tijo. da ji* prinel, ali pa tla bo pf v liorlin tuiHki veliki vezir Tala.1t b« j in bo konfe*iral 7. neiitškina kancler jem. Hethmann - Holwegom ter cesarjem Viljemom.
Stavke na Švedskem.
Stokholm, 19. aprila. — V Vesten, i ku, mestu z SOOO prebivalci, so delavci v vseh tovarnah za-stavkali. ker so bili prikrajšani pri kruhu in ker je splošno vso draero.
Delavci so se zarlasili pri občrn->kih uradnikih, ki so jim obljubiti, da jim bodo pomagali. Stav-k«rji so potem o-i vlado zahte^?a-li, da se dogovore z nekaterimi državami, da se dobi na Švedsko vee živeža.
jotniški t.iboi-. Mesto še ni določeno: našli jra j>a bodo v toku me«?» mosooa. Vajbrže 1»> kj * ob roki Hudson.
Sara Bernhardt boljša.
Zdravstveno stanje sloveče francoske igralke, Sare Bernhardt, i;i «0 nahaja v Mount SirirS bclniinicl v New Yorku. so je po operaeiji rboljšalo in zdnvniki upajo,,da bo ozdravela.
Krompirjeva očesa.
Columbus, Ohio. 20. aprila. --Na konforenci hotelirjev v Co-himlmsu /. arovernorjem - Cox-om ao lastniki hotelov sklenili, da bodo izrezavali krompirjeva očesa in jih bodo posadili.
V Columbusu porabijo vsak ian 150 bušljcv krompirja.
Razprava o prisilni vojaški službi potom uborne^a žrebanja. — Par dni odloga. Demokrati ug-ovarjajo. I
Washington. D. (\. 20. aprila. - . Administracij.ski voditelji <0 bili' danes pripravljeni na najbolj ž:-j vahen prizor, kar jih jo bilo kdaj j v kontrresu. Pričeli bodo dejansko, razpravljati o prisilni vojaški slu i žbi p(>tom izbornejra žrebanja.
Kompromisa no bo nikakoga.1 vsaj v kolikor pride vpoštev administracija in njeni .svetovalci. Odjroleujo od četrtka na pondc-lj^k jih ni preveč razburilo. Med tem časaom so ho izdatno pomnožilo število pisem in brzojavov ki prihajajo v Washington v podporo te predloge.
Dočim so Wilson in njegovi »vo-tovaloi prepričani, da jih čaka resničen boj. so vendar prepričani da bo jvar dni odloga okrepilo nji hovo stališče.
Počasi prihaja narod do prepričanja. da so bori vrhovni uradnik dežele za nekaj, kar je po njegovem mnenju najboljša vojaška zakonodaja. da se zadosti velikim potrebam, s katerimi mora računati narod.
1'govor nasprotnikov te iiredlo-20, ki so nahajajo povečini v demokratični stranki, naj se najprej poskusi sistem prostovoljnega pristopa priliko za poskušnjo. le zavlačuje celo stvar. Vojni tajnik Baker jo pojasnil, da nabira ravno sedaj 600,000 prostovoljcev, s katerimi se bodo izpolnile vrzeli v redni armadi in narodnih milicah, seveda Ie za čas vojne.
Predsednik Wilson hoče dovoljenja. da sme takoj uporabiti prisilno izborno novačenje. S <te«n bo oživotvorjon prvi oddelek .">00,000 mož novo narodne armade. I»ti vojaški zakon naj bi se uporabil pri redni armadi in narodnih milicah eo bi se prostovoljci no oglašail v tako obilnem številu kot se pričakuje. On hoče to armado ter ga no hrierajo možne lokalno politične posledice. On zre 11a to kritično situacijo z narodnega in mednarodnega stališča.
Za administracijo jo precej mučno, da se nahajajo zastopniki Fran cije iu Anglije v tej deželi ravne v trenutku, ko so poslanci in senatorji prepirajo glede prve odredbe. s katero bi se .poslalo m o stvo dežele ven. da doprinese tudi svoi del pri velikem boru za civilizacijo. Majhno tolažbo nudi dejstvo, da so šli tudi doma skozi hoje.
Ako bi ne bila sprejeta admini-straeijska predlojro potom, ko bo že sprejeta predloga o vojnem davku v znesku $7,000,000.000 za Združene države in zaveznike, bi se to deželo upravičeno lahko smatralo za ' deželo dolarjev".
Denar lahko veliko pripomore, posebno v zavezniških deželah, kjer jo dosti ljudi, a primanjkuje denarja. Dejstvo, da ne more denar storiti vsega, so kaže jasno, kar se je zgodilo glede avijatike v tej deželi. Vojni department ima na razpolago več milijonov, a no more dobiti zrakoplovov in aoro-planov v zadostnem številu.
Vzrok temu loži v tem. da je koneres tekom let zanemarjal zia-kop lovstvo.
Voditelji nemških strank v Avstri ji so bili v avdienci pri avstrijskem cesarju. — Nemci lahko upajo.
V Karlstad je 400 delavk šk> podmorskih čolnov ni v Ameriki.
pred mestno hšo in so zahtevale.j Barlin, Nemčija, 19. aprila. — da se jim dovoli več kruha. j Routerjevo poročilo, ki pravi, da
ie nemški podmorski čoln streljal
POZOR!
Kar nam je od dragega natisa kakih 900 Koledarjev, 90 15c. komad 00,
na ameriškega rušilea "Smith", se mora označiti kot nesramna trditev. ki Nemčijo dolži, da je pričela s sovražnostmi. V resnici ie niso podmorski čolni na zapadni
Amsterdam. Nizozemsko, 20. aprila. —vPolutadiio poročilo 7 Dunaja naznanja, da je sprejel ce->>ar Karol v avdijenci voditelj-nemških strank v Avstriji. Pri av dijenei je bil navzoč tudi ministrski predsednik 1'lam-Martinitz. Dunajski župan Weisskirchner je jrovoril o lojalnosti Nemcev, ki bo do. kakor^se jo izrazil, storili vse, da izvrši avstrijski parlament, katerega jo treba na vsak način sklicati. svoje delo na primeren način.
Zatem je še dostavil:
—	Ne moremo pa zamolčati svoje resne bojazni, da so bile radi tehtnih vzrokov potisnjene v ozn d jo neposredno nujnosti države, ki se tičejo celo Avstrije.
(iovomik je nato prosil cesarja, naj vpošteva te državne potrebe ter da s sprejemom nazorov nem ške stranke možnost razpršen ju dvomov, ki so se pojavili med prebiva 1st vom.
—	Narod Avstrijo upa. — je r<-kol govornik, — upa, da so bodo težke žrtve tega brezprimernega boja, katerega so nam vsilili v varstvo časti in eksistence naše domovino. zenačili s častnim mirom, katerega bomo sprejeli iz vaših rok z največjo hvaležnostjo ter obljubo, da bo nemško prebivalstvo zvesto in trdno sodelovalo pri delih miru za prosi avl jen je In velikost Avstrije.
Cesar Karol je nato odgovoril:
—	Zagotavljam vam, da v polni meri priznavam resnost in istini-tost vaših političnih prizadevanj. Nemci v Avstriji naj bodo zagotovljeni, da uživajo moje popolno zaupanje. Moj namen je kmalu sklicati parlament. Zopet o oživljanje parlamentarnega življenja v Tem trenutku, po letih prekinje-ja. jo izvanredfrie važnosti. Pričakujem, da bodo vse stranice harmonično sodelovale, vsled čes?u bodo pospešeni najvišji imerrsi in potrebe države.
Moja vlada so bo trdno držala svojih ciljev. Trdno pričakujem, da bo prevladovalo prepričanje potrebo harmoničnega sodelovanja pri vseh ljudskih zastopnikih in da se bodo tempotom ustvarilo razne razmero, ki bodo ugodno za srečno bodočnost Avstrije.
London, Anglija, 20. aprila. -Tukaj prevladuje naziranje. da je iskati vzrok politično krize v Avstriji v želji avstrijske vlade, rešiti politična vprašanja parlamentarnim potom in no potom avro-kratienih odredb. S tem hočejo zadostiti demokratičnim nazorom, ki prevladujejo sedaj posebno v Rusiji, s katero se hoče spustiti Avstrija v mirovna pogajanja. Avstrijski listi izjavljajo, da se morajo nezadovoljne avstrijske nemško stranko prilagoditi tem razmeram.
Velika stiska v Nemčiji.
„ Ameriški državljan. Alfred Stetman, ki je bil dalje časa v Nemčiji kot zastopnik neke ameriške tvrdke, je v februarju odšel iz Nemčije 111 je sedaj prišel v Ameriko.
O nemških razmerah poroča zel«, zanimive stvari.
— Nemčija je v svoji notranjosti pobita, — pravi ta Amerikanee. — Od vlade nadzorovani časopisi več ne v-phvajo na ljudsko mnenje. Xemei veliko berejo in časopisje je spočetka mnogo pripomoglo, da je bilo ljudstvo navdušeno za vojno.
Ranjenci pa so prinesli drugačna poročila kot časopisi. vsled česar časopisje nima več zaupanja pri nemškemu narodu.
Ti vojaki so povedali, da so Angleži, Francozi in T?u-si ravno tako dobri vojaki kakor Nemci.
Tudi častniki so nezadovoljni.
Povedalo se mi je, da so v glavnem vojnem stanu v-strehli tri nemške častnike, ker so kritizirali nemškega prestolonaslednika zaradi njegovih vojnih operacij
Častnikov 111 moštva v notranjsti Nemčije več'ne po-zrlravljajo tako navdušeno kot v početku vojne. Ljudsko navdušenje je izginilo.
V Nemčiji so bolezni zelo razširjene.
Ker ima ljudstvo premalo hrane, je zelo podvrženo boleznim, ki se kaj hitro širijo, ker primanjkuje zdravil, uatere porabijo v prvi vrsti za vojake.	'
Nobeno poročilo n pomanjkanju hrane, ki pride v Ameriko, m pretirano.
Nemci so streljali na rešilne čolne.
Siku s je bolan.
. , .	Hilag, Nizozemsko, 20. aprila h
Lonaon, Anglija, jo. aprila, -j Berlinska Vossische Ze tung" Reut.-rjnvA poročilo 1, Kristijani-,	da ie ameriški p.,slanik%
e. Norveško, prav., da je dogna-j ( ariC:*jh. Klkus, zbolel /a tifa-^ Preiskava: da je nemški pod- som n, da ga zdravi nek .icmški morski coin streljal na rešilnHšpoeijalis;.
Zavarovani« v vojni.
Albany, N. V., 10. aprila. — Danes je bila sprejeta Townerjeva resolucija za zavarovanje lastnine, poškodovane po vpadu, vstaji, nemirih, civilni vojni in vojaških silah.
Garibaldi za Ameriko.
Rim, Italija, 20. aprila. — General Riccioiti Garibaldi, edini živeči sin velikega laškega patri-jota, je ponudil svojo službo Združenim državam, ravno tako tudi njegovi štirje sinovi. Vsi so častniki v laški armadi.
Nemška križarka na Bermudi.
Rio de Janeiro, Brazilija, 20. aprila. — Neka ladja pod ameriško zastavo je v neki brazilski Inki nazuanila, da se nahaja pri Beruiudi neka nemška roparska križarka m en podmorski čoln. Čakate na zavezniške ladje.
Zg lasen je pri m or na tiči.
Washington, D. <\, 20. apr. — Včeraj se je zglasilo za vojno mornarico 1:132 mladoničev. Do izdaj ima mornarica žo 75,357 mož. Mornariški tajnik pravi, da bo število kmalu doseglo zahtevano množino 87 tisoč.
Ogrski socialisti zahtevajo mirov, ne pogoje.
Bern, Švica. 20. aprila. — Ogrski socialisti so na nekem tajnem zborovanju sprejeli resolucijo, r, ka.tero zahtevajo od nemške vlado, da stavi mirovne pogoje. V mirovnih pogojih se mora opustiti vsaka aneksija tujega ozemlja.
Rusi se vračajo.
Boston, Mass.. 20. aprila. — Mnogo Rusov, ki so živeli v Združenih državah že mnogo let, se vrača v domovino.
Boru gre domov.
Amsterdam, Nizozemsko, 20. aprila. — Iz Berliua se-uradno poroča, da se je vrnil bokrarski prestolonaslednik Boris iz Nem-čije, kjer je bil pri nemškem ee-sarju več dni na obisku.
čolne parnika "Star", ko so .iili spuščali v morje. Potem pa so p«> topili parnik.
Kapitan norveškega parnika "Iiloinvaag" je. izpričal. d:t je podmorski čoln streljal 11,1 n-šilne čolne, ko so jih spuščati v morje iu ubiti so hili štirje mornarji.
Podraženje kruha v Chicagi. Chicago, lil.. 20. aipriln. Chi-
eaški poki so sklenili, da bodo podražili kruh, ker je cena moke poskočila. Opustili bodo kruh po li eentov in hlebce po 10 «-entov bodo zmanjšali.
Nevtralna Nizozemska.
Haag, Nizozemska, 19. aprila. Nizozemski! vlada je proglasila svojo nevtralnost v vojni med Zd'r. državami in Nemčijo.
Nemška strategija. Amsterdam, Nizozemsko, 2<>. aprila. — '"Frankfurter Zeituno" piše. da so Nemci dobili zinago v velikih bojih pri Arras, ob Aisne in v Champagne.
(Menda so se pustili natepsti iz stra tegic n ill ozirovj
Nemiri v Južni Ameriki.
Buenos Aires. 20. aprila. — V soboto sc bodo vršile velike demonstracijo proti Nemcem. Tudi po drugih mestih republike se pripravljajo na demonst racijo.
Caracas, 10. aprila. — Kongre, v Venezueli ho jutri imel svojo zasedanje, da razpravlja o vojni >J tuaeiji. Ker je večina ljudstva odločno na strani zaveznikov, se pričakuje, da bo vlada prekinila diplomatične zveze z Nemčijo.
Rio de Janeiro, 10. aprila. — Danes so bili veliki izgredi v Porto Alegre, kjer so se že več dni vršile demonstracije proti Nemcem. Ko je napolnjen voz poulične železnice peljal mimo nemškega hotela, so iz hotela streljali. — Ranjenih je bilo več oseb. Nato je bilo ljudstvo zopet vrlo razburjeno nad Nemci. Aretirali >0 več Nemcev.
Požgali so več nemških poslopij. Zdaj zopet vlada mir.
Državni department pravi, da je <ioil poslanik bolezen, ko jo nadzoroval juho v neki kuhinji.
1 1
Stavka v Kruppovih tovarnah.
Amsterdam, 20. aprila. _ 'Te-
legraf". ki jo izvedel i/, nemških virov, naznanja, da so j»- v Nemčiji razširila stavka tudi na mu-nieijske tovarne. Zas»avkali so tudi v velikih Kruppovih niuni-cijskih tovarnah.
London, 20. aprila. — Delavci so dobili od vlade velike koncesije vsled zadnjih stavk. Vlada je dovolila, da bodo sedaj tudi de-lavei imeli zastopnike v prehra-nilni komi>ijI. Na ta način bodo dosegli, tla bo hrana pravično raz deljena iu da ne bodo bogati dobili ve." hrane kot delavci iu reve/i.
Vlada je tudi obljubila, da stav karjev ne bo poslala za kazen na ft-nto. uko se povrnejo na delo. Vsled tega jp že mnogo delavcev pričelo delati.
Vojna in ljubezen
Ze en mesec -ta si v prepiru Amor bog ljubezni 1 jn Mars •bojni bog.. Mestni in drugi u-radniki, ki imajo posla s porokami. so imeli v tem času izvanred-no mnogo dela. Mladina je kar tekmovala med seboj, kdo si bo prej oprti! sladki jaresm dovoljeno in aiegrosne ljubezni. Nič 110 bi to bilo čudno v normalnih časih, kajti v pomladanskem času obhaja ljubezen svoje zmagoslavje in mladina je kaj naglo priučd.
Toda zdaj je vojno stanje. Pač si ne moremo misliti, da so se vsi ti pari združili iz ljubezni do do-moMno. češ, skrbeti moramo, da -o prebivalstvo zaradi vojne ne zmanjša: ne. tako idealna ni mladina; imeli so drntri cilj — ogniti se vojaštvu.
T»» stališče jo zavzela, tudi zvezna vlada hi izdala razglas, v katerem izjavlja, da bodo oni fantje. ki so so poročili med vojnim stanjem, vojaško ob veni i.
Kakor ve kaže, bodo "vojno neveste" v/.rte le malo zakonsko sreče.
Pošiljateljem denarja.
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v stri j i, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
i/ TYBDKA FRANK SAKSER, f Cortlandt Street, ___ _ New York, N. Y.
v?;*: .;	^'.'r-




IJ.P.III iN lajuii
GLAS NARODX. 21. APR. 1917.
"GLAS NARODA
99
IMTIIIO
BAK8IA
* V p L I 111 lit
LOUIS BlNIDlK,
ooiriii
of klM Mtpgntka and »dira—— of ibor« utfl— I
« Oortlandt Street Borough of Manhattan, New York City, N. T.
mio Wto velja list m lm
••trt t«lm___________
Za eelo leto u mesto New York Z« pol lete m
Ze lnoaemstvo ■* celo lete —
**«LJL8 NABODA" lahaja mk dee
nedelj In pramilkov.
•flLIB NABODA«
(-Voice of die People") every dej except Sundays end
Subscription yearly 93.00.
Doplel bree podpisa In osebnosti ee ne prlotenjejo. Doner nej ae blagovoli poftUJati. po — Money Order, kreja naročnikov prosimo, de ee nun tudl prejteje de bUreJe najdemo naalovnlka._
m
Dopisom In poHlJatnn naredite te nastevj -O L A 8 NABODA**
H Oortlandt Bt-
wew Tort OMy.
Telefon: 44t97 Oortlandt
Ameriški farmer.
Nemška socijalna demokracija.
-o-
PoiW-ilii iz Berlina poskušajo pomen velike delavske stavke zmanjšati, priznati pa morajo, <la se je vršila in <l;i j«' vlada morala poklicati policijo in vojaštvo, ki je pivprečilo. < hi s<* t j i stavka razširila v gotove prepovedane okraje.
Stavka ni imela izključil«*,delavskega pomena; stavka .(«• imela bolj politično ozadje. Naperjena j<* bila proti omejitvi živil in je vplivala na ljudski duh.
Vojaška «-enzura ni dovolila, da bi se v poročilu na-vrdlo, kak obseg je imela stavka; tudi ni povedano, ako so tudi v drugih večjih nemških mestih sledili zgledu Berlina.
Ootovo so bili izgredi tudi v renskih provineijah in v Saški. Jasno jo samo, da so stavki nasprotovali uradniki delavskih organizacij in da ni imela istega pomena, ki bi morala imeti sicer. Možje v socialističnem odboru in pri "Yorwacrts-u" so svetovali delavcem, da ostanejo zvesti vladi in ji zaupajo. Vonvaerts" je takoj spočetka svetoval delavcem, da naj ne odložijo dela, ker bi se na ta način namah odstranila možnost, da bi se sklenil sopa-raten mir z Rusijo.
