11 H A J A OB PONEDELJKIH, SKKDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-78* TAJNIŠTVO IN OPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 807-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN« POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XTV GLASILO ST. U ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 19« KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 195« KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1980 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNTK: SLAVKO BEZNIK SOCIALISTIČNA ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Več perspektive Naši industriji v splošnem pr. rnanjkuje dolgoročnejši pogled v pri h*dnost. Doslej vsako podjetji sku *« po svoje najti ustrezno mesto i tem razvoju. Toda primanfhuti smelih sprememb, Iti bi industrij skemu razvoju v celoti lahko potna gale pri usmerjanju svojih dejavnosti za daljšo perspektivo. Približno taka je bila ugotovita Večine govornikov, ki so pred dnevi na seji Občinskega komiteja ZK p Kranju razpravljali o perspektivah nekaterih industrijskih dejavnosti v te1 občini. Na dnevnem redu je bila "razprava o letošnjem družbenem načrtu. Toda ob tem so udeleženci nujno načeli tudi vprašanje perspektiv posameznih kolektivov in s ton celotnih gospodarskih dejavnosti- Omenjali so posamezne primere nekaterih tekstilnih podjetij m tovarno Iskro v okviru elektroindustrije sploh. 2e zadnja leta so se Pokazale težave, ker so bili prejemki delavcev dokaj različni. Priilo )e do fluktuacije med podjetji, ki le bila celo administrativno ometena. Toda taki posegi niso na mestu, ker omejujejo svobodno izbiro dela posameznikov in ker umetno Ovirajo razvoj tistih dejavnosti, ki «e v praksi kažejo svojo obstejtčo Prihodnost. Ob tem so udeleženci tnenili, da kaže resno postaviti vprašanje perspektive tekstilne industrije Pri nas. To še posebno spričo zasta-rel'-h strojnih parkov v večini naših tovarn in spričo številnih sodobno Urejenih tovrstnih kapacitet v dru-&ih krajih dežele. Edino prednost v tej stroki, ki jo imamo v tradiciji ln strokovnem kadru, naj bi izkoristili v izdelavi posebnih, kvalitetnih izdelkov. Prednost v razvoju naj bi zato imela predvsem elektroindustrija. Tovarna Iskra naj bi se otresla stoterih, še na obrtniški način proizvajanih izdelkov ter se specializirala samo za nekaj izdelkov, ki naj bi jih izdelovala s kar nahečjo mehanizacijo na tekočem V^m, Tudi lesna industrija in ne-■afere druge dejavnosti naj bi da-- prednost elektroindustriji, kil t.n'a spričo sposobnega kadra in dc-T^ke tradicije sploh ter spričo „anašn)ega razvoja tehnike, največ- j lj perspektive med vsemi drugimi dejavnostmi pri nas. Toda sedanji predlogi letošnjega načrta, niti prvi obrisi perspektivama plana za prihodnjih pet let ne dajejo takih smernic razvoju. Ko-lekt:vi so prepuščeni preveč sami W. Ob tem pa tudi prepuščanje ^demokratični* opredelitvi samim Kolektivom ni zmeraj na mestu. — v°dstva posameznih podjetij je okostenelo držijo sedanjih položa-lev in zagovarjajo preživele kon-Cepte svoje dejavnosti. Hkrati pa ttdi primanjkuje strokovnih analiz T L l}delan'th predlogov, ki bi ko-tektive usmerjale v določeno spe-c'alizacijo, v druge dejavnosti itd. ^nnčno pa uspeh ali neuspeh ne-*e,?a podjetja v perspektivi ni ^°}i stvar določenega kolektiva. — Nlihov jutrišnji neuspeh lahko prizadene širšo skuttnost ali pjt obratno ~~~ njihove ugodnejše razmere vpli-Va>° na hitrejši razvoj širše skupnosti. , Toda, kot je bilo rečeno na seji *°rniteja, doslej dokaj primanjkuje take perspektivne politike gospodarskega razvoja sploh. Družbene ["Politične organizacije zlasti pa t*'so že danes dolžne, da zavestno Podpirajo tiste dejavnosti, ki imajo narečje perspektive in da poma-%alo posameznim kolektivom^ pri zmerjanju njihove dejavnosti še Preden le-ti zaidejo v ekonomske težave m pri tem utrpijo škodo Sarni in z njimi tudi celotna skttp-n°st. K. M. Perspektive ekonomskega razvoja pred plenumom Okrajnega odbora SZDL Nove povečanje dohodka zaposlenim tgibmN za nadailno dvs§anše delovne sterilnosti Kn splošnega ekonomskega razveia - Tri Havne značilnosti letošnjega plana KRANJ, S. februarja — Na plenoma Okrajnega, odbora SZDL, ki j« bJ3 d*u»8 ▼ Kranju, sa razpravljali • nekaterih Kiačfluosiiii efctrttemskega razvoj* v naftera okraja, ki m Izrstfeno t letošnjem dm&benem plan« In ▼ predtotfih perspektivnega petletnega načrta. Ob tem so do posameznih problemov zavzeli določena stališča, ki jih bodo preko občinskih organizacij SZDL in drugih organov gfcuflatt uveljavljati v #eh»vnih kolektivih in tako usmerjati naše gospodarstvo. Danes in jutri bodo krvavška smučišča le bolj ž^va kot so že sicer. To pa je razumljivo, saj se bodo na njih srečali najboljši mladi smučarji aa naslove republiških prvakov Na sliki: pred odhodom Tovariš Sveto KobaL ki je po uvodnih besedah predsednika OO SZDL Jakoba Zena govoril o nekaterih značilnostih, je omenil predvsem tri stvari, ki so bistvene za naš ekonomski razvoj v prihodnje in ki se jEfvljajo že v letošnjem družbenem naSrtu. Prva Knačilnost j« ta, da bistveno odstopamo od dosedanje prakse planiranja, ko smo postavljali v ospredje zgolj obse« proizvodnje v tonah, metrih itd. Danes za-zetna prvo mesto ekonomski moment s poudarkom na rentabilnost, na dohodek na zaposlenega delavca itd. Ni več važno, koliko naredimo, marveč kako, s kakšnim ekonomskim uspehom to naredimo. Drugo važno vprašanje je pri spremembah strukture našega gospodarstva. Za povečanje povprečnega dohodka na zaposlenega je nujno, da zavestno dajemo prednost tistim gospodarskim dejavnostim, ki imajo v prihodnosti Gradnja stanovanj pred odborniki ObLO v Kranju Ljudjem več konkretnega Kdal lahko pridejo do stanovoma te prlspovaio sveia sredstva - Zapostavljanje Človeka v nekaterih podfetilh - Izkušnji® v tovarni Sava - Izgradnfa hišo v dveh mesecih Kranj, 3. januarja — Menda že dolgo nobeno vprašanje ni tako ogrelo odbornike ObLO v Kranju kot stanovanjska gradnja, o kateri so razpravljali na včerajšnji skupni seji obeh zborov. Seja, ki je bila spričo tega važnega vprašanja tokrat dopoldne, se je zavlekla skoraj do 14. ure samo zaradi stanovanjskega vprašanja, o katerem je razpravljalo 24 odbornikov. Glavna ugotovitev je bila, da je treba v okviru občine narediti več konkretnega za uresničitev posameznih ciljev. Služba varčevanja in podobno ne bo uspešna vse dokler ni točnih perspektiv o tem kje, kdaj in kakšna stanovanja ter za kakšen denar bodo na razpolago tistim, ki bi za to prispevali. K splošnim smernicam o nadaljnji stanovanjski gradnji, ki jih je podal na začetku razprave Dodpredsednik ObLO Alojz Založnik, bo posebna'komisija dodala še nekatere dopolnitve iz današnje razprave. Poleg odbornikov so v razpravi sodelovali tudi predsedniki stanovanjskih skupnosti, prod-stavniki gradbenih podjetij in predstavniki drugih ustanov in or- S seje ObLO Jesenice Lani* gospodarski ra Podjetje „Rifanik" še ne bo likvidirano -Sprejet vrstni red Čeprav je bil dnevni red za torkovo sejo ObLO Jesenice pre-CeJ obširen, je bila seja prej končana kot običajno. Odborniki so namreč v glavnem poslušali poročila o izpolnitvi družbenega načrta 2a Preteklo leto. poročilo o izpolnitvi proračuna in stanju skladov, o Prioriteti bodočih investicijskih vlaganj in nekaterih drugih vprašanjih. pred prehodom na predvideni jmevni red so razpravljali še o razmerah, oziroma točneje povedano o tem, ali naj gre izvozno P°ajetje »Ribnik« v likvidacijo ali e- Zaradi občutne konkurence sobnih podjetij v državi, je »Rib-u<« v težavah. Ko je bilo to pod-n(lJ0 ustanovljeno, ni bilo nobe--Sa Podobnega podjetja pri nas, ° 1fi imelo podjetje dovolj ve- liko zaledje za nabavljanje materiala. Toda ko so uvideli še drugi, da ta vrsta trgovine razmeroma dobro uspeva, se je razvilo v državi že kar 16 podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo kot »Ribnik-«. Nastopila je izredna konkurenca, v mnogih primerih tudi izredno nelojalna itd. in podjetje »Rib-(Nadaljevanje na 2. strani) ganisacij, ki posredno ali neposredno sodelujejo pri urejevanja *n reševanju stanovanjskih težav. 22 : 4 V ŠKODO DELAVCEM Proti pričakovanju je razprava, žal, dokaj zašla na stranpota. Več odbornikov je namreč zagovarjalo zadružno in celo privatno gradnjo, Čei, da je ta oblika najprivlačnej-Ša za mobilizacijo privatnih oziroma individualnih sredstev in da je hkrati taka gradnja tudi najcenejša, kar je seveda napačno. Stane Božič, Baldomir Bizjak, Štefan Kadoič in drugi so dokazali, da je taka gradnja ekonomsko in družbeno škodljiva tako za skupnost kot za posameznika. Gradnja individualnih hišic po okolici bi namreč še vnaprej tam zadrževala ljudi, ki so aktivno zaposleni v Kranju. Ti ljudje pa bi bili skupno z njihovimi družinami stalno prikrajšani raznih servisnih služb, kulturnega življenja itd. Hkrati pa jih to oddaljuje od aktivnega sodelovanja v družbenem življenju, ki se v glavnem razvija po opravljenem delu. Hkrati pa so taka stanovanja tudi dražja po končnih računih, kajti tudi tam bodo čez čas po vsej pravici zahtevali cesto, kanalizacijo, dobre vodo, elektriko, kasnejo telefon itd. Ob tem so odborniki ugotavljali, da nekatera podjetja puščajo dokaj v ozadju potrebe delavcev in svoja sredstva usmerjajo predvsem v rekonstrukcije itd. To dokazujejo tudi prvi pr-odlogi gospodarskih organizacij o investicijah v prihodnjih petih letih, kjer je predvideno približno 22 milijard dinarjev za gospodarske in samo ekroglo 4 milijarde za negospodarske investicije. Nekatera podjetja kot na primer Tiskanina, Inteks in druga so zadnja leta res vložila veliko sredstev za stanovanjsko gradnjo, toda končni izid celotne industrije ne daje obetajoče slike. KOLEKTIVI NAJ ODLOČAJO Pohvalno so na seji komentirali prve izkušnje v tovarni IBI in v Savi, kjer so naredili dolgoročnejši načrt o stanovanjski gradnji ter se o tem pogovorili z delavci. V tovarni Sava so prvi kandidati za stanovanja že pripravljeni vplačati po 500 do 600 tisoč dinarjev, da ti al zagotovili stanovanje. V Savi so elastično rešili tudi vprašanje udeleđbe prosilcev. Odločili so, naj posamezni prosilec prispeva po svojih ekonomskih možnostih. Nekateri so sposobni prispevati do 40 odstotkov celotne cene stanovanja, drugi samo 5 ali celo nič. Na seji so se strinjali, da bi bilo ša-blonsko predpisovanje enake udeležbe dokaj nepravično in predlagali, naj to rešuje vsak kolektiv individualno za vsakega prosilca. Obenem smernice priporočajo tudi uveljavljanje gradbenih elementov in sodobnejše ter cenejše načine gradenj. Ob tem so povedali, da je že pogodba med Okrajnim in ljudskim odborom in podjetjem Jelovica v Skofji Loki, po kateri bodo letos izgradili na Gorenjskem 50 stanovanj po novem montažnem sistemu. 20 takih stanovanj bodo zgradili v Kranju, prav toliko na Jesenicah ter po 5 stanovanj v radovljiški in škofjeloški občini. Pri tem ne gre le za lesene hiše pač pa za hiše sestavljene iz samih trdnih delov. Značilno je zlasti to, da bodo take hiše »zgrajene* v samih dveh mesecih, kar lahko zelo pospeši reševanje stanovanjskega problema. -1. c. največje perspektive in obetajo največji dohodek ob najmanjšem številu delavcev. To vprašanje, ki bo v prihodnjih letih nujno moralo priti še bolj do veljave, dobiva prve znake že v letošnjem družbenem načrtu. Tretja važna značilnost je ob razmerju gospodarskih in negospodarskih investicijah. Posamezna podjetja še zmeraj ne upoštevajo, da je v daljši perspektivi investicija za boljše življenjske pogoje delavcev prav tako ekonomsko potrebna in nujna kot stroji in rekonstrukcija podjetij. Letos je predvideno, da bo v našem okraju 39,9 odstotka celotnih inve- sticiji namenjeno za družbeni standard, kar bi bilo nominalno celo več kot lani. Od tega bi bilo približno 2 milijardi in 836 milijonov dinarjev za stanovanja oziroma 11,3 odstotke več kot lani. Spričo višjih cen gradbenih storitev pa bi s tem sezidali celo manj stanovanj kot lani. Končno tudi ta sredstva še niso zagotovljena. V delovnih kolektivih je treba opozarjati na potrebo teh investicij in tako usmerjati napore za nadaljnjo izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. V razpravi, v kateri je sodeloval tudi Vinko Hafner in drugi, so navzoči izražstli prepričanje, da Je pot za nadaljnje dviganje delovne storilnosti, povečanja proizvodnje sploh treba iskati samo v nadaljnjem izpopolnjevanju stimulativnega načina nagrajevanja in v povečevanju dohodka zaposlenim, ki se je samo lani povečal za okroglo 25 odstotkov. K. M. O združenju železniške in Škofjeloške občine Na vrsti so občani Železniki, 3. februarja - Čeprav kasneje kot v gornjem delu okraja, so končno tudi v Železnikih postavili vprašanje njihove občine na široko osnovo. Sinoči sta bila o tem že dva zbora volivcev, In sicer v Cešnjid in v Železnikih. -V nedeljo pa bodo volivci povedali svoje mišljenje o tem še na 13 zborih po vsej okolici. Osnovna ugotovitev Je ta, da volivci, kot se Je tudi predvidevalo, zelo razsodno In pravilno ocenjujejo stanje in razpravljajo o združevanju. NA CEŠNJICI VSI ZA Prostor, ki so ga pripravili v stavbi Cevljarne Ratitovec v Cešnjici za zbor volivcev, so ljudje napolnili do zadnjega kota. Uvodoma je predsednik občine Anton Golja povedal nekaj glavnih stvari, ki narekujejo nadaljnjo krepitev komunalnega sistema in v njihovem primeru tudi združitev v večjo teritorialno in ekonomsko enoto. Pri tem je poudaril, da ne bi bilo smotrno, če bi se še nadalje upirali združitvi občin. Razprava je bila zelo živahna. Sodelovalo je 17 udeležencev. -Značilno pa je, da je večina teh v eni ali drugi luči omenjala perspektive obstoja njihovega LIP, kar pa je povsem razumljivo, saj predstavlja to podjetje osnovo ekonomskega razvoja tega kraja. Eden izmed udeležencev pa je tudi zahteval pojasnilo, kakšne bodo pristojnosti krajevnega odbora v Železnikih v primera združitve, ,jn za katere primere bi ljudje morali hođiti na občino v Šk. Loko.. Na koncu so se vsi strinjali z ugotovitvijo, da se večje ekonomske perspektive, obeta jo le v širši in močnejši občini ter vsi enotno glasovali za združitev s Sk. Loko. K. Makuc V ŽELEZNIKIH DRUGAČNEGA MNENJA Istega dne Je bil zbor volivcev tudi v domu TVD Partizan v Železnikih, ki je imel isti namen, kakor na Cešnjici - sklepanje o priključitvi občine Železniki k občini Skofja Loka. Slabo obiskan zbor volivcev je bil mnenja, oziroma je Izglasoval predlog, da se Železniki ne združijo s Sk. Loko. Po izredno slabi udeležbi bi sklepali, da je v Železnikih za združevanje nezainteresiranost, v kar pa malo dvomimo. Kljub temu, da je bila udeležba zelo slaba, je bila razprava prisotnih volivcev živahna. Po uvodnem pojasnilu, kakšno je sedaj stanje okrog združitve občin, so nekateri bolj aH manj po svoje upravičeno zagovarjali obstoj železniške komune. Drugi pa so z združitvijo soglašali, vendar so bili mnenja, da je ta združitev lahko še preuranjena in da občina Skofja Loka še sama ni doVolj zgrajena in močna. Zbor volivcev je začel tudi vrsto problemov tako z gospodarskega kakor z upravnega področja, vendar žal niso bili prisotni ljudje, ki bi bili dajali na vprašanja zadovoljive odgovore. Prav zato tudi večina volivcev ni vedela, kaj lahko pričakuje od združene občine. Ob koncu je bilo glasovanje, na katerem se je večina izrazila proti združitvi, manjši del pa se je glasovanja vzdržal. Malce nerazumljiva je bila slaba udeležba. Pri sprejemanju tako pomembnega sklepa bi bilo vsekakor nujno, ne samo zaželeno, da bi povedal svoje mnenje širši krog volivcev, ki pa bi moral biti prej seznanjen o načelih, ki so privedla do združevanja. Potem bi bilo tudi gledanje na ta družbeni pojav precej drugačao. -vk kako bonbonov in pogledal, kaj založeni z blagom. Prijel sem za kljuko na vratih, da bi vftopil. Tedaj zaslišim poleg sebe glas: »Pa ni > treba zapreti, bom še jaz stopil noter!* Ozrl sem se. Za mano je stal starejši moški z nahrbtnikom na ramah. „Saj bom jaz tako prej doma" fj • Ta teden sem slučajno kolovra-p tU po Škof ji Loki. Vse se mi je = obračalo narobe. Ljudje, ki sem % jih iskal, so brli vsi službeno od-I šotni. In da je bila mera neje-I volje še zvrhana, je še deževalo. I Ta presneti dež. Kazalca na moji § uri sta se presneto počasi pomi-§§ kala in kar mah me je bilo, če % sem pomislil, da odpelji moj av-I tobus šele čez dve uri. To pomeni I še nekaj drugega, to je, da bom % moral še dve uri čakati nanj. Za-I to sem se kar iz navade namenil, % da stopim v eno izmed škofjelo- so je deček desetih let spretno smuk- I nii pred njega in mož je bil spet I predzadnji. »F.h, otrokom se ved- I no mudi, tudi mi smo bili takšni,* I je dobrodušno potrepljal navihan- I ca po ramah. Toda, ko je deček §§ odšel in so pričeli smukati pred I njega »starejši* otroci, se je pri- I č"l »drvarju« malo gubati obraz, g Kot nalašč so se v tistem hia "<» prednost, saj g »Torej ste prišli od daleč,* sem bom if* uk° PrcJ doma, kakor ■ ga prekinil. J?ha?a> *» samo preko ceste |j »Seveda, seveda. Samo dve pičli *ev >e d<>ma. Bova pa še I uri hoje in §0 se zagleda moja midva ^sno rekla.* bajta. Kaj hočemo. Vsi tudi ne Besede: »Oh, saj res, vi ste sc- H moremo biti v mestu.* ^ _ daj na vrsti. Samo izvolite, samo §= Še nekaj besed in mož je bil na izvolite!* možakarja niso zadele g S§ ških špecerij, da bi si kupil nekaj vrsti pri prodajnem puhu. Tedaj več v živo. IHHUHIIIIIIIHII! t STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, 4. FEBRUARJA 1961 Te oni po sueiu »SANTA MARIA« JE IZKRCALA POTNIKE Portugalskka ladja »-Šarita Maria«, na kateri so pred 13 dnevi prevzeli poveljstvo uporniki, se je v četrtek dokončno zasidrala v brazilski luki Recife, 200 metrov od obale. Ker uporniški poveljnik ladje kapetan Galvao ni hotel pristati tik ob obali, so potnike začeli prepeljavati na obalo s čolni. STAVKA V SIDNEYU V avstralski luki Sidnevu so ustavili vsako iztovarjanje in natovarjanje 37 ladij, ker je začelo stavkati 3000 pristaniških delavcev zaradi odpustitve dveh skupin delavcev. V neki drugi avstralski luki stavkajo pristaniški delavci že sedem dni. TUDI V IZRAELU SMRTNA KAZEN ZA VOJNE ZLOČINCE Izraelski parlament je izglasoval zakon o uvedbi smrtne kazni za vojne zločince. Ob ustanovitvi izraelske države so iz zakonodaje izločili smrtno kazen. Zakonski osnutek o uvedbi smrtne kazni za vojne zločince je bil predložen med pripravami za obravnavo proti nacističnemu zločincu Eichmannu. HRUSCEV SPREJEL POVABILO Predsednik ministrskega sveta ZSSR Hruščev je sprejel povabilo kralja Mohameda V., naj obišče Maroko. Maroški suveren je hkrati 'sprejel tudi povabilo, da kot gost prezidija Vrhovnega sovjeta in I vlade ZSSR obišče Sovjetsko zvezo. MACMILLAN OBISCE ZDA Po vesteh poučenih krogov bo premier Macmillan v drugi položi ci marca potoval v Washington, da bi se razgovarjal z ameriškim predsednikom Kennedvjem. V. K. Radovljica VPRAŠANJE - Pred sodiščem ste dosegli poravnavo z nasprotno stranko, zanima vas ali bi lahko zahtevali en izvod poravnave. ODGOVOR - V skladu s 311. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. Ust FLRJ, št. 4/57) lahko zahtevate overjen prepis zapisnika o poravnavi. R. G. Škof ja Loka VPRAŠANJE - Kot dediča vas zanima, do kolikšne vrednosti odgovarjate za zapustnikove dolgove. ODGOVOR - V skadu s 145. členom Zakona o dedovanju (Uradni list FLRJ, št. 20/55) ste kot dedič odgovoren za zapustnikove dolgove, do višine vrednosti podedovanega premoženja. Z. V. Radovljica , VPRAŠANJE - Ker ste se zaposlili za določen čas, vas zanima ali je potrebna pismena delovna pogodba. UGODEN GOSPODARSKI RAZVOJ (Nadaljevanje s 1. 9tr.) Aik« je ostalo brez perspektiv. Zašlo je v slepo ulico. Kolektiva se Se polotilo malodušje in bili so za to, da gredo v likvidacijo. Zastopniki podjetja so odbornikom pojasnili razmere. Podjetje je lani se z uspehom zaključilo poslovanje. Bojijo pa se, kako bo letos. Zato so si hoteli zagotoviti »var-hejšo vožnjo« s tem, da so zahtevali od LO garancijo, če slučajno ne bo šlo, da ne bodo oni krivi. Po dokaj živahni razpravi je ljudski odbor menil, da je škoda, podjetje likvidirati, ker je edino v občini, ki je registrirano kot izvozno podjetje. Po drugi strani pa niti ni pogojev za likvidacijo. Sklenili so, naj podjetje še na-d; ije posluje in se potrudi poiskati še dodatne dejavnosti, ki bi omogočile perspektivnejše poslovanje. Za vse to pa je ljudski odbor obljubil kolektivu tudi vso pomoč. Ob tem naj pa še zapišemo, da ima podjetje le nekaj možnosti za razširitev svoje dejavnosti. Jesenice in okolica so slabo preskrbljene z ribami, da ne govorimo o divjačini, perutnini in drugem, kar bi lahko sprejeli v »Ribniku«. Vendar pa ostaja nekaj drugih, doslej neizkoriščenih virov. Poročilo o izpolnitvi družbenega načrta za minulo leto in poročilo o proračunu nista deležna posebnih pripomb. Iz njih je razvidno, da je gospodarstvo jeseniške občine doseglo v minulem letu skoraj 39 milijard dinarjev bruto proizvodnje in preseglo predvidevanja z družbenim planom. Tudi petletni gospodarski načrt je bil, razen v postavki investicije, izpolnjen že lani. Gradivo bo služilo predvsem sestavi j avcem družbenega načrta za letos in bodočega petletnega načrta gospodarskega razvoja jeseniške komune. Nadalje so odborniki govorili o vrstnem redu investicijskih vlaganj za prihodnjih pet let. Poudarili so, da ne kaže spreminjati prioritetne liste, ker so zbori volivcev dokaj realno ocenili razmere, čeprav so tu pa tam precej lokalno obarvane. Tudi ta material bo služil za sestavo perspektivnega plana. Nato so odborniki rešili še nekaj manjših vprašanj kot so: poroštvena izjava KZ Dovje - Mojstrana, pravico upravljanja z bivšimi konjušnicami v Mojstrani so prenesli na Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb in rešili še nekaj drugih vprašanj. ODGOVOR -členom Zakona V skladu s 136. o delovnih raz- merjih (Uradni 1. FLRJ, št. 53/57) mora biti pri delovnem razmerju za določen čas sklenjen pismeni sporazum. O. V. Kranj VPRAŠANJE - Zanima vas ali se kot dedič lahko odpoveste dediščini. ODGOVOR - V skladu s 136. členom Zakona o dedovanju se kot dedič lahko odpoveste dediščini z izjavo, ki Jo podaste pred sodiščem. lil UMU 411 romfflm ItlUHHtlHMI! HiHmmnrmi Ljudje in dogodki Ponovno pred VS i Sredi tega tedna M Je sešel rej dvakrat več kot povprečen no žele, da M se tudi te sile od-na letošnje prvo zasedanje Var- ameriški delavec. Od kod nena- krito angažirale v boju proti le-nostnl svet OZN. Na predlog še- doma v tej sicer še zelo zaostali galnl vladi in nacionalni vojski, stih afriških držav, Cejlona in državi denar za tako dobro pla- Zate Je Kasavubu ta teden že vseh Jugoslavije, razpravlja ponovno čano najemniško vojsko? Od nekajkrat zagrozil, da bo poiskal dev. o položaju v Kongu. Ze dejstvo, kod denar za »-nakup*, orožja, ce- pomoč izven OZN, če mu Jo ne da Je prvo zasedanje začelo v lo letal? Odgovor je na dlani: ta bo nudila svetovna organizacija, znamenju Konga, kaže, kako kri- denar ni domačega izvora, to je Prav take je na generalnega taj-tlčen je položaj v tej deželi, zla- tuj denar, ki ga »kongoški vodi- nlka Hammarskjolda naslovil sti v zadnjem času, ko se spri- telji« trosijo za zaščito tujega pismo, v katerem zahteva čo vse očitnejše inozemske intervencije vse jasneje kažejo začetki državljanske vojne, oziroma bolje rečeno: vojne med kongo- . šklmi plačanci ob podpori vseh ^nu so že nekajkrat tuja leta a vrst interventov in kongoškim bombardirala kongoska mesta in vasi, ki jih kontrolira nacionalna vojska. V letalih so bili belgijski pHoti In belgijske bombe. Napadi so terjali mnogo človeških žrtev, predvsem med civilnim prebivalstvom, zato so neodvisne afriške države upravičeno obtožile Combeja in tuje lnter-vente zločina genocida. vpliva v tej afriški deželi. Na posameznih bojiščih se te ljudstvom Ze nekaj tednov sem se nenehno krepe tuje sile v Kongu. Nekatere zahodne države povsem neprikrito dovažajo Corabe-ju, Kalondžiju in Mobutuju vojaško opremo. V Kongo prihajajo najrazličnejši pustolovci, ki za dobro plačo stopajo v tako imenovano »tujsko legijo« za boj proti nacionalni kongOški arma- države, ki so se že doslej borile za pravično ureditev kongoškega problema in za trezno rešitev mednarodnih spornih za- Na sedanjem zasedanju VS jc generalni sekretar OZN zahteval jasnejšo definicijo vloge sil OZN v Kongu. Vloga teh sil je že v prvih resolucijah Varnostnega sveta zelo jasno opredeljena. Kaže jo samo ponoviti: omogočiti je treba delovanje zakonitih ustanov v Kongu, izpustiti vse politične zapornike, predvsem premiera Lumumbo in prenehati s tujo intervencijo. Le tako bo mogoče urediti položaj v deželi. sil OZN v Kongu. Maroko je Varnostni svet še zaseda. Ce prav konec tega tedna zavrnil bo njegova odločitev v skladu z prošnjo Hammarskjolda, naj bi dosedanjimi resolucijami in se-njegove čete vendarle ostale v danjim predlogom osmih držav, Kongu. Prav te države, Cejlon potem bo lahko mnogo prispe-SHe OZN v Kongu kljub take- In Jugoslavija so zaradi takega vala k ureditvi položaja v tem naj nemudoma odpokliče iz Konga svojega predstavnika, veleposla- okrepitve« že čutijo. V tem te- Da,ja*£ 1K*fJ"b,U' ?1°!,utY: ___ ... x___Combe in Kalondži bi radi imeli zane roke. Spričo takega položaja je povsem razumljivo, da so domala vse azijsko-afriške države že umaknile svoje čete iz sestava mu stanju v deželi še vedno sto- dl. Ti »-prostovoljci« zaslužijo tu- je ob strani. Kasavnbuju ln nje-di do 800 dolarjev na mesec, to- govim pa še to ni po godu. Očit- razvoja predlagale, naj se Varnostni svet nujno sestane. Pobudo za sejo VS so dale torej mmuhui delu sveta. V nasprotnem primeru pa bo samo še poslabšala že tako zapleten položaj. Ifll Praksa dodelievanja sredstev krajevnlsn odborom kriči - več dobi Gre sa sredstva krajevnih odborov. V našem okraju je bila ta praksa zadnja leta zelo različna. Ponekod iz občinskih proračunskih sredstev dodeljujejo več ali manj tudi za krajevne odbore, drugod pa te prakse še sploh niso uveljavili. V kranjski občini že več let dodeljujejo nekaj sredstev krajevnim odborom, ki jih je v tej občini 28. Lani so prejeli krajevni odbori preko 21 milijonov dinarjev. Toda v dosedanji praksi se je pokazalo več nepravilnosti. — Dodeljevanje namreč ni na podlagi kakih objektivnih pokazatoljev, ki bi veljali za vse enako. Tako se je, kot je nekdo pred dnevi dejal na neki seji nekega občinskega organa, udomačila nepravilna praksa, da »kdor bolj kriči, več dobi*. Ko so razpravljali o tem vprašanju so ugotovili, da je tu potrebna dolo- čena sprememba. Zmeniti se bodo morali za določene kriterije (število prebivalstva, ustvarjeni narodni dohodek, število zaposlenih in podobno). Dosedanja praksa, da se je vsakemu krajevnemu odboru dodelilo sredstva brez določenih kriterijev je pokazala, da so ponekod ta denar zelo, zelo koristno porabili in dodali še veliko svojega zraven. Drugod pa so to porabili pač z« karkoli, češ da je te njihova stvar. Prevladalo je mišljenje, naj bi i« občinskega pro- računa oddvojiii samo skupno vsoto za vse odbore in Jo zadržali v banki. Krajevnim odborom pa naj bi dodelili ta sredstva samo v primeru, če bi dokazali resnično potrebo in ekonomičnost in če bi predvsem tudi sami prispevali zraven določen del. Uveljavil naj bi se obvezen samoprispevek, kot je uveljavljena soudeležba pri investicijah v gospodarstvu sploh. V okviru takih načel bodo skušali najti v kranjski občini letos otoj*kfevnej*a merila za utrjevanje krajevnih odborov. Toda s temi vprašanji se sedaj, pred sprejemanjem ckudbendh načrtov, prav gotovo ukvarjajo tudi v drugih naših občinah. 1. c. finoga fcdfca - flfa rednem let- | Id fcnajo veselje do tega amater-nera dpfeein dbofti Radio kluba lUktig* dela. Sklenili so tudi, da Skof>j» ifcofca so pregledali uspehe bodo to dejavnost prenesli na od dosedanjega dele in ugotovili, da «*de predvojaške vzgoje in na ti- je klub Vejs {Jaa, odkar je bil usta novije«, t!p J« od leta 1909 čedalje boij afcifven ln delaven. Svoje delovne peostore krm v novi šoli za razne sttipke. S pomočjo ObLO Skofja Loka so si kupili ojačevalec, ki fftn vsakodnevno služi pri delu. Začetne težave je klub že prebrodi, vendar ga čakajo se veliki napori. Na obenem zboru so skleraji, da bodo svojo delavnost rssajfrfh na sole in na vse tiste, MOTIV tt JELOVICE PRI KROPI: Zima Je letos gozdarjem, ki spravljajo les v dolino, kar dobro naklonjena (Foto: F. Debeljak) Z občnega zbora AMD Žirovnica Dobili bodo garažo Žirovnica Preteklo soboto zvečer je bil v salonu gostilne Zelenica v Žirovnici redni letni občni zbor AMD Žirovnica, ki mu je razen številnega članstva prisostvovalo tudi več predstavnikov AMD Slovenija, OOLT in občinskega odbora LT in predstavniki krajevnih organizacij. Iz izčrpnih poročil predsednika, tajnika in gospodarja ter plodne razprave je bilo moč ugotoviti, da je bilo društvo kljub mnogim objektivnim težavam dokaj delavno.' Društvo, ki šteje že 165 članov, čeprav deluje šele dobra tri leta ima tri komisije in sicer šolsko, Športno in gospodarsko. Ugotovili pa so, da bi bila potrebna tudi turistična komisija, ki ima za svoje delo dobre pogoje. Društvo je kupilo novo motorno kolo in so pred kratkim kupili Puch 175 cem, ki bo sedaj služil za tečaje in ostale športne namene. Kljub prej slabemu voznemu parku, pa je društvo izvedlo tečaj za Šoferje amaterje z 39 udeleženci« trenutne nbtok* druei tečaji na* dalje 5 tečajev za mopediste s 146 udeleženci, zamenjali so 178 vozniških dovoljenj, izvedli številna predavanja za šoferje in ostale državljane o prometu in varnosti na cesti, predvajali so prometno — vzgojne filme, ki si jih je ogledalo 6400 državljanov in opravili še vrsto drugih del. Zastopniki podjetja FJektro Žirovnica so obljubili društvu, da mu bodo odstopili garažo, ki je prav sedaj v gradnji, in sicer poleg skladišča Elektro v Žirovnici. Člani društva pa so obljubili pomoč pri delu z udarniškimi urami. NOVA SERVISNA DELAVNICA Kranj — Ker je tudi v Kranju in v drugih krajih na Gorenjskem vedno več lastnikov osebnih avtomobilov »FIAT«, se je tovarna »Zastava« v Kragujevcu odločila, da bo postavila v Kranju servisno delavnico ca svoje avtomobile. — Servis Je prevseio podjetje Avto-promet iz Kfah4e, ki bo uredilo prastare v svojih delavnicah na HttttV Kranj - V sredo popoldne Je bila v Kranju redna seja Kmetijsko termične komisije pri Okrajnem odboru Ljudske tehnike Kranj. Razpravljali in sklepali so o najaktualnejših problemih iz kmetijskega strojništva in agrotehnike. Načelni referat o bodočih nalogah in problemih je imela ing. agronom Nadja Engelman. Po zelo zanimivi razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi. Organizirali bodo 4 do 5-tedenaki dopolnilni tečaj za traktoriste, t. j. za tiste, ki so že posGčali traktorske tečaje v Šenčurju in Jablah pri Domžalah. Na tem tečaju bodo slušatelji pridobili še preostalo znanje, ki ga mora danes vedeti traktorist oziroma strokovnjak. V tem mesecu bo v Kranju organiziran tudi poseben seminar za traktoriste, kmetijske strojnike in vse kmetijske strokovnjake, na katerih bodo predelali najrazličnejše teme, kot so: spravilo, selažo, kompleksna mehanizacija, sistem mehaniziranega spravila sena, varstvo rastlin, sodobna servisna služba s Perking motorji in traktorji. Govorili so tudi o letošnjem okrajnem tekmovanju traktoristov in kmetijskih strojnikih in sklenili, da bo hstos kot šesti po vrsti koncem avgusta v okolici Kranja. Razpravljali so tudi o pripravah za, letošnje republiško tekmovanje traktoristov in kmetijskih strojnikov, ki bo izvedeno prvikrat na Gorenjskem, in sicer koncem avgusta na Kmetijskem posestvu v Poljčah. Za Poijče so se odločili zato, ker Je tu najgloblja in najprimernejša zemlja za tako pomembno tekmovanje. Istega dne bo v Radovljici tudi velika propagandna povorka kmetijskega strojništva, na katerem bodo prikazali vso sodobno kmetijsko strojno in ostalo mehanizacijo. ste radlotelegrafiste, ki so v vo-jaJkih edinicah služili vojaški rok. IDub želi tesnejše povezave s ts3WfcaJ*njim podjetjem ELRA in Seji, da bi to podjetje prevzelo padronet nad klubom. Radioamaterji bi se tako lahko zaposlili v podjetju z le osnovnim znanjem redio in elektrotehnike. Za poživitev svoje dejavnosti bodo organizirali tudi vet tečajev za radioamaterje. Klubu so v veliko pomoč pripadniki JLA škofjeloškega garnizona in klub že ves čas uspešno vodi oficir JLA, Emil Kosir, -an ZA DOLJ5K BELO PROMETNO! KROŽKOV Kranj - Danes, v soboto 4. februarja dopoldne, bo v osemletni violi »Luojjan Seljak« v Stražišču jjri Kranju prvi sestanek učiteljev in profesorjev, ki poučujejo na šolah kranjske občine pouk o prometni vzgoji in vseh tistih, ki vodijo prometne krožke po šolah — Sestanek je sklicala Komisija za prometno \ornost ObLO Kranj z namenom, da bi se s prosvetnimi delavci pogovorili o načinu vodenja prometnih krožkov in po-učevanjti pouka o prometni vzgoji na šolah. _an POUČEN SEMINAR I ZA DELO Z ODRASLIMI \ Bled V hotelu Lovec na Bledu so se zbrali na seminar za izobraževanje odraslih upravniki delavskih univerz in nekateri pedagogi, ki imajo opravka z izobraževanjem odraslih. Tečajniki poslušajo zanimiva predavanja znanih pedagogov in psihologov, in sicer o pedagoških ter sorodnih vedah ter o metodah ravnanja z odraslimi v šolah. - Slušatelji seminarja so s kvalitetnimi predavanji izredno zadovoljni, saj so si pridobili dragocene teoretične in praktične napotke, kako v šolah za odrasle s sodobnimi metodami in sredstvi doseči zaželene rezultate. USPEŠNI AVTO-MOTO KROŽEK Javornlk-Koroška Bela — Na občnem zboru Društva LT Javor-nik-Koroška Bela so ugotovili, da Je pionirski Avto-moto krožek, ki ga je vodila komisija treh članov in dveh mladincev, organiziral v letu 1960. 