Situacija nemške socjalnc demokracije se more razumeti, ako pomislimo, da so socjalistične organizacije vsled svojega stališča napram vojni izgubile vsaki ugled pri ljudstvu. Soejal i stična demokracija v Nemčiji, katere voditelji so se že v nemškem državnm zboru razdelili v dve stranki, je sedaj razdeljena. Na konferenci, ki se je pred kratkim vršila v Gothi, kjer je bilo med 148 delegati tudi V) državnih poslancev, se je opozicija ločila od stale soejalno-demokratične stranke, ker je preveč podpirala vlado in vsled tega niso več mogli soglašati z njeno politiko.
Vstanovila se je nova soejalistična stranka pod imenom "Neodvisna so< jalistična stranka Nemčije". V od-boru sta Hugo Ilaase iz Koenisberga in Jurij Ledebour iz Berlina.
Na konferenci v (»othi si je ] »ustavila stranka nalogo, da nasprotuje vladi in deluj«' proti vojni. Javno se je pa tiuli naznanilo, da se bo tudi ta stranka borila proti socjalni demokraciji, ki podpira vlado.
Razdor v nemški socjalni demokraciji slabo vpliva na skupnost nemškega delavstva. Ako se je ta razdor že izvršil, nam ni še povsem znano. Mora pa do tega priti, ako 1 »odeta ti stranki dalje živeli tako kot sedaj.
Nova stranka ima veliko oporo v velikih mestih, — zlasti v Lipskcm, v Bremenu, v Braunschweigu, posebno pa v renski provineiji. V teli mestih se je posebno pokazala opozicija proti oni soejalistični stranki, ki je podpirala vlado.
\ se kaže, da je nova soejalistieiia stranka vprizorila sedanjo stavko v Berlinu.
Vsled tega je razumljivo, da je stara soe jalistična stranka in ž njo Vorwaerts", hotela preprečiti stavko in je delovala v prilog vlade.
Razkol v socjalistični stranki je nemški vladi dobro došel, kajti stranki bodeta izrabili vso svojo energijo ena proti drugi, namesto pa, da bi z združenimi močmi na stopili proti vladi in skupnemu sovražniku — dinastiji Holieiizollerneev.
Njihova slabost bo še lahko — Hohcnzollcmeem redila prestol.
To je prekletstvo, ki je prišlo nad nekdaj tako močno nemško socjalno stranko. Ako cesar od te vojne ne bo imel nikakega dobička in nikake časti, bo vendar lahko rekel, da je zmagal nad — socjalistično stranko. MAJHEN VZROK
Tako obilni in raditejja tudi ta-
ok poeeni so Kili pridelki na<ih polja \ zadnjih .petdesetih letih, da so tarmorji v Kansasu žjrali koruzo kot naj Kol j ceneno kurivo
in da s«* je splošno o»>."in«itvo navadilo smatrati vso stvari kot nekaj vnaprej zagotovljenega. Tako so je zelo /mešalo pojme o pravih "potrebščinah in tuk*usu. V^dno naraščajoče eeiie in vedno veejc pomanjkanje pa ustvarilo živilski problem, ki jo bit dosedej neznan amertSkim domovom. Občinstvo. Ui stoji naenkrat lice v liee pred nenavadnimi, a osnovnimi dejstvi, pa skuša najti ono-ira. ki je zakrivil rolo stvar.
Navadni človek obdolži seveda takoj podrobnega prodajalca ter m ti očita, da se skuša okoristiti z zmedeno situacijo. Splošno občinstvo. ki se peča s problemi razdelitve, pa jo prepričano, da je špekulacija / živili vzrok, da rastejo cene. in vsa krivda pade vsled tefja na ono nedoločeno bitjo. imenovano posredovalce unid-Uiloman).
Opazovalci širšega obzorja pripisujejo vojnim razmeram to splošno razpoloženje do višjih «on. Kot osnovni vzrok pičlosti živil pa so navaja razdejanje ladij. oblo/enih z živili. Statistično izurjeni, ki pišejo za javno časopisje in govore raz odre, pa so posegli globlje in dvignili prot. ameriškemu larmerju nekaj, kar j«* precej stično obtožbi.
Potoni s-tHtistike so je ugotovilo. da ne poutnožuje ameriški farmer svojili pridelkov v razmerja "» prirastkom prebivalstva V gotovih slučajih se je množina pridelkov celo zmanjšala. Vsled tej? i je neizogibno, da jo pričalo pri-
va. Njegovi kritiki vzamejo za merilo le on pridelek, namreč pšenico. kateri ni naše podntbje posebno prikladno. To pa je isti pridelek. ki ediuole iz klhnatičnih vzrokov dobro uspeva v Ansfliji. Franciji in Nemčiji, menda boljše kot k j« drujrod na svetu. A m riškoga farmerja so tako primerja v njegovi najbolj slani točki s tekmovalci, ki uživajo prav posebno prednost »»lede tega pridelka . Nadalje m farmer v onih deželah ' nevedni krnet", temveč v svoji stroki splošno izobražen človek.
Z drugimi besedami rečeno delajo iste razmere, vsled katerih je
Bankir. ki je obenem fanner, srna-'™. Pridelovanje sladkorne pese tra svojo farmo za naložitev ka-' zahteva veliko ročnega dela bi to Pitala., ki mora prinašati toliko.in delo se je obvezala dobaviti dniž-toliko dobieka. Ta farmer je ne- ba na stroške fannerja. Kdorkoli odvisen od trenutno vladajočih je podpisal tako pogodbo, je mo-razmer. Revni farmer pa je /ado 'aj <iobro obdelali in poenojhi voljen, da pridela toliko, da z«-Vt- deser ali petnajst akrov te, dostuje do prihodnje letine. Med p|ača,i delavcem po 18 dolarjev tema obema skrajnima točkama|za akt>r Pri tem pa & ni imel no.
1
no
lahko vsled razmer, katerih ne morejo kontrolirati. približajo eni ali drnjri preje omenjenih skrajnih točk.
Prav malo ima smisla govoriti o povprečnem farmerju. kajti tudi ta v resnici ne obstaja. Na tisočo in tisoče farm pa je. ki obsegajo od 80 do 160 akrov. in na stotine, ki obsegajo od 20o do -JOO akrov. Na farmah to vrste se
........................ ............ za aicer. rrt tem pa se ni imel no-
>a st°Je niiljom. k« ivorijo arlav- bene~a jamstva za konečni uspeh, io maso proKvajabev in ki se tako „]ei]e pt,so kot „]etlp t|(||ar_
naša dežela največja pridelovalka proizvaja oni veliki j»rel>i.tek ži-koruze, to deželo -zaslabšo glede vil.
Družina petih oseb pa ne more delati na teh tipičnih farmah. — ali vsaj ne na tak način, da bi bil zagotovljen obilen pridelek na a-
piidelovanja pšenice. C'e bi vsled tesa kritiki izbrali pri primerjanju kak drug pridelek, bi «o ameriški farmer boljše izkazal.
A celo tam. kjer je ameriški ker. Vsled tesra je prišlo v navado, farmer na svojem najboljšeirt.* ne najeti ene<ra. dva ali več možkih. kaže napredovanja, ki bi se od sorazmerno z obsegom farme. Ta njega lahko pričakovalo vspričo1 armada delavcev na farmah pa zajame in privatne pomoči na po-J pušča polja v vedno večji meri, se ljedtlskem polju ter brezplačno- seli v industrijske kraje ter pušča ffa pouka cele armade st rokov-J farmerja na cedilu. Ako omenimo njakov in učiteljev. Kaj se j,> to. ne rečemo ničesar glede vzro-pravzaprav zgodilo z ameriškim kov tega bega .s farm. Priprosto farmer je m ? Ali se je zdebelil in navajamo dejstva kot so ter stav uleml, ali pa je postal iz kakega ljamo sedaj vprašanje: — Kaj bo drugega vzroka brezbrižen za šte- storil vsak posamezni farmer z o-vilne prednosti, ki se mu nudijo? žirom na to?
Odgovoi na to so glasi, da ni Ta bog delavcev s farm je bil ameriški farmer niti debel, niti počasen proces, katerega so dozdaj len in tudi ne brezbrižen alede v veliki mcH popravili z izholjša-vladajočih razmer, kajti v vsa- nimi stroji in močnejšimi konji. To kein slučaju, ko jo skušal pove- nadomestilo pa jo prišlo do skraj-čati produkcijo, je našel, da ni š-> ne točke.
nikdar v življenju trše delal ter V številnih krajih in prav po.s« b-dobil k
jev.
K«i je prišel čas okopavanja. j* .poslala družba poln železniški voz 'delavcev. Nekateri teh niso Še nik-j dar videli pese na olju. Ko pa se je oko pal o eno vrsto pese ali dve. so ti delavci izginili kot izsrine me-gla v jutranjem solncu. V enem tednu ni bilo nikogar več v naselbini.
Sledila druga in tretja p«»ši-Ijatev, a z istim uspehom, in farmer ni mogel nadaljevati z delom. Družba .io odklonila s pogodbo vsa ko nadaljno odgovornost ter pustila farmer ia na cedilu.
coneno kljub visokim ee- no v bližini industrijalnih središč, nam tako malo za svoje pridelke, kjer je povpraševanje po živilih Ameriškim poljedelskih razmer nenavadno veliko, j«' sedaj popol-manjkovati živil Ln da so eno po-i»«• "more primerjati z razmera- noma nemogoče zagotoviti si za. skočile. Nadalje so mora vsled m> v Kvropi. Problem ameriške- d ost no število dola vwv Zii obdela -tega zmanjšati tudi izvoz in ti-l"a farmerja je bil vedno oni de- nje običajnega števila akrov. I>.--govslca bilanca — vzdržana «lose-j':1' namreč najetega in plačanega lavei. katero dobe, povzročajo ta-daj od poljedelskih produktov — dela. doeim je tikal evropski ko velike stroko ter so ponavadi
pride lahko v položaj, da se obi ne proti nam.
Statistika nam kaže v nadalj-nem, tla so pridela v Združenih državah na aker le polovico pšenice kot se jo pridela v Angliji, Franciji in Nemčiji. Tako zaostaja "najbolj inteligentni farmer na svetu za celo polovico za "ignorantnim evropskim Umetnin" in to dejstvo je vse nrej kot zadovoljivo.
Kritiki ameriškega farmerja mu očitajo predvsem, da ima na razpolago deviško zemljo- in najboljše poljedelske stroje na svetu. Opozarja se ga nadalje na dejstvo, da ima vsaka država svojo poljedelsko višjo soio in preizkusno postajo ter da ima v Wash-in g tonu svoj sedež zvezni poljedelski department, in vse to na javne stroške, ki so ogromni, ter z edinim namenom, da so gre farmerju na roko in mu stoji ob struni v vsakem slučaju.
Radi t sega tega se zahteva od farmerja, naj zadosti dolžnostim, ki jih ima proti javnosti, ter porabi priliko, ki se mu nudi. Javni izdatki za poljedelstvo ne smejo biti zastonj in farmer mora obdelovati svojo zemljo z večjo pridnostjo in izurjenostjo, da so bode mogel narod preživeti ob zmernih cenah.
Kaj je pravzaprav z ameriškim farmerjem, se ni še ugotovilo
Čevljarski mojster: 4iNo,' Ja-kee, ca kaj se jokaš: Ali ti je hudo po materi!"
Vajenoc: **Ot ne, mojster, jokam s. samo ca voloro, ki je bil ubit zaradi tega malega kosa mena. ki ga imam na krožniku."
IDEAL.
Olgk:	dolgo bo trajaflo,
predno bom našla moža, ki odgo-varja mojim idealom."
Uiei; "Kaj boi pa medtem »to ril«f"
u ~ -
a	-i»ii
DOLGO ŽIVLJENJE.
Gospod: *'Kaj mislite o bolezni moče tatice?"
Zdravnik: "Pomirite se; ima naduho, katera bolezen je poroštvo za dol$ro življenje."
Gospod: "Potem jo pa ozdravite te bolezni!"
procesen odgovok.
Škof se vozi v kočiji in sreča frančiškana, ki jaha konja.
Škof: "Od kdaj jalta st. Frančišek konja T"
problem zemlje same. Ameriški tako neizkušeni glede konj in stro-farmer je porabil pri svojem delu jev. da jih jim niti zaupati ne ran-konje iji stroje kot .se jih ni pora- rejo.
hilo nikjer drugod na svetu. Pro S to novo situacijo se pečali dueiral je najbolj cenena ži\ilr. farmerji v zadnjih par letih. Sku-kar jih je svet kdaj pciznal. to šali so vzdržati protlukcijo na isti je storil na stroške rodovitnosti višini kljub povečanim stroškom katere ne more več popraviti in Io z ozirom na možni dobiček, vspričo sedanjih stroškov. O« ni Ko pa so imeli vedno le izgube ter več v stanu dobili delavske po- videli, da so izdatki večji kot do-moči. zmožne dela pn živalih in hodki. so reki. kar bi rekel vsak strojih. Co bi pa mogel, bi seda-, podjetnik: — Nikoli več. Delal njo plače požrle ves njegov dobi- sem kert suženj celo poktje. in ček. Razventega pa ne more ob- najeto delo je j>ožrlo vse. Prihod-delovati svoje zemlje po načrtu nje leto Uom obsejal, kar moreva osemumega dela in soglasno s zmagati s sinom in pri tem bom pravili unije.	(obstal. Ne twnno imeli sicer toliko
Ako se položaj podrobneje raz- dolarjev, a bodo'vsi naši. Za živ-motri. ni najti oseibe. kateri bi so l.ienje bomo že imeli, reklo ameriški farmer. Vsako je-| To ni posebno lopa slika. Pisec sen. ko se pravi pridelke, se ob-Jtega članka pozna veliko akrov. javlja v časopisih številke, ki ka- katerih v preteklem lotu niso ob-;.ojo velikanske dohodke farmer | delali in sicer edinole raditega, ker ja. kot da je to ena oseba. Na sli-'ni bilo mogoče dobiti delavcev. -kali je videti skednje, natlačeno Pozna pa še veliko večje število polne in "poleg njih zadovoljne akrov, ki niso dali dosti pridelka, smehljajočega se farmerja, kate- ker ni mogel farmer s svojo druži-remu gledajo iz žepa bankovci po no zmagati dela. Vsi taki farmerji sto dolarjev.	j so bili prisiljeni vrniti se k obde-
To pa je zelo napačna slika de- lovanju lastne potrebe. Ti farmer-janskega položaja. Predvsem na.] ji niso storili tega prostovoljno, a sa vsak čitatelj zaipomni. da ni vse te družine imajo svoje eko-iiajti take ene osebo, kateri bi sc nomske probleme, katero je treba reklo ameriški farmer. Lastnin- rešiti. Kot večina narotla, žive tu-ska pravica teh produktov je ne- di ti farmerji iz roke v usta. Ker izmerilo razdeljena. Na drugi Pa se nahajajo ob izviru življenj-strani pa zopet ni ta velikanska skih potrebščin, rešujejo svoje pro •ziiloga žita. mesa in drugih pri- bleme na lasten način.
avtomobil sta gotovo meri odgovorna za to odbora, ki ima pravico določati stanje. Storila sta to. da se sedaj cene. Vse to je skupni produkt posebno ostro občuti razmere, ki so kakih deset miljonov družin, za se razvijale že desetletja, a so n-poslenih pri izdelovanju produk-'so izboljšale, temveč še poslabša, kojega prodajnega cilja ne šale.
morejo kontrolirati.	I Radar je kakemu tvorničarju
Pred par dnevi smo Čitali, da nemogoče dobiti potrebno število so izdelovalci cigaret radi poVc- delavcev zapre svojo tovarno. Ka-
Zadeta srečka.
Kadaikoli je gospod G od« v: pil kako >rečko, j.« tudi vsde.j precej pričel računati. Ni ravno domisljoval glavnega dobitka nikakor ne! Gospod Godež jo l>i) skromen človek in ni hrepenel po nem«,gočih stvareh.
"I)va «io tri tisoč krotir". j -
<1 |HipOl-
canih stroškov dela sklonili zvišati cene od enega do treh centov za zavoj. Ta odredba bo spravila celo zadevo v red. Mogoče bo izvi-šana eena vplivala na število zavojev, katere se bo prodalo, vendar pa bo zagotovljen čisli dobiček izdelovalca pri onih zavojih, katere se bo prodalo. Farmer lie more imeti te vrsto protekeije. Njegova pomoč se giba v cisto drugačni smeri ter ima popolnoma tiring učinek na konsumeuta.
Rekli smo že, da je izraz "ameriški farmer'' nekaj . zloženega, ker obsega na tisočo družin, od najboflj revnih do najbogatejših, od najbolj inteligentnih do najbolj priprostih in od bankirjev do lastnikov bornih zemljišč, ki bi bili brez teh brez vsakega vira
včasih celo nazadujoče produkcije. -
Predcsem niso pritožbe proti Frančiškan: "Odkar se vozi sv. ameriškemu farmerju tako upra-Pcter t kočiji."	^ viceae kot »c nma večkrat dozde
Strokovnjaki si še niso na jas- ^e,IvOV prklelek kake tvornice. k!j Vojna in i nem. če je iskati vzrok v pomanj- je.. ^ korporacije in pod upravo tudi v veliki kanju kapitala ali v čem drugem. Med onimi, ki ravno s»nlaj zahte vajo narodni sistem poljedelskega kreditau je malo fannerjev in to je nad vse čudno.
Sedaj nastane vprašanje, zakaj ne zadosti farmer svojim obvez nostim ter se posluži prilike, ki se mu baje nudi? Zakaj se tako malo briga za resnost položaja* Vsa ta vprašanja silijo na odgo vor. kajti to je resničen problem, o katerem mora občinstvo razmišljati in to raditega. ker se splošno ne razume položaja razven v far merskih krogih samih. Ta položaj pa ni tako priprost kot je videti na prvi pogled in tudi rešitev iz te zagate je težko najti.
Prvi odgovor se glasi, da lr amerxki farmer tako neuspešen km se ponavadi govori o njem. Drugi pa je. da ni tako (brezbrižen, temveč da je nasprotno globoko prizadet od razmer, katerih ne more kontrolirati in ki v številnih slučajih tudi dejanskih preprečijo, kar bi oba, farmer in občinstvo, rada videla, namreč napredujočo mesto stoječe iukdohodkov.
dar pa ne more dobiti farmer dosti delavecv, omeji ob.seg svojih pridelkov. S svojim lastnim delom lahko producira nekoliko več kot! potrebuje zase. a no moro storiti, da bi dajali akri več kot morejo. Vsled toga so farmerji oni, ki trpe; najmanj in najposlednje vsled razmer, ki omejujejo produkcijo in > potiskajo cene nevzgor.	J
Dejanske primere osvetljujejo' najboljše stvar. V naslednjem na-j vajamo tak slučaj, ki slika v majhnem položaj, razvijajoč se v velikem obsegu: — V neki državi srednjega Zapada se je pričelo saditi sladkorno peso. Gotovi akcijski družbi se je v preteklem letu posrečilo skleniti (pogodbe z velikim številom farmarjev, zaposlenih s splošnim poljskim delom. — to je s produkcijo pšenice, koruze. Velika masa teh farmerjov se ovsa, sena, mesa in mleka, aopet deli na dva dela. Prvi je V imenovanih pogodbah se je oni, ki ae je lotii farmerstva z na-[uveljavljalo, da bo dobil farmer po menom, "da napravi denar", pet dolarjev za vsako tono slad-drngi pa, "da napravi življenje ".kome peae. postavljene na železni
■ 1	' " •	;	.V ••	r«;.	"
rekel sam pri sebi. ""1 noma zadostovalo."