16 tečajev, s pomočjo katerih so se pionirji pripravljali na izpite za pionirsko značko 2-in 3. stopnje. Skupno je napravilo izpit 2. stopnje 196 in 3. stopnje 277 pionirjev, kar je bilo največje število v jeseniški občini. Krož«* Je zato dobil tudi posebno priz/>*' nje občinske komisije za p«««**" vzgojo. DEBATNI VEČERI KINO-FOTO KLUBA Jesenice - Kino-foto klub »Andrej Prešern« na Jesenicah se je odločil za prirejanje rednih tedenskih debatnih večerov, na katerih bodo priznani mojstri fotografije z Jesenic, Kranja in Ljubljane tolmačili fotoamaterjem * Jesenic, Javornika, Koroške Bele in Blejske Dobrave ter drugih krajev jeseniške občine, tehnične in umetniške dosežke sodobne fotografije. Prvo tako predavanje je bilo že v minulih dneh in je bilo zelo dobro obiskano. PROSLAVE 2S-LETNICE 1 VSTAJE V KAMNIKU Kamnik — Ze sedaj so v teku obširne priprave za proslavo 20-letnice vstaje.. Izvoljen je bil poseben odbor, ki Je imel že več sej, da določi obseg proslav in program slavnostnih dni. V sredo je bil dokončno sprejet program proslav, ki bodo od 15. do 30. junija. DO takrat pa bo treba urediti mesto, da bo dostojno dočakalo svoj veliki dan. Predvsem je na programu ureditev pročelja mestnih hiš, izvršitev najnujnejših komunalnih del, ureditev muzeja NOB in postavitev spomenika NOB. Ekonomska srednja šola v Kranju je pripravila za svoje slušatelje enotedenski smučarski seminar na Kriški gori. Seminar, ki se je pričel v nedeljo, 22. januarja, obiskuje 22 fantov in deklet. 4$ Mladi člani ZK v Kamniku so se ta teden na štiridnevnem seminarju seznanili z nekaterimi vprašanji, o katerih so jim predavali v okviru del. univerze domači delavski organizatorji. Na seminarju so predvajali filme iz zgodovine delavskega gibanja. d Na občnem zboru LT v Zab-nici, so sklenili, da bodo organizirali razstavo fotografije, foto-krožek, kasneje pa tudi laboratorij, ki naj bi služil članom tehnike za izdelavo fotografij. V programu dela imajo tudi predavanja za nečlane, ki se želijo spoznati z napredkom foto tehnike. $ V okrepčevalnici tovarne Planika v Kranju vsak dan razdelijo med člane kolektiva povprečno 432 toplih obrokov, med prednaročni-ke pa približno 90 kosil. Izvedeli smo tudi, da vsak mesec pokupijo kadilci v omenjeni okrepče- .4 Tovarna gumbov Modelit * Kamniku je z letošnjim koledarskim letom uvedla prodajo gumbov po decimalnem sistemu in n« več na ducate, kot Je bilo do sedaj običajno v poslovnem svetu. 4p> Delikatesna trgovina na Titovem trgu v Kamniku bo odslej ob nedeljah ves dan zaprta. To p* zaradi tega, ker je bil promet ob nedeljah premajhen. • Na področju škofjeloške občin8 je 33 mladinskih aktivov v katerih je včlanjenih 1260 mladincev in mladink. Največ je tovarniška mladine (630). Sanitarna inšpekcija v Sk. Loki je lani na podlagi laboratorijski!1 preiskav izločila iz prometa 6060 K# raznih pokvarjenih živil. Povprečna višina socialnih podpor v .škofjeloški občini je znašal* lani 3290 dinarjev. Pri vseh lokalnih delovnih akci* jah je lani sodelovalo v škofjeloški občini 695 mladincev in mlfl' valaici za okoli 120.000 dinarjev j dink in več kot 700 pionirjev« raznih vrst cigaret | Skupno so opravili 15.980 ur. SOBOTA, 4. FEBRUARJA 1961 GOSPODARSTVO ■TRAK Pre Kaj se plete v Kranjskih opekarnah? ode Tri menze za 35 ljudi - Razne komisije delavskega sveta aa papirju Delavce je še vedno „sirah" - Sedaj šele tretja seja DS Koristna pobuda podjetja „ Sipad" iz BIH Tokrat jo bilo res V torek je bila v prostorih Delavskega doma v Kranju izredna seja delavskega sveta Kranjskih opekarn. Na seji so razpravljali o dokaj nenormalnih razmerah, ki že dlje časa vladajo v tem podjetju in ki so pred kratkim dosegle višek. Člani delavskega sveta so ugotovili, da je tako poslovanje popolno negiranje delavskega samoupravljanja in skrajno kršenje delavskih pravic do samoodločbe. Seji sta prisostvovala tudi zastopnika republiškega odbora sindikatov. Kranjske opekarne imajo za Svoje delavce v obratu Stražišče tri menze, čeprav se v njih hrani samo 35 ljudi. Večina članov delavskega sveta se s tem že dlje časa ne strinja, posebno ne zato, ker ima gradbena grupa dosti boljšo hrano kot ostali delavci. — Prav tako delavski svet ni mogel ugotoviti, kdo je odločil, da se prav tej gradbeni skupini plačuje prehrana na stroške podjetja preko deset tisoč dinarjev. Dosti bolj pereča je bila razprava o tarifni politiki v podjetju. Tu namreč obstaja komisija za tarifno politiko, vendar se tarifne postavke določajo mimo nje. V zvezi s tem so člani delavskega sveta navedli več primerov, ki kažejo na skrajno zanemarjanje pravic delavskega samoupravljanja. Primerilo se je, da so določenim * IZ DOMOVINE... } Novi kmetijski kombinat v j> Ptuju. Po odločitvi delovnih 11 kolektivov se bodo kmetijska (' posestva »Dravsko polje«, »Haloze« in »Ptujsko polje« združila v kmetijski kombinat Ptuj. Kombinat bi imel okoli ( 10.000 hektarov površin. Pred-f videvajo pa tudi, da se bodo novemu kombinat'' v bližnji bodočnosti priključili tudi nekateri obrati živilske in lesno predelovalne industrije. Izmenjava električne energije z Italijo. Te dni smo izvozili iz naše države v Italijo prve količine električne energije na podlagi pogodbe o izmenjavi električne energije med Skupnostjo jugoslovanskega elektrogospodarstva in italijansko družbo za elektrogospodarstvo »Selveg«. Tako izmenjava Jugoslavija električno energijo že s štirimi a sosednjimi državami, to je z " Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Grčijo. Uvoz banan. Te dni prispe v Koper ladja z 250 tonami banan. Ker pa bodo morale banane ostati še v skladišču, da bi dozorele, bodo prišle na trg malo pozneje. Pomanjka-_ nje banan na trgu je zadnje j) čase nastalo zato, ker je ladja f prepozno odplula iz Eritreje. ^ Splovitev novega tramperja. V splitsku ladjedelnici so . pred dnevi splovili tramper f »Szvmanovski«, ki so ga izdelali za poljsko pomorsko brodarsko firmo iz Gdinja. — Omenjeni tramper je že peti (I iz serije sedmih ladij, ki jih f bo splitska ladjedelnica izdelala za poljsko trgovsko mornarico? Industrijska proizvodnja v Crni gori. Iz podatkov 2iav0da za statistiko je razvidno, da je v letu 1960 industrijska proizvodnja v Črni gori zabeležila zelo ugodno gibanje. V Primerjavi z letom 1959 je bila namreč lani industrijska Proizvodnja za 37 odstotkov višja. Tolikšno povečanje je bilo možno zaradi povečanja proizvodnje električne energije, ki se je dvignila glede na leto 1959 za 219 odstotkov. .... IN TUJINE Proizvodnja za izveš zahod-t nonemške avtomobilske lndu-| stri je. Po dokončnih statističnih podatkih je zahodnonem-( Ska proizvodnja avtomobilov f in traktorjev dosegla lani 2,055.142 enot in je bila za 19,8 odstotka večja kot v letu 1959. Od omenjene količine lani izdelanih vozil je šlo v izvoz 982.819 enot, kar je za 12,8 odstotka več kakor v letu 1959. Francoska trgovska mornarica po tonaži na osmem mestu na svetu. Po francoskih uradnih podatkih šteje celotno francosko trgovsko ladjev-J je 797 trgovskih ladij s skup-" no tonažo 4,6 milijona brt. -Tako zavzema francoska trg. mornarica po velikosti tona-N osmo mesto v svetu. Značilno pa je, da j« Franciji "»pelo izpodriniti Zah. Nem-I &jo, ki je do sedaj držala os-jno mesto glede trgovskega ladjevja v svetu, na deveto mesto. uslužbencem ugodno dvignili tarifne postavke ne glede na to, da tarifna komisija o tem sploh ni sklepala Drug primer, ki še bolj kaže na izigravanje samoupravljanja, je to, da so spremenili tarifno postavko računovodkinji še potem, ko je tarifna komisija že menila, da je tarifni pravilnik v redu in da ga je treba dati samo v potrditev občinskemu ljudskemu odboru. Istočasno pa so za jati znesek znižali postavko obratovodji enega izmed obratov. Isto, ali pa še slabše, je z delom komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. — Sam predisednik te komisije se je izrazil, da o sprejemih in odpovedih odloča samo en človek, nikakor pa ni pri tem komisija samostojna in mora vedno odločbo o sprejemu ali odpovedi samo potrditi. Na ta način je bilo odpuščenih več ljudi, sprejeti pa so bili tudi uslužbenci, za katere komisija sploh ni vedela prej, dokler jih ni videla na delovnem mestu. — Za žensko delovno silo pa nekateri enostavno trdijo, da jo v opekarnah sploh ne potrebujejo več. Ne samo, da se vodi personalna politika zgrešeno že v samem podjetju, temveč tudi to, da se po raznih zvezah onemogoča ponovna zaposlitev odpuščenim delavcem, meče slabo luč na vodstvo podjetja. Ne bi hoteli še nadalje navajati kršitev samoupravljanja in diktature posameznikov, čeprav bi lahko navedli še več čisto kriminalnih prestopkov, kot je menda prila- ščanje družbene imovine in obstoj neke »dvojne oziroma črne« blagajne, pač pa bi navedli nekaj mnenj posameznih članov delavskega sveta, zakaj je do teh negativnih pojavov sploh prišlo. Prvi in verjetno tudi glavni vzrok je ta, da si delavci sploh ne upajo ugovarjati stališču, ki ga zavzame kdo izmed vodilnih uslužbencev oziroma, da jih je še vedno »strah« razpravljati o čem in kaj zahtevati. Boje se, da bodo zaradi tega prišli na cesto. Politična dejavnost v podjetju je popolno-la zamrla, saj 6o hoteli nasilno odstraniti zadnjega člana zveze komunistov. Sindikalna organizacija komaj še životari, sklepi delavskega sveta se niso nikdar upoštevali, kaj še, da bi se realizirali. Delavski svet je ob izvolitvi sklenil, da bo imel svoje seje redno vsak mesec. Toda tokrat je bila šele tretja seja in še ta je bila izredna. Ako bi bile seje pogosteje, bi so take stvari v podjetju ne mogle pojaviti. Delavski svet bi moral prav v tem času aktivno delovati že zato, ker se v podjetju vrši rekonstrukcija in je vodenje le-te popolnoma v njegovi pristojnosti. In kaj storiti, da bi se razmere v Kranjskih opekarnah izboljšale? Člani delavskega sveta so se strinjali, da je treba tu hitro ukrepati, zakaj sezona je pred vrati. S tem, da dajo nezaupnico direktorju, še ne bodo rošili podjetja. Prvi ukrep, ki ga bo moral storiti kolektiv Kranjskih opekarn je okrepitev političnih organizacij, da s tem prepreči določenim posameznikom, da bi ribarili v kalni vodi. Osnovati je treba osnovno organizacijo ZK, po obratih pa uvesti obratne delavske svete, za celoten kolektiv pa postaviti centralni delavski svet. Vsak obrat naj ima tudi svojo sindikalno podružmeo. Ako bodo imeli trdno in zanesljivo politično vodstvo, bo tudi delo samoupravnih organov lažje in odstranile se bodo absolutistične težnje posameznikov. To je bil predlog člana DS tovariša Čebul ja; z njim so se vsaj nekateri popolnoma strinjali. Vse navedeno je povzeto izključno iz razprave na izrednem zasedanju delavskega sveta Kranjskih opekarn. Realnost vseh tukaj naštetih In še več drugih nenaštetih izjav pa bo prečistil nadaljnji postopek, np ▼ sredo zjutraj so v Delavskem domu v Kranju odprli razstavo pohištva, ki sta jo pripravila sektor za notranjo trgovino izvoznega podjetja lesnih proizvodov »Sipad« iz Bosne in trži.ško trgovsko podjetje »Preskrba«. Razstava ima namen, da našim kupcem predstavi njihovo pohištvo in omogoči tudi ugoden nakup. V zadnjem času nekako vestno spremlja vse sejme in, razstave tudi parola: vse kar vidite, lahko tudi kupite. Ker to v glavnem ne drži, sem tudi na to razstavo pohištva prišla z dobršno mero dvoma. No, takoj sem se lahko prepričala, da gre tokrat zares. Vse razstavljene dele pohištva lahko vsi zainteresirani takoj kupijo ali pa naročijo, da Jih bodo v kratkem dob;M. Razstava je naletela pri nas na ugoden odmev, saj razstavljene predmete odlikujejo sorazmerno nirakc cene, sodobne oblike in kar je izredno pomembno: vsakdo lahko kupi tudi posamezne dele pohištva, česar do sedaj pri nas skorajda nismo poznali. Proizvodi, ki jih prodaja podjetje »Sipad«, so si že uspešno utrli pot do velikega števila slovenskih kupcev, saj to podjetje že dalj časa uspešno sodeluje z maloprodajno trgovsko mrežo v Celju in Mariboru. Pred dobrim mesecem se je predstavilo tudi na Gorenj- vlogo ima podjetje IZVOLJEN JE UPRAVNI ODBOR SKLADA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV Kranj, 2. februarja — Danes so se v prostorih okrajnega ljudskega odbora Kranj sestali kanditati, ki so jih imenovali zadružni sveti, da bi izvolili upravni odbor sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih jftoizvajalcev. Po izvolitvi tričlanskega upravnega odbora, so udeleženci razpravljali o nekaterih aktualnih problemih kmetijskega zavarovanja. PRAZNO SKLADIŠČE Kamnik — Tovarna kovanega orodja v Kamniku, znana po kvalitetnih izdelkih gospodarskega orodja, ima dobesedno prazno skladišče, ker je povpraševanje po njihovih izdelkih, zlasti po sekirah, lopatah, kladivih in drugem orodju zelo veliko. Za dve leti naprej imajo razprodano vso produkcijo. Ce upoštevamo, da je bila tovarna pred nekaj leti le v velikih finančnih težavah, je to zares velik uspeh. JESENIŠKE MLEKARNE Jesenice — S prvim januarjem so na Jesenicah preskrbo z mlekom in mlečnimi izdelki prevzele Ljubljanske mlekarne. Tako so mlekarne kakor tudi mlečna restavracija preskrbljene z vsemi potrebnimi mlečnimi izdelki, ki jih je prej primanjkovalo. Ljubljanske mlekarne so s to pogodbo prevzele v upravljanje tudi vse mlekarne in zaposleno osebje. Za razstave pefetstva Je t Kranju veHke zanimanje skem. Da ni prišlo do tega že preji je delno krivo nezaupanje naših trgovskih podjetij do njihovih proizvodov. Morda se ne zmotim, ča trdim, da je tu precej tudi strahu pred konkurenco cenejših izdelkov, seveda pa ne smemo prezreti tudi tega, da ni lahko dobiti primernih skladiščnih in stalnih razstavnih prostorov. Pred kratkim je zastopstvo in prodajo tega pohištva prevzelo trgovsko podjetje Preskrba iz Trži-a. Ker bodo torej naši potrošniki odslej redno lahko opremljali svoje stanovanje s pohištvom, ki ga dobavlja »Sipad«, ne bo odveč, če o tem zapišem nekoliko več. Naj navedem kar nekaj zanimivosti iz razgovora s predstavnikom podjetja Sipad za Slovenijo in Istro, Zivomircm Tana-kevičem. — Kakšno Sipad? — Sipad je trgovsko podjetje z lesnimi proizvodi in je član poslovnega združenja bosanskih lesno predelovalnih podjetij. V združenju je 46 podjetij, »Sipad« pa skrbi za nakup surovin in prodajo končnih izdelkov. — Vaše izdelke lahko kupol do« bijo povprečno 15 do 20% ceneje kot izdelke nekaterih naših tovarn. Je morda to zaradi ekonomske or* ganizacije? — Vsekakor. Ker pri nas med seboj kooperira veliko število podjetij, je možna serijska izdelava in visoka mehanizacija, kar je seveda zelo v prid nizkim cenam. — Omenili ste, da niti sami ne veste s kolikim številom najra/lič-nejših predmetov razpolagate. Za-« to seveda nI mogoče, da bi imela trgovska podjetja vse vrste pohištva. Kako imate torej urejeno prodajo? — Kupci si lahko v trgovinah Ogledajo albume s slikami izdelkov, po želji izberejo obliko, vrsi o lesa, barvo blaga in naročijo. Ko je naročil vsaj za celo vagon-sko pošiljko, željam lahko ugodimo. — Katere so odlike vašega pohištva? — Predvsem te, da je pohištvo lahko in ima sodobne oblike. Zelo pomembno je tudi to, da je posamezne kose med seboj prav lahko sestavljati in doseči z istim pohištvom vrsto različnih kombinacij. Sobi tako lahko izgled in uporabnost po potrebi popolnoma spremenimo. S. M. Jelovica v luči nadaljnjega razvoja lasno pot Med največja lesnoindustrijska podjetja v kranjskem okraju spada tudi medzadružni lesni kombinat »Jelovica« v Skofji Loki. To podjetje je nastalo po združitvi lesne industrije v škofjeloški občini, in sicer z združitvijo prejšnjega LIP Jelovica In LIP Trata ter obrata furnirja v Bodovljah. S preselitvijo tega obrata na Trate je podjetje ustvarile dve proizvodni enoti; ena se bavi s primarno in finalno predelavo iglavcev, druga pa prav tako s primarno In finalno predelavo listavcev. Od združitve pa do leta 1960 je povečalo podjetje vrednost svoje proizvodnje za skoraj 100 odstotkov z le neznatnim povečanjem zaposlenih. Jelovica je podjetje, ki je v teku svojega poslovanja bistveno krčilo proizvodni asortiman ter prehaja zaradi obstoječe surovinske mase vse bolj na finalno proizvodnjo. Iz teh razlogov namer a- V Stari Fužini v Bohinju vaščani vsak dan že v zgodnjih Jutranjih urah nosijo v golidah mleko v tamkajšnjo sirarno, kjer izdelujejo gnano bohinjsko aneeiaUtete - sir ementalec va zožiti do leta 1970 obseg proizvodnje na 7 artiklov, ki bi se proizvajali v teh obratih. V prostorih Prejšnjega LIP Jelovica bi proizvajali montažne objekte ter stavbno pohištvo. V sklopu tega obrata bi bila tudi žaga za iglavec, ki bi rezala le za lastne potrebe. Na obratu rezanega lesa bi proizvajali vezane plošče, lamelna vrata in furnir. Tretji obrat pa naj bi predstavljal proizvodnjo iverastih plošč. Do leta 1970 naj bi Jelovica s predvidenimi rekonstrukcijami dobila svojo dokončno obliko - vse tri že naštete obrate, ki naj bi bili sodobno opremljeni za predelavo iglavcev, listavcev in za predelavo odpadkov v iveraste plošče. Za takšno proizvodnjo ima podjetje že zagotovljeno surovinsko bazo; za iglavce v okviru domače in kranjske občine, za listavce teritorij Gorenjske in Dolenjske, za furnir pa področje cele države. Do leta 1970 predvideva podjetja občuten porast proizvodnje. Ta pa bo v precejšnji meri vezana na investicijska vlaganja v rekon- strukcijo in izgradnjo novih kapacitet. Vsekakor je to nujno potrebno ne samo za Jelovico, temveč za vsa naša lesna podjetja, ako želimo dejansko vnesti industrijsko proizvodnjo tudi v lesno predelavo. Za svoje izdelke ima podjetje v večji meri že zagotovljeno tržišče tako doma kakor tudi v tujini. Povpraševanje po stavbnem pohištvu na Gorenjskem je tolikšno, da ga bo podjetje zelo verjetno lahko prodalo kar tukaj. Žagan les ter vezane in iveraste plošče bodo prodane deloma v Sloveniji, deloma pa bodo šle tudi v izvoz, medtem ko bodo montažni objekti, lamelna vrata in furnir krili potrebe po vsej državi in bodo tudi za izvoz. Za konec naj navedemo še nekaj iz petletnega perspektivnega plana. Vsekakor je pohvalno dejstvo, da se bo celotni dohodek povečal v letu 1965 v primerjavi z letošnjim letom kar za 58 odstotkov, medtem ko se bo delovna sila dvignila samo za 6 odstotkov. Podobno lahko ugotovimo tudi pri desetletnem programu razvoja podjetja. V letu 1970 naj bi celotni dohodek narastel na 2215 milijonov dinarjev, kar predstavlja ogromen porast proti lanskemu letu. Delovna sila se bo tudi po tej primerjavi le malo povečala. Podjetje namerava v petletnem obdobju zelo povečati vrednost izvoza. Plan predvideva, da bo znašala vrodnost' letošnjega izvoza 49,6 milijsnov deviznih dinarjev, v zadnjem letu petletnega plana pa naj bi podjetje izvozilo za 65 milijonov deviznih dinarjev svojih izdelkov. Razumljivo je, da bo uresničitev tega plana zahtevala znatne napore delovnega kolektiva in velika investicijska vlaganja. Toda enkrat vendar moramo pričeti. To se ne nanaša izključno samo na Jelovico, temveč na vso našo lesno industrijo. Ta je bila do predzadnjih let samo industrijska stroka, od katere smo pričakovali samo koristi, za njeno nadaljnjo izgradnjo pa se nismo zadosti brigali. Manina lan! in letos Tovarna Tblasrtm je naia 7r»%na tekstilna tovarna ne same v kranjskem okraj«, temveč tuđi v državi te sele v tajiš*. Zato bomo v nadaljevanju pfrikaeaM, kakšne uspehe je dosegel ta kolektiv lani in katkene planske zadolžitve je prevesi sa letoŠaje leto. V proizvodnji Je Tiskani na dosega v letu M*W naslednji obseg: v predilnici Je bHe kardirana preja ostvsrjena z 2,039.662 ef. kg ali v odstotkih s 107, v tkalnici je bilo izdelanega 25 milijonov in 24 tisoč tek. metrov surovega blaga, v ple-menitllnioi pa Je bilo proizvedenih 21,157.000 kvadratnih metrov gotove tkanine ali v odstotkih 104. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da je bil količinski plan proizvodnje zelo ugodno izpolnjen oziroma presojta©, in to v vseh obratih. - i Vfccok temu je predvsem v uvedbi novega srlrmilativnejSega nagrajevanja na enoto proizvoda po eko-nomsikih enotah. S takim načinom nagrajevanja so v Tiskanini pričeli v začetku druigega polletja. V prvem polletju, ko še niso imeli uvedenega nagrajevanja po učinku, so komaj izpolnili proizvodni plan, in to s pogostim nedeljskim delom. Za loto 1961 pa s) js kolektiv Tiskan i n» zadal naslednje naloge: — v predilnici naj bi proizvedli 2 m.1 i iona kilogramov kardirana preje, PO' tisoč kilogramov vigogne ln 45 tisoč kilogramov vate, v tkalnici naj bi izdelali nad 27 milijonov tek. metrov blaga, v plameni-tilnici pa naj bi ustvarili 21 kvadratnih metrov gotovih tkanin. V Tiskanini menijo, da je proizvodni plim prteej napet, vendar p* Je realno postavljen ter prt dobri organizaciji ln pri prizadevnosti posameznih obratov kolektiva tudi ostvarljiv. Pri sestavljanju proizvodnega plana so bile celo dopuščene določene rezerve, ki bi nastale z montiranjem novih strojev Asortiman proizvodnje se bo v prihodnje spremenil v korist zimskih artiklov, to pa predvsem zaradi novih kosmatilnih strojev v plemeni tirnici. Za leto 1961 predvideva proiz-vodno-finančni plan še nadaljnje povišanje osebnih dohodkov, in sicer povprečno za 2,5 odstotkov povprečno na zaposlenega, seveda upoštevaje polno količinsko izpolnitev proizvodnega plana. Tako vidimo, da je bil plan Tiskanine sestavljen v skladu s smernicami, ki jih predvideva perspektivni plan razvoja našega gospodarstva. STRAH "** OBVEŠČEVALEC j SOBOTA, I. PEBRTJAKTA" M man 0 6Lnsi PRODAM Posestvo na lepem kraju v Kra nju prodam in sicer: stanovanjsko hišo, ki je takoj vseljiva, vrt, gospodarsko poslopje, njive, trav nike in gozd. Naslov v Oglasnem oddelku. 373 Prodam plemenskega veliča 2 leti starega, težkega 360 kg. Mače 5, Preddvor. 362 Prodam dobro ohranjeno pisalno mizo, električni radiator in fi-Iodendron. Naslov v podružnici Glasa, Jesenice pod »Zelo ugodno«. / 388 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opremo in malo rabljen štedilnik »Tobi«. Ogled vsak delavnik popoldne. Informacije v trgovini Elektro-radio servis na Bledu. 389 Prodam stanovanjsko hišo z vrtom, lahko tudi gospodarsko poslopje v okolici Škofje Loke. Sta-nvanje vseljivo takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 390 Po ugodni ceni prodam 80-hasno klavirsko harmoniko s 4 registri in dobro ohranjeno 100-litrsko stiskalnico za sadje. Naslov v oglasnem oddelku. 391 Prodam pitanca 150 kg težkega. Zg. Besnica 48. 392 Korenje za krmo prodam* Sp. Brniki 36. 393 Prodam voliča 500 kg težkega vajenega dela. Zabukovje 13, Besnica. 394 Skoraj nov ženski šivalni stroj nemške znamke z okroglim čolnič-kom, ki šiva naprej in nazaj z rezi rvnimi deli zamenjam za stavbeni les, hlodovino ali plohe. Cesta na Klane 29, Kranj. 395 Prodam okovan poljski voz in novo sobno visoko peč. Naslov v oglasnem oddelku. 396 Poceni prodam dobro ohranjeno italijansko Lambrctto. Ogled v nedeljo od 8. do 12. ure. Sp. trg 33, Sk. Loka. 397 Prodam motor Galeb 150 cem v dobrem stanju s prevoženimi 13 ti soč 500 km. Poizve se pri Bajt Jan kotu, Škofjeloška 51, Kranj. 398 Prodam elektro motor 3 KM. Naslov v oglasnem Oddelku. 399 Prodam Tobijev kuhalnik na 3 plošče. Stošičeva 4, Kranj, pri Un-terveger. 400 Kravo 8 mesecev brejo, ki bo četrtič teletila prodam. Podbrezje 87, Duplje. 401 Parcelo zazidljivo takoj prodam v bližini postaje Križe. Naslov v oglasnem oddelku ali Turističnem društvu Tržič. 402 Ugodno prodam trodelno kuhinjsko kredenco, pomivalno mizo in dva stolčka. Naslov v oglasnem oddelku 403 Prodam kobilo, staro 6 let, težko 500 kg. Naslov v oglasnem oddelku. 404 Ce želite nekaj prodati, kupiti ali podobno, vam to najceneje posreduje najbolj razširjeni časopis na Gorenjskem »Glas«. Vsaka beseda stane samo 15 din. Osmrtnica ali zahvala v okvirju stane 4000 dinarjev, brez okvirja 2000 dinarjev. Naročniki imajo pri oglasih polovico popusta. Kadar naročate oglas, ne pozabiti tudi poslati denarja. Prodam malo rabljen kombiniran otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku. 405 Prodam novo motorno kol DKVV 125 cem, letnik 1960 popolnoma opremljen s čelado in naočniki vred. Oglasite se v Mošnjah št. 24 (mlin), p. Brezje. 406 Industrija obutve »PLANIKA«, Kranj, razpisuje naslednji prosti delovni mesti: , A...... a) zdravnika splošne prakse b) referenta za izvoz z znanjem angleškega in nemškega jezika Za delovno mesto pod a) zagotovljeno trosobno stanovanje, vseljivo leta 1961. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po dogovoru. Prošnje poslati na upravo podjetja. — Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. V okviru XI. Gorenjskega sejma v Kranju, ki bo v času Od 28. julija do 8. avgusta 1961 bo velika modna revija, za katero potrebujemo večjo število manekenk in manekenov 1 Prijave pošljite na naslov: Gorenjski sejem Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33, najkasneje do 18. februarja 1961. # ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše skrbne in dobre mame JULIJANE ZEN se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh priskočili na pomoč in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za neizmerno naklonjenost, vence in šopke. Nadalje se zahvaljujemo SZDL, ZK, ZB, KUD, TVD Partizan, Gasilskemu društvu, LMS, sindikatu ALKE, Krajevnemu odboru, učencem, učiteljskemu zboru in šolskemu odboru Duplje, kolektivu hotela Zlatorog Bohinj za poklonjene vence in izkazano zadnjo čast dragi pokojnici, tov. Zeliču za organizacijo pogreba, dupljanskim pevcem za prelepe pesmi, tov. Klančniku za poslovilni govor, tržiški godbi in vsem vaščanom iz Dupelj in okolice, ki so jo v taki velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat srčna hvala! Duplje, 29. januarja 1961 ' Sin Frane! z družino ZAHVALA p Ob smrti drage sestre in tete i JOŽEFE ROZMAN Iskrena hvala vsem, ki ste njej in nam pomagali^ darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Kranj, 2. februarja 1961 Njeni sorodniki n ZAHVALA j*. IV *v >*V Ob bridki Izgubi našega dobrega moža, očeta ln RUDOLFA TONEJC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki eo nam v tem času pomagali, nam izrazili sožalje in mu darovali toliko vencev. Prav prisrčna zahvala še vsem sosedom, prijateljem in znancem, posebno pa dr. Cernetu za skrb in prizadevanje v času njegove bolezni, gospodu župniku iz MoSenj in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. \ ;M Žalujoči Tonejčevl M mmmšm Novo, inozemsko klavirsko harmoniko Hohner, 48 basov z dvema icgistroma, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 407 Prodam 8 lepih prašičkov po 7 tednov starih. Cerklje 54. 403 Prodam novo, še neregistrirano motorno kolo NSU Maksi, 175 cem. Srednja vas 45, Šenčur. 409 Prodam nov mizarski »ponk«. -Smledniška 90, Kranj. 405 Prodam kobilo, 3 leta staro. Naslov v ogl. oddelku. 426 KUPI M Kupim enoslanovanjsko hišo z vrtom v bližini Jesenic. Možna zamenjava z enosobnim stanovanjem v središču Jesenic. Ponudbe oddati na podružnico Glasa, Jesenice. 375 Kupim konja ali vola za kmečka dela. Naslov v oglasnem oddelku. 41-0 Dobro ohranjen moped Colibri kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 411 Klino, široko 6 do 10 cm, dolgo 7 do 8 m za tračno žago kupim — Naslov v ogl. oddelku. 412 OSTALO Gradbeni tehnik, mlajši, išče sobo (opremljeno) po možnosti v središču ali bližnji okolici Škofje Loke. Plača dobro. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Miren«. 413 Miren fant, 28 let star, električar, išče samsko sobo ali za 2 samca, opremljeno ali neopremljeno, v Skofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Februar«. 414 Predpustna zabava na Smarjctni gori v soboto, 11. februarja 1961. Igra priznani sekstet »Metronom«. Rezervacije v pisarni društva. Planinsko društvo Kranj. 227 Zamenjam enosobno stanovanje za dvosobno proti nagradi v centru Jesenic ali izven. Ponudbe oddati v podružnico »Glasa«, Jesenice. 376 Nudim hrano in stanovanje tovarniškemu delavcu, ki bi po službi pomagal na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku. 378 Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje z balkonom in 100 kv. metri vrta na Gorenj esavski cesti št. 10, mesečna najemnina 2960 dinarjev, za dvo ali trosobno stanovanje v mestu ali na Zlatem polju. Stare Rajko, Gorenjesavska 10 — Kranj. 381 Mizarskega pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Kos Anton, mizarstvo, Huje 3, Kranj. 382 Podpisana preklicujem svoje trditve, da je Vidmar Angel s Planine pod Golico ukradel najin kramp, ker sva se kasneje prepričala, da to ni resnično. Noč Valentin in Franc, Planina pod Golico št. 37. 415 Šolski odbor in uprava osnovne šole Lesce razpisujeta delovno mesto hišnika s polno zaposlitvijo. Stanovanje v šoli. Plača po tarif- nem pravilniku. Nastop službe 1. marca 1961. Pismene prijave pošljite najkasneje do 15. februarja 1961 na upravo šole Lesce. 416 Žensko kolo sem našel pri Zadružnem domu na Primskovem. Lastnik ga dobi v skladišču KZ Primskovo. 417 Zdravnik armade, mlad, neoženjen, išče sobo ali garsoniero prazno ali opremljeno v Kranju. Plačam do 8000 din mesečne najemnine. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Bodočnost«. 418 Zamenjam Roller v voznem stanju za dobro ohranjen moped. Odar Jožica, Vodice 56. 419 Non-stop prodajalna obutve Planika. Kranj, Sejmišče II., sprejme takoj: 2 PRODAJALKI 1 VAJENKO Delovni čas nedeljiv. Ponudbe sprejema prodajni oddelek Planike, Kranj. Pozor! Naprošam osebo, ki je pred kratkim nudila obrtniku večje posojilo po sporazumu, naj se oglasi. Naslov v oglasnem oddelku. 420 Pustno zabavo z maškarado priredi dne 12. februarja v Prosvetnem domu Voklo, Ljudska mladina Voklo. Najlepše maske bodo nagrajene. Igra Zasavski trio. Začetek ob 18. uri. Vabljeni! 421 Zahvaljujem se tov. Mark-unu iz Kokricc za »nagrado« ob vrnitvi izgubljenega zvezka v črnem zavitku. Kurir zdravstvenega doma Kranj. 422 Tovarniškemu delavcu nudim hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji v bližini Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku ali Turističnem društvu Tržič. 423 Vrt, deloma zasajen s sadjem, vzamem v najem. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 424 OBJAVA TRADICIONALNI OBRTNIŠKI PREDPUSTNI PLES priredi Obrtniško pevsko društvo »Enakost« Kranj dne 11. februarja ob 20. uri v novih prostorih delavskega doma — nasproti avtobusne postaje. IGRAJO ZADOVOLJNI KRANJCI POJETA BRANKA STERGAR in ZVONE LUMBAR Prcdprodaja vstopnic v trgovini »Borovo«, Kranj - telefon 21-50 IZPLAČILO ZAVAROVALNIN Podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Radovljici nas je obvestila, da je izplačala naslednjim našim naročnikom zavarovalnine in sicer: Jesenko Jakobu, Gorenje brdo 9, Poljane 12.000 din; Vidmar dr. Ivami, Stritarjeva 2, Kranj, 12.000 din in Soarovec Jankotu, Zg. Duplje 26, 2400 din. Uprava Glasa KVALIFICIRANO PRODAJALKO IN BLAGAJNIČARKO za trgovini z modnim in testilnim blagom sprejmemo. — Plača po učinku. Ponudbe do 15. februarja 1961 na trgovsko podjetje ELITA — KRANJ, Prešernova 14/11. Komisija za sklepanje in odpovedi delovnega razmerja Trgovskega podjetja na veliko »KOKRA«, Kranj, razpisuje naslednja delovna mesta: trgovske pomočnike tekstilne in galanterijske stroke skladiščne delavce Pismene ponudbe je dostaviti na naslov podjetja — Plača po tarifnem pravilniku oziroma učinku. - Nastop službe takoj ali po dogovoru. ZAHVALA Ob težki izgubi naše ljube mamice JERICE MARKIC roj. Tepina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v času njene bolezni obiskovali, jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Prav prisrčna hvala dr. Hriberniku, duhovnikom in pevcem. Posebej se zahvaljujemo vsem sostanovalcem in sosedom, ki so nam bili v teh težkih urah tako dobri. Kranj, dne 3. februarja 1961 Markičevi tama ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta JERNEJA PILER se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžnl dr. Novaku, duhovščini za spremstvo, posebno župniku Blaju za ganljiv poslovilni govor in gospodu Fortunu za tolažbo. Vsem, ki so nam izrekli sožalje in darovalcem vencev se tudi iskreno zahvaljujemo. I Rupa, dne 2. februarja 1961 Žalujoča žena In hčere z družinami VAŽNO ZA REJCE PERUTNINE Valilnica v Naklem je zaradi vedno večjega povpraševanja po odraščenih piščancih za pleme (jarokah) pripravila novost: od 1. marca dalje bo prodajala piščance v starosti od 1 dneva do 4 mesecev. — Dobite lnhko različne pasme, največ pa New Hamphire in Leghorn, ki sta za naSe potrebe najbolj primerni. Prodajr.li bomo po najnižji možni ceni, kar je valilnici uspelo s pocenitvijo krmil v lastni mešalnici. Enodnevne piščance vseh pasem in jarčke težjih pasem pa lahko dobite že od 15. februarja dalje v valilnici vsako sredo od 8. do 12. ure. Kmetijska zadruga Naklo Jesenice »RADIO«: 4. in 5. februarja ameriški barvni cinema-scope film VIKINGI « Jesenice »PLAVZ«: 4. in 5. februarja francoski film ZAPELJIVKE Koro'ška Bela: 4. in S, februarja ameriški film PREKO MNOGIH REK Kropa: 4. februarja francoski film MARGE POSTAVLJA ZANKO, predstava ob 20. uri, 5. februarja ameriški barvni film ZGODBE IZ MONTE KARLA, predstave ob 15. in 19.30 Radovljica: 4. februarja francoski kriminalni film ZAKLAD Z OBALE DURANCE. prfrlstava ob 20. uri, 5. februarja isti film ob 18. uri in matineja ob 10. uri, angleški ci-nemaseope film KLJUČ pa ob 15.30 in 20. uri Kranj »STORZlC«: 4. "februarja nemški barvni film KRALJ CAR-DASA ob 15., 17., 19. in 21. uri, matineja ob 10. uri, premiera ameriškega, barvnega filma MOBY DICK ob 23. uri, 5. februarja jugoslovanski kratki filmi in ameriške I barvne risanke ob 8.30, češki barv. »film DOBRI VOJAK SVEJK ob 110. uri, ameriški barvni film TROJE BOJEVITIH, predfilm HRA- fBRA MAČKICA ob 13. uri, nemški barvni film KRALJ CARDASA ob 15., 17., 19., ob 21. premiera ital. barvni VV filma NE POZABI ME Primskovo »TRIGLAV«: 4. februarja premiera ameriškega barv. filma TROJE BOJEVITIH ob 18. in 20. uri, 5. februaria francoski barvni film SAKRAMENSKA FRKLJA ob 14. uri, ameriški barv. film TROJE BOJEVITIH, predfilm HRABRA MAČKICA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA«: 4. februarja češki barvni film DOBRI VOJAK SVEJK ob 18. in 20. uri, 0. februarja premiera ameriškega barvnega filma MOBY DICK, ob 14., 16., 18. in 20. uri Naklo: 4. februaria francoski barvni film SAKRAMENSKA FRKLJA ob 19. uri, 5. februarja češki barvni film DOBRI VOJAK SVEJK ob 16. in 19. uri Cerklje »KRVAVEC«: 4. februarja jugoslovanski film VETER JE PRENEHAL PRED ZORO ob 19. uri, 5. februarja ameriški barvni film DIRKA ZA SONCEM ob 16. in 19. uri Skofja Loka: 4. in 5. februaria italijanski cinemaseope film VELIKA VOJNA Kamnik: 4. februarja Japonski film LJUDJE V TORPEDIH ob 19. url, 5, februarja isti film ob 15., 17. in 19. uri ^KOMPAS, AVTOBUSNI IZLETI na velike mednarodne velesejme: šestdnevni izlet v Leipzig, šestdnevni izlet v Nurnberg, petdnevni izlet v Offenbach ter štiridnevni izlet na Dunaj. Izlete organiziramo sporazumno z zbornicami in so namenjeni predstavnikom podjetij in gospodarskih organizacij. SVETOVNO PRVENSTVO V HOKFJU NA LEIUJ V sodelovanju s Hokejsko zvezo Slovenije prirejamo avtobusni izlet v Švico (Gencve in Lausanne) na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo od 1. do 12. marca. Izredno znižane cene! Prijave za vse izlete sprejema poslovalnica KOMPASA v Kranju, Koroška cesta 4, kjer dobite tudi programe in vse informacije. Se priporočamo! GL8DRUŠČ8 Gledališče »Tone Cufar«, Jesenice: uprizori v soboto, 4. februarja ob 19.30 M. Veiglovo komedijo: NAMIŠLJENI DOKTOR in isto komedijo v nedeljo ob 19.30 Prešernovo gledališče Kranj: v nedeljo, dne 5. februarja ob 10. uri dopoldne bo URA PRAVLJIC, ob 16. uri pa Vandot-Stantetova: KE-KEC IN MOJCA V TRZlCU Poročili so se: Stojan Mandič, čevljar, in Hilda Sober, prešivalka; Edvard Košir, elektromehanik, in Marija Beguš, učiteljica; Friderik Hrovat, mizarski pomočnik, in Helena Pretnar, trgovska pomočnica; Aleksej Cičerov, osebni upokojenec ,in Terezija Štrukelj, gospodinja. Umrli so: Marija Klemene, osebna upokojenka, Jože Pintar, kmet. NA JESENICAH Poročili so se: Branko Trojar, študent, in Vida Kb'nar, trgovska pomočnica; Jožef Kosič, žerjavo-vodja, in Cecilija Noč, tovarniška delavka. Umrli so: Rudolf Križan, star 62 let, Marija Rebolj, stara 75 let, Gracijana Vidmar, otrok, Katarina Svetina, stara 77 let, Janez Lom-bar, star 65 let, .Tosipina Puhar, stara 82 let, Mijo Blažekovič, star 24 let, Marija Vilman, stara 74 let, Franc Valenčak, star 48 let. Rodile so: Tejna Gerzič — deklico, Stanislava Sovič — deklico, Ana Hosn?r — deklico, Ana Vidmar - deklico, Antonija Lindič -dečka, Ana Ulčar - dečka, DŽu-rica Konc — deklico, Ana Alič ~ deklico, Alberta Zabav — deklico, Ivanka Rutar — dečka, Frsncka Šolar — deklico, Margareta Koželj — deklico, Francka Debelak — deklico, Kristina Rozman, deklico. Sobota, 4. februarja i96i KULTURA IN PROSVETA saa 8TRAJC S V ZNA Prijateljski dvoboj Jesenice : Trbovlje U SPORNOSTI Po peti televizijski oddaji „Poznaš svoj domači kraj", ki jo prireja revija „Tovariš", je vrstni red naslednji: Kranj 68, Koper 50, Novo mesto 47, Trbovlje 38 in Jesenice 34 točk JESENICE, 3. februarja - Sinoči Je bilo v dvorani gledališča »Tone Cufar« za Jeseničane nenavadno Vzdušje. Njihovi predstavniki Andrej Caserman, Bojan Cebulj in Vladko Sanca so morali v imenu vseh odgovarjati na vprašanja iz zgodovine, kulture in gospodarstva, ki so jim jih zastavljali kolegi iz Trbovelj: Stane Hodej, Anica Kučnik in Mirko Grabner. V javni televizijski oddaji »Po- Predstavniki Jesenic, ki so odgovarjali Trboveljčanom: Andrej Caserman, Bojan Cebulj in Vlado 3anca znaš svoj domači kraj?« se je razvil zagrizen prijateljski dvoboj, v katerem so sodelovali vsi v dvorani zbrani Jeseničani, čeprav so odgovarjali lahko le vnaprej izbrani predstavniki. Spričevalo, s podpisom očeta, predsednika ObLO Jesenice, Franca Trevna, pa kljub temu nI najboljše, saj so Jeseničani v celoti doslej zbrali le 34 točk, ki pa se bodo lahko povečale le še za 12 točk (te točke lahko pripadejo tudi Trboveljčanom), če bo to tako odločilo pravno zastopstvo RTV Ljubljana. Končen rezultat torej še ni znan, ker se je kar trikrat zataknilo zaradi spornih vprašanj, ali odgovorov. Torej prijateljski dvoboj v znamenju spornosti. GREGA IN FRENK STA OTVORILA Točno ob udarcu na gong, ob 20.30, se je pokazal na televizijskem ekranu, ki je bil tudi v dvorani, zemljevid Slovenije, na katerem so bile še posebno označene Jesenice. S tem je bila otvorjena sinočnja prireditev, kateri pa sta dala prijetno vzdušje takoj v začetku humorista Grega in Frenk. Več duhovitih domislic pa je Frenk zaključil z vprašanjem: »Kakšna je razlika med uro in ceno?« In ker nihče ni vedel odgovora na to vprašanje, je moral uganko pojasniti sam: »Ce uro preveč naviješ, ,feder' poč, če pa ceno naviješ, potrošnik ne poč, temveč zajamra!« PO ZABAVNEM UVODU JE SLO ZARES Vse je že kazalo, da bo Caserman priboril za Jesenice 12 točk z odgovori na tri vpražanja. Toda pri tretjem se je zataknilo, vendar vse kaže, da,ne zarad', neznanja, temveč zaradi spornosti med vprašanjem in odgovorom. Torej usoda o štirih točkah bo šele padla. Za uvod v kulturni del tekmovanja, so amaterji jeseniškega gledališča uprizorili odlomek iz Cufarjevega dela »Polom«. Potem pa je Bojan Cebulj odgovarjal na vprašanja o Tonetu Cufarju, Francetu Prešernu in prvem slovenskem filmu »Kraljestvo zlato-rogov«. Toda neprijetno razočaranje za Jeseničane. Po prvem vprašanju so ostali brez točke, za drugo so dobili štiri točke, tretje pa je bilo spet sporno, vendar ne kaže, da bi Bojan Cebulj osvojil še kakšno točo. Kratek presledek med tekmova- Jeseničani so za zanimivo televizijsko oddajo povsem napolnili dvorano spretnosti in v športu. V obeh »disciplinah« pa so oboji osvojili enako in najvišje število možnih točk. Mizarja Anton Spec z Jesenic in gost Cvetko Loznikar sta res v rekordnem času popravila otroška vozička, ki so jima manjkali zadnji kolesi. Športnika, nekdaj najboljši srednjeevropejec v smučarskih tekih, Smolej z Jesenic in orodni telovadec Trugar iz Trbovelj, pa sta bila na ruskem kegljišču enakovredna. Ce k vsemu temu še dodamo, da se je gledalcem v dvorani in pri televizijskih ekranih predsta- Slavko Smolej je v razgovoru z Marjanom Kraljem, ki je vodil televizijsko oddajo, povedal, da se Je doslej udeležil že nad 100 mednarodnih razstav fotografij Frenk ln Grega sta že za uvod nasmejala gledalce vil še po vsem svetu znan fotograf — amater, Slavko Smolej, ki je iz svojega bogatega arhiva pokazal dve fotografiji, ki sta obkrožili že skoraj ves svet, nam ostane še, da napišemo spričevalo; oziroma ocene Jeseničanov z včerajšnje prireditve: zgodovina 8, kultura 4, gospodarstvo 8, tehnične spretnosti 4, šport 3 in posebna naloga, v kateri so sodelovali gasilci padalci, prvi v Jugoslaviji (za Jeseničane so podobne gasilske čete ustanovili le še v Mariboru in Požarevcu) 4 točke, so zbrali sinoči 31 točk. Ce pa k tem dodamo še tri osvojene točke iz Trbovelj, je torej skupna ocena spričevala 34 točk. Po dokončni odločitvi pravnega zastopnika rtv Ljubljana pa bo ta ocena dobila šele pravo številko. B. P. Mladina bo svojim nalogam gotovo kos Pomanjkanje prostorov za kulturno-prosvetno dejavnost - Več skrbi vzgoji mladine Na svoji četrti letni konferenci je gorenjska mladina med dru-* gim podrobno proučila tudi najbolj aktualna vprašanja in sodobn« oblike dela na kulturno prosvetnem področju in življenja v društvih, Iz poročila Okrajnega komiteja je razvidno, da na Gorenjskem sodeluje v raznih društvih in sekcijah okoli 1100 mladincev. Ta števil-ka pa nam ne prikazuje realne slike, ker so vanjo zajeti tudi tisti mladi ljudje, ki sodelujejo v treh ali več različnih društvih. V razpravi komisije za društveno zabavno življenje je sodelovalo precej mladih ljudi, ki so nakazali vrsto problemov, s katerimi se srečujejo pri delu in organiziranju društvene dejavnosti. Ena največjih ovir, ki onemogoča uspešno delo kulturno prosvetnih društev in Svobod je pomanjkanje materialnih sredstev in strokovnih ka- nj em sta izpopolnila priznana baletna mojstra Dedovič in domačin Jaka Hafner s plesom sester iz Pepelke. Ples je bil posebno doživetje, čemur se ni čuditi, saj je Jaka Hafner za isto vlogo na lanskoletnem zveznem baletnem festivalu v Ljubljani osvojil prvo zvezno nagrado. Kratek intermezzo pa, je vsekakor koristil Vladu Sancu, ki je odgovarjal na vprašanja iz gospodarstva. Z odgovori je dobro zastavil. Za prva dva je dobil po štiri točke, toda tretje vprašanje in odgovor sta bila spet sporna! Jeseničani in Trboveljčani so za tem tekmovali še v tehnični Kaj zavira loških igralcev Pionirska glasila po šolah Izkušnje so pokazale, da so pio-I delu pa spoznavajo domače oko-1 z družbenimi in 1 nirska oziroma šolska glasila lah ko koristno in uspešno dopolnilo k šolskemu delu. Pomen pa imajo še toliko večji, ker pionirje navajajo k samostojnemu delu. To zlasti tedaj, kadar poročajo o svojih uspehih, o delu in nalogah Podjetij z njihovega območja, ali Pa, če se odločijo za razgovor s kakšnim političnim ali javnim delavcem. V vseh teh primerih morajo pionirji sami zasnovati načrt ali sestaviti vprašanja o čemer imajo namen pisati. Pri takšnem Majhen obisk - dobra igra V Kamniku je gostovalo Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane z Beckettovo dramo »Konec igre«. Ker je bila uprizoritev konec meseca ob povečani vstopnini, je bilo v dvorani samo 50 ljudi, ki pa so bili z igro zelo zadovoljni. Gostujoče gledališke dru/ine morajo Upoštevati krajevno razmere, od katerih je odvisen obisk. nimajo odra, zato gostujejo Tudi letos je prosvetno društvo Podgorje pri Kamniku zelo aktiv-n°, čeprav se mu še ni posrečilo, da bi dobilo primerne prostore za svoje udejstvovanje. Člani plrrb,-Hške družine so naštudirnli Wil-hardovo dramo iz meŠčansl življenja pred vojno »Bole vrtni-CeS režiral pa jo je Franc Svetelj. Z igro so Podgorci gostovali v Ko-mendi in Bukovici, ta mesec pa £°do gostovali še na drugih odrih **mniške občine- lje, se seznanjajo z družbenimi in gospodarskimi problemi kraja, učijo se opazovati in spoznavati ljudi in življenje okrog sebe. Nič manj pomembno pri tem pa ni, kakšno obliko pisanja so si mladi izbrali. Za začetek je vsekakor najlažji kratek sestavek oziroma poročilo, pri katerem morajo seveda upoštevati vse osnovne elemente zgradbe. Zahtevnejše oblike pa so razgovori, reportaže in podobno. V teh izrazitih obl-kah je že potrebna večja spretnost, domiselnost in iznajdljivost, hkrati pa tudi dobro obvladanje jezika in seveda nekaj ustvarjalne domišljije. Vsekakor pa je sodelovanje pionirjev v šolskih glasilih uspešno le tedaj, če njihovo delo usmerjajo pedagogi, ki mladim svetujejo in jih vzpodbujajo k delu. Doslej so se mladi člani uredniških odborov pionirskih šolskih listov v večini že dokaj dobro znašli. Prvi uspehi pa so jim dali pobudo, da sami iščejo še boljših sredstev za delo pri zbiranju gradiva, pisanju in urejanju. Pionirska glasila pa so priporočljiva tudi zato, ker so v njih lahko kar najbolj pestre rubrike. Med temi je zlasti priljubljena leposlovna, Čeprav je morda najbolj zahtevna. Kljub temu pa pionirji najraje sodelujejo prav tej zvrsti, čeprav njihovo gradivo večkrat še ni oblikovno in vsebinsko dozorelo. S primerno pomočjo pedagogov pa je vendar to gradivo moč predelati tako, da je primerno za objavo. Dokaj zanimiv je lahko tudi tisti del lista, v katerem pionirji poročajo o lastnem delu in uspe hih, o obiskih v podjetjih in usta novah in podobnem. Za ta del gradiva pravzaprav nikoli ne manjka. Zelo koristna, vendar precej zahtevna naloga za pionirje pa je zapisovanje gradiva po ljudskih izročilih, ljudskih pesmi, balad, zgodb, običajev, ugank in podobno. Dosedanje izkušnje pa so pokazale, da pionirji prav radi segajo po tem gradivu. Ljudska zakladnica pa postajajo tudi že partizanske zgodbe. In ker je teh v spominu naših ljudi še neštete, bi bilo res škoda, če bi jih tudi ne zapisali. Z zbiranjem in zapisovanjem partizanskih zgodb in dogodivščin pa pionirji opravljajo dvojno koristno delo: preprečujejo, da bi šlo gradivo v pozabo, hkrati pa se pionirji pri opisovanju teh zgodb seznanjajo z vzori in svetlimi liki najsmelejših ljudi, ki so se bojevali in umirali za svoj narod. Prav gotovo je s takšnim pisanjem najmlajše tudi najlaže etično in moralno vzgajati. In če k vsemu temu dodamo, da so pionirji zelo duhoviti v svojih zabavnih rubrikah in da znajo svoje liste domiselno opremiti tudi z ilustracijami, so pionirska glasila res lahko v dragoceno korist. Prav zaradi tega bi bilo priporočljivo, da na šolah, kjer pionirji še nimajo podobnih listov, da jih ustanove, v kolikor pa jih že imajo, da nadaljujejo s svojim delom in ga še nenehno izboljšu- \b Ce bi odprli anale dramske sekcije DPD »Svoboda« v Skofji Loki, bi videli, da je nekdaj gledališko življenje v mestu zavzemalo Povsem drugačno vlogo kot danes. Niso bile redke sezone, ko smo doživeli po osem ali več premier, ki so bile po večini vse dobre. Ze" nekaj let sem pa lahko ugotavljamo, da življenje na loškem odru zamira. Na vseh občmh zborih, nekaj let nazaj, so bili sprejeti sklepi, ki naj bi privedli do izboljšanja, vendar brez uspeha. Izgleda, da tudi v letošnji sezoni ne bo delo krenilo z mrtve točke. Tisti, ki iščejo vzroke za to mrtvilo, navajajo pomanjkanje igralcev in režiserjev kot glavne probleme, ki bi jih bilo treba rešili. To je sicer res, res pa je tudi to, da k reševanju tega ni nihče resno pristopil, saj se oba problema vsako leto pojavljata v hujši obliki. Pred nekaj leti so igralcem »Svobode« priskočili na pomoč gimnazijci, ki so vsako leto uprizorili dela, ki so žela največ uspeha. Letos sodeluje pri delu na odru samo ena dijakinja gimnazije. Prav tako so izostale predstave dramske družine gimnazijcev. Tudi režiserji, ki bi bili pripravljeni prijeti za delo so iz leta v leto redkejši. Tako bo na loškem odru letos razen KEKCA zagledal odrsko luč le TRIPCE DE UTOL- CE. Ob tem se vsiljuje misel, da v Loki res ni več ljudi, ki bi bili zmožni težkega, a lepega dela na odru. Vendar lahko to misel označimo kot neutemeljeno. Ljud.io. ki so nekdaj predstavljali stebre dramske sekcije, govorijo le še o nekdanjih uspehih, ki so jih dosegli. Tem moramo i2kazati vse priznanje, j bi na tradiciji, ki so jo oni ustvarili, morali danes delati tisti, ki SO sieer sposobni in imajo bogate izkušnje na tem področju, vendar niso doslej tega znanja porabili niti pri odrskih stvaritvah, niti ga niso posredovali drugim. Dobro bi bilo, če bi še ti prijeli za delo in se pridružili tistim redkim častilcem Talije, ki nesebično žrtvujejo svoj prosti čas odnu Letos bosta na loškem odru le dve premieri. Ce se bo to nadaljevalo, potem bomo čez' nekaj let sploh pozabili na oder in probleme ob njem, česar pa nikakor ne bi smeli dovoliti. -en Janez ZANIMANJE ZA TUJE JEZIKE V okviru delavske univerze v Kamniku deluje šest jezikovnih tečajev, po trije za nemščino m angleščino. Pouk nemškega jezika obiskuje 144, pouk angleškega jezika pa 99 slušateljev. drov. Nič boljši ni položaj gled« prostorov in domov za kulturn« prosvetno in zabavno življenj« mladine. Vzdrževanje domov ii prostorov je predrago za mladinske organizacije, ki nimajo potrebnih finančnih sredstev in jih zat« ne morejo uporabljati. Diskutant je so bili tudi mnenja, da izredn« hitrim spremembam današnjega življenja, posebno še življenji mladine, pri nas še ne znamo prilagoditi oblik dela. Temu sledi za ostajanje, ki je posebno vidno i nekaterih društvih, ki se zapiraj« sama va-se in ne napredujejo. Poseben problem, ki je zelo pomemben s stališča LM je problem vzgoje v kulturno prosvetnih društvih. Kvaliteta in vsebina dela s« je v zadnjih letih dvignila vse? stranski vzgoji pa so posvetili 1« malo ali pa nič pozornosti. Največ problemov je v kulturno umetniških društvih, v ostalih nekolik« manj. Na vzgojo ne smemo pozabljati med vsakodnevnim delom, vajami in nastopi, kjer so še pogosti pojavi ozkosti, dirk za prva mesta, klubaštva itd. Organizacija LM se mora bolj revolucionarno boriti proti vsem nepravilnostim jih analizirati in dajati predlog« za izboljšanje. Več mora biti sodelovanja s strokovnimi vodji lr, organizacijami, ki vključujejo mladino in skrbijo za njeno vzgojo. Prav LM mora biti tista, ki b« z aktivnim delom v društvih zagotovila tak kader, ki bo sposoben prisluhniti interesu mladine iti sposoben zagotoviti njeno vsestransko vzgojo. Mislimo, da bi se naši člani v teh organizacijah morali bolj boriti proti raznim negativnim pojavom in se zavzemati za to, da bi organizacije dobile potrebna materialna sredstva. Na konferenci OK LMS je bilo izrečenih veliko koristnih misli in predlogov. Ker se vsi proizvodni in družbeni problemi vse bolj prenašajo na občine, čakajo tudi občinske komiteje LM odgovornejše neloge. Zato bodo morali nenehno iskati novo vsebino in nove oblike dela, da bodo mladino res lahko vodili. Prepričani smo, da bo mladina vsem tem nalogam kos. Ludvik Gorjanc DOPISNICA 15 din UPRAVA L. ff KRANJ p. 19 r» \ j\ e% m RADIO — ZANIMIVOSTI SOBOTA, 4. FEBRUARJA 1961 RTV LJUBLJAHA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 5. februarja 6.00 Jutranji pozdrav 6.30 Smučarjem veselo pot! 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje 8.00 Mladinska radijska igra 8,38 Iz albuma otroških pesmi 8.48 Z zabavno glasbo v novi teden 9.25 Vtisi iz Italije 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Partizanske pesmi Marjana Kozine 10.40 Nedeljska matineja zabavnih zvokov 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Veseli zvoki 16.40 Peli so jih mati moja ... 