Vzel je polo papirja in pisal različno svoje želje. Poleg /. !j je vpisoval kot vesten trgovec večj<» in manjše številke. Kakor j, n prav naneslo. Ko j« bil li-t.-U poln je Številk" sešteval. Večino ina j«' soštel previsoko svofo: !;a-kih štiri do pot tisoč kron.
Na-lonil je glavo ol> dlan i:: premišljeval. Potovanje v lUn-t k«' n.ora i-rt al i: ravno t.ik<» lop kožuh, najomščino hišo / vrtom za poletje.
Vseeno pa je ostalo š.« na papirju tli tisoč sto «lvain.št;ri<#kv«'t kron za vso potrebščine, kater.'" si je želel in napisal, seveda, iko ho njegova srečka med vlečenimi.
"No", potolažil je sam >eb«\ "teh sto in dvainštirideset kr<»n bom končno dal iz svojegii žepa da si mi ne bo potreba nr.-odreči."
In glejte čudo nad čudo! Sr. 'a mu "je bila mila in «h»l»il tri tiso"-kron
Nj»~gov i>rijatelj < ipcrle j" u-prav poleg njega st.il. ke je bral številke v listu, in mu brzo ti;il rok«» ter /. veselje,m zaklieal:
"Kaka sreča, (»o lož! Tolike denarja!"
Gospod Godež pa jo napravil ki^«'l obraz.
"Ali se prav nič no veseliš jo začuden zaklieal gospod t 'i porle.
"Zakaj nam hodom vesel.'" odgovoril polagoma Godež. "Teh tri tisoč kron sem že do vinarja proračuna!, sedaj moram >e i/ svojega žepa dodati sto dvainšti ridesot kron!"
Wilson za Rdeči križ.
Washin^rton, D. ('.. 19. aprila. — Wilson je poslal ameriškemu Rdečemu križu $500 kot prispevek za fond Rdečega križa.
Rusko vojno posojilo.
Petrograd, Rusija. lf>. aprila. -Petrograjske banke so izjavile, da prevzamejo eno miljardo rubljev "svobodnega" vojnega posojila.
Banke v Moskvi so podpisalo pol miljardo.
ZBADAHJE V KRIŽU, ZBADAN« V HRBTU,
en« Tapetno ■dravilo, ki a« imenuj«
REMO
fUČNO ZDRAVILO FROTIPROTIN8XO
Ena ateklenlca stane en dolar, tri ateklenice $2.80, ieat atenlenic, vipeano in po-palno zdravljenje celo pri sanemarjenih slučajih, celo adravljenje a ta ne $5.00 > poštnino vred.
"Vi lahko piiete meni a odrom na katerokoli bolezen ln prejeli boste najboljie po-jaanilo in ostalo bo popolnoma tajno."
NAROČILO.
steklenic REMO PROTI-PROTINSKO ŽUČTNO
ZDRAVILO in prlloflni
$---in---centov,
Ime-------------
Naslov___________
Tem potom naročam..
NAZNANILO IN ZAHVALA.
'i užiiim sr«*em iiaztianjani vsem -oroilnikom. ]»rijateljem in /.nan-eem žalostno vest. <Ia je 13. aprila t. I. sel v šolo moj stričnik
JOSIP CANKAR.
Komaj stori par korakov ol svojega stanov inja. že g,-i ngra'»i strašna smrt. 1 l»i) je vlak. O je pazil na en vlak ni druc^.i ni videl, ki je priJiajal od nasprotni strani, lii! je takoj mrtev. Kaj « je bi! \ o. letu svoje mladosti.
V imenu <MVt;i in natero s.- srč no zaliva i jiijon: vs<-teri mi darovali m
t* r oni go*pi. ki j«
s cvetlicami. I'ra\ vse,,, dečkom in do!
i<.
n Ti-:i»ii Ka •nee its šopke, okrasila sobo lepa hvala x'ieam nemške vileležili -pn-voila m tako tolažili materuo in nM-eto-vo sive ZahvaljtijoiM tudi nem škemu povsketuu društvu "llar-monie". ker so mu na domu krasno zapeli zalostinke. r»a hvala godbi, ker je korakala na čela voda in svirala !ep<- |K>giebue ko-lačnice pod vodstvom g. J. Mačka. Nadalje s.- zahvaJim vsem o nim. ki so vdeležili pogreba in ga obiskali na mrtvaškem odru ter rikaterikoli način tolažili d»» skrajnosti žalostne sta riše. zak; j •t«». junija la risking a lota jim jo u-nirla nagle in hude smrti ^.ost let stara hčerka in >odaj jih je zadela dru-ga iicsrei'a.
Te'oi. nepozabni stričliik. iJi-"•cin: P<»«"ivaj sladko poleg svojo sestrice, lahka vama h<*li /eni-Ijiea !
Izrekaai iskreno sožaljc jaz iti moja družina.
John iu Frančiška Cankar.
Waukegau. TH.
Družba sv. Mohorja v Ameriki?
Ne! — Vendar, ker tako težko pojrreSamo lepih Mohorjevih knjig. Je sklenila ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV, da bo preskrtela nekako nadomestilo. Zato bo izdala za
leto 1918
sledeči književni dar:
1.	Koledar "Ave Maria" za leto 1018. V koledarju bo Imenik udov po posameznih naselbinah, prav tako. kakor ga je iincla Družba sr.
t Mohorja.
2.	Iz iivljenja. Knjiga povesti, nadomestilo Mohorjevih Večermc.
3.	Iz srca do srem. Brošurica, ki bode globoko i»osegla v naše vsakdanje življenje.
4.	Anglečko-slovenski katekizem (Baltlmorskli v slovenščini ln anglefičinl.
Vse te knjige bodo dobili rojaki samo za
EN DOLAR
ti'Tnfne In 10c. za poSiljatrene stroške, ako se priglasijo vsaj
do 30. aprila.
>
) l.sčemo i>overJenikoT, ki bi nabirali uda
V	vsaki naselbiai
V	vsaki iapniji
V	vsakem društvu )
Vsa pojasnila, ctrkularje za razdelitev t reklamo, nabiralne pole, se dobijo brezplačno pri tajniku Zveze.
Zveza Katoliških Sloyencev
O ST. BCftBiro PL.	NEW YORK. N. Y.
wgapws	'	"


' -------' (WW ■ » , " ' "HMUWmnmMW -PI1WWW
- - ; v '	'	-	N
OllAS VATHM5X, 21. Arn. 1017.
Dopisi.
Pittsburgh, Pa.
Dne I**, t. m. se je vršila v tukajšnji slovenski cerkvi poroka unMHga vrlega rojaka, g. Antona Zbn£t>ika. Za družico »i je vzel tukajšnjo vrlo Slovenko gdč. Heleno Ostanek. Slavnot*t ac je vrši-
Jeklene trgovske ladje.
Nikdo izmed nas naj ne uda-ja zmoti, da bomo zgradili ameriško trgovsko mornarico, če zgradimo tisoč teh :3000-tonskih lesenih ladij.
Možje, ki so strokovnjaki glede ladjedelnic va, precej dvomijo gle
»venskem Daniu de |>orabnosti teh ladij na visokem
Mirovna gibanja na Ruskem.
(iotova skupina ruske socjali-stične stranke je pričela asritirati za separaten mir s centralnimi zavezniki. Da |>odpre svoje zahteve z dokazi, je uporabila izjave nekaterih zagovornikov miru v Zdr.
la v Kranjski
*»b velikanski navzočnosti tukaj-j morju. fVte po severnem Atlantiku 'državah, kojili delavnost je bila oK j n t v a. Obilo srek-e f so najbolj viharne po celem svetu. I naperjena proti vstopu te dežele v
Navzoči. Treba je dobrozgrajenega j«kle-|vojno. Delovanje te ruske skupine memo ugotoviti dejstva jrlede ob-ueg-a parnika. da se lahko ustavlja je baje bolj neprimerno kot pa ne-1 i»ka šol in jrlede nadzorstva.
Velika armada ameriške šolske dece.
Ko so zopet otvorili javne šole za spomladni tečaj, -so prišli učitelji do spoznanja, da je pripravljenost problem sedanjega časa in da. morajo tudi šole 'storiti svoj del pri rešitvi vprašanja. Dočim se razvija naprej gibanje za splošno vojaško službo, je prav času pri-
Channing, Mich.
Ker sem navadni krnet, ali farmer, zatt« hočem pisati o farmah.
\ iMuiei jc na farmi najlepoe žtvlj.^ije in žal mi ie /a onih 12
s|mhvtka žavno. zl
|«res >e ti
rani eh
ka,
. T dm
zapadnim vetrovom, ki pihajo v zimskem času preko tega dela Atlantika. Nek parnik Maliorv črte, katerega so poslali v Evropo s tovorom bombaža na krovu, se je d»-!al za kapitaliste, j I>0topil na na svojem povratku. To voliko časa te-!(,a je bi| jeklen parnik in večji kot bodo predlagani leseni parniki.
Grajenje lesenih ladij je umetnost. Tega «lela se ne morejo lotiti tesarji in lesna skladišča v notranjosti dežele, kjer bi se izdela-lali posamezni deli teh jih prevedli nato k obali iu jih sestavili v celoto.
Les za take ladje mora biti dobro vležaji. a te ladje hočejo zgraditi v dvojno kratkem času. Lesene lad i je niso zbite skupaj, delavci, izurjeni v spajanju posameznih kosov uležanega ladijskega les.>. so pa že davno izmrli. deklo je
varno, vendar pa je treba par po-i l*oročilo komisarja Združenih jasnil, da se prepreči vsak nespo- držav za vzgojo nam nudi precej razum.	{jasno sliko položaja. Glaspm ee-
Zd ru žene države smatrajo danes nit ve urada Združenih držav za
nh in
a ko koga zadeni je n>ene. Pa že je potrpljenja ni lastnosti: denar, trdno voljo. Ako * njkar družini
uma* tftri, )H»t«nn se fan >e loti. kajti tudi svoji zuni«*š poguui.
Zdaj pa še nekaj o naši naselbini. siovcimm-v tukaj ni. Največ e Nemcev in Svodov. A ko koga 'eaeli iti na farmo, je tukaj zelo tffodna prilika. Zemlja je prav ►oeeni in blizu ineata; dve do tri nilje. Zraven mene se lahko dobi!
Rusijo kot svojo sazaupnico demo kracije. Mi priznavamo. da so si
vzgojo je v letu 1!>16 obiskovalo šole katerekoli vrste nekako mili
novi vladarji ruske države podvr-j jonov .">00.000 oseb. gli velikanskim naporom, tla usta-i Dr. Claxton pravi, da pomeni to novijo urejeno, uspešno in dobro nekako 24 odstotkov prebivalstva utrjeno vlado. Svojo zmožnost do I Združenih držav, ki obiskuje šole. vlade so pokazali z umerjenostjo dočim. obiskuje šole v Angliji, 19 in hladnostjo v svojih dejanju i h. odstotkov, v Franciji 17, v Nem-Pridobili so si zaupanje celega de- č i ji 20 in v Rusiji nekaj nad štiri mokratičnega sveta in to zaupa-1 odstotke.
nje postaja z vsakim dnem večje. 1 Va l za vzgojo pa izvaja v na Če bi sedanja demokratična Ru- daljnjem, da je rezultat veliko sija sklenila separaten mir z av-!manj ugoden za Združene države
drag .faz sem samo kal, da malo \ sejem, .i
akn»v zemlje, ki jo z*4o počen' j igpodrinilo les pri grajenju ladij m dosti lesa jc na teu» /omljiš u j Pomisliti je treba, da hočejo prv« Zel« rad bi imel kakega rojaka ziijteh ladij dovršiti še »to jesen, to Pineda; ako koga ves« li, mi lahko|ti»j ravno pUe iu mu dam rad natančnejših j Atlantiku slabo vreme, j hi jasnil. Res je težko Čistiti zem-j	bo pa dosti, če bodo ti lese-
'i«» b-sj«. ali vs.eno S.- dobro izba- prekat I a nt i šk i parniki tako trd-ja, ik.sebno sedaj, ko je les takoj nj kot so bile stare lesene ladije. toliko pose-pa sem prodal za HN) dolarjev l«*sa. Zemlja se mora takoj plačati, toda dob: ve poceni, ker se kupi naravnost «d lastnika; tukaj nimajo agenti nič opraviti. Tukajšnji prebivalci se ue brigajo ra farme; žive ve Činoma v bližnjem mestu, kjer imajo pri železnici in drug<*d dobre sluil>e.
Opazil sem večkrat, da so sko ro proti vsakemu dopisu kaki nasprotniki. Ako rma kdo ka; proti temu dopisu, naj mi piše na moj naslov.
Pozdravljam vse farmerje.
Karol Itaraga. ll«>x 72. (^harming. Mich.
Denver, Colo.
Due |."i. aprila je društvo sv. Martina Z. S. Z. s sedežem v tukajšnjem mestu obhajalo desetletnico svojega obstanka. Slišali smo več vstai Lovn i kov te zveze in so povedali, kake tt-zave so inwli
Parnik mora biti še- trdnejši, kajti izpostavljen ni le vetru in valo vom, temveč tudi neprestanim sam-kom .strojev.
Predlagano je bilo. naj se v t«, namen uporabi Diesel petrolejke stroje.
Dva lesena parnika, opremljena z Diesel petrolejskimi stroji, sta bila ravnokar dovršena v New Orleans. I'radnik tvrdke, ki je dobavil stroje, je izjavil, da bi se ne upal preko Atlantika na talcem parniku Dobro znano dejstvo je, da tiči slaba stran Diesel mornariških strojev v njih občutljivosti. ) vsled česar jih dosed a j še niso u-porabljali pri pamikih, določenih za scvero-atlant iški promet.
Kljub vsem tem težkočam, bo pa leseni parnik morda vršil svojo služIlo tekom te vojne. Pomisleki, katere smo navedli, niso nr^ben vzrok, da bi teh lesenih parniikov ne zgradili. Le preveč računati se ne sme na taka T»rometna sredstva in -se raditejra. kesr se lahko r/.jii-ob vstanovit vi te danes tako eve-1 lovijo. Istočasno s temi lesenimi toč* delavske organizacije.	j parniki bi pa morali graditi; je-
Prt slavnosti se nam jc nudiljklfne paruike, s katerimi bi oiobi-zeb. lep prizor, ko so razvili ame hj primerna prevozna sredstva ne rišk« zastavo. Pri tej priliki so je za čas vojne, temveč tudi
rojakinje iu rojaki, večinoma tu-kaj rojeni. zaj>eli ]>esem "America". himno nove domovine. Na
tokratično Nemčijo, bi bilo to naravnost izdajstvo napram demokraciji. Tak mir bi bil tudi izdajstvo napram Združenim državam, ki so sedaj zvezane z ostalimi zavezniki Rusije. Predvsem pa bi bilo tako izdajstvo samomor Rusije, samomor za novo vlado in ideale, •asu. ko se lirične n* pod upi i vom katerih je bil strmoglavi j«*n car. samomor za vsa narodna upanja iu za bodočnost naroda. ki se je komaj otresel despo-tizma ter okusil vso slast prostosti.
Vstrajna propaganda pacifistov tej deželi, ki je našla svoj odmev v Rusiji, je bila delo par nedoslednih oseb. Ta propaganda ni nikak odsev ameriškega duha. Amerika je govorila, ko je odslovil predsednik Wilson nemškega poslanika. ko je ameriški kongres ofici-jelno izjavil, da vlada med Nemčijo in Združenimi državni i vojno stanje.
Če bi sklenila ruska vlada predčasen mir z Nemčijo, bi trpela vsled tejra Rusija v vsakem delu svojega narodnega življenja. Zaigrala bi vse simpatije Združenih držav ter*si zaslužile ime izdajalca narodnih pravic Na mestu bi bil opuščen vsak načrt sodelovanja v političnem trgovskem in industri-jalnem smislu med Združenimi državami in Rusijo.
Oni. ki delujejo sedaj v Rusiji zavedno ali nezavedno za mir z Nemčijo, delujejo obenem za po-vratek despotizma. Ti ljudje so sovražniki demokracije i>o celemfsve-tu, izdajalci narodne vlade in igrače v rokah nepoštenih in zabitih sovražnikov vsega človeškega napredka doma in zunaj.
po
koneani vojni.
Noben izvedenec na tem j*olju bi si ne drznil izjaviti, da bodo
Novice iz Ghicaga. sEaHEnMEn^HH^
s
občinstvo jc t:, Javnost napravila mogli ti leseni parniki po končani
Tli
globok utis.
Nh j omenim, da je polovica članstva tukaj rojena.
Da ni pri zabavi manjkalo veselega slov.-nskega petja iz grl mladih ameriških Slovenk in Slo-vetieev. je umevno. Pari so se veselo vrt ili ob godbi lepo doneč i h domačih harmonik. Posebno zanimiv je bil kontestni ples. Naera-do sta dobila rojaka Videtič Prijatelj.
Tukajšnji rojaki so zelo navdušeni za obrambo ameriške domovine. Posebno po cerkvah se <zo vori o naši udauootti do nove domovino. Mladina s*- zbira in prireja vhode /a Rde«'-i križ. Deklet-i in mladeniči »e vadijo v rabi orožja. Po cerkvah so razobešene velike ameriške zastave, da vse vleče iu vabi, kot poj« slovenska l>esem:
Naprej, zastava Slave. Na boj, junaška kri!
T ti kaj s*' spominjam, kako jc bilo prej za hranjeno prinesti ameriško zastavo v božji hram. Pustiti so jo morali pred vrati Zdaj pa sem videl v prekrasni de n vere k t katedrali velikansko .Imeriško zastavo, ki je segala od stropa do t nI.
I>enver ima zelo prijazno in zdravo lego in ima nad 218 tisoč prebivalcev. Leži med gorskimi snežniki. V mestu živi približno tOO Slovencev in kakih 100 Hrvatov, ki so med seboj združeni v raznih podpornih društvih. Mnogi imajo tudi svoje domove, nekateri pa tudi v bližini Denverja lepe kmetije.
Rojaški pozdrav! Navzoči.
in Ntmčija ▼ premirju?