17*.00 Za nedeljsko popoldne 17.30 Radijska igra 18.30 Peter Schmoll in njegovi sosedje 18.40 Domači pele — mele 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Plesni orkester Max Gregor 21.00 Obisk pri muzikologu prof. dr. Dragutinu Cvetku 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni komorni koncert PONEDELJEK, 6. februarja 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 8.05 Simfonični plesi 8.40 Romunska zabavna glasba 9.00 Naš podlistek 9.20 Operne melodije 10.15 Glasbena ruleta za dobro voljo 10.40 Zbor »Slava Klavora« iz Maribora 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Zadovoljni Kranjci danes opoldne 12.15 Radijska kmečka univerza — veti Erik Spiler: Zdravstvena zaščita pri proizvodnji brojlerjev 12.25 Pet pevcev — pet popevk OD NEDELJE 5. FEBRUARJA DO SOBOTE 11. FEBRUARJA 1961 13.30 13.50 14.15 14.15 15.40 16.00 17.15 18.00 18.15 18.50 20.00 20.45 21.00 21.15 2". 05 23.55 8.50 9.25 9.40 10.15 10.40 10.55 11.00 11.30 11.40 12.00 12.15 12.25 13.30 14.05 14.35 15.40 16.00 '16.45 17.15 17.25 18.00 18.15 Arležanka — suita št. 1 Zabavni ansambli Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Naši popotniki na tujem Popoldanski koncert operne glasbe Šoferjem na pot Športni tednik Slavni umetniki našega časa Človek in zdravje Glasbeni variete Kulturna tribuna Trije impromptuji Gabriela Faureja Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana Iz naših studiov Prijeten počitek TOREK, 7. februarja Radijska šola za srednjo stopnjo Tri turkestanske pesmi Mladinski mešani zbor gimnazije Celje Klavirske skladbe Franza Schuberta Utrjujte svojo angleščino Španski večer Iz Smetanove Prodane neveste Deset minut iz naše beležnice Iz dežele v deželo z orkestrom Cedric Demond Slovenske narodne poje Ivanka Mrak Kmetijski nasveti — ing. Jožica Farčnik: Nadomestilo za tomaževo žlindro Zabaven opoldanski spored S popevkami čez kontinente Radijska šola za višjo stopnjo Dva ljubezenska dueta Listi iz domače književnosti Na gostovanju v Kranju Monia Liter s svojim orkestrom Razgovor z volivci Simfonija Indrana Iz naših kolektivov Vedri intermezzo 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Poje Komorni zbor poljskega radia iz Krakova 20.30 Radijska igra 21.30 Seherzo iz Simfonije št. 3 v a-molu 21.40 Majhna revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu 23.05 Ameriške popevke 23.25 Neznani vokal isti jazza 23.55 Frijeten počitek SREDA, 8. januarja 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Na krilih zabavne glasbe 10.15 Jugoslovanski operni pevci pojo arije iz italijanskih oper 11.00 Od tanga do slow-rocka 11.30 Za cicibane 12.00 Trio in kvartet orglic Andreja Blumauerja 12.15 Radijska kmečka univerza — Janez Pirnat: Nekatere dejavnosti krajevnih odborov 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Iz solistične glasbe Vasilija Mirka in Iva Lhotke-Kalinskega 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Klavir v ritmu 14.40 »S onu stranu vode Save . . .« 15.46 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Španija v pesmi in plesu 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemitha 18.45 Hitri prsti 20.00 Koncert za Prešernov dan ČETRTEK. 9. februarja 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Od preludija do rapsodije 10.15 Vrtimo vam ploščo za ploščo 10.40 Pet minut za nove pesmice in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Dve ruski popevki 11.20 Simfonija in Re - Matija Bravničar 12.00 Petnajst minut s Kmečko godbo 12.15 Kmetijski nasveti: ing. Bojan Nejdl: Zreja in podlaga plemenske živine v okraju Koper 12.25 Iz opernih baletov 13.20 Po strunah in tipkah 13.50 II. in III. rapsodija 14.05 Komorni koncert za klavir in orkester 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15 40 Iz svetovne književnosti 16.00 Iz filmov in glasbenih revij 16.30 Slovenski samospevi 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Odlomki iz opere Ivan Susanin 18.30 Kitarista Jorgen Ingmann in Les Paul 18 45 Ljudski parlament 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Devetdeset let F. S. Finžgarja 21.25 Koncert za violino in orkester v a-molu PETEK, 10. februarja 5.25 Nekaj domačih 8.05 Koncert za oboo in orkester 8.30 Ljubljnna-Zagreb— Beograd 9.00 Naš podlistek 9.20 Pesmi Lovra Hafnerja 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Pred mikrofonom je violinist Ali DeVmelj 10.35 Johny Douglas v filmih in glasbenih revijah » 11.00 Iz oper italijanskih veristov 11.30 Človek in zdravje 11.40 Zabavni orkester Alfred Svholz 12.00 Bosna — igra ansambel .Srečka Dražila 12.25 Radijska kmečka univerza — ing. Mitja Cerne: Gospodarsko-finančna vprašanja gospodarjenja v kmečkih gozdovih 12.25 Zvočni kaleidoskop 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Ansambel južnoameriških ritmov Jose Curbelo 13.45 Slovenske narodne za razne okuse 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje sopranistka Janine Micheau 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Lahka glasba z orkestrom De Gabriele 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi 20.00 Ansambel Boruta Lesjaka 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Veliki skladatelji, kot so jih opisali njihovi sodobniki 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni simfonični koncert SOBOTA, 11. februarja 8.55 Radijska šela za nižjo stopnjo 9.25 Zvočna mavrica 10.15 Rimski prazniki 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Intermezzo z orkestrom Michael Jary 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Iz Žirovnice nas pozdravlja Slavko Mažek s svojimi muzikanti 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mitja Cerne: Izmera stoječega dievja in lesnih sortimentov 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Veselje na deželi ... 13.50 Od arije do arije 14.20 Sport in športniki 14.'35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16 00 Zvoki za razvedrilo 16 40 Moški zbor France Prešeren iz Kranja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Plesni orkester Ralph Flanagan 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Coneertino za trobento in godalni orkester 18.30 Jugoslovanska pevka Aranka Herčan 18.45 Okno v svet 20.00 Po domače v prijetni večer pustne sobote 20.20 Georgeu se zmerom kaj primeri — Poštena kritika 21.00 Za prijeten konec tedna Teisvizitski NEDELJA, 5. februarja 9.30 Oddaja za kmetovalce 10.00 Srnica - TV film za otroke 12.30 Mednarodno smučarsko tekmovanje v slalomu za ženske 14.30 Tekmovanje v skokih za pokal in trofejo Kongsberg 17.30 TV za otroke 20.00 Sedem dni 20.30 Človekova usoda — celovečerni sovjetski film PONEDELJEK, 6. februarja 18.00 Medic, serijski film 18.30 Znanost in tehnika 19.00 TV pregled 19.30 Glasbeni sestanek 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 »Veseli dan ali Matiček se ženi« TOREK, 7. februarja 17.00 TV za otroke 18.45 Simfonični koncert 21.00 Zabavno-reklamna oddaja 21.15 Karavana — serijski film 22.10 Nuklearna Italija - reportaža 22.40 Moderato swing — glasbena oddaja SREDA, 8. januarja 17.00 TV za otroke 18.00 Pionirski mozaik 18.45 Svet v znamkah 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.30 Sest svečanih povabil 21.30 Nepoznani zapiski iz NOB 22.00 Glasbena oddaja 22.30 Umetnost in znanost — reportaža ČETRTEK, 9. februarja 17.00 TV za otroke 18.00 Gozdna šola na zeleni trati 18.10 Dieta pri želodčnih boleznih 18.30 Serifovi škornji 19.00 Klopov meningitis 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Me poznate? 20.30 Spoznavajmo svet in domovino 21.30 Baritonist Samo Smerkolj 22.00 Campanille sera 22.30 Cinelandia PETEK, 10. februarja 17.00 TV za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 Pokojnik - prenos iz HNK SOBOTA, 11. februarja 18.00 Babica — lutkovna igrica 18.45 Nevarnost je moj poklic 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Gianni Schicchi - komična opera 21.30 Cannonball — serijski film Zakaj ne pišemo z levo roko Malokrat komu od nas pride na misel, da bi poskusil pisati v drugo smer kot običajno, to je od desne proti lovi. Da pišemo od leve proti desni, se nam zdi samo po sebi umevno. Tudi druge stvari delamo v tej smeri: rišemo, vlečemo črte in barvamo. Toda ljudje niso delali vedno tako, kot delamo danes. Evropejci smo prevzeli črke starih Latinov, ti pa so jih dobili od drugega .starega naroda — od Etruščanov. — Etruščani pa so takrat pisali od desne proti levi. Težko je pojasniti, zakaj tega načina pisanja Latini niso prevzeli skupaj s črkami, ampak ubrali drugačen način: začeli so namreč pihati v obeh smereh: enkrat v levo, enkrat v desno. Prvo vrsto so napisali od leve na desno, drugo od desne na USTANOVA ZA DARILA V Parizu že dlje časa uspešno deluje agencija, katere uslužbenci za določeno plačilo svoje naročnike spomnijo na dneve, ko morajo pošiljati * stitke in darila. Svojim bodočim odjemalcem je ta agencija poslala tiskovine z naslednjo vsebino: »Gospod, morali bi misliti na nešteto stvari, ki jih, priznajte, pogosto pozabljate — tako n. pr. roj9tni dan svoje žene in podobno. Zato se izognite prepiru in prepustite skrbi te vrste naši ustanovi; mi bomo za vas kupovali cvetje in pošiljali darila.« Ime in priimek levo in tako naprej. Takemu načinu pisanja pravimo danes busto-fredični, kar pomeni da je podoben oranju zemlje. Bustrofredično danes nihče več ne piše. Tudi stari Latini niso vedno pisali tako, amppk so sčasoma prevzeli samo pisanje od leve. — Skoraj vsi drugi narodi so jih pri tem posnemali . Znanstveniki menijo, da je povzročilo spremembo nekdanje smeri pisanja to, da so začeli ljudje pisati s črnilom. Pri. takem pisanju bi se vse sproti razmazalo. Tudi risanje, črtanje ali slikanje v tej smeri ne bi bilo preveč uspešno, če bi to delali s črnilom, tušem ali katerokoli drugo tekočo barvo. Nobenih ovir pa ni pri čr- ravnatelj tanju s koničastim predmetom v mehko ilovico ali pri klesanju v kamen. Zato ni čudno, da so Asir-ci, Hebrejci, Babilonci, Feničani in drugi stari narodi, ki peres in črnila niso poznali, pisali od desne proti levi. Arabci in še nekateri vzhodni narodi pišejo od desne še danes. Kitajci pa so to vprašanje rešili po svoje: še sedaj pišejo od zgoraj navzdol. — Napisane vrste ležijo druga za drugo od desne proti levi in tako začnemo brati kitajsko pismo na desni strani zgoraj, konica pa se v levem spodnjem koncu. Kitajci svojih znakov ne pišejo s peresi, ampak jih na papir slikajo s posebnimi čopiči. izboljša m mm m vzliski Danes, ko si televizija vedno bolj utira pot tudi med široke sloje ljudi, se vedno pogosteje vprašujemo, kako s kraji, kamor televizijski kanali ne sežejo, oziroma je vidljivost zelo pomanjkljiva. Takih krajevnih območij je v Sloveniji še zelo veliko, pa tudi na Gorenjskem, čeprav jm?mo na Krvavcu glavni televizijski oddajnik. Ker televizija postaja vedno bolj Knensk Od nog do glave »šolmašter« je neke osnovne šole v Dewskuryju mr. Cecile Shack-lock. Svojih »vzgojnih metod« tudi doma ni opustil in vsa reč se je po 34 letih končala na sodišču z ločitvijo zakona. Leta 1926 je Cecile Shacklock vsakodnevna potreba ljudi, bo zanimivo povedati, kako naj bi se po mnenju strokovnjakov prilagodil sistem televizijskega prenosa površinski oblikovitosti. Ljubljanska radiotelevizija namerava graditi še dva pomožna oddajnika in nekatere že obstoječe pojačati. Toda s tem sistem vidljivosti še ne bo do kraja rešen. Se vedno bodo obstojali kra- ZEPNI TELEVIZOR Japonci so mojstri majhnih in priročnih' izdelkov. Izdelali so tudi doslej najmanjši televizijski sprejemnik, ki ni večji od telefona. Težak je okoli 6 kg, velikost ekrana pa je 20 X 20 cm. Televizor ima 14 kanalov in ga napaja baterija, ki je vgrajena v aparat. Poraba energije je majhna in je zato mali televizor kot nalašč za razne izlete in za vgrajevanje v avtomobile. Naročilnica stanujoč (točan naslov) poŠta naročam „Glas Gorenjske* in prosim, da mi ga začnete poSiljati dne -.-- Naročnino bom poravnal takoj po prejemu položnice. Opomba: Navedite, kaj Vam najbolj ugaja v časopisu in o čem želite, da bi več pisali---11 dne (podpis) sklenil zakon s svojo ženo Ellen. Zeiia je sedaj na sodišču povedala, da je bil njen zakon pravi pekel. Neredko se je zgodilo, da je mož sklical otroke, ki so morali potem prisostvovati »javnemu opravičevanju« matere pred očer tom. »Kot javne usmrtitve v srednjem veku,« je zamrmral med pripovedovanjem sodnik. Zena se je morala pogosto tudi pismeno opravičevati. Pri tem se je zgodilo, da opravičilo ravnatelju ni ugajalo in ga je morala žena zaradi tega še enkrat napisati. Sodnik je eno izmed teh pismenih opravičil prebral. Takole je bilo sestavljeno: »V tem primeru ne gre za nikakršno malenkost. Ti nisi noben lažnivec. Zal mi je, da sem to dejala in ponižno prosim, da mi to opravičiš« V dveh primerih je morala žena zaradi nekega spora napisati 20 vrstic kazenske naloge, kot je imel ravnatelj navado kaznovati neposlušne otroke. Ravnatelj si je izmislil še posebno vrsto kazni: če je domneval, da je bil ženin »prekršek« posebno hud, ni smela teden dni nositi poročnega prstana. Zakon je bil razvezan po moževi krivdi. INKVIZICIJA NAD KADILCI TOBAKA Ko so Kolumbovi mornarji prinesli iz Amerike »grdo navado«, kajenje nekega smrdljivega listja, je papež Urban VII. ustanovil poseben oddelek »svete inkvizicije«. Vse, ki so jih zalotili pri kajenju, so obsodili z »izključitvijo iz rimske cerkve«. V Rusiji pa je kadilce car Ramanov obsojal na smrt. ji, ki jih oddaja z vseh teh od dajnikov še ne bo pokrila. Zate bo nujno za te kraje postaviti posebne oddajnike, ki bodo služili izključno samo krajevnim potrebam. Vendar postavitev teh kra jevno-prenosnih oddajnikov ni ve< dolžnost področne organizacije za izvedbo televizijskega programa (v našem primeru RTV Ljubljana), temveč občin ali pa podjetij, .ki so na tem zainteresirane. Omeniti moramo, da bi ta investicija ne predstavljala kdo ve kako velikega problema. Ti oddajniki stanejo namreč nekaj nad milijon dinarjev in tudi postavitev le-teh je enostavna. Zato je vsekakor priporočljivo, da bi si kraji, ki jih televizijska slika ne doseže ali pa je vidljivost te zelo pomanjkljiva, pomenili o tem načinu izboljšanja. Le s takim postopkom bo možno »pripeljati televizijske valove« tudi v površinsko neprikladne kraje. Neka Švicarska tovarna ur je začela izdelovati ure, katerih obliko je s posebnimi dodatki prav lahko spremeniti. Ta novost je pri kupcih naletela na ugoden odmev, sa.i si tako namesto ene naenkrat kupijo kar 5 različnih oblik JUGOSLOVANSKA PTT V ŠTEVILKAH Težko hi bilo nekomu prešteti vse nabiralnike v naši državi. Toda če ga to le zanima, mu lahko postrežemo s podatki, ki jih je zbral Zavod za statistiko. V Jugoslaviji je bile ob koncu lanskega leta 9383 poštnih nabiralnikov ln okoli ZMfb javnih telefonskih govorilnic. V naši državi je skoraj 250.000 telefonov, s katerimi opravimo vsak mesec približno 40 milijonov telefonskih pogovorov. V naši državi je 3006 poštnih uradov, ki so sprejeli in oddali v lanskem letu okoli 900 milijonov pisemskih pešiljk, poleg tega pa še približno četrt milijarde časopisov in revij. Elektriini avto Lahko trdimo, da danes vsa mesta dišijo enako — po bencinu. — Bencinski plini pa so vse prej kot zdravju koristni. Zaradi tega so v Ameriki skonstruirali avtomobil, ki ga bo poganjala električna energija iz baterij. Te akumulatorje bo mogoče polniti ponoči s pri- COOKOV DNEVNIK ZA 100 MILIJONOV Ladijski in osebni dnevnik kapetana Cooka so nedavno prodali za okoli 109 milijonov dinarjev. — To sta rokopisa znanega pomorščaka, ki pa je bil obglavljen pred tri sto leti na nekem tihomorskem otoku. Kdo je torej lahko prodal njegov dnevnik? ključkom na normalno žično omrežje. Strokovnjaki sodiio, da se bo nov način avtomobilskega pogona zelo obnesel in močno omejil ustvarjanje strupenih mestnih megel. ZGODBICE PO TELEFONU Nekateri ljudje ne morejo zaspati preden ne prečitajo vsaj nekaj odstavkov iz knjige. To pa utruja oči, so menili ljudje na poštnem uradu v ribarskem pristanišču Hali. Dva učitelja sta napisala za pošto serijo zgodbic, ki jih potem po želji pripovedujejo po telefonu. Vsaka od zgodbic traja po tri minute in pol. 07 STRAN < ZANIMIVOSTI Oa ]lh obvarujete gripe Vaša hčerka še ni bolna, vendar pa se je danes vrnila iz šole nekako žalostna, oči so ji nenavadno bleščeče, lica vroča in pritožuje se, da ji je hladno. Takoj se boste potrudili, da ukrenete vse, da ne bi resno obolela. Najprej boste otroka ogreli in mu dali skodelico toplega čaja, najbolje lipovega ali limonado, ki naj bo po možnosti zasladkana z medom. Ce se vam zdi, da ima deklica vročino, ji dajte aspirin, ki ste ga predhodno raztopili v vodi (do 7. leta starosti lahko otrok poje le pol tablete). Otrok mora biti v toplem prostoru in zelo dobro je, če ga po telesu močno zmasirate, da povečate krvni obtok. Ce ima otrok nos zamašen, se potrudite, da mu dihalne organe očistite. Poizkusite mu dati noge v lavor s toplo vodo, v katerega ste dali žlico gorčice v prahu. Ko ste vse to storili, naj gre otrok v posteljo. Je naj le lahko hrano in pije tople pijače. V večini primerov bo naslednji dan otrok spet zdrav. svetuj Enolmn Zolco lepo zvrnemo na krožnik, če model, v katerem se je strdila, pomočimo za nekaj trenutkov v toplo vodo. — Po vrhu poveznemo krožnik in žolco zvrneno nanj. Ce potrebujemo samo nekaj kapljic limoninega soka, ni treba limone prerezati. V limono zabode-mo vilice, iztisnemo potrebne kapljice, limono pa pustimo celo. To velja tudi za druge podobne sadeže. Kupljene testenine kuhamo v veliki količini slane vode. Ker so testenine suhe, vpijajo dosti vode ln jo zato tudi veliko potrebujejo, sicer se ne skuhajo enakomerno. Kuhamo pokrite, da bolj narastejo. Kuhane odcedimo in obli jemo z vodo, da niso sluzave. TOPLE JEDI ZA Jabolčna omleta Potrebujete 1 rumenjak, 3 žlice moke, 2 žlici zmletega sladkorja, 3 zajemalke mleka, veliko jabolko (zrezano na listke), nekoliko vani-lijevega sladkorja in sneg iz enega beljaka. Iz rumenjaka, moke, vanilije-vega sladkorja, mleka in soli naredite testo kot za palačinke. Jabolko olupite, očistite in narežite na lističe. Zmešajte s testom in dodajte še sneg iz beljaka. — Pranie votinenih pletenih rokavic Pripravimo si ne pretopio milnico iz ostankov dobrega mila ali milnih lusk. Eno kot drugo vsebuje manj ostrih snovi kot na primer pralni prašek. Vodi pridene-mo še nekaj kapljic salmiaka,'ki preprečuje, da se volna ne spolsti, kar se zgodi posebno rado pri rokavicah. Salmiak pa tudi razkraja umazanijo in top.i maščobo. V pene potopimo rokavice in jih narahlo stiskamo. Milnico spenimo z rokami. Mencati jih ne smemo. Ce so zelo umazane, nam pene kmalu poidejo, še preden smo rokavice oprali do čistega. V tem primeru milnico zamenjamo s svežo. Rokavice pa speremo v eni ali dveh mlačnih vodah, preden jih denemo v drugo milnico. Končno rokavice do čistega speremo v enako toplih vodah, kot je bila milnica. Sprane rokavice nataknemo na roke in jih lepo oblikujemo, nato pa jih slečemo in zavijemo v čisto suho krpo in stisnemo iz njih vodo. Večkrat jih predenemo na suhe dele krpe, da se hitreje osuše, nato pa jih položene na drugo suho krpo, denemo sušit. Prevelika vročina volni škoduje, zato jih ne smemo sušiti pri vroči peči ali štedilniku. Maso izlijte na vročo maot, pokrijte in počakajte, da se počasi zarumeni ena stran in omleto potem obrnite, da se zapeče še druga stran. Pecite približno 10 minut vsako stran. Potresite s sladkorjem in takoj postrezite. Krompirjevi ocvrtki V kuhan, preti sn j en krompir zmešajte eno jajce, po okusu posolite in popoprajte. Oblikujte podolgovate polpete, pomočite vsako v jajce in na hitro speci te na vroči masti, da porumeni na obeh straneh. Postrezite s kuhano zelenjavo, ki ste jo zabelili z raztopljenim surovim maslom ali margarino in rumeno prepraženimi drobtinami. pirjevim pirejem in karfijolovo salato. Ohrovt v drobtinah Potrebujete dve manjši čvrsti glavici ohrovta, dve jajci, moko, drobtine in mast. V slani vodi skuhajte ohrovtove glave, ki ste jih predhodno zrezali na štiri dele. Odmehčan ohrovt ohladite in dobro odkapajte, ga nato z dlanmi iztisnite in oblikujte polpete. Vsako posebej povaljajte v moki, jajcu in drobtinah ter na masti ocvrite, postrezite s krom- Nekaj za mlajše: dva prikupna In praktična modela za zimski čas 10 vprašanj za vsako ženo £ Ali umivate lase vsaj enkrat na teden in morda celo večkrat, če imate zelo mastne? Ce so lasje povsem normalni, jih umivajte vsaj na 10 dni, bolj suhe pa na dvanajst dni. # Ali očistite glavnik in ščetko vedno, kadar si umivate lase? Ce tega ne delate, bo vsa umazanija, ki se zadržuje na glavniku ali na ščetki prešla na vaše čiste lase. Kdo Je pomagal vojnomu zločincu Elchmannu CIC v Ansbachu so mu dali sa- == mo neko vprašalno polo, da jo §| je izpolnil. Isto se je ponovilo ji tudi drugič. Sele tretjič, ko so | ga odpeljali v Ansbach, so ga = temeljito zaslišali. Zaskrbljen in p z občutjem, da je postal sumljiv, f§ se je na večer po zaslišanju vr- ■ ndl v taborišče. (Nadaljevanje prihodnjič) H % Ali si povežete lase z ruto, kadar pospravljate sobo? 0 Ali vsak dan I posvetite nekaj časa tudi nogam, čeprav se v debelih nogavicah ne vidijo? Torej jih umivate vsak dan? 9 Ali umivate zobe zjutraj In zvečer s ščetko, ki ni ne premehka ne pretrda? Ce jeste izven doma, si po kosilu ne morete oprati zob. V tem primeru žvečite po kosilu košček jabolka, kruhove skorje ali kar žvečilnega gumija. Tako boste zobe odlično izčistili. 0 Ali se redno tehtate in to vsaj enkrat, če že ne dvakrat mesečno, da bi tako lahko kontrolirali, če je vaša teža vedno enaka. ' % Ali iščete priložnost za daljšo hojo? Ali zjutraj in nekajkrat pre- lil Zapori v Izraelu, kjer Eichmann pričakuje sodbo Tako je vojni zločinec Eichmamn ostal nerazkrit tudi v taborišču VVeiden zavoljo brezbrižnosti ameriške taboriščne komande, ki ji - kot bi lahko po tem sodili — lova za vojnimi zločinci nI bilo mar. Ujeti nemški oficirji preprečijo razkritje vojnega zločinca Eichmanna Adolf Eckmann (nov priimek, mu ni mogel izogniti. Ti agenti so redno prihajali v taborišče v Oberdachsttetenu s posebnim avtobusom, s katerim so potem prevažali ujetnike — skupino za skupino — na zaslišanje in z zaslišanja. Eichmann je kmalu opazil, da se nekateri od odpe-ljanih in zaslišanih ujetnikov niso več vrnili. Ta ugotovitev ga je vsakokrat vznemirila in vedno bolj ga je skrbelo, kdaj ki si ga je nadel Eichmann) je bo prišel tudi on na vrsto. V ne- bi! iz taborišča Weiden (Ober-I pfalz), poslan v ujetniško tabo-"~ rišče v Oberdachstettenu. Z njim je prišel tja tudi njegov nekdanji adjutant SS-Untersturm-fuhrer Jaenisch, ki pa so ga kmalu nato odpeljali v drugo taborišče, v Deggendorf. Eichmann je bil zadovoljen, da si je lahko, brez vsakega zapleta, nadel ime Eckmann. Edino, kar ga je skrbelo, je bilo srečanje z agenti ameriškega CIC, do katerega je moralo priti in ki se iiiihmiiii'' miru tega pričakovanja so potekli meseci od avgusta 1945, ko Je prišel v OberdachsteKen, do decembra, ko je prišel na vrsto tudi on. Ameriški CIC je imel svoj sedež za to področje v Ansbachu. Tja so dan za dnem vozili ujetnike s posebnim avtobusom. Kako je bilo Eichmannu pri duši, ko je decembra 1945 prvič sedel v ta avtobus, si lahko mislimo. Toda tokrat se rti zgodilo nič vznemirljivega. Na sedežu ko dne prav posebno globoko dihate? % Ali ste primerno oblečeni doma tudi takrat, kadar ste sigurni, da ne boste dobili obiska. 9 Ali dovolj spite in to z nizkim vzglavjem? Ce ste opazili, da vam noge včasih zatekajo, ali ste poskrbeli, da so vam pri spanju nekoliko više kot ostalo telo. 0 Ali se zavedate, da čistoča ni izguba časa in ne zahteva velikih izdatkov, ampak je pogoj zanjo le dobra organizacija. Aparat za odkrivanje raka Sovjetski znanstveniki so pred kratkim sestavili aparat, za katerega zatrjujejo, da je mnogo boljši kot vsi dosedanji pripomočki za odkrivanje raka. Aparat, ki se imenuje biolokator, deluje s pomočjo ultrazvočnih valov. Poskusi so pokazali, da novi aparat prekaša v nekaterih pogledih rontgenske žarke, saj omogoča vidljivost ne samo okostja, temveč tudi ostalih delov človeškega organizma. Oh, ti otroci! Normalen, zdrav otrok bi moral imeti tudi dober apetit. Če otrok normalno je, a kljub temu hujša, je treba pomisliti na to, da je mo~ goče temu vzrok obolelost jeter, črevesja, ali katerega izmed drugih prebavnih organov. Včasih so temu krivi tudi črevesni zajedavci, kar pa bo vsekakor lahko ugotovil zdravnik. Toda pomanjkanje apetita je včasih tudi rezultat psihične neuravnovešenosti, na primer strahu, zaskrbljenosti itd. Imamo pa tudi otrobe, ki preveč jedo. Temu pojavu je redkeje vzrok bolezen, največkrat se lahko tolmači z zeljo otroka, d A oponaša odrasle ali da tekmuje 2 ostalimi člani družine pri jedi. Zdrav otrok rad govori, vprašu* je ali pripm>eduje svoje šolske do* življaje. Če pri govoru jeclja, je ti največkrat vzrok v neuravnoveše* nem živčnem sistemu. V tem pri* meru se je vsekakor treba obrniti po zdravnikov nasvet. Napake pri otrokovi izgovarjavi so lahki tudi posledica nepravilni oblike ust, ustnic ali zob, deformU ranega neba, ali nepravilno obliko* \-ane nosne votline ter grla. Raze*\ tek pa lahko nastopijo tudi pojavi povsem psihične narave: če je malčka strah, je največkrat tiho in U z naporom odgovarja na vpraša* nja. Če otrok boluje zaradi kompleksa manjvrednosti, je močna sramežljiv, okleva pri odgovorih^ njegove misli so nejasne. Ti pojavi se največkrat lahko odstranijo, toda le ob dobrem razumevanju staršev in z mnogo potrpežljivosti. Marsikateri otrok je močno svojeglav ali muhast. To ne pomeni vedno, da je otrok slabo vzgojen, ker do tega lahko pride tudi, če otrok nosi v sebi skrito, ostalim največkrat nerazumljivo skrb. Prav tako p% moramo pri tem vedno pomisliti na to, da je tako pri otrocih kot tudi pri odraslih razpoloženje vedno odraz zdravstvenega stanja. Take razdraženost, jezljivost in drugo lahko povzročajo neugodnosti v samem telesu. Povsem naravno je, da jih^ otrok največkrat ne zna razložiti in mi jih potem sami zelo hitro in povsem po svoje — nepravilno raztolmačimo. Otroci so zelo pogosto leni in to celo tisti, ki drugače niso podvrženi lenarjenju. Nekatere kronične bolezni izzovejo pri otroku utrujenost, apatičnost ih ustvarijo pri nas vtis, da je otrok —- preprosto len. Predvsem je potrebno najti vzrok temu, da je otrok brez volje, ker so zdravi otroci po naravi vedno aktivni in nikakor ne dovoliti, da se slabe navade vkoreninijo. Lenoba pa je včasih le odraz otrokovega odpora do nečesa, kar ga ne zani-ma in se zato ne trudi, da bi prišel do nekega določenega cilja. Male zanimivosti 0 Tudi v Švedski predstavljajo nemajhen problem otroci, ki ves čas, ko so njihovi starši v službi, preživijo zaklenjeni doma, ker je na Švedskem zelo malo vzgojno-varstvanih ustanov. Zato so se nekatere organizacije obrnile na nezaposlena državljanke, ki imajo dovolj veliko stanovanje in dovolj časa, s prošnjo, da bi pazile na take otroke. Po kratkem času se je prijavilo veliko število »»varuhinj-«, ki bodo za majhno denarno nagrado pazile na otroke in tako vsaj nekoliko omilile ta problem. f Skoraj v vseh državah na Zemlji živijo žene dlje od moških. Izjeme so le Indija, Afganistan'in še nekatere države Afrike in Azije. q Precej čudne klobuke nosijo žene plemena Majgo v Afriki, saj so narejeni iz pasjih zob. #JPo mnenjih nekih čeških fiziologov solistka baleta med eno samo predstavo shujša za približno en kilogram in pol. AOAJA CHRISllE 3« A. LIBI »Sedaj bova pa povezala: morilec je bil na dan umora pri »Treh merjascih«. Ackroyda je tako dobro poznal, da je bil obveščen o nabavi dikiafona; zelo rad se je ukvarjal s tehničnimi brklarijaml; b,lo je mogoče, da je vzel nož iz vitrine; imel je pri sebi nekaj — na primer črno torbo — kamor je lahko skril razmeroma velik aparat; nekaj minut Do odkritju zločina je bil sam v delovni sobi, medtem ko je Parker telefoniral po policijo, skratka *■ doktor Sheppard!« Mrtvaška tišina je sledila tem besedam. »Vi ste znoreli!« sem se nato zasmejal. »Ne,« je odgovoril Poirot mirno, »nisem znorel. Majhna razlika v času me je opozorila na vas -*e takoj od začetka.« »Razlika v času?« sem vprašal presenečeno. »Vsekakor. Vsi smo bili edini v tem, da potrebujemo pet minut, da pridemo od vratarjevega stanovanja do hiše - seveda če jo ne uberemo po bližnjici k terasi. Po vaši in Parkerjevi Izjavi sta zapustila hišo deset minut pred deveto uro In Vendar je bila deveta, ko ste bili pri vrtnih vratih. Neprijazno vreme tistega večera ni vabilo k sprehodu; zakaj ste torej potrebovali deset minut za Dot, ki bi jo udobno prešli v petih? Po vaši Izjavi v*s je Ackroyd prosil, naj zaprete okno. Toda ali ■e je prepričal, da ste njegovo prošnjo Izpolnili? ce bi vstopil skozi okno, bi Ackroyd gotovo slišal 'n nI verjetno, da bi se dal kar tako brez boja zaklati. in kmalu se ml je posvetila v glavi druga misel - In sicer prava. Kaj pa, če ste zabodli Aekroyda, še preden ste ga zapustili, ko ste stali za njegovim stolom? - Potem •te lahko zapustili hišo skozi glavni vhod, stekli k utlci, si tam obuli Ralphove čevlje, ki ste jih Prinesli v torbi s seboj, ter napravili v njih nekaj korakov po vlažni zemlji in tako zapustili sledove tudi na okenski polici. Nato ste brž od znotraj zaklenili vrata delovne sobe, skočili skozi okno ln odhiteli nazaj v utlco, se preobuli, naglo smuk- nili zopet v svoje čevlje ln odšli domov. Zdaj J* šlo za vaS alibi, zakaj diktafon ste nastavili na deseto uro.« »Dragi moj Poirot,« — moj glas je zvenel celo za moja ušesa tuje in prisiljeno — »preveč rljete po tem primeru. Kakšno korist bi naj za vraga jaz imel od Ackroydovega umora?« »Varnost, dragi prijatelj! VI ste izsiljevali gospo Ferrarsovo. Kdo bi lahko vedel, za čem je gospa Ferrarsova umrla, od zdravnika, ki jo je zdravil? Svoj čas ste ml ■. v razgovoru v parku omenili dediščino, ki ste jo pred enim letom dobili. Ni ml bilo mogoče zaslediti kakšno sled za to dediščino. Vi ste si jo tudi izmislili, ker ste hoteli pojasniti, od kod imate tistih dvajset tisoč funtov, ki ste jih prejeli od Ferrarsove. In vendar vam niso prinesli mnogo sreče. Večino ste izgubili s špekulacijami. Potem ste še bolj pritisnili na Ferrarsovo ln Žena si je Izbrala pot, ki je niste pričakovali. Ce bi Ackroyd namreč izvedel resnico, bi ne poznal usmiljenja do vas in vi bi bili uničeni.« »In telefonski poziv?« sem vprašal in poizkusil stvar obrniti na smešno plat. »Verjetno ste našli tudi zanj verodostojno pojasnilo?« »Priznal vam bom, da je bil zame uganka, ko sem ugotovil, da je zares nekdo od kolodvora telefoniral. Spočetka sem mislil, da ste si poziv enostavno izmislili. Saj ste vendar morali imeti vzrok, da ste se lahko vrnili v Fernly, odkrili truplo in odstranili diktafon, od česar je bil odvisen vaš alibi. Imel sem nejasno predstavo, kako ste to izvedli, ko sem prvič obiskal vašo sestro I" jo vprašal, kakšni pacienti so bili tisti petek dopoldne pri vas. Takrat na Russellovo še pomislil nisem. Njen obisk je bil srečen slučaj, ker mi je pomagal, da sem našel, kar sem Iskal. Med vašimi pacienti je bil tisto dopoldne tudi steward nekega ameriškega parnlka. Zvečer Je odpotoval nazaj v Liver-pool. In pozneje je bil že daleč na morju ln torej s poti. Ugotovil sem, da je parnik »Orion« v soboto odplul In potem, ko sem Izvedel stewardovo Ime, sem odposlal brezžično brzojavko z določenim vprašanjem. Tukaj je odgovor, ki sem ga prejel v vaši prisotnosti.« Izročil mi Je brzojavko. Glasila se je: »Tako je. Dr. Sheppard me je prosil, naj nekaj sporočim nekemu njegovemu pacientu. O oprav- ljenem mu naj telefoniram s kolodvora. To sem tudi storil.« »To je bila duhovita domislica,« je dejal Poirot. »Res vas je nekdo poklical. Vaša sestra je videla vas obraz, ko ste sporočilo sprejeli. O vsebini razgovora Imamo seveda samo eno izjavo — vašo.« Zehnil sem. »Vse to.« sem dejal, »je zelo zanimivo, toda praktično komaj verjetno.« »Se vam zdi? Spomnite se na to, kar sem dejal: Jutri bo izvedel inšpektor Raglan resnico. Vaši sestri na ljubo vam dajem drugo možnost izhoda. Mislim, na primer ne preveliko dozo spalnega praška. Me razumete? Toda Ralph Paton mora biti opran — to je razumljivo. Predlagam vam, da svoj zanimivi rokopis dokončate.« »Zdi se, da ste zelo plodoviti, kar se tiče predlogov,« sem pripomnil. »Ste zdaj končali?« »No, ker ste me že spomnili na to, vam moram še nekaj povedati. Zelo nespametno! bi bilo od vas, če bi me poizkušali na podoben način pripraviti k molku, kakor ste Rogerja Ackroyda. Kaj takega se Herculu Polrotu ne bo zgodilo. Razumete?« »Dragi moj Poirot,« sem dejal lahko smehljaje, »naj sem kar koli že, norec nisem.« Dvignil sem se. »Zdaj moram pa domov.« — s težavo sem zakrll zehanje. — »Zahvaljujem se vam za zanimivi in poučni večer.« Tudi Poirot je vstal In se priklonil z običajno vljudnostjo, ko sem zapustil sobo. «4, Peta ura zjutraj. Zelo sem utrujen — toda svojo nalogo moram skončati. Od pisanja me boli roka. Kako čuden zaključek mojega rokopisa! In jaz sem ga nameraval nekoč objaviti kot zgodbo o edinem Poirotovem neuspehu! Čudno, kako se vse drugače cbrne, kakor človek misli. Od trenutka, ko sem videl, da sta gospa Ferar-sova in Ralph Paton staknila skupaj svoje glave, me slutnja prihajajoče nesreče ni več zapustila. Takrat sem mislil, da se mu je zaupala. Slučajno sem bil na napačni sledi. Toda celo tedaj, ko sem stopi? v Ackroydovo sobo, sem mislil na to, dokler mi ni Ackroyd odkril resnice. Ubogi stari Ackroyd! Zadovoljen sena, da sem mu dal Se eno priložnost. Silil sem vanj, naj vendar pismo prečita, preden bo prepozno. AH, če hočem biti pošten - mar nisem podzavestno spoznal, da je bil to pri tem trdovratnežu, kakršen je bil stari Ackroyd, najboljši način, da ga odvrnem od čitanja? Za zdravnika je bila njegova nervozna vznemirjenost zanimiva. Slutil je bližajočo se nevarnost. In vendar nI prav nič sumil vame. Bodalo je bila moja poznejša domislica. Prinesel sem si s seboj svoje lastno, prav priročno majhno orožje, vendar, ko sem videl ležati bodalo v vitrini, sem takoj uvidel, da bi bilo mnogo pametneje, če bi uporabil orožje, ki bi ne vrglo suma name. Zdi se mi, da me je misel na umor že dolgo preganjala. — Brž ko sem slišal o smrti Ferrarsove, sem bil prepričan, da je pred svojo smrtjo Aokroydu vse izdala. Ko sem ga srečal in se mi je zdel tako vznemirjen, sem mislil, da ve za resnico, ne more se pa odločiti, ali ji naj verjame ali ne in mi zato daje priložnost, da .jo ovržem. Odšel sem torej domov in pričel s pripravami. Ce bi bil Ralph tisti, ki je povzročil njegove skrbi in njegovo jezo - no, potem bi Ackroyd že danes živel. Tako pa? Dva dni prej mi je dal svoj diktafon, ker na njem nekaj ni bilo v redu. Pregovoril sem ga, da ga je zaupal meni v popravilo, namesto da bi ga poslal nazaj v tovarno. Napravil sem, kar sem nameraval storiti, ln ga tisti večer prinesel v torbi s seboj. S svojimi pisateljskimi sposobnostmi sem prav zadovoljen. Kaj bi moglo M ti lepše izraženo kot to: »Dvajset minut pred deseto je prejel pismo. -Deset minut pred deveto sem ga zapustil, ne da bi Aokroyd prečita! pismo. Ko sem držal kljuko v roki, sem se obotavljanje še enkrat obrnil, da bi se prepričal, če nisem še česa pozabil.