C., 20. aprila. -
vojni te-kmovati z jeklenimi. Prvič so za to veliko premajhni. Veliko manjši so obratni stroški 'parnika, ki vsebuje 9000 ton kot pa treh pa muk o v po :*000 ton; vsled tega bodo po končani vojni ti majhni parniki izginili z morja. Na drugem me>tu pa bi morali ti leseni parniki računati višje pristojbine za tovor zaradi velikih zavarovalnin.
Administracija bi storila dobro, če napravi takoj korake za zgradbo primernega števila jeklenih parnikov po 6000 ton. Ti parniki bi lahko služili svojim namenom tudi po končani vojni, in veliko lu se pripomoglo k razvoju dosedaj žalostno* zanemarjene trgovske mornarice Združenih držav.
Sirom Amerike.
Obljube Hohenzollerncev.
V bodočnost zroči nemški liberalci ne bodo pozabili nauka, ki ga jim je dala preteklost. Tekom ceneraeijf so Ilohenzollernei obljubljali reforme svojim nezadovoljnim podanikom, ko pa je prišel čas. da izpolnijo svoje obljube, so brez izjeme snedli svoje bese de. —
Neprimerno bi bilo misliti, da je Viljem II. bolj naklonjen demokratičnim reformam kot so bili nje govi prodniki ali da bo po končani vojni privolil v volilna reforme v Nemčiji, katerih noče uveljaviti sedaj. Med vsemi brez v rednimi stvarmi na svetu je najmanj vredna betseda Hohenzollernca. dana zagovornikom demokratičnih institucij.
Mifflin, Ind. — Farmer Samuel Kline je našel na svojem polju, ko je izruval štor. z denarjem napolnjen lonec. V tem je bi! srebrn. zlat in tudi nekaj papirnatega denarja v v n sin osti $i:U4. Ves denar je povečini ir. 1. 1KS2.
Ffcndreau, S. Dak. — Množice leda so prodrle nasip liig Sioux reke. lioje se, da bo preplavlje.nje napravilo ogromno škodo.
Burnett, Wash. — Pri kartah se jo sprlo več Hrvatov. Med te-pežem sta zabodla Tomaža Savica dva neznana moža. ki sta prišla semkaj iz Seattle. Savica so prepeljali v bolnišnico.
Tacoma, Wash. — Strah in grozo je razširjala Holtova družina, ker je obesila na svojo hišo tablo, da so v njihovi družini ko ze, ona sta pa kljub tema še vedno hodila po svojih opravkih. Sosedje so se obrnili na mestni zdravstveni urad, ki jim je pa po ved al, da ni tam nikak i h koz. Zdravstveni uradnik se je podal k Holtovim. da bi izvedel, čemu so tako tablo razobesili. Povedali so mu, da so to storili radi tega, da so se ubranili beračev in ba-rantaeev, katerih ni bilo blizu, odkar je visel ta napis, da imajo koze. Ideja je sicer dobra, vendar j? rekel uradnik, da naj napis odstrainijo, da bodo sosedje pomirjeni.
— Zasebnega detektiva II. F. Norwooda so zapeli radi tatvine. Dolže ga, da je ukradel iz uradov Milwaukee & Eastern železnice več važnih listin, da bi jih prodal Electric Logging Co. Te Iktioe poslednjo družbo jako važne,
če se vzame za osnovo dnevni ob isk in ne vpis k pouku. Pri drugih narodih jc namreč zaznamovat' rednejši obisk in daljše obiskov a nje šol kot pa v Združenih državah.
Število učencev y javnih otroških vrtcih in elementarnh šolah se je dvignilo od 16.900.000 v letu 1910 na 17,935,000 v letu 1914. kar znači več kot en miljon v štirih letih. V isti dobi se je zvišalo število učencev v višjih šolah (Iligh school) od 915.000 na 1.219,000 in leta 1915 je bilo to število 1 miljon 329.000. Nekako 93 odstotkov n čencev vseli javnih višjih šol ob iskuje te šole skozi štiri leta.
Leta 1916 je bilo v celi deželi zaposljenili 706,000 učiteljev in u čiteljic, med katerimi je bilo učite ljev le 169.000. Število učiteljev se je od leta 1900 le malenkostno pomnožilo, dočim se je število u-čteljie skoro podvojilo.
Leta 1900 so bile učiteljske službe v javnih sekundarnih šolah enako razdeljene med možke in ženske. a v sedanjem času so prehitele ženske sv«je možke kolege za celih 8000.
Dr. Claxton ceni tekoče stroške vzdrževanja šol po Združenih državah na tisoč milijonov dolarjev na leto.
Ta slika ogromne sile mlade A merike kaže kakšen važen činitelj bodo šole glede vojaške pripavlje nosti. Organiziral naj bi se prii>ra vljalni sistem, ki bi tvoril podlago splošne vojaške službe, in kaiere-ga zagovarja predsednik Eliot ter drugi veščaki na polju vzgoje. Po tom tega 'sistema naj bi se razvile telesne sile, čut pokornosti, smisel j za "demokracijo in domoljubje.
Sole po celi deželi naj bi spre-i iele sistem fizične vzgoje kot ga j je najprej uvedel department za vzgojo mest New York in pozneje državni department, za vzgojo. Vsi šolski učitelji naj bi tudi študirali vzgojno vrednost vojaške izobraz be, katero so uvedli v višjih šolah mesita New York.
Gotovi vzgojitelji so bili v pri četku skeptični glede vrednosti te nove vrste vzgoje, sedaj so pa veseli rezultatov.
Pri chicaški federaciji dela je bila na zadnji seji ostra desbatfi o sedanjem položaju; običajno so pri vsaki debati dve stranki, tu so bile tokrat tri. Nekateri delegati' s« bili za to. da se drži fe-dcraeija mirovne resolucije, katero je sprejela pred d verni let:. Drugi so zopet predlagali, da mora stati vse organizirano delo za predsednikom, tretji pa so zahtevali. da naj se naprosi kongres, da naroči predsedniku, da se ne ■sme pridružiti itikaki stranki, ki bi ne hotela skleniti separatnega mini.
PredložOie so bile tudi resolucije. da naj bi vlada prevzela v svoje roke municijske tovarne, dobavanje živil itd., tako da bi špekulant je ne mogli odirati in izst >avat i še vojno.
Končno je bila še predložena resolucija, ki zagotavlja predsednika. da so vsi delavci pripravljeni ža-t v o vat i svoje življenje z«* domovino.
Albert. Given, eden radikalnih delegatov, je napadel predsednika organizacije Samuela Gom-t persa. d;i so organizacijo prodrlijn,<> zavpil: washmgtonskiui interesom.
Hrbtobol
nastane navadno vsled nereda v obistih in zahteva takošnjo zdravniško pozornost.
ALI STE SLABI?
Alco se futit« slabe, alio eubite na teži. ako nimate dobrega teka in ako i« vaS prebavni sistem iz reda. tedaj rabite
Severa's Balsam of Life
<šever»v Življenski Balzam). On odpravi zaprtje in utrdi ves sistem.
Ona Tj centov. V lekarnah.
evera s
s a s
H
a s s s B
Kidney and Liver Remedy
(SEVEROVO ZDRAVILO ZA OB ISTI IN JETRA).
Viivajte to zdravilo, da odpravite nerednosti. Priporoča se tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiščanju ali odtoku motne scaiine. pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Gena 50c in $1.00.
B B B
S 1 B B , B
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA |j
aEMmm^mmMmmmmmmmmMMMMimimm
Hrbtobol je izginil.
.Mr. X. -Hilausk.n. 11 PigUland Ave.. Newton Upper Kails. la*-., nam pi?e: "Trpel sem na brhtobolju In Vsled b,>-lečin na struni, in ko sen« fital v Va-fem almanahu, sem za'el rabiti Seve-rovo Zdravilo zu. ;>bt-ii in jetra, in k mulo stui popolnoma okreval."
SEVEROVA ZDRAVILA
so naprodaj povsod v lekarnah. Zahtevajte samo Severova. Zavrnite p« naredi*-. Ako ne murete dobiti, kar zahtevale, naročite naravnost od
Kje je tovariš?
CENEJŠE.
Mesni baron v Chicagi pride k zdravniku.
Raron: 4 4 Rad bi'pustil balzami-nati truplo mojo tašče. Koliko bi stalo?"
Zdravnik: "Šest sto dolarjev."
Baron: 4'To je preveč. Ali bi je ne mogli nasolrti?"
Papir v Italiji
Sim. Italija. 19. aprila. — Da se varčuje ■ papirjem, je vlada odredila. da «eaae za pismo rabiti sa-

Cberokee, ban*.: Frank Roži sn J k. Kolumbus, Kaos.: Joe Koaeflc. Franklin. Kans.: Frank Leskovec. Froutenac. Kans. in okolica: Itok Firm in Frank Kernc.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajak m potoni pa Peter Schneller.
.Mineral, Kans.: Frank AnraStio. Kingo, Kans.: Mike Pencil. KitzmiUer, MtL in okolica: Frank YodofiWec.
Baltic, Mich.: M. D. IJkovicb. Calumet, Mirh. in okolica: M. F. Kobe. Martin Ita<le in Pavel Shalta Detroit. Mirh.: Jos. G lasi.-h. ManisUque, Mich, in okolica: Jona Kolzian.
, l'ri poslednjih volitvah s<i >i Chisholm, Minn.: Frank Gorie, Jalč lezaiiei. nikdo ni bil napaden, niti izvolili demokrat je blajrajnika.	in K. Zgooc.
kak avtomobil ni bil ukraden, kariklerka iu svettiv.dccv n(| ( V Ely' •%lilU,• in okolica: Iran Gonže, ^ dosedaj .šc ni slikalo. Tudi sa-1 hov so izvoljeni Klaus. Kcriier	*****	*
"Nikar nc hodi, j razstrelili t<- bodo na <lrobne ko<-Nekoliko shoih»v se je že vršilo ' Novinec sc je toga ust/ašil in obe stranki sc trudita, tla hi sc'i» je korajzno odkuril, Vt»jaka preprečila stavka pii Great lakes! sta jo pa udrla j.a Kanadčanom. Dredge Co. Sedaj sta sc sešli ot-c ff" liajpicj premlatila, stranki ter upajo, la do stavke izročila poh iji. Najprej s«» iiu>'i nc bo prišlo.	li- da je kak nemški ogledali: k«
— Nedelja 1. aprila j«' bila ena j«" P-< tlognulo. da jc roji n Ka naj mirnejših nedelj v .našem me- j nadčau. torej Anglež, dvignili ni ;tu. Niti eden zločin sc ni izvršil i P1'«»ti njemu tožbo radi nerednega m videti jc bilo. kakor da bi bili! vedenja. .Ie res lahko vesel, da ;<-zločinci in tatovi imeli našo poii j Kanadčan, ker drugače l>i -e mit eijo za 1. aprila. Celo nedeljo nI bilo slabejc godilo! bil nikdo okraden na poulični že-
hov
Ilrubcc in Kostner. Županom \ E velet b, Minn.: Louis GovZe In JarlJ Cicero je bil izvoljen Ceh Klcuha.j Kotxe. Kasparova držama banka.
izročila
lunisti nisi') kršili nedelje, vsa.) policiji ni bil nikdo naznanjen;
tat sedaj k nil kom al o ne ve. kaj — Kasparova državna banka. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL so tatovi in drugi banditi delali j I'KX) lilue Island \vc ie i/roi-ila Hibbinff. Minn.: Ivan Poufie. to nedeljo, de li bilo temu vzrok državnemu avditorju v g,bivneni| AdamWh"*' *****' ** °k°UtM: J°* d a bo vreme ali so bili kaki drugi mestu države Illinois, v Spring-' vzroki, ni znano, policija si sew- fieldu.	kot varščino, da
da beli glavo. Da bi se noben zlo- bo zves. » in pošteno posiovala v;
vseh njej Lzr»>čen>h poslih in /a-j devali. S temi -i;20o.<Mm so zavarovani vsi, ki bodo Imeli s to ban-j Vrhovni sodnik kazenskega ko kake posle. Tudi precej Slo-'
se poslužuje te češke
čin ne bil izvršil, češ. da jo bila policija tako čuj«ča, tega niti sani policijski načelnik ne veruje
McKinley, Minn, in okolica: Fr. Boje. New Duluth. Minn.: John Jerina. Sartell, Minn, in okolica: F. Trliler. Virginia. Minn.: Frank Hrovaticb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Kast Helena, Mont, in okolica: Frank Petricb.
.	------ .-----.. -	Klein, Mont.: Gregor Zobec. _
sodišča je zaprisegel veliko poro-j vencev sc poslužuje Te češke Great Falls, Mont.: Malb. Urfc£-
to za mesec april. Ta je takoj banke.	! Roundup. Mont.: Tomaš Panlin.
prič-da s preiskavo volilnih slepa-j _ xokako pwNl ],.tolu	Dawson. N. Mex.: Mike Krivec.
rij in «rafta pri policiji.	j Joseph Jordan.	Park Vve..	'k'^TŽZ v
_ ATes-icii nviviio <pi oic ne • «>	t ,-	, , .. Little 1-aUs, N. Frank Gregorka
— Mesarji plavijo, a.i 11 jf in ■ u Kv,ope draguljev za kakih u, Jernej Per
7-adene krivda radi sedanje dra- *loaooo iu jt.	,iu 0 ,em ni i Barberton, ' O. In okolica: Matlu
ginje. Vsaj John Kotal. tajnik ktlo 110 v<. Y«>da zxezni detektivi i^ramar.
Cnited Master Butcher's Assoeia-jso dobro pazili nanj. Ko ie uredi ?r!d.geP°rt' Fr»nk HoCeTar. tion tako trpe kot
nc je baje dosegla take višine, ka- detektivi aretirali. Sedaj bo pla kor je še nc pomnijo, in če mora *s<UM>o kazni in .-ai-iun mesar plačati po 2 do 3 cente več: _ Gledališkega igralca Cush-na funtu, se razume samo ob sebi mana j,. aretoval detektiv n i
j- _______ _______ -j____-1. _____J.. •	.	...
;o trdi. Mesarji baje vc'ip;M. (lnovi niA dragulje iz svoje \ Kupci. Cena goveje živi-; blagajne, da bi jih prodal, so ga
Matb. Sla polk l*
da mora meso dražje prodajati.'dru? ko vavno končal zadnji Za papir, v katerega zavija meso.;akt ko 0Vinstvo burno ploska je prej plačal po lč za funt. morajo ijotf>l se je s so^ralko poklo-sedaj plačati po 6—Tr. To tudi i-i-1 nit i občinstvu, ko je čutil, da ga kdo ne vidi.	-	j jo nekdo prijel za suknjič. Mil jc
— 1100 operatorjev pri West-j detektiv, ki se je bal. da mu pi : ern Tnion Telegraph Co. dobi odikakih druuih vratih no uide. l-ra-
1. lil«naprej višje pla-e. Dru- jec Cuabman jc stanoval v žba 1k> plačala mesečno $12,000 več kot dosedaj.
— - K sodniku Stelka se je. pre ril nek mož. ki je dejal, da mora s sodnikom govoriti, ker bi siccv
Coliinvvood, O.
Jobu Malovrh. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob
Debevc, Cbas. Karlinger, J. MarinClc, Frank Meb, John Prostor ln Jakob Resnik.
Lorain, O. in okolica: Frank Anaele«
Louis Balant in J. KumSe. Niles, O.: Frank Kojrovšek. Yoonestown, O.: Anton Kikelj. Oregon City,Ore-.: ^L Justin In J. Mialey.
Allegheny, Pa.: M. Klaricb. Ambridgc, Pa.: Frank Jak£e. Besemcr, Pa.: Louis Hrihar. Brougbton, Pa in okolica:
Pa. In okolica: Joha
----------........... . hotelu Ipavec.
Plymouth. ]»u>til <lolt;a .^42 in joj Burdine, odkuriL Obdolžen j,- goljufije. De™5ar*
- K. Murphy. 452 Kull. rton!	Pa.: John Kokltch.
prišel ob *:i000. Ko je poljubil sla od dom*, pa so ni več vrnila, sodnika na čelo. mu je povedal j Ko jo jc opisoval, se je spomnil slovesno, Ja bo evro|iske vojne vipoii,-aj žene,, ki j.> dan pred tem
.	•»i.-.,,. ! CetU' p»- okolica: Mike Kočerar.
Ave., jc prosil policijo, da bi po- Conemaugh. Pa.: Ivan Pajk, Vid izveilela po njegovi materi, ki jc RovanSek in Jos. Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jerina ln Antoa
Kozogtov.
Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Sabor.
9 dnevih konec. Odpeljali so g:i|ločila v iezero in k7,l'ero~so ^-{JgZ?'	SupanCIC Fr*
na opazovalno poatajo. ako bo pa j tegniU rirtVo iz vmle. Previdno] F^^p,.«^ , c voinc rec.v «1 dnevih konec *nu- • i * i i- -	Forest City, Pa.: Mat Kamin, Fran«
\ojne ies .» aneun koimh. sjui obvestil policaj sina o more-jLcben ln K. Zolar.
FareII, Pa.: Anton Valentin«?. Greensburg, Pa. In okolica: Frank
Novak.
Dostetter, Pa. ln okolica: Frank
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ia
------- r.......j sina
stili ga bodo na svobodo.	|,itJ1j nV.sn^i. šel jc ^in v mrtva;
— Naborni poročnik L. Stevr-ns njco j„ tain	svoj„ n;a!er.
jc prejel več grozilnih pisem, da--------
ga bo(h> ubili, ako ne bo prone-	NAŠI ZASTOPNIKI,
hal z rekrutiranjeni. Poročnik '	_ .	, i t .
,	, . .	San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. »uuumuhu,
pravi, da je moral pisati pisma kateri ^ pooblaSc-enl pobirati naroC John Polanc. kak norec, kajti kak j »a met en uino za dnevnik **Glas Naroda". NaroC- ~
človek bi kaj takega nc- pisal.
Pa. In
_______________________, Luzerne,
ni na za "(J las Naroda** je: za celo leto Osoluik.
Manor, Pa. ln okolica: Fr
okolica: Ant DemSar
— Policijski načelnik je sklical S3-^0. » leta $2.00 in za četrt leta i Manor, p«, in okolica: Fr. DemSar vse policijske stotnike in jim po- ** *1-00"	««topnlk Izda potrdilo Moon Run. Pa.: Frank MaCek ln F-
. \ ,	i- . . f- za svoto, katero je prejel ln jih roja- iPodmiWek.
, , ,	.. "	za svoto, Katero j
vedal, da mora policija strazm kom pr,1)0r0ČailJ0.
vse tovarne, v katerih se izdeluje j Denver, Colo.: Louis AndolSek municija in vojne potrelvši-ine: Frank Skrabec. ravnotako morajo stražiti vsa l«adville, Colo.: Jerry Jamnlk. skladišča. Policijski načelnik jej ukazal, da se mora njemu (naznaniti, koliko je v vsakem distriktu tovarn, da bodo lažje nadzorovali. Zapreti morajo takoj vsakega sumljivega človeka, ki bi se potikal okoli skladišč. Sumijo, da bodo Nemci skušali uničevati tovarne, v katerih se izdeluje vojne potrebščine in munieija, kakor sc to delali takoj ob izbruhu evropske vojne.