« , Vse je bilo tako. Toda recimo, da bi jaz postavil za prvim stavkom nekaj pomišljajev. Mar se ne bi kdo vprašal, kaj se je v Ustih desetih minutah zgodilo? Ko sem stal pri vratih in se ozrl po sobi, sem bil popolnoma zadovoljen. Ničesar nisem pozabil. Diktafon je stal na mizici ob oknu in je bil tako naravnan, da je moral ob pol desetih steči; mehanizem mojega l*tfina je bil pravzaprav zelo pameten in je temeljil na principu budilke. Naslanjač sem porinil nekoliko naprej, da aparata nI bilo od vrat videti. F7 STRAIf GLAS POBOTA, 4. FEBRUARJA 1961 -I mm m 1 ar OXOK ZAKLADOV, A. 4.. 8 in 1950). Sirer pa sta »Kongsberg« (mladinski) osvojila še Jsmc (1957) in Giaco-melli lani. Pri članih je pokal vedno — osemkrat — ostal av- »Občane bo prav gotovo zani- »Z Jesenicami bomo v krat- s malo, kako bodo vodile lokalne kem vzpostavili le eno avtobus- I mestne proge.« no progo. Prav tako bomo vpe- p r, __j . . j,, j lJa.II progo preko Ljubelja in Je- I »Za sedaj bomo uvedi, dve ,ersk^a> |n gicer cnkr^ tede„_ I najbolj potrebni progi, ki bosta sk zaradj nastal maioobmej_ j krožni Prva bo vodila iz mesta prometa.« 1 proti Primskovem, Britofu, skozi Predoslje na Kokrico in nazaj v »Ali stare neuporabne avto- g Kranj. Druga pa iz Kranja proti buse odprodaste ,Odpadu'« Priroskovem v Šenčur, Srednjo »Ne. V lastnih delavnicah ima- 1 vas in preko Visokega, Milj in mo sedaj tri nerabne avtobu- H Brltofa nazaj v Kranj. Cim več- se, ki pa jih bomo predelali v ja bo potreba, tem večkrat bodo tovornjake. Z njimi bomo oja- Prevezi potnikov urejeni Da bi ublažili nemogočo situacijo, ki nastaja zaradi prevelikega prometa pri prevozih potnikov na Gorenjskem, je podjetje Avtopromet ,v Kranju skle- avtobusi progo prevozili. Ker so s ki vedno s li za mestni promet, 3 pa za delavske proge. Z enim bodo poja-čili progo proti Vodicam, z drugim proti Preddvoru in s tretjim proti Golniku, do kamor bo-nilo kupiti 7 novih avtobusov do uvedli še eno redno progo. znane jugoslovanske tovarne av- »Kako pa boste uvedli mestni prebivalcf teh^raj^ tomobilov FAP v Priboju, za promet z novimi avtobusi? nas gremi nedclfske avtobusne pro katere bo plačalo 10 milijonov je zanimalo.« - ge, bomo vpeljali tudi te. S tem dinarjev. Dva avtobusa so že »Kakor je znano, smo že pred bomo omoff0čili da bodo liudje s vedcll> da le podjetje pred neka] pripeljali preteklo nedeljo di- tremi leti uvedli mestni avto- podeželja, l&itlco prihajali v me- dnevi kupilo v tovarni avtomo- rektno iz tovarne, ostale pa bo- buenl promet, vendar se takrat sto nft "razm, priredUve, sestan_ bilov v Mariboru nov 3-tonski do prejeli do aprila letos. Ko m obnesel, ker se je večina de- ke Ud mcgganj pa Dodo lahko nladllm avtomobil v vrednosti smo povprašali direktorja orne- lavcev iz bližine mesta vozila s odnaja'i( na j^te itd.« njenega podjetja, Zmaga Zu- kolesi. Danes pa je promet tako pančiča, na katerih progah bo- narasel, da si Kranja brez lokal- »Kako pa je z ostalimi proga- do vozili kupljeni avtobusi, nam nega mestnega prometa kar ne mi, ali predvidevate kakšne spre- lov po vsej Gorenjski, je povedal, da bodo štiri porabi- moremo več zamišljati.« membe?« čili tovorni promet, bcl<{ narašča.« Od tov. Zupančiča smo tudi iz- I 12 milijonov dinarjev, ki bo služil za prevoze mesa, rib, konzerv in drugih prehrambenih artik- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiHi^ strijski ekipi, medtem ko je imel mladinski več lastnikov — trikrat so si ga priborili Avstrijci (1954, 1958, 1980), po dvakrat Jugoslovani (1956, 1987) in Italijani (1985, 1960) ter enkrat Nemci (1953). Kot zanimivost 8e to, da bo jutri nastopilo kar 9 skakalcev, ki so že imeli »Kongsberg«, bodisi članskega ali mladinskega ter vseh šest najboljših z lanskega tekmovanja -Plank, Zandanel, Pennachio (Italija), Leodolter, Bolkart in Egger. J. Z. Republiško prvenstvo kegljačev Tudi tretiii prv Prvo kolo letošnjega republiškega moštvenega prvenstva kegljačev je za nami. Za najvišjo republiško lovoriko se letos poteguje 20 moStev, naslov prvaka pa branijo kegljači z Jesenic. Doslej so Jeseničani dvakrat zapored postali ekipni prvaki Slovenije. Jim bo to uapelo tudi tretjič? Na to vprašanje bomo lahko odgovorili 12. marca, ko bo tekmovanje zaključeno, trenutno lahko postrežemo le z vestjo, *da »želeearji« po prvem ko*u vodijo pred državnimi prvaki iz Kranja. Za popoln uspeh Gorenjcev so poskrbeli še keglja-či iz Kranjske gore, ki so se z zmago nad Celjem uvrstili na 3. mesto prvega kola. Kegljači tekmujejo v mednarodnem slogu 8 krat 200 lučajev mešano, tekmovanje pa se odvija na štiristeznih kegljiščih Jesenic, Kranja, Ljubljane, Celja in Maribora. Jeseničani so v prvem kolu. dvakrat premagali kegljače Gradi.sa.iz Ljubljane. Prvič v Celju s 6418 : 6282, drugič pa v Mariboru s 6450 proti 6281 podrtimi keglji. Trigla-vani so nastopili v Ljubljani, kjer so premagali mariborskega Konstruktorja. Tudi Kranjskogor-čani se niso dali ugnati; v medsebojnem dvoboju s Celjani so zmagali za skoraj sto kegljev. — Tudi četrta gorenjska ekipa -Gradiš z Jesenic — je v prvem kolu slavila uspeh. V Ljubljani je premagala Zvezdo s 6250 : 6159. Rezultati prvega kola: Jesenice — Lokomotiva : Rakek 5997 : 6270, Branik : Ljubljana 6367 : 6428; Kranj - Ljubljana : Branik 6243 : 6359, Rakek : Lokomotiva 6374 : 6265; Ljubljana -Ilirija : Elektro 6068 : 6073, Kranjska gora : Celie 6288 : 6197, Zvezda : Gradiš (Jes\ 6159 : 6250, Triglav : Konstruktor 6547 : 6266; Celje - Gradbinec : Domžale 5702 Jesenice — Danes ob 19.30 bo v Cufarjevem gledališču komedija M. Veigla NAMIŠLJENI DOKTOR. Jutri, v nedeljo, ob isti uri bodo predstavo ponovili. V telovadnici bo republiško na-miznoteniško prvenstvo za pionirje in mladince — ekipno. Kegljači bodo nadaljevali z republiškim ekipnim prvenstvom. Ob 10. uri bo v telovadnic^ pri-četek zimske košarkarske lige I. kolo. Kranj - V nedeljo ob 10. uri bo v Prešernovem gledališču Ura pravljic, popoldne ob 16. uri pa Vandot-Stantetova mladinska igra Kekec in Mojca. Na kegljišču bo nadaljevanje republiškega moškega ekipnega prvenstva v kegljanju. V soboto in nedeljo bo s pričet-kom ob 8. uri v dvorani delavskega doma republiško namizno-teničko prvenstvo za članice, mladinke in pionirke. Ob 10. uri ho v Tekstilni šoli zim«rka liga I. kolo v košarki. Krvjovffc — V soboto ob 10. uri bo republiško prvenstvo v alpskih disciplinah za mladince in mladinke, in sicer v smuku, v nedeljo pa v slalomu. Skorja Loka - Danes ob 17. uri bo redni letni občni zbor AMD Škofa Loka v Domu TVD Partizan. Golnik - V nedeljo ob 10. uri bo v sindikalnem domu bolnišnice za TBC redni letni občni zbor DLT Golnik. Šenčur - Danas ob 1». uri bo v P-osvetnem domu redni letni občni zbor AMD Šenčur. Zalo« — V nedeljo ob 15. uri bodo v Zalogu pri Komendi gootovali igralci Iz Duplice pri Kamniku s Finžgorjevo igro Razvalina življenja. Po Igri mladinski ples. Mavčiče - Jutri ob 15. uri bo šončurska Svoboda gostovala v Mavčičah z Wi!hardovo dramo »Bele vrtnice«. SLAB ZAKLJUČEK Šenčur - Pred kratkim so v Šenčurju spet zaključili s tečajem za šoferje-amaterje, ki ga je obiskovalo 30 tečajnikov. Izpite je uspešno opravila samo četrtina kandidatov, popravne izpite imajo največ iz praktične vožnje. 11 'Ji k E NEPREGLEDNOST IN POLEDENELA CESTA 26. januarja ob 14.1 i se je pripetila prometna nesreča na cesti II. reda v Železnikih. Trčila sta avtobu* — last Transturista iz Škofje Loke S 2909 in osebni avto FIAT W0 S 18312. — Prvega je upravljal G. K. iz Zalega Loga, voznik drugega pa je bil J. B. iz Mosta na Soči. Materialna škoda na avtobusu je znašala 15.000 dinarjev, na osebnem avtomobilu pa 30.000 din. Vzrok nesreče je bila nepreglednost in spolzka cesta. SPRT JOTI VZROK Ob 15.30 je prišlo do prometne nesreče na cesti II. reda Kranj--Kamnik, in sicer v Šenčurju. Po cesti sta peljala avtobus S 3267, last SAP TURIST BIRO iz Ljubljane, ki ga je upravljal J. D. in tovornjak S 28S8, last SGP Projekt iz Kranja, voznika M. M. Do nesreče je prišlo pri srečava-nju vozil. Voznik tovornega avtomobila je namreč pritisnil na zavore, tako da ga je zaradi poledenele in neposute cest« zaneslo na drugo stran cestišča in se je pri,tem zaletel v prednji levi del avtobusa. Po nestrokovni oceni je bilo na avtobusu za približno 110 tisoč dinarjev škode, na tovornjaku pa za .približno 90.000 dinarjev. Telesnih poškodb ni'bilo. TRČENJE ZARADI F©L*M- NRLE CESTE 3». januarja ob 14.30 je ptiAlo do prometne neoroše na cesti II. red« v biiiku hotela Pod Voglom v Bohinju, im sicer mod osebnim ay*o-mobiitofn S 24688, ki m je upravljal dr. J. K. iz Ljuteija«e in osob-nim avtomobilom S 246*3, ki ga je upravljal R. B. prav tako i« Lj«*te-Ijane. Na obeh voztlih je za približno 150.000 dinarjev škode. -Vzrok nesreče Je bila nepoouta i« orim. cesta. TBCENJE FIAT m IN FIAT 110« m. Januarja ob 12.10 se Jt pripetila prometna nesreča na cesti I. reda na Jesenicah v ulici Maršala Tita, in sicer med osebnim avtomobilom Fiat 000 in osebnim avtomobilom Fiat 1100. Voznik, ki je opravljal Fiat 600 namreč ni opazil, da je pred njim vozeči voznik osebnega avtomobila Fiat 1100 vozilo nenadoma zavrl, zaradi česar je prišlo do trčenja dveh materialne škode na vozilih pa je za približno 70.000 dinarjev. NEPRAVILNO PREČKANJE 21. januarja ob 11.10 se je na cesti I. reda, prav take v ulici Maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nesreča. Po cesti je pripeljal osebni avtomobil S-19017, ki ga je upravljal L. K. Tedaj pa je nenadoma prečkala cesto V. M. z Jesenic. Avtomobilist jo je s sprednjim delom zadel, ji s tem prizadejal telesne poškodbe, tako da so jo morali takoj prepeljati v jeseniško bolnišnico. ZANIMIVA SREČANJA . Ljubitelji hokeja bodo imeli v prihodnjih dnevih spet priliko videti nekaj zanimivih prireditev. Ze v nedeljo gostuje na Jesenicah, v okviru državnega prvenstva Crvena zvezde. V ponedeljek pa na Jesenicah gostuje avstrijski državni prvak KAC iz Celovca. Za srečanje je veliko zanimanje, zlasti ker se bodo domači skušali revanžirati za nedavni poraz v Celovcu. Strokovnjaki napovedujejo eno najlepših tekem sezone. Obe moštvi sta v dobri formi. Kmalu nato, 14. februarja, bo na Jesenicah gostoval Beograd, kot zadnja prvenstvena tekma pa bo okoli 16. februarja z Ljubljano. TRIGLAV »8ELE« DRUGI Na Ravnah na KrfMw6kem j« bilo v »obete in nedeljo popubrVŠSko m-mizmotefiKŠko prvenstvo moSfcih ekip. V zoMJulŠl — finalni del so se uvroMfle tvdi ofriip* Teiflova in Mladosti iz Kranja 'ter Jeoeole. -Nepričakovano so zmagali igrn'lc; LJubljano prod Triglavom (oboji e Šestimi smagacni) in domačim Fu-žiiMirJem. Sie*e 0*re* (li/jTft^tanaV MhittMnr, Mladost, Keroi*ar (Hrastnik) in Jesenice. - TM prvega*'-rane ekipe «o se uvrotrte v zvezno namiznot»niSk» &0O. r PRVIČ TAK U«T»H Prod dVievi so so vmifW iz Švice Milan Ulčar, Franc Pšenica, Tone Urbane in Stane Horvat," ki so sodelovali v Gvrnbojdmi na svetovnem prvenstvu v sankanju. — N-tekmovanju je sodelovalo 66 tek' movaleev 13 držav. Naši so doss gli izreden uspeh, saj se je Milan Ulčar uvrstil na 13. mesto, kar je doslej prvič, da se je nekdo naših tekmovalcev uveljavil tako visoko. Pšenica je bil 25., Horvat Novice iz Zirov V nedeljo doix>ldne so se v domu Partizan v Zireh pomerili ju-doisti druge ljubljanske ekipe Olimpije ter domače. Alpine. Vse borbe so bile ostre in zanimive. Lep uspeh so dosegli, domači tekmovalci, saj so fizično močnejše Ljubljančane premagali z visokim rezultatom 1.8:6. Pri Alpini so se odlikovali ■ Anton Naglic, Franc in Anton Mlakar, Stanovnik ter Kavčič. Mlade (komaj leto je minilo, odkar so v Zireh ustanovili judo klub) judoiste Alpine, ki so bili doslej le enkrat premagani, čaka še dvoboj z ljubljanskim Litostrojem. Ce Zirovci zmagajo tudi tokrat, bodo postali člani druge slovenske lige — zahodne skupine. — Nedeljsko tekmovanje je lepo in objektivno sodil mojster Aljaž Macarol iz LJubljane. V Račevi pri Zireh so bile minulo nedeljo tekme v smučarskih skokih. Na 28-metrski skakalnici je nastopilo 11 čl9«*ov, trije mla- dinci ter 0 ''-""-"V. P članih je zmagal Ivan Jereb, pred Dušanom Gladkom in Starčkom Jerebom; pri mlojddncih je bil vrstni red naslednji: 1. Franc Giacomelli, 2. Jože Stucin in 3. Janez Mravlje; med pionirji pa je zmagal Anton Strel pred Janezom Bizjakom in Ivanom Kopačem. F. Stefanec Namizni tenis EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V soboto in nedeljo bo na Jesenicah ekipno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za mladince in pionirje. Za tekmovanje se je prijavilo 17 ekip. Pričakujejo zanimive borbe zlasti pri mladincih, ker bodo mladinci kranjske Mladosti imeli dosti opraviti, če bodo hoteli obdržati naslov prvaka. — Resna kandidata za prvo mesto sta tudi Odred in Fužinar. Pri pionirjih pa znajo ogrožati Odredove igralce domačini, ki so zlasti napredovali minulo leto. NTK Jesenice ima danes 108 članov, od tega 42 pion*—U proti 6011, Maribor : Rudar 6247 proti 6081, Jesenice : Gradiš (Ljb) 6416 : 6282, Ljutomer : Pionir 6127 proti 6183; Maribor - Rudar : Maribor 6106 : 6257, Domžale : Gradbinec 6029 : 5816, Pionir : Ljutomer 5986 : 6083 ter Gradiš (Ljb) : Jesenice 6281 : 6450. Vrstni red moštev Je trenutno tak: 1. Jesenice, 2. Triglav - Kranj, 3. Kranjska gora, 4. Branik - Maribor, 5. Konstruktor - Maribor, 6. Gradiš - Ljubljana, 7. Gradiš - Jesenice, 8. Ljubi jama, 9. Rakek, 10. Celje, 11. Maribor, 12. Zvezda, • 13. Lokomotiva - Maribor, 14. Elektro - Celje, 15. Ilirija - Ljubljana, 16. Partizan - Ljtrtomer, 17. Rudar -Trbovlje, 18. Pionir - Novo mesto, 19. Domžale in 20. Gradbinec - Ajdovščina, j. 2. HmtH(HHfn»mH»»mmimiHrHi«ti^m»^HttHimiiHiimmi 'Anekdota »POPRAVLJENA* NAPAKA Nedoigo tega smo na naii športni strani objavili anekdoto. Upamo, da nam jeseniški hokejist Turnšek ne bo zameril, le opišemo še »eno njegovo*/ Zgodilo se je lani, ko so državni hokejski prvaki odpotovali na turnejo v Nemčijo. V nekem mest* so se zvečer pomerili z domačo ekipo. Domačini in Jeseničani so se z vsem poletom podili za ploščico ter — eni,^kot drugi — skušali ukaniti moza, ki je branil mrežo. Puck se je nenadoma odbil do T umska, ki je takoj »dojel situacijo*. — Zapeljal se je proti golu in udaril ... vratar je ostal nemočen! Turnšek bi od veselja najraje za-vriskal. Kar samo se mu je smejalo, ko se je pridrsal mimo klubskih tovarišev in tudi publika je bila tokrat najglasnejša. »Kva!?* je zateg' nil, ko je opazil, da sn obrazi ta' varišev ostali resni in da ga vsi le »trapasto gledajo*. »A m'navte nČ ploskal? — A me navte nč objel?* je protestiral naprej. Pa se je tudi Turnšku stožilo, ko je izvedel, da ni zadel prave mreže, ker je streljal na svoj gol! — Hitro so Turnšku razložili položaj. »Tm, k sm jest pa Novak, je naš gol!* je hitel branilec. Skesano je Turnšek Priznal pomoto in obljubil, da jo bo popravil. — Spet so igrali in res se je puck kmalu »pridričal* k nJemu. Turnšek se ni obotavljal. Pogledal je okrog sebe ter se hitro pognal ob robu drsališča. Spretno je sukal palico, preigral prvega, drugega, zapeljal se je proti nasprotnikovim vratom (sedaj ali nikoli), visoko je dvignil palico (spet si moram priboriti ugled) in udaril ... Nekaj je močno počilo. V soju reflektorjev sp igralci in gledalci opazili omet, ki je padal na led. — Turnšek ni dobro »preračunal* razdalje in višine gola. Močno pospešeni puck se je odlepil z ledu in priletel v veliko uro, ki je dobre tri metre nad nasprotnikovimi vrati merila čas. Monterji so naslednji dan sneli iznakaženo pločevino in na njeno mesto obesili uro — novo uro. vozil. Telesnih poškodb ni bilo, 26. In Urbane 33. Na četrtkovi televizijski oddali »Posnaš svoj domači kraj?«, ki je bila na Jesenicah, so med gledalci vzbudili posebno pozornost Športniki: Janez Polda, Cilka Benedičič, Smolej ln Vili Tišler, ki so odgovarjali na vprašanja radijskega sodelavca Mit« Trefalta