— Kanadčan W. Thomlinson jc prišel v luknjo, ker je nabornim vojakom iztrgal njihovo žrtev. Na Jackson in $tate St. sta dva vojaka pregovarjala mladega fanta da bi vstopil v armado, in se jima je posrečilo, da sta ga pregovo
rila. Ko sta ga peljala na ., .i. priaet
za svoto, katero je prejel in jih roja-, PodmilAek.
' Pittsburgh, Pa. in okoUca: U. & Id Jakobich, Z. Jakshe, Klarich Mat., J Magister, I. Podvasnlk ln Jos. Pogačar Reading. Pa. in okolica: Fr. Špehar Pueblo, Colo.: Peter Culig. John Soutb Bethlehem. Penna.: Jeni. Germ, Frank Janesh. ln A. Kochevar. i Koprlvfiek.
Salida, Colo, in okolica: Loula Costello.
Somerset. Colo.: Math. Karnely.
Clinton, Ind.: Lambert Bol ska r.
Indianapolis. Ind.: Alois Rudmaa.
Aurora, IIL: Martin Jurkaa In Jernej B. Verbid.
Cfckago, IIL: Jo«. BoatiC, Jos. BlUh In Frank Jurjovec.
Depue. IIL in okoUca: A. Meinarl ti.
JoUet, iil: Frank Bambicb, Anton Bamblcb, Frank Lanrlch, A. Oberstar in Joha Zaletel.
IM Salle, IIL: Matija Komp.
Livingston, IIL: Mih. Clrar.
Nokaaia. IIL in okolica: Math. Galshek.
North Chicago, IIL in okolica: Antoa Kobal in Matb. Ogrin.
fi*. Chicago, iil: Frank Černo.
" HL: Matija Barborič.
hl
Steel ton, Pa,: Anton Hren.
Turtle Creek, Pa. in okolica: Frani
Schlfrer.
Tyre, Pa. in okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. Kastali* Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: G. , Porenta.
Davis, W. Ya. in okolica: Jobs
Broslch ln John TarJelJ. Thomas, W. Va. in okoUca: 1
Korencban.
Milwaukee, Wia.: Aug. Collander ia Josip Tratnik.
Sheboygan. Wis.: Anton lie. Mart!« Eos, John Stampfel In Heron in Sretlfn.
West Allis. Wia.: Anton Deohr la Frank Skok.
■••h Oprtaga, Wyo.: Frank Fortana, Just la, Valentin Mardna ta Val,
■ .

l	B 1 E			
ptip. talitva		SVUll	iiiBu uran	
i		1		
ka udi* jene države oran Mai: FOREST CITY, P£
■C (L JM—JI IMS v MU r<
GLAVNI URADNIKI:
! F. 8. TATJCHKR, «74 Aluay At®, Bock Sprla««, VM I JAKOB DOLENC, box 181, Broogbton, Pa, ffcjalk: FRANK PAVLOVClC, box «47, Forest City, Pa.
tajnik: AVGUST GOSTI&A. box 510, forest City, Pa. : JOSIP MAJ&INČ1Č, «800 8L Clair Ara^ Cleveland. Okie, Ponujal blairajtiik: ANT. HOCHEVAJi, BFD. No. 2. box 11%, Bridgeport, Ohio,
NADZORNI ODBOR: » Frodsednlk nad s. odbora: josip PETE RN EL, box 0«, Wlllock, Pa. : JERNEJ HAFNER, box OS, Federal, Pa. : I FAN OROSELJ, 885 B 137tb St., Cleveland, OM*
POROTNI ODBOR:
pottrt. odbora: MART IN OBREŽAN, box 72, B Mineral, Kane L porotnik: FRANC TEROPClČ, R. F. D. No. fi, oox 14«, Fort Saltb, Ark. «. »srstalk: JOSIP GOLOB, 191« So. 14tb SL. Springfield. iul
VRHOVNI ZDRAVNIK: De. JOSIP V. fittlHH. 041 B Oblo St., Pittsburgh. Psu
Urada« glasilo: **®LA8 NABODA", «2 Oortlandt BU New Zori, B. Z'
Osnjena drnitra. odroma njih uradniki so naprošenl poflUJatt vas teptal direktno na glavnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj se pa. po-ttjs edino potom pudfnlh. ekspresnih all bančnih denarnih uakaanlc, nikakor p« ne potom privatnih tekov, na naslov: Frank Parlovčlč, Farmer* * Miners National Bank. Forest City, Pa.
▼ slučaju, da opadjo druitvenl tajniki pri porodil h glavnega tajnika taks pomanjkljiv osti. naj to ne o udoma naznanijo urada glav.	da
m aamore napako popraviti.
• i
CO*VJtl6HT HARRIS * CWINL WAIH.
i /«-na /. otrokom. |>u n ioni več videia živepa. —
Pravdarska strast,
Pre.1 •h. boj imam akt številka 2:tl>: •'<»/«■ Lumbar. 10 let tt-žk«-
____/.ar;nli hml«n|«-Ut va jtoskn-
M<iiimura.
Kaj Ii<mV ta »kt, kaj ta številka »Miri? Iz kaznilnice j*4. Tam šte j**jo ka/i»j»*iu'e po tekočih številkah. kar naprej. V«.ak kaznjenec tb»bi -»voj akt z novo številko. Tu -o zbrati«' \ važne listine o njem. /a«Vnši o<i obtouiir* ilo zaduje-trH «lne njtmvirt bivanja v j«'«"*i. Akt !»>r«»j /iva priča liinloNielee-v«* z|ro*ioviii<> o«t |MM-etka zločin-' v a ilotlej. da tr«i posvetna pravi-«*a izpuhti z svojih r<»J(. Ali akt številka 2'SI^ mi j«' ostal lx»Ij v spo m mu kakor mnogoteri akt. Zakaj. š«- prvtlen je prebil 4ože Lumbar tretjino *vojt* kazni, položili -o pa v grob matere zemlje. Prišla je n jegai i*, očeta
NV^reČna nxlbina!
Pa ntejrne kdo reči: Mar ni l><>-lj«*, <la nesrečneža te številke in več nie<l /i vini i. ni meni nvojei, ker jim je bil itak le v sramoto in ko ristil jim ni tudi več ničesar? In vemlar kolika m-sreča za »no. /a otro. iča: Mož. oče je umrl v kaznilnici* Ali ni to strašno? — Strašno, tem strašni'jš<% ako pomirimo. »Ia hi bil danes morebiti dober ros^XHlar na lastni zemlji, da n ni obvladala pravdarska »trati. da se Maščuje nad lastnim očetom. Padel je enkrat, pa ni iitop» 1 več dvigniti; po |H>ti navzdol j«* prišel v kaznilnico z proznim budiMlelstvom na ve*t»____
Strašna je bila ta pot! l»reš<Hli-te sami. eenjejii bralci, ee to ni r« v Povem «m. da je v m- to. kar vam pripovedujem, resnica. po večini naravnost iz akta številka LM1* vzeta. Seveda, imena so spremenjena. Naj nihče ne izve. kdo je bil ta "številka 2318*', odk«»d je bil. kje je zakopati. In če dobi te vrstt«*e kdo tistih v roke, ki <ra je poznal, in v njem spozna .Jožefa Lumbar j* (ali kako se je pisal v resnici), naj sra v d-ihu ne obsoja. Saj mu je tudi tisti, katerega je v življenju tako kruto žalil, odpustil, preden -e je poslovil <h\ te-tra sveta....

Ti^ti dan. ko seni pa prvič videl. j«1 bil lep, vroč septemberski po-poldan. Solttre je pripekalo, da je bilo jo j. Sel nem po drevoredu, po senčni poti proti kolodvoru. Pro*i mi pride trop ljudij: Sipredaj o-rožnik, potem	možkih. dva
Ihi dva skupaj zvezana za roki. zadaj pa orožnik. Bajoneti so se bliskali. obrazi so bili od prahu n-mazani. obleke prepotene. Ti i>ot-niki med dvema orožnikoma so bili novi stanovalci za kaznilnico, to je bil transport kanznjeneev.
Prva dva med šestimi sta bila mlada fanta, ali poznalo se jima jc po obrazu in po hoji, da sta iz krajev, kjer pijejo najslabši jeniš.
sta se smejati, ko sta me in to jima je obraze še »pačilo. Sodil sem, da ata po to vo v pretepu po preobilo zaužitem jerušu kopa pob Ha, morda celo u-
bila. /a njima par možkih najbolj-■>.- starosti, ji razd m pan i h oblek m topih obrazov. Morda sta ječe /i' navajena, morda hudodelca i/, navade, tata. poljufa ali kaj enaki pa. Za tema pre pa — orjak, /a plavo višji od njepovepa drnpa v l»aru. očivhlno eipana. Ves oporel je ta orjak v obraz: pa v lice mu ni««! moprl videti, ker je oči povedal. »dava mu je čepela ploboko med pleči. ho-'« Sl, bii strašno skuštrani in brada mu je obkrožila ve> obraz.
'1 a mož mi je na prvi hip vzbudil zanimanje. Mislil ^em si takoj: Ta ni kak t;it ali potepuh, tepa h..de in lun kJjii.i«- vest in sram pa je, da mora hoditi vklenjen v&tric ci«ra na.
Po ka/nilničuih pravilih morajo biti v*i novo sprejeti kaznjenci *e ti>ti večer skopani. preoblečeni. ostriženi iti obr.ti. V duhu sem *t ti%-tepa orjaka v spomin vtisnil u •»••ni bil ž.- ra.loved<-n. kakši-n vti«. napravi na me. ko pa uple-ilam v kazuilniški opravi.
I >rupi dan na vse zpodaj nit pride klicat nadpaznik. Pove mi. da je enepa od transporta prej-šnjepa Ine vrpla zvečer — topota. OhU kli so mu prisilni jopič, .sicer bi kil.vse razbil.
"Ali se je /.<• pomiril?" vprašam na d paznika.
"Nič ne reče in tudi je*tt nOče. vedno le /a\\'\ pravi nadpaznik.
"Kateri pa je to. morda listi velikan!*'
"Prav tisti, post »od doktor.*'
Hitro se odpravim v svojo u-radno >olw>. tasniki leže na mizi, pa ne ljubi -m- mi citati. Vedno mislim na obraz tistepa orjaka pri včerajšnjem transportu.
IVžki koraki >.<• čujejo po IiikI-niku. Vrata m* odpro. stražnik pripelje moža v sobo in javi: "številka 231 H. .Jožef Lumbar*'.
Pred mano stoji — orjak od včeraj. Pa plej, kar za plavo se mi zdi manjši. Ostrižen in obrit napravi ja popolnoma drupačen vtis kakor prej. Zdi se ti, kakor da pli£ va ne bi spadala k orjaškemu telesu. V obraz je sivkaste barve, ustnice so mu posivele. Zdaj je šinil z očmi proti meni*, nato pa je zopet topo in nepremično zrl v tla.
"Lumbar, kaj pa ste imeli včeraj?" pa vprašam.
On ne odpovori ničesar. Paznik pa hoče z roko pozvati, naj odpovori.
-laz mu odmipnem.
"Lumbar, jaz sem zdravnik; čt meni ne odpovarjate ali ne povo-rite resnice, storite to le sebi na kvar. Povejte, ali vas ni včeraj vrglo?*'
Lumbar vzdahne silno ploboko in obrne zvedavo za trenotek oči proti meni. Bile so sive. ploboko u-pale, i>od njimi črni kolobarji, ^^iaj jih je uprl vame, sprva še negotovo, kmalu pa bolj mirno. Zdelo se mi je. da so rosne. Vsta-neni ter stopim korak bližje.
"Lumbar, le povejte mi resni «*o, da vidim, ali ste bolni."
Zdaj odpre usta. pa — nimajo glasu. I stnice se premikajo, ali govoriti ne more. Nat
gen. edwards, povelj. sev. vzhodnega departments
mu jo ponudim. Hlastno jo popije. Xadpaznik mi reče tihoma, da je to prvo. kar je v kaznilnici po-vžil.
"Ali ste lačni?" pa vprašam.
On odkima.
* Ali vas kaj boli?"
Popleda me plašno iu obotavljajc privzdigne roko — do srca.
"V »reu imate bolečine
"Oh. pa kakšne! Pa komaj se mu je razvezal jezik, pa prevzamejo čustva iti prsa se mu tako silno dvigajo, da mu telo omahuje. Ponudim mu stol. odgrucin mu prsi ter pa preiščem.
Srce mu utriplje hitro in btirno, ali o kaki napaki ali bolezni v notranjem telesu ni sledu.
Videl >» iti. da ni nobene nevarnost i.
"Lumbar", mu rečem, "vi niste bolni, ampak ste le strašansko razburjeni. I)am vas sedaj odpeljati v celico. Tepa vam ne moremo prihraniti, to je vaša kazen. Danes ne bova več govorila, ali jutri ob tej mi >i vas dam pripeljati. Ako bi vas pa dane* zopet prevzela topota, me še pokličejo k vam."
Paznik pa hoče odvesti, pa Lumbar se obrne k meni in reče:
"Gospod — vem — kazen — ali hudo mi je. tako hudo jaz ne prestanem tu!"
"Nikar ne obupajte! Kar >e je
ko l vem jaz kaj o Lanovini. Zato mu precej rečem: "Nikar se ne čudite! .Jaz sem vse popise 9 vaši zadevi bral, od tod sem zvedel, kai sem ravno izpregovoril. Ali o vaš; mladosti ne vem do*ti. Tisto mi šc povejte, kako je bilo doma. ko ste bili še otrok."
"Gospod", pravi Lumbar, "čc veste vse iz spisov, vam ni trebi-mnogo izpraševati. Kot otrok žr nisem mogel razumeti, kaj je oč< z menoj naredil, ko me je opehari' za materino dedšeino."
"Ivako? Opeharil vas je oče?' mu rečem hitro. "Kako si to mi>li-te? V Npjsili sem bral. da sta va? oče in vaša ranjka prava mati 11a pravila, ko ->ta se poročila, ženit beiio pogodbo. Dogovorila sta s« 11a skupnost vsega premoženja. V slučaju smrti enepa zakonskega drupa naj bi pripadla polovica vse pa premoženja p reži veeei 1111 za koncu, otrokom pa druga polovi ca. No. ko pa je vaša mati umrla bili ste menda že 7 let stari ta krat. kaj ne —?"
" Kavno sem začel hoditi v šole na Podoheo. res je!" me prekili« Lumbar.
"Torej", nadaljujem, "tedaj ji oče <lal vm* premoženje precenit in bilo je po odbitku dolga in stro škov za bolezen iu pogreb ravn< Š4* 144 kron in 35 vinarjev čistega po ranjki materi. No. i;i oče je
z pod ilo, se je zgodilo, kazen mora- sani iz svoje volje pri sodišču izja
te pretrpeti, dutri vas pokličem, da I vil, da 'izplača vam iu vaši sestr: vas zopet preiščem."	odpravnine vsakemu po 200 kron
Zdelo se mi je, kakor tla bi >e 11111 j ako ostane potem celo posestvo obraz nekoliko zjasil, ko se je še j njeuiu samemu. Sodišče je vams enkrat ozrl proti meni.
Opravil sem svoje posle iu potem na^wosil predstojuištvo kaznilnice za akt številka 2318. Ko pa prečitam, mi je bilo jasno, zakaj je bil Lumbar tako silno razburjen, zakaj mu je tako hudo pri srcu. Obsojen je bil zaradi posku-šeuepa umora svojega rodnega o-četa na 10 let težke ječe: Iz spisov sem zvedel, da Lumbar svoje krivde ni popolnoma tajil, ampak vedno in vedno poudarjal, da ne ve, kako je prišlo do njegovega dejanja, na katero se bojda komaj spominja.	^^^^^^^^^
Sklenil sem. da ga nataeno izprašam. kako je prišel do strašnega dejanja. Vest se mu izčisti ln pomiri, ako pride vse, kar sJpi kakor vestno čuvana skrivnost na dnu srca. slednjič na dan....
Drugi ilan je bila nedelja. Po božji službi si dam privesti Luinbarja. Bil je veliko mirnejši in zaupljivejši, vsaj poglede je rad v me upiral in govorica 11111 je tekla še dokaj gla-diko.
Prigovarjal sem mu, naj mi pove, kako je prišlo do njegovega prozjiepa črna. Ker sem bil spis*? številka 2318 že prepledal. bilo ml je mogoče opazovati, ali povori resnico aFi ne.
Ko je postal malo bolj zpovo ren, sem odpustil stražnika, ki ga je pripeljal, in mu rekel, da naj pride še le čez kake četrt ure. zopet ponj.
Nato vprašam Lumbarja: . "Ali kaj mislite o tem, kako jc to prišlo?"
4'Gospod noč in dan ne morem na nič drugega misliti ko»t na Svojo reč."
"Pa kako? Ali se vam ne zdi, da bi bilo danes lahko vse drugače, da bi bili vi lahko gospodar na kjer ste ae oienjiif"
kakor mladoletnima postavilo o skrbnika ali takozvanega kura-torja. in ta je pregledal pač tudi -am celo posestvo in so prepričal, da je tako za vas in vašo sestro še vedno bolje, kakor da bi vidva prevzela skupaj pol prezadolžene pa posestva in da bi bili potem kai trije soposestnžki, vi in vaša sestro po četrtini, oče pa po polovici. In tako je prišlo, da je sodišče ponudbo vašega očeta potrdilo. Ali 111 bilo tako?" pa vprašam hitro.
"Gospod .vidite", odvrne Lumbar živahno, "tako je bilo, pa n' bilu. pošteno. — Kura tor je bil na -trani očeta, za najino korist se ni radosti pobrigal. Ze tista cenitev je bila tako napravljena, da so najti s sestro prikrajšali. Pa še kako!"
"Ali kako morete to trditi, saj *ta bila dva najuglednejša, poštena moža iz vaše soseske pri cenitvi za cenilca! Vsaka zapuščina pri kateri pridejo deleži nedoletnih dedičev v j>oštev. se mora sodno ceniti in za to se klieeta h komisiji vedno dva ali vsaj eden izvedenec."
"Tisto, je Ze res", pravi Lumbar, "ali.... kaj, ko pa nista oe nilea vedela za to, kaj se je godilo prej. kako sta oče in mati gospodarila. Jaz pa že vem!"
"I —. kaj pa mislite sedaj?" — Vprašal sem ga daleč po tem, kajti vedel sem iz spisov štev. 2318. da prav iz te nesrečne Lumbarjeve misli izvira vsa njegova strast, ki jra je privedla v kaznilnico. , Ljumbar si je zatisnil oči z roko in je molčal.
"Saj vendar veste, da je bila vaša mati pred smrtjo skoro leto vini bolna. Stroški za zdravnika in za zilravila so šli tudi v dolg, ki se je moral plačati iz materine rpolo-Viee. To je sodišče moralo priznati." Tudi na te besede je uaznoioal.
je ves razburjen pripovedoval sen; in tam kar z vpijočim glasom:
"Gospod, ne cenilca, ne sodišče ne kurator niso krivi moje nesreče. Kriv je le — moj oče! — Hodil sem še v šolo. Pa se je oče vnovič oženil. Prej. ko je še moja mati živela, je bil le kovač. Potem pa je kar gostilno odprl. Mačeha me je naganjala. da naj v gostilni pomagam. Priden sem že bil. mislim, pa nikdar nisem dobil nikake pohvale. Sestra je bila poldrago leto starejša od mene, pa ni hotela streči v gostilni. Kar šla je k teti Jaz pa si nisem upal osi doina. Iz drugega zakona očetovega sta bi la zopet dva otroka, fant in dekli ca. Ko sem ponavljalno šolo dokon čal. je hotel oče, da bi se učil ko-vaštva. Imel sem tudi veselje, pa enkrat mi je rekla mačeha vpričo očeta, da kovačije doma že ne dobim. Pogledal sem očeta, pa ni nič rekel, da to ni res. Takrat sem sc vjezil in odšel še jaz z doma. Potegnil sem jo za sestro in že drag? dan me je sprejel v sosedni vasi \ Sečnem sorodnik ranjke matere za malepa hlapca."
"Kako se je pisal tisti sorou nik ?»" pa vprašam, sluteč, da prf ■ca osebo, ki mi je že iz spisov znana.
"Tako kakor moja mati: So mrak. Urban Somrak!"
Moja slutnja se je uresničila.
"Pa ni bil brat vaše ranjke matere?" nadaljujem.
"Ne brat. ampak precej oddaljen sorodnik: menda sta imela starih starišev stariše skupaj."
"Dobro, in koliko časa ste tam ostali?*'
"Do svojega 21. leta. ko sem bi1 not rje 11."
"Kje ste služili vojake?"
"V Ljubljani, tri leta."
"Od tam je tudi vaša žena, kaj ne da?"
"Res! Bil sem za slugo pri sfot uku iu ravno tam je služila za kil harico dekle iz fare Sečno. Zaob 'iubila sva se in ko sem bil voja-ščine prost, sva se vzela."
"Ali vam je oče kaj pomagal?"
"Ne. nič mi ni pomagal."
"Zakaj ne? Ali ste pa kaj prosili?"
"Prosil pa nisem. Takrat sem bil že v prepiru."
"Pa zakaj?"
"Gospod, to je kar samo prišlo. Moja takratna nevesta je šla do-mov v Sečno. Oglasila se je pri nojem gospodarju Somraku. On je dejal, da bo stvar sam tako na-oeljal, tla bo oče kaj dal. ko se pomočiva. Bil je res pri očetu, pa ^če mi je dal vedeti, da naj se po lrugih osebah nikar ne oglašam."
"I11 zaradi tega ste prišli v prepir?*"
To moje vprašanje je spravilo Lumbarja v oči vidno zadrego. Pa baš ta čas, ko bi moral odsrovar-iati. pride paznik in vpraša, ali naj pa odvede v celico. Mislil sem si, da storim Lumbarju uslugo, ako ga dam odvesti, še preden bi odgovoril. — Res je Lumbar kar vstal in s kratkim pozdravom odšel. Sklenil sem, da ga odslej no novprašam več po njegovem razmerju do očeta, dokler sam o tem ne izprepovori.
XX
Minilo je skoraj štirinajst dni. Za teden dni sem bil na dopustu in ko sem se vrnil, se mi je zdelo, da bi bilo še prehitro, Lumbarja pripraviti 11a popolno in vestno izpo-vedbo. Pa moj prijatelj, kaznilnič-ni uradnik Lovro Koren, me je o-oozoril, da pa je Lumbar sam prosil, da bi smel z menoj govoriti o svoji stvari.
Dal sem si odpreti njegovo celi-eo. Paznik odmakne zapah in odklene vrata, zaprta s tremi ključavnicami. Ob mizici je stal Lumbar. nepremično zroč proti vratom. Bil je blej v obraz. Ko me 11-gleda za paznikom, se mi je zazdelo, da jed obil nekolikop ripaznej-še lice.
"Dobro jutro Lumbar, koliko časa se že nisva videla ? Kakih štirinajst dni. kaj ne? Kako je z vašim zdravjem? Ali ste se že kaj privadili na te stene?" .
Lumbar vzdahne in pogleda proti oknu. Skozi zamreženo okno, ki pa je tako visoko fla se nikamor drugam ne vidi kakor v zrak, je sijalo solnce. Dal sem okno odpreti. Med tem ko je paznik odpiral, se že oglasi Lumbar:
"Gospod, rad bi tisto od zadnjič popravil. — Nisem povedal čisto prav."
"Tako? Zakaj pa niste jjfovorili resnice? Jaz od vas sicer ne morem zahtevati, da govorite resnico. Sem le vaš zdravnik. Pa ako vas hočem poslušati, storim to edino le radi tega, ker upam, in računam da govorite resnico. Kaj pa je resnica. na to se pa med temi štirimi i v samotni celici pač lahko
■
Zato pa. pospod zdravnik, ker ste me hoteli poslušati, naj pa povem. kako je bilo. da sva z očetom prišla v prepir."
Dal sem ira za čas. «la se celica prav dobro prezrači, odvesti v svojo sobo.
Tu mi je pripovedoval in pripovedoval. Očividno je vse. kar mi je hotel povedati, prej večkrat ponavljal sam s seboj v samotni celici. Govorica 11111 je tekla, kakor da bi se bil nan'il svojo povest na pamet, in vendar se je videlo, rla povori sedaj — bolj od sn-a.
(Dalje prihodnjič).
Konferenca zaradi Grške.
London, Anglija. 1!>. aprila. --Bonar Law je danes v poslanski zbornici izjavil, da bodo v tajni seji razmotrivali prško situacijo. — Sedanje konference >e bodo vde-ležili tudi zastopniki Združenih držav.
Pri spahnenju in zdrobljenju 1
▼drgnit« takoj s Dr. Rtcfetcr-jevem
PAIN-EXPELLER
v -abl i« S® M pri «loT»ri»k;h dratinah in pril* j
jubljni kot Jtathi ST**i»lvo.	f
J edino pravi s rarstreno znamko sidra«
in 50r. t irkarnab in omrdom <xl F. AD. R1CMTER & CO. H-80 Washington Street. New York. N. V.
Išč♦•nt svojega prijatelja KliANKA ANZKLC. doma i/. Bloške Police. Pred dvema letoma -va delala skupaj v West Vivpiniji. Poročati mu imam nekaj važne-ga. zato prosim onepa. ki ve za njegov naslov, da ga mi naznani. ali naj se pa sam javi. —-Jolm Rok. 21"» — <th Ave., Johnstown. Pa.	jo 4 \
naznanilo.
A sem članom iu članicam društva sv. Barbare postaja št. v Braddoeku, Pa . se naznanja, tla mora vsak član in članica redno plačati svoje mesečne prispevke, kakor je bilo določeno pri zadnji konvenciji leta 1!»1 G. Glavni urad zahteva od postaj vsak mesec či-*ti račun brez odbitka. 11« oziraje se na bolnike, ki so v t oni času uptsani za podporo. Zato prosim vse člane in članice, da se vdeleže prihodnje redne seje dne 1:1. ma ja. ker pri tej seji imamo rešiti več važnih točk.
BRZOJAVNO POROČILO iz St, Helena, N. C., 18. aprila:
V St. H »-I en.i. N. C., je došbi 7 Slovencev, in vicer; Mike iVi. pan iz Sheboygan, Wis.. Kare! T bu-šiitt iz Norwood. Mass.. Anton IL.binc. Ftauk Novak .n .lol.n« | (irašek i/. « leveland. Ohio Prank Platitari. h iz Kttzville. \V. V i., iu Julij Gregorich i/. Detroit. Mich. Ogledali si bodo farme ii p Tem pa poročali svojim prijateljem iu znancem, kako se jim tu dopade in Če je vse res. kakor smo na tem mestu poročali.
Dne 15. maja bo prihodnji izlet, j Zato pazite, Uaj bodo prvi l/letniki povedali. Za nadaljna pojasnil;? s.- obrnite na : North American Farms Assn., ( Ine.)
j 17 Battery PI., New York. N. Y.
Martin Tomšič, tajnik, j REŠIMO SLOVENSKI NAROD (10-21—1)	i	LAKOTE 1
NEGUJTE SVOJE LASE
Ali vam »padajo la»je* Ali vam lasje postajajo prehitro »ivi. Ali «o va«i !a»je *uhi. razkijani ali lepljivi? Aliiimate lutke. va» »rbi «rlava ali imate izpuščaje'.' Ali »te plešasti ali pa Dot enjate biti?
Ako trpite od katere gori imenovane bolezni, pričnite »e takoj zdraviti, ker v«ako odlaga- e je lahko nevarno. Pišite takoj |><> iumi ilustr»van« knjipo.
"Resnica o laseh" (napisana |»o rIa*ovitem evropskem «pe<-!aii«tu 1 PROSTO ZDRAVLJENJE.
Mi vo« hočemo prepričati na naše lastne »tro-Ute da zdravljenje » "Calvacura ustavi izi>ada-
Uspešno zdravstveno zdravljenje brezplačno zrn stare in mlade
* OBEH SPOLOV *
nje la*. odstrani luske in izpuščaje na glavi m po* v-pe^i rast las. Mi vam pošljem.. $l.t*i vredn-» -katljo Calvacura Stev. t »k jpaj z *ori omenjeno knjižico "Kesnita o laseh ", uko nam po-Ijete 10 centov v »rebru ali r znamkah za pokritje po*i-Ijatvenih »trofkov in svoje ime in natančen naslov. _ Izrazite ipodajšnji kupon in pošljite tra še danes na Union Laboratorv. Box 5S7. Union. S Y UNION LABORATORY. BOX 5«7. UNION. N. Y.
Priloženo vam pošiljam 10 centov v pomot- za postne stročke. Prosim poAljite ini takoj »vojn 91.(V Calvacura štev 1 in knjlileu "Rasnica o lasen . (Ta k uiM.»n priložite i»i»mn. I
Novi ceniki!
Pišite po naš novi cenik za najnovejšega izdelka zelenozlate krasu« možke Elgin ure.
Je nekaj tako krasnega, da niste ie nikdar kaj enacega videli.
Cene so jako nizke, ure garantirane.
Velika zaloga Columbia gramofonov, dalje prave Kranjske plošče ko igrajo na obe strani. Vojaške, Avstrijske in Nemške godbe, marše polke, valčke itd. General Hin-denburg marš, Huzarski marš itd.
Vse te plošče bo Columbia in igrajo na obe strani.
IVAN PAJX, urar,
456 Chestnut St., Gonemaugh, Pa

Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov. stensko mapo cele evrope $1.m veliko stensko mapo, na ENI strani zje-dinjene države in na DRTJOI pa celi 8vet, cena $1.60.
S
zemljevid primorske, kranjske in dalmacije z mejo avstro-ogrske z italijo. ~ cena je 16 centov.
CEHA SAMO 25 CENTOV.
Ntroiila in denar pošljite m t
Slovenic Publishing Company
M OsrtUatt It, In Tork. M. T. _ [

C.I>A* NABADA. 21. APR. 1917..
IŠt
Jugoslovanska
m.
m
Katol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
OLA.VITI UBADHIKI: riidMdaik: KIHAXL EOVANŠEK, &F,D- No. 1, Conematgk, Fft.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Loral*, Ohio.
•lavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, m«* •lavni blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, HbuL Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTHLLO. Salida. Cola,
VRHOVNI ZDRAVN1X:
Dl. JOSEPH V. GBAHEK. 843 Baat Ohio Street. PittabnrgM, th
MAOZOSJflKI:
JOHN GOUZB, Box 109, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, DL
JOHN VABOGA, 6126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
FOIOTHIXI:
•BO. J. POBENTA, Box 176, Black Diamond, Waak. LEONARD 8LABODNTK, Box 480, Ely, jfinW JOHN BUPNTK, Box 24, S. R-, Delmont, Pa.
_ . 0O8P0DAEJBD ODBOE:
I06EPH PLAUTZ, Jr, 432 — 7th St., Calumet, Mlak.
JOHN MOVERN, 483 Meaaba Ave^ Dulntk, Minn.
MAT. POGORELO, 7 W- Madiaon St, Room 605, Chieage, IIL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
EUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Tda. Station RFD. Box 17, Denver,
Golo. _
VRANE KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, MW
Val dopiai, tikajoči »e uradnih aadev, kakor tudi denarne poftQjatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predaednika porotnega odbora.
Na oeebna ali neuradna piitma od strani članov ae ne bode aafralo.
_Drnitveno glaallo: "GLAS NARODA"._
i -
Preko morja.
(Nadaljvanje).

i vet i
I prodom, oti kraju prod ob jprej Ani«'
objame jo in poljubi na rudcei usl-
uiei...
Ona N,« je malone prestrašila, ali jokala je t*| radosti. Pred mi'-seeem dni j jo je poljubil prvine on nista ve-
pocaM -o S* j dela. kako j*- prišlo, da jo je tako in kmalu se j rudno pol jubil. l>o sedaj še nikdo morju, solu- rii vedel, da so Tonetu Auičine i ne noge. de ustnice medene.* ali sedaj ju je
razsvetlili plit- krat tako. Ne ona
\ (s
K ra »ni oblije
imeni in glavo-videl Ivan. ki je bil nad njima, aj ►vojna zlatom.
a takrat ta mlada in i-a. plemenita v pafcii, ladu telesa. A še Im*Ij i 11 j« na d« »v I'm-na neo-a. ko upre solucc maje žarke ravno v lirk-vsi ti žarki
d vi blivi
h n
gladi
■iin / nlnee si»n-i
ko .jc to videl. ga je kar gnalo od! onega nie%ra.	'
Aniea ni bila vesela. Tone jo vpraša, ali je morda dobila od matere kako tužno vest, a ona mu pove. kaj se je razgovar- i jala z Ivanom na bregu pod lira-1 Ibija jo jstoin. • na njo. Tudi Tone se j«1 vžalostil. m. —	Ivanu ni drago — — —
— Anica. reci. kaj mu ni dra-
za goro krnilo v bla-l«®-
.»d
urakii. anrjf m- ne *veti ilc m> s«- povisilc, vsa pri-
jc predrusračila. Prvi i kaj drugetra. kakor prvi
t zapa/i ladjico, ki j«- plula est proti velikemu zalivu: obleče in si poravna lase. rre na breg in sede. lice ihI morja jc sedel Ivan oko' steno ill jrledal proti zamišljeno in tužno. Ko brega je dolgo časa hodil u, tiho je jokal, a ko »e je jc hil »iverjeti. .b« mu je Stokrat jc izgovorit be-
irod. sanoaata jevanje. de-velika, črna tuga, z mi raj težka, b gla mu je na
kraji Anic
c bila latljiea dosti daleč ml a Tone je že mahal z roko opaž i viti jo na ottali. Ko jc privezi* ladjica v zaliv, veli Tone svojiai ljudem, naj vse lepo na-rede, naj ladjico privežejo ter vrže na rame plašč in sk<*či na kraj.
Krasen mladenič! Ni čuda. da so govorili ljudje v Vrutku. «ta je malo takih med onimi, ki jedo cesarski kruh iu nusijo puško.
—* Oh, tega kruha mu nc ho manjkalo, ko dovrši dvajseto leto! — vzdihovala je n jegova mati.
T<»netu so že rastle brčice. težko jih je čakal; zmiraj je bil vesel močen, «1» bi prelomil veslo, ru d**č, kakor deklica. Na Uterski oba 11 so se vsi čudili, odkod ima toliko znanja, ko ni bil v šoli. am pa k samo doma.
Tone lire na hree in wlisne Ani-fi roko, Ona ae mu jc nasmehnila, kakor tudi on njej. iu zarudela.
—	A k«sla i si priila iz Vrulka?
—	Zjutraj. Tukaj sen te čakala...
kopala. Že od daleč na bregu. Pojdi. Ani-
kov. ln ko ju ni m
Da jaz zmiraj mislim na It.----
—	Iu zakaj mu to ni drago? —j začudi se Tone in jo poljubi.
—	-laz ne vem!
Vidiš. Anica, veš, Ivan mi-1
*li. da jaz nisem za te-----
♦ ; • t-:
t, n( ftei one---a jaz---
N*.' govori tako. Tone, ne go-' vori!	I
•laz mislim, tvoja mati nik-f
«tar i ie dovoli---
Ali ko sem ti rekla, da bo-1 čem — — — —
—	Ti si rekla, da hočeš biti nio-1
ja. ali tvoja mati----jaz
ne vem — — —
—	-laz bi umrla brez tebe! — vzdihue deklica in {ra objame.
Ze ve jc naredil« noč. ko sta prišla domu. Pri večerji niso bili veseli. Jela je večkrat vxriihnila : -— Ah. tleča, deca ! Po večerji, ko so že vsi legli ra-z»iii Antona in Ivana, zažge Anton tretjo lulo in popije na dušek čašo vina. Po dolgem premišljevanju vpraša Anton sina:
A kako .»* Ivan? Ali si že premislil f Ali vidiš kak » mati vz dihu je! Tndi jaz bi rud videl, da bi postal duhovnik: komu je bolje nego li duhovniku? Ako Bo« da, boš župnik v Vrutku. Ivan. kam torej hočeš?
—	I>ragi oče, jaz po jedrn v semenišče.
—	Hočeš li?
—	Hočem, naj se zgodi božja volja. — rvče Ivan stanovitim glasom.
IX.
Z mladim in sijajnim listjem so se zazel<>uili jroz<*iči na isterski o-bali in na otokih. Iz hladnega vrta, ki se razprostira po bre<ru pri s v. Dominiku, se je čulo petje veselih ptic. Solnee je že visoJti. >talo na nebu, r«zi>odilo tanko meglo, ki jo na reja im^krota po gorah in ki se vleže potem po rti-žavah. in napolnilo z ugodno toploto m svetlobo bajni kvairner-ski zaliv.
Vonjava gozda. rož. raznih cvet jc v bi-
strem zraku in krožila nad obak in dvigala se v svetlo modro višino. Ta blagi dih oživele prirode. poln svetlobe, vonjave in hrepenenja, je prijazno pihal v liee dveh dam, ki sta sedeli pred hišo v senci lovora, niti deset korakov od morja.
Obl ečeni sta v črno. .Stareja či-ta. a mlajša pogleduje tja preko morja na otok 1'res. Nad njima za šumi včasih kako pozlačeno pe-resce lovora, a solnčni žarki sije-jo skozi goste vejice in jima včasih iN»škropi krilo, včasih glavo z rumenimi kolobarčki in črtami, poigrajo se na leni roki. ^otem pa skočijo na nedra in na vrat.
Anica je sedela z materjo na klopi. Vezilo .je spustila na krilo in se zatopila v misli. Lice ji je mirno in pokojno, mili spomini jo dražestno obletavajo, srce ji tiho bije. ali v krasnih očeh nc odsiv va ni kaka radost.
Lah na solnčna svetloba, ki ji jc padla na lici. podaje ji še večjo miloto. zvišuje njeno čisto lepoto in mladostno dražest. Očesi ste ji sijajni iu malo vlažni ustnici rudeči in polni.
Mati jo je dolgo gledala tako zamišljeno. Pripogne se k nji in jo vpraša z nežnim glasom:
—	Duša moja. v kaj si se zopet zamislila ?
-- Mislila sem---
^ — Vem---Oh. ta tvoj
('res! Glej ga. glej, naglej se ga! --Ti ne ljubiš svoje mamice —
Ne čaka je odgovora poljubi jo naglo. Strastno. Zmiraj jo je tako po! j u bova 1 a,
—	Ali mama----
—	Ne, ti nisi rada pri men v.. -laz mislim, »la je tukaj lepše nego tam na otoku...
Anica zarndi. 1" mol k ne in gleda v tiho morje.
Ono ba jno gladkost morja pretrga samo tu pa tam. kak galeb ali dupin. Vse obale in vse. kar jf na njih. mesteca, pečine, gozdi, visoke gore. cerkve, pa bela jadra in modri nebesni obok. vse vidi kakor predrugačeno, natančno, nepremično, začarano v tihem morju, ki je kakor zaprto v ne izmerni veličastni modri kroglji
Tu sta dva nebesna oboka, dve domovini, dve prirod*. jedna oko li tebe. druga pod teboj. Spodnji nebesni obok je sijajno moder, kakor tudi zgornji, a na sredi .le mo dro, tiho morje.
Sive in zelene obale ostro režejo ono veličastno kroglo na dve jed na k i -polovici s treh ^tranij, a na južni strani na morju, dalet na obzorju, se blišči morje v dolgi črti. razsvetljeni od solnea, in uprav ta velika črta, ta rob, ki se žari kakor raztopljeno zlato, divno spaja morsko modro barvo z nebesno. Na južnem obzorju že veselo piha poldanski veter, a pe na na valovih se sedaj tu. sedaj tam zablišči. kakor biser v onem
sol učnem zlatu, ki plava na morju. —
Anica jc zrla v ono svetlo črto na obzorju. Pomisli na Toneta, ki je sedaj daleč <*d nje, tam nekje za ono črto, in tiho vzdiline.
,Mati jo milo pogleda in reče:
—	tuj me duša, ako bodeš dobra ---kaj me tako gledaš?
--Ako bodeš pametna, pojde-
ve na otok. Da, pojdeve rano zjutraj, a zvečer, ko se shladi, nazaj. Ali si me razumela? — nasmehnila se ji je mati in pretila s prstom.
—	Kako lw>deta sedaj žalostna •lela in Anton. Župnik piše--
Kedaj si dobila list?
—	Malo prej. Dal mi ga je sinka na vrtu.
—	A kaj piše župnik?
—	Da bi ti mogla---
—	No?
—	Osvoboditi Toneta od vojaštva.
—	Ali Tone je že pol leta vojak v Pulju.
—	Župnik piše. da bi ga mogla, da ti koga poznaš od visoke go-s]>ode v Pulju. Mamica draga, kako bi se veselila Jela. kako bi" te blagoslavljal! Sirota, sama je, — Ivan v se meriš i ču. a Tone — —
Mati postane resna hi obrne oči na morje in po obali.
Bil je krasen dan velikega tra\ na. Z vrta je puhtela nad obalo vonjava rož. — Slavčevo petje se je čulo v tihem zalivu pred mestom Glavino.
V	materinem srcu se oglasi neki sladek čut. globoko se zamisli, a črne oči se ji siroma odprejo, velika miloba ji oblije lice.
V	morju preti njo se je vse videlo. obale in nebo^ vse. samo ne svetlo, veliko solnee. Tajno v svo jem veličanstvu, ogreva joče nc-brojne svetove, vstva rja joče dan in noč. je spustilo na morje nekoliko svojih žarkov, ki prodirajo vanj, kakor iivijenjenoane nI*
ti. kakor zlati razkošni prašek, s katerim se oploduje vsemirje.
Marta je gledala, kako se lomijo one solnčne niti v bistri modrini na plitvi obali, kako prodirajo med morsko travo, ki se je budila na ljubav. Prešerno se je i>kril oni zlati prašek pod mamljivo gladko površino. Ne vihar, ampak tih vetrič zadošča, da zmoti to lju-bavno igro sobica in morja.
Grofica se zgane iz svojih mi-slij. prime hčerko za roko in začne govoriti s toplim glasom:
—	Dete drago, čuj me---
Anica upre oči v njeno skrbno
liee in prebledi.
—	Ciij me. mila hčerka. — začne zopet mati po kratkem molku. — Oni so dobri ljudje, jaz jim ž* lim vse dobro, jaz .se nadejam, tla bode Tone oproščen, ali — — — prosim te-----že sem te prosila — — pozabi, duša. pozabi! Ni mogoče, ne morem pripustiti tega. Piši Tonetu v Puli. naj sc
več ne spominja tega---kar
je bilo. Jaz vem. kai je mlado srce ----duša me boli. veruj. Anica. boli me. kedar to govorim. — l inin se. dete drago, poslušaj ina ter svojo, pozabi. To je krasen mladenič, dober je in pameten, tudi ni prost sel.lak, ali on ni za
----Anica, umiri se, jaz ne
morem gledati tvojih solz. Prosim te. pomisli, poslušaj me. bodi pametna. Reci mi, tla ga hočeš pohabiti. reci mi. srce moje, — prosi jo mati in jo zopet poljubi.
—	Mama. jaz nc morem obljubit i. jaz---
—	No. se.la.i- se umiri! <Ja žc pozabiš. Obriši si solze.
v OZI-je 7-9-
Vidiš. Ž.- sem z jedilo nogo ---:--'ži "maestral" je m »t eg nil
Anica draga, naj te Bog čuva ! j ni Velikih Vrat,	se
Župnik ni int^gel dalje, solze sojsvetilo v divni zeleni barvi Mar-mu tekle po licu. plakal je dobri i ta ni mogla več čitati in je šla \ starček. Tudi Marta in Katica ste| vrt. tla m- sprehodi s hčerko
tiho jokali. Anica je močila s sol za m i* suho iu drhtečo župnikovo roko. Župnik je poljubil v čelo tužno deklico.
Mati in hči ste odšli v mesto l res, a od tod s parni kom v Trst.
Dalje prihodnjič.)
PO 42TIH LETIH POPOLNOMA PREŠLO.
Listnica uredništva.
M. M., Denver, Colo.
< ios|Hwlje:—
Piwim. i Kisi j Sle mi kak.»r hitro un>--otV. |h-t škarelj vašega res čudovito
Iuf-liikujof-cjai Itoljrarsketxa Krvuega Čaja. k«-r Mlaj sem ]>o|»olita«na prepriean ................... .......................... " ;,Vari- kIf,,,;r,, "lk,Il,r ,li:,,Mn
v. j. -	. .	........... .... ....	' '-MM vrovatt. tla »«• resun-na. Moje želt»-
bledi m upognjeni starki, ki je u« knji/.ieo izročue banki, ki .i.ih- n^v.- ... |h.4i.tih letih i
živela sama.	j Vam lm potom preskrbela prcn<»s. i*eile. in ,H| teaa ca
Zimo ste preživeli na ti la vini. v	^ -
oni veliki hiši ob cesti, po kateri!	. 0BJA\ A.
se gre k cerkvi >v. Duha. Vsakdo!. Tcml^"n» naznanjam, da nt«
je zapustil moj mož z dvema otro koma brez vsakih sredstev. Zd.i
se j.- čudil Aničiui lepoti. Neke gospiee so se poroglivo nasmeho-vale. kedar so jo v klele v cerkvi, kakti pobožno moli. Mati in hči ^Te redkokedaj prišli iz hiše.
Prve dni velikega travna preselili ste se na pristavo pri sv. Dominiku. Nedaleč od tega posestva je bilo posestvo barona Spau-ge. Ta bora n je često prihajal v hišo že tedaj ko ste bili še na (ila-vini.
Ze pet mesecev je Anica v Istri a leipo ima pri materi in še lepš« bi imela, ako hi bila zmiraj sama ž njo. Oni baron Spanga. visok, plešast, rudečega lica. s«? ji ni o-milil. Skoraj vsak teden jc prišel enkrat k njima na večerjo in jedel je iu pil in si gladil polno, pla vo brado.
Redko je govoril. Anica je šla spat, a baron je razgovarjal ži njeno mati rjo tlo pozne noči. — Včasih je spal tudi v grofičiui hiši. Mati jc Anici že večkrat pn povedovala. da se hoče poročiti
se nahaja nekje v Thomasn, \V. Va. \"sa slovenska tlckleta pa svarim, da se čuvajtt, da še katei-« iie naši ira kot jt1 mene. Najprvo me je pričel pretepati, potem pa celo pretil s < a mokri som. Jar s,'iii vedno pi i svojih stariših.
Maric šajn.
Rati bi izvedel za naisbvv svojega prijatelja TOMAŽA K1I1TER Pred 10. leti sva prišla skupaj v to deželo iu sedaj ne vem za nji igo v naslov. Prosim eenjein rojake, če kdo ve. da mi ga naznani. ali uaj se mi pa sam ja vi. — .loseph Kt-r uar. 1 iox :!4:_\ Bloctoii. Ala.	J1-J4—I
Grofica sc je razžaJostila vsako-1tem baronom, ko odloži žalno t»ble krat. kedar je govorila z Anico o ko za nokojnim očetom tej reči. Nadejala se je, da ozara-| (Sprva SP jp Aniri -M|,I|0 /x,e|o v vi Anitfino srce čas in materina velkih in ,ppi|l	y onj hiSi j]a
ljubezen m nežnost. Živela je sa- <jiavini< aIi km.lln so je priva<n. mo za svojega otroka, bila je naj- la	VWii.,i| ni bija uikt|j||.
boljša iu najslajši! mati. Kedar je v.t |„.;stitvi pri sy ,)^1IliMiku j(. gledala dobro >n deviško Ameo.|Zf>pet oživ4.|a^ kor bil tam k,.a. postajalo ji je vselej gorko pri .en yy{ „(y/A ju	,
srcu, spominja je se svoje pretek- sob(1 s SVOJ> „osteli' lost I. in želela je, da bi bila sama gledati otok Ores, one bregove in boljša. Hrepenela ie ivo mirnem ^jiče. kjer je preživela najlep-orebivališču. kjer bi mogla poza- svoje dni
NAZNANILO.
V JOHNSTOWN, PA.
Slovenci, ki se zanimajo in žele vstanoviti slovensko župnijo v John>tounu in okolici, naj se vde leže prve seje v nedeljo ti ne -'J. aprila ob H. uri dopoldne v dvorani društva sv. Cirila in Metoda na 8. cesti v Johns!ownu. Pa.
Miitolnoniu a iXM'utitn s«» prav
1l4.hr...
s <|ti.št.)vanjeiii
L-Jfie Went wort h Ave . Ivan Vlasi«- Suilu«-. t'hiea^o. UJ. Tt» pismo in 5e več drugih enake vsebine je bito prostovoljno poslano Mr. H. H. Schlickn, izdelovatelju slovitega Bolgarskega Krvnega Čaja.
Na tisoče ljudi mu je pisalo, da so se ozdravili kašlja. Intlezni na ledi-cah, zaprtju, revmatizmu. nečiste krvi in izfmbe teka i»o zavživanju tega slovitega čaja.
JEMATI GA MORATE RAVNO Martin. Pa j ZDAJ, ko preneha zima. da si izčistite kri iti si uredite dobro zdravje.
Velika ^katlja stane $1.00 m za $T..f>0 vam pošljemo C škatelj. Dodajte 10c. ako želite, da se vam i»ošlje pri-poročero.
OPOMBA: čudoviti uspeh Bolgarskega Krvnega Čaja je povzroči! jh>-uaredbe, ki jih prodajajo, kot razne rastlinske čaje, 111 pravijo, da imajo isti usjk'Ii kot naš čaj. VSAKEGA SVARIMO PRED TAKIMI v PONA-REDBAMI, čeprav vam jih nudijo zastonj.
Pravi^ in garantirani Bolgarski Krvni Čaj se pripravi in razpošilja le pri:
/. svoje je mogla
biti na >vet. ki jo je poškropil s ■tvojim blatom in ji o grenil živije uje. —
Toda čemu vsi njeni sklepi, ko >c nikdar ni mogla odtrgati od preteklosti, ko ni mogla presekati neke iriti---
Stari grof Stambelli je umrl o Božiču, a tri dni po pokopu je grofica Marta prišla v V ruta k po svojo Anico.
Bilo je mrzlo, brila je močna burja, sneg je metel po čreskih bregovih, kjer je jahala grofica zamotana v velik plašč. Toda tudi kožuh je ni ubranil ljute žrac.
Ko je prišla k župniku v Vru-tak so vsi okameneli od čuda: bila ie modra v lice. tresla sc je kakor šiba. zobje so ji klopotali. Župnik se je jezil nad njo in jo strogo pokaral, češ. da se smrti nc sme iskati brez potrebo.
Grofica je obsula s poljubi Anico in jc koj legla ' v |tosteli>. a župnikova sestra je pobrala vso toplo odejo po hiši. Mati je prinesla Anici dolg. črn zimski plašč in klobuk, ovit s črnim pajčolauomJ Tri dni pozneje, ko je poneha-' la burja, šli so župnik. Marta in Anica v sel o Tiči k Radetičevim. Koliko solz. koliko joka! Jela jc na ves glas jokala ko se je poslavljala od svoje Anice. Tudi Anton in Tone sta jokala.	,
Župnik se je jezil na vse. a one solze na njegovem dobrem licu ni so prišle iz jeze. Grofica jim je obljubila, da jih bode obiskovala, in prosila jih, na i jo tudi oni n-biščejo pri sv. Dominiku, kedar bode lepo vreme po leti.	j
Anica in Tone nista mogla govoriti. Srce se jima ie krčila. — Grofico je v dušo bolelo, ko ju je videla tako bleda in raztužena, I Tn odločila se ie. da čim preje od-J potuje. Tako je tudi bilo. Niso spali pri Jeli. Grofica se je poljubila z Jelo in Tonetom, a Antonu je stisnila desnico.
Preden sta odšli Marta in Aniea iz Vrutka, je lepo govoril župnik Anici, naj se spominja njegovih naukov, naj bode zm'iraj poslušna, dobra in čednost na. naj rada moli in se varuje ljudi j. ki nimajo božjega strahu. Oholost je velik greh. in zato naj spoštuje vsakega kmeta, mifrnarja in ribiča. ker smo vsi jednaki pred Bogom. Cista, vesf je največje blago, jed i na sreča.
— Da. draga Anica. — govoril je župnik. — živi in delaj kakprj sem te učil, pa bodeš srečna, ve-1 sela in zdrava. Glej mene. že mi je pet in sedemdeset let, glej mej a ne zabi me, moli rada — ker tvoja molitev pride iz čistega srca ---pomoli tudi kedaj k
Rogu za avojega star era učitelja.
*
■BMIIiii
Pri sv. Dominiku sc jc sprehajala po obali pol ure tla leč do ribiča Poldeta, če ga r hiša j«* stala na samem. Včasih je skočila v la- : djico tega ribiča in je veslala z največji* radostjo.
Okoli poldne se zapleni morje pred Marto in Anico, nad njima 1 zašumi trdo lovorovo listje. Sve-i
oro
Prirejen po n&činti. ki pa je ral.il atar moder menih
S O R O L
me je izkazal čudovito uipešnini za krče v »l)dcu in trebuhu, bolan vat. naduho, glavobol, izgubo tcK«, prehlad w slavi, itd. itd.
Priredi ga ista kompanijst ki izdeluje slavni 'Tain Et-peHer", staro vredno srvdatvo ra rilrggcnjf.
1'ameten človek ima vedno eno sU--klemro pri rokah.
25c. in 50c, v vseh lekarnah, ali pa pri;
F. AD. RICTER A CO., 74-80 Washington St., NEW YORK.
rsoKctl
Marvel Products Company,
9 Marvel Building, PITSBURGH.
P A.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA PK("K. doma iz Podvačne gorice pri Za-tični na Dolenjskem. Nazadnje mi je pisal i/. ('oilinwooda. » ». Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, tla ga mi naf'-Maiii, ali naj se pa sam oglasi. John Dragar, b\ K. D. 2.
Johnstown. Pa. (19-21—4) --L-
Kje je ,101 IN DEl&KVr? Doma j-' iz Bezuljaka pri Cirknici na Notranjskem. Poročati mu imam več važnega i/, stare domovine, zato ga prosim, da se mi oglasi in v slučaju, da kak rojak ve za njega, da mi naznani njegov naslov. — dolin Pet rich, !»o\ 2. Onnalind«. Pa.
ri!«-2i—i
časa
neznosne draginje
TRINERS
BITTER-WINE
TINČKOV«
horke vino
sc mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresnieen pregovor "Takojšnja pomor, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TRINER-J EVO
»Briško fliiir grenko vino
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti ereva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerili se plode in go je bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskili okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbol j občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00. v lekarnah.	,	^WhMU
TRINERJEV OBLIŽ
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, po pošti 35 in GOc.	4 ,
■TRINERJEV OLAŠATELJ KAŠLJA.
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, liripa-
"^'^yJOUPM TfUHl*
11	^J|vost> broiicliiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž.
Trinfirieva ydrhvila sn Hnhiln linivAr*!*! mn<*rw^
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — Ran Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing: Chemist,
1333-1339 SO. ASHLAND AVE.,	6HICAC0, ILL.

m«■

GLAS NAKOPA. 21. APK. 1117.
DOSTOJEVSKI:
Mladenič
Za GLAS NARODA J. T
— Prav imaš — Toda nobene besede o tem. — Veš. nobene besede. —
Zatem je o«lše! iz sobe.
si'in odšel.
dala te srn
41	(Nadaljevanje).	,
Štaree je govoril o svoji mladosti. — Pripovedoval je o moji ma-
ilada in ko se je začela razvijati v
Ivanovi«", moj drajri? — je vzkliknil
vam je začelo «>-
teri. kakšna je bila. k<» je l»Ha dekle.
—	I>a. da — je končal svoje pripovedovanje. — Zdaj na starost sera dobil tolažbo za svoje trpljenje. — Zdaj je vse pozabljeno. —-1 Hvala lepa. drajri moji.
—	Kaj govorite. Makar Versilov.
—	No. ali morda ni res!
—	Meni je zdravnik ravno prej povedal, da bračati na boljše.
Mati je preplašeno poslušala.
Vo. kaj pa ve zdravnik? — je vpj-ašal starec in-se nasmehnil. — Človek je kot smo vsi drugi - Le pomirite se, prijatelji! — Nikat i in- mislite, da bojim sinrti. — Takoj, ko sem odmolil jutranjo molitev, s, ni i je zazdelo, da smrt ni več daleč. — V božjem imenu naj se k g od i, kar mora zgoditi. — Samo vas so še hočem nagled&ti.l dragi moji.
V M»bi je zavladala smrtna tišina.
—	Tako j«- na*tem našem svetu. — Vsaka duša je temeljito pre-; iskuaena vsaka duša je potolažena. — Sklenil	otroci, povedati vain par besed — Ni veliko nikar ne mislite, da je veliko.
Pri t en i se je tako čudovito mirno nasmejal, da tega smeha ne j bom nikdar pozabil.
Obrnil se je k meni rekoč:
—	Ti. moj dragi, se navdušuj /n sveto cerkev. — Če bo treba, ;»relij tudi svojo kri zanjo. Toda čakaj, ne straši *e, saj se ne; mudi tako.
i
Zopet m* je nasmehnil.
Zdaj morda še ne misliš na to, pa boš mislil pozneje. — ln še nekaj' Karkoii lu»češ dobrega storiti, stori za I»oga, nevia vsled sebičnosti. Vstrajaj pri svojem delu in se ne pusti pregovoriti. -— To je vse, kar sem ti hotel povedati. — Boš videl, da se boš še spomnil mojih besed.
t*o dolgem molku jc nadaljeval:
Tudi vam. Andrej Petrovič, bi vam nekaj jmvedal. pa upam. da bo Gospod tudi brez mene našel vaše srce. — Ze dolgo časa ni-sva povori I a o tem. -— Oil onega časa. ko je ta puščica pi-ebodia mo je sree. — Zdaj pa, k«) ^e odpravljam k Itogu. se spominjam tega. Opomniti sem vas hotel saino na tisto, kar ste mi tedaj obljubili....
Zadnje besede je r< k»*l tako tiho, da smo jih komaj razumeli.
—	Makar Ivanovi«*! — jc- zajecal Versilov in vstal.
—	Ne, ne. ne razburjate se, jaz sem vas hotel samo opomniti r.*. to. - Krivda bo pa zadela pravzaprav samo mene. — Kljub temu. da ste bili moj gospod in gospodar, hi ne smel kaj takega dovoliti. Zastr&ntega m* tudi tebi ni treba žalostiti Sofija. — Tvoj greh je moj greh. Morda nisem bil tedaj še pri pravi pameti. — In kljub teraiL, \la bi te moral poučiti, poučiti s palico, ee bi se mi tako siliu j.e >milila. — Toda v>e sem ti odpustil, ker si mi prostovoljno prizna-i la svoj greh. — Ne govorim zaradi tebe. pač pa zato, da opomnim| na to Andreja Petroviča. — Vi gospod, se gotovo še .spominjate i svoje obljube in svoje častne besede.... S poroko se da vse popra-! vili.... I'red \ >em vam pa povem otroci, da je gospod....
Bil jei zvanrediio ra bur jen in je neprestano gledal Ver*; lova, da bi mu < ta i kak znak pritrjevanja.
Še enkrat pravim, da je vse prišlo tako nepričakovano, da sem bil kar trd vsled same presenečen ost i.
Versilov je bil ravno tako razburjen kol Makar Ivanovi«*. — Stopil je k moji materi in jo tesno objel.
Moja mati je zatem -.topila k Makarjn IvanoViču in se mu globoko priklonila.
Vse to se je izvršilo molče.
liil je r«s pretresljiv prizor. — V sobi smo bili samo mi. to se pravi, -.^mo družina. —- Niti Tatjane Pavlovne ni bilo navzoče.
I.lza s«- je zravnala v svojem stolu m napoto poslušala vse.
Naenkrat je vstala in rekla z jasnim in odločnim glasom Makar-j ju Ivauoviču:
Blagoslovite tudi mene, Makar Ivanovi*;. — Blagoslovite mej v velikem trpljenju. — Jutri se bo že morda odločila moja usoda.... .Molite za me. — Prosim vas. moKte zame!
Zatem je odšla iz sob..*.
Jaz sem prav dobro vedel, da je mati že pred daljšim časom povedala Makarju Ivauoviču \v o njeni nesreči.
Tisti večer sem vide! Versilova in mater prvič skupaj. — J)ote-daj je potopa! /.njo kot s sužnjo.
Ves razburjen >em se vrnil v svojo sobo.
Iz tejra se da sklepati sem mislil sam pri s«*bi — da je dali Versilov Makarjn Ivauoviču častno besedo da se bo takoj po njegovi smrti poročil z mojo materjo. Tega mi sicer ni povedala, toda jaz mhi slutil, da mora biti tako.
Naslednji dan ni bilo Lize «toma. — Ln ko s<- je proti večeru vr-| nil a. je šla naravnost k Makarju Ivauviču.
.laz sprva nisem hotel iti, ko .sem pa rzprevidel, da sra tudi ma ti in Versilov pri njem. sem se tudi jaz odpravit v njegovo sobo.
I.iza jc sedHa poleg starca. Njena glava je slonila na njegovih prsih. — Ona je jokala, on jo je pa gladil.
Versilov mi je povedal, da se h»w'e mladi knez Sokolski Su obsodbo poro«'iti z Liro.
Naslednji dan. bilo je krog desetih dopoldne Med potoma sem neprestano premišljeval:
—	Ali se Ixhii omadeževal danes, ali se ne bom? šel sem v zapor k knezu. — Že pred tremi dnevi mi je
Tatjana Pavlovna priporočilno pismo za nadzornika, in vsle.l je bil možakar z menoj zelo prijazen.
Peljal me je v svoje stanovanje in mi rekel, naj nekoKko počakam. — Kmalo zatem je prišel knez.
Bil je še precej dobro oblečen, toda bil je strašno suh in bled.
—	Zelo ste se izpremenili — sem»mu rekel.
—	To ni nič. — Sedite, dragi prijatelj. Ponudil mi je stol in sedel poleg mene.
—	l»ragi prijatelj, že včeraj sem bil naročil, da prirlite k meni.
—	Knez. motite se. — Včeraj niste naročili Lizi. — Ona mi sploh ni tega omenila.
—	Kaj! — je zakričal.
—	Ne. ona mi ni ničesar povedala. — Včeraj je prišla silno razburjena domov in ni z menoj Spregovorila nobene besede.
(Daljo prihodnjih)•
Rad bi izvedel za mrja dva prijatelja ANTONA in JOHNA PKKMRl\ Oba sta iz Predjame pcfI Nanosom pri Postojni na Notranjskem. (V kdo ve, naj mi naznani, ali naj se pa sama oglasita. — Andrew Klemen, K. P. D. 1. Bolivar, NT. V.
POZOR ČITATELJI1
HIPNOTIZEM
Cena knjigi je s poštnino 35e. BLOVENSKA KNJIGARNA P. O. Bn lCll, New Iafc.N.1
POZOR ROJAKI
Družba sv. Mohorja v Ameriki.
Zveza katoliških Slovencev, t>2[ St. Mark's Place v New Yorkii,jpl
I
] ZUME ' z "a'st* slovensko-lmratska trgovina z likery t Ameriki.
se išče.
Pišite Se danes po mojo knjigo
'KAJ IZU.WETI?'
»laje pojasnila kako dohiti patent. Pošljem jo brezplačno vakciuu, k<tor vpraša za njo. •'itajte. k.-ij eden moj slovenski klient tti.še:
Lowell, Ariz. Mr. A.'m. Wilson,
Washington, D. C. Tempotom se zahvaljujem patentnemu odvetniku Mr. A. M. Wilson. :UJ» Victor Bldg., Washington. 1». C., kor mi je tako hitro i/.posjoval iwiteut za liovi stroj, ki se ga l»o moglo prav dobro rabiti v premogo-rovih. Rojakom ga za ta imsel 11,-1 j topleje prI|M)ročain.
t Ime daino na zahtevo.) Pišite Se danes v svojem materinskem jeziku.
A. M. WILSON
bode letos izdala četvere knjig, in sicer:
1.	KOLEDAR "AVE MARIA" /a loto 3918.
2.	IZ ŽIVLJENJA. Povesti v nadomestilo Mohorjevih Večera i c
3.	IZ SRCA V SRCE. Zanimiva Lrošurica.
4.	ANG LKŠKO - SLOVENSKI KATEKIZEM. (Baltimorski v
\
309 Victor Bldg.	i
^ WASHINGTON, D. C. Jj
HARMONIKE
la v krite, ▼ ouaib te<
■dllM. bmls. tan. ka*U ta srbita .ikuitnEm. miMm v *m d nab pe-odstranita. Kdor U waaim sdrvlla ha rabil ma jantim sa STPO. Pttlte takoj »•
^toflSKOI^OAR^irto 1917 dobit« ako pailjete 4 Mote s* »si talna.
JAKOB WAH0IO, trn lout A*«u O!mlui Okk
MU kAkiMnU mta lndainjoss U
popravljam po sajnljjth — m h. a da
lo trpsCao la mumIJtm ▼ poprav« ■snssljlvo via kdo poBJtt kar mi Ab
slovenskem in angleškem jeziku.)	».».j v tn posla la sedaj
Vse te štiri knjige veljajo EN DOLAR in 10f za poštnino.
Naročniki naj se prijavijo do 30. APRILA t. 1. in tudi takoj | dopošljejo denar.
Te knjige izda družba v nado- j mestilo priljubljenih Mohorjevih' knjig, ker istih vsled vojne ni mo ; gočo dobiti v to deželo. Ker pa j sploh ni dobiti v tukajšnjem trgu slovenskih knjig, zato pričakujemo, da bodo rojaki segli po teli.
V Koledarju bo tiskan tudi imenik članov, ki se bodo pravo časno (naročili na te knjiee.
v no]ea lastnem Aobil V poprava* riian kranjska kakor tm drag« aarmonlk* Rabljene harmonike kapa-jem In thumh tndl v ——a«, tada ie S la i vratne.
JOHN WBNUU .
idl« mm
IŠČE SE MOŽE
za delati v usnjarni. Dobra plača, stalno delo.
C. Moensch Sons Company,
(i:
v d)
Gowanda, N. V
^mumsaasamaasssKamammmammamsma^
CENIK KNJIG
▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NSW YORK, If." Y. laaiaiaiajafiifM
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemBcosnglefikl tolmaC,	
vesan	
Cerkvena zgodovina	?—.70
Poljedelstvo	t—.50
Popolni nauk 0 Čebelarstvo.	
vezan	$1.00
Postrežba bolnikom	
Sedjereja v pogovorih	
Slov.-sngleškl in sngl.-slov.	
slovar	$1^0
Srednji katekizem	—JBO
Trtna uS ln trtoreja	t—.40
Umna živinoreja	■—JBO
Umni kletar	i—. 30 1
Umni kmetovalec	
Veliki slovensko-snglelkl	
tolmaC	$2.00
Venček časti tk	.—.28
ZABAVNE IN BAZNE DBlitiE KNJIGK:
Amerika ali povsod dobro pre<I Cesar Jožef ; Evstahija
HHH^^H	Doli s orožjem
Alt že >lišal. da so vm mladi ljudje ua Petroffraduki Stra- Crizelds
m«* je vprašal Versilov nenadoma.
-- sem vzklikni preplašeno.
nt »retirani?
—	Kaj? — Derssčev
—	ha. in Vakin tudi.
Ta iiwii-i me je silno potila, posebno pa zastran Vasina.
—	Ali je tuli Vasin zapleten v kako zadevo! — Moj fto«j, kaj )>o /sro^hlo /njimi? — Za temi j«* pa Stebel kov. — .Jaz bi ,pri«e«rel. da je v*e to tSebelkovo delo.
—	Pletiva ti» — je odvrnil Versilov komaj silšno. — Bo«; ve, kaj so storili. — Pravili so mi. da boš šel jutri z doma. — Ali bos obiskal mladega knezaT
—	Seve«la pa bom. — Saj ca moram. — Moram rti k njemu, kljub tetnu, da uii je zelo. zelo težko____
—	Tako je prav.
—	Ali mu imate kaj naroeiti!
—	Ne, nieeaar. — Jaz ca bom tukoalitako sam videl in sam «o. vorii /njim. — I.tza se mi >mili. — Kaj naj ji svetuje Makar novie? — O« ne pozna niti življenja niti ljudi.
Na to opazko mu ni»eni odfsvoiiL
—	VnJiš 011». o katerih m-ui ti prej pripovedoval, so sami mladi ljudje.. . Nobeden med njimi ni veliko vreden. — Njihov poglavar je nek tvoj bivši aoUki tovariš, nek I^ambert. ali kako se že imenuje -
—	Andrej Petrov*-' — ^m zajeeal in rm grabil za roko. — Andrej Petrovič, dolgo fa*a wm moleal. — Sami veste, kako dolco.
Ali veste zakaj — Zato, ds bi *e izognil vašim skrtvnotitim. — pri sebi sem sklenil, da jih nikoli ne bom izvedel. — Jaz sem i se bojim, da bi vas zaničeval, ee bi mi jxrvedati vse
Hedrika Ulldegarda
izanaml, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Iz rsznih stanov (pesmice) Jama nad DobruSo Jaromil
Juri baron Vega Kako vzgaja usoda Kraljičin nečak Kraljevič in berač Korejska brata Leban, 100 beril Malapesmi
Maron, krščanski deček lz Lltia-
Nsseljeod
Na valorib južnega morja Nekaj la ruske zgodovina
O jetlkl
Ostanka aH bodoblja la nm-
mi in
¥>■«■■ .i.l II .. j
ropotat naa Poaijednl Mehikanec Potovanje w IJIlpot PraSd
Prisega huronskega glavarja Revolucija na Portngalskem Repoštev Ribičev sin Rodbinska sreča Roparsko življenje Sita, mala Ilindostanka Slovenske novele in povesti Socializem
Socljalna demokracija Stanley v Afriki Stezosledec Timotej in Filemon Tegetthoff V jetnik na galeji (Vojna na Balkana, 13. svea. Zgodovina c. ln k. peSpolka Št. 17
Zlatarjevo zlato Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeriča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingn)
—.n
_20 1 y rakvl kraj bombe
_j Zaklad kupčevalca s sužnji
_151 Ena sama kaplja črnila
Grob v svetilniku tjnsim s kanarskim briljantom Kako so vjeli Jacks rasparača f<on*lonskl ponarejalcl denarja Plemič
Dr. KOLER
638 Penn Are., Pittsburgh, Pa
SLOVENSKIIZORAVNIK
Or.
Ml vam nudimo naflo »slogo aajboljitb likerjev po slede«* aaaakl Brlnjevec, naboj (C steklenie)________9 7 0«
Brinjevec. aaboj (12 steklenic).................7.7.7.7. 1^00
Tropinjevec, gslona ..:--------------$200, $2.71 ln	«.00
Troplnjevec, saboj (• steklenic) ___________________f
Tropin jevec, ca boj <12 steklenic).............10 00
Slivovka, gslon....................... $2.7t in_______tZ	KOO
Brinevec, (poeamesna steklenica) ..................
NaJ ■lavni "66" Pure Rye Whlskejr, 7 let iter
■sboj (6 steklenic)____________________, q-
■aboj <12 steklenie)______________ZZIZ	11.00
Concord vino, rdeče, berel________________s«2 00
Concord vino, rdečo, pol berela................"""	lt00
Pri odjemu 5 in 10 galon, stane galona.. M _ _ _ —	^ Pri odjemu ene same galone pa.. — — —
Belo vino, berel..............................«....7.7.1	HOO
Belo vino, pol berela....................IU-1111	iyoo
Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane gslona________100
Pri odjema ene same galone pa..........i-IIIIIIH	12*
i O Cl
Zs posodo računamo sledeče cene: aa s. 4 ln 4* galone sodčke »0 ■0"a" w 00 -28(po1
Z naročilom poffljite vedno tudi Money Order ali na	fci
Za vse blago jamči
THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY
««-4 ST. CLAB AV«,	CIJtVKLAND. OHO.
Velika zaloga vina in žganja.
Rdeče vino v sodih..........75c. galon
v galonah pa po..M.... 11.CO m
Belo vtno v sodih..........$JL00 M
v galonah pa po..........$1.25 „
Sod sa 50 galon je ssatonj; sod ss 28 galon se mora plačati.
D rožnik 4 galone za........................$11.00
Brin jevec 12 steklenic aa..............$12.00
Brlnjevec 4 galone (sodček) sa........$16.00
. MARIJA GRILL, KM St. Clair Ave, N. B, Cleveland. Ohls.
i* M
Slovenes ▼nI k. ipMi t*
Ust vnttsbargS% ki lau llUtuo ara k V sdrajdfanjv Sh be-
aifllle alt___
»Ueaja krrl adra> a daaovttlm CM, ki ga |e isasMl Sr prof. BrUck. Ca f meta mozolj« a£ ^ ^ »»ehurika po tal«-
Ns Čakajte, ker ta boleaen aa
Semanotok, kapavae ali tri par ln taol vsa druge posledic«, ki nastanejo radi tega. Te bolezni zdravim po zadnji metodi ▼ najkrajšem Času.
Kakor feltro opašite, da vasi po-BoSka. taotnoat, aa Sakaite.
pridite In las vam iekem
HMt porrnlL
Saianja eavi, ki Todl la mrtsils jadravlm r kratkem (ho, ijflnmio
zli Todenlco, kilo ozdravim v M ura a ln sicer brez operacij«.
. trganja, baleiiee, oteklina, st»a.lcu. ikrofle In dnine kotne batasnl. ki nastanejo t sled n«OsU krvi nsdrstlm v kratkem Sssa la m potrebne laflatt.
itraj do S. _ _ i pa do dvea popoldne. ■ PoŠto na delam — Pridite — MepesaMt« ime m Številke!
•L
— Ok

'"•o via«- aic, sk, laevetano, inui. ^
I
ROROTINIKI.
V sest onim, ki sta namenjeni potovati r Cleveland, poaebno ako imat« dr ožino, bo potrebno nabaviti pohlAtvo in kuhinjsko opravo ako se hofete nastaniti v na« naselbini Zato ob tej priliki prlporoCam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar Is potrebujeta. Pri steml imata vedno polteno ln asnesljlvo blago.
▲ko doopete v Cleveland na postajo in se ne veste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Roeedele 1881 ln jas bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljlta s SL Glair kar do <2. eeete ln na vogaln St. Glalr Ara. i« naslov ;
A. GRDINA,
6127 8t. Clalr Are
t	Cleveland, O. S
Pri meni ss vedno dobi letal koledar aa 20a. pdttnlb
Mmmtmmm^mmmmm
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Wisconsinui namanjsTiio, da jih bo v obiskal nai gdgtopnOč
"GLAS NARODA"
n Oortlandt Stresi* ■ew. Tork. fl. I,
^ Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Publi«) 718-720 MARKET STSIIt
VAlKlfill, Iftfe,
PRODAJA fica Tina, lsvfstnt pact ki. patentirana sdravila.
PRODAJA Tatns listks vMk »jrsko^o*. ■kih iri,
POŠILJA d ena« j stari kni sanfaftliiTo tM poiteaai
UPRAVLJA m i feotiaki >o|t| IM«h jou dtia.
nt
kam grenit — Ali